TRGOVSKI
časopis za trgovino, Industrijo In
m-ti- mm t n u-n-w—m~TM—nm»«fMniwiiiiiiii imrni n n.—iiamuBm umu	■—mamm—n—m—i_	.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnin«	za	ozemlie	SHS	letno	180	D,	za	poi .	'AV/''V. ejrj iefa
—	Dopisi se ne vračajo. - Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 2.10 D. - Plača in .	Ljubljani.
LMO Vlil.	Telefon	št.	552.	LJUBLJANA,	(lne	19.	decembra	1925.	Telefon	<u.	552.	STEV. 148.
Fr. Zelenik:
Ob pravem času.
Bliža se čas inventur, bilanc in računskih zaključkov in s tem pa tudi najugodnejša prilika za izmenjavo zastarelih naprav in načinov poslovanja z novimi praktičnejšimi in natančnejšimi.
lzpremembe ali izpopolnitve v organizaciji poslovanja se ne smejo v nobenem slučaju izogniti izpopolnitvi ali izmenjavi načina knjigovodstva, ako ni že vpeljano sistematično knjigovodstvo.
Vsakemu rednemu in resnemu trgovcu, ki hoče imeti res pregled in kontrolo poslovanja svojega podjetja, priporočam, da si uvede dvostavno knjigovodstvo in sicer amerikanski način.
Sistematično knjigovodstvo je največji prijatelj vsakega poštenega trgovca in za knjigovodstvo izdani denar ni zavržen. Marsikje sem razlagal pomen in potrebo rednega knjigovodstva, pa imajo nekak strah, češ preveč bo jasno in razvidno, kako gre (!).
Predvsem moram opozoriti lastnike protokoliranih firm, da od njih zahteva odločno in jasno trg. zakon in sicer v čl. 28., da morajo voditi knjige, iz katerih je popolnoma razvidno poslovanje in pa položaj premoženja.
Zakon res ne predpisuje načina knjigovodstva, pač pa njegov smoter, katerega pa takozvano enostavno knjigovodstvo redkokdaj dosega. V resnici daje natančen pregled le dvostavno knjigovodstvo in kdor rabi amerikanski način, nima z njim primeroma nič več dela kot pa s svojim enostavnim knjigovodstvom.
Pomisliti moramo še to, da lastnik trgovskega in industrijskega podjetja gospodari ne samo s svojim premoženjem ampak tudi s premoženjem svojih dobaviteljev in posojilodavcev. Trgovec ali podjetnik-je tedaj nekak upravitelj premoženja ne samo svoje-
Kmmmmmm mr— i———mniai mmKmmmmfmijmmgamammm
4	LISTEK.
Pravila naših delniških družb.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
(Nadaljevanje.)
Č. Glavnica.
Naš zakon za delniške družbe ne zahteva določene minimalne temeljne glavnice. Pravno je torej mogoča tudi jako nizka, za konkretno podjetje povsem nezadostna glavnica, vendar nalaga deln. regulativ (§ ‘24), da se mora v statutu določiti poslovnim potrebam diružbinega podjetja primerna delniška glavnica. Zato bi se smelo koncesijsko oblastvo brez dvoma vtikati tudi v vprašanje, ali je temeljna (— delniška) glavnica določena primerno. Dvomim, da bi se bilo to zgodilo in ni očitek, Če se ni, kajti državno oblastvo redno ni sposobno pravilno presoditi poslovne prilike in potrebo kapitala poedinega podjetja. To me pa ne ovira, da trdim, da se je delniška glavnica pri nas pogosto odmerila mnogo prenizko in da je bila marsikatera družba že iz vsega početka prekomerno navezana na kredit. Nekoliko je takoj po prevratu k temu zapeljevala velika likvidnost na denarnem trgu, nekoliko višina emisijskih pristojbin, pa tudi še drugi momenti. Mnogo delniških družb si je ob padanju valute, pomagalo z zvi-šavanjem delniške glavnice. Seveda pa je treba priznati, da ni bilo težje stvari
ga, ampak tudi upnikov. Zato pa ni samo dolžan, ampak tudi po zakonu zavezan, da naredi vsako leto obračun za svoje poslovanje. Pripeti se lahko, da bo moral polagati obračun tudi pred sodnikom in če ne bi mogel dati jasnega in z dokazi podprtega obračuna, je v nevarnosti ne samo njegova trgovska čast, ampak tudi osebna čast in materijalna bodočnosti
Redno knjigovodstvo mora nuditi:
1. Natančen pregled premoženja v najširšem pomenu besede (tedaj vseh aktiv in pasiv) ob začetku poslovanja in na koncu vsake določene poslovne dobe;
2. pregled in izkaz vseh prejemkov in izdatkov v vseh premoženjskih delih;
3.pregled kretanja in stanja vseh knjižnih terjatev in dolgov;
4. izkaz in dokaz tekom poslovne dobe doseženega dobička ali izgubo
Knjigovodstvo mora potemtakem nuditi v številkah pregledno sliko delovanja in poslovanja in v končnih številkah mora biti razviden sad tega dela.
Koristi, ki jih nudi sistematično knjigovodstvo, so tako mnogolične in z ozirom na različne panoge trgovskega ali industrijskega delovanja tako različne, da jih pač ne morem našteti. Navajam le to, da edino sistematično knjigovodstvo, to je v resnici le dvostavno, daje neposredno in posredno možnost pregleda celokupnega položaja podjetja in njegovih posameznih panog, vsakohipno ugotovitev višine obveznosti in terjatev, nadzorovanje poslovanja nastavljencev, vzdrževanja reda in poštenja (!), ki je tako potrebno v vsakem gospodarskem podjetju, ugotovitve donosnosti posameznih panog obrata.
Posebno važne ugodnosti in prednosti nudi sistematično knjigovodstvo protokoliranemu trgovcu v davčnih, civilnopravnih in konkurznih zadevah. S sistematičnim knjigovodstvom se otreseš sitnarenja davčne oblasti
nego v času velikih valutnih valovanj pravilno določiti temeljno glavnico. Tudi je treba priznati, da bi previsoka delniška glavnica, odmerjena po nizkem stanju valute, lahko pomenila nevarnosti, čim se valuta zboljša, 'liecimo, da je je glavnica bila 1,500.000 Din, ko je bil
I švicarski frank enak 15 Din. V zlati valuti torej 100.000 Din. Ker se je blago že davno valoriziralo, bi torej družbine naprave bile ob ustanovitvi — shemati-ški — vredne 100.000 zlatih dinarjev. Če se njihova dejanska vrednost v zlati valuti ni zvišala, tvorijo še danes aktivum
100.000 zlatili dinarjev, v papirnih dinarjih pa, ob razmerju 1 šv. frank =
II dinarjev, le 1,100.000 dinarjev, temeljna glavnica pa nominalno še vedno
1.500.000 Din; družba bi torej bila pasivna ali vsaj ne bi mogla deliti dividende, če ne zniža nominalne glavnice, kar pa je lahko kočljivo za družbin kredit. Pomagati se pač da, vsaj računski, na razne načine, vobče pa se ne da oporekati, da znatno valovanje valute delniške družbe lahko spravi v velike neprilike že samo radi dejstva, da treba nominalno delniško glavnico vedno celo postaviti na pasivno stran bilance, aktiva pa oceniti po pravi vrednosti. Skoraj se vidi, da bi tudi pri nas bila koristna nekaka ureditev celega vprašanja (primeri zakone, ki so jih že uvedle nekatere države, kojih valuta pa je še neprimerno bolj padla nega naša).
Dočim je nevarnost prenizke ali previsoke glavnice v časih nestalne valute
in njenih pomislekov. Nebroj sporov z davčno oblastjo bi odpadlo. Te oblasti morajo vpoštevati redno knjigovodstvo in na gospodarskih krogih je, da vcepijo oblastim ne samo v možgane, ampak tudi v kri in mozeg prepričanje, da gospodarski krogi vršijo svoje državljanske dolžnosti in da se mora vpoštevati njihova čast, ugled in pošteno ime, ki so največje in najbolj potrebne aktivne postavke vsakega pridobitnega podjetja. Nehati se mora to, da si bo upal že vsak zvijač aktov ali paragrafov imeti kake dvome ...
Izpodnesti moramo tla denuncijant-stvu in nevoščljivosti, ki ravno v davčnih zadeva tako bujno cvete.
Navedem naj še nekaj slabih posledic nezadostnega knjigovodstva. Brez sistematičnega knjigovodstva ni zanesljivega pregleda stanja premoženja, poslovanja in njegovega uspeha. Odprta so vrata tatvinam in poneverbam, pomotam in napakam, ki se lahko godijo nemoteno dolgo časa in na zadnje lahko porinejo gospodarja v prepad. Dokazov za to imamo v življenju vse preveč. Brez rednega knjigovodstva smo tudi brez važnih pripomočkov v pravnih in davčnih zadevah.
Knjigovodstvo je po mojem mnenju življenska potrebščina in bi moral vsaki, ki v delu išče sredstva za svoj obstanek in napredek, poznati in porabljati knjigovodstvo.
Plenarna seja trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu.
Pod predsedništvom veleindustrijal-ca Vladimirja A r k o t a se je otvorila v pondeljek predpoldne izredna seja trgovske in obrtniške zbornice, katere se je udeležilo 68 pravih in več dopisujočih članov. Predsednik Arko je koj po otvoritvi predal besedo predsedniku osrednjega volilnega odbora g. Muževiču, ki je objavil volilni rezultat v področju bivše senjske
skoro neizogibna, in pogrešek v tem pogledu ne bo smeti vedno šteti ustanoviteljem v greh, treba tem strožje obsojati primere, v katerih so se delnice po statutu izdale kot "z gotovino popolnoma plačane, pa se v resnici niso popolnoma plačale. Kakor že rečeno, se navadno vplačuje pri banki ali pri bankah, ki finansirajo podjetje. Imam pa precej vzroka misliti, da se zlasti pri siinultan-skih ustanovitvah pogosto ne vplačuje z gotovino, nega da banka kreditira celo ali vsaj del vsote, ki bi se bila morala vplačati. Denar pride v banko šele polagoma, ona dobi delnice in jih razpečava, sama si jih pač obdrži toliko, kolikor treba, da ima primeren vpliv v družbi. Celo postopanje ne vstreza po smislu niti zakonu niti regulativu in je lahko nevarno za banko. Delniška družba sicer ima denar pri banki res na razpolago in obresti kreditiranih vsot vsaj formalno zadevajo ustanovitelje, ki so prevzeli delnice z bančnim kreditom. V resnici pa se je družba le osnovala s kreditom mesto z lastnim kapitalom, breme in ri-ziko podjetja se nista prevalili na široki temelj širokega občinstva, kakor naj bi bilo po smislu delniške družbe, banka se je imobilizovala. Ker sodelujejo pri ustanovitvah navadno iste banke, neredko tudi isti ustanovitelji, je podstava delniškim družbam precej ozka in pre-tresljaji vsled kriz jo lahko občutnejše vzdrmajo, nego bi jo, ako bi bila širša. Vendar treba priznati, da je položaj isti tudi drugod, o čemur svedočijo letna po-
zbomice in Medjimurja. Po novih valitvah šteje sedaj zagrebška zbornica 100 članov, ki so porazdeljeni na 5 odsekov. Po objavljenem volilnem rezultatu je v izbranih besedah predsednik pozdravil novoizvoljene člane pozivajoč jih k sodelovanju za gospodarsko ojačanje in proepeh vseh krajev zborničnega področja, nakar »e je izredna seja zaključila.
Predsednik Arko je nato v glo-boko zasnovanem, programatičnem govoru otvoril redno plenarno sejo. Še pred prehodom na dnevni red je vele-industrijalec g. Milan Prpič stavil 3 nujne predloge, tičoče se 35—40 odstotne refakcije za dovoz industrijskih sirovin, zlasti za les, nadalje glede ukinitve dostavnine v iznosu 75 dinarjev za vagon, ki se je uvedla z naredbo z dne 30. novembra t. 1. iu glode znižanja prevoznih tarif brodarskega sindikata. Predsednik Zveze in-dustrijcev S. D. A1 e k s a n d e r te predloge podprl e. konkretnimi na ved? bami. Zlasti je kritiziral retroaktivnost naredbe z dne 30. novembra t. 1. glede uvedbe dcstavnlne.
Generalni tajnik dr. A. Čuvaj je podal nato obširno poročilo o delovanju zbornice. Za njim je referiral tajnik dr. Lunaček o davčnih vprašanjih zlasti o določilih, ki jih prinar šajo nove dvanajstine za Hrvaško, Slavonijo in Vojvodino.
Na popoldanskem nadaljevanju seje je tajnik dr. Lunaček prečital interpelacijo glede nujne zgradbe železniške proge Varaždin—Koprivnica, sklenilo se je podvzeti korake, da se v proračun za leto 1926/27 zagotovi za to progo najmanj 20 milijonov dinarjev. Nato se je prečital protest beograjskih zbornic, ker so delegati na IIT. kongresu mednarodne trgovske zbornice v Bruslju izdali samostojno poročilo o tem kongresu. Predsednik Arko je vprašanje pojasnil, češ, da se niso beograjske zbornice držale dogovorjenega roka, zbog česa so zagrebški dele-
slovna poročila, in da je morda neka prednost tega načina ta, da akcije ne pridejo tako lahko in tako hitro v neuko občinstvo, tako da eventuelne krize občinstva ne zadenejo neposredno nego le posredno.
Nadaljna posledica tega sistema pa je tudi ta, da dobe in imajo banke čimdalje večji vpliv na industrijo. Ali je to vedno zdravo, je narodno-gospodarsko vprašanje najtežje vrste: skupljahje kapitala v maloštevilnih rokah ima brez dvoma velike prednosti, pa tudi mnogo slabih strani; zakonodavec se bo moral odločiti, ali naj skuša doseči, da se družbe ustanavljajo dejanski na široki podstavi, ali naj stvari prepusti njen tek. Prvo je brez dvoma jako težka stvar, ki bi morda imela ne manj neprijetne posledice — beg tujega kapitala, ki ga nujno rabimo
—	nego drugo; poostritev socialnih razlik in bojev. Je to pač eno izmed polj, na katerih imajo v bistvu zasebnopravne norme lahko sila dalekosežne posledice tudi za narodno gospodarstvo in za socialni položaj v državi. Vsekako ni mogoče dovolj toplo priporočati proučevanje novejše, zlasti poprevratne tuje zakonodaje; v tem oziru se mi vidi, da »e pi$ nas ne zgodi vse, kar hi se moglo: naše centrale kljub moledovanju niti. vedno, ne preskrbe članom zakonodfivnih od-' borov tujih I zakonskih, osnutkov, ki poedincu komaj dostopni, ki bi jih pfc naše centrale dobile brez truda po naših ali tujih diplomatskih zastopstvih!
(Dalje sledi.)
i»—mm/r»un m
gati smatrali za svojo dolžnost, da izdajo poročilo sami.
ulede nedeljskega počitka se je sklenilo, da smejo biti obrati v krajih izpod 10.000 prebivalcev odprti ob nedeljah od 8. do 10. ure predpoldne.
Generalni tajnik dr. C u v a j je poročal o proračunu, ki znaša 3,767.000 na izdatkih in 3,795.000 na dohodkih.
Novim dopisujočim članom zbornice so bili izvoljeni gg.: Jurij Kučič, župan Sušaka, M. Sarič, generalni ravn. Jadranske plovbe, dr. Lorkovič, nar. poel., dr. Markovič in Jo«. C u g m u s inšpektorja prometnega ministrstva, dr. Konrad Šmid pomočnik generalnega direktorja carin in drugi.
V	proslavo 1000-letnice hrvatskega kraljestva jo imel obširen govor podpredsednik zbornice g. Šandor T a-b a č n i k. Po njegovem govoru se je sklenilo, da se v spomin na 1000 letnico razpiše do 31. decembra 1926. konkurz za književno delo: Zgodovina trgovine, obrti in industrije na Hrvat-skem, v Slavoniji od najstarejših časov do danes« in da se najboljše delo nagradi z 10.000 Din.
•V torek se je plenarna seja nadaljevala. Razvila se je živahna debata glede načrta o Državni obrtni banki. Zbog divergencij med podpredsednikom zbornice Carneluttijem in članom Štenglom, se je pozvalo v zbornico strokovnjaka g. V r-b a n i č a , ki je podal o predmetu obširno poročilo. Podpreds. Čarne 1 u 11 i je ostro napadel banke, ki da nosijo veliko krivdo za krizo obrtništva. Obrtna banka bo temu težkemu položaju odpomogla. — Generalni tajnik dr. C u v a j je poročal o akciji za pospešitev sodnega postopanja. — Tajnik dr. Lunaček je poročal o nameravanem povišanju ležarine v carinskih skladiščih; zbornični član Hrženjak o gradbah v pristanišču v Cerkvenici. 0 maksimiranju cen je govoril predsednik zveze trgovcev g. Griinwald, ki je ostro kritiziral ministrstvo za socialno politiko in načelnika mesta Zagreba, ki dopusti, da njegov svetnik sodeluje pri načrtu nameravanega novega protidraginjskega zakona.
Častni predsednik g. Š. A. A1 e k -Sander je predlagal, da se čimprej izvede reforma konkurznega reda.
Na popoldanskem zborovanju se je najprej obravnavalo vprašanje proge 'Bihac — Vrhovine — Senj. Podpredsednik zbornice je nato predlagal, da se izrazi g. Vladimirju Arku pismeno priznanje za njegovo požrtvovalno delo v zbornici in da se v znak priznanja da izdelati njegovo , sliko, ki se naj razobesi v zborovalni-ei. Predlog je bil z burnim odobravanjem cele zbornice sprejet.
Sledile so nato razne interpelacije zborničnih članov a ob koncu zborovanja se jo predsednik g. Arko v iskrenih besedah zahvalil za prizna-nje pri čemer je povdarjal, da nosi veliko zaslugo za to zbornični urad na čelu z glavnim tajnikom g. A. Cuva-jem.
Iz poročila o delovanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
(Nadaljevanje.)
STROKOVNO IN NADALJEVALNO ŠOLSTVO.
Povodom vesti, da se namerava vse strokovno šolstvo podrediti pod ministrstvo prosvete, je zbornica poslala ministrstvu trgovine, kakor tudi ministrskemu predsedniku spomenico s prošnjo, da se trgovsko in obrtno šolstvo ne podredi prosvetnemu re-. soru, marveč da se v ministrstvu trgovine osnuje zanj poseben oddelek ter da se proračunski krediti za šolstvo izdatneje dotirajo. Osnovanje posebnega oddelka je sedaj že uzako-■ njeno v dvanajstinskem zakonu, glede povišanja kreditov pa se je zbornica obrnila tudi na poslance, ki so člani finančnega odbora.
Zbornica je izvedla obširno anketo o stanju in potrebah strokovno-nada-
ljevainega šolstva in ugotovila, da so glavni nedostatki poleg nezadostne iinančne podpore od strani države tudi pomanjkanje kvalificiranih učiteljev in nezadostna oprema šol z modernimi učili.
Da se temu odpomore, je zbornica pokrenila akcijo za prireditev tritedenskega poučnega tečaja za učitelje na strokovno nadaljevalnih šolah, ker primanjkuje za pouk usposobljenih učiteljev, ker se že od predvojne dobe ni vršil noben učiteljski tečaj.
V splošnem so krajevne organizacije začele posvečati šolam večjo paž-njo in je ena tretjina priredila ob sklepu šolskega leta tudi šolske razstave.
TRGOVSKE ZADEVE.
Trgovski odsek je proučeval vprašanje inozemskih trgovskih potnikov in načrt celotnega vinskega zakona za celo državo.
Dadalje je zbornica podala 11 izjav glede dovolitve novih sejmov, 6 izjav glede odobritev sejmskih pristojbin in 6 glede prostovoljnih razprodaj.
V trgovskem seznamu je bilo na novo protokoliranih v II. četrtletju 20 posameznih tvrdk, 5 javnih trgovskih družb, 14 družb z omejeno zavezo in 15 zadrug. V 111. četrtletju pa je bilo protokoliranih 21 posameznih tvrdk, 2 javni trgovski družbi, 12 družb z omejeno zavezo in 2 delniški družbi ter 2 zadrugi. V istem času je bilo izbrisanih 37 tvrdk, od česar odpade 14 na posamezne tvrdke, 8 na javne trgovske družbe, 6 na družbe z omejeno zavezo in 9 na gospodarske zadruge.
V obrtniškem katastru zaznamujemo v drugem četrtletju pri trgovskih obratih 493 prijav in 398 odjav, tako da čisti prirastek znaša samo 95 obratov, ali povprečno 1% sedanjega sta-leža trgovstva v Sloveniji.
Za posamezne stroke so karakteristične sledeče številke:
Označba stroke *	Prijav	Odjav
trgovina z živino	1	11
trgovina z lesom	27	51
trgovina z dež. pridelki	12	14
trgovina s spec. blagom	2	8
trgovina z meš. blagom	98	63
branjarstvo	29	19
V III. četrtletju je bilo prijav v trgovskih obratih 330, odjav 280, tako da je prirastek padel na borih 30 obratov.
Število odjav presega prijave pri branjariji za 8 obratov, pri deželnih pridelkih za 9 obratov, pri trgovini z živino za 6 obratov, dočim je bilo trgovin z mešanim blagom prijavljenih 78, odjavljenih 45.
GOSPODARSKA PROPAGANDA.
Gospodarski propagandi v inozemstvu posveča zbornica stalno pozornost. V svrho olajšanja in vzposta-ve poslovnih stikov z inozemskimi tržišči je zbornica sodelovala tudi v preteklem polletju pri novih izdajah vseh večjih mednarodnih adresarjev, kakor so Didot-Bottin, Manerjev adre-sar eksporterjev in importerjev v Hamburgu, svetovni adresar ABC v Berlinu, nadalje pri italijanskem letopisu za izvoz in uvoz v Rimu ter pri Kellyjevem svetovnem adresarju v Londonu. Poleg tega je zbornica zalagala z adresnim rnaterijalom tudi domače adresarje almanah ter sama izdala ob priliki velesejma nov pomnožen naslovnik ekspertnih in importnih tvrdk ter naslovnik industrijskih in večjih obrtnih podjetij.
Zbornica se je posebno prizadevala za vzpostavitev in organizacijo naših trgovskih stikov z Južno Ameriko, s Španijo in drugimi državami, kjer se pojavljajo za naše pridelke ugodna tržišča. Sedaj organizira zbornica udeležbo na mednarodni razstavi v Filadelfiji, ki se bo vršila od julija do novembra 1926 v proslavo 150-letnice deklaracije neodvisnosti Zedinjenih držav. Zanimanje interesentov za to razstavo ni zadostno, vendar bi bilo z ozirom na važnost, ki jo ima ta razstava v propagandnim oziru, želeti, da se je udeleži čim več naših podjetij in to tembolj, ker nosi stroške prevoza razstavnih predmetov v Filadelfijo država sama.
S0CIJALN0 POLITIČNE ZADEVE.
V	socijalno političnem oziru je zbornica posvečala polno pažnjo kritičnemu položaju socijalnega zavarovanja vsled velikih zaostankov na vplačilih zavarovalnih premij. Zbornica je s svojo na zadnji plenarni seji ponovno sklenjeno akcijo dosegla, da se je do nadaljnega odložila uvedba zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, ki je imelo stopiti s
1.	julijem v veljavo.
Nadalje je zbornica izvedla pismeno anketo glede nedeljskega počitka in uredila vprašanje odpiranja in zapiranja trgovskih in obrtniških obratov, katerih ureditev je ministrstvo za socijalno politiko preneslo na velike-župane.
Ker je stroga, nesistematična in deloma celo protizakonita praksa pri izdanju dovoljenj za zaposlevanje inozemskih delavcev, izzvala proteste tudi s strani inozemskih diplomatskih zastopnikov, je ministrstvo za socijalno politiko sklicalo dne 28. septembra t. 1. interministerijalno konferenco, katere se je udeležila tudi zbornica. Na podlagi zbranega materijala in predlogov je izdal minister za socijalno politiko dne 24. novembra t. 1. nov pravilnik o zaposlevanju inozemskih delavcev, ki določa, da se posebni predpisi glede zaposlevanja inozemskih delavcev, ki jih vsebuje § 103. zakona o zaščiti delavcev, ne nanašajo na one inozemce, kf so bili v naši državi zaposleni že pred 14. junijem 1922. S pravilnikom se je ustreglo tudi zahtevam interesentov v zmislu zborničnih predlogov, da se reševanje prošenj glede zaposlitve inozemskih delavcev pospeši in poenostavi. Tudi se je v novem pravilniku predpisalo poleg zaslišanja mnenja delavske zbornice glede potrebe zaposlenja inozemcev tudi zaslišanje gospodarskih korporacij.
Ker se je v novem stanovanjskem zakonu pridržalo obveznost prisilnega zidanja stanovanjskih hiš in je tudi stanovanjsko sodišče začelo poživljati posamezne tvrdke baš v pozni jesenski sezoni, da pričnejo z zgradbami hiš, je zbornica sklicala anketo in intervenirala pri ministrstvu za socijalno politiko na podlagi zaključkov posvetovanj.
Zbornica je v večih primerih tudi posredovala pri krajevnih oblastvih v zadevi določevanja ravnalnih cen za razne življenjske potrebščine, kjer se je določbe protidraginjskega zakona nepravilno tolmačilo in persekviralo trgovce in obrnike.
ii
praše'< pecivo ia vanilin shdko priznana nrjboliši!
Odklanjajte sikne a manjvredne izdeke!
Trgovina.
Sejmarske pristojbino. Na seji širšega odbora Zveze gremijev dne 12. p. m. je zvezni tajnik g. Ivan Mohorič v svojih izvajanjih glede sejmarskih pristojbin poudarjal, da so vprašanja sejmov in sejmarjev mišljenja trgovstva deljena. V nekaterih krajih se trgovci, kakor tudi domačini zavzemajo za to, da se število sejmov čimbolj poveča, ker pridobi s tem občina na dohodkih in sejmarskih pristojbinah in ker imajo trgovci na sejmske dni znaten kupčijski promet v svojih poslovnih lokalih, kakor tudi na stojnicah, v kolikor se jih poslužujejo. So pa nekatere občinske uprave, ki so povišale sejmarske pristojbine do pro-hibitivnosti in s tem povzročile sejmarjem velike škode. Prezreti se pa tudi ne sme dejstva, da so sejmarji člani gremijev in da so mnogi mestni trgovci na sejmarje direktno navezani, ker jim omogočujejo vnovčiti zaostanke na blagu. Zveza je prejela na svojo okrožnico do seje od gremijev le šest odgovorov, ki obsegajo različne predloge. Gremij ■m
Štev. 148.
'	• WNM9mUMMrv. ^	.«•.«*>
trgovcev v Slovenjgradcu poroča, da se gibljejo sejmarske pristojbine v Št. liju pod Turjakom med 2 in 15 Din, dočim so v občini Šoštanj od 1 do 2 Din, isto-tako kakor v Marenbergu. Gremij trgovcev v Ribnici je mišljenja, da naj se po deželi pobira maksimalno po 25 Din od ene stojnice brez razlike, ali so domači ali tuji sejmarji. Gremij trgovcev v Kamniku predlaga, da bi se sprejela zahteva društva sejmarjev, da se razdeli vse sejmarje v dve skupini, a pristojbine naj bi tvorile le odškodnine za faktične dajatve občin. V debati, katere so se udeležili gg. Fursager, Rom, Jelačin, Kastelic in Umek, je bilo od vseh strani poudarjeno mnenzje, naj se Zveza na tem vprašanju desinteresira.
Rusko-norveška trgovinska pogodba podpisana. Litvinov in norveški poslanik v Moskvi sta včeraj podpisala irgo-vinsko pogodbo med ZSSR in Norveško.
Konkurzi v Češkoslovaški. V mesecu novembru t. 1. je bilo v Češkoslovaški (brez okraja Kulna Hora) razglašenih 24 konkurzov in otvorjenih 161 poravnalnih postopanj.
Izvoz živine iz Grške prepovedan. Ministrstvo za kmetijstvo in vede je prepovedalo uvoz živine iz Grčije, zlasti iz krajev okrog Volosa. Vzrok tej zabrani so kužne in živinske bolezni v omenjenih krajih.
Sedož filijalke Lodzer Tevtilfabrik v Sloveniji. Kakor se nam poroča je ustanovila oziroma namerava ustanoviti pred kratkim tvrdka Lodzer Textilfabrik svojo podružnico v nekem mestu Slovenije. Ker se za naslov navedene podružnice zanima nek interesent, prosi uprava »Trgovskega iistac, da ji blagovoli navedena filijalka odnosno njen zastopnik čimprej naznaniti svoj točen naslov.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina & K., Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Pred nakuonm
vminutke ob'eke posetite našo izbiro raznovrsmih oblačil za gospode in dečke
)OS. ROjlNA „ Ljul
uoi aa
Davki in takse.
Donos davka v mesecu septembru t. 1.
V	mesecu septembru t. 1. se je pobralo v naši državi 149.1 milij. din neposrednih davkov i. s. na Hrvatskein in v Sloveniji 21.6 milij. Din, v Bosni in Hercegovini 20.47 milij. Din, v Vojvodini 38.9 milij. Din, v Sloveniji 24.68 milij. Din, v Dalmaciji 1.46 milij. din in v Srbiji 42.88 milij. Din. V istem času se je pobralo 12,247.675 Din davka na poslovni promet. Tega davka je plačala Hrvatska in Slavonija 2,684.355 Din, Bosna in*Herce-govina 1,212.695 Din, Vojvodina 1,983.205 Din, Slovenija 4,172.907 Din, Dalmacija 186.960 Din in Srbija 2,007.553 Din.
Taksa na gostilniške račune. Za presojo taksne dolžnosti gostilniških računov *je merodajno število prebivalcev v kraju samem, ne pa število prebivalcev v občini, v kateri se kraj nahaja. Potemtakem se v krajih, ki imajo izpod 2000 prebivalcev, dasi je v občini, v 1 atero ta kraj spada, preko 2000 prebivalcev, ne pobira taksa na gostilniške račune.
Taksa za vozila. Generalna direkcija posrednih davkov je doznala, da posamezne finančne oblasti še vedno pobirajo takso na vozila od dvokolesnih vozov in vozov na vzmeteh, dasi ti, vozovi izza dne 15. novembra 1923 niso več zavezani omenjeni taksi. Zaradi tega ie s posebno okrožnico opozorila vse finančne organe, da s pobiranjem takse za navedene vozove prenehajo.
Pobiranje 1% prispevka za nabavlial-ne zadruge ob izplačilu državnih nabav se ukine. Z dne 1. januarja 1926 poteče veljavnost uredbe o nabavljalnih zadrugah, po kateri se pobira ob izplačilu državnih nabav 1% prispevek za nabav-Falne zadruge državnih nameščencev. Ta prispevek je doseirel do sedaj ogromno vsoto 100 milij. Din. Prošnjo uradni-
iških organizacij, da se omenjeni prispo-vek še nadalje pobira, je minister za finance zavrnil. Ob tej prilila je obljubil, da bo daljšo vrsto let vstavljal v državni proračun vetje vsote za zgradbo uiadni-škin stanovanj. — Pri državnih nabavah bo torej od dne 1. avgusta t. L kalkulirati le 3 in pol odstotni odbitek in sicer 2 odstotka za dobavno pogodbo, 1 odstotek davek na poslovni promet in pol odstotno pobotniško takso.
Izenačenje neposrednih davkov. Po poročilih iz Beograda se te dni ministrski svet intenzivno bavi s predlogom zakona o neposrednih davkih. Načrt predloga je sestavljen na temeljih tretjega načrta zakona, o katerem smo že obširnejše razpravljali. Čim bo ministrski svet razpravo končal, se predlog objavi. Ministrski svet bo delo pospešil, da bo Narodna skupščina dobila predlog še do konca meseca decembra t. 1. (po starem koledarju), kakor je to ministrski svet obljubil' radikalnim poslancem. Četrti predlog vsebuje dvoje vrst davkov donosne davke in dohodnino in je po svojem sitemu najbližji sedaj v Sloveniji in v Dalmaciji veljavnim davčnim zakonom.
Davčna administracija v Ljubljani razglaša:
V smislu člena 204 finančnega zakona za leto 1924/25 z dne 31. marca 1924 št. 140 (Uradni list z dne 13. maja 1924, št. 43 stran 269) se objavi, da je priredba renmine za davčno leto 1925 gotova iti tudi naknadno odmerjenih nekaj primerov za prejšnja leta.
15 dnevni rok za vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 1. januarja do vštetega januarja 1926.
Davčni zavezanci imajo pravico vpo-gledati v predpisanem izkazu le svojo davčno dolžnost (za druge s pooblastilom, kolkovaniin s kolkom za 10 Din) pri mestnem magistratu v Ljubljani ali pa pri podpisani davčni administraciji, Breg št. 6/11. soba št. 5 med navadnimi uradnimi urami in v zgoraj določenem času.
Prizivni rok konča SO. januarja 1926.
Predpis rentnine onih davčnih zavezancev, ki do omenjenega dne ne vlože pri davčni administraciji v Ljubljani priziva, postane z 31. januarjem 1926 pra-vomočen.
Prošnje za odmemo podlago so podvržene taksi 5 Din in prizivi -taksi 20 Din.
.'gsjggggerg >liU&3HA< I I —;
sz $
flka piješ „BuddhaM žaj, vživaš že na zemlji ra]! 1
-	m	m	■■	ib—wrninTPt-
Idi-
TSADE MARK C  __________________________________
Denarstvo.
Belgijsko posojilo v Ameriki. Iz Wash-ingtona bo Morganova banka sporočila prihodnji teden Belgiji, da ji je bilo dovoljeno posojilo 100 milijonov dolarjev, kar ji bo služilo za ustanovitev njene valute.
Koliko ima naša država vojnih dolgov ?
Ureditev odplačila naših vojnih dolgov je postala v zadnjem času, ko se pripravlja naš minister za finance na pot v Amerika v tej zadevi, posebno aktualna. Izza vojnih časov ima naša država dolgove v Franciji, Angliji in Ameriki. Franciji je dolžna za vojni materijal in za gotovino 1.486,000.000 francoskih frankov, Angliji 26,699.489 angleških funtov in Ameriki 64,486.392 dolarjev. Po kurzu 100 frankov = 272 Din, 1 angl. funt = 282 Din in 1 dolar = 58 Din, dosegajo celokupni dolgovi ogromno vsoto 15.312,967.707 dinarjev.	•
Promet.
Tarifna konferenca Hamburg Trst.
Dne 17. decembra je pričela konferenca v svrho omejitve interesnih sfer med izvoznima pristaniščema v Hamburgu in Trstu, Predsedstvo ima tarifni urad v Monakovem nemške državne železnice. Udeležujejo se železniška ravnateljstva Altona za Hamburg, Hannover za Bremen, Berlin, Draždane, Karlsruhe. Zastopane so Avstrija, Italija, Češkoslovaška, § nekdanja južna železnica, tržaške plovne 1 družbe, povabljena je tudi Jugoslavija. || Konferenca ima določiti meje interesnih sfer Hamburga in Trsta in omiliti tarifni |S konkurenčni boj med tema dvema po-*il!
I
%na čista mast iz kokozovih orehov, zajamčeno izčiščena in higijenična,
e t dobiva r § o v i n a h.
morskima pristaniščema. Češkoslovaška in Avstrija sta bili po saintgermainski mirovni pogodbi primorani določiti za promet v Trst zelo znižane takse (za 30 do 60 odstotkov). Tekom časa se je razvil iz raznih razlogov odkrit tarifni boj, ki ne koristi ne na eno ne na drugo stran. Ta boj se ima sedaj zravnati med interesenti po točnem dogovoru. Pri raz-
GOUCi!
Postrežite svojim odjemalcem samo s prvovrstnim
y.UT0R0Q MILOM
5e želite, da si odjemalce ohranile in pridobite novihl
pravnem vprašanju ima veliko vlogo Češkoslovaška, o kateri trdijo Nemci, da je s svojimi tarifnimi stavki znatno pospeševala tržaški promet. Uvoz in izvoz Trsta v Češkoslovaško se je dvignil od 116.209 ton 1. 1922. na 318.486 ton, leta 1923, lani nad 800.000 ton. Samo na češkoslovaški izvoz sladkorja vsled posebnih premij odpade 25.340 ton leta 1922, 76.631 ton leta 1923 in 192.923 ton lani.
Krancosko-neinška zrakoplovna pogodba. Veleposlaniška konferenca se je bavila z zrakopiovno pogodbo med Nemčijo in Francijo. Šlo je predvsem za določbe glede pripustitve nemških letal in glede poletov zavezniških letal čez nemško ozemlje.
Aoroplan s štirimi motorji. Francozi so zgradili ogromen aeroplau s štirimi motorji tipa Lorraine-Dietrich; vsak motor ima 400 IIP. Zadnjič so delali prve poskusne polete. Za zalet je porabil aero-plau povprečno 17 sekund, hitrost na uro mu je 160 kilometrov, v 21 minutah se je dvignil 2000 metrov visoko. Največja dosežena višina je znašala 3300 metrov. Vsa nosilna ploskev znaša 255 kvadratnih metrov, razsežnost 33.5 m, dolžina 20.8 m, višina 6.8 m. Teža brez obremenitve znaša 7800 kilogramov, obremenitev gre do 3150 kg, skupna letavna teža torej 10.950 kilogramov. Motorji so pritrjeni na obeh straneh trupa.
Iz naših organizacij.
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov Slovenije v Ljubljani ima II. redni občni zbor, ki se vrši dne 3. januarja 1926 ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Ljubljanski Dvcr« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo revizorjev. 6. Določitev prispevkov. 7. Volitev noVfega odbora. 8. Slučajnosti. Ako ob napovedani uri ne bi bilo dovolj pri-s triih članov za sklepanje, se občni zbor otvori 1 uro kasneje ter se sklepa pri vsakem številu prisotnih članov. Pravico '.'lasovan’ft i’ra*o le oni člani, ki so vse | obveznosti nanrnm društvu izpolnili. — |Običaini prrateFski sestanek članov se vrši na predvečer občnega zbora dne 2. januarja 1926. ob 8. uri zvečer v restav-
raciji »Zvezda« v Ljubljani. Iz prijaznosti istemu prisostvuje tudi tajnik »Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, g. Mohorič ter vabimo tovariše, da se se-stanla udeleže v kar največjeni številu. — Odbor.
Gremij trgovcev v Ljubljani poziva
članstvo, da se polnoštevilno udeleži shoda v nedeljo, dne 20. decembra 1925 ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu. Shod sklicujejo vse gospodarske organizacije za revizijo zakona o taksah. Načelstvo.
RAZNO.
Naraščanje brezposelnosti na Polj-skom. Število brezposelnih na Poljskem se v zadnjem času zelo množi. Sedaj je registriranih 261.800 brezposelnih.
Stanje posevkov v novembru 1925. Stanje ozimine je bilo v mesecu novembru 1925 dobro. Na nekaterih krajih je poplava uničila posevl e, da bo treba zemljišče zorati in posejati. Stanje živine je dobro. Krme je dovolj na razpolago.
Obramba proti rudniškim eksplozijam.
Dolgo se že trudi znanstvenost znižati ali sploh izključiti nevarnosti, ki pretijo rudnikom vsled eksplozij upaljivih plinov, pri razstrelbah. Kakor znano, je zrak v rovih več ati manj prepojen z og-ljenim oksidom; z ventilacijskimi napravami se skuša sicer te nevarne pline odstraniti, pa v novo otvorjenih rovih in presekih zahteva eksplozivna nevarnost še vedno dosti žrtev. Treba je torej bilo misliti na sredstva odstraniti upaljivost plinov pri zažiganju razstreliva. Tozadevna iznajdba je po vsestranskih poizkusih prinesla sedaj popolnoma zadovoljive uspehe. Na razstrelili naboj se da takezvana vodena patrona iz trde oljnate lepenke, ki vsebuje kakih 150 gramov vode. Pri vnetju razstreliva se tekočina hipoma razgreje s paro z ogromnim pritiskom po več sto atmosfer. Na ta način se razstreljivni plini tako ohladijo, da nimajo več upaljivne moči do morebitnih rovnih plinov, ki se torej od te strani ne morejo več vneti. V tej smeri se znanstvene raziskave še nadaljujejo, in je upati, da se obrambna sredstva do popolnosti dovršijo, nesreče v rudnikih se izdatno omeje, in se vsaj one, ki jih povzroča podzemeljsko razstreljevanje popolnoma izključijo. — K. Tiefengruber).
Ruske izvozue carine na žito ukinjene.
Svet ljudskih komisarjev je sklenil odpraviti izvozno carino na žito s čemer se hoče pospeševati izvoz žita na slovenska tržišča.	*
Razne vesti. — Angleški list »Dailf
News« poroča, da so nemški premo-garji vsak čas pripravljeni na dogovor z Angleži glede enotne politike v cenah. Seveda se mora pa prej napraviti angleški sindikat. — Newyorški Journal of Commerce (Trgovski dnevnik) piše, da se bodo največji izdelovalci umetne svile združili v kartel. Ta kartel bo zastopal najmanj 80 odstotkov industrije umetne svile. Tudi glede produkcije lima se vršijo pogovori med vsemi prizadetimi državami. — Ogrski eksporterji prašičev so imeli v zadnjem času samo še nemški trg; sedaj so ga zgubili, vzela jim ga je jugoslovanska, poljska in rumunska konkurenca. Seveda so se vsled tega prašiči doma zelo pocenili. — Tovarniška industrija na Ogrskem se je pa v preteklem letu zelo dvignila; veliko število obratov je začelo na novo delati. Sedaj je na Ogrskem 2755 tovarn, število delavcev je 252.000. Mlini so pa nazadovali za . sto, od 543 so šli nazaj na 444. — Nemci so najeli na Angleškem 15 milijonov funtov kalijevega posojila, 7 odstotkov, plačljivo v 25 letih. Osem milijonov so dvignili sedaj. V mesecih januar—november so prodali Nemci 11.66 milijonov stotov čistega kalija, lani v istih mesecih pa 7.57 milijonov. Francoska produkcija kalija je znašala v druge mletošnjem četrtletju 64.000 ton, v tretjem 75.000 ton. Francoski eksport gre večinoma na Angleško, Nizozemsko, v Belgijo, Severno Ameriko, Švico in Italijo. Na;višje trgovsko poslopje v Evropi je »Hansahof« v Kolnu. Samo pet mesecev so ga delali, so bili še hitrejši kot Amerikanci. Poslopje je dolgo 80 metrov, široko 37, visoko 66. Nad-stronii je 8, štolo na poslopju jih ima še 18. Izkrpnli so 15.000 ms zemlje, zazidali so pa 10.000 m3 betona oziroma želez« betona.
■	n.	m	Kun.	■»
Končna cenitev produkcije hmelja za
1.	1925. Odbor III. Mednarodnega hmelj-akega kongresa v Žatcu priobčuje sledeče končne številke o cenitvi hmeljskega pridelka za leto 1925: Nemčija 120.000 stotov, Češka 120.000, druge češkoslovaške dežele 6900, skupno 126.900, Jugoslavija 40.000 (Bačka 27.000, Slovenija 13.000), Poljska 22.000, Alzacija-Lorena
49.000, druga Francija 19.000, skupaj
68.000, Belgija 40.000 itd., skupaj evropski kontinent 418.500 stotov. Anglija
320.000, Amerika in Kanada 200.000, A v* stralija in Nova Zelandija 20.000. Ves svetovni pridelek cenijo na 958.000 stotov po 50 kg. Ta cenitev je za ca. 70.000 stotov višja kakor je bila avgustovska. To pride odtod, ker za časa avgustovske cenitve podatki o deželah s poznim pridelkom še niso bili natančni, tako podatki o Ameriki in Angliji. Zato je avgustovski kongres tudi ugotovil, da so bili takratni podatki samo približni vsaj kar se Amerike in Anglije tiče. Evropski kontinentalni podatki.se pa niso skoraj nič spremenili. Ker hmelj Amerike in Anglije za kontinentalno kvalitetno produkcijo piva ne pride skoraj nič v poštev, zato ne igra večji ali manjši pridelek nobene vloge ne pri določitvi cene ne pri preskrbi srednjeevropske industrije varenja. — V odstotkih znaša produkcija Jugoslavije 9.5 odst. evropske in 4.2 odst. svetovne produkcije, odstotki Slovenije so pa 1.3 in 1.35.
Ljubljanska borza.
potok, 18. doccinbra 1925.
Vrednoto: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, detrr 78, bi. 79; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 825, bi. 330; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120; »Niliag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, bi. 35; Stavbna družba d. d., Ljub-
ljana, den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120.
Blago: Bukovi hlodi, I., II., od 30 cm naprej, od 2.50 m dolž. napr., fco nakl. post., den. 200; trami, monte, od 3/3—6/8 in od 4 do 12 m, fco nakl. post., bi. 300; hrastovi plohi, I., II., od 90—130 mm in od 2.50 m naprej, fco vag. Postojna tranz. den. 1050; hrastova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja-10 vag. den. 17.80, bi. 17.80, zaklj. 17.80; hrastovi plohi, neobrobljeni, I., II., od 70 mm debeline naprej in od 2.30 m dolž. na--prej in od 20 cm šir. naprej, fco meja 1 vag. den 1000, bi. 1000, zaklj. 1000; hrastovi tesani ali rezani trami, od 25X25 cm širine napr. in od 2.30 m dolžine naprej, zdravi, fco meja 1 vag. den. 1000, bi. 1000, zaklj. 1000; borovi bouls od 4—8 m dolž., od 35 cm debeline naprej, la, fco meja 1 vag. den. 650, bi. 700, zaklj. 680; pšenica slav. reš., 75/76, fco slav. p. bi. 295; oves slav., reš., fco slav. postaja bi. 190; koruza, umetno sušena, fco vag. slav. postaja 3 vag. den. 165, bi. 165, zaklj. 165; koruza nova, inzulanska, času prim. suha, fco medjimurska postaja 1 vag. den. 175, bi. 175, zaklj. 175; koruza nova, času primerno suha, fco vag. slov. postaja 1 vag. slov. postaja 1 vag. den. 165, bi. 165, zaklj. 165; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakladalna postaja 3 vag. den. 130, bi. 130, zaklj. 130; koruza nova, času primerno suha, za dobavo 1., II., fco vag. slav. postaja bi. 145; koruza činkvantin, za I., II., fco vag. slav. postaja	bi. 230;	Otrobi drobni,	fco	vag.
slav. postaja	bi. 135;	ajda domača,	fco	vag.
slov. postaja	bi. 250;	otripbi ovseni,	fco	vag.
Ljubljana bi.	125; brinje italijansko,	fco	vag.
Ljubljana bi. 375; laneno seme, fco vag. Ljubljana bi. 550; Mast, Čista, svinjska, netlo, fco sod, fco naklad, postaja Banat bi. 2100; Slivovka 50% gar., fco sremska postaja, neotro-šarinjena bi. 2300.
* KUPUJMO IN PODPIRAJMO
livrsin*
Kolinsko cit«ori}o • damači
m
TRŽNA POROČILA.
Ljubljanski živinski sejem (16. t. m.).
Dogon: 143 konj, 1 žrebe, 43 volov, 41 krav 4 teleta in 31 prascev. Cene za kg žive teže so bile: voli II. 9.25—9.50, III. 7.50—8.25, krave II. 6.75—7.25, krave klobasarice 3.75—4, telice I. 8—8.50, II.
6.75 do 7.25, teleta I. 10—10.25, II. 8.50 do 9, (zaklana teleta 13—14), prašiči Špeharji domači 14—15, pršutarji 10.75—
11.50, (zaklani domači prašiči 15—16), banatski Špeharji I. 17—17.75, II. 16.50 na 17 Din. Plemenski prasci so se prodajali po 180 do 250 Din komad. Sejem je bil slabo obiskan. Prvovrstnega blaga malo. Cene goveji živini so ostale prilič-no neizpremenjene, dočim so se prašiči podražili. Večje povpraševanje bilo po pršutarjih, ki se nakupujejo tudi za Avstrijo in Nemčijo.
Žitni trg. Po poročilih novosadske blagovne borze se je položaj na žitnem trgu pretekli teden nekoliko stabiliziral. Pšenice je bilo prodane 63 vagonov bačke uzance po 290 do 287.50. Kupovali so slovenski in domači mlini. Sremsko blago 77/78 je notiralo 300, Braila je nudila dobre cene in sicer za srbijansko 3 do 4% blago 240, za boljše vrste pa 246 do 247 sli. Koruze je bilo prodano 333 vagonov. Stara je ostala pri prejšnjih cenah od 163 do 170, umetno sušeno sremsko so plačevali po 162.50 za december, popust pa 165. Nova koruza sremska je notirala 130, bačka pa 127. Kupovali so večinoma izvozničarji. Po decemberskem blagu so povpraševali osobito za relacijo Jesenice in Postojna. Cene so varirale od 132 do 135. Jara koruza marec—april na Tisi je notirala začetkom tedna 158, koncem pa 150: april—maj na Tisi Sredi tedna
157.50, koncem 152.50. Moke je bilo prodano 21 vagonov — Ogg 455 do 465, O baza 460. Ovsa pet vagonov bačkega po 183 do 187.50; otrobov 10 vagonov. Cena je poskočila od 110 na 120. Fižola je bilo prodano 4 vagone (bački po 200, uzance blago po 187.50), ječmen je notiral do 430 met. stot., težak 165.
Dunajska borza za kmetijsko produkte (16. decembra). Čvrstejša ameriška poročila niso skoro nič vplivala na dunajsko tržišče. l!az.položenje za nakupovanje je bilo kakor prej zelo slabo. Enako je bila slaba ponudba. Jugoslovenska pšenica (77 kg) se je trgovala po 4.30 ši-
linga Dunaj tranzitno. Notirajo za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine na debelo: pšenica: domača 40 — 41, marchfeldska 38.75—39.25; rž: marchfeldska 30 — 30.50; ječmen: domači 35 — 43;' t u r š č i c a: 28 — 29, sušena 26.25—27.25, nova 23 — 24; oves: domači 28.50 — 30.50, madžarski 27.50 do 29.50; moka >0«: domača 77 — 80.
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
laSnikR Ljubljana
kllza Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni ,troj i3 rodbinsko el!
)brtiio rabo, svetovno znanih znamk Orftzr&er - Adler - Phi$nlx, isictam nosnmczne dele za stroje in k*> lesa. Igle, olje, Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na .tlroj brezplačen I — Večletna garancijaI Na veliko 1 Na malo!
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. decembra L
I. ponudbe za dobavo 30 m3 lipe v deblih. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave
20.000	kg bele kovine z 80 odstotki kositra in 10.000 kg mehi;ega svinca. Dne
II. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 434 komadov kolesnih obročev. Dne 15. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave prenosnih električnih vrtalnih strojev, dne 16. januarja 1926 pa glede dobave raznega železa, žice ih žebljev. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice-za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja inventarja v celoti
„B ALK AN“
d. d. za mednarodne transporte
v likvidaciji proda svoj inventar, obstoječ
iz vozil, konj, pisarniških predmetov, orodja za špedi-cijski obrat ter raznih drugih predmetov v celoti.
Prodaja posameznih predmetov se ne bo vršila.
Ponudbe je staviti najkasneje do 23. t. m. v družbeni pisarni, Dunajska cesta 33. Seznam inventarja ter inventar sam je na ogledu v poslovnih prostorih med poslovnimi urami od 8—12 ter od 14—18.
D. 38 O. 38.
carinska posredniški In spedicljskl bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam: -GROM"
Podružnice:
Telefon Interurban štev. 454
MARIBOR, JESENICE, RAKE|
ObavJja vse v lo stroko spadajočo posle najhllreje In pod nnjkulantnlml pogoji.
GROm
Zastopniki družbe 'i spalnih vose S. O. E. id ekspresne poSiljke.
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, hudi
: najfineiši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarno; Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje.
Brodarsko akclonarsko društvo J
Beograd „OCEA3VIA" Suiok Glavno odpravništvo v Trstu.
Redna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod iz	Splita	vsakega 1.	meseca
*	»	Šibenika	,	4.	„
„	-	Sušaka	„	10.	_
„	*	Trsta	„	18.	„
pristaja eventualno v Gružu ta: Marseille, Barcelono, Valen* cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Tenerifte in Las Palmas, pristane po' potrebi tudi v ostalih medluk&h.
Petnajstdnevno trgovska proga za
Egejsko morje
ix: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena < zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
v vseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovice, volna, bombaž, žepni robe , modn pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v nojvečjt izberi in po nojnlžjl ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Na veliko 1
Na malo I
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mleli h dišav in rudninske vode
Točna fn solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
A
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in voinja. Le prvovrstna blago in delo po solidnih cenah nadl JUGO-AVTO. d. ■ o. s. v LjubljanL
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgovako-industrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.