HnrelvertanfBprrii KM HamtpanknSote Verla^ und Sdiiiflileitvnff: Kle^feofvrt, eumaaiclcrlag 13, PoatCaeli 116./ Beeugapwl# (hm vwaue zaMbor) monatUcb KM 1,— frel Haue (eJoecbUeBUcb KM 0.30 ZumteMgebOhr AlVbestellungeo der Zeltung fttr den nacblolgenden Mooat werdeo пиг aetuiftUoti and nur Uto S6. dee laufenden Monate angenomomem Уг. 99. KrWnbarg, 16. DesMnber 1M4. Tretja obletnica nemšl(o-ilalijansko-japonsl(ega sobojevništva Odločilno bitko bomo dobili mi! Ribbentrop: Poraziti in vedno znova poraziti sovražnika, da bo enkrat imel dosti. Mussolini: Vojaki socialistične republike se bodo vrnili v strelsko črto. Sbigemitsu: V duhu zbora kamikazov Berlin, 15. decembra. O priliki tretje vrnitve obletnice nemško-italijansko-j^ponske-ga sobojevništva lo v ponedeljek zvečer govorili po radiu tvojim narodom In svetu Reichsminister des AuswSrtigen (zunanji minister) pl. Ribbentrop, Duce kot zunanji minister republikansko-fašistične Italije in japonski zunanji minister Shigemitsu. Reichsminister des Auswartigen pl. Ribbentrop |e rekel med drugim: Mnogo let so se trudile naše vlade, da bi uveljavile pravične zahteve naših mladih, napredujočih narodov. Čeprav so bile te zahteve zelo zmerne, so naletele pri ostalem svetu na popolno nerazumevanje, ostro odklonitev ali cel6 na sovraštvo. V Evropi je zadela nacionalsocialistična Nemčija, ko se je hotela otresti versajske pogodbe, na vedno bolj agresivno stališče in sovraštvo večine evropskih držav, predvsem pa Anglije. Fašistična Italija je doživela isto, namreč najhujši gospodarski pritisk prav istih sil, ko Je napravil Duce prvi poskus, da bi preskrbe! svojemu, na ozkem prostoru skupaj stisnjenemu narodu zrak, da bi mogel svobodno dihati in si zagotoviti pogoje za prebrano. V Vzhodni Aziji se je mnoifo let pogajala Japonska z Ameriko, da bi si na podlagi pri-ijateljskih dogovorov preskrbela potrebne surovine in trgovske baz*. Sovražno stališče Amerike je preprečilo vsak odgovor. Isto sovraštvp Zedinjenih držav in njihovega predsednika se je v teh letih vedno jasneje pokazalo tudi nasproti nacionalsocialistični Nemčiji in fašistični Italiji, čeprav za to nI bilo niti najmanjšega razloga, ker niti sile Osi v Evropi, niti Japonska v Vzhodni Aziji niso iskale razprtije z amerikanskim narodom. Ko je potem po izbruhu evropske, po Angležih proti Nemčiji samovoljno izzvane vojne postalo obnašanje Amerike vedno bolj agresivno, so sklenile naše vlade, v soglasnosti s prijateljstvom med narodi in so- -~A!Snieriy>ih in.teresov svojih držav, da ob •101*6» sodelovanje zasidrajo v svečanem dogovoru. Tako le bila sklenjena 27. septembra 1940. 1. pogodba treh <11 v Berlinu. V te| pogodbi so se obvezali trije narodi, da bodo v svrho pravičnega reda stvari na svetu eodelovali in na ta način pospeševali napredek in blagostanje narodov. V sedaj že triletnem sobojevništvu so pretrpeli naši vojaki ogromne boje, zmagali so v neštetih bitkah in si pridobili velike zmage na vseh bojiščih na morju, na suhem in T zraku. Z močnimi srci in vročimi željami •o doživeli naši narodi v domovini i spremembami polne dogodke tega skozi leta trajajočega srditega boja. Čeprav smo tu pa tem zgubili kakšno bitko in zgubili kaj pro-■tora, čeprav jt bil včasih boj na frontah še teko trd in so bombe težko padale na domača tla, zavezniški narodi nikoli niso zgubili vere in prepričanja, da bo enkrat le pri Ho drugače in da bodo v zadnji in odločilni bitki v tej vojni zmagali naši vojaki. banes stoje v Evropi nemške čete, utrjene ekozi neštete bitke, odporne proti vremenv tn s slavo ovečane radi obrambe ob mejah Reicha in v Italiji. In za temi četami stoji do movina, ki dela, kuje orožje, skrbi za fronto In je pri tem prav tako utrjena in tudi trdna proti bombam, kakor njeni bojevniki na fron ti. Obrambni boj za obstoj in bodočnost vse Evrope je prišel sedaj v odločilno fazo. Na vseh frontah divjajo obrambne bitke, kjer velja za našo voijsko zastaviti svoje sile do •krajnosli. Z žilavo zagrizenostjo in prezira njem smrti so pa tudi naši vojaki povsod zaustavili napredovanje sovražnika in mu v tedne trajajočih bitkah prizadejali ogromne Bgube ljudi in materiala, V Vzhodni Aziji je dosegel na* japonski zaveznik velike uspehe v kitajski vojni. Pred vsem pa bi rad izrazil svoje največje občudovanje nad požrtvovalnim duhom, duhom Taiatarov, posebne japonske čete in letel-oev Kamikazov, ki so prizadejali amerlkan ikim bojnim silam tako ogromne zgube. Po teh možeh v največjem izpolnjevanju domovinske dolžnosti Izkazano preziranje smrti povsem ustreza duhu nemškega vojaštva in je še poglobile občutek ponosnega lobojev ništva med obema vojskama. Na političnem polju kujejo med tem qail ■ovrnžniki svoje načrte radi osvojitve sveta in njegove razdelitve. Od mirovnih fraz preteklosti, s katerimi so vladajoči pognali nič hudega sluteče narode v to brezsmiielno vojno proti silam trojnega pakta, ni ostalo ničesar. Končnoveljevno so sneli krinko, In Politiki v sovražnem taborišču se kar pre Vračajo v svoji doblčkaželjnosti, v svoji po hlepnosti po moči in profltu in v svojem ne omajnem Imperializmu Razglasili so. da jp Zmaga že dobljena, dižave sil trojnega p?V ta 80 v svoji domišljij! ?.e oVrnlli in razd" I4l, »imenujejo že guvernerje za zasedeni Ozemlja in Izvršne In upravn* odbore. , Junaštvo naših čet taVo v 'Evropi kakor ij-A v Vzhodni Aziji bo tem gospodom debelo prekrižalo nijhove račune in če se bo pre-križanje izvršilo tudi s krvjo naših najhrab rejših in najboljših, bo izšlo iz njihove krvi le to, kar pomeni za nas najdragocenejšo in najvišjo dobrino na tem svetu, namreč našo svobodo in neodvisnost naših narodov. Ni še končnoveljavno zlomljen ta naval Makar meče sovražnik v boj nove množice ljudi in materiala, nekoč ga bomo končnoveljavno zlomili. Kajti v tem boju med materialom in duhom ne bo končno odločil material — to je naša neomajna vera in naše sveto prepričanje — ampak kakor vedno v zgodovini, duh, in sicer duh naših junaških narodov v domovini. Zato bi danes rad ponovil to, kar sem že rekel o priliki neke prošle obletnice našega trojnega pakta, namreč da se bo ob obeh blokih po 100 milijonov odločnih bojevnikov v Evropi in Vzhodni Aziji razbil naval sleherne sovražne koalicije, naj bo taka ali taka Ko bo potem nekega dne izvojevana zmaga, bo še nadalje obstajala današnja skup nost iste usode med Nemčijo, Italijo in Japonsko, kajti iz nje naj potem izide mir in novi red, ki zagotovi našim narodom njihovo življenjsko osnovo in srečno bodočnost Pakt treh sil bo potem — tega si želimo mi vsi — vogelni steber novega reda na svetu Junaškim bojevnikom na frontah in hrabrim narodom v Evropi ter v Veliki Aziji. »Sieg Heill« Duce obnovi izpoved Italijanske zvestobe Duce je v svojem nagovoru izjavil med drugim: Na dan obletnice podpisa pogodbe o vojaški zvezi med Nemčijo, Japonsko In Italijo obnovi vlada itelij«nsko-socialistične re publike svole zagotovilo popolne solidarno sti s silami trojnega pakta. Ta najpopolnejša solidarnost, ki le ob prevzemu oblasti po kraljevi kapitulaciji imela zgolj idealen značaj, se danes že konkretno izraža v obnovljenem vojaškem organizmu republikanske Italije. To delo tiči še v začetkih, toda v razmeroma kratkem času se bo v veliko večjem obsegu vršila udeležba pri vojni za obram bo očetnjave in za zmago skupne stvari. V vedno večjem številu in vedno bolj Opremljeni se bodo vojaki italijansko-socia listične republike vračali v bojne vrste, da se bodo v tesni družbi z vojaki Velikonem škega Reicha na vseh naših frontah bojevali z največjo hrabrostjo in uničili vse prevelike utvare nasprotnikov, skupno z japonskimi vojaki na klopnem, na morju in v zraku V bodočih mesecih bo lahko Italija z zvesto pomočjo Nemčije zmerom bolje branila svoj zračni prostor, ki ga danes še obvlada sovražno zračno orožje, ki nadaljuje s svojim terorjem proti mestom in civilnemu prebivalstvu. Ta moja poslanica je naslovljena na državne poglavarje in načelnike vlad ter narode trojnega pakta, ki so zastavili vse moči, da zmagovito dosežejo cilj in zagotovijo bodočo mirno ureditev Evrope na svetu ♦ Japonska ne dvomi o končni zmagi treh sil Japonski zunanji minister Shigemitsu je sledeče izjavil: Odkar je z angleško napovedjo vojne Nemčiji leta 1939. izbruhnila vojna v Evropi si je Japonska, zvesta svoji tradicionalni po litikl prizadevala čim najbolj, da bi prepie čila razširjenje votjne. Do zadnjega trenutka je kljub neznosnim težkočam nadaljevala s pogajanji z Ameriko, da bi ohranila mir v Vzhodni Aziji. Ko pa je postal vedno bolj očiten namen Amerike, uničiti Japonsko kot velesMo, Japonski ni preostajalo nič drugega, kakor da za zaščito svoje lastne eksistence zgrabi za orožje. V treh letih, ki so pd tega časa minuli, so bolne sile treh držav Izvofevale na bojiščih v Vzhodu in na Zapadu mnoge sijajne uspehe, V Evropi se bojujeta Nemčija in Italije srdito naprej, da branita zemljo domovine ne oziraje se na to da je odreklo nekaj mn 4. Jahrgang Hh držav, ki niso vež mogle vzdržati pritiska vojne. Narodne vojske Nemčije in Italije se bojujejo pov5od do smrti, da bi SčitiJe svojo narodnost, in so odločene, da sovražniku drago prodajo vsako ped zemlje svoje domovine. , Nemški narod pod vodstvom Adolfa Hitlerja je poosebljeno pravo junaštvo. Trdno smo uverjeni o tem, da bosta Hitler in Mussolini rešila,Evropo. V Vzhodni Aziji je kakor znano vojna danes takisto prešla v odločilno fazo. Japonci so odločeni, da tako na fronti kakor v domovini neomajno dobojujejo te odločilne bitke. Amerikanci pošiljajo ogromen material, ki je njihovo edino upanje. Mi pa verujemo, da bo duh napadalnih čet in zbora kamikazov končno vendarle ugonobil Amerikance. Trdno smo odločeni, da za vsako ceno dosežemo naš cilj, uresničenje mednarodne pravičnosti. Čim dlje traja vojna, tem očitnejši postaja sovražnikov namen, pridobiti si svetovno gospostvo. Vladajoči krogi v sovražnem taboru hočejo, ker jih goni slepo sovraštvo proti Japonski, Nemčiji in Italiji, uničiti osne sile, gospodovati svetu in ga policijsko nadzorovati, narodom pa ugrabiti možnost svobodnega razvoja. Vrhu tega pa najdemo na strani sovražnikov čudne znake za to, da se že zdaj pripravljajo na bodočo vojno. Spričo tega položaja je r.azumljivo, da se porajajo med sovražnimi narodi z naraščanjem zgub vedno resnejši dvomi glede tega, za kaj se prav za prav voijskujejo. Sovražniki, ki kljub vsemu ogromnemu materialu, s katerim razpolagajo, bolujejo za to notranjo slabostjo, zlasti ne morejo prenašati, da se vojna zavlačuj*. In da bi vojno zaključili čim najhitreje, napadajo zdai najsilneje Jap*nsko, Nemčijo in Italijo z uporabo vse svoje moči in političnih spletk, ki so jih posebno navajeni. Na tak način se vedno bolj pojavlja naglica in nemir, in mi nimamo vzroka dvomiti o tem, da se bodo odločilne bitke iztekle v naš prilog. To je naša neomajna vera, da nikoli ne moremo zgubiti naše vojne za pravičnost. Dokler so Japonska, Nemčija in Italije in naši drugi zavezniki edini, nam ni treba dvomiti o končni zmagL Danes, na dan obletnice naše zveze, obnavljajo te tri države znova obljubo, da se strnejo še tesneje, imajoč zmeraj pred očmi svoj vzvišeni cilj, bojevati se de kenčne zmage. Težki bomhiiihi zoper п\ш \ Hlenaii Doslej 1500 smrtnih žrtev - Nobena stran noče popustiti Stockholm, 15, decembra. V Atenah so se tudi v nedeljo vršili silni boji, pri katerih so zoper upornike uporabljali cel6 težke britanske bombnike. Kakor poroča UP v »Da gas Nyheter, je bilo pri bojih v Atenah do slej ubitih aH ranjenih menda 1500 ljudi Okroglo 2500 mož organizacije E1&: je bilo ujetih. Obe strani sta v nedeljo še enkrat objavile svojo voljo, da se brezpogojno uveljavita. Vstaši so izjavili, d* bodo ustavili boj. šele takrat, če odstopi Pepandreu, in vlade le poudarila, da se bo državljanska vojne šele takrat končala, ko bodo čete Elas po ložile svoja orožja. Neutemeljene so po na vedbah vladne časopisne službe trditve, df bi se vršila pogajanja med obema strankama Kakor poroča Reuter, vodi Elasine opera olje njen centralni nadzor, obstoječ iz dveh vojakov in glavnega tajnika komunistične stranke. Reuter poroča nadalje iz Aten, da je v zadnjih 48 urah pronicalo v Atene in atensko ozemlje ie več ustaških Elasinih čet. Moštvo »Elas«, ki se nahaja v mestu, se lahko ceni na 10.000 do 13.000 ljudi. Nadaljnjih 10.000 do 15,000 mož se nahaja v hribih v okolici me sta. Britanska ojačenja so še spotoma prof Atenam. Slabe hrvatske izkušnje Zagrtb, 15. decembra. List »Hrvatski Na rod« se bavi z moskovskimi balkanskimi načrti. Časopis našteva številne vzroke, ki so Stalina prisilili, da je zopet vzel v roke valjar panslavizma. Med nje spada želja, da bi olajšal položaj boljševiške armade spričo Izredno visokih izgub, ki jih je ta armada utrpela. Hrvatski narod je imel z vseslovan-stvom slabe izkušnje. Hrvatje hočejo biti sami gospodarji v svoji, čeprav mali domovini. ' Ша za pičieo niso bolfši Duševno sorodstvo Združenih držav z boljševizmom - Dokaz prostozidarstva Sestra Nemškega rdečega križa je dobila EK I Brzojavka Ftthrvria Lini, 15. decembra. Sestra Neiqikeg# rdečega križa gospa Else GroRmann iz Linza, ki izhaja iz neke častniške družin« v Linzu in je že od mladih nog zakleta pripadnica nacionalsocializma, # bila seda] kot ena izmed redkih nemških žena odlikovana z Eisernes Kreuz I. Kla#a* (želoznim križem prvega razreda). Sestra je bila v službi v nekem mestu na zapadni fronti, ki je moralo biti izpraznjeno. Imela je nalogo, da odpelje z avtomobilom ranjence v zaledje. Med tem je začelo mesto in ulice obstreljevati topništvo in Jo pri tem izpadel vozač avtomobila. Hrabra sestra je odrinila moža na stran tn le j# sama usedla za krmilo. Potem je tvegala popolnoma sama vožnjo skozi sovražno obstreljevanje še štirikrat in je tako spravila vse ranjence na varno. V prisotnosti poveljujočega generala je bila odlikovana z EK I. Sedaj je dobila sestra Elsa v svoj; domovini v Linzu brzojavko FUhrerja s 'sledečim besedilom; »Ponosen sem, da st« bili kot prva žena mojega domačega Gaua odlikovani z EK I.« , Grozni zločin Severoamerikancev nad ne srečno obmejno vasjo Wallendorl, klanja ne oboroženih in posilstvo deklet in žen, upo r&ba otrok kot kritje in krocjlolov v prosto ru pri Geilenkirchnu. deportacija starih Iju di in otrok v prisilna taborišča ped nadzoi stvom Zidov — vse to je hipom« izzvalo ■ nemškem narodu spoznanje; Severnoamer kov'' boljši od boljiev Da je med boljševizmom in Yankeeji mno 40 pozornost vzbujajočih sličnosti, je bilo opaženo že zqodaj Isto standardizirano člo vestvo, isto brezsmiselno čaščenje tehnike predvsem pa enaka moč ž i d o v s t v a vežejo obe državi к temu pride Se, da se j, večji del Židov Zedinjenih držav preselil v le te v zadnjih 60 letih od 1 1888 dalje in d večinoma izvira Iz stare Rusije. Oni so vef krni hrčitlP, brair.-TT- In krvni sorodniki bo' ';ovi^r::b židovsk'li 1-omls.^rjev Čiščenje f dovKtva v Združpnih državah publicističn puritensko. pri bo'i'^svlkih kot čaščenje Marxa, je istočasno dovedlo v obeh drža vah, da se nežidovsko prebivalstvo čuti du- ševno podložno židovstvu in da gleda ponižno v Žide kot boljše ljudi. Ne smemo pozabiti tudi ozadja, ki bi ae lahko spregledalo; vpliv prostozidarskih dostojanstvenikov. Lahko se Prizna, da so prve tri stopnje prostozidar stva, tako zvano modro ali Janezovo prosto zidarstvo, bile samo preddvor prostozidar skih tajn, da o a 4. do 18. stopnje tako zva ne perfekcijsk* lože in Rosenkreuzovo pro stozidarstvo ne predstavljajo niti notranjega temelja te svetovne zveze. Potem pa, v tako zvanih aeropagih, je prostozidarstvo vi soko politično. Smešna legenda o Hiramu Abifu, stavbeniku Salomonovega templja in o njegovi zgubljeni mojstrski besedi (ki se potem izkaže kot ime židovskega Boga lahve), je tam popolnoma stopila v ozadje nasproti legendi o usmrtitvi templjarskeqp velemojstra Jacguesa de Molaya in neken-skoz in skoz svetovnorevolucio narnem mišljenju. Zaprisega viteza Kadoša (hebr. ~ »svet«) 30. stopnje se izvr ši na ta način, da ta napravi z mečem trt (Nadaljevanj« na 2. itrani.) Glas iz Beograda 15. decembra. Poročevalec telegrafske agencije »Moment« je imel razgovor z nekim Beograjčanom, ki je doživel prve dni zasedbe Beograda po sovjetskih in Titovih četah. Sovjetska armada je naredila na prebivalstvo izredno slab vtis. Za sovjetske vojake je bila najbolj značilna raztrgana in umazana obleka ter izredna utrujenost. Nad prebivalstvom so se znašali kot osvojevalci nad premaganci. Sevjeti so osorni in polni zahtev. Prvi ukrep te bila zaplemba živil. Poleg tega so morali vsi polnoletni prebivalci oddati ves denar, ki so ga imeli, bankam, obdržati so smeli le 5000 dinarjev. To vsoto so v bankah žigoeali, da je bila veljavna. Tako je beograijsko prebivalstvo ostalo brez živil in brez denarja (e 5000 dinarji lahko živiš le 2 do 3 dni) in ie bile izpostavljeno lakoti. Vsak komentar k temu poročilu }е za pametnega človeka nepotreben. Vsi, ki so od iovjetske »osvoboditve« kaj drugega pričakovali, so se zdaj, ko se jim je približal toliko zaželeni »raj«, pač bridko razočarali Zopet en dokaz več, da govorjenje o boljše-viški nevarnosti ni kaka izmišljena prog*# genda, marveč na ieloat atraiM Stnui 8. —> -At«T. M. KARAWANKRN BOT15 Sobota, 1в. rtwymhre J 944. Zaeas^no mirovanje pri Aacliiiu Močni sovjetski napadi v položajnem loku pri Budimpešti razbiti Niti za pičico niso boljši (Nadaljevanje s I. strani) •unice proti tiari kot simbolu duhovne moči, proti kraljevski kroni kot simbolu svetovne mofii in proti meščanski kroni kot simbolu despotstva množice. »Časopis prostozidarjev« je priznal leta 1874; »Težišče našega dela je v visokih stop njah. Tam delamo napredek, politiko in svetovno zgodovino; zato nezmanjšano obdrža nje škotskega rituala. V njem co naši očetje izvršili slavna dela in pahnili s prestola trinoge.« »Rivista Massonica« prizna: »Potem takem mora prostozidarstvo delati v istem duhu in se bojevati, in zato so potrebni tajna in skušeni poglavarji. Ta tajna se varuje in poglavarji se vzgoje v škotskem ritualu; bila bi pomota in zločin, odpraviti jih, preden ni dokončana misija Rosenkreuzerjev in Kadoševih vitezov. Da je bilo prostozidarstvo bistveno udeleženo pri francoski revoluciji, tega samo ni nikoli tajilo. Prostozidarski časopis »Acacia« *• je hvalil: »Skoraj štiri petine nacionalne skupščine so pripadale ložam.« 14. julij leta 1789., dan naskoka na bastlljo, je veliki praznik prostozidarstva. »Nemški prostozidarski list« z dne 24. decembra 1864, 1. je pisal: »Francoska revolucija iz leta 1879. je bila delo prostozidarjev, ker so bili vsi vidni možje, revolucije prostozidarji.« Prostozidar, član bruseljske velike lože »Le socialiste« pa je bil tudi Kari Marx On je našel v prostozidarstvu prijatelje in sodelavce za svoj židovski prevrat v svetu. Popolnoma upravičeno piše rabin dr. Isaak M. Wise v »The Israelite« (3. mprila 1885. 1.): »Prostozidarstvo je židovska zveza, katere zgodovina, naloge, splošno uporabljeni izrazi in tolmačenja so od konca do kraja židovske ...« V istem smislu je priznal Žid dr. Karpeles v slavnostnem spisu' reda Bnai Brith iz leta 1902.: »Ideja prostozidarstva J« izšla radi notranje potrebe židovstva Kot ustanovitelj velja Salomon, ki je videl največji procvit Izraela. Besede in označbe so večinoma vzete iz hebrejščine.« Kakor je zi-dovstvo, ko si je pridobilo v veliki francoski revoluciji enakopravnost, takoj nadaljevalo s stremljenjem, da doseže Izvedbo židovskega trlnoštva skozi boljševizem, tako je tudi prostozidarstvo kot orodje za pridobivanje moči židovstva, zavzelo isto smer. 2e julija 1. 1849. je pisal prostozidarski časopis »Lotomia«: »Ne moremo opustiti, da ne b! pozdravili socializem (to je marksizem) kot Izvrstnega zaveznika v naporih, da se pospeši blaginja človeštva. Socializem in prostozidarstvo s komunizmom so rasli iz istega korena« Prostozidarstvo (e to tudi vzelo zares. Ko le izbruhnila leta 1871. pariška komuna, je Veliki Orient na Francoskem Izdal oklic, v katerem je bilo rečeno: »K meni, vi otroci, vdovel Vsi prostozidarji bodo slišali ta klic, vsi se bodo strnjeni zbrali v komuni I« Nobeden drugi kakor angleški državnik lord Beaconsfield-Disraeii je točno vedel, da delajo visoke stopnje navsezadnje za komunizem. On je napisal: »Povsod se v revolucionarnih eksplozijah Evrope jasno da spo znati židovski vpliv. On je vstaja proti tradiciji, veri in privatni lastnini. Iztrebljenje vere, prlrodno izenačenje človeka in odprava privatne lastnine se obnavljajo po tajnih zvezah in njihovem vodstvu, in na čelu so možje židovskega pokolenja. Narod Boga sodeluje z brezbožcl in vneti pristaši kapitalizma so se zvezali s komunisti. Izbrani narod dela roko v roki z izvržkom Evrope In VSe to, ker hočejo uničiti to krščanstvo, čegar ime sovražijo.. V življenju vladajo popolnoma drugi ljudje, kakor pa mislijo tisti, ki ne stoje za kulisami. Prostozidarstvo, ta najmanjša vejica politike, se je že davno vrinila v najbolj talno diplomacijo in jo je popolnoftia obvladala N1 bilo v Čevljarske Industrije plačujejo delavce od 152,— do 250.— rubljev. Ce računamo, da je tedaj rubeli veljal 14 do 15 pfenigov, vidimo de so te mezde naravnost mezde za lakoto. Povprečna mezda ruskega delavca je po Citrinu 190 rubljev na mesec, kar da 50 RM kar dobiva pri nas vsek brezposelni s podporo Nadalje pojasnjuje Citrine vprašanje, kako more ruski delavec sploh živeti s tem denarjem, če upošteva dve stvari; sociallzl-rani del mezde In splošne dohodke vse družine. Pa se pri nas dobe ljudje, ki hočejo za vsako ceno uvvstl ruske razmere? Kaj na' bi rekli takemu brezglavemu filozofčiču? Tja naj gre, da bo vžival raj, ki si ga želi Tak človek ne spada med nas. Zato proč s komu mizmomi Splošni iivl|en|ikt standart Seveda se sir Walter Citrine na vsem svo jem potovanju jako zanima za tivljenjske pogoje ruskega delavca, za njegovo zunanje življenje in zlasti Se za cene blaga, ki ga more s svojo plačo kupiti, V vsakem mestu je šel v trgovine In ondl povpraševal po ce nah in po ustrezajoči vrednosti In si vse za pisal. Da ne omenjamo cen blaga, oblek obutvi itd., kaj šele življenjskih potrebščin Življenje je tamkaj tako drago in neznosno da zamore delavec s povprečnim zaslužkom Izhajati komaj 10 dni s svojo prejeto plačo. Ostalih 20 dni pa prosjači In strada. Rusk! otroci onih delavcev, ki so odvisni samo od plače, sploh niso podobni človeku v naših krallh Raztrgani, razcapani, bosi, prestra-dani, brez rdečih lic, premraženi, rahlt'čnl In bolni se potepajo po mestih in vareh Majhna kupna moč ruskega delavca )e vidna tvdl ▼ njegoTl obleki In sploh zunanjosti. trn W. CMrtB« pravi, dt dolgo nI mogtl po- Oberkommando der Wehrmacht |e dne 14. decembra objavilo: Zaradi hudih zgub v zadnjih dneh 9. ameriška armada včeraj ni nadaljevala s svojimi velikimi napadi pri Aachnu. Skupine 1. ame-riike armade, ki so napadale v roerskem odseku južno in jugovzhodno od Jiilicha in v gozdnem ozemlju med Vossenackom in Monschauom so najprej obtičale v našem ognju, šele po ponovnem zagonu so mogle vdreti v nekaj vasi. Sovražnik je pri tem zgubil 15 oklopnjakov. Boji za bunkerje v prostoru pri Saarlautemu potrošijo v najožjem prostoru še nadalje močne sovražne sile. Med SaargemOnden in Spodnjimi Vo gezi se je po lastnih protlsunkih' in nasprotnih napadih utrdil položaj. Severno od hagenauskeqa gozda je sovražnik z močnimi napadi pridobil nekaj malo sveta. V Gornji Alzacijl so gorske čete očistile mesto Rei-chenweier in njegovo ozemlje sovražnika in pri tem uničile neko sovražno baterijo London in Antwerpen obstreljujejo že nadalje naša daljnostrelna orožja. V Srednji Italiji so naše čete južno od Bolocme Izvršile sunke v sovražne črte in pripeljale številne ujetnike. Britanski napadi jugozapadno od Faence so spodleteli. — V prostoru severno od kraja Russl sta 1. In 5 kanadska divizija oklopnjakov med hudimi boji napravile mostišča preko odseka Navlglio. Naše rezerve so takoj začele s protlsunkl in razbile eno Izmed obeh mostišč, drugo -la bistveno zožile. Kanadijcl so pustili na bojišču 300 naštetih mrtvih In prepustili dalje nad 100 ujetnikov v naši roki. V Severovzhodnem Hrvatskem so se Izjalovili sovražni napadi južno In jugovzhodno od Vukovarja. Žarišča hudih obrambnih bojev na Vzhodu leže še dalje v frontah na Ogrskem. V severovzhodnem delu položajnega loka okoli Budimpešte naši grenadirjl in odredi -H razbili močne napade Sovjetov. Med kolenom Donave, Waizen in gorovjem Matre še traja sovražni pritisk, zlasti v severovzhodni in severozapadni smeri, in je včeraj prinesel Sovjetom le malo krajevnih uspehov. Tudi severno od Miškolca паф|1ји|е1о močne Evropi nobenega velikega pokreta, na katerem ne bi bilo v določenem obsegu udeleženo. Novejšo zgodovino Evrope samo lahko piše oni, ki pozna tajne lože.« Znano je, da niso bili samo vodeči židje sovjetske republike na Ogrskem, temveč tudi boliševiške sovjetske republike v Miinch-nu, tako prosluli Toller, Levien, Levinč. dr. Erich MUhsam ne samo Zidje, temveč istočasno prostozidarji. Na Španskem so nesporno boljševiški prevrat pripravili v ložah. Grozni Manuel AzaAa, ki je napravil Španijo godno za boljševizem, le bil prostozidar višje stopnje. »Obstoji samo eno prostozidarstvo.« Ena bratska veriga veže te boljševl-ške zločine z Rooseveltom, ki je 28 novembra 1911. 1. v »Nizozemski loži 8« v New Yorku »dobil luč«, ki je vitez Pitije, častni član prostozidarske mladinske organizacije »Order of De Molay«, član »Velike cedre libanonske in Skrinerjev in člen 32 stopnje. Med vodečlml možmi Združenih držav ni. v kolikor je znano, nobenega, ki ne bi bil prostozidar visoke stopnje, v redu Bnal Brith so pred vsem zbrani vodeči Zidje. Ne more se nič oporekati proti temu. da je v Sovjetski zvezi prostozidarstvo oficlalno prepovedano. To je tudi nepo'.rebno, ker tam so Z 1 d j • dosegli po po Ino oblast V tem pogledu povedo »zapisniki mod'ih Iz Ziona«: zabiti te žaloitne slikt ruskega delavca, ker qa je vedno znova zabolelo srce, če ga je pogledal. Kar le tiče toliko opevanlh otroških vrtcev, ki Ш0 osnovani le po večjih mestih, pravi W. Citrine, da pride komaj vsaki 9 otrok do tega, da a« vzamejo v vrtec. (To se računa le od delaxskih družin ) Isto je s sanatorill in zdravilišči, ki jih more posečati le prav neznaten del prebivalstva. » Državljanska svoboda In GPU Spet se je W, Citrine čudoma čudil stro gosti, s katero pazijo na delavca v tvorni cah v zasebnem življenju, kot da bi bil zločinec Pri vratih sleherne tvornice je število vojakov, ki z nasajenim bajonetom stražijo prihajanje in odhajanje In si dajo pokazat! posebno propustnico, kadarkoli gre kdo v tvornlco. Citrina je to neprestano nadzorstvo tako zadelo, da je proti temu odločno pro testiral. Preden je prišel do nameravanega oddel ka, je bil najmanje trikrat strogo legitimiran in pregledan, in to v eni tvernici Ko pa je stopil v določeni oddelek, je moral zope* skozi stražo dveh oboroženih mož z modri ml čepicami. Ko je bil že vsega tega sit, je dejal svojemu vodniku: »Cesa se prav za prav bojite? Ali mislite, da bomo ukradli kak generator aH kaj podobnega?« »Ne«, je odvrnil jako resno, »a pomislite da je ta elektrarna osrednje živčevje Sov ietske unije In da moramo zato paziti nanjo najskrbneje« »Niti v taki kapitalistični državi, kakršna ie Amerika ali Anglija ne dobite takih smeš nih nadzorstvenih n^frnov z oborofnnim stražami« sem odvrnil "Koga vas je strah' Saj so tu vendar sami delavci,« kJe še dosti ljudi, ki Sovjetski Rusiji slabo želijo«, le reeno odvrnil, »in zato ne nr-o- boljševiške in romunske skupine s svojimi napadi, da bi razširile vdorni prostor ob rekah Sajo In Hernad v krilih in v globino, ^udl boji se vrše tam ob cesti od Ungvarie do Kašova. Pred severnonorveško obalo je majhen nemški konvoj sestrelil štiri letala iz neke brezuspešno napadajoče skupine lovskih bombnikov. Delovanje sovražnih letal nad ozemljem Relcha se je včeraj omejilo na posamezne pokrajine v prostoru blizu fronte In na sla-bejše sunke lovcev. Božja pot Lourdes onečaščena Basel, 15. decembra. V švicarskih katoliških krogih je vzbudila veliko pozornost vest o pohujšljivem dogodku v svetovno-znani francoski božji poti v Pirenejih. Lour-desu. Poročilo pravi, da so se v Lourdesu zbrali, na Francoskem bivajoči Flamci in Va-Ioni k službi božji. Ko je govoril flamskl župnik de Berghe, je tolpa oboroženih komunistov napadla pobožne, jih s sramotnimi zasmehovanji razgnala In prepevala Inter-nacionalo. Ko se je župnik hotel upirati zoper izzivanje, so ga pretepli In vrgli po ka-menitih stopnicah navzdol, da je obležal brez zavesti. Pripadniki amerikanske vojske, ifted katerimi so se nahajali tudi častniki, so ob istem času obiskali jamo svete Bernadette in so bili torej neprostovoljne priče onečašče-nja tega svetega kraja. Niso pa niti z besedo protestirali proti počenjanju komunistične drhali, ampak se nebrižno odpeljali v svojih avtomobilih. Gospodarstvo vseh južnoevropskih dežel, ki so jih zasedli Sovjeti, bodo sovjetske sile izkoTistile, v kolikor bo seveda mogoče, za vojaške namene. Kakor pravilo nove vesti iz Sofije, je finančni minister Stojanov izdal že 3.5 milijard levov za obveznosti, izvirajoče iz mirovne pogodbe ter bo kmalu moral razpisati novo državno posojilo; kakor pravi radio Bukarešta, je objavil državni podtajnik notranjega ministrstva nove izredne davke z drastičnimi sredstvi. »Izmislili smo si lažniv nauk o državi In ga vcepljali neprenehoma nežidom, ne da bi jim dali čas za premislek. To se je zgodilo, ker smo naš namen doseqli le po stranskih potih, ker bi ravna pot presegala moč našega po svetu raztresenega naroda. Radi tega smo ustanovili tajne prostozidarske lože. Nihče ne pozna njih in njihovih namenov, najmanj pa nežidovski tepci, ki smo jih pridobili za udeležbo pri javnih prostozidarskih ložah, da bi njihovim plemenskim so-bratom nasuli peska v oči . . . ZadnU nameni lož, pota. ki vodijo do njih. In sedež qlavne-qa vodstva bodo vedno ostali prikriti narodu. Dokler še nimamo v rokah oblasti, bomo skušali ustanoviti In pomnožiti prostozidarske lože povsod po svetu.« Na koncu pa. ko bo dosežena popolna židovska oblast, bomo pustili tudi prostozidarje tako umreti, da nobeden razen tistih, ki so v to posvečeni, ne bo mogel imeti najmanjšega suma Žrtve same glede časa ne bodo imele nobenega suma... Potem smo odrezali vse korenine. Iz katerih bi lahko izšel kakšen i .otest « Samo po sebi se razume, da se to ne tiče židovskih prostozidarjev visoke stopnje, ampak samo nežidov, katerih delavnost je postala nezaželena, ko je prostozidarstvo doseglo svoj zadnji cilj, boljševizem. Prof. dr Johann pl Leers remo ničesar tvegati.« »Toda, takih načinov vendar ne morete 18 let po revoluciji nič več opravičiti!« sem dejal ooorčeno. »V sleherni tvomlcl, ki smo jo obiskali je Isto- oborožena straža! In prt vratih preiskave, koda bi bill zločinci! To #e že smešno in blazno. Stražnik), ki sem T' '-••-l • tvorn'cah. so bili vojaško Izvežbanl ljudje.« Na koncu svojega potovanja Izoblikuje sir Citrine svoje sklepne misli o vprašanju osebne svobode takole: »Ne, niso me odbijale gospodarske razmere A imel sem občutek, kot da so delavci sama kolesa ruskega stroja Na sodišču na to seveda ne bi mogel priseči, vendar niti malo ne dvomim" o tem. da je tu režim podjarmi j e n j a. Nikjer nisem videl, da bi imeli delavci Isto svoboščino govora kakor v drugih sosednih državah. Načelno je zares delavec gospodar, a praktično dela samo to, kar mu ukažejo. Od rane mladosti qa nadzorujejo in »icer tako zelo, kakor si kapitalizem nI nikoli upa postopati. Kontrola se začne v dečjih domovih in traja vse življenj# - - - Povsod naletll na propagando. N1 ga sredstva, da bi s e m o g e 1 I z nebltl ali dvomiti nad njenimi podatklalljoleprelskovatl. N1 kjer ni 11 Ж t 6 9 a studenca, Iz kate rega bi mogel delavec zajemati, da bl spoznal drugo plat medalje On vidi zmeraj le eno plat in to je najhujše pri vsem tem Kapitalist ali socialist stori vse, kar more, da ustreže delavcu bodisi s časopisjem ali kako drugače, A opozicija v parlamentu, zveza delavcev- in »Labour Party« drži kapitalista za uzdo. Nemogoče mu je tako izmallčltl dejstva, kakor to delajo Sovjeti. • - Bili so časi, ko sem bil prepričan, da bo trajala ta diktatura le nekaj časa, da le le mlmocirede: zdaj pa o tem dvomim ker ni nik'er videl znaka гл kako olaHanle , Dokler le sleherno svobodnp mn« ate na črtno zatirano In je politična policija zmeraj na preži, da to svoboščino zatira, j* vsakdo, ki ▼ Kuilji pr*v*6 odkrito govori, ▼ hudi n«- C ZIRCAMLO ČASA )' Fiihrer it sprejel dne 4. decembra v pri« sotnosti nemškega zunanjega ministra pl. Rlbbentropa novoimenovanepa slovaškega poslanika dr. Bogdana Galvaneka ter novega madžarskega poslanika viteza Andrasa Mecserja, ki sta mu predala svoje poveril-nice. V Oslu je bila pred kratkim slovesna služba božja za gibanje Vlasova. V ruski pravoslavni cerkvi so se zbrali v velikem številu vojaki ruske osvobodilne vojske, ruski delavci organizacije OT ter ruska družina V Oslu. Ruski duhovnik, ki je sam doživel boljševiške grozovitostl ter je šele pred nekaj meseci zapustil svojo rusko domovino, je poudaril v svojem nagovoru, da ruska pravoslavna cerkev podpira gibanje generala Vlasova, ki hoče osvoboditi ruske narode boljševiškega jarma. Groba resničnost je dokončno odvzela Parizu »osvobodilno razpoloženje«, piše dopisnik lista »Yorkshire Post«. Vsled neprestanih nemirov In drugih nevšečnosti so se Pa-rižani odvadili smeha. Danes hodilo okrog z bledimi, izstradanimi obrazi In njihov korak je postal počasen Prebivalstvo popolnoma ignorira tuje vojake. Kljub temu, da je večji del severnoameriških čet bil premeščen iz Anglije v Francijo, vedno bolj vznemirjajo angleško javnost razni gangsterski napadi, ki jih izvajajo predvsem njujorške čete. Tako je bilo, kakor poroča »Daily Miror« pred kratkim, obsojenih 10 zamorskih vojakov, ki so umorili lastnico nekega hotela v bližini Basingsto-keja, kakor tudi dva člana britanske vojaške policije. Črnce je našla ро1ф|ја brez dovolilnice v bližini hotela ter j in zaustavila. Cmci so se vrnili besni v taborišče, vzeli puške ter uprizorili organiziran napad na hotel, v katerem je bil stan angleške vojaške policije. Med napadom so bili ubiti lastnica hotela in dva analeška vojaka. Le z muko so gangsterje ukrotili. Povoden) rek Seine in Oise, ki je že več tednov povzročala nadaljnje poplave, je pahnila Pariz v novo krizo preskrlae. Kakor poroča Reuter, je povodenj popolnoma uničila zaloge živil francoskega glavnega mesta, ki so bile preračunane za tri tedne. Komunistična stranka na Finskem, ki bo izza 1930. leta pri bodočih volitvah v državni zbor prvikrat zopet stopila pred volllce, je sklenila, nastopiti pod v zmoto $#vajajo-čim Izveskom; »Demokratska zveza finskega naroda«. Več ko 100 milijonov dolarjev — tako piše »Readers Digest« — si vsako leto prlslepa-rijo v Zedinjenih državah ljudje, ki prikazujejo svoje spletke kot prispevek za vojno blaginjo ali kot denar za zaostale padlih vojakov. Zdai ie pojasnjeno, kdo je umoril prejšnje-qa anqleikeqa veleposlanika v Cunqkinqu sira Erika Tetchmanna, ki so ga prsd davnim našli ustreljenega na njegovem posestvu v Norfolku. Kakor poroča »Daily Herald«, so izsledili kot morilca In zaprli dva severnoameriška vojaka. Pri prvem vpisovanju za severnoameriško vojsko nad 350.000 mož nI znalo pisati niti svojega imena. Izmed pet milijonov Inozem-cev, ki večinoma že dolgo časa prebivajo v Zedinjenih državah, se je moralo pri zadnjem novačenju 700,000 samo podkrižati namesto podpisati z imenom. Vfrls« onft Опи-к NS-<>»uverl*B and Druckerel K4mt('n Omt>H Klaifnfart — Verlanleiter: Dr Rmll Hetttiip 'rat dmr Wmhrmarht) — rT*4n'(i(»hp'ftli»lt»r FriedHch Horatmann Zar»lt ^ Nr 1 rdltiii varnosti. Bilo bi ml v veliko pomlr-t e n I e, če bi videl, da bi le bile delavske ruske zveze v Imenu delavcev uprle taki vladi. A do dana#-njeqa dne mislilo delavske zveze vse preveč na svole dolžnosti napram komunistični stranki In premalp na dolžnosti napram lastnim delavcem.« »Ko sem se vračal«, pile sir W. Citrine, »sem si mot^el nekoliko ogledati delavce, ki so kopali kanal, ki spaja Moskvo z Volgo. Večina delavcev nI delala, ker je bil prosi dan. A tisti nesrečniki, ki sem jih videl, so bili takšne uboge reve, vsi so bili siromašno oblečeni, vsi blatni, lasje so se jim prijemali od nesnage, čepice so Imeli razcefrane in njih škornji ena sama nesnaga. Njihove gamaSe so bile Iz jute (vrečevlne). Dejali so mi, da to niso ujetniki, ampak svobodni delavci ,..« Kmet)* Kot zastopnika delavskih organizacij qa 1# zanesla pot tudi med kmetskl svet. Ogledal si. je nek kolhoz v PosterSevu. Čeravno trn opis nI povsem natančen, |e vendar zanimiv, ker nam pokaže, kako si je lovjetlzem prisvojil blrokratične metode in prisilne ukrepe napram kmetom, ki so že po krvi taki. da morajo biti nasprotni vsaki silni ureditvi. »Videl sem učinek delavsko organizacije v nekem poljedelskem obratu. Vsebuje tri icolone. Na vsako posamezno kolono pazijo s takega mesta, kjer si zapisujejo, koliko je vsak posameznik ene kolone izvršil v enem dnevu. Del skupnih poljskih pridelkov morajo oddati državi, razven tega pa dobi država še določeno vsoto kot odškodnino zi upor bo traktorjev. Le prav majhen del lahko kmetje prodajo po uradni ceni poljubno. Vodniki so mi dali nekaj pojasnil o načinu, ki uporabljajo pri razdelitvi dnevnega dela. Najprej se posvetujejo voditelji kolon in vodja obrata, potem šele vprašajo kmete. . 7a obdelovanje pol hektara zemlje za-oišejo kmetu en dan dela v dobro. Leta 1935. se je računala dnina po 2.50 rublja, cfanes 3.50, ali v našem denarju Rpl 0.90, kar 1« •meino stalhea prlxaitek. (Ковм prihJ Aiigipž, lil je liilel Sov'phho Rii^l o / r,.., e.« Britansko poročilo o doživetjih v letu 1936 — Krinka in pravo lice boljitvizma Sobota, 16. deoembrs 1M4. KABAWANKKN BOTE Rfran 8. — et«v. W. (f a svetu v irtdišiu Stockholma si |* privolili nekdo, ki si je to mogel privoščiti, nenavadno zabavo, da je kupil nad sto radijskih aparatov. Obratovali so podnevi in ponoči — vsi. Lahko si mislimo, kako peklenski je bil njih hrup In kakšni so bili občutki pri sosedih. A niti prošnje niti grožnje niso radio-mana pripravile do tega, da bi opustil svojo norost. Njegova najemna pogodba je bila takšna, da mu je prepuščala popolno svobodo v stanovanju in z zakonom mu na Švedskem niso mogli do živega. Prepirov ni bilo. ne konca ne kraja. Nazadnje pa so se sosedje združili in moža tožili. Uspelo jim je, da so ga sodniki obsodili na preselitev v štockholmsko okolico. Tam je našel samotno vilo, v kateri lahko nadaljuje s čudovito godbo, ki mu jo uprizarja nad sto radijskih aparatov. Osvobojeni sosedi pa so svojo zmago proslavili z veliko gostijo. 350.000 moških {e obril znani tržaški brivec Josip Miazi, ki je proslavil te dni 751etnico svojega dela. Angleški zdravnik Dundsdale, ki je cepil rusko carico Katarino II., je dobil za svojo spretnost kaj čedno nagrado: carica mu je Izplačala nagrado v višini 60.000 RM, razen tega je dobil življenjsko rento v vrednosti 10 tisoč RM na leto. Tudi kar se časti tiče, ga ni pozabila. Podelila mu je plemstvo in pa Imenovala za državnega svetnika. Število afriških jezikov in narečij cenijo na 1200. Samo polovica med temi je bolj razširjena. Po ugotovitvah krščanskih misijonov » je videti v 234 teh jezikov razločne začetke književnosti. Seveda je samo v 17 zamorskih jezikih izšlo do sedaj po več nego 25 del, toda začetek je storjen, da se afriški domačini dvignejo iz teme nepismenosti. Pri tem je tudi upoštevati, da se zamorci, razen v svojem, učijo večinoma čitatl tudi v kakšnem evropskem jeziku. Da Sumi voda v C duru, sta ugotovila dva znana fizika. Sum, ki ga delajo vse tekoče vode, potočki, potoki, reke, veletoki in sla- ' povi, izvira od razpokov neštetih zračnih mehurčkov, ki nastajajo zavoljo gibanja vode. Fizikalne raziskave so ugotovile, da je pri tem slišati večinoma trozvok C-dura c-e-g. Le pri posebno s'!nem šumenju )e slišati še spodnjo dominanto c-ja, namreč f, ki prevladuje prav razločno v besnečih brzicah. Nenavadno kokoš je imel Alojz Okroglič v Podgori pri Gorici. Kura je namreč že nad mesec dni znesla vsak dan po dve jajci. Za kokoš se je zanimal neki goriški profesor, ki le ponujal Okrogliču zanjo nad 700 lir. Te dni je kokoš poginila. Seveda je sedaj Okrogliču žal, da pute za lepo vsoto ni prodal. Niso vse posetnice majhne, lične, bele razglednice, ki je na njih napisano ime lastnika. Nekdaj izredno slavni ameriški krotilec divjih zveri Bostock je imel navado, da se je predstavljal pri vplivnih osebnostih s kaj; nenavadno posetnlco: s tlgrovo kožo, ki je nanjo z velikimi rdečimi črkami napisal: •Krotilec zveri Bostock«. Med sicilifo in otokom Pantellerijo )e leta 1831. prikukal iz morja otoček, ki je meril« 700 kvadratnih metrov. Dvignil se je do 70 metrov visoko nad morsko gladino in ljudje so mu dali ime Julija. A čez nekaj let je ta maH otok spet zginil s površja In leži zdaj pet metrov pod morsko gladino. Maroški sultan Mulej Ismail, ki je živel od leta 1672. do 1727., je imel izredno veliko žen In temu primerno tudi otrok. Rodilo se mu ]e nič manj ko 1100 potomcev, k temu številu pa niso prištete deklice. Nekega meseca se |e sultanu rodilo kar 36 otrok, torej je Imel približno vsakih dvajset ur veseli dogodek v hiši. OF je razslrelila cerkev na Gorenjskem Lastno poročilo »Karawanken Bote« vH. Stein, 15. decembra. Brezbožni in narodu sovražni of-arski banditi so zopet prizadejali težak udarec vsem poštenim in vernim Gorenjcem. Razstrelili so in tesko poškodovali hram božji v Glogowitz (Krels Steln). Dne 7. novembra ti. so banditi poskušali — seveda brezuspešno — napasti orožni-ško oporišče o Glogowitzu. Da bi se mogli približati oporišču, so sklenili napraviti si prehod skozi sosedno cerkev in v to svrho kratko in malo razstrelili zakristijo. Raz-strelba je zelo težko poškodovala božji hram tako zunaj kakor znotraj. Glavni župnik iz Morautsch B. Hafner in cerkovnik Franz Barlitsch, ki sta prišla na kraj ban-ditskega svetoskrunstva, sta ugotovila, da se cerkev zaradi težkih poškodb notranje opreme sploh ne da več uporabljati za opravljanje službe božje in da so tudi uničeni ali močno poškodovani vsi za službo božjo potrebni predmeti. Cerkovniku Bar-litschu se je posrečilo rešiti iz ruševin monstranco, ciborij, dva močno poškodovana keliha in tudi močno poškodovan ka-dilnik. Kratko dobo potem, ko so se of-arski banditi skušali izdajati za nacionaliste in govorili o čuvanju narodnih kulturnih zakladov, so zdaj zopet razgalili svoj, narodu sovražen in vsaki kulturi tuj značaj; prepričali so se namreč bili, da je pametnejši in inteligentni del naroda itak spoznal njihovo pravo lice in da se ne da preslepiti po nobeni maškaradi; kar se pa tiče slaboumne »raje«, ki jih kljub njihovim zločinom smatra za , »osvoboditelje nareda«, se banditi preveč zanašajo na njeno brezmejno slepoto in vdanost, da bi nanjo sploh še pazili. Sveta dolžnost vseh pametnih Gorenjcev pa ie, da se ne samo ločijo od bandit-skih svetoskruncev in sovražnikov naroda, ampak da se tudi aktivno in dejavno bojujejo zoper njo, dokler ne bodo ti banditi docela Iztrebljeni. Domobranci so jim k temu pokazali pot. Roermon Sadovi hrezbosiva na Banjški planoli o s 10 20 30 10 50 ""T" JP Kilometer Helmond HlOLLAjN /v Venlo, Arcen oSonsbeck_ \StJderici tjimp-lintfoh- o Rheinbergo linsiaken Kessti, " HhiL '"^j i"* "'"""notpgf cRUHROmJ^ iluyf! pDoia 1(ш Ш "° o^VIERSCN -.:LDwlken^'% o« /-"^oRa. DUSSElDOflf К^ДВВДСН'^'^ DUS /..ч ;гГ °%^'„ ) 4°GfBvenbniidi о&»ум ^rnngen HEERiENj'^''f. .asnmmc/no ■—^' b-* 'AACHEN ®SlDlbef3 MpEN^^^ _КбТ Mheim ^VweiM Hilrtgen Schmid^ Smmerath o< ——IcL' eisjti3di° Cap ^idegqen ^ . , Euskirdien^ Weilerswls) »Goriški list« z dne 29. novembra prinaša naslednje poročilo: , Ce bi naše matere in dekleta spoznale, da so solze kesanja grenkejše od solza vztrajnega upanja, bi iz marsikaterega očesa, ki danes lije neusahljive solze kesanja, sejal žarek zmagoslavnega poštenja in upanja v siečno nam obetajoče se dni. Nihče ne more tega poštenega slovenskega gorskega življenja smatrati za brezbožnega, a kljub temu je rdečemu satanu, skritemu pod OF. uspelo pomandrati mnoge vrtove naših pra-dedov in v nje nasejati rdečo ljuliko. Besede naših prednikov, naših knjig, naših časopisov in čut slehernega zavednega srca nam govori in zatrjuje, da je sreča in ponos slovenske matere in vsega naroda krščansko, pošteno dekle. Ce bi mi vsi narod ljubeči, in ve, matere, upoštevali, ta za življenjsko srečo in obstoj potrebna čuvstva, bi gotovo danes na desetine naših deklet ne gojilo pod srcem dosmrtno bridkost, katera jim obuja mržnjo do krščanskega, zavednega in poštenega dekleta, ki bo jutri temelj zdravega slovenskega naroda. Kako so varani vsi listi, ki ver|a-mejo lažnjlvl OF in njeni verski svobodi ali prostosti, je slehernemu v dokaz težka preizkušnja Moraževčeve Marije iz Vrat pri Cepovanu, ki je postala žrtev verske svobode. Preteklega aprila je prezrla Boga In srečo lastne matere ter nasedla In se zave-rovala v rdeči raj. Dala se je speljati od hrvatskega Internaclonalista. Ker je vedela, da bo kmalu mati njegovemu otroku, je ž njim pod smreko sklenila poroko. Ko je po kratkem času zvedela, da je tujec, ki se mu je žrtvovala, zakonski mož in oče dveh otrok, ki jih je zapustil doma, jI je ljubezen izža-rela in mir je zapustil njeno srce. Ni se dolgo izgovarjal na razne zahteve uboge žrtve. Nekega dne jo je povabil na sprehod po cesti, ki pelje proti Sv. Luciji. Za vasjo 1* krogla Iz samokresa odvzela vse bolesti in težave, ki jih ji je prizadejal. Njemu pa te vrnila oi-arsko versko svobodo In oprala greh. To je eden izmed tisočerih načinov osvobajanja In grajenja srečnejše bodočnosti našemu narodu. ,# w. IVova priča liomnnLslifnega zločinsiva Pri Sv. Vidu na Notranjskem so odkrili skupen grob s 50 trupli v gozdu Mačkovcu pri Sv. Vidu nad Cerknico so domačini našli na nekem odročnem mestu skupno grobišče, v katerem leži preko SO trupel. So to zavedni slovenski ipožje In fantje iz Begunj, z Blok in Iz Starega trga, katere so pomorili komunisti. Samo iz Begunj jih le okrog 20. Komunisti so jih odpeljali In le nI nihče od njih več vrnil. Kmalu se je zvedelo, da so vse umorili. Izvedelo se je tudi, da se je to zgodilo nekje pri Sv Vidu, podrobneje pa kraj zločina ni bil znan In tudi za grob nesrečnih žrtev domačini niso vedeli. Sele te dni so ga, kakor poročajo iz Begunj pri Cerknici, našli v gozdu Mačkovcu. Komunistični morilci se niso niti toliko potrudili, da bi za svoje žrtve izkopali resničen grob. Trupla umorjencev so s prav nečloveško brezsrčnostjo kratko malo zmetali na kup, jih le za silo potrosili s prstjo ter za- krili z vejami in cunjami, tako da leže se dalj skoro na prostem. Kakor se da razpoznati iz razmrcvarjenlh trupel, komunisti svojih žrtev niso postrelili, temveč so jih zaklali z noži in bajoneti. Nekatere so pred usmrtitvijo še nečloveško mučili. Pri Sv. Duhu najdeno grobišče, ki se pridružuje neštetim drugim mnoštvenim grobovom širom Notranjske in Dolenjske, je tako nova priča in nova obtožba komunističnega zločinstva. Vest o njegovi najdbi je znova »dprla še nezaceljene rane prizadetim svojcem In upravičeno razburila vse prebivalstvo daleč na okrog. Vzbudila je boleč odmev tudi v ostali pošteni javnosti obenem pa jo potrdila v prepričanju, da je treba sveto borbo proti zločinskemu komunizmu nadaljevati in dokončati z največjo neizprosnostjo. Borbeni prostor Venlo — Aachen čiščenje v Bolgariji Bern, 15. decembra. Pri boljševiških bojih" za oblast v raznih deželah smo v zadnjem času kaj malo sliSali o Bolgariji, koder so ustvarili boljševiki s svojimi izdajalci takoj po izročitvi dežele doVršena dejstva. Zadnje čase pa kaže, da se jim politika sofijske vlade ne zdi dovoli boljševiška. Boljševiki zahtevajo čiščenje, to je energično odstranitev vseh protiboljševiških sil. Zlasti zahtevajo čistke v armadi, da bi tako ustvarili »ljudsko demokratsko vojsko«, ki ni nič drugega kot boljševiška armada. »Čiščenje« ]e bilo tudi v Romuniji eden glavnih vzrokov strmoglavljenja ministrskega predsednika. Moskovska poročevalska služba {jrinaša sedaj močan napad na notranjega ministra bukareške vlade, v katerem kritizira nezadostno izvedbo zahtevanih aretacij. Notranjemu ministru očitajo, dt sabotira izpolnitev mirovnega diktata. Mladina v USA zanemarjena Lizbona, 15. decembra. Nove podatke o tem, kako brezmejno je zanemarjena mladina Zedinjenlh držav, objavlja severnoameriški časopis »Look«. Po teh objavah je od izbruha vojne do zadnjega časa naraslo število mladostnih zločincev pri dečkih za 11 odstotkov, pri deklicah za 38 odstotkov.. Okrog U vojaško novačenih so morali od-. kloniti zaradi telesnih hib. Pri nič manj ko 3566 porodih zadnjega leta so bile matere stare 10 do 14 let. »Neverjetno zablateni, nesnažni m polni mrčesa so tudi komunalni zapori za mladostne«, zaključuje navedeni-list. , Delavska stranka proti Churchillu Stockholm, 15. decembra. Na toletnem 43. letnem kongresu britanske stranke (Labour) delavcev je bila sprejeta resolucija, naj ostane stranka v vladi, če bo vojna dobljena, da pa naj pozneje stranka zopet pridobi svojo svobodo in nastopi z lastnim programom pri volitvah. V debati so bili silni napadi naperjeni proti Churchillu in konservativcem. Izraženo je bilo mnenje, da mora britanska vlada izvesti takojšnjo ustavitev sovražnosti proti vstašem na Grškem ter se docela držati načela, da se ne vmešava т notranje zadeve osvobojenih dežel. NA l^©LESNnCAH SMRTII/ - Kric gsberi ch (cr ca nt T £is«M Crlqoril Nilcolaiev se |e preitralll Iz ipa-n|a. Njegove oči so srepo gledale rumen •trop, ki je bil nad njim. Cudnol Kako mirno Je bilo. Njegov brat Eflm je ležal zraven njega, smrčal v globokem spanju In nič g« nI motila golazen, ki mu le lezla po vratu In obrazu. Grlgorlj ml |e % desno roko pogladll skuštrane lase, kakor da jih mora urediti. Morda se mu je sanjalo, ko sta ga prej zbudila krik In pok, ki se mu je poznalo, da je od strela. Toda zdaj je bil pač prebujen In na spanje nI več mogel misliti. Skočil je na tla. Cisto slučajno sta bila Grigorij In Eflm prlila v to mrtvo pokrajino. Ko sta na svojem begu Iz Ukrajine prišla na Finsko v gozdove ob llmenskem iezeru, jih je presenetila zgodnja zima Po večdnevnem iskanju sta popolnoma opešana in izčrpana našla hišo Iz hlodov. Njenega praga že leta nI prestopila nobena živa duša. Debele pajče-vin« »o visele ob stenah, povsod se |e razvijala plesnoba in goba. Morala sta ostati. Nikogar nista smela srečati. Smrt jima je sledila, odkar je Grlgorlj ubil debelega komisarja. Eflm je stal pri peči. Ogenj je rdeče obse-val njegov obraz. Vsako jutro, če je bil sam, je razglabljal o tem. Takrat so se mu prikazali dogodki iz preteklosti, kakor da se niso vršili že pred šestimi meseci — jeseni 1940. leta... * Bilo !• zadnjega dne ▼ septembru. Grlgorlj je stal ob vodnjaku na vlak In se umival. Tu Je pridrdrala lovska kočija, ki sta jo vlekla krasna belca. S kočije Je skočil tolsti komisar, zavihtel nekollkokrat z Jahalnim bičem po zraku In z debelim koncem sunil Grlgorija v rebra rekoč; »Sodrug Nikolajev čemu ti je treba, da se umivaš. Daj ml pet kokoši in eno tele, ti svinjal« Mati je bllm Pristopila. Jokala se je, padla na kolena in Vedno znova zagotavljala, da nima ničesar *#6. T« t« komiiw Molo odpil Trata hUva, sunil očeta vstran, besnel, preklinjal, ni pa našel ničesar drugega, kot šest malih pujskov, ki so še ležali pri svinji. Iztrgal je pištolo, postrelil svoj magacln in se smejal, ko so se živali valjale i^a tleh. V štirih skokih je bil Grigorij pri komisarju, mu izbll pištolo Iz roke In kričal nanj; »Morilecl Revnim, dostojnim ljudem izsesati zadnjo kapljo krvi, nečlstvovati s tujimi ženami, posiliti nedolžne žene. Izkoriščajoč moč svojega položaja, to znaš ti. Zdaj pa je konec tega, konec. Crkni pesi. Nato so tolkle krepke kmečke pesti po boljševlku, ga z neprestanimi udarci podrle na tla, dokler se ni pretegnil. Komisarjevo truplo je bilo že hladno ko so prišli blrlči. Našli pa niso ne Grigorija ne Efima. Mati je bila oba poslala proč — v svet. Naj si ustvarita življenje. Očeta so blrlči vzeli s seboj — kot talca, kakor so rekli. Nikoli več se ne bo vrnil. * Ponoči, ko so viharji stresali veje In silili v špranje koče Iz hlodov, Je Eflm izdahnll svojo mlado dušo v naročju svojega brata. En mrlič je zopet napravil prostor. V kleti koče od hlodov je Grigorij izkopal grob. Pri vsakem centimetru, ki ga je izkopal v globino, je prisegel, da se bo maščeval za očeta, mater in brate in sestre, ki so bili njegovemu bratu morda bliže ko njemu, živečemu... V tretji noči po Efimovi smrti je odšel Grigorij. Več dni je potoval za grmenjem topov, dokler nI prišel do Nemcev. Na kos papirja je napisal, da je 15. septembra 1941. leta utekel biričem. Osemnajst mesecev je bil Grigorij v službi nemške oborožene sile nekje na Vzhodu na nekem oskrbovalnem kolodvoru. Ko je bila potem ustanovljena ruska osvobodilna armada, se je Grigorij oglasil prostovoljno. Cd začetka invazije se je hrabro bojeval proti invazbrjem. Ce ga vprašate, če nima morda poravnati na Vzhodu kakšnega računa, skomizgne smejoč se. Nato reče vedno znova isto: »Kdor se bojuje z boljševiki, n* dela drugače kot oni. Tisti, ki so njihovi zavetniki, so moji sovražniki. Oni so voljna orodja, ki hočejo pripraviti kolesnice smrti.« iveada, lU fe Itiktol uuja od soma Preteklo zimo so spet natančneje opazovali zvezdo Slrij, nalsllajnejšo stalnico na zim-slcem nebu in natsvetlejšo stalnico sploh. Siril je od nas oddaljen povprečno 570.000 polumerov zemeljske poti okroq sonca, to ]• 83.3 trilijona kilometrov, njegova svetloba rabi 8 let in 8. mesecev, preden prispe do nas. Navzlic tej ogromni oddaljenosti so astronomi ugotovili v njegovem gibanju neke znatne raz.ike v primeri z lastnim gibanjem, ki ga imajo druge, doslej natančnele preštudirane stalnice. Te razlike pripisujejo temu, da kroži okrog Sirija neka druga «aula ivuda, ki a ivojo privlačnostjo vpli- va na Sirijevo gibanje in ga moti. 2e Bessel je izračunal, da to nežareče telo obkroži Sirij v kakšnih 50 letih. Na svoji poti se temu zdaj približa, zdaj se od njega oddalji. Leta 1890. ie popolnoma izginilo v sijaju Siri-jeve svetlobe, tri leta pozneje se je pojavilo dve ločni minuti in 4 sekunde oddaljeno od njega in tedat so dobo njegovega potovanja okrog Sirija izračunali na 52 let. Poznejša opazovanja z Izboljšanimi pripomočki so to številko spet malo znižala. Po najnovejših ugotovitvah je masa Sirija in njegovega spremljevalca 3.07 krat tolikšna, kakor masa našega sonca. 4li že reste... ...da Izžarl sonce v poletnem času na vsak hektar zemeljske površine toliko gor-kote, da bi lahko dobih iz nje 17.000 konjskih sil? ... da izdela kilogram medu 80.000 čebelic. ... da, če položiš krompir za nekaj časa v žvepleno kislino, postane tako trd, da ga lahko obdeluje kamnosek? ... da pomarančni sad prvotno nI bil večji od navadne črešnje? Zaradi ISOO-letne kulture In stremljenj po Izboljšanju |* dosegel današnjo velikost. ... da so smokve trikrat bolj redilne kot kruh. . ...da je največje književno delo na svetu kitajski naučni slovar iz leta 1800? Ima 5000 zvezkov; 20 zvezkov pa vsebuje kazalo. Yoda zmrzne iudi na soncu Kakor so pred kratkim poročali strokovni listi, so v nenavadno suhi južnoameriški planjavi opazovali kaj čuden pojav. Ce postaviš tam okrog poldne vodo v lončeni posodi iz hladne sence na sonce, zaledeni ta voda r kratkem času. Ta čudni pojav se da zelo naravno razložiti. Luknjičasta lončena posoda se namreč hitro ogreje in ker je v zraku zelo malo vlage, voda brzo izhlapeva. To jI pa nenavadno hitro odvzame toploto in tekočina zamrzne, čeprav jo obseva sonce. Milijonar V naši hiši stanuje milijonar. Piše t« Frana Kumara. . »Kako ste prišli do svojega milijona, gospod Kumara?« Kumara ponosno odgovori: »V tem milijonu leži dvajset let neprekinjenega dela, prepožrtvovalne marljivosti ip špartanske skromnosti.« / »Jaz sem pa slišal, da ste milijon podedovali pb svojem stricu?« Kumara prikima: »Seveda, »al o nJem g*. ▼OriOM RtMMi 4. — eter. Ж KARAWAWKSir BOTH Sobota, M. (ћчччпћга T944. Kreis Krainburg It. Veil a. d. Save. (TovariSki večer N S D A P.) Pred kratkim )e bil prirejen v St Veit Save tovariški večer nemških usiužben cev skupaj s carinsko obmejno stražo, ki se ga je udeležil tudi Kreisleiter dr. Hochstei ner. Kreisleiter je v kratkih besedah izrazi svoje veselje radi dobrega tovarištva, ki obstaja pri Ortsgruppi NSDAP v St. Veit/Save in je istočasno izrazil uslužbencem svoje želje za prihodnjo bojno leto 1945. V nadaljnjem poteku večera so posamezni uslužbenci razveseljevali prisotne z veselimi točkami. Glavni del priredbe večera je izpolnila godba carinske obmejne »traže. Kreis Radmannsdorf Kidmannsdori. (Vojaki igrajo za vojake). Dne 11. decembra je priredila voja-žka umetniška skupina dva pestra večera pod geslom »Mi-potujemo po svetu«, ki sta bila določena predvsem za vojake. Večera sta imela lep uspeh, ki ga je bila obilno deležna godba protiletalskega topništva, ki je sodelovala. Kreis Stein Mein. Prizadevna NS. - Frawen-s C h a i t. Pred kratkim so prostori NS.-Frauenschafte Stein pokazaH že božično obeležje. Na belo pogrnjenih in okrašenih mizah je NS.-Prauenschaft razstavila za otroke ranjencev napravljene stvari. Tu so bile popolne obleke za dečke in deklice, cela vrsta perila, nogavic, rokavic, copat, domačih čevljev itd. Največje veselje za male obiskovalce pa so bile različne igrače. Živali iz lesa in blaga, žoge, punčke, oh, kal vse se je tukaj moglo videti, občudovati in želeti. Naštelo se je nad 200 obiskovalcev. Dobro uspela prireditev j« bila v rokah Gospe Karin Grudzinski, vodiieliioe 3. oddelka Kreisleituage Stein. Vesti iz LfubQane in okolice Goreniska zatemnjuje v č*#u od % d* 31. decembra od li. do 7.30 ure. Ce zadoni akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm«, ob čas«, ko s* zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemnjevanfa takoj zatemniti odnosno и mora odklopiti razsvetljava. Diplom. OpMier C« KRONFUSS Klagenturt, Bohnhofsfra^e 15 Bis aui weiterea jeden Vormittag geschlossen. ^ WAPftN GfGf N KOHIENKUO."\ Vor olUffl In Herbtl wichtigit* Woffe geg«n KoMvnkloul Dw Kohlenvorroi mw6 dmmol b*-(ondert gol g*«#r*dd w*fd#m. Dorttffl T*mp#foW iho#*#" umd W#m# m6g. KA, i>o giitern Vorsatzbretter und •wandel 6.Entlaste die Schiene, wo es nuf mogiicb durdi Guter-Uansport aaf dem Wasterwegl W«t> der Relchsbahn hlin, h>lft der Fronti Xussdineiden, sammeln, Immer vvledcr feseli l f, McineinnipstgeliebteGattin. ТГ Mutter, Schwester, Sr'hwlo--jloj'hter Schw&gerin. Tantc ■\d Niohte -^LSE ШСНв. g#b. тАХПЕП, ol im bltlhenden Alter von 24 .ihren. gemeineam mlt ihrer flutter, eineen Terrorangriff :irn Opfer. Toblftoh, BeWMTonn %. V., Bt. tm Fel&e, im Dezember 1944. Ниш IFuohi nit T6ohterohMi Urstilft im Na-nen aller г\Ђг1^еп Verwandten. t'.luboko užAloSČeni javljami--♦»m Horodnikom. prijateljem l' .nanr^m tiižno vemt, da Imni j чч1г1а 8. dec. 1944. naAa dctbr mhU in žena MARIA FBAPmOTNXX roj. POaATSCHNIX, osefltnioa. katero smo polnžil ve<*nemu počitku pri Aupni "»гкт! na Dobravi v nedelja ■ ' decembra 1944. Ргммпј«, 11. de<>embra 1944. nlujoči: Jakob, mož; Anton ir TrVob. »inova: Maria, Adiuv Fre^ziaka in Milena, h^ero. %*hvala Ob prebriflki izgubi nafte nr n7.abne dobre in skrbne žein* i matere MABIB FRAPROTNU roj. POOATSCHNIK. »o.^PHtnice, izrekamo prav imki и-И zahvalo za izkazano nam »a->lje za darovane vence in vptje na njeni pof>nio v#em, ki mie nan li'li ob strani težke prei-uAnje. Knako ne zahvaljujem-чет darovHU'em cvetja. моА.Л ;im in t«>VHi i*i<'Hi». tw vj*m-.41 im. ki no Jo mpremlll n '•Mi ZHtlnji p<»ti. \В\1|»р, fltrAiSbiirjf, I»atbftcli v 5-15 Sobno peč *11 ieiifk« Monii iavij« it, 38 твпЈмп u savMe. - Tonnđb« n» X. B., KTbg.. pod »Menjava«. StAnovanjtko hUo i vrtom (3000 m') v okolici KnUnbnrga zamenjam podobno T me»tn ali na periferiji, čeladi brei vrta. ■ Polive #e v Kraln-bnrifn v goetUnl Semen. Binterhane-gaeee. vmJc dan od 16. do 17. nre. 4041-15 I 7 GUBI, J E N O 4. ui:c. ааш it*. nbUx, v trgovini uavnik v Kranju denarnico t prl-blltiio 400.- ЖМ gotovine. Жепп-karto na Ime Ovijać Johanna in 2 potrdila za zakol preiiia. . Gotten najditelj naj vee zknpaj odda proti nagradi na nadov Xennkarte Hll na X. Bote, Xralnhnrg. 4528-22 Prožim poštenega najditelja, ki je našel dne M. nov. med 8. in 9, жго zjutraj na glavni oezti od Sohwar. zendorfa do Domzchal modro dam. zko krilo, ki ni moja laat, da ga vrne proti vizoki nagradi r trgovini Joz. Seultza, Pomzclt^le. 4.^30 32 Dne 4. dP<'. Metu od Kiaiii- liiirKH do uznjeno ročno torbico z Б00 BM gotovine, zladkor-•le karte. Kleiiierkarte. razne legi. luacli« in BezngHcIieiue. Nii.j'liir-i;i pliK^ini, <1.4 n:i,iclflip .4lvali M nr initi vi.Hoki imKiHill im K B Schaden verhUten und dv bUUge Bewachungrs-Abonnement beetellen! 7137 Attkaiif von BHelmaikan, wentueR auch tJbemahine *um konunlaeione« weisen Verkauf Bum von Ihnen ve#* langten PreiB. - Ј<љ. BelioS. Wien 50, Wiedner Ha«pt»tr«ae 3-4 __T117 It^h^ćb^m l^dkg »chwarzee MehL in dus 1 HemersplUse Haae^Puliw eingWebt wurde, 8dkg »мЛрет, #. waA Citrakt. Zimterecktz «nd gewUrz, 4 BBlSftel Honi« (KuWik honig Oder Marmoliule) am {W Brett vermengen und knoten. iJtal TetK Itber NaoM гоа^ iMMB. Aol nikluiten Tage aunvaJken, bMUbiM Formen aueeteohen. airf Mfotbetem Bleoh bet mlttkrer HMw bWc#, -Z Bltts eueeohnelden, aammaJnt tare Haae-Reiepte folgeni —- Mluv mirtelwnrke Ed. Наа.ч. 7Ш L I C H T s p I E L E *1чг«тв1ла MmtMnh&nd gwelKBtBll« SUdoat X Ptir Jngradl. nloht ingilm—n. XX Ptir JogradUoii* nntar l* Mlu ren nloht aovelMMn. ^ing, 36.—18. jgi.: »In fUvrantft XX; 19.—31. XII.: »Dm bimmal-bUne AbrodMaHc. x KralnbuTff, 16.—18. ХП.1 чИоицц tlmoh# BnraMfahrt« x x ; 18. hlg 21. XII.; »Đ1« 3 OodonMc x B«dm«nn«dor(, 16., 16. u. 18. X »Scbnunmaln« x x ; M.—21. »loh vertnuM Mr mWa# an«. X Stein. 16.—18. XII.: »Mu« b«rt* Жоим xx; 19.—M. ХП.: »Dm lndi«olM Onkbmal«. x Lutk. 16.—18. ХП.; »ImmpMlvuM. bundna«; M.—31. ХП.; m«r Ж. g*r Ton ■■оЈтерци« x Nanm»rlctl, 16. o. У7. ХП.! knmml glaloh«, x x _ It. Velt/flMT*. 16. u. 17. X%: afte Lana« x; 3D. and П. XII. I »BohlnSkkkocd«. x LlttaL 18 u. П. ХП.1 »Sm dar HMobtlfrikU! M. 81. XII.i »BalM In &a VangMitfMilMlta. v Taldaa. 16.—1?. XII.: »Ж1д gL* mit »nmdaKtMm« xx; M. (# n X<1.; »Om Mm#ir Ibrar Mo-baM«. Шав. 16. u. IT. ХП • iVabi« M Abantauar«; 30. u. Л XII.; Ж*. nuaall«. Bchwamanbiioh, 16 und 17. ХП.! »WUdvogaU х; 30. nnd 31. Зш.» »Đ»» Varlaganhettaldna«. х Жп јаАош РИш dH Đa«t«eh* WoahaoMhaal