156. številka.
Ljubljana, v torek 13. julija 1897
XXX. leto.
Ishaja vsak dan «re4er« icimsi nedelje in pnumike tor velja po pofit i prejeman ra avutro-oporsk *  tesele m vse leto 15 gld.t ta pol leta 8 gld., ea četrt leta 4 gld., ?.». jeden 1 gld. 40 ki. — Za Ljnbljano bres pošiljanj* na dom ea vse leto 13 gld., ra Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Zatnjedežele toliko vec\ ku.ik r poštnina sna&a. Za osna ni I a plaCuje »o od itiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr,, ce se dvakrat; in po 4 kr., Ce ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trgu fit. 1*2. Op run iltvo naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacij-, 0iEi.auila, t. j. vse administrativne stvari.
Vseslovenski shod
(Izv. dopis.)
Iz Celovca, dne 10. julija.
Akoravno prevladajo Slovani v Avstriji po števila, ven kr niso deležni istih pravic, kakor njihovi nasprotniki, to pa vsled krivičnega volilnega sistema. D(sedanje vlade niso bile Slovancm prav ni; prijazne, in nobena izmej njih ee ni upala izvesti drž. osnovnih zakonov. Ti zakoni bo za Slovane se dandanes iluzorični.
Pokojni Ta. IV». ki je celih 14 let ministrova', je pa spoznal, da tako ne more več dalje iti, in je predložil državnemu zboru novo volilno reformo, p> kateri naj bi socijalno vprašanje našlo pot v patlament in  narediio konec narodnostnim bojem.
Toda Nemci so TatiT-ju izpodmaknili ministarski stole?, in s tem seveda pokopali tudi njegov m rt volilni reformi.
Šels Badeniju ro je posrečilo, to važno reformo dognati, seveda je precej drugačno prikrojeua, kakor je bila ona TaaflVjeva ; a po novih volitvah prišlo je v avstrijski parlament precej več Slovanov, kakor jih je bilo prej. Ti so se združili in a pome čjo nerrških klerikalcev osnovali odločno in — kakor se zatrjoje — nerazdrnžljivo veČino.
Spoznanje, da preti Čebom nobena vlada ne more izhajati, in da proti "jim ni doseči pogodbe z (»gorsko, je napotilo gr-f* B*denija, da je izdal jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, in te so provzročile sedanji politični položaj.
Nemci eo se oaredbam uprli s tako silo, da je bila vlada primorana zaključiti državni zbor. To ni nič pomagalo, kajti Nemci bo mej narodom obadih mogočno gibanje, katero še vedno narašča.
Zdaj sklicujejo ehod za shode m. Shod v H -bu je vlada sicer prepovedala, kar nemškemu gibanju ne bo na dkedo, dovolila pa jo shod v Celovcu. Vsi ti shodi izpričujejo, da je v s e nemštvo solidarno v boju preti ravnopravnosti s Slovani.
V očigled temu dejstvu ne smejo Slovani dalje rok križem držati, ("'.hi so se prvi ganili. Praški Župan dr. Podlipny je te dni povabil zastopnike iz cele Češke, Moravsko in Šlezije na zaupen pogovor v kraljevo Prago, in tudi Poljaki, ki so bili dotedaj precej hladni, začeli so se gibati in nameravajo ek i cati tak d: d v Tešin.
LISTEK.
Slika Marije.
(Novelcta. — Spisal Ivan Urosčan.) (Konec.) IV.
Temna noč je.
V samostanu je že davno vse pespalo, saj je «ra odbila že dvanajst. Tudi v samostanski cerkvi jfl vse mirno, davno js že potihnila večerna sloves noBt lavretanakih litanij. Vse je odeto s sveto ti-Sino, le sena ter tja te vidi plapajoče utripanje večne luči pred oltarjem, ali pa čuje zvenenje stekel v oknu na kupoli, s katerim se igra vihtrai veter, ki je pri podil s seboj temnosivih oblakov.
Sedaj se odpro vrata zakristije, in visoka postava, odeta v meniško kuto, stopi tiho v cerkev.
Marijan je; svojo vsakdanjo molitev opravlja.
A kako nenavaden je danes izraz njegovfga obraza! Upala lica, temno čelo, pogled njegov, glo boko udrte oči z zategnenimi obrvmi — vse to priča, da mu srce razjeda silna dušna bolest.
Omahujcčega kerska se približa oltarju, poklekne pred stopnicami ter pričLe goreče moliti.
Kaj pi mi Slovne'.- Ali ta nas ne veljajo ustavni zakoni? Bodemo li mar spali vedno in vedno in mirno gledali to nezaslišano pečenjanje naših najljutejš h nasprotnikov Nemcev, mi Slovenci, ki bi že davno morali imeti tu Ji take jezikov ne naredbe? Ali naj mar odobravamo, kar se počenja mej nami na pr, da ss j« po listih proglasila v nekdaj slovenskem Celovcu koroška dežela za čisto nenočko deželo? K tj bo demo dopustil', da ee preglasa 130 00O Slovencev na Koroškem kot nekaka ničla, ki so samo senca t-h nemških megrčnežev?
Vsak pravi Slovenec bi rcrgel na ta vprašanja r (Ih f no in razjarjeno odgovoriti, da nikakor ne dopustimo v e č t e g x , da bi bili mi len tki. ki hlapci nemških gospodarjev, da ne pustimo še nadalje po-metati z nami, kajti tudi pri nas je postala vreča že polna prenašanib krivic, in se bo skoro in skoro odvezala Ne bo demo tu do jedeukrat navajali vnebo-vpijočih krivic, ki t>e nam gc će* sto in sto let. am pak opozoriti hečemo le na najnovejša imenovanja pen e rs lij Kdo se ne sponvu a, da tmo debili pri nas na Koroškem za đeielatga šolskega nadzjrnika nekega Palio, ki niti beefcdicn ne um« s'ovetiBkfga jezike, kdo ne pczr.a zagrizenega nasprotnika Slovencev, ravnatelja ce!ovt'k>ge učiteljišča Biltazarja Knpischa? Imenovan je sedaj zopet germanist Lampel za nadzornika slovenskega šeletva na Sta« jerskem, na Gorišktm hočejo nam zopet veiiiti za predsednika goriškega porotnega sedišča ot-šega krutega nasprotnika, m kega Visini ja. Najslabše pa je v Trstu, kjer ce o Stcvecce gonijo iz rmsta in jim prepovedujejo, da bi se v njem spi-h pckaBali.
Slebarci Slovenec, ki Be keličkaj zaveds, da se pretaka po njem slovanska kri, ne tnw tega več mirno gledali, an p k skrajni čas je že, da tudi on jedenkrat nastopi nasproti germanski iu italijanski iredenti. Slovenci, gonimo so tudi mi! Kakor delajo naši bratje ra reven in vzhodu, tako je tudi našu dolžnost, da pok: žemo načini nasprotnikom, da slovecpki živelj še živi, akoravno je bil sedaj toliko časa teptan, da je zopet vrtal iu se prebudil iz svojega dolgo)« tnega spanju. Ali bi ne kazalo tudi nam prirediti tak slovenski strankarski
Bbod, in sicer n-kak pretiahod strankar k» mu shodu nemških poslancev iz planinskih dežel? Povejmo našim scao.dom, da v \ 1 tninskrh d<žt lah prebiva šo velko in veliko slovenskega naroda, s ka< terim bo tteba tudi skoro obračunati. Dovolj je krivic!
V ta nimeu naj Li ss čim prej ste rili potrebni koraki. Po n*š> sodbi bilo bi najbolje, ako bi akcijo zače* ljubljanski žnpan kot načelnik stolnega mesta kranjskega, kot načelnik prve slovenske občine, središča vseh Slovencev, a na shod bi morali priti vsi slovenski in brvataki d žavni in deželni poslanci in zaupni mežje iz vseh slovenskih kronovin. Na sbed bi se seveda ne smelo nosit', k&r razdvaja stranke, le to, kar jib spaja, to je pa vprašanje, kako Zfgotoviti slovenskemu narodu obstanek in napredek.
V s e s 1 o v e n s k i p r o t i „p a r t e i t a gu v Celovcu ali v Celju, kot protest proti narodnostnim tirjatvam naših nasprotnikov je neizogibno potreben. Naš ž i v 1 jenj s k i interes zahteva, da kolikor mogočo paralizujemo demonstrativno nastopanje Nomcev.
Koroški Slovenci apeiujemo tem potom na ovoje slovenske brate, naj uvažujejo to mia-l, in apelojemo ra ljubljanskega župsn*, naj se ravna po vzgledu praškega župana, naj bi bil tak shod dok«z daemoSlovenci v narodnostnem o z i r u , navzlic obstoječim strankarskim nasprotRtvom, vsi jedini, vsi solidarni, da nam vcem kipi iz srca glas: Naprej, zastava Slave!
V I Jubljuiii, 13. julija. Avsti ijski Nemoi se organizujejo za naj-brezobzirnetši boj proti jednakopravnosti Slovanov. V nedeljo js bil v Celovcu strankarski shod nereške 1 *.<1 k.- »trenke, na katerem se je Bprejela resolucija proti jezikovnim n - r. u kun iu skleail naj-odločuejši boj zjper oedaojo vlado. Tudi na Dunaju so in tO nemški veleposestniki shed, na katerem so proglasili svojo solidarnost z nacionalnimi strankami. V Hebu na Češkem pa se je zbralo navzlic prepovedi prbko 10.000 demonstrantov pod vodstvom drž. poslancev  Funke, Per-
„Odtusti mi, Manja! Glej v pnhu klečim pred T*boj ter Te prosim pomoči! Kolikrat sem so k Tebi zatekel, in vselej si r. < u(ešila, zacelila si mi mejo srčno rano ; saj samo Ti veš, kaj mi razjeda srce, koj me ravdaja z obupom, pred katerim me varuješ Ti, božja mati!"
,Ad Te eliaiBK-tn t xnJes filiae Evae. Ad Te 8uspiramus geinents m il-ntes in bac lacrimarum valle . . .'
Iq beseda mu je z&Bt^la, ustnice njegove pa so trepetale še daljo. V duhu pred Marijanom razvijala se je vsa njegova preteklost, zrl je sl;ke iz davnih dnij . . . Videl je lepf ga mladeniča 8 širokim klobukom, kako se raduje da strani krasnega dekleta, čutil je še sladkott prtega poljuba z njenih ustnic pri slovesu ter — o kušal trpke grenkoBti ločitve in nezvestobo.
Ko je Marijan tako utopljen v spomine nekdanjih dnij ležal na kolenih pred oltarjem, zroč v po* dobo Marije, katero je večna svetilka le slabo razsvetljevala, tako, da je bilo le sem ter tja, kadar je lučica nekoliko vsplamtela iz radečegu stekla, mogoče razločiti lepe poteze DJenpgs cbraza: zdre-vili so se zunpj visoko pod nebom težki oblaki, in
od daleč se je zhčuIo votlo gromcn;e bližajoče se nevihte.
Žvečenje stekel v oknih je probudilo M ; rij a na iz sanj. Skočil je po koncu t- r se plašno ozrl krog sebe A vse je bilo zopet tiho in mirno, le odprto okno visoko gori v kupoli je udarilo z močjo cb zid, in samoten jek mu je odmeval po cerkvi.
„Kako čudno mi jo danes pri srcu! Sa li ni Čul glas? — Z gr» auo dudo sem profctop;! danes prag Tvojega svetišča, mogočni Bog ! Zato me sedaj vse plaši, zato mo motijo v molitvi k Tebi spomini iz meje mladosti. In vender mi je molitev jedino razvedrilo! Saj ga ni na svetu lepšega užitka nego je v molitvi, ko aa mere vzdihniti k Tebi: Servi inutilee sunous, miseiicordia Domni! — Vse svetno je ničevo, vse je puhla praznota. Vuuitus vanitatum omnia in hoc mundo.
Le Ti si vo.'na neizpremenljiva laoč, ki se razodevaš v vsem stvarstvu, v vseh rastlinah aa zemlji, od najmanjše znjed^lke do stoletnega hrasta v tisočletnih prago^dih, v vseh žival h, od nevidnih infuzerij do največjih merskih velikanov. Ti si vsemogočna sila, ki druž š v glavi zemeljsk' gA či viča človeka atome po neznanih nem Eakooih v tzvišme
g« It, S c h Ulj ker, Iro, Kindermann i. dr. S čilo 80 hoteli na zbirališče, a policija ii Haba in Prage, pa žardarmerijs in vojaštvo no j*h raignali. Z okna meetne hiše je pezivljal posl. F a nke narod na >etr3Jpn olpor ter v imenu svojih tovarišev prisegal, da ne odneha, dokler ne bodo jezikovne naredbe uničene. Dogcd lo se je mnogo trupnih demonstracij, mncgo ljulij je bilo aretovan.h, precej ranjenih ia peš sodo vanih. Velikanska zazburjenost vlad* mej češkimi Nemci, katero so zakrivili le poslanski hujskač', ki hočejo biti popularni. Namci nočejo prizn?.ti Slovanom pravice do uradnega jezika, s tem !a k*žijo kiko krivični in reakcijo-nami bo. To pa naj bo Is nov porod, da se združijo elovaaske s' ranke tem tcsnGJša ter bo bore broz v: ako separatist čae scbičn03ti v slogi zopar skupnega nasprotnika, ki mora odnehati.
Patrijarh Jurij Branković ki je udan služabnik M.sdjaronov, m k^ni bnjo odpovedati svojemu dostojanstvu, ker jo večina cerkvenega kongresa narodna. V B id cipeoti jo bila vsled tega mini :t^rska soj*. Madjari upajo, da vh poereči vendarle še patrj*rhu s pomečo kra^joveg; komisarja baruna Nikol o' \ prisiliti vejiito, da sprejme statute v smislu vlada in doneči /bliženje kengrosa z mi-d;arsio viadu bWčiu pa je ta nad* — jalova, in Brankovio' sa bo znoial posloviti.
V ogerski  zbornici se najbolj očitno k%že vis. V a kultura nad irskega viteškega naroda. Mi« nis!er Percz-I no mora v potu svojega obraza truditi, da dokaže: r zaajači in poba lini n:so „junikiB, državni   poslanci ee na  to ogorčeni  pole;ajo za .najboljšo sioovs  naroda"   t r zahtevajo, da sa v Ba^impeiSti prepovs vraka javno iz5»->7orj->n» nemška besada.   Tretji zabtavajo več bajonetov in sulic za Itrajkajoče delavce, Četrti pa po Igrajo z resno ob-struke jo.   Dasiravso ži»i po cfio'jalnih otatstičnih podrt« h v Budimpešti več nego 150.000 Nemcev, zap*ta Bta sedaj obe nemški gledališči, in madjarski šovinizem  rs  dovoli  norvščiae niti v crf»>ju niti v ob.sknr.;ih tingel tanglih.   Vsi mora biti madjarsko, Dočim pa ne briga fg-r h zbornica za taka kul-tarna barbarstva, rešuje ?:C;raa:o socijalno vprašanje z  bajoneti  in  s  popolnim  ignero/anjem  do cela upravičvn'h z .Lt'-v  Sira^kujoč.h dalavesv.   Dusi sa nam zdi štra.V kvaren z* vsi rg-isku kraljestvo ia usoden zn  8 trs j kuj oŠ« djlavce same,  ki dobivajo svoj zasluži  Bkoraj I« v ~aturalijab, in ki so nekako BOdeležni  edabe  ali dobra 1 ti ce v dežoli, in dasrivr.o smo v.rr.ivarjali  Focjalistotn, da hujskajo uboge de'avcs k takim ere istvom, oLsojsmo vendar najodlečnejše  poatopsne  v*.de, ki heče 8 trm, da polilja v pr.z:-.dete  kr?.j>3 tuje, večinoma slovaške dehvce, rediti kapitalista  vbeh /.adirg ter cropati t ko da'avc* ^sake  nade  do izboljšanja cdaošajev. Ne kapitalistov, reg.» delavce tepe vlaJa dasi žive prvi v izobilj *3, drugi pa v bedi in srž?nstvu. L^to za 1 toča  zapnsč-.jo m'*d arski delavci domača tla ttr Leže v Ameriko, vlad« se pa i;e potruJi, da bi — na koriflt madjaratva! — uravnala škandali zne razmere. Ia tako     pomaga M »djarom nič, da potajčujeio šiloma Neme, Rosni, Rumuno in Slovake, k«r neprimerno ve5 izgubi Ma d j sraka svojih deželanov radi izseljevanja, nego :ih pridobi z madjarovanjurn dru-go:odnih otrok ia s :«bičev.
Turški sultan se je bil obrnil za posredovanja v turškam smisla tudi do nemškega cesarja, ki pa mu je odgovoril kakor naš casar. Ker na tur-k-m dvoru mnogo visokih nradaikov agituje proti sklepom velevia^tniških zastopnikov ter hujskajo sultana, naj se nikakor ne udi, postaja položaj vedno bolj kočljiv. Sultan 88 boji menda tudi za svoj prestol, če odneha, pa zanaša se, da se razkadi harmonija velevlastij prav tako v nič, čs sa postavi Tuičija po robu, kakor se je razkadila, ko se je ustavila Grčija. Morda ima sultan prav, saj doslej šd niso pokazale velevlasti nobene posebne energije, katere bi na moglo bati še vedno močno turško cesarstvo.
Dopisi.
Iz IJaabljuiie, 10. julija.   (Slov. uči-teljstvo, duhovščina in .Slov. List.) Bilo je v nediljo,  4. t. m., ko je odkrilo „Slovensko učiteljsko društvo"   spominsko   plo spjkojnTnu prozasiužuemu rioiniku A .kl ••< u Praprot Jiku v Pod brezju na Goreiijanem.   Kut uuet učitelj <u spo4to-vatelj Poprotmkov  sen  ee udeležil  te sUvnosii tudi jaz    R-či sme u z mirno vestjo ia s polnim prepričanjem, ela -e navdajala nas vsa, ki smo 88 zbrati v lepem Pjdhrezju, da proslavimo svojega voditelja in  prvebon teljs, jadna   misel:   prež veli bomo lep d«tn v nek« 1, u no    veiolju, dostojno završili pomeaabno in rtdko slavnost.   Ali precaj znčitek slavnosti nas je pre.e il: ne ves-di se nikdar prej, dokler ne padu dan za gorel   Najprej  zbrali smo se v cerkvi, da zač-nemu slavnost s sv  mašo. B la jo natlačeno  poli.a bela cerkvica  podbr^aks: na jedn. strani stali smo gostje, ki smo prilli od *seh strouij, da čujemo v hnžjem hramu    -3 edo b.«žjo, na drugi  straui  p«  ja  st^lo  preprosto kmetiško ljudstvo, ki se je eeolo v cerkvi z jednakim nama nom, ki je zrlo z neisakim poaebuim zadovoljstvom tohko gospode v domači cerkvi. Ia vsi smo čakali! Zdajci zapoje zvoniak tam ob vratih z^krrstijakih, in ua proiovedcico stopi domači gospod  k »p dan. Hipcma se poleže šuua ia nemir, sveta t šina zavlada po lmuju b.žjtm — vhe nasluša!   Vao oči so uprte gori n* piopovedaioo, odkoder so ratlega božji nauk, odkoder tst rahlega iz u j: svečenikov h besedi biž a miru in sprave, ki razvnema pobožna srca v udani, etrošk   pobožuoat". do Boga, ki dvija naše misli gori pred Btol Stvarnikov.   Gospod kapelan, mož kakih 2G lat, začne.    Oko o ust m mu šma  nekak  čudea  nasmeh:  toliko gospode v taj hiši božji, to'.iko km^tiškega ljudstva v tem svatem domu, kjer vhdaj mir, kjer prer.obaj sirast, in pa tak dan, ki je združil to ogromno množico ob tej propcvodnici — o   kako lep predmet vsa to slavnostnemu govoru.s.u!   Ali zmotili smo sa pošteno! Najprej polagoma,  kako? rahel  d ž-k  iz tankega obiaka, so padafe na nas beseda duhovuiko :e, potem čedalje bolj »n bolj trdo in goato, in končeo so se ulite na utoge -a.-huiš »ic«1, kakor se ulije p oh* iz temnih, sovražnih oblakov. Uh, ša sadaj ma strese, ča premišljuj, m sa-Sa trezio vsa to, kar r.. <u   I -J ob oltarju, kjer 88 krotak in miren neicrv»70 darnja vsak dan Gospod i a Bog. Govor gospoda kapoUna ja biio prav ca radno hujskanja kmati^kega ljudstva proti nam — lutehgniici   S trdo pestjo ana je bil hudi gospod kapelan, neusmiljeno je odkrival za v/etiin preptojtim pr.slu^alcsm g ado telo ruiše in-tel gence, bičal ja brezobzirno  „prosvetljene Ibs-ralte in n;iho?o .aeopiaje*, kakor je poročal „Slovenski L;8!u.   S i r .povrdtvce so frinli  iu ffjtali po hiši b žji a neto pir ji in sove, ki se hoje luči, ki tišče lo v temo, v noč i& Bamega strrhu pred jas mm solnčnim ž.rom". S.veda srao bili ti netopirji in scve mi, ki silimo v  „temo  brezvurstva" in „rognbo", ki se „bojimo luči svate vere", ki silimo
misli iu ideje ter igra.e cdk&zujtš svetovom tek v u?skcnčnem prostora ! — —
II teč oditi v t;ho sve;o c"lco, o;rl pe je še jeder.krat na oltar, V tem trenutku pa je razsvetlil rud j j blisk crkver.e prostore, in Marijanove oči bo zrle podobo krcsie žensko. Pred njim je stala ona, katero je nakd^j t; liko ljubil in katero jo še teino n:8:l v svoje m ereu.
Dasi je bila ol'ka lo za trenutek raza?etljena, in je blisku sladila če večja tema, ki je zigrnila Minj:no p:dobo s tenrno zaveso, strmel je vendtr Marijan šu dolgo tja na oltar, ustnico pa eo mu tiepetale.
„In on Te je spoznal, bu! — in Ti, kaj si 8-:daj ? — Grla ..."
Z/r!tlu čemu ja v glavi, pil js na kclena in vroča solze njegovo bo močila prah na kamenitih stopnicah eUarja.
„Ko s«-m dežel v samostan, bi.kal aem Tvcjo pjdebo, bcz,a mat*. A kad^r sem b čopičem navdihoval življenja mrtvemu platnu, bila so moje nrsli pri njej, pri deklici, ki mi jo ogrenila življenje. Šsle, ko j» bila elika izvršena, s-m spoznal, da som slikal njo. Zielo sc mi je to g^cš^o, in rad bi uuičil sliko,
ko bi se mogel ločiti od ujo;  a Tvoji častilci, po božni očetje v samoatanu, so postavili sliko tem — v Tebi posvečen oltar.
Hodil tem v cerkev ter iskal pred Tvojo sliko utešitve svojej srčni runi.
A sedaj, ko mi s.vi glava, spoznam šele, da v vseh teh uruh uui častil Tebe, da mrj bil simo pri njej, da bo moje ustniee šepetale svste molitve k Tebi, a misfi so sledile njenemu početju in moje oči, zamaknjeno v Trojo podobo, divile so se le krasnemu stasu telesa — gradnice.
Odpusti mi, Marija, ta greh I — Na zavrzi me, ker sem si kal njo, saj js bila tedaj ša nedolžna, čist angelj, in nosila je tudi Tvoje sveto ime! A sadpj — ne, niti t>eautka več ne smeš biti oneča-ščena s sliko greSnioel*
Krepko so dvigne Marijan, na plaši ga strašni cdmev zadnjih boeedij, žo boče stopiti na mizo, da uniči le slabo razsvetljeno sliko — kar sa straho vito zabliska in — ona stoji v vboj svoji krasoti pr d njim. Tu mu omahne roka, — nezave sten sa zgrudi po kamenitih stopneah. In vstal ni nikdar več.
v noč pogubljenja  kakor sili neumna ovca v ogenj, ki objema in pokončuje njano stajo! Pa Še več je povedal gospod kapelan!   Zaano mu ja, dajal je, da je našemu naobraženema sveta, in ker je bilo takrat največ učiteljev zbranih, torej našama <i . teljstvu prosto ljudstvo ,neumni kmet", ki „nima pameti in rasu na." Ali ravno obratno je resnično: mi smo neolikani in neotesani, a kmet. Čeprav ne zna več, kot pisati in brati, je izobražen,  saj je veren in pobožen, gospoda pa je brezverska, čita časopise, ki so pravi stru a dušam človeškim, ki gladijo pot v  večno pogubljenje! —  Ježili so se nam lasje ob besedah kapelanovih, ki so imele tak umi« i, hi h da n.es je Ž9 koža, saj smo bili pripravljeni na najhujše, menili smo namreč, da bo dejal častiti gospod v gorečnosti svoji: kmet, vzemi vsak debel kol in naloži jih tej  gospedi po hrbta, da bo pomnila, kdaj se ja osmelila, da je prišla grešnih duš senakaj slavit velikega, velezasiužnega rojaka svojega!—Hvala Bjgu, prevač smo se bali, in prinesli smo srečno domov zdrave kosti in calo kožo I Tako ja govoril goreči gospod v hiši Gospodovi, o tem pa, kar  bi mogel in moral govo iti, nismo čuti niti besede, niti zloga. In manimo, da ni hva-Iežn*j?ega predmeta za lep, resnično mogočno up i vajoč crkven govor, kakor je Življenje Praprotni-kovo. Zaano je, da je bil pokojni Praprotnik veren, pobožen mož, ki je pel nebrojno nabožnih pesmij v božjo čast katerega zadnja beseda ob smrtni uri je bila:   „M«rija!"   Imel je priliko takrat gospod kapolan, da bi stavil podušalcam svojim v vzgled Praprotnika, ki se je popel z lastno močjo tako visoko, da ga hodi slavit uaobraženi svet v tolikem številu.   Sp 'llr.ij ii  bi lahko kmet šsto ljudstvo k delu, k marlj.vosti, ki dovede človeka lahko do zadovoljstva, do zenaake sreče, goverii bi lahko kme-tiškiiu stsrišem o vohkom pomenu Ijndsle šole, ki zida in utrdi temelj blaginji človeški, in omenil bi končno lahko naporno, toda blagotvorno delovanje našfga učiteljstva, ki vzgaja in ući širom slovenske domovine našo deco, omenil bi lahko ono učitalj-stvo, katerega najvrlejši, najv*glcdnejši člen ja bil Praprotnik vso ovoje žive dn\. — Toda o vsem tpm niti besedice, niti /.ioga! Vprašamo sesedaj: Zakaj tako? — Gospod kapelan ui prijatelj ljudski šoli, ni  prijatelj  našemu  uCit^ijstvu, zatorej uporab'j* >sako prhko, da s>'uje ljudotvo proti šoli in proti gUvnemu r.jenemu faktorja.   S tak:m početjem oi ne pridobiva nibČa prijateljev, in ako jih kaj ima, mora i?gubH ša te!   Ko bi ne bili preverjeni, da ja prepričano naše kmst'.ško ljudstvo kolikor toliko o potrebi ljudske šole, bi ce bali z opravičenj*m, da nam vzr.*ete iz njeg.* mogočno število sovražnikov in nasprotnikov.    Potea bi  bilo nrša delovanje v ljudskih učilnicah otežkočeno do skrajnosti, našo slovensko ljudstvo bi zapalo razdivj&nosti in nazadujaštvn, ia rešil ga ne bi niti sam gospod kapelan podbieeki! „Siovonski L;sta |> , ta rešitelj raroda našega, piše o tej zadavi tako: nNavzori učitelji so seveda obrnili vse kot nap^d nase iu 83 precej isti dan    r.h:-. i/-.ii. Pri olavuostaam ban* ko'u ie neki učitelj nazdravil navzoči domači da-bo^sčiai, in njegovi učiteljski ko1egi so demonstrativno obaedeli.   Ne, tako se ne sme sluviti spomin Praprot u*ov, spomin moža, ki ja živel tohko let z dahovščuio v najlepši slogi! ..." M pa pravimo, da so ravnali prav naši uč telji, saj  umo prepričani, da bi tudi tisti, ki je pisal ie baseds v „Siov. List", ne nazdravljal onemu, ki mu bi prilagal na svetem kraju tako krepko in nezaslužene zaušnice. Ii sloga!   Prepričani smo do dna duše, da mora hoditi pri vzgoji naše mladine učiteljatvo in duhovščina z roko v roki, ali če so duhovni gospodje taki, kakoišeu je ta gospod kapelan,  ki  ni imel prijazne besede ob svečanem, zaanovanem prazniku našega vrlega „Sof. učit. društva", tedaj je sloga ii-.r v.io. . nemogoča. Tako bi govoril Praptotnik sam, a mi nismo krivi tomu I K;e imamo na Kranjskem Rijčv, Gregorčiče, Trstenjake, SpinČč*? . . . Bodi povedano obmejnim tovarišem in rodoljubom, da imamo težko stališče slovenski učitelji sploh in naša inteligenca posebej pri nas, kjer so v svetišča božjem dela za slogo, za skupno delovanje v pri! •k ii' umi kmetišk6mu Jjuistvu, jedru naroda slovenskega, tako, kakor so je to zgodilo, ko je odkrilo „Slovensko učiteljsko  društvo"   spominsko plošča pokojnemu prezaslužnema šolniku Andreju Praprot-nikn! Blo je to 4. julija 1897 v Podbrezju na Go« renjskom. Učitelj Sova.
i.
Dnevne vesti.
V Ljnbljani, 13. julija.
— (Občni zbor „Glasbene Matioo") bo» kakor Brno že naznanili, v četrtek dae 15. t. m. zvečer ob 8. uri v dvorani .Glasbenega doma". Pravico do glasovanja imajo društveni Člani in svo* jepravni člani pevskega zbora, ki so že jedno leto pri zbora.
— (Okrajna učiteljska konferenca za ljubljanske slovenske šole) so je vršila dna 12« t. m. Uleležilo se je je 56 članov. Predsednik okr. Šolski nadzornik F. Leveč je poročal o učnih uspehih in opozarjal na to, kar je opazil pri md zorovunjn. Gosp. I. Kruleč je poročal z czrom na upeljavo električna razsvetljave o nesrečah, ki
at morejo primeriti veleči elektrike in o prvi pomoči v takih alnčijib , goapdč. G a sel pa o risarskih vprašanjih. V knjižnični odsek so bili izvoljeni g*. Maier in Rezek ter gospdč. G u sel, v stalni odsek gg. Maier in Rak te I j ter gospč. Gas e I, zapisnikarjema tega odseka pa gospdč. P ros ene in gosp. Rezek. — Včeraj dopoludne je bil ehod učiteljev in učiteljic vs- ii ljubljanskih ljudskih šol, da veli za dobo ši-stih let zastopnika učiteljstva v v mestni šolski svet. Izvoljena bta bila gg. Jos. Maier in Fran Rok tel j.
— (Šolski muzej slovenskega učiteljstva v Ljubljani) N.s občnem zboru „2aveze slovenskih učiteljskih diuHev", kateri no ho vršil 4. in 5. av gusta v C lj», poročni boje g uMelj in urednik Jakob Dimnik o ustanovitvi šolski g* muzeja slovenskega učiteljstva v Ljubljani. Muzej ustanovi „Zaveza etoveijs^ih učiteljskih društev" v proslavo in spomin na SOJetno \itdanja cesarja Franca Jožefa. .Popotnik" prijavlja v zadnji stoji številki načrt uredbi te^i* muzeja. Trojki bi ee pokrili s prispevki okrajnih učiteljskih društev in s podporami rasnih korporacij. Pozdravljajo to misel, jo teplo priporočamo vnem šolskim prijateljem, naj jo vsak po s »o!-h n;oč*-h podpira j-i.
— (Ljubljanski „Sokol".) Naproisni b^o, opozoriti na oroste v:-j->, ki bodo d*nes zvečer od J/j9. do ValO- ure zveer. Z ozirom na to, da že ni več meatc dnu do celjskih elavnosti, je želeti obilne udrležbo. Prihodnje vaje bodo v četrtek ob isti uri.
— (Solnčne zavese pred prodajaluicami ) Cesto so se ?.e slišale piitožhe, da so soiuone zavese pred raznimi produjalnicami in trgovinskimi izložbami prenizko pričvrščene, in da veled tega ovirajo promet, M^iaikaleri cilinder je na ta način že z. -d- ia britka os da. Kakor b1 širno, sklenil je mestni magistrat ljubljanski veled moožečih se pri-tožeb, da se morajo odstraniti, oziroma rokonstra-irati vse o-o solnčne zavese (plahte), ki niso vsaj 2*30 m n.id najnižjim rive'ooi hodnika pričvrščene. Pritrjevanje soinčn h zaves k hodnikom z vrmi ali kakim diugim vozilom pa se bode sploh prepovedalo,
— (Iz Litije) so nam piše: Čestokrat se Čuje in Čita, da je trg Litija v narodnem delovanju, zlasti pospeševanju zlate družb9 sv. C rila in Metoda, nekako vjsoren. B >disi, da Litija to slavo zasluži, sli ne, istina p« je, da delujejo tukajšnje ro-doljubkinje z m-r.avadno n«\duššui>stjo in gorkim naiodnim srcem za našo družbo. Vsemu p*, kr so stori, je podlaga čisto rodcljubje in vse to delovanje je le izpolnjevanje s--eiw našo dolžnosti, katero ds te vanje ne more zahtevati nikako pohvale Vendor je L»tijčane nenavadno radootoo prešinila ves^, da priredi pevsko društvo „S'avec" dne 18, t. m, to je v nedeljo, colodnevni nlet v L t• jo in v Šmartno. „Veuder se nas slovensko iredšče epoiani", i«?kli smo si, liotoč se z nami bobe seznaniti in v uaši družbi pteb ti nekaj ur It s, hvaležni emo društvu „Slavec", da nas p< seti, bvaležm, da nam priredi • raoen slavni Btnu d«u, kateri privabi, kokor čujemo, veliko množico izletaikov. Tudi bližnja in daljna društva našbga okraja udeležila so b:do te slavnost'. Litija pa iu Šmartno sprejmeta drago goste najsrčnejše, ia kar najbolj sluvesuo, in pripravljalni odbjr skrbi, da b' de ta deu ostal izletnikom iu nam v živem upornimi.
— (V proslavo škof a Barage.) P.Sesan.m: Slavnofet Baragova ob Stoletnici v D brničab bla je strogo cerkvena.   M <j sv. rm sij on cm odkril se jo .21). junija krasni spomenik, postavljen v farni Girkvi. Muogo Jajikov i* častilcav Bsr^givih sploh  pa je izrabilo željo, nsj sa prirodi spLšna ljudska veselica, in to najprimirnajše na rojfltveueua domu v Mali-vasi, kjer je sedanji vebp sestuik gosp. Jjlij Treo tudi d«l vaidati oporninoko ploščo ia ljubko uredil sobo, kj«r s«, jo slavljenje rodil. Ta ljudska v«s^Ica so bu vršila v gradu M-da vas, — pol ure od puntajo Velika Loka —, v nedeljo 25. julija, če bi bilo vrpma neugodno,  pa v nedeljo 1. ali 8. avgusta a tem vzporedob*: Oh 2. uri po popolud^naki složbi božji ogled dičnoga spomenika ter krasnega kipa v -ur-1 cerkvi; poten skupni oubod i šolsko mladine s godbo na čelu v MJovts, — pol ure pešpoti, — oudi blavnnattai govor, t' mbola, petje ia prosta zabava, za pijačo >n mrzla jedila bo ukrbljeuo. Slav nostai odbor vabi k obilni udeležbi.
— (Električna naprava v Tržiču) Predilnica in tkalnica za bombaž v Tržiču zgradila si bode vodno napravo ob potoku Mošenika in napravo za proizvajanje električne moči pri sv. Ani. Električni tok vodil se bjde v Tržič, kjer so bode prevedtna električna sila porabila deloma za raz svetljavo, deloma pa bode gonila stroje v predilnici.
— (Iz logaškega okraja) se nam poroča: X, redni občni „društ-a učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega" se bo vršil dne 15. julija, kateri dan je določouo tudi odkritje nagrobnega spomenika A. Lavsteku. Vzpor-d: 1. Ob 8 uri sv. maša v pokopališki cerkvi v Idriji. Po sv. maši odkritje nagrobnega spominka s petjem in nagrob-ona govorom. Po skupnem zajutrku 2. odhod v Orni vrb. 3. Občni zbor v Črnem vrhu potem le vzporedu: a) Poročilo o društvenem delovanju; *>) poročilo blagajnika  in volitev 3 pregledovalcev
račuoov; c) volitev 5 udov v društveno vodstvo; d) določitev letnega doneska zande; e) volitev de-legatev k cbč. zboru „Zavez»M; f) nasveti in želje. Opomba: V Idrijo 8u odpelje skupno po uradni konf^reeciji dne 14 julija. — Da se zamore določiti število ndfle2e;cev rad; skupnega obeda v Črnem vrhu in prenočišča v Iinji, nsj as vsak udeleženec zglasi do 12. t- m. draštvenema predsedniku go^p. nudučitelju Jjeip Bšaedek-u v Planini. Udeleženci imr jo naslednji dan, t. j. 16. t. m. šole prost dan, a la pod pogojem, da nadomestijo ta pouk pozneje     k četrtek.
— (Nesreče) 68!etna Mnrija Mavsar je v Komnem gledala pretepajoče se fante. Slučajno jo zadane nefci k*f>ien, in «icor tako, da je koj na to umrla. — V Zunanjih Goricah je 2 t. m. zgorelo poslopje posestnika Petra Oražna. Škoda se ceni na 2000 gld — Pri zgradbi cerkvenega stolpa v Mf.ravčah je 8 t. m. padla 19 ttaemu Jožafo Šešku iz Vodic s fcaunni napolnjena skrinja na glavo in ga ubila.
— (Ulom) M.noli teden je doslej neznan č!o--k tilo. I <■' pufti v Ž'. Vidu Ukradel je samo nekaj me.!!ega. V dotični sobi stoječe poštne blagajne sa ni dotaknil.
— (Samomor) GOletni M<ha Skubc v Črnomlju ti je prereza! ide na tavurn laktu in veled tega umrl I-.vrši je samomor b .je radi zakonikih prepirov.
— (Celjska nižja gimnazija) Zi kulisami morale so su god ti .'u 1 -o reči, da se toliko časa ni razpiral dan vpisovanja, da se je razglasil šele sadnjo uro in da ae sprejemne skušnje vrše kar isti dan, k^kur vpisovanje. To potrjuje domnevanje, da se jo vpisovanje nalašč o Ikl dalo, z namenom, šolo ali uničiti ali pa j*-j vsaj škoditi kolikor mogoče. R-.di tega bodo s pristojnimi foktorji po štei.o obra'u-. ti. Sedaj pa je dolžnost vsah rodoljubov, da z 'stavijo vso svoje sile, in z neutrudnim poučevan j oon ljudstva pride ba temu zavodu kar mogoče naj več n "e     v . Na de lo!
— (Nemški strankarski shod planinskih poslancev.) katert-ga *e i* udaleiilu, raz-.ei tt oi*e-nje.-oh 2b dr£avn>h poslancev «z rasnih krajev, tu li par deželnih poslancev izven Koroške, "rršil se je v n delju popolu Inu pri zaprtih durih, ker sicer, Ce bi bil IjuisVi shod, bi se analo zgoditi ž njim ravno t&ko, kakor z t.n'm v H-bu ^a Č-«kem Na ime glas*čo se izkazoioo je moral imeti vsikdo, ksor sj ga je notel vd^le^in. K dnevni točki: „Po lo?ai netn&ke^a naroda v A strij«" )e govoril pusU-c* c Hohenburgor, R>zni govorniki so sa veselili, da
drž: n-miki narod v A ^str ji t«, ko trd so in ga za klinjali, d\ mora t-k < s: * t i tudi /vnaprej. O »limejša poroii'o o te n shodu nam je obljubljeno. Brzoiavuo s-j sberovalco pozdravili r*zni nemški prot-ofi »ki d-ž'lni pos'&nci ia cdbon v bl»žetiea „rajbu", is Kranjskega pa politični n-ruiki šu^mar, profesor Bi t de r. ki mora imeti seveda pov«-jd svoj nos zraven j dalj** žopan kočevski in več drugih Koče v rjev, ki tudi svoj« n <*>ce stegujejo k m.tteri Geriuii-ni ji, Oddahnili so s* va. !
— (Iz letnega poročila državno velike gimnazije v Celovcu) posnamemo n.siednj«: Na i rv»m moata je natisnjen zgodovinski člsnek: bDjo Z i-amruena- (?ung čes KurftVstencollsgiuait*, kate n-ga je spisal prefes r A Grillitsoh, V^h učencev na tej gimnaziji je bilo 417, in sicer 347 N»mc^v in 70 Slovfutev. Z odliko jih :e napravilo 67, prvi ied jih je dobilo 265, i^ro;;i 30 in tretji red 11 učencev; ponavljavni izpit oma delati 40 učencev. S duiiie sa je voiač-lo f>S'J0 g:d ; ustauov bilo je 67, kateij je uživalo 55 dijakov v zneska 5093 gl 15 kr. — Pregledovale to letno poročilo smo opa Bili, in tudi že Čest ikr: t čuli pritužbe, zakaj, da je ravbo tako b«-re malo Slovencev označenih v poro čilu, dočici more že na pr»i hip vsakdo izprevideti, čim prečita imenik učenoBV, da Število ni nikakor v razmerju z dijaki. Slišali smo tudi že, da več slovenskih k<eetskih starišev vpiše svoje sinove v gimnazijo kot roj ne N^rrca, samo, da se jim ni treba jednoga predmeta več učiti. J>ko čudni ljudje ! V poanejčnjih letih se pa kesajo.
— (Blamaža škofa Flappa.) Ia Rima se poroča »J^dmstvu' : BK»rdii;al Himpolla je vrnil škofu Plappu n« ko njegovo ulogo proti razširjenju glagolice, ne da bi bd ulogo reJil, in ne da bi se bila uloga protokolirala. Vatikan ga je a tem obsodil."
— (Razpisane službe.) V šolskem okraju č r n o m a 1 j s a e in : 1. M-m učitelja in voiitelj* v Preloki z dohodki III. plač. razreda, voditeljsko funkcijsko priklisdo in prost'm stanovanjem; 2 jednaki mi'., v Gribljah iu Črešnjevcu z dohodki IV. plač. razreda, fonkc. priklado in prostim stanovanjem Prošnje za vse tri službe do dna 25. julija okr. šolskemu svetu v Črnomlju. — Pri novousta n -vlj' oe <: okrožnem Hodišču v Mariboru osem dež-dnoaodnih svetniških mest v VII., h-at sodnih tajniških -...•!! v Vili in štiri mesta sedmb pristavov v IX čin. razjeda (ori čumer prtnaha doaedaj pri ckr. sodiščih M iribor d. in 1. b. D. službujoče osobje dvoh okr. sodnikov iu sedmih okr. sodnih pristavov.) Prošnje do dae 20. julij5 predssJstvu eoiišia, kjar služijo prosilci. -
* (Nemški oesar in avstrijski Slovani) V Wieabadeau sa je te dni predstavljala drama ,1'ir BnrgRr.f", katero je spisal nemški cesar Viljem II. Drama s* naslanja ua zgodovinsko dejstvo, kako je grof Zolierndki hababarškim grofom del t • . ri- m krono na glavo, a tendenca iej je, pokazati, da ima i sedanja zveza unej Habsbnržani in Hot.enzollerni namen, širiti nemštvo in u iičevati slovanske narode. Kako sodi esiafski »pesnik" o avi-trijsk'h 8lo*anib, svvdočijo verri. katere govori „Burggraf Friderik Z dlern^ki" : ,0 0*srerreich, Oestarreioh, armes Steirerland! — Dam BO imenLo ig steht ihr ima zu L»hn— Dar tf:c'a8-oi-.h h f ii -It und fr^ch nach T«chechenart — D« deotschen Vo'ter mi* dem Siaptar \v-iiet."
* (Svojo taščo do smrti — oklofutal) V Fiorisdoifu p-.«eg Dunaja je neki strojevodja svojo taščo, k r m-- |u v ona i m ti v nj zakadila ter ga zmarjala, d v. kr.it. lil futoil da je pri tej priči umrla. Strujevodjo L'nkocyja so takoj zaprli. Njegova žena pa a-idi r^di sleparij žj dlja č-.sa v NeuJ;rfr. L»n-koc?y je imel 3 t.š':;>, ko je b>la vdova mn <go let ljubavno r>zrn rje, kolčno pa jo ie zapustil ter se o?enil z fjeno — h'erjo. L-pa drnž'na!
Darila, s
Uredništvu našega lista je poslalo: Za Prešernov spomenik: Savno akaie-mično f *r jai o društvo BiS a v a" 14 kron 56 vin. (katere isrodilBO g. blagajniku pis. društva) — Vi-'.a t vrlo nk'1 društvu, epum-uj^j-i e so sla"u»ga pesnika! Naj bi pogosteje posnemsli slovenski rodoljubi n' :Vi ak^de-nučno mladin !
Bizojavire.
Duna.j 13. julija. Shod nemškoliberal-nih veleposestnikov, kateri se je vršil pod predsedstvom grofa Thuna, je razglasil resumo, v katerem obsoja jezikovne naredbe, in tirja ohranitev nemških predpravic.
Dunaj 13. julija. Ogerski ministerski predsednik, barun linitlV je dospel sem. Kon-fenral je z grofom Bddenijea) iu z grofom Go-luchovfskim, potem pa cesarju poročal o ob-strukciji v ogerskem drž. zboru.
Praga 13. julija. Na dan 18. t. m. sklicani shod odposlancev Seskih mest je preložen.
Badirnpe&ta 13. julija. Vlada namerava ugnati obstrukcijo z dolgimi sejami. Seje bodo trajale noč in dan. Po dnevi se bo razpravljalo o davčnih zakonih, ponoči o kazenskem zakonu.
London 13. julija. Danes zjutraj se je začel največji .štrajk, kar jih je bilo uprizorjenih v našem stoletju. Stotisoč industrijalnih delavcev je ustavilo d-lo. Fond, s katerim razpolagajo štrajkujoči delavci, znaša 30 milijonov goldinarjev. Delavci zahtevajo, naj se uvede osemurni delavnik in naj se jim zvišajo mezde.
L.VOV 13. julija. P« si. Szajer je bil radi razžaljenja uradnikov hranilnice v Rze-iown zopet obsojen na 14 dnij zapora.
INaislaiBO.
Dragi gospodje abiturijenti! Končali ste dogi iu težavni tek gimnazijskega učenja in sadaj st'jito na r^zpofji. kjer so Van odp-ite tViri poti nadaljnega u'^a-a Večma V*3 sa bodo posvetila itadijam ua vseučilišču, n tu nastopi za Vas zopet nova zapreka, kar si Vim de loma neznani koraki, katero resor^te stirit', ako prid.ta ua vseuč.liš o A«iad. tehu društvo RTriglava vabi v sreje področje Vaa, kat ri ste namenjeni na vseučilišče v Gradec. Oao Vam nudi mnogo časopisov v čitalnici in jako bogato knj žnico, tamburaški in pevski klub, za dulevni napredek, in sab-Ijaški klub za telesni napredek. D.uštvo ,Triglav" je v Gradcu zbirališča »\s li zavednih, narodnih slovenskih dijakov. V njem goje dijaki skupne ideale ter si pridobe onega navdušenja in one žilavosti, s kitaro ziimorejo v po:ncjš m življenja delovati v pr d in blagor mile naše majko Slovenije Ganjeni gospcd;e abiturijenti, ako se hočete o razmerah na vseučilišču poučiti, ako pridete sami v Gradec, obrnilo se vs-dej do našega društva, katero je zrni-rom radovoljno pripravljeno uitreči Vaši želji.
Ždiboi; dogodi se v zadnjem času lo prepo* gosto, da pridejo e'.ovecski dijaki na vseučilišče ter padejo v roke nemškim ali slovensko reuegatskim družbam .h društvom, se ž njimi bratijo, a druge slovenske dijake prodirajo. Svarimo Vos pred takimi družbami, kajti pri teh I-od- h si na boste pridobili nikakega spoštovanja ter bodete proz.rani od vsa* kega drugega slovcnekega dijaka.
Pridite na vseučilišče s zavestjo, da hočeta biti vedno narodni Slovenci ter da h-ičete tudi zmi-rom tako postopati.
Do svidenja kličemo Vam bratski „Na zdarl*
N.isiov: „Triglav", Gradec, Brunngasra 5.
Za odbor: m d. Rado Frlan, iur. I. Mencinger,
t. i", predbednik, t. C. tajnik.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Dalje) 6) C. kr. trgovinsko minister-stvo doposlalo je zbornici sledmi ukaz: „Kakor je znano častiti zbornici, je trgovinsko ministarstvo v ukazu, katerega j« objavilo v poštnem in brzojavnem naredbe nam listu št. 110 iz I. 1894, naročilo poštnim zavodom, da se pri izplačevanju poštnih nakaznic in poštno hranilničnih čekov primerno ozirajo na potrebe strank glede določnih vrat kovanega denarja in kolikor moči zadoste dotičnim njilinim zahtevano, se jim je ukazalo, da že pri prošnjah za zaloge naznanijo one vrste kovanega denarja, katerih jim je treba, da Be morejo ozirati na krajevne potrehe, naznanjene od udeleženih krogov ali aicer I o izkušnji jim znane. Ravno tako se je ukazalo zalagajoč itn poštnim blf-gajnicam, da najskrbnejše ustrežejo tem specijalizovanim prošn'am za zaloge. Konečno se je v namen, da se poštnini blagajnam v prometu b strankami olajša prenkrbitev utemeljene potrebščine posameznih novčnih vrst, ukrenila odredba, da bodo ne samo po svojem organizmu obstoječe menjalnice mogle ustreči prošnjam poštnih blapajnic za menjavo, ampak tudi davčne blagajnice. Oastito zbornico vabim, da poroča, če so po njenem mnenju po toj uredbi zadošča potrebi na določnih novčnih vrstah od poštne strani, in da mi naznani, kaj da je opazila glede povratnega delovanja te, sedaj že 2 leti obstoječe uredbe na potrebo pošiljate v denarnih gotovin v kupčijskem prometu." Zbornica sporočila je trgovskemu ministerstvn, da se je obrnila v tej zadevi na več večjih obrtnikov in trgovcev in na občinske urade nekaterih krajev, v katerih je denarni promet večji, in potem tudi na grerrij trgovcev v Ljubljani ter jih povprašala za mnenje. Po izjavi tepa gremija je vspeh visoke odredbe z dne 3. novembra 1894, št. 60 200 p. i. t. ro. 1. št. 110, povoljen, in Vpeljava, da se za denar na ta nnčin posreduje, jpko prikladna Po izjavah predstojništev mestnih občin Kočevje, Radovljica, Kamnik in trga Tržič zadoščajo c kr. poštni uradi lokalnim potrebam c. kr. uradov, in to z določnimi vrstami kovanega denarja. Tržič želi le, da bi c. kr. davkarija izdajala več dvajsetvinarskili in manj deset vinarskih komadov, Radovljica pa, da bi se v olajšavo denarnega prometa izdali bankovci po 5 kron in da se strogo zaukaže, da poštni uradi ne izplačujejo previsokih svot v goldinarjih in kronah. Nekateri obrtniki pa povdarjajo, da navedeni visoki ukaz na deželi ne bod- imel posebnega vspeba. ker c. kr. poštni uradi navadno nimajo denarja in večkrat več dnij preteče, pridno jim je mogoče izplačati celo poštne nakaznice in poštno hraniluične čeke, glaseče se na manjše svote ; o izbiri denarja se pa pač le tedaj lahko govori, če poštni urad na deželi pri glavnih poštnih uradih denar nalašč naroči, sicer se pa mora stranka pač z onim denarjem zadovoljiti, katerega poštni urad ravno ima.
(Dalje prih.)
i/ uradnegra lista.
ImvrAlliic   »M   eliNehiitivno   <l r a >.!><>: Ivana
K a m n i k a r j ;i posestvo v Srednji vasi, ci-njcno 4fc80 gld., dne       julija in 21, avgUlta v Ljubljani.
Jantsa in Ivanke Praznik, po Ant. Hočevarju kopij« na posestva v UaSičah, cenjena OJ15 gld. (ponovljeno; dno lin julija v Velikih Laiioah,
Janc/.a A r k o t a poiestvo v liavnemdohi, cenjeno 2975 gld., dne 80, julija in 17. avgnsta v Elibnioi,
V konkuisno m»so Karola Vovkn spadajoče zemljice v St Vidu, cenjeno 8680 gld, dne 20. julija in 17. avgusta v Zutićiui.
Umrli so t LJubljani:
Dne 13, julija: Pavla Florjančič, zasebnega uradnika hči, 6 mes., Marije Terezije cesta fit. 9, črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dnć 10. julija: Julija lilokar, kajžarjeve žena, 28 let,
jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*9 ra.
		Stanje
g«	Čas opa-	baro-
a —»	zovanja	metra
		v mm.
12.	9. zvečer	7 J7' 7
18.	7. zjutraj	786*2
■	2. popol.	784*5
Tempe-, ralura v C
Vetrovi
Mokrina Nebo   j v mm. v 24 urah
]H'2   i bt. svzh.
18*5 19 9
brezvetr. i sr. jvzh.
oblačno
oblačno oblačno
09
Srednja  včerajšnja  temporatura  190°,  za 0 7° normaloni.
pod
dne 13 julija 1897.
iSapni državni dolg v notah..... 102 ,>ld.
Hkupni državni dolg v srebra   .... 102
Avstrijska alata renta.......„
4vstrijiika kronska renta 4°/0    . .  .  . ioi
Ogarska zlata renta 4n/0....... 122 ,
Jgerakn krunuka renta 4." 0..... 100 ,
4vatro-Ogerske bančne duLnico ,   , H.r)2
kreditne deh.ice........ jjgj "
t,ondon vista........... 119
ii mrski drž. bankovci *a 100 rt ar k    , 58
I mark.......... '     j \ "
te frankov.........,   (      • '
iCalija>-t».h> bankovc'.....,   , 45
C kr. nrkini.........
15 l
25 30 20 75 15
75 50 67' 73
.3'/. 60
Dn<5 12. julija 1897.
1% državne srečka is 1. 1S5A po 250 gld. Državne srečke is 1. 1864 po 100 eld.. . Danava reg. srečke B°/0 po 100 glcl. . . Semlj. obč. avatr. 41/,'/, slati sa&t listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
\Lcije anglo-avetr. banke ne 200 gld. T' aojwav-druAt. vel j. 170 gld. a. v. . Papirnati ruhelj.......
157 gld.	— kr.
189 .	1
128 .	30 ,
99 ,	80 ,
200 ,	■
22 .	25 ,
25 „	25 ,
159 .	50 ,
478 ,	■
1 .	26«/4 ,
Privaten uradnik
izvežban v navadnem manipulačnem in knjigovodskem po-Hlovanjn ter vešč slovenske, hrvatske in nemftke korespondencije, lice za popoludno, t. J. od 3. ure daljo primernega dela.
Ponudbe pod naslovom ,,Privaten uradni k" sprejema iz prijaznosti npravnistvo „Slov. Naroda*. (1017—1)
Stanovanje
v 111. iia«l*»tro|»JI  11 is Vrtnji ne  <ul<li» n 1. MV*ril»tOIM   t. I. (9h1— 4>
Več se izve pri F. Supančiču, Rimska cesta 16.
Trgovski pomočnik
ki   se  je  izučil   v trgovini   mešanega  btaga, Želi vstopiti I. avgusta v kako pmdajalnico.    ioib—d Ponudbo vzprejema  pod naslovom „Trgovski pomočnik" iz prijaznosti upravmštvo „SIov. Nar.u.
MIimI, dobro izv«'žl>itii
z lepimi spričevali, tudi v cerilijanskem petju in godbi izurjen, ž«»ll premeiiUt  cloM«*<laiiJ)«* mo-itia h kaUliu
< 11 11 - a m. — Naslov se iz\e v upravništvu „Slovenskega Naroda-. (992—3;
Usnjarijo
;iou5—2)
z vso potrebno opravo, stanovanjem in vrtom v prijaznem mestu na Kranjskem, blizu železniške postaje, se radi bolezni takoj v najem odda. —
Kje? pove iz prijaznosti upravništve »išlov. Nar'da".
. f
jfjH c11 fn}
Sa varstvo olaćin-atva proti vsem ponarejanjem broz vrednosti imam odslej to oblastveno regtstrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
(Tinctura bala^mica) iz iin_'.-i .1  varana lekarne in tovarne rartnacsvtisnili Izdelkov
A. Thierry v Pregradi
pri Rogatcu-Slatini.
Po idravetvensu nblastvn pre-
skiiseiio ia ocenjeno. Najstarejše, najreelntjse in n a j -cenejše Ijml-kn tlmnam zdravilo, tolažeča prsna in pljučne boli, krč v želodcu iil. za notranjo in v mirijo vjiorabo. V znak pristnosti je vsaka stok le.ničira zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: Adolf Tklerrjf lekarna pri mm .ju «»• runa*'. Vsak balzam, ki nima gori Ntojei-e seleno tiskane varstvene znamke, naj se zavrne kot ti m manj vredno ilm eencjie ponarfjenje. i*h«i na) torej ir«!iMi 1 11 ■/.' i<m« tarefcveno 7imiuUo / :-.«»r«j afejceol Ponarejale! in posnemovalei 1110 ir -a jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajale! brezvreilnoHtnili ponarejenih, obAlnatvo liepeMh <lnizih balzaiuskih znamk, se ImmIo na |)ixlla^i zakona za varstvo znamk itrogo sod 110 prekinjali in kazine Valli Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, nt%| se iiaruča iiHraruo.st Iu adrean|ei \ <i;;el ;u vitriiha it:.imun (Sekntsongel - Apotheko) A. 'l'lii«-rry-f u \ l*r«*^r«iili g>rl RogaCea»SIa-I i 11I. t'ciui trunko za vsnko pustno postajo na A.vstro-Ogerakem je sa 12 nuilih ali •> dvojnih steklenic 4 K, v liiisni) in Hercegovino 12 malih ali <> dvojnih steklenic 4 K liO vin Manj nego \ :'. malih ali l> dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja bu samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska.      (H37—5)
0fiT   1'uzl uit J k«» \«ilfio iindinK > 11» 1-01-11-41
■eleno varNl,««>iio /umu' ». kntero tiiora lim ii v zuikk  priHtiitiHti velika Mtcklouicu.
Adolf Tlii€krr^, lekarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Izvod iz voznega reda
'valjavTTm.agra očL 1. J*va.n.l]a. 1697. <»dtio«l ta I.|abl|ao« (jnž. kol.j.
Prog-* čez Trhit. (962-156)
Ob 11. url S min. po nodi o«obnl Tlak t TrhU, Rnljak, iUi-,,, FrinunuftitA, OJuhn«; 4«« Salathal t Ani«««. Iichl, OmaiiHnn, Holzmcratl' I,cii.l-li>»«trin,  Zeli ob jasem, Inomott,   nregano, Curili, Oenirn, l'»nt 6m Kluin-Hoifllnif v H-.«jrT, tiiaa,   n» Dunaj  ri*   Amatattan. — Ob 7 -lr 6 mla. ■jtitra.j oaobni Tlak T Trhli, Pontahal, Beljak, ColoTaa, Fr«i ten*, '-it«,   OJTihim, nsinaj ;   <:«*   Helathal  t  SnlDOfrrmd,   •»•»   Klein-RoitUna; v v t,   I ,iin-,   BudejeTic«,   PlaenJ,   Marijina  vari,   Ifah,  FrancoT«  vi rt Kurit i vu Tari, Pngn, Llpako.   — Ob 11. uri IVO min dopolnilna oaobni Tlaki ▼ Trbla, Pontabol, Beljak, Ce rvroo, Iijubno, Selathal, lliinai   —Ob t. ar| 3 min. popolniin« oaobni Tlak t Tri ii,   Beljak, OeiorrM', Pranaenafeite Ijiih.i.o    6«a Selathal t Bolnofrrad, l,an<1-Oaataln, /.ri oh laaern, Inomoat' Hrn«oiio, Oniih, Oanero, Paria; £aa Klein-Raiflina; T Pteyr, Lino, Rtideje-Tioe,   PlaenJ,   Marijine Tara,   Hah,   Kranoove Tare,   Karlu ve Tare, 0raira Lilpako,   Hnn») tI» Ajnatattan. — Ob 6. uri 39 min. popoldne oaobni Tlak t LeacD-Bletl, (le ob nedeljah in   praznikih.) — Ob 7. uri 46 min. irecei iiHiii.iii vlak t Onace-Rled.
Prog;a v Novo mesto ln v Ko6evJo.
Ob 6. uri 16 min. ajntraj meianl Tlak. — Ob 11. ari 6ft min po-polnilne oiaeanl Tlak. — Ob 6. nrl BO min. avueer meianl Tlak.
l*rllio«t *   I. j u 111 ( >«no   jnž. kol.). Proffa lm Trblia.
Ob 6 ari 59 min. ajntraj <>aohnl Tlak • Dnnaja ria Amitotten, (-nlnr-ffraila, Tdtioa, Sterra, Omundetia, Iichla, Autteea, Pariaa, Oonove, Curiha, Ure no n en, Inomoata , Zella ob jezeru, l.Jnbna OeloToa, IlalJaka, Vranaanafeate. — Ob 7. uri 6n min. ijutraj oaobni rlak ia .. Bleda. — Ob 11. ari 90 min. dopolniti e aeobui Tlaka Dunaja Tia Amitetten, Karlovih TaroT, Heba, Marijinih vari t, Clauja, Budejerio, Bolnoirrada, Lun-*, steyr», Pariaa, «lon«v«, Ouriha, Brejenoa, Inomotta, Zulla oh Jeaera, l i Oaetnina, i .jui.ua., OeluToa, l.i . i. Ponlahla — Ob 4. ari 57 min. popoludne oaobni Tlak a Dunaja, i a, Belcthala, Beljaka, OoloToa, Fraiiaanafatte, Pontabla. — Ob S. uri n m . »ve m oaobni rlak a Dunaja ria Amateltan in iijni.i >. I« Ldpakaga, Prane, FrauooTih ramr Karlovih, van. v, Heba, Marijinih »arov, Plauja, Rndajerio, liinoa, Hteyra, S.»!.. ...r. . . Baljaaka. OalrToa, Pnn*ahla —Ob 10. uri 25 minut aračer oaobni vlak 1*. I.fii i' llli'.lt (le ob nedeljah in praznikih )
Proga ls Novega mesta In lx Kodevja.
Ob 8. a rt u min. ajutraj meianl Tlak. — Ob S. uri tli min. po-poladu* meianl Tlak. — Ob 8. uri BF> min. avečer meaanl rlak.
»tllio.l la If|ablJMne (drž. kol.) v Hmunlk.
Ob 7. ari 98 min. ajutraj, ob 2. uri 6 min. uopoluilne, ob 0 nrl 60 min. evei-er, ob 10. ari 96 min. BTeuer. (Poalednji vlak 1* ob nedeljah ln praanlkih.)
Prihod r l.|iii»l |ano (drž. kol.) Ia KMiuiilka.
Ob 6. nri 66 min. ajutraj, ob II. uri ti min. dojuiludiie, ob 6. nrl tO min. aveoer, ob 9. uri 66 min. aveuer (Poalednji vlak leab nedeljah In praanlkih.)
Prodajalka 0
katera ima veselje tndi za gontilno, vzprejma se takoj v prijetnem velikem trgu na Notranjskem.
Več se izve pri  upravništvu „Slnv. Naroda".
Tryovski pomočnik
izurjen v manufakturi, 19 let star.  Ii«§«3 sIii/Im Ponndfaa pod »Trgovski pomočnik št. 1015"
na uprfivništvo nSlov. Naroda". (1015 — 1)
Komptoirist
29 let star, ve$o aloven.skega  in  nemškega jezika v pisavi in govoru, iSče ialiiyJ»e. (976—9) Natančneje pove npravni.šfvo BSlov. Naroda".
I3ka>'<3ij«3 zinožon
ki jo vežč obeh deželnih In italijanskega jezika, se išče za neko hotelsko restavracijo. (98)—8)
Več v upravništvu „Slovanskega Naroda".
Sreča!
Udovec srednje starosti, posestnik, blizu nekega mesta na Dolenjskem, z dvema odraslima sinoma ki sta doloma že preskrbljena, išče tem polom soproge Pogoji: Btaroet 40 do 50 l**t, dobra gospodinja, zdrava, 800 do 1000 gld. gotovine, katera se na posestvu zavaruje.
Blagovoljne ponudbe pod: „ J M. poste restante Rudolfovo, Kianjsko". (MO-3)
l»r. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že Hitni rastlinski sok, ka-leri teče iz breze, ako so navrta ^j^^M^^v,   nj«'iio  deblo, je od  parni i veka ijJsferjJiJfV, «nan kot. nujizvrstnejSc lepotilo;
__ _ !bJ*£^DwIsJi n'i() sc «'ft *a BO**  pO predpisu
l& aSL   &&£'i\S'\ izumitelja   pripravi kemičnim V4£'*VVl'°tern balzam,  zadubi pa
** čudovit učinek.
fUm he   nainažo  zvečer ž
njim obraz ali drngl deli polti,
lorifo  Hi' /«• dii.,i illlll ii.--
/sini im   n.sUiiM ud polti, ui posiaiiii vnled
d l:h eiMto Im-I.i in uežuti.
Ta balzam zgladi 11a obrazu nastale gube in ko-zfvve pike ter mu dajo mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost iu čvrstost; odstrani kaj nag.o pej?c, žolLavost, ogerce, nosno rudcčitio, zajedco in ttruge nesnažnosti sa polti. — C«ma vrču z navodom vred kI«1. l.riO.
I>r. FriilndS.a I^en^lel-a
jbzsi%tzozs-m:ixmO.
Najmilejso   in  nnjdobrodejnejSe  milo,   za kožo nalafič pripravljeno, 1 komad «0 kr. (329—9) Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Triikoc«y-|» lekarni in v vaeb večjib lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Ileuu, 1>uum|, X.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".