Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, =■■ = Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste inserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; potrojena prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-=- govoru primeren popust.----------------------- HflPREJ Giastlo jugoslov. socialno demokratične stranke, Izbaja razen nedelj in praznikov vsak ------------- dan opoldne. ———— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—; za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9-—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. =----------------------===== mmm Posamezna Številka 14 vin. n Št. 102. V Ljubljani, pondeljek dne 6. maja 1918. Leto ii. Le tako naprej! Vlada .iti od godi la drža/vrni zbor na nedoločen rok. Ne ii>orve sicer, koliko' časa bo vladala brez državnega zbora, pravi pa obenem, da bo vladala s parlamentom, le časa hoče imet', da si zagotovi večino, ki bo d'o v-obta državne potrebščine. Omenjali sirno že večkrat, da ;e trdna volita Nemcev, da se uvede v državi absolutistični sistem, ker nemške meščanske stranke v državi n imajo večine. Postavili so vlado pred -alternativo: če lioče vladati z NcniJ kakor doslej, prav, če pa noče, potem nimajo Nemci nikakršnega interesa več biti Avstrijci. Vlada sc ie te grožnje ustrašila in je krenila na pot nemških zahtev im nemške politike. Ministrski predsednik sicer izjavlja, v svojem govoru na kcinfercmoi parlamentarnih načelnikov, da izvede na Češkcim reforme, osnovati name..ava posebna okrožja, v katerih bo nastavil svoje -glavarje in razdelil Češko v 'dele, ki na po našemi mnenju ne bodo sposobne za _ nolitjčao, še mani pa za gospodarska življem j e. Ouljunlja torej nekake reforme, ki bodo služile oslabitvi češkega elementa nikakor pa ne kulturni gospodarsko - politični iporvzdigi Cehov. Na Češkem torej hoče vlada izvesti reforme, ki 'sio vsaj deloma všeč Nemcem. Povsem drugačno stališče pa z a vzorna vlada -nap ram jugoslovanskemu vprašanju. Predvsem mora ostati pot -din Trsta proista za Nemce. Seidler pravi obenem, da utegnejo dobiti Jugoslovani svoj > državo v okviru monarhije. Ta izjava .ie j diplomatična uganka, ki jo pa ni tako težko ' 'zrušiti. Seidler računa na jugu na aneksije. IhTtnjujc 'tanin, dasi' to ne pave jaisno, da se z dr 11/.po 1 morda Hrvaška, Besna in Hercegovina, Dalmacija, eventualno Istra in anektirani deti jugoslovanskih ozemelj v enotno državo v i i d ročki m onarhije, toda Slovence treba pri-ef Jnti v avstrijski državni polovici ali jih pa razdeliti tako, da pripade oni del, ki prebiva na ozemilan, po katerem vodi pot do Jadranskega mo-rin, >bo je do Trsta in eventualno dio Pulja, pri Avstriji, a drugi deli naj sc eventualno /družijo z bodočo Jugoslov antsko državo. Iz Seidlenie.ve.ga govora uteignemo sklc-. ati le tako rešitev avstrijskega problema. doda pustimo- Seidllerjeve probleme, ki so mi ijli narekovale vladajoče nemške 'meščanske stranke. Za nas je veliko bolj važno, da se Seidler v svoji podrejeni politiki, v svoji ne-odtoiunositu izgovarja na državni zbor. Vsega je pravzaprav krav državni zbor, pravi Seidler. '| o je očitna krivica. Avstrijski parlament ni nrav nič slabcjši, kakor »o par la/men ti po dru-g!h idr/avali. Krivda tiči v vladah. Narodnostno ivrrašainje je v Avstriji že desetletja jako Pereče, morda usodno vprašanje, a kljub temu sc avstr iske vilade še niso spametovale, trdimo celo lahko, da hotoima ne marajo predložiti Parlamentu temeljitih reform', ki bi ustregle zahtevam -im potrebi, ker so prepričane, d,a bi iiii j ovauske stranke s pomočjo socialno - deitrvo-kratičniii poslancev vseh narodnosti sprejeli v časovnim razmeram' Primor ni obliki. Pravi vzrok, da vlada -odislaivlja parku m ant .ie 'torej i)icirazen pred demotkratiznuoun, bojazen, da bi dobili avstrijski narodi svobodo razvoja in p;x stali 'kionkuirenti vladajočimi nemškimi meščanskim strankami. Tega se boje vladajoče stranke, tega tudi ne mama vlada, zato išče i-z vflinoiv. tolaži javnost im zavlačuje -rešitev nu jnih vprašanj. Kdo ve, kaii utegne nastati iz tega? FVej ali šteti postane prebivalstvo nez/adovtoKnio s teiui razmerami, državni zbor ne bo molčal k vsem tem dogodkom, absolutizem jc v Avstriji preživel, ustava je zastarela, modemi čas deunioikrafizmia in narodne svobode trka z vso silo na vrata. Kdor se upira tem" pojavom, je sam svoj grobokop. Karl Marx. (Konec.) Mariks aiais uči spoznavati, •kako kapital -izpupalmij-e del-ovma 'sredstva in delovme metode. ikialko inevenjeitinio viiiscto povzdiguje .pro'-diuktivmie rnioči -dieiliaivsikeg-a razreda, kalkio obo-gafcu-je človeštvo in mm -vsled tega prvič v zgodovini 'Oimoigioča 'ustvariti si družnibnii red, v katerem ne bo stilske, v ikaterom ne bo revščine. Mark s nami kaže, kaiko razvoj kapitalistične industrije razmno-ža število delavcev, kaiko -iili združuje v tovarnah, kako jih -izobražuje in organ-izii-jc, diokler >se me bo 'Ivančno delavski razred, od kapitalizma samega zbujen in pov,znesen, polastil državne moči im ustvaril namieisito kapitalistične dinužalbne uredbe novo od te bistveno drugačno. Markis uči, kaiko uničuje kapital proizvajanje v miaileim, kako pa organizme preživela, velepiodjetiia v 'kartele, sindikate in tnuste ter jih izroča v rolke fimainčmemm kapitalu; kako kiaipitaliLzelm, korakajoč tako dalje, piodiružabljuje im du stri jo najpoprej ipod vlado kapitala iin s tem cmiog-o-ča, da -preide v posest družbe -saimie, tedaj v poisesit organizirane skupin osti vseh delajočih. Talko se nam prikaže kapitalizem ne 'le kot oma sovražna imioč, ki delavce izkorišča, ampak obenem kolt vstvarjajoča sila, ki napravlja pogoje. Vsiled: katerih ediimo bo mogoče 'izkoriščanje za vedno odpraviti. Marksiu ni kapitalizem cino, za kar ga-smatrajo 'liberalna 'besedniki meščanstva, namreč družabni, red, ki je vsled naravnega razvoja tak kot -je, Miamklsu je kapidiizeim d-r-už-bui red. ki ga n+ara žrtev njegova, protetarijat, premagati. Premagati pa mi kapitalizma tako, koit so to mislili nzadniia-ški voditelji fevdalnih gospodov m svete cerkve, da bii isc ljudstvo vmniiilo nazaj v nnaite delavnice in. kimeifcišike domove, tedaj da bii sc vrinila v čase pred kaip ital i zimam — kapitalizem je treba premagati talko-, da s>c napravi vse po njem povzročeno bogastvo za skupno last delovnega človeštva. Tako -nas je šele Markis naučil razumeti r uzre d n c mu u b od a delavskega razreda. Boji med kapitalisti iin. delavci so- bili, odkar so kapitalisiti' in delavci na svetu. Ali to so bili posamezni boji na posameznih krajih, v posameznih poklicih in deželah, ki niiso bili z tio-bepo duhovno zvezo med iseboj združeni. Šele Manles je učil, du pojmiuijetmio' in. razumemo' te posamezne boje kot delne prikazni velikega, ves svet obsegajočega razrednega boja med kapitalom in delom, da. uvrstimo- vse po-sameiz-iic akcije v ono mednarodnega razrednega b-cija, dia včlanimo vse. -siic-er po poklicu in življenjskem načinu, po narodnosti) in »veni tako različne delavske skupine v mednarodno too-icvinio skupno družbo vesoljnega piroleit ari jata. \ vseh posianne-z-mih btjjflih 'prcileitanijata šlo jc veidino le za posamezne uelforirne: 'tu za višjo mezdo, tam za krajši- delavnik, tam zopet za kako varstveno postavo. Šele Mark s nas je učil, da vidimo v vs-eh teh bojih za po-same-zne reformne delne prikazni velikega razrednega boja, čegair končni rezultat bo čisto drug. mnogo večji kiot isvote vis-eh pos-amielzmili re-forem, za katere se 't-eipo boiiiujoči!%Rezultat bo: ureditev nove družabne uredbe, ki se bo prav tako razlikovala od obstoječe kaipiitailisittiične uineldbe, kot se ta ražilikujc od svoje predhoid-nice fevdalnih časov. Tako 'je dati Mariks našemu delu čast in blagoslov, v tem ikio nas je učil, vsak posamezni bo-j, ki- ga vodimo, sinua-traiti za delni prikaz svetiovnoi-zgoidovdnskega, svet preobrazujočega gibanja. v lu v tern, to je -nam pokazal odvisnost našega napredka od razvoja kapitafama, -obvaroval mas ;ic tako o r c d n e v ar n .i m p r e-c e -n j v a n j e im n aš e imio1 č i kakor prod škcidljlvo ni a 1 'o d u š n o s t j o. Pred nevarnim precenjevanjem naše moči nas je obvaro- val s tem, ker -je dokazal, da se delavski razred ne more osvoboditi- -tisti elan, ko bi imi bilo to všeč, ampak da je mogoče doseči šele tedaj to imioč, -in. da iic mogoče šele tedaj zlomiti jarek izkoriščanja, kadar je razvoj kapitalizma že tako daleč, da strga proiletari-jat, k'i tvori že večino ljudstva, moč države nase i;n da industriijo1, -ki je koncentrirana v rokah velikega 'kapitala, prevede v pose-st skupnosti, ki jo vlaida piroiietari-jait. Pred škodljivo lual-odiušn-GsorP pa nas ob-vanuje Marksov iiauik, tor naim pove, da rodi kapi-tiaflfžeim saim pr-aletairce, ki bodo njegovi groibckcpl — da s-am talko njili število kot moč množi — in. da se vsled koncentracije in centralizacije kap-i-cahi vedno bolj od lota do leta približuje -možnost im potreba po 'prevedbi industrije v posest družbe. Spo-znanjc,. keje nas Mariks uči, nam daje zagotovilo, da pridemo- zanesjivo do končne zuniao-e. Ni to baharija, nd to grožnja, aimpak zgodovina jeklenega »tako- mora- biti'«. Virazredni boj pr-oletarij-ata, ki ga je Mark-s učil tako spoznavati, je sam posegel z močno r-oko. Zc leta 18-48. v nev-alucijii se je postavil v sv-oji domovini na R-en-i na čelu delavcev. Ko so ga po pramagani revakici-j-i •ptre-gm-a.lii iz nemške domovine, našel ie v Angliji nevo domovino. Tam je leta 1864. ustanovil hiter-n a c i .j on -al o, veliko- zvezo, ki je združila prvič angleške stuokoivmiiičainie i-n francoske bojevnik cr-z barikad, nemške socialne demokrate in ruske revolucionarje. Njegov nauk je zarisal veliki zvezi cilj in pot. Njegov svet jc vzgojil vodilne može delavskega gibanja vseli dež-eiia. Njegov duh ie dal življ-etiiju milijonov novo, vii-šjo vsebino-. Batfefcridcsot let ie že •imrtev, vendar živi v nas -viseli -naprej." tu če- so zunanje -oblike njegove itn-ter,nacion'ale vs-led ogromne moči vojne porušene, vendar živi v vseh deželah pr de tari jat, v vseli deželah bo-.kuie enake boje. Pride zanesljivo zopet skupaj v dahu Karla Maiiksač ker ti boji to zahtevajo. Pravkar, na 1. maia dan so -tostran i-n omo-sitran strelskih jarkov po celem svetu zazveneli klici, ki oponiinj-ajrO' vladajoče a vzbujajo delavce: «Pr '0 1 c t a r c i v seli dež e 1, z d--ru-ž ;i t e s e!« Karl Mann. Politični pregled, Jugoslovanski in češki zastopniki o položaju. Z Dun-aiia dne 3. maja se poroča: Za-sto-pii'i'ki Češkega sivoiza in Jugoslovanskega kluba so se zbrali dan-es na razgov-or -o- polp-žaju, kakor ga je u-stvarila odg-oditev državnega zbora. Solidarno in soglasno so- izjavili, da ie z-a razvoj političnih itn a-provizačnih razmer v-lada sama prevrela vso odgovornost. Vsak enostranski in lieparlamentarinim- potom izvršeni poskus rešitve ustavnega vprašanja pomeni bistveno- poslabšanje ter obrenien;,i' n-o le sedanjo, amipaik tudii vsako -naslednjo vila-d-o. »Z vso odloioncstjo- zavračamo od vlade -nameravane ukrepe za vzdržavamje reda na juigu, iker -za take ukrepe ni nobenega opravičenega povoda in ker ta namera vlade odgovarja le ugoditvi- einostramskega pritiska nemških ‘strank. Plenarna z-bonovamtia naših klubov se bodo v kratkem vršila ter sklenila priimerne nadaljnje korake.« Minister vitez Žolger odstopi? Nemški listi poročajo, da bodo mimirstri vitez Žolger, grof Silva - Tarouca kn Ho-rbaczevvski, .k-er ni-so pritrdili ukrepom- Seidlerjeve vlade, iz sklepa ministrskega sveta izv-ajal-i konsekvence. Listi namiga vajo-, tki cesar demisiijc grofa Silva - Tarouca- in Horhaczevsk ega ne bo siprejek prošnji ministra dr. Žo-lgerja za izstop iz ministrstva pa se bo baje- ugodilo. = Volitve v Slatini na Hvvatskem. Dne 1. majnika so se vršile v Slatini na Hrvaškem nadomestne saborske volitve. Izvoljen je bil kandidat hrvatsko-srbske koalicije dr. Zdravko Kovačevič s 741 glasovi, dočim je dobil kandidat opozicije dr. Rudolf Ivančič 456 glasov. = Nemška navtična šola v Trstu. V svojem -znanem -ultimatto zahtetvajo Nemci od Seidierjeive ivlade tudi ustanovu-tev ne viške navtične šole v Trstu. Izza. otvoritve noive alpske proige so' Nemci dobro razutmioli, da je sedaj -čas, da se zasidrajo -na Adr®. Od tistega časa datira tudi njihov napad na avstrijski »LIoyd«. Odkntr tam -poslujeta Derschatta in k rajnik ftrr ter, se ves čas trudita, da itopoidrjineita Italijane in Jugoslovane iz njihovih služb. Pri teinu so Nemci zadeli na oviro, da jim manjka naravnega naraščaj-a za iraizai-e bnoitiarske uisluž-bence. Zato so prišli do -zakljuoka, da jim kaže ustanoviti nemško navtično šolo v_ 'brstu. Kakor glede zahtevane reforme na Češkem, je vlada Nemcem tudi v tani v-prašanju ugodila, ter j »m zagotovila navtično- šalov 'brstu. — V oj n o g os p od a rs k a komisija ustavila delovanje. Z oziT-om na iparl-amentarni .položaj je vojnogospodairska 'komisija v pe-tcik po kratki- seli sklenila, da začasno ustavi svoje delovanje. Načelnik komisije, -poslanec Seitz, ic izjavil, da bo komisijo pismenim potom- zapet sklical, čim bo parlamentarno delovanje zopet mogoče, — Srbska skupština. Srbski časnilkairski urad javlja s Krfa: Pri glasovanju za 250 milijonov dinarjev vojirrih kreditov je zapustila opozicija srbslke skuipštim-e dvorano in s tern onemogočila -glasovanje. = Koliko Srbov je umrlo v vjetnlštvu. Pariški list »Pariš Miildi« ipciroča. v 'članku »Pou-r le peh-ple serbe«, da je od 123.000 srbskih vjetniko-v v Nemičiji in Avstro - Ogrski po uradnih poročilih umirilo v vjetništvu 53.000. — Revolverski streli v srbski skupščini. Bulgarski vojaški list poroča, da so se odigrali v seji srbske skupščine, ki se je vršila pred 25 dnevi, brezprimerni prizori. Belgrajski univerzitetni profesor Žujevič je ostro kritiziral politiko ministrskega predsednika Pašiča in zahteval, da se bodo s takojšnjim mirovnim sklepom ohranili domovini ostanki srbske mladine. MecRgovorom Žujeviča je nastal nepopisen vrišč. Žujevič je naenkrat potegnil revolver in ustrelil popa Minica, ki je prišel k njemu. Nato je ustrelil vojni minister Teršič iz ministrske klopi profesorja Žujeviča. Med poslanci je nastala pravcata bitka, v katere poteku je en strel zadel tudi Pašiča. Vsled teh dogodkov je Pašič podal demisijo. Prestolonaslednik Aleksander je potem poživljal opozicijo, naj prevzame vlado. Ta je bila pripravljena k temu le, ako se sklene takoj mir in odstrani dinastija Karadžordževičev. = Prvo ukrajinsko žito. Na Dunaj je prispeto prvo žito iz Ukrajine. Po večini sestoji a-z koruze, deloma pa iz -rži, pšenice, ječm-ema in ovsa. Prvi kriuh ilz -ukrajinske moke bodo pekli na Dunaju' že komoetmi tedna. Pravijo pa, da ta prva pošiljate v ,ni velika. = Rusija se pripravlja za vc-ino. Londonski »Daii-lv Ex.press« -poroča 'iz Petrograda: Rusija se pripravlja zopet za vojno, izvršilni odbor sovjetov je odobril -programi T-rocikega glede obligatorične vojaške Službe vseh imlo-ških v starosti od 16. do 40. leta. Vsi prejšnji višji častniki so zopet vpoklicani. Nova močna arm-aid-a bo v desetih mesecih sestavljena. = Generalna ruska amnestija na rojstni dan Karla Marksa. Pariški „Temps“ poroča: Včeraj, ob stoletnici rojstva Karla Marksa, je Ljenin izdal splošno amnestijo, po kateri se večina vjetnikov in iz političnih vzrokov obsojenih pomiloste. Več kakor 300.000 oseb je vsled tega odloka Ljeninovega dobilo zopet prostost. == Volilna reforma v Prusiji ogrožena. Pruska pas-lanska zbornica je, kakor -smo že poročali, z veliko večino 235 glasov proti 183 glasovom -odklonila vladno predlogo o uvedbi splošne in enake volilne pravice ter sprejela predlog, da naj se uvede pJu-ra-lna volilima pravica. Ko je predsednik naznanil rezultat, je zaklical socialni demokrat li-offmanm: »Vojaki in miunicijski delavci, čujt-e!« Glasovanje se je vršilo pri drugem branju iin poiliični 'krogi upajo še, da bo -pred tretjim branjem zakopa -prišlo -do poravnave -m-eid redkcijoaianniimii strankami in deiniokrationiim defam zbornice. Pruska vlada se je zastavila za -enako volilno pravico in če ibi v tretjem branju obveljala pluralna, pot-erm je po dosedanji h izjavah vlade pričakovati razpusta zbornice. — Nmško - francoski dogovor glede izpustitve ujetnikov. Wo/lffoiv urad poroča: Po-maj-nevejšem nemško - francoskem dogovoru glede uj-etniškega vprašanja prihaja -od nemških ujetnikov, ikd se -nahajajo že 18 -mesecev v francoskem ujetništvu in bodo v smislu dogovora, kakor hitro stopi isti v veljavo, izpuščeni v domovino, v -poštev tačas približno 2500 oas-nik-ov in 120.000 mož. -Po dotoči-lih glede izpustitve civilnih oseb bo- cimoigGičen povratek 'tudi v hran-oiji mabauaiočimi se Alzačanom -in Lo-tariinžanoim. = Portugalska hoče demobilizacijo. „Mor-ning Post“ poroča iz Lizbone, da je nova vlada odredila odpust treh letnikov. Parlamentu se bo predložila odprava portugalskih mobilizacijskih dekretov. = Kako dolgo bo še trajala vojna. Iz Berna se peff-o-ča, da so prišli v Švici do prepričanja, da so izvidi za mir vedno slabši -iin da bo vojna trajala -najmanj še dve leti. Vlada je odredila, da se imajo gospodarske m prehra-ujevhil-ne razmere v tej smeri urediti. =■ Milijon Kitajcev na zapadno bojišče. Ro aragleške-m poročilu iz V/asibingtorna je neka kitajska komisija v VVas-hi-Tigtoin-u izjavila, da je pripravljena Kitajska odposlati na zapadino bojišče -milijon inuož ped pogojem, da dajo zavezniške države na razpolago potrebna transportna sredstva. = Drobne politične vesti. „KnojevI,wow-ski“ poroča iz Kijewa, da je nemško poveljstvo razorožilo eno ukrajinsko divizijo. — Švicarski listi poročajo iz Pariza : Vojni svet aliirancev je razpravljal in odločil radi priprav za prihodnjo zimsko vojno. — V Rusiji so v zadnjih dneh izbruhnili resni nemiri. Anarhisti so pričeli odkrit boj proti boljševikom. V Moskvi se jim je posrečilo, zasesti en del mesta. — Dne 4. t. m. so zastopniki osrednjih držav podpisali gospodarsko dodatno pogodbo k mirovni pogodbi z Rumunijo. stojne i-n suvereno jugoslovansko državo, naj bo zmaigailcc v tej v-oi-ni kdorlkioli. Sprejeta je bila -resolucija, -ki pravi: Rnolatarijat zahteva, ha se ta vojska konča či/mipr-eje in sicer z minam, ki bo trajen Ln zagotovi jon. Pravični im tratim mu _ pa more biti le, če bo- zaidoivohenio opravičen im težnjam vsakega -poisamieizinega naroda. Projetar-ijat stoji ma stališču da so Slovenci, Hrvati in Srbi -eden -narod 'in imajo v-sJed teg-a -pravico do samostojne s-l-obodne in neodvisne države. Prciletarijat deluje za tem, da pridamo iz -kapi tali stičnega v so-cialiistiičin-;; gospodaris-tvo, ker le s teim bode -cMiemicgioičena vsaka vojna v bodočnosti. IVo-letarijat pa za-nteva tudi obnovitev -siooiali-s-ti-čne Ioter-naci-o-nale. — Govoril je še dailirniatilnisk-i posl. dr. M. Druskoivi-c. Red -se ni kalil, da/si je -bilo vojakov vse palmo pripravljenih i■ ^'Slp V'j'c OTi violubviah v sabor izvo- ljen ha,ndtdait k-oiahcije dir. Z. KoiViaoevič s 735 glasovi, kandidat opozicije dr. Ivančič je debil Ic 455 gfeisiov. Zan imljiiiv-o je, da j-e -lata 1913. dobil kandidat ikfodlicitje skiciro 400 glasov -mani kot njegov protikandidat. Dr. Ivančič je v okrasju zeil-o znan. Zanj so-agitirali- v okiratfu Va-eraan Rubičevič, Peršič in Amgjelmovi-Č. -Luidna H,rivalska! Prvi mainik na deželi. Dovje. Hudo nam je bilo, da nam ni im-ogla stranka poslati govomlik-a n-a majsko prireditev. Tudi mi smo bili v duh-u z Vami, ki ste se irad-ovali na maš praznik — na 1. rruaij! Prosimo, da -daste sodru-gcim -po Slovanskem n-a znanje, da smo -i imii enakega nriišl-je-iija z Vami. Ži-v-al-a sociaJin-a demokracija! Borovlje. Pri na-s vladajo žalostne raz-,mere. Bil bi ča-s, -da bi se 'tud-i pri n-a's vzbudila jugo-•slov. soc. deirn. stranka ik čtlejšeiniu žtvIjcm hi. Zlasti -na I. irna-i se je to- v-ildalio. Sklenili -sm-o zato, da naj bi -sie čiimipreje vršiti slavensk-i- -shod. da -se v -domačem jeziku raztolmači pomen -itn važnost-sedanje dobe. P-rVi maj nas vadi k zmagi. Živel 1. -maij iti -na svidenje v B-oroivljah. Celje. V Cehu i-n okolici živi .mm/ogo .sto delavskih 'dmužin. človek bi -pričakoval, da bo delavsko -gibanje v -takem; kraju kar najžiivah-nejše. Ali —■ Celje- je Celje! Boj -med nemškim hi slovenskim meščanstviolm ima delavce za pasivne gledalce. To pa z-aito, ker -ti de-iavc-i niso organi zimami; včasih se -mnogi četo vd-inj-ajio etni ali drugi skupini. Zad-nji- ča-s je, d-a se -delavstvo vzbudi iz mrtvila, iz pasivnosti i-n začne deilati skupno s tovariši, ki so že organlzirau-i, za tnotljšo boldočmoist -d-ellavskega ljudstva. So-d-rugi! V-zdraimimo speče, isitapimo- vsi v vrste jugoslovanske soc. detm. -st-ranike. Polzela. T-u-di itukai pra-znujeimn -prvi n--Tovarna stoji, le -nekaj je takih, ki -iiim ni duša dala, d-a bi kot delavci praznovati s-voj pra-zni-k. Ail-i malo jih je. Ne bi jih omein-ii, če bi -ne bilo značilno, da iso ti Kr-anj-cti in sicer liz n-aifbolj -pobožnih krajev kalmniiškega ok-naja. — Živel prvi maj! * * Bojna pošta 532. Pridružujemo se majniški slavnosti tudi mi, ki s-tražiimo železnico ri-n kolodvor. Živel prvi triad! Vaš I. C. — P. M. -.1. K. — O. P. Bojna pošta 475. Mnogo pozdravov p-oši-ljajinio sz daljne tirolske deiže-le in kličemo: Živci -prvi ima j! Vaši -to-vari-ši -v starem ti-rotekam mestecu, iki hr-apane, da se kanalu vidimo. Iz Hrvatske. Zagreb, 2. maja 1918. Naša hrvatska soc. dam. stranka je prokla-niirala letos 1. -maj Ikioit -dan iivtoi-tka in kot d-an -delavske mianifcstaci-je. V Zagrebu se ic L maja vršil ve,lilk -ljudski shod v Kiuiio-Metropol.^Hr-vatska rij-ec«, glasilo fco-alicije, coni udeležniiike na 6006 oseb. V predsedstvu shoda so bili -sod-r. Bat-t, Brudnjak' in Antolič. Re-f-e-riral je sod-r. V. Korač. V svojem govoru j-e najpreje -pnote-stinal proti grozni vojni ter zahteval, da sc brezmiselnemu klanju napravi konec. Izjavil pa je, -da mo-r-amio Jugoslovami zahtevati, samo- Dnevne beležke. Karl Marks. Delavsko i/.olira/evalno Uruštvo Svoboda v Ljubljani je priredilo veerai v društvenih prostorih predavanje o Karlu Marksu v spomin stoletnice njegovesa rojstva. Predavatelj s. Anton Kristan je v daljšem govoru orisal temeljne nauke K. Marksa o-Pisal njegovo dela bogato življenje ter očrtaj dobo, v vteii se je Marks razvijal iz demokrata v socialista. Udeležba pri predavanju bi bila pn lahko bolja. Upati ie, da bo odslej »Svoboda« priredila še več predavanj ter tudi na tem polju začela izvrševati svojo nalogo. V Gradcu so delavske organizacije priredile veličastno slovesnost v spomin Karla Marksa. Govoril je drž. posl. Mih. Schacherl. Na Dunaju je soc. dem. stranka priredila v veliki dvorani Koncertnega Doma Marlesovo slavnost, na lcojo je bil povabljen kot predavatelj stari Karl Kaut-sky iz Nemčije. Soc. dem. mladeniške organizacije so pi ii edile posebno Marlesovo slavnost na kateri je predaval s. dr. Max Adler. - V Pragi je priredil »politični delavski klub na Češkem« predavanje o Marksu; predaval .ie drž. iiosl. dr. B. Šmeral. Za Ljudski konc., namenjen najširšemu občinstvu, delavstvu, bo »Glasbena Matica« v Ljubljani priredila v četrtič Krekovo slavnostno akademijo v nedeljo, dne 12. inaja popoldne ob petih v »Unionski« dvorani. Vstopnina bo izredno nizka: stojišča po 50 vin., sedeži pa p<> 1 K. 1.50 K in 2 K. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. —, Afera prof. dr. Pivka. Domobranski minister ic izdal uradno poročilo o.znani aferi nadporočnika prof. dr. Pivka, v katerem odgovarja na vprašanja nemških poslancev. V svojem odgovoru konštatira na podlagi poročil armadnega vrhovnega poveljništva, da se je vsled izdajstva nadporočn. dr. Pivka in več drugih častnikov, podčastnikov in vojakov posrečilo Italijanom pri Carsanu presenetljivo, vdreti v naše pozicije. »Arbeiter-Zeitung« v Nemčiji prepovedana. Poslanca sodruga Ebert in Wendel sta v nemškem državnem zboru podala naslednjo interpelacijo: Ali je g. državnemu kanclerju znano, da se že 14 dni trajno prepoveduje najuglednejšemu političnemu listu Avstrije, dunajski »Arbeiterzeitung« uvoz v Nemčijo in kako hoče utemeljiti to odredbo?« Prva ukrajinska moka na Štajerskem. Namestništvo poroča, da je došei prvi vagon ukrajinske moke na Štajersko. Nadaljui, čeprav majhni dovozi, so napovedani. Moka je zelo izmleta pšenična moka. — Idrijska realka. Za ravnatelja c. kr. realke v I d rij i je imenovan profesor na tern zavodu g- Baltazar Baebier. — Strašna smrt otrokova. Posestnikova hči Marija Žnidar iz Boroviča blizu' Šmarja pri Jelšah je posadila mesec starega otroka na zakurjeno ognjišče, zaklenila stanovanje in šla na delo. Cez nekaj časa so sosedi culi obupno vpitje, ki je postajalo vedno hujše. Moteli so vdreti v hišo, a ni bilo mogoče, ker .ic bila hiša zaklenje-,, na. Vpitje je polagoma pojenjavalo, dokler ni popolnoma utihnilo. Ko. je končno prišla nenaravna mati domov, ie našla svojega otroka sežganega na ognjišču. — Nesreča na železnici. Na postajališču Jezen pri Mariboru je bil pretečeni jietek povožen 24 let stari pre-mikač južne železnice Ivan DokOvič. Izpodrsnilo mu L bilo, ko je odpel del vagonov in padel je čez tir. Eno kolo mu je šlo preko života. Dokovič je takoj izdihnil. Dan poprej si je bil nakupil pohištva, ker bi se bil v par dneh poročil. — Vesti iz Goriške. Miinu-lo soboto ie ponesrečil Nanut Jožef, 'ključavničar i-n Stain-.dre-ža. Prišel ie biti n-a -dopust -in je m viaz-u v Vrtojbi prijeli ročno g-ranato, ki -mu je v roki raz- Počila lin mn obe roki odtrgala in raztrgala trebuh, — bil ie takoj mrtev. Osem dni prej sta mu umrla dva otroka; žena pa* je pred vojno na operaciji -umrla. Tako je cela družina uničena. — Prvega maja so preskušali solikan-sici imost in ta (eden se je že pričel reiden že-lez.niški promet. — Gel april je deževalo, da —- Obesil se je dne 1. majnika v zaporu v 36 letni posestnikov sim Franic Štigel iz Zagoč piri Lašikelm trgu. Zaprli so ga iradi tatvine in dezentaeije. Žalostni finančni položaj mesta Gradec. Občinski sivet graški se bit) v kratkem pečal s Proračunom za teto 1918, 'kjer iie sik or o do pet miliijomoiv' primanjkljaja. — Z Goriškega. Begunska podpora se iinra l>o ukazu tržaškeiga namestništva »izplačati onim •beguncem, 'k j isto 'bili pioid italijansko oik-n-i'učijo, tod 21. julija 1917. dalije. — »Osrednji odbor na Dunaja poroča, da ie vojno mliiniisittr-stvo dovolilo' samo moištviu v zaledja, moštvu na bojnem poljm na ne. — Razveljavljena določba o zastavah. Deželna vllada kranjska razglaiša: Določba tu-uradiiegu ukaza z dne 15. avgusta 1916, štev. 5243/M., oo (kateri se smejo v bodoče rabiti ob slovesnih prilikah izključno ie zastave v .gio-tov.i sestavi barv. se razveljavlja. niso kmetje mogli zemljo obdelati in posejati. — Velike tatvine na železnici. Na železniški postali v Našicali v Slavoniji so neznani tatovi kradli na železnici kot sralke. V eniem mesecu so ukradli nad 60 metrskih stotov kave, masti, suhega /mesa in moke. V noči od lh. na 19. aprila je bilo '.ukradenega nad 51 meti ».cin stotov sladkorja, namenjenega ondotni api ovizaetji. i)a napravijo tatvinam konec, so iw 't-elc tamkajšnje oblasti preiskovati in zasledovati neznane tatove. Preiskava je dogna-!a’ so kradli višji iux nliž® železniški uradniki ttr železniški uslužbenci. Spraviti -so- }ih v zapor. Strela je udarila dne 29. aprila v električni tok v Prečni. Novo mesto bo zatcgadel nekaj časa brez električne razsvetljave. — Izgubil ie neki 'ljubljanski frgw.ee te dni na graškem glavnem kolodvoru denarnico s 15.100 kronami. Dve papirnici je vlada kupila, kakor Kakor poročaio graški listi, in sicer v Halleinu m \ I'el jaku. Pirej sta bili last nekega angleškega i::xjjetj'a, jeseni 1917 pa prodani nekemu •tlotrvešik eimu konzorciju. Ruskim vojnim v jetnikom se razširijo svoboščine. Vojno ministrstvo razglaša: Ker Se je sklenil mir z Rusijo in Ukrajino, se bodo 1'(> Tnioižnioisti zamenjavali vojni vjetniiki'. Velike množice viojnih v jetnikov in transportne tež-koče bodo zavlačevale zamenjavo. Vojni vjei-9*'iki ostanejo še deli časa v monarhiji- Določila baaške pogodbe ne poznajo prostih vojnih v jetniki iv pred njih razdelitvijo. Iz umljivih raztegov ni dopustno, da se svobodno giba ‘k«-u imiiliiion vojnih vjefcnikov - vojakov "'držav, ki so bite še pred kratkim v vojnem stanju '\ ■ Ogrsko. Potrebna je zato prehodila Ujba, v kateri bodo ruski >vojni viietniki lažje 1)1 ^ašali zavlačevanje zamenjave in se jim i'l|dijo taki življenjski pogoji, kii nai pospešujejo njih deloljubnost, dokler .se ne odpeljejo. Načelo je. da so podvrženi ruski; vojni vjetniiki »rejkosiei vojaškimi postavam in poveljem izjeme; pravico do brane si pridobe z delom. Vojaški red in gospodarsko vojno stajic ne pripuščata nobenega svobodnega po-'ki'eta. Delavni pogoji tistih ruskih vojnih vjet-'™v- 'W.so zaposleni v raznovrstnih voja-nih ,Tratlh’ ^ 'se priilagoide razmeram civil-... claveev. Vojni vjetniiki dobivajo od 1. maja uapi ei za svoje delo v kraju navadno plačo, ! *-it‘-'ie si sme delodajalec odtegniti preskr- bovalne izdatke. Višine plač in preskrboval-nine ne določa delodajalec poljubno, temveč določi to oblast. Najnižja plača mora znašati j umevno y polijedefeitvn eno krono, v vseh dnu- j ^‘ju^ ob rtih d,ve kroni. Ak ordne in premijske 1 ';ice sc vseim delodajalcem iznova priiporoča-.10. Vojnim vjetmiikoim na deželi so se priznale gotov e _ svioihoščiaie. V večjih krajih se prepu- ,.nhQciia vojaškim oblastem. Bolniškemu m lie/gooniemiu zavarovanju ruskih vojnih Vietmkoj tv. to^5c ..ntegniti, a obrtna varstvena eloteula veljafo -smiselno tudi za vojne viietmke. Posebne zelje mu,sikih vojnih vietni-kov; j., ostanejo v Avstro - Odrski, da seože-ri|f(> itd., nai se obravnavalo posebej. Take ^pašnjv' naj predloži delodajalec predpostavljeni vojaški 'oblasti. l očeni se tudi na Ogrskem ne bodo ženili. Kmilaiiii in Vencelj P. sta se 'leta 1901 vzela v Konighoiu. Oba sta bila kiatolika in avstrijska državljana. Leta 1909 sta bila ločena. Vencelj P. isi je nato pridobil ogrsk'o di-žavKian-stvo in leiia 1911 dosegel v Budimpešti ločitev zakona. Žena je leta 1914 prestopila k sta.ro-katolikam 'in si pridoibila ogrsko državljanstvo. Sedaj je lvotela na Ogrskem poročiti sta-naka tol iškega samskega '.avistroiogirsikega državljana Josiiipa i3., kii je imrtral, iker je 'bil na Ogrskem fimozemec, doprinesti izpričevalo o možnosti zaklona. Toda vse oblasti so ga zavrnile. Nazadnje je vložil pritožbo na opravimo sodišče, kjer je dokazoval, da me obstoji nobena ovira, da bi ne oženil ogrske državljanke, ki ie starokatoliikinja in katere prvi zakon je razveljavljen. Upravno sodišče pa ie pritožbo zavrnilo, češ, Ikidor je bil že 'Oženjen, pa se hoče zopet oženiti, mora ločitev zakona pravilno dokazati. Sodba budimpeštanskeiga sodišča o ločitvi zakona se mora le v toliko -upoštevati, da je zakon po ogrskih postavah in za ogrsko nravno stran smatra ti kot razveljavljen. Dokaza pa, da bli bil zakon tudi po v Avstriji veljavnih določilih, torej tudi za avstrijsko pravno stran smatrati kot -razveljavile:!, ni izrekla nobena oblast druge države, in bi ga moglo izreči le kako avstrijsko sodišče. Ker manjka takega dokaza, je odklonitev iizstaviltion ja izpričevala za možnost zakona utemeljena. — Preprečiti hočejo tedaj, da bi Avstrijec poročil v inozemstvu ločeno ženo. Ti poizkusi ne morejo mnogo korist iti. Kdor ima toliko denarja, da podere zakon na Ogrskem1, more žrtvovati še toliko, 'da mn da ogrski instični minister dovoljenje, id a prinese Izpričevalo o možnosti za k ona. - Most čez bosporsko ožine. Turki nameravajo zvezati evropsko bosporsko obrežje z azijskimi potom mostu in so se sedaj odločili, da pričn-o z načrtom za ta velikanski most-Most bo imel izhodišči v Carigradu na evropski in Skutanijm na azijski strani. Most bo služil železnišlkemiu, električncimn, voznemu in pešpoibnemiu promietu ter bo dolg 2000 anetrov, \ isok pa-42 metrov nad mOrsko gladino, tako da bodo mogli voziti ped 'ti,jem tudi največji ramiiki. Ko bodo načrti za ta most gotovi, bo razpisala turška vlada natečaj za izvršitev tlela. V poštev pa bodo., prišli pred vsem tiste firme, ki so že gradile mostove velikega Stila. Zadnje vesti. Vojna. Dunaj, 4. maja. Uradno se razglaša: Na italijanski fronti živahno bojno delovanje. - ‘~ef generalnega štaba. 13 e t lin, 4. maja. Wolffoiy, urad poroča iz glavnega stana: Z a p a d n o. b o j i š č e. Na bojnih frontah je položaj neizpreiuenjen. A.rti-Ijeriflsko delovanje .je bik) v mnogih Odsekih tudi ponoči živahno v ozemlju Kommela in db obeh straneh Avre pa je naraslo do iiziredne iljutosti. Angleški napad jugovzhodno Arrasa .ie bil odbit. Pred Verdunom topovski 'Ogenj. Na lorenski fronti slabotno bojno delovanje. Včeraj smo sestrelili 25 sovražnih letal iin 2 pri-vezna balona. Vzhod (Finska): lz jugozapadne Finske smo sovražnika popolnem pregnali. Nemške čete sjo v zveizi s finslkilmi batallijcnii napadle sovražnika med Lah ti jami in Tavasitehnst-im ter ga po petdnevni bitkii Vkljnib ljutemu in obmp-irnemu odporu uničujoče porazile. Finski -oddelki so mu zaprli umikanje proti severu. Od vseli strani cbkoiljen je sovražnik po izredno težkih f™'"1 'izgubah položil ioriožje. Vjeili smo ..0.000 moz, nplenili 50 topov, 200 strojnih "'"šk m na tisoče loonjev in vozov. •— Ludenid0^ n e i 1 i n, 4. maja. Močni francoski protinapad: na ivemmel in Bailleiuiil so sc ob težkih .izgubah izjalovili. Prvega maja. I) ii n a i, 5. 'maja. Uradno se razglaša: Air-tiljeriijskl bop na 'juigozapadni frontii trajajo dalje. Ob dolnjem 'tolku Piave so se izjaliovila italijanska izividna podjetja. Sef generalnega štaba. B c r I i n. 5. maja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Po izredno močni artiilijeriijsik' pripravi so francoske divizije napadle naše po-ziiciiie na Kemimelu in pri Baileuiihi. Uspeha niso imele in bile so s težkimi iizgiubaimi zavrnjene. Nad 300 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Nameravani napad .neke angleške divizije sc v našem ognju ni mogel razviti, .iužnio Mehu tema so sc lizjaikuvili angleški suiniki. Na bojni fronti ob obeh straneh Somme naraščajoč topniški ogenj, zlasti Ijnt pri Viiloiis-Bretonneux in na zapadmem bregu Aivre. — Z ostalih bojišč nič nov ega. Uudendorff. Novi kurz. Dunaj, 5. maja. V nemških parlamentarnih krosih je našla izjava ministrskega predsednika viteza Seid-lerja prijazen odmev, kar je pač umevno, ker pomeni ta izjava pravcato kapitulacijo vlade pred Nemci. Odstop ministra dr. Zolgefja se pričakuje v najkrajšem času. Tekom tedna se razglasi vladna naredba glede okrožnih glavarstev na Češkem, naredba glede nemške navtične šole v Trstu pa sledi tekom meseca junija, ker so potrebne šc nekatere priprave. Jugoslovanski klub ima jutri sejo vkljub temu, da je zasedanje parlamenta odgo-deno. Jugoslovanski klub in Cesky svaz bodeta imela potem skupno posvetovanje. Zaradi resnega položaja so bili člani kluba nujno pozvani, da sc polnoštevilno udeleže posvetovanja. Neinško-hplandslri spor poravnan. Berlin, 5. maja. VVolifov urad poroča: Nemško-hoiandska*pogajalija glede, plovbe in prevoza po Renu so privedla do načelnega sporazumljenja o vseli načetih vprašanjih-. Tudi glede prevoza in izvoza peska in grušča se je doseglo soglasje: samo eno točko, ki se tič j zlasti blagovnega prometa na železnici Roermond-Ha-mond so bila še potrebna pojasnila. Pogajanja so v cc-lem obsegu dosegla zažeijeni uspeh. Volilna reforma na Pruskem. B-erl im, 5. maja. Odbor seniorjev poslanske zbornice je sklenil, da se tretje branje volilne predloge prione v ponedeljek, dne 1.3. maja. Splošna zapora meje. C u r i h, 4. maja. Javlja se, da_ so lalijani odredili splošno zaitvoro meje proti Švici. Ravno tako je deloma ustavljen tudi vvi-i 1 z Italijo. Merodajni faktorji v idijo v tem .zadnje predpriprave za -oifemziivto. Novo ministrstvo v Ukrajini. Kijev, 5. maja. Ukrajinski lnsli nišejo: Novo ministrstvo je skoraj že sestavljeno. 'i:C vprašantie, kdo bo miniistaiski predsedniik, ni še rešeno'. V poštev prihajata L v s o g u b in W :a s sd I e n k o. Ministrstvo je sestavljeno naslednje: naiučnii iministeir in vnanje zadeve W as.s i 1 en k o. (ikaldleit), notrianje zadeve in začasno tudi poštni in brzojavni minister L v-sogub (liberalni oktobrist), 'trgovina in industrija G u t n ik. fiimanca R e h c k e c k i j, poljedelstvo W a k n e r, oskrba S o k o 1 o w s k i j. ljudsko zdravje dr. L u b i n s iv i j, promet B u-t e n .k o, justioa Cu.binskij (kadet) din vojna Sl i w i ns :k i j. Atamanom iTetimiauave vojne pisarnie iie ibiil i/meiniovan -ataman Manije mk o. Bivši car v Jekaterinoslavu. Amsterdam, 5. maja. Reuterjev urad poroča: bivši car, carica in ena nj. hčera, katere so baje kmetje in monarhistične skupine skušale osvoboditi, so bili po naročilu sovjetov prepeljani iz Tobolska v Jekaterino-slav. Mirovna pogajanja z Runrunijo končana. Brnika r e št. 4. maja. Zastopniki Avstr-o-Ogirsike, ozinoma Nemčije iin Rumuniije so včeraj izgicftovill. gioispodanslco dodatno, pogodbo k numiumslki mirovni pagcidbii. S tem so 'sklenjene vse pogodbe, tiooče se sklepa mirn med Av-strlo-Ogrsiko in Nemčijo z ene im Rumainiijo z druge strani, ter piripravljene za podpis. Aprovl.taclia. Zabela za I. in 11. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami I. in 11. uradniške skupine prejmejo zabelo v torek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranke dobe za Bvsako osebo po 20 dkg masti in po 10 d kg jedilnega ioja. Kilogram take zabele stane KI kron. Določen .ie tale red: I. Uradniška skupina od 8 do 9 ure dopoldne štev .1 do 100, od 9'do 10 štev. 101 do 200, od 10 do 11 štev. 201 do 300, popoldne od 2 do 3 štev. 30i do 400, od 3 do pol 4 šte.v. 401 do konca. II. uradniška skupina od ppl 4 do 5 ure. Vsaka stranka mora prinesti s seboj tudi izkaznice za mast. Brc/, izkaznice ne doBi nihče masti. Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 3. maja 1918. „Slovenec“ je v svoji včerajšnji številki priobčil tendencijozno notico, d.; so nekatere uradnice mestrce aprovizacije napra vile na Posavju pri Alešu celo pojedino z „ogrsldmi salamami" — katerih mestna aprovi-zacija sploh ne prodaja in jih nima v zaiogi — in pri tem vsklikale „Živela aprovizacija". Vsak čabopis ima pravico kritizirati aprovizacijo, katera se tudi ne boji upravičene in resne kritike. Vendar mora uredništvo dati vodstvu priliko, da vsak slučaj posebej preišče in izve tudi avtorja notice, da je omogočeno zasliševanje. V vsakem slučaju bo, če se dokaže krivda, prizadeti kaznovan. S pavšalnimi sumničenji in zavitimi noticami, čisto gotovo noben časopis ne bo koristil aprovizačnim interesom, posebno v današnjih težkih časih, ko je dobro premisliti besede, ki se jih vrže v najširšo javnost. Sicer pa sme uslužbenka mestne aprovizacije za svoj za-šluženi denar v gostilno in končno tudi jesti, kot drugi zemljani. Aprovizačni odsek apelira zato na uredništva vseh listov, naj bodo previdna s svojimi aprovizačnimi noticami in ne begajo z neutemeljenimi vestmi težko prizadetega prebivalstva. Uredništva imajo priliko, da se preje vedno informirajo in pritožijo pri aprovi-?aciji sami, ki bo gotovo vsako nepravilnost, če se kot tako izkaže, takoj odpravila. — Prihodnji teden razdeli aprovizacija za vsako osebo po četrt kg m o k e z a k u h o. — Testenin je do danes dobilo iz aprovizacijskih zalog približno 2000 strank. Dobivale so jih predvsem le one stranke, ki so udeležene pri ubožnih akcijah A, B, C. Ker nekatere stranke iz omenjenih do danes še niso prejele testenin, odsek sklene, da jih dobe tudi te stranke. Kedaj in po katerem redu se izvrši razdelitev, bo objavljeno. — Zadnje dni je kruh zopet skrajno slab. Odpo-moči ni nobene, ker dobiva mestna aprovizacija tako slabo moko, da je nemogoče speči kaj boljšega, kar se po ljubljanskih pekarijah speče. Ni samo koruzna moka slaba, ampak je tudi mešanica bele moke najnižje kakovosti. — Z novimi izkaznicami za goveje meso se je pričelo v Ljubljani v najširšem obsegu tako goljufati, da se bo morala mestna aprovizacija iz splošnih interesov posl u žiti najstrožjih ukrepov proti tem manipulacijam. Dognalo se je že v neštetih slučajih, da imajo stranke po 2 izkaznici za meso. Do danes še mestna aprovi2acija ni izvršila vse revizije priglašercev za goveje meso, ker je bilo to radi velikega navala strank tehnično neizvršljivo. Tekom prihodnjih dni se revizija izvrši in bodo najstrožje kaznovani oni, ki so si na goljufiv način pridobili dvoje izkaznic za meso. Da ne bo izgovorov, mestna aprovizacija vse stranke zadnjič najresneje opozarja, da prineso tekom 3 dni v aprovizačni urad one izkaznice za goveje meso, katere si niso pravilnim in upravičenim potom pridobile. Kogar bo mestna aprovizacija sama izsledila, se ne bo izognil neprijetnim posledicam kazenskega zasledovanja. — Raznim ubožnim akcijam razdeli mestna aprovizacija prihodnje dni sladkor in cikorijo. Razdelilni načrt se objavi. Kavi n nadomestek se razdeli na izkaznice IV. okraja, ki je edini okraj, kateri do danes še ni dobil kavinega nadomestka. — Aprovizacija je prevzela zadnji čas večje množine krompirja in pričakuje, da se bodo dovozi še toliko izpopolnili, da bo mogoče še enkrat razdeliti celemu mestu krompir. — Dovoz mleka je zopet padel in ga dobiva nekatere dni mestna aprovizacija celo več kot polovico manj kot pred par dnevi. Za to je neobhodno potrebno, da se razpoložljivo količino mleka kar najpravičneje razdeli med potrebne. Aprovizacija se je odločila, da dobe A izkaznice za mleko le dojenci do enega leta in se princ.ipijelno prav nobeni stranki ne napravi izjeme. Stranka, ki dobiva mleko pri mestni aprovizaciji tudi ne sme imeli nobene mlekarice in mora biti res brez mleka za svojega otroka. Navzlic vsej natančnosti se morda še zgode slučaji, da se ne-upravičenci utihotapijo med potrebne in si pridobe A izkaznice. Aprovizacija bolj natančne kontrole izpeljati ne more, kot jo ima danes. Občinstvo mora zato v svojem lastnem interesu pomagati aprovizaciji, da izsledi one stranke, katere imajo A izkaznice, a niso upravičene zanje. Mestna aprovizacija bo zato javno raz-položila na mestnem magistratu pri glavnem vhodu sezname onih, ki dobivajo na A izkaznice mleko. Občinstvo se lahko samo prepriča kedo dobiva mleko. Kakor hitro se dožene, da je kedo v seznamih, ki nima pravice do mleka, naj se ga naznani in bo mestna aprovizacija gotovo takoj poskrbela, da ne bo dobival več mleko. pastorja, da bo koznovan. če se odreče prisedi, kakor zahteva zakon. »Potem me kaznujte«, pripomni pastor. »Kristova beseda mi je več, kakor človeški zakon.« Sodišče je sicer sklenilo, da se odreče pastorjevi prisegi, ker njegovo pričanje ni bilo posebnega pomena za sodni proces; ker pa se je branil priseči, ga je obsodilo na 300 mark denarne globe. Tako sc lahko zgodi človeku, ki sc lioče v krščanski državi dosledno držati krščanske zapovedi. * Policijski prezident — vzgojevalec občinstva. Policija v Utrechtu (Holandsko) je prišla nedavno na dobro misel. Tamošnji policijski pre-sident je hotel občinstvo dosledno opozoriti, da brezštevilne tatvine koles v velikih holandskih mestih občinstvo samo s svojo brezprimerno lahkomiselnostjo omogočuje. Nekega dne je policijski president ukazal desetim policijskim agentom, da naj kradejo oblečeni kot civilisti, od 7. zjutraj pa do večera kolesa, na katere nihče ne pazi. Že ob 8. zjutraj so imeli 37 koles. Do 3. popoldne so ukradli 84 koles. Samo v dveh primerih so jih zasačili pri tatvini in jih pripeljali na policijo. Za ta slučaj je pa bilo odrejeno, da naj se brez odpora puste aretirati. * Ločitveno vprašanje zakoncev na Angleškem. Na Angleškem se pritožujejo, da vedno bolj primanjkuje sodnikov. Število ločitvenih procesov je tako naraslo, da uradi, ki rešujejo te procese, ne zadoščajo več, ker ne morejo ugoditi vsem „povpraševanjem'* v zadevab ločitve. Razmere so postale tako resne, da se bavijo sedaj z vprašanjem, če hi ne bilo prav, da se postavijo za sodnike v ločitvenih zadevah eivi[ni uslužbenci. Sicer se zdi, da občutijo možje zakonski jarem mnogo bolj, kakor žene, ker je moških tožb radi ločitve petkrat več, kakor ženskih. Razno, Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pete.jan. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, ■ ■I Ljubljana Frančiškanska ul 6, reglstrovana xa«*puga z omejeno aaveze- Tiskovne y-a šale, £upan> sžva urade* nejše pSa&aSe vabita s;h©«2© m vtsseSS«©. Letne zaključke NajmoderRejSa isrecžfo® ata Siskanje ižsSov, knjig, bro-Sur, RssftžsikaSJš ia«8. Sfereofipija. Litografija* MBBBBBBBBBBiBBBKBBl «-»Sla' e' n ukv. b a k j h m am bV« "■pTitaiaMB „iBag - — NajbdiJ zanimiv Isi najboljši sjov* ( iBusftrovami teefei&s sc: Kini društvo za Ljubljano in okolico r. z. z o. z. v Ljubljani. ■ — Pisarna: Ljubi aiešiia Jitols ni. 55. Osrednje sk adišče: Kolodvorska ulita 55. Prodajalne: 1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica 56 2. „ Sodne ulice 4. 3 Krakovski nasip 10. 4. b Udmat, Bohoričeva ulica 12. 5* Vič—Glince,Tržaška cesta. 6. Vič—Rožna dolina 165. 7. Tržič na Gorenjskem. 8. Sava (okr. Jescnice) na Gorenjskem. 9. Jesenice na Gorenjskem. 10. Koroška Bela—Javornik. SPreidajja se le članem- pristopnina ? K. Delež 40 K. V ietu 1916.17 (od 1. juiija 1916 do 30. junija 1917j se je oddalo b5aga med zadružnike za 2,OOO.t)5SO kron. Zadružnikov (30. jun. 1917): 2500 rodbin. Mn iwW i- 1917: Rezervni zaklad K 20.400. "?spo*i«iiski • K 11.750. Bolniški ... K 15>.©©0. Pogrebni ... K 1.000. PenzijSka ... K 6.000. Deiežni ... K 60.000. * Božia beseda in državni zakon. Nekega pastorja je pozvalo oranienburško sodišče kot pričo k neki obravnavi. Ko je bilo treba priseči, je vprašal pastor sodnika, če je tudi dolžan izreči prisego. »Da« je odgovoril sodnik »zakon zahteva prisego«. Nato je odvrnil pastor: »Nikdar v svoiem življenju še nisem prisegel, in tudi sedaj ne prisežem. ker mi to prepoveduje moja krščanska vest »Moj Ha je Da, moj Nc je Ne.« Sodnik je opozoril \ Kavarna „UM0ME" / ^ TRST Velika zbirka političnih In leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov. ki priobčujejo vsak teden fMBSOCgca 3EaMi-mivih sfiak z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jak© zanimiv, '2egs detektivske roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE8 bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE“ stanejo četrt leta K 3-80 pol leta K '7'50 in celo leto 15-— K. Naročite si „TEDENSKE SLIKE8 takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista ..TEDENSKE SLIKE“ Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 I. l\m mmmm gsgjgsB8P®?3BiiBBBBiils KJ: uTb ■ a ■ m n M u hh mhsbuuom mu «ia ti b « * m iv m o * ■ ob ■ n « »j s* ta t«» w m » i* J Stolna ulica 2-4 F. Bat j e -LJUBU!- Stari trq št. 28. Trgovina in mehanična delavnica. ____ Moška in žen- 1 ska dvokolesa 1 še s staro prevmaiSko šivalni m pisalni stroji, grs-mofoni, električne žepsie sv«' m talke« Najfe@i|še bateiife« B Posebno nistka