NAPREJ!
Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/11. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto: K 2'50, za Va teta K 1'25, v Nemčijo K 3'—, v Ameriko K 4'60. — Posamezne številke 8 vin.
Vse za napredek slovenskega ljudstva!
Mene-tekel.
Nezaslišana draginja tare avstrijsko ljudstvo, cene stanovanj so splezale na tako vratolomno višino, da je delavčev proračun izgubil ravnotežje; cene živil se s silno naglico vzpenjajo kvišku, tako da so ogromne mase delavskega ljudstva obsojene na nezadostno prebrano in na stradanje. Zima je pred durmi in na tisoče očetov je brez dela; na tisoče sirot je brez jela in brez vzgoje. Delavski invalidi in veterani zi ó s trepetom v prihodnost. Družabni organizem je razjeden in okužen do kosti : vsepovsod stagnacija in kriza.
V tem kritičnem trenotku je napovedala buržoazija, ki vodi usodo avstrijskih narodov, politični konkurz. Brez odgovornosti, do nezavesti pleše svoj blazni nacionalistični ples in se razposajeno igra z ljudskim zdravjem in usodo narodov. Hidra biro-kratičnega absolutizma dviga zmerom preširnejše, zmerom predrznejše svojo glavo; na razvalinah parlamenta raste nov fundament države : paragraf 14. Meščanstvu gori dom nad glavami — oči ima, pa ne vidi, ušesa pa ne sliši.
Proletarijat, ki preklinja sedanjost, se nima bati bodočnosti: stvari dozorevajo in bliža se tre-notek, ko bo govoril odločilno besedo.
Poizkus absolutističnega regimenta se bo temeljito ponesrečil : socialna demokracija s svojimi, na stotisoče broječimi organizacijami pojde v boj proti absolutnemu sistemu. Ge bo razpuščen državni zbor, požene organizirani proletarijat pred ljudsko sodbo protiljudski zločin, ki ga pred našimi očmi uganjajo
meščanske stranke. Mirnega dela si želimo, zatorej sì pripravljajmo na boj!
N. D. O.
Neradi pišemo o N. D. O. na Kranjskem, kajti kdo pa rad piše o nečednih, grdih stvareh ? 1 Vendar kot vestni poročevalci moramo še enkrat dotakniti se N(arodne) D(elavske) O(rganizacije), ker nas zadnji dogodki v ti stranki silijo na to.
Ko se je N. D. O. na Kranjskem osnoyaP, smo se spomnili «Društva za nižje sloje», ki ga je pred nekaj leti ustanovil knjigoveški pomočnik C rkelbach in katerega edini namen je bil delati med delavstvom zgago. Cirkelbach je bil za zasluge, ki si j h je v liberalni stranki s tem društvom pridobil, imenovan za obč. svetovalca v Ljubljani in seve — kmalu na to pa za knjigovodjo mestne plinarne v Ljubljani... «Društvo za nižje sloje» je koj nato umrlo, kajti g. ustanovitelj Girkelbachu je že bilo pomagano «med višje sloje» .. .
Adolf Ribnikar je ustanovil N. D. O. na Kranjskem. Za zasluge je bil povišan iz navadnega živinozdravnika — za tržnega mestnega komisarja pri mestnem magistratu ljubljanskem v osmem činovneua razredu z mastno plačo, dasi ni imel nobenih izpitov za ta posel...
Slavoj Škerlj je postal tajnik N. D. O. v Ljubljani. Hodil je kot tak okoli po shodih. Bil je celo v Zagorja ob Savi. Blatil je soc. demokrate. Danes je dobil službo na ljubljanskem magistratu;
postal je cenilec pri mestni zastavljalnici s plačo 1200 kron ...
Pavel Grošelj je bil intimns Dolfeta Ribnikarja, s katerim sta priredila znano predavanje o potresu na Siciliji v blagodejne namene za ponesrečence v — N. D. O. v Ljubljani. Tudi on je že definitivni profesor na mestnem liceju . . .
Dr. Morie Rus je bil zvest poslušalec na Ribnikar-Škerljevih shodih pri «Levu» v Ljubljani in drugod. Tudi on je že v službi mestnega magistrata v Ljubljani.. .
Iikuhar Bergant, borilec za N. D. N. med obrtniki, si je priboril službo — blagajnika pri mestnem magistratu (pri mestni zastavljalnici) s plačo 2400 kron na leto.
Solšcitator Est ni nikoli manjkal med pristaši «N. D. 0.» — tudi on je že dosegel cilj — službo na mestnem magistratu ; postal je likvidator mestne zastavljalnice ...
In Ludo vik Zadnik?! Goreči član N. D. O. — tudi on je že prišel aa ljubljanski magistrat kot Ribnikarjev adiatus . ..
I. t. d. i. t. d.. . . «Rdeči Prapor» je N. D. O. v Ljubljani takole opisal :
«Narodna «Delavska» Organizacija je le nekaka pripravljalnica za prosta mesta na ljubljanskem magistratu; «mečna» je ravno toliko, da magistrat ne prihaja v zadrega pri imenovanjih. Ko bodo službice enkrat napolnjene in ko bodo vsi ti narodni «delavci» preskrbljeni, bo namen organizacije dovršen in organizacije bo konec — čisto po programu.»
Ali naj še kaj dodamo? Skoro ni potreba, kajti kdor hoče, lahko razvidi povsem jasno, da taka organizacija ni za delavce, ki hočejo na sploh boljših razmer v človeški družbi. Edina organizacija za delavce je pač socialno-demokratična, ki ima v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru jasno začrtano pot. . .
Dr. Oražen.
Kdo je dr. Oražen? Občinski svetnik v Ljubljani, deželni poslanec za ljubljansko mesto, naroden govornik po shodih in — bivši lastnik «nar'o dne ga» piva. V lanskih septembrskih dogodkih v Ljubljani je igral veliko vlogo, zlasti se je «proslavil» s krvavo manšeto v dež. zboru. Ponovno je oznanjal boj Nemcem in nemštvu; geslo «svoji k svojim» se je cedilo iz njegovih ust. Kot
lastnik pivovarne Auerjevih dedičev je napovedal boj nemškemu pivu. «Slov. Narod» je v vnetih člankih prinašal hvalospeve na narodno pivo Auerjevih dedičev. Boj Koslerjevemu pivu, boj Leopoldu Tomažiču kot založniku Budejeviškega piva, boj vsemu, kar ni «narodnega» v zraislu Oražnovega piva ... to je bilo dr. Oražnovo geslo po septembrskih dogodkih.
Pred par meseci, pa je prinesel «Rdeči Prapor* vest, da je dr. Oražen svojo pivovarno — prodal nemškemu kartelu, v katerem bo imel glavno besedo zloglasni Kosler, ki je napajal v septembrskih dneh dragonce. «Slov. Narod» je na to notico «Rdečega Prapcrja» udaril po scc. dem., češ, dr. Oražnu kaj takega predbacivati, je naravnost podlost, lumparija, brezstidnost. Gosp. Malovrh od «Slov. Naroda» je porabil ves arzenal psovk proti soc. demokratom, ker je «Rdeči Prapor» prinesel vest, ki se je te dni izkazala kot resnica. «Laibacher Zeitung» je prinesla inserat, kjer v nemškem jeziku firma «Auers Erben» (to je dr. Oražen) naznanja, da je prodala svojo pivovarno nemški družbi «Union» . . . «Rdeči Prapor» je ta inserat v slov. jeziku ponatisnil kot dokaz svojih sočasnih trditev. «Slov. Narod» molči ; ne prosi odpuščanja za psovke, molči kot grob . . .
Dr. Oražen ... Za moža, pod tem državljanskim imenom se ne gre. Brezpomemben je za pametno slovensko javnost. Gre se za tip, ki je med slovensko buržoazijo doma. V besedah velik, goreč narodnjak, preračunan frazer s patosom, ki ga mu ni para — v dejanjih sebičnež, ki gre brez ozira na narodove koristi za lastnimi koristmi, za lastnim blagrom.
Dr. Oražen — tip buržoazije, proti kateri velja bojevati se, da se očisti slovenska javnost grdih peg in madežev.
V imenu carja.
V imenu krvavega batjuške je bilo leta 1908 izvršenih •— po ruski uradni Statistiki — 2589 smrtnih obsodb. Tretja duma, reakcionarna do kosti, se ne bo mogla odtegniti vtisku krvave številke in konservativni ljudje, stebri sedanje vlade, napovedujejo obračun z groznim pokoljem. Stud nad brezprimerno in nezaslišano krvoločnostjo carjeve vlade jih je dovedel do tega, da bodo predlagali odpravo smrtne kazni. Najzvestejši hlapci zapuščajo s krvjo oškropljenega carja : ostaja mu edini veren prijatelj in tovariš — rabelj.
Boj za svobodo, boj za ljudske pravice terja povsod svoje žrtve, in ni ga naroda, ne dežele, ki ne bi imela svojih mučenikov za svobodo. Toda v takih množicah, ki so bili navdušeni idealisti morjeni nikjer drugod kot na Ruskem; ruski car je v tem oziru prekosil despote vsega sveta.
Časih so carjevi zagovorniki hoteli ločiti osebo carjevo od sistema in predstavljali so Miklavža II. kot duševnega slabiča, ki je plen svojih svetovalcev in informatorjev, pripovedovali so, da je popolnoma nepoučen in dà so mu vsa grozodejstva njegovih pomagačev prikrita. Toda odiar je revolucionar Burcev začel objavljati «Dnevnik za carja», je dokazano, da je Miklavž II. duša vladajočega policijskega sistema, kamor prihajajo vsa poročila policijskih špijonov in odkoder izhajajo vse direktive. Miklavž II. je pred vsem svetom osebno odgovoren za težke zločine, ki jih proizvaja njegova vlada in zgodovina bode z gnusom in sramoto obvila spomin tega kronanega morilca.
Kdaj bode konec trpljenja ruskega naroda, kdaj se narod osvobodi carizma, ki mu pije srčno kri? Dolgo življenje okrvavljenemu ruskemu absolutizmu pač ni usojeno: rabelj, najzvestejši carjev kompanjon, hkrati najboljši agtator proti nečloveškemu sistemu.
Stavka na Švedskem.
S švedskega bojišča prinaša «Frankfurter Zei-tung» sledeče objektivno poročilo : Pogajanja za poravnavo švedske stavke so pretrgana, ker se sprava ni dala doseči. Spravni poizkus se je izjalovil, boj traja dalje, kajti dolžnost in odločnost, ki je od prvega početka napolnjevala delavstvo, se ni prav nič polegla in upadla. Generalne stavke seveda ni več. Polovica delavcev se je že pred štir-najstimi dnevi po doseženem sporazumu z delodajalci, vrnila na delo, in le druga polovica nadaljuje kolosalni boj. Toda vsakemu vestnemu opazovalcu švedskih dogodkov je znano, da stavka baš jedro delavske armade, organizirani industrijski delavci, približno 160.000 po številu. — Teden dni so se pogajali s svojim sovražnikom, s švedsko zvezo delodajalcev. Zaano je, da je vlada kaj pozno prevzela vlogo posredovala v tem konfliktu. Zal, da se vladnemu zastopniku ni posrečilo doseči sprave. Cs iščemo vzroke, se ne da tajiti, da je zveza delodajalcev, ki je od vsega početka igrala silno klavrno glavno vlogo, zakrivila izjalovitev pogajanj. Od svojega brezobzirnega nastopanja proti de-
lavstvu tudi sedaj ni popustila in prisvajala si je pravico, da izključuje delavce po svoji volji. Delavci seveda teh pogojev niso mogli sprejeti. Vpraša se : kaj sedaj ? Delavci imajo trdno voljo, da se vojskujejo dalje. Dosedanje prevdarno vodstvo stavke je najzanesljivejši porok, da bi ne nadaljevali brezkoristnega boja, če bi ne imeli utemeljenega upanja na vspeh. Prihodnje dni se vrši konferenca zaupnikov vseh deželnih organizacij ; udeležili se je bodo zastopniki iz Norveške, Danske in Finska, da se uredi vprašanje bojnih podpor. Nadaljevanje stavke bo zasekalo Švedski težke rane in že sedaj znaša izguba na milijone. Na posredovanje švedske vlade po svem dosedanjem sodeč ni mnogo računati. V poštev prihaja le še švedsko ljudsko zastopstvo, državni zbor; upati je, da se le-ta spomni svojih dolžnosti napram deželi. — Tako piše meščanski list. Švedski proletarijat bo uspešno izvojeval započete boje, in podjetniki so lahko zagotovljeni, da se je njihov perfidni atentat na koalicijsko pravico in na organizacije delavstva temeljito ponesrečil. Zgostile so se vrste proletarskih organizacij, složnejše, razredno zavednejša in bojevitejše je švedsko delavstvo kot kdaj prej.
Za naš tisk.
Iznova in iznova moramo pripominjali našim čitateljem, naj z vso vnemo delujejo na to, da bo naš tisk kar najbolj razširjen. «Rdeči Prapor» je glavno glasilo naše socialno-demokratične stranke. Število naročnikov pa ni tako, kakor bi moralo biti. Dolžnost vsakega sodruga bi bila, da bi se naročil na «Rdeči Prapor». Kjer tega ne zmore eden, naj bi se vzela dva skupaj ... Naš «Naprej» pa bi moral biti povsod doma. 2 K 50 v bi pač lahko dal vsakdo. Mnogo sodrugov bi se tudi lahko naročilo po več izvodov ter jih brezplačno razdajalo tam, kjer še ni tolike zavednosti, da bi kupovali delavski list. Naš tisk j e glavno naše orožje. Poostrimo ga!
Delavci! Sodrugi! Na delo! Vsak bodi agitator za strankin tisk ! Vsi na delo za razširitev «Rdečega Praporja» in «Napreja». Proč z mlačnostjo in proč z izgovori!
zmesT
Kranjski deželni zbor. Klerikalci in liberalci sc si v laseh. V soboto 9. t. m. so se prav po domače spopadli. Poslanec ljubljanskih srajc
g. Turk je metal smrdljivke (štinkbomb?) po deželnem zboru, da je bil neznosen smrad. Razbijal je na činele. Supančič, pesi. trgovske zbornice, mu je pomagal. Zato so ju klerikalci izključili od treh sej. Kar biriče so prignali v deželni zbor. Nastal je pretep med biriči in liberalnimi poslane». Padale so psovke kakor v kaki šnopsariji. Klerikalci imenujejo liberalne poslance za «gostače».. . Ponašajo se prezirljivo, češ, kdo pa nam kaj more — mi imamo moči Liberalcem je privoščiti to ponižanje, kajti saj ga zaslužijo s svojo politično modrostjo. — Drugače se pa zboruje, da se klerikalcem srce smeje. Trseglav iz galerije psuje, liberalci se pridušajo in žugajo — Nemci se pa smejijo, češ: le dajte se , . . — Vobče pa opozarjamo na podrobnejša poročila, ki jih prinaša «Rdeči Prapor».
Na Goriškem so doživeli liberalci poraz v splošni in v kmetiški kuriji na celi črti. Bahavost «Soče» se je izkazala v pravi luči. Sedaj naj še v veleposestvu in v trgih pade liberalizem z agra-rizmom vred. Da, da, delati zgago med delavci s kakimi N. D. O. znajo liberalci. Ljudstva oteti iz kremljev klerikalizma pa si sploh ne upajo. — Soc. demokracija je na Goriškem žela prav lepe u-pehe. Za 100 % je napredovala !
Češki deželni zbor ni mogel zborovali, ker so si bili nemški h češki poslanci preveč v laseh. Meščanstvo res rp'oh ne razume drugega kot neumnosti uganjati.
Izvan kartela. Opozarjamo vse nsša čitatelje na oglas tvrdke L. Tomažič, ki ima v zalogi priznano dobro budjejeviško pivo. Budjejeviško pivo je izven kartela, ki je naperjen za podraženje piva 1 Če že p:jemo pivo, sezimo po tistem, ki ni kar-telir ano !
Tiskovna svoboda v Bosni. Izza letošnjega kongresa izhaja v Sarajevu organ sc cialno- demokratične stranke za Herceg Bosno «Glas Slobode». Zadnja številka bratskega glasila je bela kot sneg, zapadla je roki nasilnega režima. In s čim se je list pregrešil? V uvodniku je pisal: Poslednji čas so utihnili glasovi o naši ustavi. Kakor čujemo, odlože nje uvedbo in kot opravičilo pripravljajo «veleizdajniško» afero. Stvar je zelo verjetna. Ustavo so obetali, da presiepe ljudstvo, da se ni upiralo aneksiji. Aneksija je gotova, o ustavi sedaj ni več govora. Samodržci v tej deželi ne potrebujejo ustave. Ljudstvo je grdo ogoljufano. Vprašanje je, ali bo ljudstvo vse to mirno trpelo? Ali bo do-
pustilo, da se vladajoči igrajo z njegovimi pravicami? Ne in nikdar ne: Upreti se je s vso ljudsko silo avtokratskim nakanam, zbuditi treba splošno ljudsko gibanje za ustavne svoboščine ljudstva. V tem gibanju bo socialnc-demokratična stranka stala v prv;h vrstah » Č'anek poziva na velik protestni shod vseh strank, ki ga sklicuje centralni odbor socialne demokracije. Cenzura je zaplenila ves članek ! To je kulturno delo avstro-ogrske birokracije v anektiranih deželah. Nad vso Evropo je nekaj mesecev vladala vojna nevarnost; ki sedaj avstrijski režim novim državljanom ne more izvo-jevati niti toliko svobode, da bi se ne ozirali hrepenečih oči po ustavnih razmerah v Turčiji.
Vesela zgodba z nemškega „katoliškega shoda". Na čast udeležencem katoliškega shoda v Vratislavi so pripravili tuii vzlet zrakoplova. Veselje «vnebohoda» s s;gurnim povratkom na to grešno zemljo bi si bila rada privoščila tudi dva duhovna svetnika iz Poznanja ; pa sreča jim ni bila mila. Najprvo ja moral eden obeh duhovnikov zapustiti gondolo, ker je telesna teža obeh pobožnih gospodov presegala normalno težo treh povprečnih ljudi. Balon se je vzpel z zrakoplovcem in eno duhovno posodo kvišku. Po dolgi vožnji je zrakoplov zadel ob drevo in prestrašeni duhovnik je hotel porabiti ta trenotek, da skoči na zemljo. Toda v trenotku se balon zopet vzdigne in le s težavo je zrakoplovcc otel duhovnika gotove pogube. Po večurni blodnji v zračnih višinah se je balon zopet približal zemlji na tri metre. Sedaj je «prečastiti» vdeugič poizkusil svojo srečo in je res — z raztr-nimi hlačami in potolčenim obrazom obvisel na grmu. Na avtomobilu, ki je že čakal nanj, se je umaknil prešernemu smehu razposajene množice. Toda balon je, oproščen težkega duhovnega balasta, šinil kot strela v višave in se vzpel 4000 metrov visoko, da se je zrakoplovcu vlila kri. Šele proti večeru je balon padel ob brzojavno napravo, stresel zrakoplovca z znatnimi poškodbami iz gondole iu zopet izginil brez sledu. Kakor je zrakoplovec kasneje pripovedoval, se je «prečaštit:» ves čas kaj strahopetno obnašal iu je ves čas jecljal molitve za srečno rešitev. — Po vsem tem je soditi, da se je zrakoplovstvo duhovnim gospodom močno zamerilo.
Državni zbor se snide 20. oktobra k zasedanju. Na sploh je javnost mnenja, da drž. zbor ne bo deloval. Socialni demokratje sklicujejo povsod shode, kjer zahtevajo, naj državni zbor končno
uredi starostno zavarovanje ter odpre meje, da bo odpomapano industriji in delavstvu.
V Zagrebu se je končala v glavnem razprava proti srbskim «veleizdajalcem». V eni prihodnjih številk se bomo ozrli na rezultat brezmiselne gonje. Za sedaj samo omenjamo : od 58 obtožencev je sodišče spozoalo 31 krivim veleizdaje in jih obsodilo na 184 let težke ječe. — Škandal!
III. Linijski zbor se je vršil od 4. do 9. t m-v „Delavskem domu“ v 16. okraju na Dunaju. Zbora se je udeležilo 67 delegatov, 20 zveznih funkcionarjev, 5 revirnih tajnikov, 6 zastopnikov strokovnih listov, 2 uradnika centrale in administrator „Rdečega Prapora" iz Ljubljane. Zvezo nemške „Unije“ v Bohumu je zastopal sodrug Po-korny, avstrijsko strokovno komisijo poslanec Schramel, praško strokovno komisijo sođrug Brožik, moravsko deželno komisijo sodrug Juva, nemško socialno demokratično stranko in klub nemških socialno - demokratičnih poslancev sodrug Reuman, poljsko socialno-demokratično stranko poslanec Daszinski, dunajski okraj Ottakring pa deželni poslanec Volkert. Državni poslane sodrug Cingr pa je na shodu funkcijoniral kot podpredsednik. Zbora so se dalje udeležili še poslanci Seligger, Beer in David. Sodrug dr. Karpeles od Velenakupne družbe za avstrijska konsumna društva se je udeležil razprave o pravovarstvu rudarjev kot član delavskega sveta. Ta zbor je bil poučen za daljši razvoj rudarske organizacije Tedenski prispevki so se zvišali od 30 na 40 vinarjev, mrliški in solidaritetni prispevek se spo jita s tedenskim Zvišajo se podpore, potovalna brezposelna in mrliška podpora, le bolniška podpora ostane kot je bila. Zbor je sklenil, da prične Unija izdajati po prvi delegacijski seji slovenski strokovni list kot obligatorično glasilo slovenskih rudarjev 4krat na mesec. Sprejele so se revolucije za pravovarstvo rudarjev i. t. d Unija izda stenografični protokol zbora v š irih jezikih, v nemškem, češkem, poljskem in slovenskem jeziku, ki ga bo za nizko ceno dobiti pri organizacijah.
S Španskega. Klerikalni listi od „Slovenca" do „Domoljuba" so pisali, kako grdo so se obnašali socialni demokratje in anarhisti v Barceloni ob času revolucije, ki je zbuknila radi gnusnega potlačevanja ljudskih mas. Sedaj pa se vidi šele kdo ogavno in gnusno postopa! Klerikalna vlada sedaj mori in ubija, da je groza. Te dni hočejo
obesiti znamenitega učenjaka in profesorja Fran-čiška Ferera, ki je eden najdelavnejših proti-klerikalcev na Španskem. Revolucijo v Barceloni, ki jo je povzročil pritisk vlade na ljudstvo, hočejo klerikalci izkoristiti, da se iznebe neljubih ljudi. Taka je krščanska ljubezen do bližnjega. Boj tej bandi!
Iz idrijskega okraja.
Shod. Dne 24. oktobra dopoldne se vrši v Idriji pri «Ornem orlu» javen ljudski shod z dnevnim redom: 1. Položaj v parlamentu. 2. Klerikalci v deželnem zboru kranjsksm. 3. OJgovor rudnika na delavske zahteve. — Delavci, pridite vsi!
Zadeva prezidave mestne hiše se je v smislu sklepa občinske seje z dne 8. t. m. oddalo na upravno sodišče, ker je deželni odbor zopet ugodil klerikalnemu rekurzu proti prezidavi. Radovedni smo, če bo dobil konečno Osvald zlati križec od klerikalcev za njegovo politiko, ki dela na vseh koncih in krajih škodo občini.
Občinski sluga I Bajt gre s 1. novembrom v pokoj ; seja je sklenila, da dobi za dve leti po 250 K nagrade od občine. Bomo videli, če bodo klerikalci proti temu vložili priziv, ker je to tudi izdatek iz občinske blagajne.
Klerikalno časopisje od „Slovenca" do Go-stinčarjeve „Naše moči" se vsak teden zaganja v naše sodruge. Tem farškim cunjam niti krstna imena niso več sveta, zmerjajo in sramotijo, da se kar kadi. Posebno so jim obtičali v želodcu dr. Lončar, Kristan, Štraus in Kokalj. Nad zadnjim se klerikalne duše celo zgražajo, ker ima zaradi bolezni službo čuvaja. To res presega vse meje. Socialni demokrat naj bi pri težkem delu izdahnil dušo, klerikalni sim ul ant je, za vsako delo sposobni, pa naj bi posedli vse lažje službe. To bi bilo lepo!
Nesreče v rudniku se sem nekaj časa prav pogosto dogajajo. Dne 11. t m. se je vsula v jami na hrbet šuta F. Velikajnetu in ga precej hudo poškodovala, drugi dan 12. t. m. pa je zopet pobilo na glavo Burnika. Kolerju pa je v noči od 11. do 12 presekala neka naprava žilo na roki. Vsi trije so potrebovali nujno zdravniške pomoči. Kdo si upa še nadalje trditi, da akord ni ubijalec človeških moči.
Vinsko trgatev priredi društvo „Naprej" v nedeljo 24. t. m. v pivarni pri ,,Črnem orlu" v
Idriji. Začetek ob pol 8. uri zvečer Lepi bogati vinograd z žlahtnim grozdjem in sadjem bo privabil najpoštenejše prijatelje pred sodno mizo. Posetniki vinogradov in uslužbenci bodo morali torej imeti posebno pozornost. Vstopnino, da se sme trgali, če ga nobeden ne zasači, znaša 30 vin. za osebo.
Novo moško in žensko obleko za zimo vsake vrsti ima v zalogi ,,Obč. kon. društvo". Člani, preskrbujte se za svoje potrebe edino v svoji lastni prodajalni. Nekateri se še zdaj ne držijo tega gesla. Vidi se jih laziti okrog nasprotnikov. To se pravi pljuvati v lastno skledo.
S Štajerskega.
Hrastnik. Zadnjič smo poročali o sanitarnih razmerah pri našem rudniku. Pozvali smo rudniško vodstvo, da naj se odpravijo te nesnažnosti. Danes še enkrat opominjamo na vse te stvari ter zahtevamo, da naj napravijo na vseh omenjenih krajih potrebna stranišča. Obenem pa tudi zahtevamo, da se ta stranišča čedijo in ob gotovih časih praznijo, da ne bode zopet smrad tak, da ne bo moči živeti, kakor je sedaj tupatam. Gospoda rudniškega komisarja opozarjamo na splošno rudniško policijsko naredbo z dne 28. februarija 1895, št. 793 § 166. Tudi bi bilo nujno potrebno, ako bi gospod okrožni zdravnik si enkrat vzel toliko časa, da bi si ogledal ta prijazni okraj. Dela bi našel gotovo dovolj. — Kakšna da se nekatera stanovanja, smo že zadnjič poročali. Gospoda ravnatelja smo tudi opozorili. A ta gospoda nima časa, da bi pregledala tako stvar. Mi smo poročali, da je nekaj stanovanj takih, da preti nevarnost, da se bodo zrušila. Najbrže bo seve tako ; dokler se ne zgodi nesreča, toliko časa ne bo popravljeno. Seveda popravi se lahko potem, kadar se je nesreča že zgodila. Ako se rudarjevi družini kaj naredi, saj to gospode ne boli. V neki taki koči stanujejo 4 družine. Da je ta koča bolj podobna razvalinam kakor hiši, kaže sledeč slučaj. Rudar 2. ... . pride iz dela zjutraj izmučen domov, vleže se ter zaspi. Zena ima otroka, ki je 2 meseca star, ravno pri prsih. Naenkrat zagrmi v sobi in strop je na tleh, Posoda je razbita, otrok potolčen, žena skoraj omedli. Mož ves prestrašen biti k delavskemu zaupniku, proseč ga, naj gre ž njim k ravnatelju. Radovedni smo, ali bode vodstvo rudnika plačalo delavcu škodo? Gospođa ravnatelja pa še enkrat opozarjamo, naj vendar sam
ogleda te nedostatke ter napravi red, kajti mi smo prepričani da gosp. ravnatelj o mnogih stvareh sploh ni poučen.
Volitev v rudarsko zadrugo se je vršila dne 10. oktobra t. 1. Zmagali smo socialisti s precejšno večino glasov. Voljeni so sodrugi Urlep, Kamplet, Kolman, Jazbec, Bistič, Privšek in Potrpin. V namestništvu so po voljeni sodr. Brinar, Groznik in Kovač ter štirje podporniki. Da so 4 podporniki izvoljeni, prepisati je le cepljenju naših glasov. Naši so zelo subjektivno volili, med tem ko so nasprotniki volili kakor en mož. Pri poznejših volitvah bodemo tudi mi morali bolj soglasno voliti. Vendar zmagali smo! Da se je ta trdnjava, ki so jo imeli v rokah liberalci, dala porušiti, je bilo treba veliko dela. Naši rudarji so še vedno tako lahkomiselni, da ne poznajo svojih nasprotnikov, kajti človek, kateri je bil včasih tako vnet socialist za strokovno kakor za konsumno društvo, je na mah zapustil vse to ter se podal v meščansko stranko, pričakujoč tamkaj menda boljših časov. Tukajšni rudarji so bili svoj čas dobro organizirani, bili so solidarni, ter edini. V tisti dobi se je ž njimi tudi drugače postopalo, plače so bile primeroma boljše. Neki rudar pa je začel rušiti delavsko solidarnost. Podporniki so delali s konsumnim društvom tako, kakor svinja z mehom, vsak je gledal, koliko bi odnesel. S tem počenjanjem, bi konsumno društvo kmalu propadlo. Oni se ponašajo, da so Slovenci ter da «ljubijo svoj narod». Med rudarji pa rušijo solidarnost, da jih lažje nemškim kapitalizem izke-rišča. Konsumno društvo so pa hoteli izročiti nemškemu kapitalu. Rudarji so pri tej volitvl res napravili svojo dolžnost ter pokazali parkležem, da se zavedajo ter da so odklenkali časi raznim Maj-cenom in narodnjaški kompaniji. Vaša dolžnost, rudarji, pa bo, da se še tesneje združite ter da pristopite vsi v strokovno in konsumno društvo. Tudi hrastniški rudarji se morajo probuditi.
Iz Trbovelj. (Izkoriščanje bolniške blagajne bratovske skladnice.) V Trbovljah je več let navada, da plačuje bolniška blagajna bratovske skladnice od zdravnika naročena zdravila za lekarno. V letu 1905 in 1906 je razsajala v Hrastniku vročinska bolezen ter je bilo celo vrsto delavcev iz kemične tovarne in steklarne med časom bolezni v trboveljski izolirn:ci. Bratovsko skladiščni zdravnik, gssp. dr. Bsrdach, ki je bolnike zdravil, je poslal tovarniški bolniški blagajni v steklarno v Hrastniku dne 11. oktobra 1905 za
zdravila račun za K 11, dne 27. decembra 1905 za K 75, dne 24. marca 1906 za K 259, dne 14. aprila 1906 za K 73, skupaj za K 418; kemični tovarni v mesecu oktobru 1905 za K 163,64, v septembru 1906 za K 23, skupaj 186*64, vse skupaj pa K 604 64, katero svoto so imenovane blagajne tudi izplačale. Bolniška blagajna bratovske skladnice pa je dobila za zdravila leta 1905 v mesecu januarju samo K 5'40, v februarju K 3 20, v marcu K 4*30, v aprilu K 5*40, v maju K 4 60, v juniju K 6 49, v juliju K 4'—, v juliju in avgustu K 6*—, v avgustu in septembru K 10 —, v septembru in oktobru K 11'—, v oktobru in novembru K 6'—, v novembru in decembru K 6.—, skupaj K 72 30; v letu 1906 v mesecu januarju K 6’—, februarju K 6 —, marcu K 6’—, aprilu K 6'—, maju K 6 —, juniju K 5 40, avgustu K 7 —, septembru K 640, oktobru K 4'—, novembru K 5 40 decembru K 4—, skupaj K 134 80. Daje bratovska skladnica pri tej priliki izgubila lepo svotico denarja, je naravna stvar in radi tega je bil odbor primoran, narediti proti temu izkorišče-vanju potrebne korake. Razen tega je v Trbovljah še druga vnebovpijoča krivica : če namreč član bratovske skladnice, ki plačuje svoje prispevke za navadnega zdravnika, potrebuje zdravnika bratovske skladnice in če ni iz tistega revira, kamor spada delavec, ga mora isti sam plačati. Proti tej krivici se delavstvo že dlje časa pritožuje. Bil bi le akt pravičnosti, ako bi c. kr. rudniški urad zadevo preiskal in odstranil take krivice.
Iz ljubljanske okolice.
Šiška. Liberalčki, namreč «ta mladi», so prišli v Šiško. K Moharju so sklicali shod ter rotili, da naj se dela, dela in dela proti sovražnikom naprednjakov. Prav tako! Dela naj se, ampak ne samo z besedami, temveč z dejanji v prospeh napredne in demokratične Šiške. Seve : denuncirati železničarje v pokoju, zasmehovati boj delavstva, zabavljati proti trpinom, ki si s težkim delom služimo kruh — to ni ne napredno in ne demokratično 1 — Tudi v naših vrstah bi bilo treba malo več zanimanja. Prodajalna «Kons. društva za Ljubljano in okolico» v naši Š ški kaže lepe uspehe, vendar, kaj bi se ševsedalonapravitil Koliko še manjka ? Delavci, sodrugi — na delo, da nadomestimo, kar smo zamudili! — Društvo «Vzajemnost» namerava tudi v Šiški ustanoviti odsek, ki naj bi združeval vse šišensko socialno-demokra-
tično prebivalstvo brez czira na spol in delavsko stroko. Prav je tako! In pridno na delo, da začnemo lepše življenje!
Z Viča. Klerikalno konsumno društvo iz Ljubljane je otvorilo svojo prodajalno na Glincah. To bi ne bilo nič posebnega, kajti čas je že, da se je to društvo tudi enkrat pokazalo na svetlo, do-sedaj je tako spalo svoje žalostno življenje v neki kleti v Ljubljani. Ali nekaj drugega je, kar moramo pribiti. Namreč nesramna agitacija za to prodajalno! Najprej: maša, potem: blagoslov, potem: Krekovo fraziranje — nazadnje pa blatenje prodajalne „Kons. društva za Ljubljano in okolico* na Glincah po čas. „Slovencu*. V dopisu iz Tržiča v torkovem „Rdečem Praporju* je bilo povedano, da je klerikalno konsumno drn-štvo v Tržiča žalostno pogorelo kljub blagoslovom dr. Kreka. „Slovenec* pa vspričo bankerota katoliškega konsuma v Tržiču se drzne še vpiti: le tisto delo je dobro, ki je z Bogom započeto . . . ter namiguje, češ : v prodajalni „Kons. društva za Ljubljano in okolico* na Glincah še ni z Bogom započelo, tam imajo celo prodajalko, ki svoje dete ni hotela krstiti pustiti... Gospodje okrog „Slovenca* ! Primite se za nos ter povejte, ali tržiški konsum ni bil z Bogom započet ? Mar ni bil Pa po v „božji*?! Ali morebiti takrat v katoliškem konsumu v ljubljanski Zvezdi ni bilo Boga, ko je šlo že čisto rakovo pot? Ali pri vseh tistih klerikalnih konsumih, ki so šli po vodi, ni bilo Boga? No — resnica je in ostane, če je kje bogokletstvo doma, potem je pri klerikalcih. Za vsako lumparsko počenjanje imajo Boga, Boga in Boga. Če bi ta svojat imela nekoliko pobožnosti v sebi, bi svoje ciganstvo pač pokrivala saj z malo bolj primernim plaščem. — Delavci Viča in Gline! Proč od te licemerske, ničvredne, hinavske bande. Za poštene delavce je gospodarska organizacija v okrilju „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* — za Vič in Glince pa ondotna prodajalna, ki se nahaja v Marinčičevi hiši ob Tržaški cesti.
Z Gline. Klerikalci postajajo vsak dan pre-drznejši. Zlasti se je to pokazalo ob otvoritvi filialke klerikalnega konsuma. V «Slovencu» so se napenjali, da je bilo grdo. Vpili so, da bo le njih šta-cuna imela dober tek, ker so jo žegnali. Socialno-demokratična pa seve ne bo imela uspehov, ker je v rokah ljudi, ki ne poljubljajo duhovnom rok !... No — mi se smejemo takemu neumnemu poče-
njanj», kajti predobre remo, da klerikalen žegea ne diži. Te dni smo zopet zvedeli, da se tudi klerikalni konsum v St. Jurju ob južni železnici na Štajerskem ni mogel vzdržati kljub žegnom — šel je v konkursi Je že tako, klerikalni mo-žički. Konsumi ne potrebujejo Krekovih žegnov, ampak pametnega gospodarstva ! la tako je pri nas v «Konsumnem društvu za Ljubljano ia okolico».
- Delavci 1 Pozor pred klerikalci! Vsi v naše društvo!
Iz Hotederšice.
Velika draginja je nastala. Vse, kar revnejši človek potrebuje, se je podražilo. Vrhutega je letos še slaba letina. Marsikateri oče je v skrbeh, kako bo preživil svojo družino.
Kdo je kriv, da je nastala draginja? Ali mogoče slabe letine, da je povsod poraankanje žita? Ne ! V tujih državah : v Rusiji, Rumuniji, v Ameriki je žita dovolj, da se ga sploh niti prodati ne more. Krivi pa so klerikalni poslanci, ker ne pustijo, da bi se iz omenjenih držav k nam žito dovažalo ! Niso hoteli, da bi se vsprejela trgovinska pogodba z balkanskimi državami in da bi se odprle meje za živila ; vsled tega je nastala draginja. Ljudstvo, sedaj spreglej, kaj delajo za tvoje koristi ti poslanci, ki se jih priporoča s prižnic!
Koliko je onih kmetov na Kranjskem, ki žito prodajajo? Gotovo prav malo. Na tisoče in tisoče pa je onih gospodarjev, ki morajo žilo, oziroma moko kupovati. In Gostinčar je pri nas na shodu v farovški veži vpil, da je bil ves slinast: «meje se morajo zapreti, da bo potem naš kmet dražje prodajal žito». Klerikalci, tudi taki, ki žita ne pridlajo nti za enkrat nesti v mlin, pa so mu mogočno aplavdirali. Ubogi zaslepljenci ! Niso se spomnili, kako hud udarec bo to zanje.
Vrana vrani ne izkljuje oči. Tako je tudi pri klerikalnih poslanch. Bali so se zameriti veleposestnikom, grofom in ogrskim Židom, ki žito prodajajo in vsled tega strada na tisoče ljudstva, ki mora moke kupovati za drag denar! Klerikaloim poslancem so ljubši ogrski Židje, kot pa naše ljudstvo, ki jih je volilo v državni zbor. Potem pa še kriče: «Z Bogom za ljudstvo!»
Kakor si kdo postelje, tako bo ležal. Naši klerikalci so si volili za poslanca Gostinčarja, ki dru-zega ne ve, kakor da posluša dr. Šušteršiča in sedaj imajo aa plačo — draginjo. No, drugič ga še volite!
Po toči zvoniti je Drepozno. To si naj zapomnijo naši klerikalci. Sedaj tarnajo in zdihujejo, ker je nastala draginja, a ne domislijo si, da je prepozno in da so tudi sami krivi. Kar ste želeli, to ste dobili. Volili bi poslanca, ki bi res kaj delat za vas, ne pa samo škodoval. Eokrat bo menda vas že srečala pamet.
Klerikalne ženice so, menda na župnikovo povelje, o priliki zadnjega soc. demokratičnega volilnega shoda delale grozen nemir okrog hiše, v kateri se je vršil shod. Grozile so celo s požigom te hiše, in da je treba soc. demokrate vse pobiti. Ia vendar socialno-demokratični poslanci so v državnem zboru bili vsi za trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, da bi bil cenejši kruh in meso. Klerikalni poslanci, med Djimi tudi naš poslanec Gostinčar, pa so bili vsi proti temu. Rivno ljudstvo naj je v oblicah krompir, če ga ima, si je gotovo mislil Gostinčar, ko je glasoval proti odpretju me à. In klerikalne ženice se nap sedaj zopet zberejo skupaj in naj v zahvalo klerikalnim poslancem zapojo «tedtum», ker so jim podražili moko!
«Naprej»! bi se lahko dobro razširil po naši vasi. Saj je mnogo takega ljudstva, ki mu ne kaže drugam, kakor v tabor soc. demokratične stranke. Vsi, ki se trudimo in mučimo od zore do mraka, v demokratično stranko, kajti ona je delavska stranka! Ia, kot taki čitajmo «Naprej!*, ki je naše, delavsko glasilo !
Z Jesenic.
Še enkrat bratovska skladnlca. 1. Krivec nima še dovolj blamaže. Da ne vemo, kaj delamo in kaj zahtevamo, pravi, la vendar smo tako jasno zahtevali pri zadnji seji brat. skladnice zvišanje penzije, ker je polna in aktivna blagajna. Ne delavska stanovanja, razumete, ampak boljšo pokojnino. Nikar vendar tako lažnjivo ne zavijajte, kakor Csbulj. Toraj boljšo penzijo zahtevamo, m ko enkrat to dobimo, pa še delavska stanovanja, ki jih tudi potrebujemo. To je naš namen. Krivec pa pravi, da je naravnost nasproten delavskim stanovanjem. Oa lahko tako govori, ki ima svojo hišo ; kaj mu je mar, če drugi delavci stanujejo po luknjah, bolj podobnim kravjim hlevom kakor pa človeškim bivališčem. Vprašanje nastane, kaj pa hoče vendar Krivec? Premembo pravil, pravi, to se mu zdi š* najboljše za delavstvo. Pa ko bi vsaj povedal, katere paragrafe? Mi pa smo prepri-
čani, da še sam ne ve, revežu se menda mešajo pojmi. Mi ga pomilujemo. On noče zvišanja penzije, delavskim stanovanjem je sovražen, kaj hočete lo-raj ? Pravijo, da jo je zdaj že pcgruntal. Pri prihodnji seji misli namreč, tako se govori, predlagati, Daj se namesto delavskih stanovanj in zvišanja penzije podpre s par tisoč kronami katoliški dom, ki je še ves na puf. No, bomo videli!
Nad naš konzum se je spravil jeseniški do« pisnik «Slovenca». Zmešnjave so nastale v klerikalnem konzumu, in to mu je dalo povod za napade. Backi Spregledujejo, čudijo se, kako je pri nas vse ceno, v kler. konzumu pa še dražje kot pri drugih trgovcih. Nevoščljivi dopisnik ne privošči delavcem cenejega življenja, pa saj se ni čuditi, ker dopisnik ni delavec, ampak duhovnik, ki ne pozna trpljenja, saj živi la od ljudske neumnosti. Pa ljudje izpregledujejo, prihajajo v naš konzum, in se prav nič ne zmenijo, nič jih ne briga, ča osel riga, in to je popolnoma prav. Vsak pameten delavec bo kupoval potrebščine tam, kjer je dobro in ceno blago. In to je v našem konzumu za Jesenice in okolico.
Iz stanovanj mečejo razni trgovci naše somišljenike, ki so vstopili v naš konzum. Mi jim povemo, naj pazijo in premislijo, ako ne, bomo prišli z imeni na dan, da se jih bo vedelo delavstvo še bolj ogibati. Tudi s cenami so šli nazaj skoro vsi na Savi, razen klerikalnega konzum a. Mislijo seveda s tem preslepiti sodruge, pa nas ne bedo. Končno nam je pa to tudi prav, bodo vsaj tisti reveži, ki so od trgovcev odvisni, tudi okusili dobroto našega konzuma.
Bliža se zima, slabi časi, posebno pri na* v tovarni. Obstrukcijo nesramnih klerikalcev naših ob-čut:mo že pii nas. B'ago zastaja, naročil skoro nič, dela se le za naprej za takozvani «lager». V žičnem oddelku delamo že samo štiri dneve v tednu, pa tudi po drugih oddelkih že zmanjkuje dela. Kako se bodemo preživih čez zimo, draginja je vedno večja, in vprašanje življenja nam sili v ospredje. Meje Srbije, Rumunije in drugih držav so zaprte, vsaj deloma, da ne dobimo cenejega kruha in mesa. Šušterš č-Krrkova kompanija pa nagaja parlamentu, da ne more sklepati trgovinsk h pogodb. In še se najdejo ljudje pri nas, to so klerikalci, razni Čebulji, Krivci in Bernardi, ki odobravajo počenjanje klerikalnih poslancev. Ali ni to žalostno?
Ustanovili smo sl svoj konzum, ki vsaj nekoliko drži nazaj, da ne morejo trgovci skakati s cenami kvišku, in sedaj pa pride katobški duhovnik
nevoščljiv, da bi se delavstvo ceneje preživelo, in zasmehuje v «Slovencu», in škoduje delavski napravi, konzumu, ki smo si ga ustanovili teško, da, lahko rečemo, od krvavih žuljev prihranjenimi vinarji. In duhovnik temu škoduje. Ali ni to hudobija. Raz lec pa vpijejo, da moramo duhovnike spoštovati. More !i kdo imeti spoštovanje do takih ljudi. Ne! Tem ljutem velja boj, boj do skrajnosti!
„Slovenec" In „Naša Moč" se venomer za ganjata z vso besnostjo v novoustanovljeno „Konsumno društvo za Jesenice in okolico ‘ in njegovega ustanovitelja, sodr. Ant. Kristana. Seveda ne pišeta resnice, temveč se poslužujeta laži, natolcevanja in obrekovanja, prav po katoliški navadi ! Mi jim povemo za enkrat samo to: sram vas bodi, da se zaganjate tako grdo v zadrugo, ko vendar vaša stranka hoče veljati za tako, ki so ji zadruge in zadružništvo pri srcu! Zoper trgovce in kramarje „Slovenec" nikoli ne zabavlja! — No, vse klerikalno rovarenje, vpitje in jamranje ne bo nič zaleglo. Našemu ,Kons. društvu za Jesenice in okolico" pristopajo vsak dan novi člani; število 200 smo že dosegli!! Z blagom in postrežbo smo zadovoljni. Da bo pa še vse vsak dan boljše, se razume! Saj smo komaj začeli. Delavci jesmiški! Le tako naprej — brez ozira na levo in desno!
Shod. V nedeljo, dne 10. t. m. smo imeli dopoldne lep shod pri Jelenu. Sodrug Anton Kristan iz Ljubljane je govoril o konsumnih društvih, o napadih klerikalcev na naše „Kons. društvo za Jesetrce in okolico". K debati se je oglasilo vse polno govornikov, ki so izražali veselje nad lepo procvitajočo konsumno prodajalno. Shod je sklenil, da bodi prodajalna v Hoduljah zaprta; odprta pa le ob delavnikih od 7. ure zjutraj do 8 ure zvečer. S tem se je tudi storil en korak naprej na Jesenicah. Naša prodajalna (ki jo klerikalci zmerjajo za brezversko), ja prra B tem upaljala popolen nedeljski počitek!! Altroché — katoličani!— Opozarjajo se člani, da si nakupijo ob delavnikih vse potrebščine, ker bo ob nedeljah zaprto. — Dalje se prosijo, da vsakdo zahteva čeke za izkupilo.— 10. t. m. popoldne je bil še sestanek na Javorniku pri g. Hkavcu.
Izjava. Na pisanje časopisa „Slovenca", češ da je poslovodja „Kons. društva za Jesenice in okolico" baje odstopil od službe, povem kato-
liškim gospodom, ki pišejo jeseniške novice, da je lagati greh. Če bodo tako lagali kot sedaj lažejo, pridejo vsi v pekel ! Poboljšajte se ! — Meni seveda še nikoli ni prišlo na misel, da bi izstopil iz službe, kjer se prav dobro počutim ; dela imam dovolj, in na Jesenice sem prišel delat; če „Slovencu" ni všeč, mi je prav žal, pomagati mu pa za sedaj ne morem ! — Prosil bi samo „Slovenca ‘, naj pometa pred svojim pragom. Slučaj „Papov" v Tržiču mu lahko da dovolj dela! — Fr, Winkelhofer, sklad ščnik „Kons. društva za Jesenice in okolico".
Iz Tržiča.
„Našo Moč" je Papov tudi speljal na led. V zahvalo, da ga je hvalila, ji je precej naročnine pozabil plačati. Sedaj molči, niti ne spomni se več, da je bil Papov za Našo Moč — tržiški „Bog“. Ja, ja, je že tako!
„Domoljub" je prinesel vest iz Križev pri Tržiču, da imamo socialni demokratje veliko veselje, ker je šel katoliški konsum v Tržiču v franže. „Domoljubovemu" dopisniku priporočamo, da ne moremo pomagati, če se je klerikalcem pripetila taka nesreča. Vemo dobro, da bi bil Zabukovec vesel, če bi se socialnim demokratom pripetilo kaj takega, ali pa, da bi vsaj eden od socialnih demokratov bil zraven, da bi se nanj vse zvrnilo. Tako seveda se pa mora že povedati, da je znal Papov, ki je bil poglavar tržiških klerikalcev, tako gospodariti, da je nazadnje vsega zmanjkalo — denarja, blaga in kredita! 9 septembra je prišel neki kmet z Goriškega na Brezje. Tam je zvedel, da je tržiški konsum šel v franže; takoj jo je mahnil v Tržič k Papovu, da mu naj plača vino, ki ga je poslal za 500 kron. Tudi sodi so bili njegovi. 10. septembra so šli k sodniji, kmet je jokal in preklinjal . . . Govori se, da jih je mnogo, ki veliko izgube. Pa o tem bomo še poročali, ko bo vse jasno.
Papov je bil svetla zvezda na krščansko-so-cialnem polju na Slovenskem. Če je prišel na občne zbore Slovenske krščansko - socialne zveze, so zrle vse device vanj kot v posebno čudo iz Tržiča. Dr. Krek ga je imel v posebni časti. Dr. Pegan ga je imel za tovariša i. t. d. Sedaj pa molče grobovi. Dr Krekov žegen se ni izkazal, dr. Peganova modrost se je izkadila . . . Klerikalci, pometajte pred svojimi pragovi!
Tržiškemu delavstvu! Pripravljalni odbor „Konsumnega društva za Tržič in okolico" vas poživlja, da vsi pristopite v novo društvo, ki pojde po isti poti kot bratski konsumi v Idriji, Zagorju, Ljubljani i. t. d. Na delo !
Učenca
za pekovsko obrt sprejme takoj
KONRAD VIDIC, Jesenice - Fužine, Gorenjsko.
Seno češko posteljno perje!
5 kg, novega oskubenega K 9'60, boljše K 12—, belo, mehko oskubljeno K 18'— do K 24'—, snežno-belo, oskubljeno K 30 — do K 36 — Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški.	6—1
BmdiKt Sadisti, Eobes 371 pri plznju, Češko
Lepa dvonadstropna
hiša
puleg državnega kolodvora v Gorici in
prijazna domačija
blizu Ljubljane sta iz proste roke in pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na L. Tomažiča v Spodnji Šiški.
n v najem
se odda s 1. decembrom 1.1.
pod ugodnimi pogoji v idrijskem predmestju. :::: Z mlinarskim obratom je združena tudi trgovina z žitom, i Več se izve pri lastniku
Jos. Kogovška v Idriji.
Pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko „Union" ker te ure so najbolj trpežne in natančne, 4 dobe se pri :
Fr. Čudo»
urar in trgovec v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in .. Genovi. ■■ — -........
19—14
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Izven kartela!
L, Tomažič
priporoča svoje nekar-telirano budjejeviško pivo, ki je priznano za eno najboljših piv.
Opozarja vse tiste, ki jih zanima gospodarsko bojevanje sedanje dobe, da je njegovo budjejeviško pivo edino, ki ni v kartelu. Tudi ustanovljena družba „Union", ki je prevzela Auerjevo, Kosler-jevo in Perlesovo pivo, stoji v kartelu. — Obrniti se je pri naročilih na
3~i L. Tomaž'č
zaloga piva, Sp. Šiška.


■-« a>
;	® -g >0
« S
nt
is > 2
-,
,	— SS
« es
<u "S
u* o a> a u
!
*“• e#	",
U h	"
> .55 a»
«,§•<»►
® o
O CU *A . .
1 .



JI O. N ■=
JI >8 s Ile
•|s-g 1
^	^ N
ca
S °3S-
—> I s g.-5
•*s > _ O > g c a d -O td
•S N
•a " ^ o
^ .S >3 > e
o ra E o d "3
.2 a « g
<U OJ >N
•a m o « g T3 m m
s a.« a
2 > o
TD O C
KJ *-
.s >a
03
6*
>
C/5
O
>
C/5
S
«3
e
a
a
&4
b
sfi
«S
I o1,’7
S J
■H
.M
s S
■* & > o
cn
>
(0
0
Priporočamo našim gospodinjam pravi :	G}(OY'- kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
AMI BAJEC « netili in trpki vrtnar
v Ljubljani :: Pod trančo 24—22 :: Cvetlični salon, izdeluje šopke, vence s trakovi. :: Vrtnarija na Karlovški c. 2. - Zunanja naročila točna.
Kašelj.
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : «Tri jelke». — Zaloga pri
Danielu Pircn, lekarnarju v Idriji.
Največja izbera Je samo v /
„Angleškem skladišču oblek"
Ljtslbljana, Mestni trg St. 5
Priporočam za jesensko In zimsko sezljo svojo popolnoma sortirano zalogo Izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice In otroke v najtnod rnejših vzorcih in kroju po zmerno nizkih cenah
O. Bernatovič.
Svoji k svojim ! Čevljarski mojster Svoji k svojim !
Jvan Gačnik
Rožna dolina, obč. Vič
se priporoča vsem delavcem in delavkam občine Vič in drugod za vsa dela, ki spadajo v čevljarsko stroko. Vsak bo pri meni prav izborno postrežen. Delam solidno in po zmerni ceni.
str Krasne jesenske novosti
*
priporoča	24—16
prva in edina slovenska modna trgovina za gospode
Engelbert Skušek
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 19.
Austro - Ameribana :
TRST
IVew « Yor*It New m Orleans Buenos Ayres Argentinija Rio dl Janeiro»
Vozne liste za potnike in izseljence prodaja:
SIMON KMETETZ
Ljubljana, Kolodvorske ul?ce 26.
Najnoveiši ia najhitreje) brzoparnlk Martha Wasehlngton 24 — 14 vozi čez Ocean samo 6 dni.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: .Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.’
Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.