Issued daily azcept Saturdajs, Sundays and Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniikl prostori: 1057 South Lawndal« Ava. Office of Publicatlon: 2057 South Lawndala Ava. Telephone, Hockwell 4904 LETO—YEAR XXXVI. Nove zmage v Rusiji, Italiji in na Pacifiku Sovjetske čete prebile nemške linije v treh sektorjih leningrajske fronte, ubile čez 20,-000 sovražnikov in okupirale 160 vasi. Stalin naznanil veliko rusko zmago v bitkah na južni strani Oranienbauma.—Oddelki osme britske armade prekoračili reko Garigliano in ustanovili nova mostišča.—Stavanger, nemška ban na Norveškem, bombardiran iz zraka.—Američani potopili tri japonske par-nike pri Rabaulu Londonu 20. jan.—Rusi so da nes okupirali mesto Novgorod, ki je sto milj južno od Leningrada in Jcatero je bilo v nemških rokah od avgusta 1941. Zaveanliki stan v Alžiru, 20 jan.—Američani in Angleži so danes prodrli dve milji na za-padnem koncu italijanske fronte in okupirali Minturno ob apijski cesti. Zavesnlški stan na Novi Gvineji. 2tT jan.—Zavezniški bombniki so potopili tri velike japonske parnike in poškodovali pet drugih ladij v Rabaulu na Novi Britaniji., London. 20. jan.—Sovjetske čete so razbile najmočnejše trdnjave na svetu in prebile nemške linije od dvanajst do osemnajst milj globoko v treh sektorjih leningrajske fronte, ubile čez 20,000 sovražnikov in okupirale čez 160 naselbin v petih dneh srditih bitk, se glasi naznanilo iz Moskve. Vojno poročilo, oddano po moskovski radiopostaji nekaj ur pušča nobenega dvoma, da so rdeče armade začele največje ofenzive proti nemški oboroženi sili na severni fronti. Cilj te je popolno uničenje sovražnika in zdrobitev nemških bojnih linij okrog Leningrada, kakor tudi počiščen je , poti za prodiranje proti baltiškim državicam. Stalin je naznanil, da so Rusi porazili sedem nemških divizij, čez 100,000 vojakov, v bitkah na južni strani Oranienbauma, petnajst milj zapadno od Leningrada. Okupirali so utrjens mesta Krasnoje Selo, Ropšo in Peter-hof. poletno bivališče bivših ruskih carjev, ujeli več tisoč sovražnikov in zaplenili mnogo 16-palčnih topov, s katerimi so Nemci bombardirali Leningrad. V drugi ofenzivi so Rusi prebili nemške linije na severni in zapadni strani Ilmenskega jezera in obkolili Novgorod, važno železniško križišče. Železnico Novgorod-Leningrad so ruske kolone presekale v več krajih. Poveljnik ruske sile, ki operira na tej fronti, je general Ciril A. Meretskov. Na fronti ob reki Volkov so Rusi zasedli Podberežje, 14 milj m-vero vzhodno od Novgoroda, Vitko in Borki. Uradni komuni-ke "menja ruske uspehe na dru-piH frontah. Armada, kateri po-v< ljuje general Ivan C. Bagram-pan je /asedla več naselbin ns "•verni strani Novosokolnikovs, " le/ni&kega središča, 260 milj Južno od I^eningrada. V zapadni T krajini je v akciji armada Nikolaja F. Vatutina. Zasedla je (""vl8 milj od Rovna, železni-Ilk'va križišča v pokrajini stare JVIjKke.- . . Zavetniiki stan v Alširu. 20. jan Čete fHimc britske armade so prekoračile reko Garigliano ln ustanovile nova mostišča v 'reh krajih, se glasi naznanilo, konsolidlrale svoje po-'je na /apadni strani te reke i" odbileHH ? bombardiranjem nem-r,h postojank. Reka Gariglana * »fjiva v Jadranako morje pri JJ^i«> milj južnovthodno od sinu, kjer se odpira pot v Rim. Zdaj se pripravljajo za naskok na to mesto. London. 20. jan.—A n g 1 e š k i bombniki so preleteli Severno morje in bombardirali Stavanger, nemško mornarično bazo na obali južnozapajlne Norveške. Bombe, katere so vrgli, so ra£ bile več vojaških, objektov. Letalski minister Archibald Sinclair je dejal v parlamentu, da so angleški letalci vrgli čez 6720 ton razstrelilnih in zažigal-nih bomb na nemška mesta in in dustrijska središča od 1. do 18. januarja. Tarča bombardiranja iz zraka so bila mesta Berlin, Hamburg, Stettin in Brunswick. Zavezniška basa. Nova Gvineja. 20. jan.—Ameriška torped-na letala in bombniki so bombardirali japonske ladje in parnike pri Rabaulu, Nova Britanija. Glavni stan generala Dou-glasa MacArthurja poroča, da so bombe zadele osem ladij in par-nikov. Trije parniki so bili potopljeni in morda dva druga, ki sta bila v plamenih. po -staIfcTOVl odredlst dneva, 'Tirp^'V^padu v zrfcku nad Ra- baulom so Američani sestrelili najmanj 18 japonskih letal, sami pa so izgubili 12 letal. V tem in prejšnjih navalih so Američani razbili 152 japonskih letal, izgubili pa so 32 letal. nemške protinaakoke čet podpirajo bojna ma f "f^ke in francoeke čete so • do - emške črte pri Caa- Pearl Harbor, Havaji. 20. jan. —Ameriški bombniki so izvršili nov napad na japonske letalske baze na otoku Kusaie v Karolinški grupi, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Nimitza. Ta otok je oddaljen 2850 milj od Pearl Harborja in 330 milj od otoka Ponapa, japonske baze in administracijskega centra za Karolinške otoke. Hitler iiče zavetje v Argentini? VVashington, D. C, 20. jan — Državni tajnik Cordell Hull ni hotel ne zanikati in ne potrditi poročila, da nemški diktator Hitler išče zavetje v Argentini. Poročilo je objavil newyorški list W6rld-Telegram. To trdi med drugim, da je bil državni depart-ment opozorjen, da bo Hitler odpotoval v Argentino, če bo njegov režim strmoglsvljen. Dslje je bil opozorjen, ds so Hitlerjevi agnetje podžgali revolucijo v Argentini v juniju preteklega leta proti vladi predsednika Castills. Slednjega je nasledil genersl Ram i rez. - Amerika povečala produkcijo orožja Rekord v železniškem prometu Detroit. Mlch.. 20. jan.—Avt-na industrija, ki je bila preure jena za produkcijo tankov, o-klopnih avtomobilov in drugih vojaških vozil, je dosegla stop njo v proizvodnji, ki predstav lja pet milijard dolarjev letno 1 po izjavj^.katero je podal Alvan Macauley, načelnik avtne divi zije odbora za vojno produkcijo. Če bo dovolj materiala na razpolago, bo industrija operirala na podlagi letne produkcije vrednosti petnajst milijard dolarjev. "To se lahko primerja produkciji 15,000,000 potniških av tomobilov in tovornih avtov,' je rekel Macauley.. "Število je skoro trikrat večje od letnq produkcije avtne industrije v naj boljših letih pred izbruhom vojne. Produkcija se je skoro po-trojila od japonskega napada na Pearl Harbor.** New York. 20. jan.—Ameriške železnice so posekale vse rekor de v prometu v zadnjih šestih mesecih. Tako je izjavil polkovnik A. R. Ginsburgh, uradnik biroja za zaloge vojnega de-partmenta, na konvenciji bratovščine železniških signalni kov. V zadnjih šestih mesecih so železnice transportirale 5,250,-000 vojakov, toda to število ne ukljuČuje onih, ki so dobili do puste. To je več od števila vojakov, ki so jih železnice trans-portirale v prvih petnajstih mesecih prve svetovne vojne. Unija livarjev prekliče stavko Seattle, Wash., 20. jan—Unija livsrjev, včlanjene v Ameriški delavski federsciji, je nsznanila sklicanje masnega shoda, na katerem bo razprava glede preklica stavke v livsrnah. Voditelji so izjsvili, da so dobili zagotovilo od vojnega departmenta, da bo odredil zaslišanje o pritožbah livarjev, če bo stavka preklicana. Cez 20.000 delavcev je pri-zadetih v stavki Velika ielezmika mereča v Franciji London. 20 jan-Radio VI-chy poroča, da je bilo dvajaet potnikov ubitih in 150 ranjenih, ko je vlak železnice Psv-Tou-louae skočil iz tira in ae razbil Svet ADF obsodil konskripcijo Poslal je telegram senatnemu odseku Mlaml. Fla., 20. jan.—Člani eksekutivnega svets Ameriške delavske federacije, ki zborujejo v tem mestu, so poslali telegram senatnemu odseku za vojaške zadeve z zahtevo, naj se igrače proti načrtu konskripcije moških in žensk za dela v vojnih industrijah. Konskripcijo je predlagal predsednik Roosevelt v svoji poslahici kongresu, ko se je ponovno sestsl v svojem zasedanju. VVilliam Green, predsednik ADF, je dejsl, da so bile koplje telegrsms poslane vsem članom kongresa. Ta poudarja med drugim, da obvezno delo je v konfliktu z ameriškimi tradicijami o svobodi delsvcev, Predloženi načrt temelji na zmotni domnevi, da bo, če ga kongres sprejme, preprečil stavke. "Izkušnje v drugih državah, zlasti v Veliki Britaniji, ki imajo zakone glede Obveznega dela, so dokaz, da ti ne preprečijo stsvk," je rekel Green "V Veliki Britaniji je bilo v zadnjih dveh letih povprečno več stavk nego v Ameriki. Uverjen sem, ds bo kongres upošteval naš nasvet In porszil načrt .** RUSKIM NA- PADA POLJSKO UBE2N0 VLADO Moskva za Vzpostavitev prijateljskih od no-iajpv EDEN PRIPOROČA STRPNOST 4 Moskva. 20. jafr/-Magazin Vojna in delavakf razred, glasilo ruskih unij, je odjavil članek z ostro obsodbo IJpljske ubežne vlade in deklaracijo, da bojkoti ra napore za vzpostavitev prijateljskih odnošaimr s sovjetsko Rusijo. Avtor članka je Nikolaj Baltiški. n Članek vsebuje obdolžitev, da je bila poljska ^ada naklonjena Hitlerju pred! zbruhom vojne in da je bija »ipravljena za vstop v vojno na Strani nacijske Nemčije, kar pajje postalo težavno, ker Je Hitler odločil, da mora Poljska po&ati žrtev na cijske agresije, %e zaveznica Nemčije. "Cilj sovjetsko! vlade je še vedno prijateljstva med Poljsko in Rusijo na poami, namesto da bi gasili požare, ki so Jih zsnetlle bombe. Včč tisoč civilistov je /.spustilo mesto. Nemci so določili samo 710 bojnih letal za obrambo Sofije. V zadnjem zavezniškem napadu so Kimbe poškodovale nemško po-slsništvo in porušile rezidenco Kjslsniks. Eno krilo poslopja »olgarskegs zunanjega urada so bombe rszdejsle. Poslopja vojnega in notranjega ministra so bila tudi poškodovans. Vsa se nahajajo v središču mesta, le nekaj korakov stran od kraljeve palače- Več mestnih predelov Je še t>rez vode, plina In elektrike. Telefonski sistem Je prenehsl funkcionirati, ko so bombe porušile telefonsko centralo. Druga v latanbul dospela po- bil, bom reaigniral." vlade bom zahteval potrebne ! ... *___7 , . . ^" „_____,, . r A 1 ročila omenjajo bojazen Nem- garancije, in če Jih ne bom do- t.#y ^ ukJrc'Mn)^ ruilkih M v bolgarskih krajih ob Črnem i morju. Veliko število nemških ; vojakov je končen tri ranih v teh krajih. Partizani napadajo nemško divizi jo Zavetniki zadali udarce Nemcem na Jadranskem morju London. 20. jan.—Jugoslovan ski partizani v. hribih nad doli no Vrfcas v zapadni Bosni napa dajo nemško motorno divizijo 400 vozil z vsemi razpoložljivimi topovi. Nemška kolona, poNla na na pomoč motorni diviziji, je obtičala v inegu in blatu. Partizani uporabljajo protiletalske topove in gorsko artiljeri-jo y napadih na Nemce. Poročilo trdi, da je to ena največjih bitk v Jugoslaviji. Vest.lz glavnega stsna maršala Tita, poveljnika osvobodilne armade, pravi, da so Nemci zsjeti v bližini Lipovaca, 35 milj seveiozapadno od Mostarja, To dostavlja, da je nemški feldmar-šal Maximllian von Weichs poslal )2,000 vojskov, da reši motorno divizijo is pasti. Srdite bitke med partizani ln Nemci divjajo v zapadni Bosni od Gla-moča do Mrkonijčegrada. Alšlr, Alšerlja. 20. jan,—Britska in ameriška letalska sila sta zadali težke udarce nemški plovbi na Jadranskem morju ob črti, po ksteri Titova armada dobiva orožje od zaveznikov. Britska obrežna ladja je torpedlrala nemški parnik v bližini otoka Brača in napadla transport, na katerem so se nahajali nemški vojaki. Britski letalci so metsll bombe na nemške parnike ob dalmatinskem obrtftju. Bombe so zadele nemški parnik v bližini otoka PtoČe, 39 milj Južnoaapadno od Splita, v Pomoti in ftelesnioe na tem otultu so bile tudi bom bardirane is zraka. Britska ru-šilca G/renville in Tyrian sta obstreljevala Rovinj v Istri. Sodišče kaznovalo klavniiko drukbo Chicago, IU., 20, Jsn,—Fede-rslni sodnik John P. Bsrnes je obsodil Kmpire Packing Co. na plačitev vsote $06,025 zaradi kršenja regulacij urada za kontrolo cen. Sodišču je bila predložena evidenca, da je kompani-ja računala dva centa več za meso odiemalcem nego določajo regulacije. Korake proti kom-paniji Je podvzel krajevni urad administracije za kontrolo cen. Throdore E. Rein, odvetnik kom-panije, je dejal, da bo vletll prit ziv proti odloku sodišča. Gradnja letalskih baz v Angliji London, 20. jsn —List DaUy Telegraplf poroča o gradnji novih letalskih baz v Angliji, ki bodo služIle pivilnemu letalstvu v povojni .dobi. Prostori doslej /grsjenih baz krijejo 250,000 akrov zemlje. 8 teh bsz upri-zsrjsjo angleška in ameriška letala navale na nemška mesta in industrijska aredišča ter nacij-ska ojiorišča v Franciji, llolan-diji in drugih okupiranih državah. Angleški otoki so postsli ogromna letalska bsza. Čistka v francoski armadi in mornarici Alžir, Alžerija, 20 jan.—Od-bdr /a osvoboditev Francije, kateremu načeljiije general Charles de Ciaulle, je odrinili čistko proti i 100 vojaškim in morna-ličnim častnikom, ki ao sodelo< vali z LavaloVb vlado ln Nemci. Andre ie Troc<|uer, vojni komi-je naznanil, da je bilo že .u Predsednik Venezuele v Washingtonu VVashington, D. C., 20 jan.—I saias M edina An»arlta pred- Bolivija naglaka »dnin Vmmhi«, )« vtor.j <1,, lojalno* napram spel v »n mesto z letalom, Na j .. letališču ao ga sprejeli In pr> *>aV**9M*om .; _ zdravili državni tainlk Cordell Le* Paz, Bolivija, 20. jan ffull »n drugi visoki uradniki Z Vlada Je naznanila, da bo ime etallšča ae je odpeljat v Belo hI-' nova I a direktorje za vse japon «o, kjer Je bil sinoči goelpredaed- ske firme v deželi. Direktor je Kanadska policija na konjih je nika R*xiaevelta in njegove lene /a nemške firme Je Imenovala! prijela štiri nemške vojne ujet-na banketu, ki mu Je bil prirejen že pred vač meaeci. Alfonso fl- nike, ki so zadnji teden pobeg-počaat. Do/n ava ae, da bo not, načelnik urada za Informa mil iz taborišča v gozdu v m-imel važne razgovore z Rooaevel., e|je. |e dejal, da Je to nadaljnji vernem delu province Ontarto, tom. Hullom In drugimi vlaoki-1 dokac. da Je Bolivija lojalna'v bližini ielecnlške proge pri ml uradniki. - Združenim narodom ^ Mearstu. veliko število častnikov aretiranih In kaznovanih. Kanadska policija prijela nemike ujetnike Tornnto,' Kanada, 20 Jan,— FORMIRANJE FAŠISTIČNE STRANKE V ARGENTINI Dv kliki v borbi za kontrolo POOSTRITEV CEN-ZURE TISKA Montevldeo. Urugvaj. 20. jan. —Ustanovitev državne stranke v Argentini po vzorcu nacijske v Nemčiji ln fašistične v IUliji je v progrsmu vojaškega režima, kateremu načeluje predsednik Ramires. Odločitev saviai od rešitve drugih vitalnih problemov, kakor jtudi od borbe med vojajlkimi častniki, vladajoče klike, ki se vrši za kulisami. Poučeni krogi trdijo, da nedavni razpust političnih strank, kakor tudi osišču naklonjene organizacije, je delo dveh vodilnih vojaških klik, ki tekmujeta za kontrolo državnega aparata. Ta tekma bo morda zavrla agitacijo za ustanovitev državne stranke. Izločitev političnih grup—radikalne, predstavnice srednjega sloja, konservativne, ki j« podpirala prejšnjoga predsednika Castllla, in socialistične—jt rezultat naporov pristašev polkovnika Enrika Vodja druge grup« ja polkovnik Juan Peron, načelnik biroja m dalo In blaginjo. On je bil ta ^organiziranje političnih strank / ln navidozno ohranitev form in metod demokracije. On skuša uverlti Združeno narode, predvsem Ameriko, da je naklonjen demokracijam«, Razpust političnih strank, poostritev cenzure tiska in drugi ukrepi, katere je uvtljgvlla vlada predsednika Ramlresa, so us- ° tvarlll nov položaj. Argtntlnsko ljudstvo zdsj sploh nima besede v vodstvu in določanju smernic notrsnje ln zunsnje politike. Ra-mirez skuša uveriti ljudstvo, da je bila razpustitev političnih strsnk dobra stvsr ln v interesu dežele. Nobenega izgleds nI, da bl se ljudstvo v sedsnjih okolnostih moglo uspešno boriti proti mogočni vojsški kliki, ki vlada de-ftelo. Aretacija zarotnikov v Peruja Pui proti vladi preprečen Ltma. Peru. 20. Jan^-Vlada Je naznanila, da je bilo več zarotnikov, agenUiv Nemčije In Japonske, ki ao nameravali uprizoriti proncMjski puč pred tremi tedni, aretiranih. Nekateri Izmed teh b'ido deportirani. Vlada trdi, da so sarotntki pod>gsli protižldovske demonstracije z namenom, da sakrijejo svoje prevratne aktivnosti, v več |>erujskih mestih. Dalje trdi, da je dobila evidenco, da so zarotniki skovali načrt za navale na židovske trgovine. * Doznava ae, da so nemški In Japonski agenije imeli zvese s prevratnimi elementi v Argentini, edini ameriški republiki, ki še ni pretrgala dlplomatičnth odnošajev s 'M išče m. Amerika pošilja zdravila gerilcem Kairo, Egipt, 20. Jan.—Ameri- -ftkt zdravniški oddelek poroča, da pošilja zavoje s krvno plazmo in tdravlli ^erllsklm grupam v balkanskih državah Naiveč zdravil dobi Titova oevobodilna armada v Jugoslaviji. , PROSVETA THE ENLIGHJENMENT GLASILO I« LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POD! JEDNOfTE OrfM al eaS pubiiebed by Slom« National g« Zdmiona dvšaee (isven Chlcago) In aa lata. S340 m pol lota. SI.M aa šetrt letei aa Cr * Cook C«., 17 M ao oo lo loto. $9.7» sa pol ktfsj aa Snheoslpllee releei ior tho United States ( Caaada M.00 por rear Chlcago and Cook Countr «74« por foreign countrios SS.00 por yeer. Cono oflosor po dopovoro^—RokopM dopisov člankov no vračajo. !tekopWJM^rarna rsablna^ijrtioe. V, naselbin •Lani me je vprašal moj sode-'mojem mnenju ni imperia listič-1visoka, tri čevlje široka in p^ avec v parku, kaj si mislim o na, vsaj zapadni kapitalisti se čevljev dolga. Za posteljo smo *ojni. "There ia only one man! sipo zanjo navduševaU—izjema j hneli slamo, kakor tudi za zglav.| wh<* has served not only Eng-1 ao le oni, ki so podpirali Hitlerja J je. Za odejo smo imeli samo eno drame, poami itd.) ao rrna)o pošiljetelju lo poitnino. * ^ Adeostising rates oa •greement.—Mannasrlple ol sad nneoliciied artkles wUl not bo roturnod. Otbor »uch aa storias, play». pooms. eic« will bo roturnod te wh0t» .coompaniad br soli addrosaod and S 1 Naslov na vso. kar ima »tik s PROSVBTA 2857-59 So. Lswndale Ave. Chlcago 23, Illinoia MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Datum v oklfpaju na primer .laheičev—vsi ti so Jim bili hej-Slovani. Našim novim hejslovancem pa je nk čelu zapisano, da so farizeji, da se potvarjajo. Saj očitno pravijo, da ne dado počenega fieka za vse one poljske Slovane, ki se upirajo neslovanu Stalinu; ne dado govna sa vse one slovenske, hrviške in srbske Slovane, ki ne kadijo Titu. Po njihovi logiki ao Slovani edino oni, ki kadijo neslovanu Stalinu. Pefverzno Je to, skoro pslhopatako!— Vsaj oni naši hejslovanci, k» so nekoliko Izobraieni, bi lporali vedeti, da je "velika slovanska mati" tudi v poeziji neemiael. Slovanski- matere nt nikjer, kakor ni očeta. SlovanaJU narodi, mali in veliki, so si le bratje. Rusija tudi ni docela slovanaka, temveč cel kupček različnih narodov m plemen, ki govore okrog 6Q jezikov in narečij. In ta mešanica naj bo slovanaka mati! Slovenski pesnik, ki je to pel. pred ato leti, se je manj smešil, kakor se danes smešijo naši oboževalci sovjetov. kadsr al ovijajo glavo s slpvao* ako peni. . . Ne morejo se pokriti, da se ne bi izdali, kaj so—n« slovanoflli, niti rusoflll. mar\ • e le stalinofl!!! Ker imamo svobodo tiska in govora, lahko raapravljamo o vaeh vpiašanjih in problemih sveta ^ihče nam ne brani tega. Kljub temu, ds bi ar morali ameriški Slovenci najprvo zanimati ta Ameriko in potem za probleme Našo stare domovine—katerih je bogme dovolj—ee lahko zanimamo v svojih listih tudi za'ruako-poljakt Žajia. Mirna peč, Browder in drago • Cleveland. O^-Kaj naj rečem o človeku, ki je vedno v javnosti in uči druge, kakšno politl-io naj igrajo doma ali za tujino, sam pa še državljan ni. Lahko rečemo, da je teleban, da ae ne briga za lasten dom aH pa je podoben onim pridigarjem, ki uče druge, kaj naj delajo, da ppjdejo njihove duše v nebesa, svojim pa pripravljajo pot. v pekel. Ne morem razumeti, zakaj bi se zamorec vedno pral in še druge najemal, da ga drgnejo s krtačo in žajfo, ko pa lahko ve, da ostane črn. Če bi na primer jaz vprašal /a zastopništvo kakšnega lista, bi storil zato, ker bi pričakoval, da kaj zaslužim od tega. Čudno bi pa bilo in tudi saoešno, če bi pri tem zahteval od liata, ka naj pšše in kako naj piše, dasi sam nišam zmožen urejevanja lista razen če bi od avoje klike dobil pomagača, ki ima zna nje pri tem poslu, kakor na primer Ima izkušnje s prevaža njem lista s trukom naš France Udovič v Chicagu. Weli4 France vprašanje nate. Ti ae ne prito-žuješ zoper naročnike Prosvete da U nagajajo. Rad bi izvedel od tebe, če katera vreča s Prosveto brca v tvojem truku. Vel v tvojih poštnih vrečah so "ki karije" zadrgnjene. Ali kaj ro-po&sjo sa tvojim hrbtom? In kaj praviš ti? Ali morda vpiješ: Mir na peč! (Tako se je drl berač, ki js ležal na klopi pri peči, ko je nekdo kopi tal na peči in od tega je prišla Mirna peč na Dolenjskem, kakor se glasi legenda.) Veste, oprsvljanje tega ali onegR dela se lahko razume na dvoje. Ali delaš za plačo' zase ali pa brezplačno za narod. A-ko grem med narod prodajat Adamičevo knjigo in dobim dolar provizije od knjjga, ne morem reči, da sem se žrtvoval za narod. Prav tpko, če prodajanj •ejll ne pritožujejo, so pa zdražber-Kar je preveč, ni niti s kru-nom dobro. Smešno, kaj ne! V ittsburghu za, v Metropoli proti! ("^asi se spreminjajo po blisko-yp. Kamerad Brovvder jg da nes za kapitaliste in kapitalistično vlado. Ml v Metropoli smo tudi za demokrateko-kapi-talistične kandidate; imamo slovensko politično demokratsko stranko v naši wardi. Imamo tudi slovemfci trgovski klub in čeprav oba^etranka in klub, nič ne dasta za Sans, sta naša narodna in demokratično orientl rana — in kdo nam more kaj? Smo za delavsko Sovjetsko u nijo in partizane, doma v Metropoli smo pa za kapitalistične politike, ker jih naš narod hoče Doma agitiramo za izvolitev na ših voditeljev, ker jih smatramo za poštene in partizansko orien tirane, čeprav se partizanov ma lo boje ... Mi smo kot Brow-der, ki ae spreminja z vremenom, kakor se spreminja Stalin [JPM ness, je za in finančnike in kapitaliste. Tako so sedaj tudi komunisti. Kubi so se komunisti prelevili iz komunistov v socialne demokrate. Tako se bodo nazivali odslej. Nič čudnega ni, če zahtevamo od urednika Prosvete, naj za božjo voljo ne napada komunistov. Well, mister u-rednik, kar udaj se! Komunistov ni več — odšli so v "fox holes." Ostali so zdražbarji . . . Tkle je zdražbar, ga vidiš? Kmalu bom odpri šolo za svoje prijatelje, da jih na lep in dostojen način poučim, kaj je "žlajfar" . . . Frank Barbič. 53 land, bait in theiong run Ameri-ee, too; and that man is our President Roosevelt," sem mu odgovoril. To vero imam še danes. Ni treba ponavljati, zakaj imam to vero, da Roosevelt ni rešil samo Anglije, marveč tudi Ameriko Kdor je zasledoval dogodke od eta do lete, odkar je Hitler pri« šel na krmilo, ve, da so ga razni imperialisti in sovražniki USSR in v nacizmu videli rešitev kapi*-1 tanko plahto. Vsa naša oprema talizma. Je torej drugačne od je bila stara metla in svetilka-, prejšnjih vojn—vsaj zdaj misli- nobene mize, ne stolice, ne vode. mo teko. Tako smo bili revni s polni- Če gremo nazaj v zgodovino, I tvom, vendar pa smo imeli toliko vidimo vojne vsake sorte—ver- prijateljev,, kadar smo se vlegli, ske vojne, vojne za kruh, navad-1 da so se nas kar oprijeli in smo ne roparske vojne, vojne za razr morali dostikrat vstati in st jih' širjenje trgov in za podjarmlje- otresti. To se je ponavljalo te-Uje drugih ljudstev. f Današnjim den za tednom, mesec za mese-kapitalistom je za profit, katere-1 cem. Končno je nekdo iznašel ] orožje proti tem prijateljem- _ _______________________________ ga"nimajo-nikoli dovolj. Hitler podpirairsamo zato, da bi napa- pa je fantaziral, da se ovekoveči aii ^ bile prijateljice. Napravil del Rusijo. Samo malo so ae za vse večne ča$> in da Nemci sj je štiri čevlje dolgo palico m I zmotili, kajti' oh je imel v svo- zakraljujejo vsemu svetu. Ste- predno se je ulegel,' je z njo pre-jem načrtu, da spravi tudi njih lin ps Je pokazal, da računa z mlatil posteljo in se tako rešil imperij pod Nemčijo, ne samo razmerami, kakršne so. On ni tega mrčesa. Potem smo ga vsi idealist. Današnji časi so drugačni Jpot ______________so bili v dobi konjske vprege Amerika v veliki nevarnosti, ako | Znanost je toliko napredovala, I prostorni baraki Vse, kar je bij pade Anglija. Mnogi mu niso | da ni treba nikomur trpeti po- j i0 v njej, je bil velik kotel, ki je Rusijo. Ni se ne motil Roosevelt! On Je vse lepo s številkami in argumenti dokazal, da je posnemaj^ Naj omenim tudi, kakšno hrano smo imeli. Kuhinja je bila v im, ki >ze je za delavce in za busi-bizniške "človeke" iu samo 18 milj od Francije. cateremu 'nevtralcu" odprl oči. Poslušali ga nismo samo v jo vsem svetu, tudi v Rusiji. Mi-! slim, da se je Stalinu gotovo koledar in prejmem 30 procentov provizije, je tp ntaja osebnh zadeva in, čemu bi .potem zvonil, naj me ves svet ališi, koliko koledarjev sem prodal? Ali naj jaz oglašam, koliko dobrega sem ie storil za narOd, ker ga prevar šam v "štrickari"? Narod pl* čuje za vožnjo deset centov. Kaj sem torej dosegel s tem? Nič — pač pa sem škodoval našim narodnim šuštarjem, ker aem prihranil narodu na pod' platih in oni imajo manj dela ln zaslužka. Kaj pravite k temu, Dacar, Urek, Zaubi, Mrzll-kar, Zabukovec, Zupančič in Zupan? To so naši Čevljarji i« joj meni, če me obtožijo sabo- BU sem zraven, ko se je neki £levclandčan ponudil upravni ku sa zastopnika. Filip ga je enostavno odklonil rekoč: Oa že imamo in za dva Je premalo polja. 3aj veste, kaj vam včasi pravijo, kadar se vas bosa na vellča: "Če ti ni prav, pusti! In č«a bi bil, kajti tudi gl. tajnik se Je že naveličal čitenja - pritožb, ki prihajajo pred vsako seja gl. odbere, posebno onih pritožb, ki niso tipkane in katere ao spisane s kurjim peresom Posledica teh večnih pritožb je ravi in kavs — drugI, ki se nič Vojna—volna... Belllngham. Waak<—Vojna, vojna—kdaj jo bo konec?! Mislim, da nI Hiše, v kateri n« bi govorili o vojni in poslušali voj ne novice w radiu. Le zaka| so vojne—kdo jo Je začel—kdo je kriv? Tako se sleherni vprašu je. In kako bo po vojni? Govorili so nam, da je vojna za demokracijo, proti avtokra-ciji in za odpravo vojn. Po ra-. diu aem tudi ališal, da je te voj na svetovna revolucija. Vojna malih zatiranih ljudi proti izkoriščevalcem? Kdo ve, kdo verjame? Zato pa mnogi gledajo ns Rusijo, nekateri v upanju, drugi v strahu, češ, kaj bo, če ona zrna g*—civilizacija, svoboda, vera bo uničena. . .' Malo ao se oddahnili, ko je Sta lin razpustil tretjo Internaciona lo. Njegovi naaprotnlki pa pra vijo, da le spreminje—linijo Naj bo temu tako ali tako, nihče še n< vsem ugodil in tudi nihče ne bo. Tudi noben človek ni popoln—brez napak. So tudi ljudje, ki pravijo, da vojne so bile in bodo. Ali Še bodo ali nei ne vem. Ljudje so različnih misli tudi o tej vojni. So tudi taki, ki ne dolže Hitlerja kot glavnega krivca, marveč sistem, ki poraja teke "človeae" in megalomaniake. In tek fanatik je postal tudi Hitler, ki si je nadel nalogo, da bo rešil svet pred — "židovskim imperializmom" in poste vil nemški narod nad druge nsrodc kot voditelja "novega reda." verjeli in mislili, da Amerika I manjkanja. To je že pokazala držal 100 do 150 litrov. V tem lahko ostane—nevtralna. Seve-1 današnja vojna: zmožnost veli- kotlu se je kuhala polenta. Zra- da so se pod to krinko skrivali kanske produkcije. Depresija je Ven kotla je bila šest čevljev dol- ' bila zato, ker je bilo pod seda- ga deska, na katero je naš kuh njim sistemom vsega preveč. In položil polento, katero smo re- ! V D u w unoP,ix I Rusija je odpravila te sistem— zali 8 špago. Vsakdo je Ampak Roosevelt je energic- ^ >q{> ^ ^ intei, gira 2/teden dni. Po no nastopi po raoiu prou vsem, ^^ se mi pa, da je rom smo jedli vsak dan dvakrat, ki so verjeli, da se Amen^ teh- gtUa kominterno iz taktič- Za zajtrk nam je kuh prinesel l ^ S S 4«m je pokazala, L posteljo hlebček belega kt, da Hitler ne more ^vzeti se K ^ 0 z narodl, s kate^ Ua, ki smo ga jedli med potjo, gleškega otoka, ki je pri Dover-1 ^ je y^vezi ^ skupnemu ko smQ m n* delo « w • iu I sovražniku. Vendar je še ostal _ Opoldne so šli zidarski ucenci ^ in »udi r^enj« glede I po polento s škafom, ki s« Ameriki Dač P°voin«8« zbližanja. nesli na glavi m pogrnjen z be- , p» | Go|ovo tudi čang Kajšek in lim prtom. Za večerjo zopet po-njegova žena.še nista na jasnem | lenta. Nekateri so si večerjo iz-j« .ilk D u i gled« bodočnosti Hong Konga in boljšali, kakor tudi ob nedeljah padlo stališče Roosevelt^ Mno- » ih zapadnih kok>nij na ori- Ko smo prišli z dela, so morali gi ao mu očitan (prea nacijsium, ^ koraka zavzame- u^nri v tronvinn no nli napadom na Rusijo tudi komuni- sti)' ^ 3er^ar I dežele, ki imajo kolonije na ori-1 očistili in opraU in hajdi z njo v pak ni. On je predsednfK vsen entu? Bm dyoma ^ sulto ^ y ^ rQk. lenta y dru> Američanov in je torej njegova trdne yezi g c Kaj- L pa solata. To je bil naš pri n« umn nalncra. da bra-1 „, , ' . , . . . ul. , . __ škom, kajti to bo v mteresu obeh boljšek k siru. dežel. In zato sem tudi v dopisu v nedeljo smo šli k prvi maši, Vprašanje je, ali bi se Ameri- dne 4 ^ naredii pripombo, da potem pa na trg, kjer smo si kuka mogla ubraniti potem, ako bi gta Rusija in Kitajska na vzhodu pUi malo mesa, čebule in masti, padla Anglija in ako bi se Hit- Losedi 0be gta azyski, obe z Vsakdo si je tudi kupU trinogp ler odločil, da jo napade z ene | vei^jm prebivalstvom, ki je v ponvo, v kateri si je skuhal go- večini mongolskega plemena. , laž za silo. "Zapadna civilizacija," kapi- To je bilo izvrstno življenje, Lahko, da talistično-demokraticne d e ž e 1 e Z opeko in kamenjem smo mo-bl jo Hitler premagal z orožjem, bodo morale paziti, kaj delajo, rali delati deset ur na dan. Ju-ne pa duhovno, kajti Rusija Je Izrabljevanje in izkoriščanje ko- iija je bilo tako vroče, da sera prevelika dežela ln bi bilo pre- lonij p^ tej vojni zna užgati stra- zbolel od te hrane. Sel sem več mongolskega naroda rt Nem- Uen ^^ ker v ^ giu$aju bi zdravniku, ki mi je nekaj napi-cei Bilo bi tako kot Japonska w vga ^^ ^ orientalfeki wl, kar sem nesel gospodu Nah-in Kitajska, katerejteiMrep(s> | ^odi pridružUi Kitajski in Ru- tigarju, ki je bil takrat "palir." " vf, Poklican sem bil"na karpet" pri strani, z druge pa Japonska. In kaj bi se zgodilo z Rusijo, je zelo kočljivo vprašanje. magati ia irftega vzroka—ker je aarden ima prav; ko prva premajhna in se utopi v ki- L^ imperialisti v svoji poh tajskem narodnem morju. Tako bi se tudi Nemci utopili v azijski Rusiji. • * t Kranjski stavbinski družbi, sti po bogastvu in moči lahko za-(vprašali so me, zakaj sem bolan netijo rasno vojno in rekli, da preveč jem. Ni še Na teheranski konferenci so preteklo mesec dni, ko je prišlo Mi smo bili za to, Italijani pa Joseph Copl*. Oral v mledosti Butts, Moni — Nekje je zapi- Tako vidimo, da je bila ameri- gotovo govorili o kolonijah, - Kaj | vprašanje, če se polenta odpravi, ška nevtralnost pred Pearl Har- so zaključili, še ne vemo. Edino borjem precej naporna zadeva zdravilo za preprečenje vojn bi | proti, za Roosevelta. So pa v živi je* I bila združitev vseh narodov v nju slučaji, ki—"zamudijo lad- svetovni organizaciji, ki bi šla Jo." Hitler jo je zamudil, ker za tem, da se odpravi izkoriščani invadiral Anglije čim" prej po nje narodov po narodih ali pri-|sano: daj cesarju, kar je cesar-skrahiranju Francije, ker takrat | vatnih Imperlalistih in ako bi se jevega in Bogu, kar je božjega. "vse vlade, močne in slabe pod- Koliko bo tebi ostalo za preživ vrgle mirni izravnal konfliktov ljanje, se ne vpraša, samo—daj. po svetovnem razsodišču, ne pa | Tako so peli revnemu narodu z orožjem. Georgs Gornik, 493 bi se ne mogla dolgo braniti. Drugič je napravil usodno napako, ker je Invadiral Rusijo. Takrat se je zapletel v mrežo, lz katere se ne bo nikoli izmotaL Preveč je bil zaverovan v svojo megalomanijo, ker je hotel za* vladati vsemu svetu. Glaa lasa peči bivši Avstriji in Jugoslaviji Spominjam se, ko sem bil star komaj šest let, me je oče spravil iz postelje zgodaj zjutraj da Broughlon, Pa—Zdaj se dela greva orat. Še napol zaspan sen Ako bi bil bolj realist ln manj povsod dobro, ker morajo delati *el z njim na polje, da poganja« fanatik, bi bil zavzel "srednjo? vsi, moški, ženske in' dekleta, voli. Oče je vpil name, kako fio- pot—se pobotal z onim, s kate- Kar je nas starih, smo pa doma nim in mi metal kepe prsti v hr rim Je napravil hinavsko pogod- za pečjo, poslušamo radio ln b* bet, češ, odrini kol$, da bo pljU bo, kateri pa ni verjel ne Hitler, remo -Prosveto in si s tem čaš pravilno ne Stalin. Yes, če bi se bil zve- preganjamo. Ubogi sinovi pa tr- martrali ^H^^H zal s Stalinom v resničnem pri- pij o. Moramo potrpeti, kajti nič vinogradu od jutra do jjozne no jateljstvu, bi bil Hitler na konju, ne vemo, kdaj bo konec tega kla- či. Ko smo spomladansko defc> Seveda, malo bi moral popustiti nja.. Nekatfri pravijo, da b6 še opravili, vse posejeJi in possdl v svojih grozodejstvih ln daneš letbs, v resnici pa menda nihče m ko je vse prišla ven. smo s ' Ampak | n^ ve. 2E MH^g Čudno je to, da nekateri še da- bi bil vladar Evrope, fanatik se nikoli nič ne naučile takrat, ko pade, ampak takrat I nes hvalijo Hitlerja. Zakaj niso ] je že prepozno. Taka je te stvar. Ta vojna po Mpor zaradi meje. Toga spora mi ne bomo rešili, v^c temu lahko rečemo svoje. fcelja uredništva Proavete Je. da o tem sporu m vsakem drugem fcporu ta/previjamo demokratično, objektivno. Priznajmo, da Je nekoliko icsnicc tn nekoliko krivde na obeh straneh. < Res Je. da ao si Poljaki po zadnji vojni a silo pri»voJiU velik koe ukrajinakega In bHoruftkcga ozsmlja, do katerega nimajo nobene pravice, res pa je tudi to, da ta krivica ne bo poravnana s a ne kaljo nemškega ozemlja po Poljakih, kakor svetujejo v Moskvi Rea Je. da so Poljski imeli reakcionarne režime, ki so delali krivico Čehom v kritični uri. ntč manj krivičen pa nr bil nastop aovjetov. ki eo aunill Poljako. kc je letala krvaveča«!"* Ush. Tisti famozni pakt a Hit- j ler jem ne pojasnjuje tako enostavno, kakor ga pujaanjuje Mi- < lsn Medvešek, Saj še nismo pozabili, kako je bilo! Če smo demo kt etični moismo pogledati na obe strani, če hočemo soditi pra-v»čno . ' Medvešek pravi, da bodo Poljaki v bodoče meeali kooperiratlj s aovjeti. To.se pravi med drugim, da se bodo morali vladati tako. j krkor bo Moskva hotela—da bt«do morali biti lutke aovjetov. To je v velikem nrodslovju t Atlantskim čarterjem in s zaključki moskovsko tn teheranalio fconfereTke. kolikor so nam ti lakljuškt znani. Na podlag« zaključkov tnkup*-dsrski mojstri postavili velike kom Je plačal davke, nam ^ barake na svojih dvoriščih, v ka- kom pa kupil nekaj obleke ^ terih smo stanovali delavci, do- je dozorelo žito in drugo. j< Pir kler nas ni zima pregnala To je bilo življenje. Spomladi in v jeeeni je bilo mraz. da je vse pokalo, poleti pa vroče, da ae Je-vas cedilo. Nafpovem, kakšna ao bila sta« novanja znotraj. Ležišča so bila napravljena iz desk—dvs čevlja šel prošt po biro. da se *a s tem je izgubil dva meseca časa. Rusijo ie napadel šele junija. ( « bi jo napadel v aprilu, ki najbrž zasedel vso evropsko Rusijo. 'I ako ga pa je zima prehitela pred Moakvo in Leningradom. Ju-P »s lova ni so mu torej prekrižali račun, Ruai ja pa Je dobila potre-n čas za boljšo pripravo. Drugi vzrok pa je Jugoslovanako par-t /anatvo, ki je držale nacijake horde zapoalene v Jugoslaviji, na-""•Hto da bi se borile proti sovjetom. Radi tega Rusija danes pod-P" a osvobodilno fronto in njen program in če se Je na konferenci v Moskvi reševalo tudi vprašanje bodočnosti Jugoslavije, tedaj ni dvoma, da je Stalin zagovarjal narodno antifašistlčno osvobodilno armado. . ♦ V svrho večje propagande je zaključeno natisniti v obliki brošu-tudi zapisnika novembrske in te seje in Ju razposlsti vsem podi u/nicam in članom vseh SANSovih odborov. ^icdfednik Kristan tudi sporoči, ds je v smislu zaključka no-N « mbrnke seje pisal gospodoma Omanu in lirankarju. Obvestil J" J«' o sprejemu odstopa iz našega odbora in izrazil sožalje o njJ->"■ rn koraku. Izrazil je tudi željo In upanje, da se v bližnji bodoč-' sti zopet povrnete v naše vrele, da skupno korakamo po poti. ki )' k začrtal narodni kongres. 1 ■ ; j? s je dnevni red isčrpan m predsednik zaključi sejo ob dveh k poldne. * " ' _ KRISTAN, predsednik. MIRKO O KUHEL. lapisniksr. | Turnar.p« ^.. sesnam cen v neki eveta unlie A0F. pre V Denverju. Colo. IZ n (Nadaljevanje z 1. strani) \ t v denarju. Kako naj plača, če ni denarja. Ampak gosj>odje niso gledali na to. Cesarju in Bogu mora biti zadoščeno, čeprav je družina lačna in raztrgana. Vidite, to so tiste ptice, ki ne orjejo, ne sejejo, pa vseeno do-bro žive, seveda na račun kmeta in delavca. Ce bi kmet ne oral in sejal, bi se tudi božjim ln cesarskim služabnikom slabo godilo. Torej šest dni se mučiš, sedmi dan pa v hram božji, da se zahvališ stvarniku za vse dobro in slabo. Tam ti pa pojejo pni, ki ne sejejo, ne žanjejo, da si grešnik, da te zato tepe šiba božja in te strašijo s peklom in hudičem. Tako Imijo Yse lepo urejeno, da dobro žiVe na račun revnega in nevednega ljUdstvf. - Anton Žugel. Odmev povesti starega naseljenca Verona. Pa.—Imam eno željo in tudi prošpjo na naše glavne uradnike, da bi ponatisnili, "Izkušnje starega naseljeneš" v knjigi ali pa v Družinskem koledarju za leto 1945. Mislim, da bi vsak rojak rad kupil to knjigo ali koledar s to povestjo. Bilo bi škoda, če bi ta povest ostala mrtva in zapuščena. Tako velike ljubezni dveh src in tako plemenitih ln razumnih staršev kot so bili od Rožice, obo-je je velikr redkost. Oni niso gledali na bogatega ženina, ne na njegovo narodnost. Njih želja je bila le, da osrečijo-svojo hčerko. Zato prosim še enkrst glavne uradnike, naj poskrbe, da dobimo to povest v knjigi ali koledarju in če mogoče šf razširjeno. Današnja mladina ne bi pre-nesls toliko gorjs kot sta gs ta starček in njegova Rožica, zato je tudi toliko razporok. Ko sem bila stars 16 let, sem se tudi jsz v starem kraju zagledala v fanta, ki je hodil k nam v službo in nsdomestovsl očeta. Moj oče*je bil železniški čuvaj in je šel večkrat v toplice ali kam drugam, midva s fantom sva se pa zsljubljeno pogledovsla. To to opazili tudi moji starši in moj oče pravi ob priliki fantovemu očetu, da se ima ve rada ln da bi bila lahko srečna. Fantov oče pa pravi, ko bo njegov sin godsn za žen < te v, bo on gledal, da bo sin dobil tako nevesto, ds bo on imel kam palico prisloniti. Moj oče res ni bil bogat. Imel je majhno hišo lo malo zemlje, denarja pa je Imel toliko, da je izšolal dva sinovs, ds pridete do lažjega kruha., tretjega sina pe je izučil zs kolarja/ Ko Je moj oče (x>vedpl mami, k*j je rekel fantov o6e, nato ps mi je mama vm- povedala, sem si mislila, da nečem, ds bi se oče in sin prepirala. Šla sem daleč od doma v službo k nekemu advokatu Tam aem b'la šest mesecev, nakar mi oče pišt. na) pridem domov da bova lili s poročeno sestro v Ameriko, kajti on vidi, da se države prtpffvljajo na vojno. To je bilo leta 1913 Moja sestra je imelf malo punčke, o keteri je zdravnik pekel. da mogoče ne bf» mogla r nama v Ameriko. \mr Je bile polna moselčkov. Mej oče je uredil take, če bi bila punčka slu< čajno poslana domov, bi se s njo jez vrnila, sestra bi šla pe naprej v Ameriko k svojemu možu, ker on je bil že tukaj. Ampak smo šle vse tri srečno skozi zdravniške preiskave. Tako sem prišla v to deželo ln sem še danes hvaležna očetu, ker je tako fino in fletno uredil. S tistim fantom sva si še naprej dopisovala in si pošiljala pozdrave. On je moral v svetovno vojno, iz katere je prišel domov z leseno nqgo. Potem se je poročil z dekletom lz male bsjte— tista sirota že od rojstva ni bila preveč brihtne pameti. Potfm sem si večkrat Želela, da bi videla njegovega očeta in ga vprašala, ali mu je več za sinovo srečo ali bogastvo. Dejala bi mu, kar je Iskal, to je dobil. Taki 10 starši, ki nimajo razuma. Na novega Ijrta dan smo pri nas imeli veselico, namreč tri društva skupaji št. 219 SNPJ in 902 in 770 SHZ. Sodeloval je tudi odbor našega Doma. Kot sem slišala, se veselica dobro obnesla. Preostanek gre zs pomoč Jugoslaviji Hvala sestri Sofiji Soboti in Marv Buršič, ki sts s podpisano vred tako pridno {»omagali v kuhinji. ' Pri društvu i 16 SNPJ smo ostali večinoma stari odborniki. Društvo napreduje>e precej dobro. Naša članica Johana Mike-lič je zaželela postati ameriška državljanka. Za priči, sta ji bili Johana Komorcu in Zora Dou-gan, vse tri članice društva 216. Čestitke! , v Brate in sestre prosila, da bi se bolje udeleževali društvenih sej. Seduj smo večinoma vedno eni in tisti na seji. Ce bi bilo nas več, bi tudi lahko kaj naredili. Možem danes seveda ni zamere, ker morajo tako delati. Bi se pa članice toliko lažje udeleževale sej ln pripomogle k boljšemu uspehu za društvo ln Jed-noto. Sama imam dosti dela In skrbi, ksjti sem msti in oče obenem. Imsm sina pri vojakih že 22 mesecev; on je sicer še tukaj, toda ima težke veje, ker Je pri Infanterlji in korporal. Dva sinova sta ie doma. Imam tudi poročeno hčer, čije mož bo mo-ral iti v bližnji bodočnosti k vojakom, ker imata ssmo eno hčerko, Vse to pustim ln zbežlm na seje, ksterlh še redno udeležujem. V tem vojnem času moramo me moške nadomeščali/ Zimo imamo zelo lepo in suho ie preveč suho in * bojim, da ne bo dobro za zemljo, kajti vsaka stvsr hoče Imeti svoje. Imam nekaj kokoii, ki zmlraj pridno ležejo jajca, kei je vreme tako milQ, Zore Dengan. blaga j nit a društva 216 tsssgrčšsz* isdale eeeie pebUbac^ to ie poMbno list Prosvete aa koristi ter potrebne agitacije svojih društev to Članstva to as prepe gaMo svojih Idej. NOmkor pe •e se propagande ped pernlk| ganiseclja Ima ebttejao svoje in nasuanjls ergaelseeU le vi o*šlllal< * ** ♦ Od fiasa do (asi Poroča in komentira Milan Medveiek Naši slovanski bratje Poljaki zopet vrše velikansko propagan do proti hrabrim Rusom. 2daj gre zaradi mej. Rdeča armada je namreč prestopila nekdanjo starp mejo in Poljaki so zagnali silovit krik po vsem svetu, češ, dp morajo Rusi podsti izjavo, da ne mislijo priključiti zspadne Ukrajine k Sovjetski uniji. Seveda, Rusi, ki se tepejo na življenje ln smrt, ki z vsakim dne vom huje udarjajo po Nemcih, niso posebno sprejemljivi za $e-lje poljskih žlahčlčev, ki v Londonu m Washlngtonu na gor-kem sede ter kujejo intrige proti sovjetom. "Mi zahtevamo sta re meje!" krlČe, obenem pa Sirijo propagando, da so Rusi prav tako slabi kot Nemci. Tudi clevetandskl Poljaki protestira jo proti Rusom ln neksteri celo besedičijo, da pride dan, ko bodo Ruse pošteno nakresall. Zapadna Ukrajina uli vzhod ha Poljska, kakor Poljaki Imo-nujejo ta del Ukrajine in Bele Rusije, je spadala mnogo stoletij pod Rusijo. Leta 1919 je celo za vezniška komisija, ki je bila na klonjens Poljski in ne Rusiji, Rriznala ta del Ukrajine in Bela unije sovjetski uniji. Toda Poljaki niso bili zadovoljni s tako-zvano Curzonovo linijo ter so v dnevih, ko je bila Rusija slino oslabljena od civilne vojne, napadli sovjete ln jih prisilili, da so jim odstopili zapadnKdel Ukrajine ln Bele Rusije. i!eta 1939, ko so Nemci vdrli v Poljsko ln jo v nekaj dneh premagali, so Rusi lzrsblll priliko in zavseli tisti del Poljske, ki je bil faktično njihov. Potem so Rusi sonet izgubili ta del zemlje, a sdaj, ko tirajo pred seboj nemške horde in osvobojejo Vsa aa vaajo, mesto sa mastem, ps poljski ilahčiftt zahtevajo, ds sovjeti osvobede sapadno Ukrajino sa njih, ki na gorkem sede, če pa ne, potem si naj sovjeti pripišejo posledice sami sebi.. . Seveda, sovjeti, ki so prema? gali najmočnejib armado na sv* tu, se prav nič ae boje Poljakov . . Ukrajinci ln BeH Rusi, ki žive v teh spornih krajih, nimajo ksj izgubiti, če pridejo aopet' pod Rusijo, oziroms če jih združijo z ostalimi Ukrajinci, kajti pod poljsko vlsdo.se jim nI nič posebnega dobro godilo. Medtem ko je Ukrajtns v družini sovjetskih republik cvetela v vseh ostrih, v kulturi ln goepodsrstvu, v Industriji ln modernim kmetijstvu, je poljska Ukrsjlns osts-ls tsm, kje je bila poid esriko Rusijo. In Poljski so ves čss zatirali druge narodnosti v teh krajih, zlasti pa Žide. Pred nekaj meseci sem napi-ssl v tej koloni, ds Slovenci, ki smo msjhen narod, gledsmo ns Rusijo kot ns veliko slovsniko mater. Ps ml je nekdo Mbruail: "Zakaj pa ne gledamo s istimi očmi na Poljsko?" Nič nisem odgovoril ns tiste besede, a pred očmi ml je stals zgodovina Poljske po prvi svetovni vojni. Ves daa so se obna-šali silno srogsntno in hoteli biti velesiis v vseh ozlrlh A ne samo to; dosledno so Intriglrsli proti Cehom in Rusom. In potem je prišlo do druge vsetovn* krize. Nemci so se pripravijsll osvojiti Evropo. Rusi so mrzlično iskali zaveznikov, ds bi skupno udarili ns Nemce, dokler no bi bilo prepozno. Poljaki pa niso hoteli nič sliisti o kakim zvezi z Rusijo in bili so zelo prijatelj* »ki s Hitlerjem Potem je prišlo do aktualne krize. Nemci so čakali na meji Cehosiovaške. Rusi so hoteli iti Cehom ns pomoč, s Poljaki so odgovorili, da rusks armada ne sme prestopiti poljske meje. Cehoslovaika je padla kJ sekiro nscljskih rabljev, a atje Poljski so jo ob Istem času napadli m prav teko LlUrin-sko. Ta čin m bil nič hraber in nič slovsnski. A tragedija je kmalu /adels tudi njo. Ifltler je pričel logottliti proti f^l^ki. daaiiav no jo je hvalil pred iehoalova-Sko krizo. Toda preden je bila napSMdene Poljska, je Rustjs še enkrat skuiala pridobiti Angll-jo, Francijo in Poljeko za skupen nastop proti Nemčiji. Mar šel Veroiilov je pred lega I angleški in francoski komisiji, da v primeru, da Hitler napade Poljsko, so sovjeti pripravljeni napa- Storenska Narodna Podporna Jednota tSST-SI le. Lawadale At. Chicago 13 lUiaeta GLAVNI ODIOH livttal »SmS prvdMdnlk ------SNI ae. Lawa*ta Av«.. Chtaaao U. lil. MM So L*wmU!e A v«.. CHlc«*o n, 111. tajnik--------- MH So. Uwnuii i. m<> 4IS Ptaroa St. Bvoloth. Minn m W. tth St.. Walaonbur«. Colo. ANTON SM IHAN fSANK j|Am^Modat>a.,ik IM. JOHN t SAVZRTNIK MS B. Illat St. Cleveland 10. Oltlo —SM1 So. Lavrndalo Avo.. Chiooso U. III. ... NIT So. Lavmdalo Avo.. ClUvogu xa, 111. «..SNT So. Lowndalo Avo.. ClUcagu aa, 111. —-^IfOO So Loinbord Avo.. Borwyn, tli. ~1M7 Bo. Trumbull Ava, Chicago aa. lil. TOO a Mth St Bualtd 11, O. -..... Bon n, Arrna. Kuui •III Tonor St., l.uaorna. Po. INU Muakoka Avo.. Clovaland It. Ohlo "oraat Avo,, J• ob Istem času vkorakala rdeča armada v Poljsko ln ssvsels sapadno Ukrajino, ki so o Poljaki l 1920 izpulili Rusom, danes govore, ds bi mogel premagati Poljske, če ne bi bila napadena ob Istem času od rdečs srmsde. Tods resnica Je, da so Poljaki bili ie skoro popolnoma premagani, ko Je prestoplls rdeča srmsda poljsko mejo. V preteklosti je slovansks nesloga tepla Slovene. AH bo tudi ts najnovejša škodovala Slovanom, oziroma aH se bodo tujci tudi s to slovensko neslogo okoristili? Nsjbrie se ne bodo mogli. A to ssto ne, ker je ds-nes Rusljs tsko močna in bo v bodočnosti celo veliko bolj, ds jI ts spor na bo škodovsl. Poljaki se pa bodo morali pokoriti ln lepo »h)žno živeti s svojo veliko slovsnsko sosedo Rusijo. In ne ssmo Poljski. Vse države, ki meje ns Rusijo, bodo morale kooperirati s njo. Tisti časi, ko so ruske sosede intrigirale proti Rusiji, so najbrže zs zmirom minili, A zapadna Ukrajina in zapadel del Bele Rusije pe pride čisto gotovo nazaj pod Rusijo. AOITIRAJTE IA PROSVETOI Vprašanje priseljevanja tsshlngton, 7V jan. (ONA),— Jusllčni department ne namerava šs bolj prikrajšati možnosti priseljevanju, je Izjsvil justlčni tajnik Francls Blddle v svojem poročilu komisiji poslanske sbor-nlce ia vprašanju priseljevanju ln nsturslIzscije. Držsvnl department je odklonil objssnlti svoje stališče. Pod-tsjnik Edward L Stettinlus Jc dejal, da Js to zadeva, ki im tiče povojno dobe. Francls Blddle Je Izjavil med drugim naslednje: "Dokler nimamo zares nujnega povoda, da nastopimo druga« Če, bi bilo brez dvoms neumest-*""" no, du uvedemo tske zukohe , , , In slcsr v čssu, ko se nuliajajo zedlnjsne države v vojni In si vluds prizadeva ustvuriti prijs-devs ustvsritl prljsteljsko razmerje In dobro voljo med zavezniškimi In nevtralnimi državami." ' LISTNICA UREDNIŠTVA WiU, III., J H. -Vi sts v pravem. Finska še nI poravnala vsega svojega dolgu. Ko je bil lets 1932 sprejet hioratorij na odplačila vojnih dolgov, je potem Finska edina nadaljevala a svojimi plačili do letu 1940 (XI • takrat plačuje le nekaj na obresti. Prvotno je njen dolg Ameriki znašal nekaj čas osem milijonov dolarjev. Koliko znašu danea, nam ni znano. ' Enominulni govor»kampanji četrtega vojnega posojila GOVORNI Ki Vsemiie ksšerega koli far merskega mlade alia s katere koli farme to obleci to ga r uniforme—ln bojeval ae be kol lev poveod. kjer ae bolU Obenem ps bo saalaL kal bo delal ko se sope! povrne nasaj aa svoja polja In k aeejeem, ki Jih ljubi. Dvoje delinoatl Imamo napram temu mladeniču. Bai adaj e priliki četrtega vojnega posojila moramo podpreti vojne, to alcer s le«, da nakupimo toliko vojnih boedov, Icellkor le moremo. In baš adaj moramo tod! pesfcsbetl se loaervo daaarja. ki aam be pe vojatfr Vojnokranilnl beadi se pripeia6ak sa SbeJe. Vsak peee-mesni dolar, ki ga vloiite r vej ne bende, se vam povrne to pHaass ram ebreall čim bo vojna keačaaa In ke bedo veja! bondl deserell. Rsspelagall beele s te« denarjem sa grad-ate aaVBpa peatopfa ali nove egrale. sa nabave aevtk strojev ali nakup Sivine Ta denar vam be potreben sačnlte branili takoj. Kupujte vejae bomUl le deaea pojdite v aal-bliiaje banko, na peiSe ali v kreditni aaved to seblenlle svoj denar v vojne bonde. ki bede vašo reservs sa iaa miru. • . Kupujte vejne bsedsl NARODNA PODPORNA JED- n SLOVENSKA NOTA IN PROSVETA. leeeeeeeeeeeeeeeesaeeeseeeeee« PETEK, 21. JANUARJA^ tik, kadar mu žganj« omoti moi gane. . : Kljub temu, da ga žena ne po. | sluša, govori dalje: "Jutri, pra. vijo, da bodo izbrali nekatere, ki ! naj bi sli k ravnatelju in mu re-kli za procente." Tedaj se oglasi žena: "To ti povem, ne vtikaj se v to rec, naj drugi izpeljejo, ki jim je več do tega. Pri nas bomo že živeli, saj smo, hvala bogu, precej pride. I lali. Bog ne daj, da te odnu. ste . . ." ' "Nisem tako neumen, ne, da bi segal z roko v ogenj. Jaz že I vem, kaj delam. Ko sem bil na Ruskem . . ." Govori še dolgo v noč, ker ne more spati. Tudi drugi ne morejo, Kovač, Trček, Miha ... o, vsi bde in mi' j sli jih grizejo. ^ Kovač posluša ženo, ki pokaš-ljuje z votlim glasom. Ob vsakem njenem kašlju ga zaboli srce. -V "Moj bog, koliko časa še, eno leto, dvte? In potem? Otroci so še majhni, kdo bo skrbel zanje? Kaj res ni rešitve zanjo, kaj ni sredstva, ki bi izlečilo njena '.> pljuča? Pa pravijo, je jetika • ozdravljiva bolezenj»"Seveda je, °^samo denar mora človek imeti! da podkupi smrt, denar mora imeti, pa si kupi zdravje in moc. Tako pa, ah, umri, aaj .se ne bo poznalo na svetu prav nič, ko ; tf ne bo. Umri ker ni- ti maš denarja, da M-padkupil •> smrt." • (Dalje prihodnjič.) PROSVETA GUSARJI CLAUDE FARRERE podlasico" Tomažu ih da jo sedaj Ludvik spravlja v red .. . Vse to so dekleU izvedela od svojih fantov, ki so bodisi matrozi ali pa Dany-canovi nastavljenci ali pa pisarji pri notarju, kjer se je delala kupna pogodba. Vsled raznih poročil, ki jih je tako zbrala, Mina ni dvomila, da bo njen brat-korzar kmalu odpotoval, in lahko bi bila opozorila svoje starše. Vkljub svoji nezmanjšani jezi na, Tomaža bi bila to tu-tlj storila, da ni nekega dne, ko je prišla skozi ulico med obema trgoma, na svoje največje začudenje prišla mimo lepe, baš dogotovljene zgradbe, prave palače, na koje krovu so zidarji baš zasadili lep mlaj in nekaj vencev. Mislila je, da jo same jeze zadene kap, ko je na svoje povpraševanje izvedela, da je ta zgradba baš isti dan spremenila svojega lastnika, in da novi kupec ni nikdo drugi, ko sam plemeniti gospod Jagnje, ki je za hišo plačal v gotovini štiri tisoč ' zlatnikov, lepo vsotico, nad katero so zijala kar usta odpirala. .s Vse iz sebe je ljubosumnica torej razmišljala: "Ta baba, ta vlačugarska zamorka se bo torej šopirila po palačah! Jaz bom morala gledati, kako se ona šopiri, ta trikrat rogati bedak Tomaž me bo pa še nadalje gledal postrani! Naj ga raje danes ko jutri vzame vrag na pro-kleti fregati, naj odide tako daleč, da ne bom slišala nikdar več ničesar o njem!" Na to se Mina takoj zaobljubi in obeta Ljubi Gospej Dobre pomoči šestnajst funtov težko voščeno svečo pod pogojem, da Tomaž in Juana nikdar skupaj ne prestopita praga te novozgrajene palače. Vsled tega.se pa tudi Mina nikakor ne odlogi, da bi povedala staršem le besedi o tem, kar ve, da se namreč TomaŽ odpravlja. Malo, Pe-rlna, Bertram ln Jernač ln tudi najmlajši Jan, ki se je pravkar vrnil z dolge vožnje iz Iztočne Indije, zato do zadnjega dna ne sumijo niti najmanj o bližnjem odhodu svojega brata. Zato tudi ni nobenega poizkusa, ki bi nameraval ta odhod preprečiti ali pa vsaj storiti, da je manj oster, sovražen, grenak . . . Za potovanje določeni dan se že bliža. Le teden dni je še »do njega. Ludvik Guenole je po ves dan na krovu fregate, da se prepriča, da ne manjka niti najmanjši kos lesa ,io da je vse v najlepšem redu. Tomaž je določil, da odrinejo ne dan svete Barbare, zaščitnice kanonir-jev in drugih ljudi, ki radi vohajo strelni prah. Ta dan je četrti december*'* Tega leta je ptfiiel baš na pedeljQn Devet dni poprej, v petek 25. novembra, si je Tomaž ogledal svojo "Lepo podlasico" od vrha do dna in ae na to vrača v družbi Ludo-vlkovl U luke v mesto. Ko Izstopita na Starem jezu, se obrneta proti Izpadnlm vratom v Križevnlški bastiji. Tako stopata ob obzidju, počasi, kakor ljudje, ki se jim ne žurl. Med razgovorom mu Tomaž pripoveduje, kakšno mu je strupena Mina še včeraj zagodla: AH se ti ni priplazila za Juano in ji Izlila cel škaf umazane vode v hrbet, da U je novo svileno obleko vso Izkvarila!? Ludvik Guenole molče zmaje z glavo in pogleda v tla. Kakor da konča ta razgovor in vse skupaj, zamahne Tomaž z roko po zraku kakor s sabljo ln reče: "Kaj za to? Ta prokleta Mine mi denes ni nič več ln njena prismojena jeza me pusti hladnega, saj sem ti Že rekel: Danes nisem več Trublet ln odslejl sploh nisem nič drugega več, ko samo Jagnje. Ohi so me zatajili, jaz zatajim sedaj njih! Ce ti je kaj do mene, me f tem imenom ne pokličai več ln njih ne omeniš!" (Dalje prihodnji«.) (Se nadaljuje.) S tem je bilo med njima vse dogovorjeno. Nikdar več se nista menila o zadevi. V knjigi usode je bilo zapisano, da se Ludvik nikdar ne loči od svojega prijatelja in kapitana, ne v življenju, ne v smrti. Ko odhaja Tomaž Jagnje na ameriške Otoke, da iznova išče novih prigod in doživljajev, pojde z njim tudi poročnik in prijatelj Ludvik Guenole, in tako bo ostalo, kekor dolgo je obema usojeno življenje .*. » Drugo jutro pričenja Ludvik Guenole, kakor je storil že tolikokrat, pripravljati vse potrebno na "Lepi podlasici". Četudi ne pozablja ničesar, najmanj pa na to, da vpiše v imenik moštva vse svoje stare dečke, same prefrigane, pogumne ln podjetne možake, mora Ludvik postopati vkljub temu zelo previdno in premišljeno, da se zadeva po mestu ne izve pre-rano. Sedaj, ko je nastopil splošen mir, bi odprava korzarske ladje gospodom na admlrala-tu dala -morda tudi preveč misliti, tt temi gospodi se pa Tdmaž in Ludvik nič kaj rada ne razgovarjata, dokler ne dobita pravih in pra-voveljavnih papirjev po posredovanju gospoda de Ogerona, da se smeta sprehajati po vseh morjih in voziti pri tem s seboj dvajset osem-najstfuntnlh topov, praharno polno dobrih kro-gelj, dvojno vlitih, in z okroglimi, dobro zaprtimi sodčki strelnega prahu . . . ,v V Saint Malo zato nlkdo ne Izve za ta sklep. Edino Juana izve tajnost iz korzarjevih ust. Pri njej pa je tajnost »dobro shranjena, saj je ne more nikomur izdati. Guenole seveda ni izdal niti besedice, niti napram svojim staršem, dasi mu je bilo prav težko, saj je bil lju-beznjiv in dober sin, kakor jih je danes že malo, v teh pokvarjenih časih. Najeti dečki so imeli najstrožje povelje, da ne smejo nikomur črhnitl besedice, sicer je najemna pogodba neveljavna. Če je torej le kdo črhnll kdaj besedico, je skrbno pazil, da je bilo na štiri oči ln pri zaprtih vratih. Tako se vest ni razširila, marveč je utonila v raznih vrčih vina. Plemiči, gospodarji ali armatorjl niso za tajnost izvedeli. Stari Malo in Perina nista prenehala ljubiti svojega izgubljenega sina, kakor nekoč starši svetopisemskega sina o niso Izgubili ljubezni do njega, ko je bil daleč od njih na potovanju, kakor pravi evangelij. Le da Perina ln Malo nista Imela pojma, da se pripravlja Tomaž zopet ne takšno dolgo ln opasno potovanje ln da ga ne bi mogla zadržati nobena očetovska ali materinska kretnja. Zato živita v svojih štirih stenah in sta prepričana, da se bo njun sin že še kdaj odkrižal one proklete babnice, in da se bo na to pojavil na svojem domu ln prosil za oproščenje. To opro-ščenjc mu bosta tudi brez odlogs dovolila ln gs objela in poljubila, kakor pravega ljubljene-({a sina. Tako sta prepričana. Pozneje seveda sta se zelo kesala, da nista Imela boljših oči ln ostre-jega uma. Kajti Tomaž Je zelo trpel zaradi svoje osamelosti in zaradi mrkega obnašanja vsega mesta in en sam dokaz ljubeznjlvosti ln popuščanja bi gs bil zopet in za vedno priklenil na drsgo mu maloneško domovino, vkljub vsej moči čarovnice. Toda tega dokaza ni bilo od nikoder p---- - 1 /t Mina. ki je neprestano prežala na svojega brata in na ono zamorsko vlačugo, kakor je imenovsla Juano v znak sorodstvenih stikov * / njo. je nekje zsvohala, kaj se pripravlja. IMtleta, ki jim je dajala od svoje stare šare i a/ne trakove, robčke in sllčno, so ji prinesle na u&esa, da je vitez Danyoan prodal "Lepo Hitler deli vojne križce Mati si obriše oči, Francka zastoka obupno. Tedaj zakolne Tone v svojem srcu. "No ja, kaj bi iskal nepotrebnih besed, ko veste že vse. Nekaj vam je razodela Francka, drugo vam povem jaz. Čez dober mesec se bova poročila, če dovolite ali ne." "Poslušaj me, fant. Če bi ne bilo tako, nikoli je ne bi dal tebi, fabriškemu, že vem, kako je z vami. Tako pa jaz nimam besede, nared\ sam, da bo prav/' Stopi na prag, pogleda v nebo in se zgubi nekam V noč. V sobi postane tiho, nihče ne najde besed, da bi prekinil molk. ip Nazadnje reče mati: "Večerjo ti bom skuhala, gotovo si lačen." Stara ženica se umiri, ni& Več ne gleda Toneta tako očitajoče. Ta )3a noče čakati, preveč tesno mu je v sobi, zato hoče zraka, hoče biti daleč stran, sam v noči, da si umiri dušo. "Iti moram, doma me čaka- ves rdeč v obraz in bi ga mimoidoči človek začudeno pogledal: kam neki se mu tako mudi? In hipoma obstane ob cvetoči rastlini. Odtrga jo, da sam ne ve zakaj, in že se požene naprej, da se ob studencu, ki se vije v dolino med hriboma, zopet ustavi in strmi v kristalno vodo. Kmalu se mu zasveti nasproti rdeča ruta. Oči mu zagore. "Francka je .. > Že se ustavita oči v oči. "Francka, moja draga." Privijfc jo k sebi, (v njena usta vsesa svoja, da obema zagori kri V, žilah." "Francka n^oja draga." Tedaj obstane, pogled Široko uprt v njo. "TI si jokala? ..." "Doma sem povedala vse.". KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPtl V$EH NARODOV Oče je ves divji in preklinja mi rojstvo, mati pa joka ter me molče pogleduje. Ah, ta pogled je l>ujši kot ves njen jok in vsa kletev očetova, ta njen pogled žge v dušo, da trepeČem pred njim." "Danes te zasnubim in potem bo vse dobro. Čez kak mesec se poročiva. Sedaj bomo delali preko ure ln bom zaslužil, da si bom lahko prihranil za prvo silo. Potem ... no ja, bo že, saj sva zdrava ln pa rada se imava, Francka. Nežno jo objame in poljubi. r Napotita se proti njenemu do^ mu in kmalu.stojita na pragu nizke hiše. Tonetu posta n? malo tesno, ko stopi noter. "Dober večer," pozdravi hrl-pavo. Oče zakolne, tiho sicer, pa vendar gs čuje Tonetovo uho, mati ga očitajoče pogleda, da povesi Tone oči, odzdravi nobeden^ Francka tiho zajoče, Tonetu« je nerodno kakor še nikoli. "Malo sem prišel pogledat sem gori na grič."] "Hudiča, M bi se ti noga posušila, ko si pjvič stopil sem go- Recepti eo napisani v angleškem Jeziku; ponekod pa so tudi v Jeziku naroda, ki mu Je kaka jed posebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. "Zakaj si šel tako hitro od nas," ga vpraša Francka, ko sta sama na stezi med njivami. ."Kaj si bo mislila mati o tebi, saj se prav za prav še nismo nič domenili." "Vse, kar je bilo treba, drugo se bova sama . . ." Tedaj pa zapluje v njem. "Pusti besede, dovolj jih je za danes, saj me od njih bole možgani, kot bi me kao s kolom te-pel po glavi. Daj, da čutim plamen tvoje krvi, objani me, da mi tesnoba izgine iz duše." Frencka se privije k njemu, da čuti oblike njenega telesa in mu v vzburjenju vztrepečeto živci, vsesa se v njena rdeča usff na, ona pa se v omotici nagnt* nazaj. Prav tedaj pripoveduje Polja-nec avoji ženi, ko ležita v postelji. "To so ti strahopetci, nobeden si ni upal reči ravnatelju za pro- Naročite pri 216 Weat 18th Street Po sklepu 11. n*e ktmadje se lahke naroči m lfci Pposvaio ia priiteje aden. dva. tri šflsl ali pat članov la ana drušln. k ani .arod nini. Mat Prosveta stasb sa vse enako, se člene ali aotlaae 11.00 s« ***** ase^nenh, ti JO * Menih, se JlasOs prištet k naročnini. Tesel sedaj al ssiofcs. »oči. tole mi pradraa se člabo BMP J. Ust Prosveta Je vaše lasialna la Je j vaakl drušlaj aekde. ki M ved šllel list vsak dan* Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehe bM član SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo sahteval sam svoj list teunlk, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dpevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu llsts. in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlštvo sulfati datum sa to vsoto naročniku Cena lista Prosveta fot Za Zdruš. država la Kanado UM Za Chleops la okolico fo ~.J7.50 1 tednik ia----4.00 1 tednik la -____».30 « tednika la--tt$ I tednika la ______».10 ♦i. t » tn aPs/' '» * \ in drugi. Kakšne gobce Imajo, o "Ah, procente nam bl marali vsem govorijo, pravice delav- dati ^ ." Mtvs so jim vedno na jeziku, a Ob tej misli se ustavijo vsi. ko pride čas, tedaj molčijo." ifcčunajoč, koliko bl zaalužili na "V krčmi pri vinu bl vsak go- teden poleg svoje redne plače, vorll." Se vedno ne zneee sto dinarjev. "In na dvorišču, kadar smo pa je vendarle nekaj. Nekaj je sami." tudi tako, laže bodo živeli, mor- "Pa še takrat tiho, da ga ne da bo ostalo tudi kaj za obleko, sliši kdo iz pisarne." Tone zavije v hrib k dekletu. "Vraga. da moramo imeti take Srce mu je veeelo, da bi zavri- ljudi Se pred samim seboj se akal,' usta mu gredo na smeh, skrivajo za hrbet svojih tovarl- misli se mu pode po glavi, da šev." ' druga drugo izpodrivajo. On pa,1 Dokler ne bo poiakal človek kot bi hotel ujeti, hiti s velikimi moči v sebi. bo vedno slabič." koraki po prsteni steni, da ja ie Sirene tulijo. A. Rošmsnc Razjarjen gre domov, ves rdec v obraz. Tudi drugI se razldejo i a/migljajoč o Jožetovlh bese-d .tli Sedaj spoznajo, da je imel Jtt/t prav. Kdo bo govoril, č<* se b zanašali drug na drugega. ce se bodo vsi skrivali za hrbt« svojih tovarišev. Kajti zaščita samo svojegs jaza, je Velika last r »s t hlapcev. Človek je