Poitnfos plačana
t gotovini
Leto VIII, it. 259
Lfubliana, torek 1. oktobra 192?
— l«Mj« Ott 4. Ijrtni.
Stane menetoo Um «5---, *» tcnstro Din 40*"™* ncobrcioo,
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knatlova ulica iter. 5/L Telefon St, 107* in «804, ponoči tudi 5t. «934.
Rokopisi se no (raiaje.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
Umfllttm LJubljana, t*re*emor»
ulica it. 54. — Telefon št. »36.
uiacratiii oddelek; LJubljana, Preier-non ulica St. 4. — Telefon St. «49r
Podružnici: Maribor, AleKsandrora. it. 13 — Celje, Aleksandrova cest«
Račun pri poštnem ček. zavodu: LJub-j lana St, 11.842 - Praha čialo 7&.itaJ Wien,Nr. 105^41.
Ljubljana, 31. oktobra. Te dni je poročala beograjska »Pravda, da sta se vojvodinska poslanca, demokrat dr. Šečerov in radikalski minister poljedelstva Stankovič, pogodila zaradi »razdelitve« uradništva v njunem okolišu. Kjer imajo demokrati večino. dobe uradnike oni, kjer pa je večina radikalska, bodo tudi uradniki radikali. «Poleg tega* se bo uvaževala tudi kvalifikacija uradnikov, seveda pa v okviru tega »ključa«. Vest je bila objavljena kot dokaz, kako dobro se začenja in izvaja likvidacija sporov med vladnima strankama. Nihče ni te vesti demantiral. Kam pojdejo uradniki, ki niso pod zaščito te ali one stranke, oziroma kaj bo, če pride druga vlada, o tem gospodje niso razmišljali
V vseh krogih, ki imajo moderne in zdrave pojme o državi in državni administraciji, je vzbudila ta vest mučno pozornost, saj bengalično osvetljuje mentaliteto današnjega sistema. Ako naj se problem državnih nameščencev razvija dosledno' po tej poti, je pač zaman vsaka pragmatika in zaman tudi vsaka nada. da bodo javni nameščenci v službi države in ljudstva, ne pa le v službi svojih strank.
Že nad mesec dni se vrši v Beogradu javno in za kulisami boj dveh sistemov, boj dveh pogledov na državo, zlasti tudi glede njenega razmerja do uradništva, Stari sistem radikalno-de-mokratskih »ključev*, ali pa kar brutalno »dveh garnitur* uradništva je srbijanskim strankam v kosteh. Kar je na predsedstvu vlade g. Vukičeviča in z njim današnja koalicija, se vrši med demokrati in radikali neprestan boj za sreske poglavarje in občinske belež-nike. Ko je oktobra g. Davidovič s po-vdarkom izjavil, da je treba s tem sistemom pomesti in so se tej zahtevi pridružile tudi druge demokratične stranke, je g. Vukičevič začel pridobivati i g. Spaha i g. Šečerova in njima slične z drobižem v obliki »redukcij* uradnikov po želji teh gospodov. In dokler ima g. Vukičevič še kaj tega drobiža in ne začno ropotati radikalni poslanci, oznanja vsak dan znova, da je »vlada trdna*.
Mesto sistema se torej menjajo »garniture*. Te dni smo Stali, kako se hoče finančni minister izogniti izenačenju davkov. Nekoliko jih hoče znižati povsod. t. j. v Srbiji in v prečanskih pokrajinah. Znižanje pa je neznatno in strokovnjaki še dvomijo ali bo sploh prineslo v vseh slučajih kaj zboljšanja. A vse to ni tako željeno in tako potrebno izenačenje. To je prej odgoditev izenačenja za daljšo dobo.
Po vseh ministrstvih si belijo lase, kako naj ugode zahtevi finančnega ministra. da se zopet enkrat znižajo izdatki za 10 odst. Za rudarje, za železniške delavce, za lokomotive, za kurjavo. za najemnine itd. seveda tudi. G. Bogdan Markovič reducira prav tako, samo mehanično in linearno, kakor so reducirali njegovi predniki. Kaj bo potem z administracijo, to ga ne skrbi. Tudi oni, ki so že zreducirani do golega, naj bodo prikrajšani zopet za 10 odst. Ako misli g. Markovič tako reševati državne finance, bodo zopet naraščali neporavnani računi in zastala bo vsa uprava; na mnogih krajih, kjer so protekcijska gnojišča, pa se bodo parasiti mastili po starem. Tako reducirati in »štediti* ni umetnost. Ako g. Bogdan Markovič drugega ne zna, ne bo nihče žaloval za njim.
Polovičarske in navidezne odredbe sedanjega vladnega sistema so samo sposobne, da položaj državne administracije na celi črti poslabšajo. A kaj to mar g. Vukičeviču in njegovim blejskim zaveznikom!
Zato bo morala opizicija svojo borbo v prihodnjih tednih močno poostriti. Na tem mestu smo že omenili, da je pri vseh poštenih politikih podano razpoloženje za koncentracijo. Zadržujejo po jo vse one sile, ki imajo od sedanjega nereda dbbiček in ki se boje krepkega parlamenta.
Ako naj bo Narodna skupščina samo figura, potem je pač bolje, da se raz-lde in prepusti vso odgovornost drugim. Ako pa naj odloča, potem mora nastopiti z resno energijo in staviti lilti-matum. S polovičarstvom ne pridemo nikiamor več.
Pogoji ministra Markoviča
Beograd, 31. okt. n. Govori se, da. bi bil minister financ dr. Markovič pripravljen preklicati svojo ostavko pod sledečimi po« goji: »
1.	Da se izvrže gotove osebne izpremem. be v finančnem odboru (zahteva odstop Milana Stojadinoviča);
2.	da se sestavi proračun v smislu nje« govrh zahtev m predlogov in
3.	da se izvede od njega zahtevana re» dukcija uradništva. Razen »Pravde* beleži tudi »Reč*, da dr. Markovič svoje ostavke ni umaknil, kakor se je prvotno zatrjevalo, marveč, da se e z g. Vukičevičem spora« rumel le v toliko, da se to vprašanje od« 'godi dotlej, dokler ne bo rešena obtožni« ca proti g. Vukičeviču v Narodni skup« J črni
Vukičevičevi napori za preprečenje
krize
Min, predsednik poskuša pomiriti svoje nasprotnike med radikali in ponuja muslimanom aranžman a la «blejski pakt». Na-daljni potek zasedanja Narodne skupščine: vlada še ni predložila nobenih predlogov!
limanj naj bi v slučaju preloma z demokrati izstopili iz Dem. zajednice ter podpirali Vukičeviča. Dosedaj je ta akcija ostala brezuspešna in nocoj sta i Vukičevič i dr. Spaho dementirala tozadevne vesti
Kralj, ki se je vrnil v soboto v Beograd, je opetovano sprejel g. Vukičeviča. Danes dopoldne ob 11. je bil predsednik vlade znova v dvoru, nakar se je vršila konferenca radikalskih ministrov, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju. Udeležniki konference naravno niso hoteli dati novinarjem nobenih informacij, a izvedelo se je, da smatrajo politično situacijo za jako komplicirano.
Kako bo potekalo nadaljno zasedanje Narodne skupščine še ni jasno. Vlada bi najraje parlament odgodila do 20. novembra, ko bo predložen proračun. Dejstvo je, da dosedaj še ni predložila Narodni skupščini niti enega zakonskega predloga in da ves razpravni materija!.' v kolikor ga je. prihaja iz vrst opozicije, ki je vložila nekaj nujnih predlogov. Tudi v tem oziru je znova potrjena resnica o popolni nesposobnosti Vukičevičevega režima.
Kralj je danes sprejel tudi zunanjega ministra Marinkoviča. ki je podal obširno zunanje-politično poročilo. Pred avdijenco je dr. Marinkovič dalj časa konferiral z angleškim in italijanskim poslanikom.
Z radikal ske strani se danes zatrjuje. da bo g. Vukičevič skušal rešiti svojo opozicijo z rekonstrukcijo vlade, pri čemer bi ponudil centrumu dva, paši-čevcem pa en portfelj. G. Vukičevič je tekom dneva klical k sebi številne ra-dikalske prvake, med njimi tudi cen-trumaše ki pa so mu zaenkrat nepo-mirljivi nasprotniki in ki smatrajo, da bi edino odstop g. Vukičeviča mosrel obvarovati radikal sko stranko težkih posledic.
Beograd, 31. oktobra, p. Narodna skupščina nadaljuje v petek razpravo o obtožnici proti min. predsedniku Vukičeviču. Po sporazumu med šefi parlamentarnih skupin se bo glasovanje izvršilo že v petek. Nesporno pa je sicer, da predlog za obtožbo ne bo dobil potrebne večine, ah je sigurno, da je že dosedanja razprava še bolj omajala ne le politično, temveč tudi moralično pozicijo g. Vukičeviča. Parlament tudi pri tej razpravi kaže svojo dosedanjo sliko: za vlado, odnosno za g. Vukičeviča se eksponira del radikalov in pa klerikalci, del radikalov je odsoten, demokrati molčijo ter se debate sploh ne udeležujejo, opozicija pa je živahna v svojih napadih in obvladuje situacijo, tako da vedno znova izgleda, kakor da bi vlada sploh ne imela večine v Narodni skupščini. Vse to se resno ocenjuje kot znak nevzdržnosti sedanjega položaja.
V tej zvezi se znova povdarja. da minister financ dr. Markovič svoje ostavke ni preklical, temveč da je z ozirom na dejstvo, da se v parlamentu ravno razpravlja obtožnica pnoti gospodu Vukičeviču. le pristal, da se odločitev odgodi. Sedaj se raznašajo govorice, da je tudi minister saobra-čaja pripravljen demisijonirati in pripoveduje se, da ie včeraj minister pošt Kocič ponovno ponudil svojo ostavko zaradi gotovih govoric o njegovi osebi. Pašičevci, ki ,se čutijo v radikalskem klubu vedno močnejše, so pričeli akcijo, da bi izsilili zastopstvo vladi. Z ozirom na vesti o skorajšnji demisiji ministra Milosavljeviča zahtevajo, da postane posl. Anta Radojevič zopet minister saobračaja. Razmere v radikalskem klubu postajajo ponovno jako kritične za e. Vukičeviča.
Računajoč s splošnim razpoloženjem se skuša Vukičevič osigurati s tem. da ponuja muslimanom sličen aranžman, kakor ga je napravil s klerikalci. Mus-
Vedno češče napovedi - koncentracije
Dosedanji politični koncepti so ostali sredi pota. — Vedno znova se pojavljajo zahteve po koncentracijski vladi kot najboljšem izhodu iz nevzdržne krize. — Nevtralen ministrski predsednik. Zanimiva Radičeva prognoza.
bi koncentracijsko vlado sestavila kaka nevtralna oseba izven parlamenta.
Zagreb, 31. oktobra, n. »Narodni Val* objavlja uvodnik g. Stjepana Radiča z naslovom »Vukičevič pod obtožbo*. Radič pripoveduje da se je javnost in sama rodbina predsednika vlade Vukičeviča začudila, ko je on postal ministrski predsednik. Kaj je bil vzrok, da je tako brezpomemben človek dobil volilno vlado in da se more gerirati kot nekak diktator, to se bo izvedelo šele kasneje, ko bo imela vsa stvar samo še zgodovinski pomen. Danes moramo konstatirati dejstvo, da je v času največje gospodarske, notranje in zunanje politične krize, na čelu vlade človek ki je nesposoben kot politik in državnik. Zato ne uživa pravega ugleda pri nobeni skupini. Največja nevarnost mu preti ravno iz vrst radikalov samih, zlasti s strani centruma. Cen-trumaši se zbirajo ter jih je približno 70. Oni bi imeli z opozicijo večino tudi brez dr. Spahe. brez klerikalcev in brez davidovičevih demokratov. Z ozirom na to je težišče položaja na pol v rokah Davidoviča. na pol pa v rokah radikalnega centruma. Ako se bodo davidovičevci in radikalni centrum sporazumeli, bomo dobili prihodnje tedne veliko in močno koncentracijo vseh iskrenih in ustavnih ljudi.
Beograd, 31. oktobra, r. V razvoju politične situacije je nastal zadnje dni nekak zastoj. Vseeno pa se danes lahko reče, da je zaključena prva faza nove parlamentarne situacije, nastale po skupščinskih volitvah. Radikalom se doslej ni posrečilo, da bi ustvarili novo kombinacijo, v kateri bi se osvobodili demokratov, prav tako pa zaradi iz-venparlamentarnih vplivov ni uspela ideja opozicije glede osnovanja velikega demokratskega parlamentarnega kluba.
Zato stopa v zadnjem času vedno močneje v ospredje ideja koncentracijske vlade, ki naj bi zamenjala sedanji režim in rešila najnujnejše in najvažnejše državne posle. Splošno prevladuje prepričanje, da ie to za enkrat edini izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja. Početek razpleta situacije se pričakuje v prihodnjih dneh. ker se je kralj medtem vrnil v Beograd. Kakor se zatrjuje, namerava g. Davidovič v prihodnjih dneh zaprositi za avdijenco pri kralju in staviti v tem smislu svoje predloge.
V merodajnih političnih krogih se razpravlja tudi že o tem. kdo bi naj načelova! taki koncentracijski vladi. Najčešče se imenuje še vedno ime dr. Ninčiča, pojavljajo pa se tudi druge kombinacije, med njimi celo ta, naj
Izbruh revoluciie v Rurnuniii?
Preko Budimpešte poročajo, da je v Rumuniji izbruhnila revolucija proti Bratianovemu reži mu, — Mobilizacija vojaštva. — Nadaljne aretacije. — Važno zborovanje narodne kmečke
stranke.
Budimpešta, 31. oktobra s. Današnji listi poročajo soglasno z rumunske meje, da je po vsej Rumuniji izbruhnila revolucija proti diktaturi Bratiana, o kateri pa ni mogoče nič bližjega zvedeti, ker je meja hermetično zaprta. Gotovo je to, da so vse garnizije dobile povelje, da morajo biti popolnoma pripravljene na odScorakanje. Mogoče pa je tudi, da je ta ukrep v zvezi z zborovanjem narodne kmečke stranke, ki se začne jutri v Albi Juliji.
Beograd, 31. oktobra, s. Danes dospeli rumunski listi poročajo, da je vlada odposlala polkovnika Carapan-cea od 2. armadnega zbora z več agenti v Braševo. da tam vrši preiskavo. Izvršenih je bilo že več hišnih preiskav pri pristaših Averesca. Glavni blagajnik
banke »Banca Moldava«, pri katerem so našli Karlov manifest, je bU aretiran. Braune izjavlja, da je ta manifest dobil od prejšnjega prefekta v Jassyju Absintea. Tega so nato tudi aretirali, istotako tudi več tipografov, ki so stavili Karlov manifest.
Beograd, 31. oktobra s. Po vesteh, ki so prispele semkaj iz Bukarešte, je parlamentarni klub narodne kmečke stranke, ki se je bavil s pripravami za kongres, strankinemu šefu Maniu izrekel popolno zaupanje in ga pooblastil, da po lastni uvidevnosti določi, kako stališče je zavzeti napram nadaljnlm dogodkom. Klub mu je tudi čestital na njegovem govoru v zbornici.
Bukarešta, 31. oktobra (be.) General Teodorescu je bil aretiran.
O zunanji politiki parlament nima nikakih obvestil
Od zadnjega zunanjepolitičnega ekspozeja se je .dogodila cek vrsta izredno važnih dogodkov, ne da bi bila Narodna skupščina o njih obveščena. — Utemeljena interpelacija šeiov opozicije na zunanjega ministra.
To skrb poostril je še sum, da lahko ostane popolnoma prepuščena sama sebi m postavljena Proti zvezi naših najmočnejših sovražnikov. To in pa razne aikcije za revizijo mednarodnih pogodb, ki se tičejo l Evrope i naše države, kakor tudi mnoge druge stvari, dogodki Ln odinošali naše«« naroda do drugih, nam dajejo povod in pravico, da vam stavimo v smislu čl. 71 skupščinskega poslovnika sledečo interpelacijo ta vas pozoverno, da nam daste v. Narodni skupščini sledeča pojasnila:
.1) o našem mednarodnem položaj« v splošnem;
2.)	o naših odnošajih do naših sosedov sploh, posebno pa o naših odnošajih do Grčije, Albanije, Madžarske in Italije, zlasti pa o prelomu odnošajev z Albanijo;
3.)	o dogodkih, ki so dovedli do napetosti z Bolgarijo in o vsem, ka* je s tem v zvezi;
4.)	o merah im ukrepih, ki Jih namerava podvzeti vlada v svrho izboljšanja našega mednarodnega potožaja, ki je ogrožen posebno s politiko Italije;
5.)	o aranžmaju z Rumunijo v šolskem vprašanju
Prepričani, da ima narod v naši državi pravico, da je kar najbolj jasno obveščen o vseh teh vprašanjih, upamo gospod minister, da naim boste na prvi prihodnji seji, določeni za interpelacije, dali na to našo interpelacijo izčrpen odgovor.
Istočasno vas prosimo, da priznate v smislu čl. 72. poslovnika naši interpelaciji prvenstvo pred drugimi.
Atentat na predsednika grške reoublika
Predsednik samo lahko ranjen.— Atentator neki železniški delavec, ki izjavlja, da je izvršil napad iz osebnega maščevanja, vendar pa politični motivi niso izključeni
da je atentator slaboumen. Pri njem »o našli
Beograd, 31. oktobra r. Gg. Svetozar Pribičevič, Stepan Radič ta Joca Jovanovič so vložili v imenu vse opozicije v soboto na zunanjega ministra sledečo interpelacijo:
»Od zadnje proračunske debate za leto 1927/28 pa do danes Narodna skupščina ni slišala od ministra za zunanje zadeve niti ene besede o zunanje-političnem položaju. V tem razdobju so se vrstili v zunanji politiki dogodki, ki so vplivali tudi na položaj naše države v mednarodnem življenju. Mnog' in zelo resni dogodki okoli nas so znatno zmanjšali ugled, moč in perspektive naše države v odnošajih s sosedi. Tiranski pakt, tožba Italiie proti naši državi zaradi dozdevnega oboroževanja za vojno proti Albaniji In Italiji, italiiansko-rumunski prijateljski pakt in priznanje aneksije Bes-arabije, madžarsko - italijanski varnostni pakt, prelom odnošajev z Albanijo, preki-njenje že pričetih Dogijanj z Grčijo, napetost odnošajev med Jugoslavijo in Bolga-•Ijo zaradi emigrantskih vprašanj ta zaradi neprestanih atentatov in napadov v južnih pokrajinah — vsi ti dogodki morajo povzročiti resno skrb pri slehernem državljanu.
Politika naše izolacije, razbijanja Male antante, ki jo izvaja Italija sistematično, doslej ni našla primerie protipolitike. Med starimi zavezniki in prijatefji izza vojne dobe ne vidimo danes niti enega, ki bi se popolnoma zavzel za nas. To. kar se dogaja v Albaniji ta Bolgariji, navdaja vsakogar z resno skrbjo. Vsakdo občuti, da preživlja naša država zelo kritične čase.
Atene. 81, oktobra, rp. Včeraj dopoldne je bil izvršen na predsednika republike Kon duriotisa atentat, ki pa ni uspel. Ko je Kon-duriotis zapuščal mestno hišo, kjer se je udeležil otvoritve kongresa grških mest in stopil v spremstvu svojih adjutantov v avto, je pristopil k avtomobilu okrog 30 let star moški in oddal na njega strel iz revolverja. Krogla je razbila šipo na avtomobilu in vsled tega izsubila prvotno smer, tako da je zadela Konduriotisa v čelo nad desnim očesom in ga lahko ranila. Vojak, ki je spremljal predsednika v avtomobila, je atentatorja takoj prijel, srn razorožil in izročil medtem prihiteli policiji.
Lahko ranjenega predsednika Konduriotisa so takoj pripeljali v bližnjo kliniko, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je rana lažjega značaja in se ni bati komplikacij. Takoj po atentatu je predsednik sprejel novinarje 'n jim izrazil svoje začudenje nad atentatom, kojeg-a vzrok mu je popolnoma nejasen.
Atentatorja so odvedli na Dolirijo, kjer je bil takoj zaslišan. Rodom je iz Ampelakije pri Larisi ter se zove Zafiri-« Gusios. Po poklicu je železniški delavec in je bil nedavno zaradi bolezni odpuščen iz službe. Izjavil je, da je prispel v Atene v nameri, da bi se tam zdravil. Ker pa ga niso hoteli sprejeti v nobeno bolnico in je tudi sicer v največji bedi, se je hotel maščevati nad predsednikom republike. Policija domneva.
1500 drahem.
Takoj po atentatu se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o ukrepih za zaščito osebne varnosti predsednika republike in javnega reda sploh. Med drugim je bilo skle njeno, da se uvede preventivna cenzura za vse komunistično orijentirane liste, ker obla sti domnevajo, da je atentat delo komunistov. Tekom današnjega dne so vsi diplomatski zastopniki čestitali predsedniku na srečni rešitvi.
Zvečer so se vršile po mestu velike manifestacije. V predmestih je prišlo do demonstracij in spopadov med nacijonalisti in komunisti.
Atentator je star 25 let. V Atene je dopo-toval pred 15. dnevi. Ugotovljeno je, da j j bil prej uslužben v neki restavraciji v Larisi, Hotelir, pri katerem je bil nastanjen, je izjavil, da ga je smatral ves čas za premožnega gosta, ker je vedno razpolagal z znatnimi vsotami. V njegovi sobi je našla policija pri hišni preiskavi razne komunistične brošure in rokopise, v katerih je razpravljal o boljševiških idejah. Atentator sam odločno zanika, da bi bil v kaki zvezi s komunisti. Svoje dejanje motivira s tem, da je prosil za sprejem pri predsedniku republike, da bi ga osebno prosil za podporo, da ga pa ni hotel sprejeti. Zato je sklenil, da se maščuje. Značilno pa je, da je našla policija pri njem že v naprej spisan obrambni govor.
Vojaški značaj fašističnega režima
V Italiji so praznovali petletnico fašističnega pohoda na Rim v duhu predvojnega nemškega militarizma. — Mussolini poveličuje «oboroženo ljudstvo«. — Značilna proslava v Trstu.
Rim. 31. oktobra, o. Včeraj so fašisti po vseh mestih obhajali peto obletnico pohoda aa Rim. Posebno pompozna je bila proslava v prestolici. Na široki ulici Parioli so bile razvrščene vojaške čete. orožništvo, milica
in fašistični naraščajniki ter člani režimskih organizacij. Ob 10. je prijahal Mussolini, bur no pozdravljen ob sviranjti godb. Oblečen je bil v uniformo generalnega' poveljnika milice Pol ure je pregledoval dolge vrste vojaštva in miličnikov, nakar so oboroženi oddelki pred njim defilirali in odkorakali potem na travnik hipodroma Villa Glori, kamor je prišel opoldne tudi Mussolini. Po viharnih ovacijab je imel Mussolini kratek nagovor. Rekel je med drugim:
Peta obletnica fašistične revolucije se ni mogla praznovati na bolj dostojen In svečan način nego se Je s tem zborovanjem oboroženega ljudstva, z zborovanjem, na katerem so se sestale v gorečem tovarištvu in brezpogojni solidarnosti vse oborožene sile države. Mi smo poveličevalci zmage, mi vsi smo vojaki, ki so prisegli svojo zvestobo svetemu veličanstvu kralja. Začelo se je šesto leto: Kako so se varali smešni gobesdači, ki so predvidevali, da bo naš režim vsdržal samo kratek čas. Še celo stoletje je pred nami in naši sovražniki, razkropljeni že na vse strani, zaslužijo naše usmiljenje in naše preziranje. Jaz se ne varam, ako z gotovostjo računam na vaša srca, na vašo vojaško silo in popolno in molčečo pokorščino. Z našimi napori in žrtvami bomo napravili veliko Italijo.
Med proslavo so krožila nad mestom šte vilna letala. Ceremonijam so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora.
Trst, 81. oktobra, o. Kakor drugod, tako bo bile včeraj tudi tu fašistične »lavno«ti. Na
zborovanje, ki se je vršilo na 'Slavnem trgu, so pripeljali fašisti tudi zastopstva iz slovenskih delov tržaške pokrajine. Zastopane so bile fašistične organizacije iz Sežane, Nabr*-žine, Dutovelj, Zgonika, Tomaja, Divače, St. Petra, Postojne in še iz dragih krajev. Samo iz Sežane je prišlo nad 500 oseb, večinoma člani kmečkih sindikatov. Udeleženci so se pripeljali v mesto brezplačno. Popoldne ie v Teatro Rossetti govoril bivši minister de Štefani.
Bari, 31. oktobra, o. Včeraj zjutraj, malo pred 7. uro je posebni vlak B.L. na progi Bari - Loco Rotondo zavozil v drug vlak. l;i je manevriral na postaji Triggiano. Oba vlaka sta trčila drug v drugega s tako silo, da se je lokomotiva vlaka B. L. dvignila na zadnja kolesa, dočim se je več vagonov prevalilo in razbilo. V posebnem vlaku se je vozilo kakih 1000 fašistov na fašistično proslavo. Katastrofa je zahtevala 6 mrtvih in 106 ranjenih.
Maks Harden umrl
Montana Vermala, 31. okt. r. Davi ob 7.30 je umrl nemški publicist Maksi-milian Harden.
•
Maksimilijan Harden je bil rojen 20. oktobra 1861 v Berlinu ter je od leta 1892. izdajal tednik <Zukunft». Pisal je razne politične eseje in je dobil za leta 1918. izdano knjigo cKrleg und Friede. leta 1922. Strindber-govo nagrado. Bil je znan nasprotnik nemškega «kajzerizma» in se je moral zaradi tega umakniti iz svoje domovine v Švico.
Novi redukcijski predlogi finančnega
ministra
V posebnem pismu ministrskega predsednika razvija tin«nfai minister svoj program o novih redukcijah in o znižanju poslanskih dnevnic.
Beograd, 31. oktobra, p. Finančni minister dr. Bogdan Markovič le poslal ministrskemu predsedniku Vukičeviču pismo, v katerem predlaga, na] se dnevnice poslancev nižajo od 300 na 300 Din; obenem naj se ukinejo vse ipedjatae doklade članom po* sameznih skupščinskih odborov. Na ta način bi se prihranilo v proračunu 13 ta poi milijona dinarjev. Noooj Js bfl finančni minister na dvora, kjer Je poročal kralju o sestavi prihodnjega proračuna.
Beograd, 31. oktobra p. Pismo, ki ga le finančni minister dr. Markovič poslal ministrskemu predsedniku gleda znižanja poslan skih dnevnic, se glasi:
»Dejstvo, da se vlada bavi sedaj s proučevanjem proračunske politike za teto 1928-29, mi dajo povod, da v zvezi s proučevanjem politike napravim konkreten predlog predsedniku vlade. Z ozirom na težke gospodarske in finančne razmere v državi )e splošna težnja, da bo prihodnji proračun manjši od proračuna za leto 1927-28- Pojavlja se potreba, da se proračun Izdela tako, da bo v razmerja z gospodarsko močjo naroda.
Da se to doseže te da bo proračun realen ter se obenem po možnosti znižajo obremenitve Je potrebno znižanj« osebnih te materljelnih izdatkov. Znižanje materljelnih Izdatkov se more Izvršiti br« posebr.inh pretresftajev za splošne državne Interese, ako Imamo pred očmi le postavke proračuna za eno teto. Kar se tiče zmanjšanja osebnih Izdatkov. Je problem mnogo težji. Ti Izdatki so v direktni zvezI z osebnimi interesi poedtacevi ki so do sedaj vezali svoj obstanek svoje družine na državno blagajno Zato Je treba pri zmanjšanju osebnih Izdatkov postopati z največjo pazljivostjo, tako da se redukcija nepotrebnega osobja izvrši na način, da bo redudrancem njihov položaj kolikor toliko vzdržen tako z materijel-nega kakor moralnega stališča. Redukcija osebnih izdatkov bo dosegla efektivno šted njo deloma z redukcijo nameščencev, brez katerih se morejo posli vršiti dalje brez škode za državno službo, deloma z redukcijo onih državnih nameščencev, ki so brez potrebne kvalifikacije tn •:! so nesposobni za poverjene jim posle. V enem fn drugem slučaju bo ta redukcija brezdvomno zadela baš one, ki so najslabši.
Da bi v prvi vrsti Jaz kot finančni minister in z menoj vsa kraljevska vlada zavrnila do sedaj običajne prigovore Javnosti, da se s štednjo prične vedno pri najn1ž})h uradnikih, predlagam, da se ta štednja pridite pri dohodkih onlfa najvišjih državnih ftmkdlonarjib, Id ustvarjajo proračunsko to politiko ln omogočajo njeno izvedbo.
Ko sem omenil dohodke najvišjih državnih funkcionarjev, sem mislil tudi na proračunski efekt teh Izdatkov, katere ml Je čast obrazložiti g. predsedniku v sledečih številka^: Ako se računajo poslanske dnevnice po 300 Din na dan za vsakega poslanca, Iznese to vsako leto 34 milijonov dinarjev. V tem znesku pa niso vračunane posebne nagrade članom posameznih skupščin skih odborov, ki še povečajo te vsoto. Ako bi se sedanje dnevnice znižale od 300 na 200 Din, bi bilo potrebno za to letno 22 milijonov dlnairiev, kar bi znašalo prihranek 12 milijonov Din letno. Ako bi se ukinile ali zmanjšale specijalne nagrade članom skurpšfctnskfh odborov, bi znašal efektivni prihranek preko 13 mHlJonov Din.
Ta korak, storjen v težnji, da se doseže efektivni prihranek, bi vplival tudi na državne nameščence, ki bi bHI reducirani, ker W se Jim s tem pokazalo, da Je oficijelna politika štednje splošna. Pri tem povdariam g predsednik, da ml Je tnta vsaka namera, da bi hote! s tem oškodovat! materijelne Interese gg. narodnih poslancev. Ravno nasprotno, Jaz gledam pri tem svoiem hotenju samo na višji državni Interes ln tla visok moralni efekt, M b! ga dobil! narodni poslan d kot ekvivalent tako v celem narodu, kakor tudi osebno pri svoflh volilclh. Iz teh razlogov mi Je čast prositi vas, g. predsednik, da Izvolite sporazumno s predsednikom Naiodne skupščine načeti to vprašanje in ga privesti do zažejjenega rezultata, ker !e bilo to vprašanje že enkrat na dnevnem redu na eni od sej bivšega finančnega odbora.
Obenem mi je čast pripomniti, da prottču' Jem načrt o novi trredbi zakona o državnih uradnikih in nameščencih in da bom tudi mi nistra pravde osoblto opozoril na efekt trmi rovljenja državnih nameščencev, posebno pa pri ministrih in državnih pod tajnikih glede priznanja službenih let.«
Volitve v Zbornico TOI zaključene
V nedteljo je bil zadnji dan, ko je volilna komisija še sprejemala glasovnice za Zbornico TOI. Ta dan je bilo mogoče voliti tudi osebno in volilna komisija je bila zato zbrana v mali zbornični posvetovalnici od 8. zjutraj do 2. popoldne. Poslužalo pa se je te pravice samo 9 volilcev, ki so osebno oddali svoje glasovnice.
Po pošti je sprejela volilna komisija do nedeije zvečer 19.079 glasovnic, tako da je skupno glasovalo 19.088 volilnih upravičencev. Dobri dve tretjini glasovnic sta prispeli na volilno komisijo že do sobote zvečer, v nedeljo samo pa je izročila pošta še okrog 6000 glasovnic. Ako upoštevamo, da so bile vse glasovnice priporočene, si lahko predstavljamo ogromno delo, ki ga je izvršila pošta.
Včeraj je volilna komisija začela z odpiranjem in pregledovanjem glasovnic. Delo je seveda precej zamudno in bo zato trajalo več dni, tako da bo rezultat znan naijbrže šele koncem tedna.
In sedaj klerikalci: ravnajte se po svojih besedah
Nedeljski <Slovenec» je napisal dolg uvodnik, ki naj ima najbrže namen nekoliko reformirati javno mišljenje o moralni dekadenci in politični brezobzirnosti ter strupenem sovraštvu klerikalcev. <Slovenec» najbrže hoče, da bi ljudstvo reklo: glej, saj vendarle še priznavajo neka višja moralna načela tudi v javnem življenju, oni vendarle še niso pozabili na svojo trditev, da so poklicani «vse preroditi v Kristusu*. Članek naj bo najbrže generalni kon-fiteor in mea culpa za vse strupeno, zlobno, cinično, žaljivo pisanje klerikalnih časopisov in njih dopisnikov. Kajti iz skoro vsake besede v klerikalnih listih, v najbolj skromni notici je slutiti, s kako božanstveno naslado zlobe se piše in udarja po nasprotniku. Nikjer ljubeznivosti, nikjer skromnosti, nikjer umirjenosti — povsod sama strupenost, škodljivost, ki niti prikrita ni. »Slovenec* lepo napiše, da je »človeka treba v korenini obnoviti in preobraziti. da bo sposoben ustvarjati povsod le mir, medsebojno spoštovanje, pravičnost in ljubezen«. Povdarja. da »materijalizem ne more vzdržati zavesti skupnosti človeštva ali sožitja in spoštovanja pravic njegovih posameznih organizmov«. Pri tem je notorič-no, da je SLS stranka golega političnega materijalizma. Tisti, ki je napisal nedeljski »Sk>venčev» uvodnik, mora najbrž z grozo opazovati početje SLS in posameznih njenih mamonistov. Drugače bi v strankinem glasHu ne dvignil tako svarečega opomina. Vzglede ima pred seboj in dan na dan gleda, kako strankarski materijalizem SLS pri TOI. pri mestni občini ljubljanski, pri kulturnem deta. pri učiteljstvu, pri denarnih zavodih razbija sožitje, medsebojno spoštovanje in ljubezen. Vidimo flfltmeč. da TH>''Wni matariializem SLS
slavi prave orgije, da hoče vse z mečem pokončati
Najhujše je, ako tat pride v hišo in gospodarju govori, kako je tatvina nemoralna, v isti sapi pa mu izmakne dragoceno stvar.
Občinske volitve v Kočevju
Krepka afirmacija slovenske večine, dasi je nastopila nesložna. — Napredna
večina v novem občinskem odboru.
V	nedeljo so se v Kočevju vršile občinske volitve s sledečim izidom:
Oddanih je bilo 589 glasov. Dobila je lista SLS 68 glasov in 3 mandate, lista župana g. dr. Sajovica 259 glasov (11 mandatov), nemška lista 208 glasov (9), lista g. dr. Rajha 54 glasov (2). SLS je dobila tretji mandat z ostankom. Izvoljen je torej na tej listi poleg g. profesorja Sivca in g. Kovačiča tudi g. učitelj Peterlin. Na listi gospoda dr. Rajha je poleg nosilca izvoljen tudi sodnik g. Šacelj. Agitacija je bila zelo živahna. Demokratski volilci so vsled neenotnega vodstva in raznih nesporazumov glasovali deljeno: en del za listo g. dr. Rajha. drugi pa za listo g. dr. Sajovica. Volilno borbo so komplicirali tudi osebni momenti raznih vrst. Izid volitev je v toliko zadovoljiv. ker je dobro afirmirana slovenska večina v Kočevju. Tudi je napredno zastopstvo v premoči. Kljub temu pa je delazmožnost novega občinskega odbora ogrožena, če ne pride v bližnjih dneh do likvidacije raznovrstnih diferenc in sporov. Komisari-jati bi v danem pofožaju mogli prinesti veliko škode.
Prva seja gerentskega sosveta v Ptuju
Ptuj, 30. oktobra
Za soboto, dne 29. oktobra t. I. Je sklical vladni komisar g. Zavadlal prvo sejo sosveta, katere so se gerentski sosvetniki polnoštevilno udeležili.
Predvsem le poročal g. vladni komisar, da Je dne 26. in 27. t. m. prevzel od prejšnjega župana v redu vse posle. Povdarjal Je nujnost, da se takoj nastavi vešč knjigovodja. Klerikalni sosvetniki z izbero, ki jo Je storil prejšnji mestni svet, niso bili zadovoljni, dasi boljšega kornpetenta izmed vsah 15. niso moj® predlagati. Sklenilo se je to -vprašanje rešiti deftaitivjro v prihodnji seji.
V	ostalem se Je sosvet večinoma bavil z vprašanjem dnevnega reda zadnje seje me-stoega sveta, ki je bila po mnenju oblasti nesklepčna ter Je skoraj vse toSke rešil analogno sklepom zadnje seje.
Lokal v Krokovi ulici (gledališko poslopje), katerega Je imela doslej v najemu pred kratkim umrla g. Stary, se Je oddal najvišji panudnici g. Krblenko, modlstki za mesečnih 360 Din.
Nato si je sosvet še izvolil razne odseke in sicer finančno-gospodarski in upravno-gospodarski, ubožni svet in posredovalni urad pa sta ostala prejšnja.
Končno se je sklenilo intervenirati, da se na progi Pragersko-Kotoriba odno^roo Ljutomer zopet uvede Jutranji (po! 8.) vlak, kot smo ga imeli nekdaj, kakor tudi da vo-
zi dosedanji popoldanski vlak ob I. naprej do Kotoribe, Cakovca ali pa Ljutomera. Tako bi pridobila na dijakih tudi naša ptujska gimnazija in event. tudi naši meščanski šoH.
Sklepi gereartskega sveta so bili večinoma soglasni, kar nam zopet jasno kaže, da Je ba tudi prejšnji mestni svet gotovo objektiven in je vse te zadeve pravilno presodil in rešil, dasiravno so bili pri zadnji seji, ko so bili ti sklepi stanj eni, navzoči po trditvi člankarja v »Slovencu« le sam! demokrati te eden larodni sodjaJist. Danes pa, ko so v sosvetu 4 SDS, 3 SLS, 2 NSS, 2 Nemca, 1 J5S ta 1 MRS, so bile odločitve enake.
Pred senzacionalnim političnim procesom
Beograd, 31. oktobra r. Veliko zanimanje viada v pofltičnib krogih, za sodno razpravo prod bivSrn radikafeklm poslancem Peru Jovanovidu, Dušanu Stibotiču in Ristu Ovadiču, katere toži ministrski predsednik Vtikičevič zaradi žalitve icn obre&ovanja. Tožba g. Vukičeviča se opira na dejstvo, da so imenovani trije bivši posland v svojih pritoffibah zoper izid skupščinskih volitev, pri katerih so propadli, navedli prepis zaupne okrožnice, ki jo ie baje poslal g. Vukičevič velikemu županu v banjaluškem okrožju.
Danes so bili toženci zaslišani pri beograjskem sodišču. Pri zaslišanju so v polnem obsegu vztrajali pri svojih navedbah v pritožbi ta izjavili, da se čudijo, zakaj Jih g. Vukičevič ni tožil zaradi težjih stvari, ker so v pritožbi navedli n. pr. tudi to, da Je agitiral s kraljevim Imenom Počakali bodo na sodno razpravo, pri kateri bodo vse svoje obdolžftve dokazali z dokumenti. Razumljivo Je, da ne Ie beograjska, marveč celokupna politična Javnost z velikim zanimanjem pričakuje razprave.
Obisk rusko-angleškega finančnika
Beograd, 31. okt. p. Bivši ruski finančni minister Peter Bark, sedaj direktor neke velike angleško banke, je dospel v Beo« grad. Posetil je generalnega direktorja Narodne banke, upravnika Hipotekarno banke, popoldne pa finančnega ministra Peter Bark je prišel v našo državo, da prouči naSe finančne razmere.
Mariborski komunisti proti klerikalnemu izmozgavanju ljudstva
Maribor, 28. oktobra
Komunistov v Mariboru prav za prav ni. Poznajo Jih le naši kierikald, ki označujejo s tem imenom socialistične levičarje zato, da jih iahfco preganjajo na njihovih shodih, ovajajo njihove govornike in sploh puščajo preganjati po svoji vladi. Kfejub temu pa so skušali po razpis« občinskih volitev klerikalni listi dan na dan ščuvati komuniste proti sodjalistom v trdnem prepričanju, da bodo komunisti verjeli klerikalnim voditeljem ta se dali celo speljati v škatlico SLS. Komunisti, Ud se sami imenujejo dekalisite, pa so nedavno gospoda Iz Cirilove tiskarne tako zabremkali, da je mahoma prenehalo vsakodnevno hvateanje in prilizovanje.
V »Bnotoost«, glasilo deka&tov, so poslali iz Maribora oster članek pod naslovom »Iz fare Sv. Magdalene«, v katerem razpravljajo o vprašanju, na čigav račun naj se popravljajo cerkve. Občine Studenci, ki so najtrši oreh za klerikalizem, Tezno, Radvanje, Pobrežje in V. okraj Maribora spadajo pod skupno faro Sv. Magdalene. Skupne cerkvene zadeve t oh občin upravlja cerkveno konkurenčni odbor, v katerega pošlje vsaka občina po dva zastopnika. Nedavno Je ta cerkveno konkurenčna odbor razpravljal o plačevanju doka ln popravila cerkve sv. Jožefa v Studencih. Tam so si namreč postavili kapucinl v zadnjih dveh letih krasno novo palačo, cerkve s stolpom, kj 2e razpada, pa na nevollo občanov nočejo popraviti sami, ampak zahtevajo to od občanov. Pri tej šefi se Je nadalje Izkazalo, da dolguje odbor Spodnle-štajerski posoJUnid v Maribora 15.000 Din, od katerih ie od 1. 1923 tudi obresti niso Hle plačape. Seje sta se udeležila tudi dekan ta zastopnik kapuctaov, ki pa si glede odplačevanja dolgov tudi nista bila edina, dočim so se zastopniki občin kar soglasno branili plačila Spodnještajereki posojilnid za dolg 15.000 Dta.
K temu poročilu dostavJjafio mariborski .ta stodenški dekalisti sledeče zaključke:
Sploh ne gre plačevati cerkve z ljudskim denarjem, bodisi k te aH one občine. So-cijalisti so Jim še premalo proti cerkvi in sedanji sodjalistlčni župan Kaloh v Stu-dendh naj bo bale prepričan, da stulen-ška občina ne bo plačevala cerkvenih popravil. Občinske volitve so pred vratmi in g. Kaloh bo dobil nezaupnico od delavstva, ker Je podpiral klerikalizem s tem, da je predlagal, naj se dolg razdeli na vse prizadete občine.
Članek končuje z debelo tiskanimi stavki: »Cerkve naj popravlja klerus sam in škofijska ter dekanijska veleposestva. Dosti so bogata Ako pa že nočejo tega, naj se rajši obrnejo na Trboveljsko dručbo, ki je dala ljubljanskemu škofu 100.000 Din, mogoče da bo dala tudi za sv. Tožefa kaj. Ampak dela vtki ljudstvo naj nikar ne izkoriščajo. Spominjamo železničarje, delavce in kmete na dejstvo, da je SLS dala črnogorskim princem nad 40 milijonov. To Je bil tudi ljud<ki denar. Torej za prince ta cerkve naj bi bil demar. za brezposelni proletarijat pa ni niti -kerie kruha. Proč s takim odramjeml Proč s tako politiko v občini in državi. Pekalisti.«
In to Je kleriknhiim vodite!iem tako caoo zao^o. da prav nič več ne Dišei« o komunistih.
Važen kongres avstrijskih socijalnlh demokratov
Boj med Bauerjevo in Adlerjevo strujo ali borba za koalicijo z meščansko vlado. Zdi se, da je zmagala struja za koalicijo. — Fr. Adler o Mussoliniju in sovjetih.
Dunaj, 31. oktobra d. Ob veliki udeležbi delegatov iz vseh avstrijskih dežel se ie v
soboto pričel kongres socijatne demokratske stranke, ki pomeni važen dogodek v notranji politiki Avstrije, ker je padla na nJem načelna odločitev o najvažnejšem notranjepolitičnem vprašanju, ali naj stranka išče koalicije z meščanskimi strinkami ali ostane še nadalje v dosedanji bojni poziciji. Kongres — na katerega so prišle tudi deputadie iz Nemčije, Češkoslovaške in Poljske — je otvoril strankin predsednik in dunajski župan Seitz, ki Je izjavil, da so dogodki 15. julija stranko postavili pred velike naloge. Ta kongres pa Ima potrditi notranjo moč stranke, ki jo bo njena vftlia do oblasti prepeljala preko vseh zaprek.
Nato Je pozdravil zbor zastopnik inter-nacljonale dr. Adler, ki je med drugim omenil tudi petletnico fašizma in Mussoiinijev manifest, ki je že zaradi tega zanimiv, ker spornima na nekdanje širokoustne govore cesarja Viljema in ki daje zato upati, da bo kakor ta mož tudi Mussolini izginil s površja. O ruski sovjetski republiki je dejal Adler. da je prinesla delavstvu bridko spoznanje, da so tam prišli do veljave samo simboli, ne pa svetovni red za mednarodni pioletariiat. Dok'er bodo boljševiki vztrajali na svoji nestrpljivosti ln hoteli, da bi manjšina gospodovala nad maso, tako dolgo Je resnično edinstvo delavskega gibanja nemogoče.
Za pozdravnimi govori inozemskih delegatov Je podal dr. Bauer poročilo o političnem položaju in je o vprašanju koalidje med burnim odobravanjem izjavil, da spričo sedanjih razmeT v Avstriii ni mogoča koalidia, ki bi zares služila interesom delavstva in ki bi bila združljiva s častjo in dostojanstvom socijataodemokratične stranke. On ne izključuje za vso bodočnost vsako koalid'o. ampak po njegovem mnenju bo treba na poti od samovlade btrržoazije do samovlade proletariiata prehoditi še fazo, v kateri bo ravnotežje razrednih sil zopet tako, da buržoazija ne bo več v stanu vladati nad proletariiatom ln narobe. V osta lem se ie Bauer izjavil proti koaliciji.
Za njim je govoril dr. Renner, ki se Je
načelno izrekel za koalicijo, povdarjajoč, da ie bila koalicija leta 1918. tn 1920. sreča za socijalno demokracijo in rešitev za Avstrijo.
Dunaj, 31. oktobra d. Na včerajšnjem zbo rovanju socijalnodemokratske stranke je prišlo do viharnih prizorov med govorom dr. M. Adlerja, ki je poveličeval dunajske demonstracije 15. julija in komunistični manifest. Nastopil je tudi ostro proti nameravani koaliciji.
Izvajan;a M. Adlerja je krepko zavrnil dr. Deutsch, ki je povdarjal, da je socijalna demokradja stranka miru. Prepir o koaliciji je brez smisla, je dejal govornik, če nimamo partnerja, ki bi hotel z nami v koalicijo In tak ie sedaj položaj. Tudi dmgi govorniki so nastopili proti govoru M. Adlerja.
Dunaj. 31. oktobra, s. Na današnji seji so je nadaljevala debata o političnem položaju. Glavni urednik <Arbeiter Z°itung» je priporočal koalicijo. ?e se pokaže, da Je potrebna in koristna, vendar ne vidi danes v Avstriji ničesar. kar bi kazalo, da je kaka koaliciia mogoča.
Končno je govoril Renner. ki je izjavil, da je po njegovem mnenitt najvažnejši rezultat te debater da je stranka pokazala tako svojo disciplino na znotraj kot na zunaj. Četudi je stranka z izgubo dveh važnih organizacij (govornik misli s tem vojaštvo in policijo) izgubila na oblasti, je to samo iziguba na zunaj. Kongres je pokazal edinstveno veliko manifestadjo, da avstrijska socijalna demokracija noče državljanske vojne. (Viharno odobravanje.) Ta manifestacija je potrebna zato, da ne bi mesto meščanstva in delavstva ljudie tretjega razr<»da uvedli tu fašističen režim. Ta manifestacija, ie dejal tovornik, izpričuje našo voljo za razorožitev in dokumentira, da hočemo ostati na tleh demokracije, Rajši imamo, da nam vladajo meščani in delavci, kakor pa da bi gospodovali nad nami fašistični parasiti. ki bi tlačili meščana, delavca ln kmeta. Ml hočemo imeti pravno državo, socijalni red in ustvarjajoče delo. Temu razvoju smo pripravljeni doprinesti žrtev — žrtev koalidje.
Sklepno besedo je Imel Bauer, ki se Je v s ličnem smislu izjavil kakor Renner. samo s krepkejšim povdarkom oborožitve proleta-rijata. Sestava resolucijo je bila nato poveri Jena posebnemu odboru.
Glose k Schwarzbardovem procesu
Komentarji k Schwarzbardovemu procesu so nehali v toliko, kolikor se ne zanimalo več za meritorno stran te interesarot-ne razprave, na kateri so so mnoge odlične politične avtoritete izjavljale o političnih razmerah v Ukrajini, o njenih notranjih sporih in bojih, osobito pa razmerju posameznih strank ta osebnosti do tamkajšnjega židovskega elementa.
Sedaj se fitrjejo drugi komentarji, taki, ki se bavijo z institucijo, ki je izrekla oprostilno razsodbo o morilcu nekdanjega vrhovnega predstavitelja Ukrajine. S tem, da so je pariška porota izjavila kakor da ni krivde v zločinu bednega Schwarzbarda, Je povzdignila njegovo krvavo dejanje na tako visoko stopnjo, da vabi na posnemanje. Politični umor postaja potemtakem neka višja dolžnost, ki stopi pred člana stranke, skupine ali naroda, ako smatra, da Je njegova skupina aH rasa prizadeta, s imperativnim nalogom, maščevati nekaj v Imenu skupnosti.
Take metode pravnega pojmovanja morejo postati fatalne. Potemtakem gre le za to ,da najde skupina, ki se čuti udarjeno, krivično prizadeto po delovanju neke druge skupine, svojega glasnika, ki Je pripravljen, izbrati svojemu revolverju primeren objekt, ki naj personificira nasprotno skupnost ta izvede maščevanje na njej. Včeraj sta si stala nasproti židovstvo in ukrajinski arijski svet zadnjič je šlo za avstrijske hackenkreuzlerje in njihove sodjatao-demokratlčno-republikanske nasprotnike, še malo popre) smo imeli nasprotje med ma-kedonstvujuščfart ta zemljedelci Iz Bolgarije, a Jutri bomo morda Imeli opravka z dvema strujama n*ed Alband. Gre pa v vseh slučajih za teto. za osebno justlco, ki Jo Izreče ta izvrši nekdo na svojo roko ta porotno sodišče se Izreče solidarno s to moderno obliko stare krvne osvete.
To je usodni memento Schwarzbardove oprostitve
Dunaj Je zadnjič reagiral na slično sankcijo krvave zasebne Justice s tem, da Je izročil plamenom celotno zgradbo z aparatom one institucije, ki v imenu pravice daje svoj pristanek na izrazit akt krivice. Pred nekaj leti Je porota na Češkem prav tako oprostila političnega morilca Čičon-kova, ali takrat se je vrhovna pravna instanca vendarle zdrznila nad zablodo in Je zapovedala revizijo procesa. Jutri bo morda Algiviad Bebi razvil svojo teorijo političnega umora, temelječo na argumentih albanske ali morda še kake druge vnanje politike in nemara se bo našla porota, ki bo spozmala, da je po tej teoriji dobro in svobodno ubijati
Po tej poti mora institucija porote, ki je nekdaj pomenila izrazito demokratizacijo pravmega postopka, izkopati sama sebi grob; njene argumente vzeti resno, res ne bo več mogoče, ako ni človek pripravljen, pripustiti izdatno generalizacijo. Na vseh straneh, v raznih državah, se oglašajo svarilni glasovi, naj porota ne zlorablja zaupanja, ki jo ima demokratizem vamjo, naj ne zanemsija svoje dolžnosti, ki je vendar pravičnost. Vedno določneje se kaže potreba, da se ta, sicer simpatična institucija temeljito reformira in oprosti onega težko opredeljivega, a pri tem ipak jasnega, kar lo tišči k tlom i« 'o deg'adira z nekdanjega visokega, suverenega mesta.
Pariški Ust' s« vprašujejo, zakaj naj bi baš Pariz posta! torišče, kjer se poravnavajo krvavi računi med raznovrstnimi ev-
ropskimi nasprotniki. Prav tako so se nedavno izpraševili dunajski listi. Nekdo od advokatov v Parizu pa Je na to odgovoril, da pač zato, ker Je tamkajšnja porota na »dobrem« glasu.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Beograd, 31. oktobra, p. Kakor se doznava iz zunanjega ministrstva se bodo pričela v kratkem pogajanja med našo državo in Avstrijo glede revizije trgovinske pogodbe. Naša vlada je sporočila avstrijski vladi svojo željo, da se pogajanja vršijo v Beogradu. Jugoslavija bo pri teh pogajanjih predvsem zahtevala, naj se odpravijo tež-koče, ki so nastale zaradi tega, ker je avstrijska vlada povišala uvozne carine za naše poljedelske produkte, ki so bili naš najvažnejši uvozni predmet v Avstrijo. Avstrijske delegate pričakujejo v Beogradu 6. novembra, pogajanja pa se bodo najbrž začela že 7. novembra.
Brezobrestno posojilo po katastrofi prizadetim oblastim
Beograd, 31. okt. o. Ekonomski komite ministrov bo imel ta teden sejo, na kateri bo razdelil kredit 5 milijonov dinarjev kot brezobrestno posojilo onim oblastem, ki so trpele radi elementarnih nezgod.
Ameriško posojilo beograjske občine
Beograd, 31. okt p. Notranji in finančni minister st« dovolila beograjski občini na. jetje inozemskega posojila pri ameriški bančni tvrdki Cheese National Corpora. tion. Kakor se doznava, se bo že jutri-na newyorški borzi pričelo podpisavanje tega posojila.
čičerin za udeležbo na raz-orožitveni konferenci
Ženeva, 31. okt. s. Glavno tajništvo Društva narodov je prejelo od Očerina nastopno brzojavko: Po prejemu note Sveta Društva narodov od 12. decembra 1926, s katero je bila sovjetska unija po« vabljena, da pošlje delegata na priprav« Ijalno razorožitveno konferenco, in po na. to v tej zadevi izmenjani korespondenci, vladi sovjetske unije ni bilo mogoče vde. ležiti se dela pripravljalne razorožitvene konference, ker je bila Ie«ta sklicana na švicarskih tleh. Ker pa se je incident med sovjetsko unijo in Svioo med tem s pro« tokolom od 14 aprila t 1. poravnal, imam čast sporočiti, da je vlada sovjetske uni« je pripravljena sodelovati in prosi, da ji naznanite kraj in čas prihodnjega seatan« ka ter dnevni red
Komisija je, kakor znano, sklicana na 30. novembra t. L
Pasivna rezistenca čsl. železničarjev
Praga, 31. okto. s. Tiskovni urad izjav« lia, da so vesti o pasivni rezistenc* med železničarji neosnovane. Temu nasproti pa zatrjujejo privatna poročila, da se pasivna rezistenca že izvaja in da imajo vlaki za« to že do 24 ur zamude.
Angleški delavci na poti v Moskvo
London, 76. oktobra (be). N« ruski p«.r» nfc «Sovlet» »e je ukrcalo RO zastopnikov angleških delavskih organizadi. ki se ude« leže velikih svečanosti povodom deaetiet« niče »ovjetsbe revokjcvic.
Naši kraji in ljudje
Ponesi luč na grob...
Ponesi, dragi, Ivč na grob, mordš jo zvesta duša čaka, tnordš v nevidnem svetu kdo za lučko svetle solze plaka . . . Ta lučka ni ko bledi cvet. Id sf^herno pomlad priklije in ga Jesenski mraz ubije — ia lučka, ki v dnu srca tli in drag} duši v radost sije, je silnejša ko celi svet. Če iz ljubezni jo prižgete njim, ki življenje so končali in zemlji svojt? delo dali — gori naj delu f večno čast. Ce jo prižgete ' njim, ki pali so ko cvetovi nerazcveli prej ko živeti so začeli — gori življenju naj v porast. A če prižgete Jo trpečim pod jarmom tujstva ali bede, gori naj v opomin živečim, da kliče sodba brez besed" . , .
Griša.
Lojze Dolinar: Nagrobnik Zupančičeve družine z bronastim kioom.
Glej članek *Ti belih križev tlht kraj.. j>
Domovinska slavnost v Dravogradu
Odkritje spomenika junakom, padlim v koroških bojih. Maribor, dne 31. oktobra.
Včeraj popoldne se je odpeljalo s koroškim vlakom na stotine odlične mariborske narodne publike z društvi in zastopniki oblasti v Dravsko dolino, da se udeleže slavnosti odkritja spomenika koroškim junakom v Dravogradu. Svečano razpoloženje je še dvignil prekrasen, solnčni jesenski dan. Z vseh strani koroškega okrožja so prihitele množice naroda, deputacije Sokolov, požarnih bramb, Orjune. Orlov, narodnih društev, zastopniki vojske, veliki župan, predsednik oblastnega odbora, zastopniki mest, trgov in občin, tako da je vrvelo po ljubkem Dravogradu, okrašenem z narodnimi in državnimi zastavami, okrog 2000 gostov. Dolg sprevod se je strnil na trgu pred občinsko hišo in molče kremi čez travnik na dravogradsko pokopališče. Ze sprevod sam je kazal, da smo tik državne meje: Na čelu so korakali v dolgi četi obmejni finančni stražniki, četa orožnikov, Orjuna, koroško sokolsko okrož-
je z depirtacijo mariborske sokolske župe. odlični zastopniki: veliki župan, brigadni general, predsednik oblastne skupščine in drugi, šolska mladina in množica gostov iz cele Dravske doline do Maribora in slovenske Koroške, tako da je bilo domače pokopališče skoro preozko, da sprejme vse neštete častilce padlih junakov.
Spominsko slavnost je otvorila za Kolo jugoslovenskih sester v Dravogradu učiteljica ga. Mandlova ter v svojem govoru poudarila, da je dal vzpodbudo za postavitev spomenika, ki ga je oskrbelo Kolo jugoslovenskih sester, dravograjski prošt SerajnJk.
Kot slavnostni govornik je nastopil koroški rojak g. Janko Arnuš, nakar je g. prošt opravil ob asistenci treh duhovnikov cerkvene molitve. V imenu vlade je spregovoril veliki župan doktor SchaUbach in položil pred spomenik krasen venec z državno trikoloro. V imenu komandanta dravske divizije je položil venec brigadni general b komandant mesta Maribora g. Spasič in za 45. pešpolk iz Maribora polkovnik Sarič. Navzoč je bil komandant artilerijskega polka iz Maribora polkovnik Lukovič in zastopnik pešpolka iz Celja, tako da je bila naša hrabra vojska zelo častno zastopana.
Za oblastni odbor se je poklonil ma-nom padlih junakov in izročil venec predsednik oblastnega odbora doktor Leskovar. za mestno občino Maribor ravnatelj dr. Kohler. ki je tudi vneto pomagal pri organizaciji slavnosti. Sledili so govori ostalih zastopnikov, ki so tudi vsi polagali krasne vence in šopke pred spomenik: Za malgajevce Rajko Kotnik, za rezervne oficirje dr. Makso Kovačič. za koroško sokolsko okrožje starosta dr. Železnikar. ki je rmel posebno lep domoljuben govor, za Jugoslovensko Matico predsednik Stanko Detela. za Gasilsko zvezo gospod Mravljak. gasilci iz Dravograda, za Orjuno oblastni načelnik Reia. predsednik Narodne čitalnice. šo'ska mladina iz Dravograda in Marenberga in za Zvezo slovenskih vojakov predsednik Colarič.
Gdč. Fillerjeva je prebrala došle pozdravne brzojavke, nakar je predsednica marljive dravograjske podružnice Kola jugoslovenskih sester ga. Remec, izročila lepi spomenik občini v varstvo.
Vmes je zapel domači pevski zbor Mežica-Dravograd pod vodstvom šolskega upravitelja g. Križmana več v srce segajočih pesmi, od katerih je bila zadnia na.i'epša «Oi Doberdob*. Ob govoru malgajevca so zadoneli iz daljave nad Dravogradom rogovi in povzdignili resnost trenutka ko je padla trikolora z zagrnjenega marmornega spomenika v katerega so vklesana imena šestih nepozabnih, mladih junakov.
Ob skupnem grobu sta stali tudi dve preprosti, črno oblečeni materi prezgodaj umrlih sinov, ki ju ie še posebej pozdravil zastopnik vojske general Spasič. Ko so zginilj zadnji zlati žarki za visokimi gozdovi proti tužni. neosvo-bojeni Koroški, se ie razš'a množica naroda, ki ie pravkar svečano obljubila da ne bo nikdar pozabila žrtev za osvobojeno domovino.
Ponesrečenec v Peklu pri Borovnici
Borovnica, 31 oktobra
V nedeljo. 30. t. m., je hotel v Peklu Albert Jager, žel. uradnih najti, nov prehod na Pokojišče. ki naj bi vodil desno od dosedanje poti. Ko ie prišel do korita, desno pred prvim slapom, je našel površnik. Pozoren na to. je preiskal prostor in našel 3 metre stran pod pečino skelet v moški obleki. Povrnil se je takoj v Borovnico, obvestil komandiria žendarmerijske stanice ter se vrnil z rešilnim mošrvom na lice mesta, kjer so z vslikim naporom izvlekli ponesrečenca iz globeli pod pečino.
Identitete ponesrečenega ni bilo mogoče ugotoviti, ker ai imel nobenih listin, niti monogramov na robcih Njegov telovnik Je sive barve s črnimi črtami, hlače navadne rjave, suknja temno rdeča ia obnošena, čevlji na zadrgo iz boksa tn na petah oko-
Popolnoma novo!	Mladini prepovedano!
FILM nesebične ljubezni in poln toplote človeške krvi po nesmrtnem delu RENEE FAUCHOISA.
Tragedija v cirkusu
V glavni vlogi velika cirkuška atrakinja:
Opica, ki govori
Potovanje križem sveta na cirkuškem vozu. — Žrtvuje bogastvo in srečo za ljubezen žene, ki ga vara s kroti* teljem levov. — Izredne akrobatske bravure opice, ki govori, njeni na» pori, da reši svoje prijatelje. — Lju= bežen cirkuške Venere. — Črni na» klepi, ki jih prepreči govoreča opica. Izredno uspela igra in lepi igralci: Foxsfi'kn
OLIVE BORDEN, DON ALVA* RADO itd.
->ol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
c od 11. do 12. in od 2. ure dalje.
Elitni Kino Matica.	Telefon 2124.
vami. V telovniku so našli prazoo listnico in molek, v žepih pa dva robca, rdečega z modrim robom in belega z rdečimi pikami na robu. Visok je bil ponesrečenec približno 175 cm ter močne postave. Imel je slabe redke zobe; v zgornji čeljusti mu Je manjkala leva stran, v spodnji desna stran zob. Po mnenju reševalcev ie maral ponesrečenec zgrešiti pot iz Pokojišča ter je padel čez 25 m visoko steno. Njegovo okostje so pokopali danes na borovniškem pokopališču.
Direktor inž Matko Schneller
ki je bil te dni premeščen iz Ljubljane v Sarajevo, je bil v vrstah slovenskih železničarjev zelo priljubljena osebnost. G. direktor se je že pred vojno, ko je služboval v Trstu, udejstvoval v nacijonalnih železničarskih organizacijah. Po prevratu mu je obratno ravnateljstvo juž. železnic poverilo vodstvo gradbenega oddelka. Pod težkimi okol-nostmi, ko so vse železniške proge no-
sile strašne sledove svetovne vojne, je g. načeinik Schnelier z veliko uvidevnostjo in pridnostjo upostavi'1 naše proge. Njemu gre velik del zasluge, da so današnje proge v Sloveniji prišle na glas najboljše vzdrževanih v državi. Po prevzemu južne že'eznice v državno upravo je bil g. načelnik imenovan za pomočnika direktorja ljubljanske direkcije drž. železnic. Skupno z energičnim direktorjem dr. Borkom, ki je bil odpoklican v Subotico, je organiziral novo direkcijo in si stekel zasluge pri gradnji pa'ače »Ljubljanskega dvora« itd. Pozneje se je mnogo udejstvoval tudi na konferencah strokovnjakov za gradbe novih železniških prog, predvsem onih ki jih naj dobi Slovenija. G. direktor je bil vseskozi kon-dlijanten in dober vrhovni šef. ki ga bodo slovenski železničarji težko pogrešali. Na njegovem novem službenem mestu, kjer ga čaka mnogo odgovornega dela. mu želimo najlepših uspehov!
Hrušč in trušč na zborovanju hišnih posestnikov
Zborovalce je razgnala policija.
Ljubljana, 31. oktobra.
Za nedeljski shod hišnih posestnikov je spričo raznih vesti, ki so se širile med hišnimi posestniki samimi, kakor tudi med najemniki v Ljubljani, vladalo veliko zanimanje. Med posestniki je bilo opažati že v soboto čudno nervoz-nost. kajti vesti, ki so prihajale iz vrst najemnikov, so napovedovale huda presenečenja . . . Unionska dvorana se je v nedeljo napolnila s poslušalci že pred 10. uro. Takoj početkoma je bilo opaziti, da prevladujejo med zborovalci najemniki, ki so bili porazdeljeni po celi dvorani ter so zasedli tudi prve prostore pred odrom.
Odbor društva hišnih posestnikov se je plasiral ob predsedniški mizi. nakar je zborovanje otvoril predsednik gospod Ivan Frelih. Zborovanje je bilo takoj moteno s silovitim hruščem in truščem. Dasiravno je skušal predsednik apelirati na zborovalce s pozivom na red in mir, skoraj da ni bilo mogoče doseči pomirjenja. čim je g. Frelih zapreti! z intervencijo policije, je nastal še večji nemir. Po dvorani je završčalo in dvigale so se skupine napram skupini Na eni strani: «Doi z najemniki in socijalisti!*. na drugi strani: «Ven z hišnimi posestniki!« Pripadniki in člani raznih socijalističnh strokovnih organizacij niso kazali volje, da bi se pomirili ali celo umaknili. Ko je slednjič le nekoliko nastal mir, je predsednik gospod Frelih pričel z otvoritvenim nagovorom. Pozdravil je zborovalce v splošnem, ugotavljajoč, da je kritiziranje odbora po posameznih članih društva neumestno. Sporočil je pozdrave glavnega odbora hišnih posestnikov v Beogradu, g. dr. Marinkoviča ter enako prisrčne pozdrave Strokovne zveze hišnih posestnikov v Parizu, grofa La Meruja. V nadaljnem govoru je izvajal, da so hišni posestniki z gotovostjo računali z ukinjenjem stanovanjskega zakona s 1. novembrom. Tendenca vladnih skupin za podaljšanje zakona pa se je opazila že pred formacijo te vlade kakor tudi v tej vladi sami. zato so bili hišni posestniki budno na delu. da to sprečijo. Stvar pa se je zasukala drugače in stoje hišni
posestniki zopet pred nekakim prehodnim stanjem. Predsednik g. Frelih je nato pozdravil navzoče goste, zastopnike rajnih gospodarskih korporacij, med njimi v prvi vrsti zastopnika TOL <Lr. Pretnarja, novinarje itd.! V teku nadaljnega govora se je pritožil o poslovanju bivših stanovanjskih sodišč, nakar je skušal razviti vsa za hišne posestnike važna vprašanja, glede davčne reforme itd. Konstatiral je, da je danes v Ljubljani pobotanih do 95 odst z hišnimi lastniki, kar se je ustvarilo na podlagi medsebojnega umeva-nja težkih socijalnih prilik in razmer. Res so se na podlagi zakona in naredb zvišale najemnine, v kolikor je to tudi pravično ...
Ze pri teh predsednikovih besedah je nastal v dvorani ponovno hrup. ki je kazal ogorčenje večine v dvoranL Kljub temu pa je predsednik nadaljeval. da so ostali računali na podaljšanje zakona — in to izrabljali. Omenil je tudi prvotni predlog dr. Gosarja glede zaščite stanovanjskih najemnikov, ki je bil pozneje spremenjen, nakar je bilo podaljšanje stan. zakona sprejeto v spremenjeni obliki. Seveda je tudi proti temu načrtu odšel od strani hišnih posestnikov na vlado protest, ki pa ni zalegel.
Ker je medtem kraval naraščal in je dosegel vrhunec, ko je g. Frelih citiral izjavo, ki jo je izrekel dr. Gosar «da bodo najemniki pač morali stanovanje iskati.« (Klici: <Kje? na Zabja-ku?» »Pod kostanji itd.«) Med \elikim hrupom se je ponudil zastopnik demonstrirajočih g. Fran Svetek, da bo pomirjajoče vplival na zborovalce. Do tega pa ni prišlo. Predsednik društva hišnih posestnikov g. Frelih se je umaknil z odra in odšel. Ker ga niti po preteku pol ure ni bilo nazaj, je končno najstarejši član odbora g. Ivan Nepo-muk Jeglič shod zaključil. V dvorani so se kmalu pojavili uniformirani stražniki, ki so zborovalce razgnali. Bojevito razpoloženje, ki je vladalo ves čas v dvorani, je pač dokazalo, da dr. Go-sarjevo reševanje stanovanjskega problema tudi v Ljubljani ni zadovljilo ne hišnih posestnikov, ne najemnikov. O razbitem shodu nam je društvo hišnih posestnikov poslalo naslednjo objavo s prošnjo za priobčitev:
Hišnim posestnikom!
Plačanci in razni drugi nepoklicani elementi so včeraj preprečili redno zborovanje na našem shodu. Ker tudi policija kljub prošnji ni intervenirala, je bilo nemogoče hišnim posestnikom dati pojasnila, ki so nujno potrebna za 1. november. Ker je predsednik prejel tudi več grozilnih pisem ter se je na shodu grozilo celo z orožjem, se je moral shod zaključiti. Razgrajači so hoteli doseči, da bi shod zgleda! kot nekako nedostojna demonstracija hišnih posestnikov proti ministru soc. pol. g. dir. Gosarju. kar se je takoj v začetku videlo, a se jim to ni posrečilo. Zaradi potrebnih pojasnil naj se posestniki oglasijo v društveni pisarni
Demonstranti niso s svojim vpitjem ničesar dosegli, hišni posestniki pa bomo v kratkem zopet zborovali.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
16 letni Herman Kušter okradel princeso Ratibor in princa Hohenloha
Litija, 31. oktohra
Šele 16-letni Herman Kušter, sluga kneza VVindischgrStza na Bogenšpergu. je postal povzročitelj dogodka, ki utegne biti odločilen za nadaljno njegovo življenje.
Kiušter je bil rojen v Hambornu v Nemčiji in po očetu pristojen v štajerske Konjice Iz Nemčije so ga poslali v pristojno občino, kjer ga ie spreiei za slugo konjiški graščak Hugon Windrschgr3tz. ki se rau ie mladi simpatični in bistroumni deček na mah prikupil Nekega dne pa je zmanjkala dragocena stenska ura . . Tatu ntso dobili, Herman pa je odšel od tu na graščino Bogenšperg pri Litiji, kjer živi brat konjiškega graščaka g. Alferd Win-dischgrSiz.
Herman je tu postal knezov osebni sluga. Na Bogenšpergu se ie počutil srečnega in zadovoljnega. Nad vse je ljubil avtomobilske vožnje. Kadar Je zdrčal knezov luksuzni avto, krasni »Oaklan« po bogenšperskih serpentinah, ta v trjem Herman, tja skozi Šmartno v Litijo, le zavriskalo njegovo srce od veselja; v takih trenotikih se je porodila mladeniču skrivna želja po lastnem motomem vozilu
Zapeljiva misel, sedeti raa motorju in dirjati po befth cestah, ie mučila šestnajst-letnlka čim dalje bolj. Sklenil je, da hoče postati kar najhitreje srečnik med srečnikl.
Danes premijera! Film velikih senzaciji

m- BOST^TUDI -TftKO -ŠIRIN [)OBRO-OBbECENA-KAKOfi-JA2
Pustoiovni film neverjetnih senzacij. Bori ba na aeroplanu, na viseči železnici nad 500 m globokim prepadom. V glavni vlogi slavni Čarlo Aldini ter elita nemških umet« nikov Vtvlan Gibson, Hans Albera, E. KaisertTitz, Albert Paulig. Nely Delschafi.
Krasni naravni posnetki I Danes ob pol 11., 3, pol 5., 6, poi 8, 9. uri.
Telet 2730.	KINO *DVOR».
Na Bogenšpergu je zavladalo živahno življenje, ko so se pojav® običajni jesenski gostje in lovci, sami prijatelji domačega kneza g Alfreda Windi-schgr3tza. Elitna dTužba, večinoma fciozemri, se Je prav dobro zabavala v naših krajih, ki so. z lepimi in salinčninti dnevi še pridobili na Jesenski slikovitosti. Da zadoste še svojim verskim dolžnostim, so poklicali iz Ljubljane patra frančiškana, ki Jim Je bral mašo v stari grajski kapeli, sezidani po grofu Ivanu Vajkartu Valvazonju, pisatelju >Sla-ve vojvodJne kranjske«. Kušter ju pa nI dal demon, hlepeč po denarju miru . . . Sedaj je čas, si je mislil . . .
Ko ie bila vsa družba zbrana v grajski obednid, Je kuril Herman po sobanah peči in premišljeval kako bo prihodnjo nedeljo že sedel na svojem motorju . . .
Med tednom pa je omenil družbi princ Rudolf Hohenlohe iz Rotenhausa-Gčrkena na Češkoslovaškem, da pogreša v svojih kovčegih večje zneske čeških kron. Ko Je pa pripomnila princesa Gabrijela Ratfbor iz gradu Graffenega pri Dunaju, da pogreša laške liTe, ki Jih Je imela v denarnici, viseči v svoji garderobi, so postali gostje pozorni.
Takoj Je bil osumljen Herman Kušter, ki j.e edini imel dostop v njih sobe. Ko Je Herman začel zapravljati in plačevati drugim za vino in pijačo, ko ie kupil dežni plašč, poslal prijatelja Gusteljna v Lli4>ljano, da zamenia češke krone in lire ter kupi motorno kolo, ni bilo nobenega dvoma več, da je Herman Kušter — tat
Herman je bil aretiran in Je sprva tajil, pozneje pa je vise priznal Pri podrobni osebni preiskavi so našli pri njem še dve zlati zaponki, o katerih pa trdi, da mu jih je dal neki sluga pri grofu Češki v Tri-entiu.
Mladega kradoviča so pripeljali v litijske sodne zapore, kjer nevzdržno joka in obžaluje svoje nepremišljeno dejanje.
Za Hermana Je sedaj lepa služabniška li-vreja bržkone za vedno Izgubljena.
Defravdant Blažič in njegova žena aretirana v Gorici
Zagreb, 31. oktobra
Včeraj je prejela zagrebška policija brzojavko iz Gorice, da ie tamošmja policija aretirala defravdanta, slugo tvrdke »Maut-ner« d. d Roberta Blažiča in njegovo ženo. Odposlanci zagrebške kakor tudi reške policije so kaj hitro dognali sledove za pobeglima. Smatrali so za gotovo, da bo Blažič, ki je rojen v Gorici, najprvo obiskal svoje sorodnike in skušal tam izbrisati za seboj vsako sled. Policija v Gorici je bila v naprej obveščena o njegovem prihodu in ga je aretirala kar v avtu.
Dognalo se Je da sta defravdantu Bla-žiču in njegovi ženi pomagala pri prehodu preko meje tihotapca bivši finančni stražnik Kikin in njegov sorodnik Nucika. Oba je reška policiia aretirala in zaprla. Ker je Blažič italijanski državljan, ga »e bodo predali našim oblastim, temveč ga bo sodilo italijansko sodišče. Njegovo ženo Terezijo pa bodo izročili zagrebški policiji. V Zagreb še ni dospelo obvestilo, koliko denarja so Š€ našli pri Blcižiču.
Avtomobilska nesreča v Kranjski gori
Kranj, 31. oktohra
Prekrasna jesenska nedelja je ustregla mnogim slovenskim avtomcbilistom, da so pohiteli širom Gorenjske Tako se Je z nekim kranjskim trgovcem podal na izlet proti Kranjski gori tudi nadgeometer pri tukajšnjem sreskem poglavarstvu, g. Fran Zupančič.
Ko se je avto zvečer v mraku vračal iz Kranjske gore, je šofer (mlad in menda še ne dovolj izkušen dečko) zavoziJ v železniške zapornice, ki so se spuščale ravno v onem momentu, ko je avto privozil po ovinku Avto Je v zaletu s sprednjim delom dvignil prvo zapornico, ki pa je padla zopet nazaj in silovito udarila ob čelu g. Zupančiča, ki je sedel v desnem zadnjem sedežu. Po čudnem naključju se niti šoferju niti ostailm pasažirjem ni zgodilo ttič zlega, — g .Zupančič pa se je takoj onesvestil ta začel krvaveti na glavi.
Na kraju nesreče se je hitro zbrala velika gruča domačinov In dekleta so urno izpirala poškodovancu rane. Od časa do časa se Je g 2upanfič obujal k zavesti, a se nato zopet onesveščal V pozni nočni url so ca prepellali v Kranj in Je upati, da bo okrevtL
Domače vesti
Cenjenim naročnikom, ki nimajo za letos še plačane naročnine, smo zadnje dni priložili položnice. Prosimo ali. da jo poravnajo takoj prve dni decembra, in sicer do konca leta, da tako olajšajo upravi delo.	Uprava «Jutra».
*	Odlikovanje. Kralj je z redom Belega orla 4. razreda odlikoval major ja-pilota Dušana Radovjča ki kapetana-pikrta Ferda
Gradišnika.
*	Imenovanje v državni službi. Inž. Ferd.
Šinkovec le imenovan za direktorja rudnika v Zabukovcu. Upokojeni inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani dr. Milan Vukičevič je reaktiviran za pomočnika ministra za narodno zdravje.
*	Dva nova napredna poslanca v obl. skupščini ljubljanski. V smislu zakona le odložil svoj poslanski mandat V Ifobljanskl oblastni skupščini nar. posl. dr. Albert Kra-mer, ki je zastopal srez Kranj. Na njegovo mesto stopi kot poslanec g. Ivan Lončar župan v Tržičn. Ravnotako le odložil mandat v obl. skupščini nar. poslanec g. Ivan Urek, katerega naslednik ie g. Ivan Bo-govič, posestnik s Čmlča. Oblastne skupščine se, kakor smo že poročali, sestanejo 5. novembra.
♦	Imenovanja v vo,aškI službi. S krafle-vim ukazom so Imenovani: sanitetni polkovnik dr. Rihard Jug za načelnika sanitetnega oddelka komande Dravske divjzjjske oblasti, ki bo obenem vršil tudi dolžnost šefa kirurgi čnega oddelka Dravske dhrizij. ske oblasti, ki bo obenem vtšII tudi dolžnosti šefa ktnrrglSnega oddelka Drav. stalne vojaške bolnice; sanitetni polkovnik dr. Viktor Moravec za šefa personalnega odseka sanitetne inšpekcije; pehotni polkovnik Alfonz Žerjav za komandanta vojnega okrožja v Otočcu; pehotni podpolkovnik Vekoslav Verderber za pomočnika komandanta 23. pehotnega polka; pehotni podpolkovnik Matija Štefin za pomočnika komandanta vojnega okrožja v Valjevu: peh. pod-pojkovftfk Milan Majcen za pomoč, komandanta vojnega okrožja v Ljubljani; pehotni podpolkovnik Konstantin Casny za pomočnika komandanta vojnega okrožja v Celiu; pehotni major Erih Pipan za komandanta 3 batalkma 18. pehotnega polka »Suvobor-skega«; pehotni podpolkovnik Adolf Kiler za komandanta 3. bataljona 48. pehotnega oolka in konjiški podpolkovnik Vladimir Seimig za pomočnika komandanta 2. konjiškega polka. V vojni mornarici je poročnik bojnega broda 1. razreda Kosta Orubešld imenovan za komandanta kr. broda »Silni«.
♦	Profesor Oktmjev v Jugoslaviji. Znani profesor zgodovine in umetnosti na praški univerzi in velik prijatelj našega naroda g. Okuniev se mudi že nekoliko dni v Beogradu. Profesor Okunjev je nedavno priredil v Skoplju nekoliko uspelih predavani ter je pregledal tudi odkopnine »starodavnega mesta Stobi v Makedoniji. Iz * # ograda odpotuje g. Okunjev V Zagreb ter obišče ttidi Ljubljano.
•	Kongres »Jadranske Straže«. V nedeljo dopoldne je bil v Splitu na svečan način otvorjen kongres »Jadranske Straže«. Svečanosti se je udeležil tudi kraljev zastopnik general Todorovič, nadalje zastopniki vojaških ta civilnih oblasti, nacijonalnjh udru-ženj Itd. Otvoril je kongres predsednik centralnega odbora g. Jure Biankjni. Svoj govor je pričel z besedami, ki jih je izgovoril kralj Aleksander ob priliki svojega boravka v Splitu: »Dalmatinci, bodite verni čuvarji našega morja; za vami stoji vsa naša domovina!« Tem besedam je sledilo burno odobravanje. V svoiem poldrugouT-nem govoru je g. Bjankini povdarjal našo dolžnost, da čuvamo naš Jadran, oni Jadran ki so ga naši praočete skozi stoletja čuvali in očuvalj. 2upan dr. Tartaglla le pozdravil kongres v imenu mesta Splita. Kralju, prestolonasledniku in ministru vojske in mornarice so bjli odposlani brzojavni pozdravi. V imenu zagrebškega odbora »Jadranske Straže« je univerzitetni profesor dr. Šjlo-vič povdarja!, da je bil Split vedno popri-šče borbe med slovenstvom in romati s tvom ter naglašal. da se bodo vsi Srbi. Hrvati ln Slovenci z istim navdušenjem borili za Makedonijo kakor za Jadran. Govornik pošilja pozdrave zasužnjenim bratom v Gorici, Istri in drugih krajih, katerih ne bomo nikdar pozabili. Velike ovacile so bile prirejene starčku Miti Bresurru iz Črne gore, ki sporoča Italiji, da nrma njčesaT Iskati pri nas. mi pa moramo zahtevati Goriško. Istro m Reko Popoldne so zborovali posamezni odseki. Kongres bo tra'al tri dni.
♦	Iz debate o stanovanjskem zakonu. 11 BeogTada nam pišejo: Poslanec dr. Kostič (SDS) Je v svojem govoru, ko Je grajal nerazumevanje državnih uradov za stanovanjsko akcijo, podrobno popisal tudi brezuspešno akcijo uradniške gradbene zadruge v Novem mestu, ki je zaprosila pri prometnem ministru za ugodnosti pri prevozu grad benega materijala za svoje zgradbe v Novem mestu. Prejela pa ie negativen odgovor, dasi so v tej zadrugi združeni sami državni nameščenci. Ministrstvo se izgovarja na to, da so se godile v sličnih slučaja velike zlorabe, kar ie pač dokaz, da
Vesela vest za naše radioamaterje
Naše radioamaterje ie zadnji čas zelo iz» nenadilo, da so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi «MR 3», da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bakelita na« mesto nekdanjega kovinskega vratu. Ta sprememba ie odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas. iz katerih ie bil sestavljen vrat Tudi aktivna grejalna žica ie sestiv« ljena in montirana po novih ameriških me* todah. tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi «MR 3». ki ie Mla tudi do sedaj odlična, izboljšala do skfaifioSfi Cene cevi je pustila tvrdka »Tnngsram*. d d. vseeno nespremenjene, ker ie prešla tovarna radi znatnega povečanja naročil k racionalneje Jemu proizvajanju radio-cevi v seriji
so bile dotične ugodnosti dane zelo površno in neprecizito, ne bi pa smelo sedaj biti povod za kazen nedolžnih. Poslanec dr. Kostič Je zahtevat, da piinister saobračaja do-tlčne prošnje novomeške uradniške zadruge Znova vwme v pretres. (Op. ur. S tem popravljamo transmfsijsko pogreško v telefonskem poročilu, ki je govorilo o neki zadrugi v Prekmnrju, v resnici pa je šlo za zadrngo v Novem mestu.)
♦	Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob 7. je po daljšem bolehaniu uflirl v Ljubljani dolgoletni bivll upravnik »Slovenskega Naroda« gosip. Valentin Kopitar. Od leta 1806. ko ie vstopil v službo v uprarvl, do 1. novembra 1924. ko ie stopil v pokoj, je služboval vestno, z veliko agilnostjo. Pridobil si je Urok krOg znancev in prijateljev ne samo v Ljubljani, temveč Širom cele Slovenije. Odšel je v večnost v starosti 63 let. Pogreb zaslužnega pokojnika se bo vršil jutri ob 14. s Čopove ceste 21 na pokopališče k Sv. Križu. — V Ljubljani je umrla posestnica ga Marija Zor. Pogreb se bo vršil danes ob 9.30 iz hiše Žalosti Sp. Šiška na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, preostalim naše Iskreno sožaljel
♦	Pogreb vladnega svetnika g. Pavla Svetka. Včeraj opoldne so pripeljali z avtom ttuplo pok. vladnega svetnika g. Pavla Svetka, v njegov domači kTai Llti'0 Pogreb se ie vršil ob 16. iz hiše njeogve matere Pogreba So se udeležili številni njegovi kolegi in sošolci, mnogobro.ino število občinstva iz vse litijske okolice, vse uradni-štvo okrajnega glavarstva z vladnim svetnikom g. Podbojem na čelu, vse tukajšnje ženstvo pod vodstvom pokojnikove matere ge. Terezije Svetkove iti. za SDS predsednik g Laiovic. Iz Krškega so bili na vroči: namestnik pokojnega glavarja dr. Šiška, komisar dr. Tomšič, sod. svetnik Jan zastopnik velikega župana dr. AndTejka, gerent dr. Mencinger, inšpektor dr. Stane Bevk in za C. M D veleindustriialec g. Rohrman. Pred cerkvijo in ob grobu mu ie zapela v slovo litiiska »Lipa«. Cerkvene obrede sta opravila sošolca pokojnika litlKki župnik g. Kralj in novomeški prošt dr Čerim. Zanimivo je. da ie mati umrlega ga. Terezija Svet-čeva pokopala vse svoie otroke In moža ter da je še kljub svoilm 80 letom spremljala svojega sina peš na zadnji njegovi poti
♦	KakSen Je grob skladatelja naše državne himne? Davorin Jenko, skladatelj slovenske marzeljeze »Naprei zastava Slave« in srbske narodne himne »Bnže pravde« danes naše državne himne ie umrl začetkom svetovne vojne jeseni leta 1914 ter ie po-> kopan na pokopališču Dri Sv Križu. Za nie-gov grol> ve malokdo Pred leti ie Zveza slov. pevskih zborov provzTočila nabiranie prispevkov za njegov nagTobn? spomenik. Denara se je nabralo knmai par sto dinarjev, ki za postavitev spomenika ne zado-stujeio. Zveza fe da'ie prosila v Bengrad na ministrstvo za primeren znesek, a dobila na prošnjo ni odgovora, tako da Davorifi Jenko, skladatelj »Naprej stave Slave« in državne himne »Bože pravde« še danes na Svojem grobu nima niti skromne Plošče. Za ociščenie in okrasitev groba ie doslej s tiho požrtvovalnostjo skrbela ga MsHVo-tova in menda se ga je tlidi letos spomnila. — Res lepa je pa hvaležnost naroda ln celo države ...
♦	Pet'e na pokopališču pri Sv. Križu. Na današnjo pevsko vajo za petje pri Sv. Križu so vablieni vsi liubltanski pevci Vaja se vrši točno ob pol 11 dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice Vsi združeni moški zbori pojo popoldne ob 3. (po obrednih molitvah) na pokopališču pri križu Men-delssohnovo »Beatl mortui« In Perančl-čevo »O Gospod, vsem vernim«, nato pa na grobeh padlih vojakov Pavčicevo »Snomla-di vse se veseli ter Prelovčevo »Oi Doberdob.« Počastitvi spomina dTagih ramkih nai se noben pevec, ki omeni ene pesmi zna. ne odtegne, toda dopoldanske va;e se mora udeležiti. Petje bo vodil povovodja Zorko Ptetovec
♦	V bolnicah se ne smelo zahtevati posebni honorar'! za oneracile. Kakor se uradno razglaša, ie minister za narodno rdravie izdal naredbo, s katero se šefom kirurgič-nih oddelkov in opeTateriem v bolnicah prepoveduje, da bi od bolnikov zahtevali posebne honorarie za operacfe. izvršene v bolnicah Protjvno postopanle bolniških zdravnikov se bo kaznovalo po uradniškem zakonu.
Na bofi?o oortuaalko
toč! restavracija hotel Štrukelj.
♦	Poziv gradbenim Inženjeriem! LHiblian-ski oblastni odbor potrebuje za nadzorova-nie vodne zradbe na deželi gradbenega in ženjeria. ReflektSflfi rta J se iavi!o do 5. novembra t. 1. Prednost imajo inženjerji s prakso!
♦	Občni zbor društva kmetijskih strokovnjakov za liubliansko in mariborsko oblast se bo vršil, kakor smo *že iavlli. dne 12. novembra v mali dvorani Narodnega doma v Celju; začetek ob 9. doootdne. Pristop rrnajo tovariši člani in posebei vabljeni gostje. S tem popravliamo pred dobrim tednom obiavlieno notico. — Odbor 1637
4 Na zagrebškem glavnem kolodvora se bo v kratkem uvedla originalna novost Ker je zaradi ogromnega osebnega prometa če-sto nemogoče točno obvestiti potnike o raznih zakasnitvah vlakov Je direkciia odredila, da se v čakalnicah in na drugih krajih. kier se zhltaip potniki in občinstvo, namestilo moderni aparati, s Omnočlo katerih prejme občinstvo potrebne vesti neposredno z enega mesta Istočasno. Postavljeni bodo megafoni ln bo Prometni uradnik dal rra:preje znak r. električnim zvoncem za opozorilo, nakar bo dal z živim glasom pofrefena pojasnila.
Vsak naj sodeluje danes pri štetju obiskovalcev grobov s tem, da vrže en komad poljubne novčanice v nabiralnik.
*	Prenos kosti Prana Sitpila v domovino.
Povodom apela na dubrovniško občino, naj bi Dubrovnik prevzel itiJcjjativO za prenos kosti znanega jugoslovenskega prvoborite-lja Frana Supjla iz Londona v domovino, ie mestni zaskvp dubfovniški ha svoji sobotni seli sklenil, da v tem pogledu prevzame ini-cljatlvo ter bo V sporazumu s pokojnikovim bratom dr. Djivotti Supjlom vse potrebno ukrenil. Akcije Se udeleže vse dalmatinske občine.
OBLAČILA MU i. Maček
LJUBLJANA, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
*	Ureditev morskega kopališča na Sušaku Mestna občina na Sušaku ie sklenila, da uredi že za prihodnjo kopališko sezono udobno morsko kopališče z 200 kabinami. Ves prostor okolo kopališča bo betoniran ter prirejene priprave za zabavo in gimnastiko.
♦	Sušak dobi kolodvor. Prometno ministrstvo ie odredilo, da se končno vendar enkrat zgradi novo poslopje za železniško postajo na Sušaku. Z gradbenimi deli se v kratkem prične.
♦	Velika dobrodelna loterija JNU. Vam v prid ie, ako si nabavite nekoliko srečk velike dobrodelne loteri'e Jugoslov Novinarskega Udruženja, keT lahko pdleg tega. da podprete humanitarno akcijo za osnovanje fonda za pomoč obolelim, onemoglim in ostarelim novinarjem In njihovim sirotam, preimete za 10 Din (kolikoT stane srečka) premijo v znesku 250.000 Din in še kake druge velike in dragocene dobitke, katerih je skupno 13.8S7 (50.000 Din 10.000 Din, potovanje z ekspresnjm vlakom v Pariz In na-zai in 5000 frankov za potne stroške, kompletni radio-aparat, 2 avtomobila itd. (Naročila sprejema Jugosl. novinarsko udruženje. dobrodelna loterija Sarajevo. Tščelo se preprodajalci ki prejmejo 10% tj. 1 Din od vsake prodane srečke. Žrebanje novinarske loterije se bo vršilo v Sarajevu pod nadzorstvom oblasti od 15 do 28 iamiaria 1928
po s^raro znl?an h cenah 1 Že za mal denar dobite volneno f> sgo za žpnsko obleko ali pia č, za mo?ko ob'e-0 al! suknjo
0. Potnksr, tfntfrrknv tra
♦	Pa naj bo! V zadnjih dneh se ie pred mostarskim okrožnim sodiščem vršila obravnava proti seljaku Fbri Jagrjču. Obtožen je bil. da je meseca februaria letos umoril svoiega lastnega sina. S kladivom ga je sedemkrat udaril po glavi s tako silo. da mu j* razbil lobanjo. Pri obravnavi se ie Ja-grič zagovaral, da je ravnal v silobranu. češ da ga je sin hotel napasti s sekiro, čemer pa So priče oporekale. Sodišče ga je zaradi zavratnega. umora ohsodflo na smrt. JaeriČ ie razsodbo mirno sprejel, češ: »Pa nai ho!«
Vsem gospodom
ki žHe obleko po najnovejšem kroju, se priporoča pravkar otvorieni prvovrstni modni atelje JOSIP TVAW!C. Ljubljana. Šelen-burgova ulira št. 1. V zMoai nnjvpčja izbira če^kprra in an"lp5kp<?a stikna.
D?mske m ola ^e
za jesen in zimo v veliki Izbiri srednjih kakor tudi najfineiših kvalitet s kožuhovino ali brez nudi od Din 300 dr> 900
F. In I. GORIČAR Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi!
♦	Železniška nesreča v Brodn Na postaji Brod ob Savi se je v soboto pripetila težka železniška nesreča Lokomotiva tovornega vlaka je zgrabila železniškega delavca Mi.io Orehovca ter ga razmesarjla.
♦	Velik požar ie v nedelio zvečer izbruhnil v Podrečiu nad Medvodami na ta-mošnii žagi. s katero ie združen tudi mlin. Požar je*itrahr>vito naglo zajel oba obiekta plameni so švjgali visokn. da ie bilo nebo ožarjeno daleč na okrog šele okrog 2 ponoči se je gasilcem iz okoljih kraiev posrečilo. da so ogenj pogasili NI še dognano kako ie požar nastal, jstotako še nI ugotovljena celokupna škoda.
ITO — zobns oasta nai^oliša!
♦	Opozarjamo na današnji oglas »Rmrbv« avtomnhili. zastopnik Raše Co„ Dubrovnik.
♦	Županstvo trga Jesenice razpisuje na 15. novembra 1927 ofrtalno licitacijo za dela pri delnem izkopu, polaganju In mrm-tiran'u vodovodnih cevi v izmeri cca 2O30 tek. m. — Tozadevni pogoji In načrti so na vpogled pri podpisanem županstvu trga Jesenice od 6. do 13. novembra 1927. Pismene oferte se spreiemaio do vštetega 15. novembra 1927 do 10. dopoldne pr! navedenem županstvu.	1630
Naivečja izbera
močnih športnih in švedskih snežnih čevljev dobite po nizkih cenah pri
ŽIBEKT
Prešernova ulica.
♦	Krogla v srcti. V soboto je v Osjeku
ošertmaistletna služkinia Marica VujlčIČ skušala izvrš!ti Samomor Pognala si Je v prsi kroglo iz revolverja, ki je obtičala blizu Srca. Prepelali so io v bolnico. kjeT 9o zdravniki ugotovili, da ie krogla ostala v srcu in se mora izvršiti operacija. Marica je izifivila. da raje umrie. ker se ie naveličala življenia. Kakor poroča io. se bo operacija vendarle izvršila. Operacijo bodo Izvršili najboljši kirurgi osješke bolnice.
*	Silno nazadovanje pfodukciie »Ford« avtomobilov. »Newyork Times« je prinesla 28. avgusta t L Statistiko o produkciji avtomobilov Iz katere povzamemo, da so tvornice »Ford« producirale meseca iunjja 1026. 104.550 voz, a v juniju t 1. samo še 39.794 voz, to je za 64.756 voz manj, kakor istega ,meseca L 1926. To nazadovanje produkcije znaša nad 60%. Chevrolet pa izkazuje za junij 1927 produkcijo 64.848. v junijo 1926. pa 47.238 voz. Produkcija »Chevrolet« avtomobilov je v tem mesecu napredovala za 17.610 voz ali 28%.	162S
*	Odebelell ljudje lahko dosežejo z vestno porabo prirodne grenčiCe »Franz-Josef« brez napora izdatno telesno izpraznjenje-Številna strokovnjaška poročila potTiujeio, da so tudi na protinu in sladkošečnostj bolni prav zadovoljni z ulitkom vode »Franz-Josef«.
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRFLOGU. Ljubljana. Stari trg 12. in Židovska ulica 5tev 4
*	Velika Izbira volnenih jopic, puloverjev vsakovrstnih bluz. perila, kravat, vezenin In nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po Izredno nizkih cenah Ignacij Žarel. I mMJana Sv. Petra cesta.	207
*	Obleke kemično čisti in plisira tovarna JOSIP RFICH.
*	Barhent v vseh vzorcih dobite najce-ne'e v trgovini Jos. Šiibar, Ljubljana, Stari
trg.	1590
-
Znana tvdka maka onov, slavna bo kot sam Voronov! Žleze bri/ga ta v capete, oni ajčka v
(Dalie prih.)
Iz Ljubljane
u— Oglasni oddelek »Jutra« le danes odprt za stranke od 9. ao Ifl. nre.
u— Odbor za postavitev spomenika žrtvam na Suhem bajerju naznanja, da se vrše žalni obredi na pokopališču na Suhem bajerju na dan Vseh svetnikov ob 11. irrl dopoldne. Cerkvene obrede opravi šentjakobski župnik č. g. Barle. žalostinke zapoje Šentjakobski napr. pevski zbor. — Odbor
n— Zadnja pot mag. nadkomlsarja g. Iv.
Robide. Pogreb Ivana Robide, ki se je vrši] včeraj ob 14. Izpred mrtvašnice bolnice je pokazal, da Ljubljančani znajo ceniti svoje stare zaslužne može. da jih časte In da Jfh bodo znali ohraniti v lepem spominu. Pred mrtvašnico se ie ob določeni uri zbrala velika množica občinstva vseh Slojev, ki je spremila pokojnika na njegovi zadnji poti. Za pogrebom so šil tudi b!všl Žwpan mesta Liuhliane g. Ivan Hribar, bivši predsednik deželnega sodišča Ž. Albert pl Levičnik. magistratu! direktor g. dr Zamik, prvi drž. pravdnik dr. Ogorentz, zastopniki policije, magistrata In drugI. Truplo spoštovanega pokoinika so položili na pokopališču pri Sv. Križu v rodbinsko grobnico.
n— Cvetja na ljubljanskih pokopališčih j« letos izredno mnogo. Krasno jesensko vreme tn prizatiašan'e slane sta omogočala na naših vrtovih vzgoiltl obilne tn nafkras-neiše eksemplarje. Od nedelie dalle se prinaša to cvetje na grobove naših nepozabnih in obisk pokopališč le že te dni. posebno včeraj beležil cele množice Ljubljančanov. Danes bo nad polovico Llubljane odšlo na naše njive večnega miru. Da se bo moglo prešteti in ugotoviti vso to množico, naj nihče ne gre mimo steklenega nabiralnika. ne da bi vrgel vanj en poljuben novec. S tem bo omogočil štetje, se oddolžil svoii milosrčnosti, katera pride ravno na ta dan do posebnega Izraza in bo obenem pomagal zgraditi ob dalmatinski obali prepo-crebno okrevališče za našo zapuščeno, ubogo In bolno deco. ki bo mogoče mogla okrasili iutri grobove svojih roditeljev z eno samo svečlco in par cvetkami 1635 n— »Ma|l kapetan« Danes dopoldne ob 11 predvaia ZKD v prostorih kina Matice izredno lep film v katerem nastopa v glavni vlogi najmlajša filmska umetnica mala Baby Peggy. Vsi. ki poznalo mlado Igralko iz prejšnHh filmov, bodo z ve-sellem prišli In pripeljali tudi svojo deco. Opozariamo pa cenj. občinstvo, da se vrši danes le ena predstava In sicer ob U. dop. Blagajna se odpre ob 10 In naj st vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico.
u_ Trgovine dne I. novembra. Oremij trgovcev v Ljubljani obvešča člane, da morajo biti trgovine na-dan Vseh svetnikov ves dan zaprte. — Načelnik.
u— Trgovci In trgovski nameščenci! Drugo predavanje g. prof V?vootlča o aranžirani« Izložb le v Četrtek 3. novembra 1927. ob 20 v novi mali dvoranici hotela Unlrvn. — Odbor.	1636
n— Izvldnlška sekcija StrelJ. družine v Ljubljani. Kot je bilo že na tadnjem sestanku javljeno ne udeležimo v torek, dne t. novembra počastitve spomina padlih na Suhem bajerju. Zbor je točno ob 10 zjutraj na vojaškem slreliSču na Dolenjski vesti. Ode-ležba strogo obvezna za vse izvidnike ljubljanske sekcije! Zdrsvft! _ Mestni glavar u— Predavanje r »Pravniku«. Kakor vsa ko leto bo priredilo društvo »Pravnik« tudi letošnjo zimo vrsto predavanj iz raznih prav nih panog, namenjene vsem. ki se zanimajo m pravne probleme. Kol prvi pred»v«»el; bo nastopil deželnošodni svetnik g. Anton lAinvie. ki bo predaval o predmetu: »Mate-rijalno proresno vodstvo in njega meje » našem civilnopravdnem redn«. Predavanje se bo vršilo v Sredo, dne Ž. novembra t. 1. ob pol šestih popoldne na sodišču v Ljub Ijani, soba št 79. •
NAJUGODNEJŠI NAKUP
oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Ljubljana.
u— Društvo »Treznost« naznanja svojim članom(icatn). da Se v sredo 2. t m. ne bo vršil redni sestanek.
u— Zaradi Zikovega koncerta se bo vršila prihodnja vaja Orkestralnega drnštva G1 Matice v Četrtek 3. t m. — Polnoštevil-no.
n— Cene v izložbah ima F. Čuden, Prešernova nlica U Zlatnina are.	225 u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u, Pred škofito 15 188
Danes: ob 3., pol 5.. 6., pol 8., 9.
Tragedifa v ctrftusu
Opica, ki govori Elitni kino Matica.
Dpžavni in magist^atni
nameščenci
defhiitivni dobe brea vsakih formalnosti čevlje proti mesečnemu odplačevanju pri VOIKA. Ljubljana, nasproti Mestnemu domu
Najnovejša moda Houdrt Mon Parlum Boui jois Parls.	I
Iz Maribora
a— Obrtniška kandidatna Usta. V nedeljo dopoldne se ie vršilo v Gambrinovi dvorani zborovanje ibrtnikov, ki ga je vodil načelnik čevljarske zadruge g. Krajcer. Ze ves teden poprej so razširjali obrtniki po mestu majhne, v slovenščini ta nemščini tiskane listke, s katerimi so vabili obrtnike na sestanek ter se sddlcevaJi na moč obrtnikov, katerih Je bale okrog 2000 v Mariboru. Sicer pa ie pripravil sestanek Poseben odbor obrin-kov, ki hoče postaviti za občinske volitve v Mariboru posebno obrtniško listo. Zborovanja se le udeležilo nad 100 obrtnikov, ki so zlasti kritizirali, da baje zapostavljalo obrtnike pri občini. Najbolj pa so napadali klerikalno občinsko delegacijo. Končno le bik) sklenjeno, da vložijo samostojno obrtniško kandidatno listo za občinske volitve. Kakor nas naraščanje stanovske zavesti med obrtniki sicer veseli, se nam zdi tako ekperimentiranje za mariborske obrtnike dokaj škodljivo. Tudi v Zagrebu, ki je mnogo večji nego le Maribor, so gospodarski krogi, ne samo obrtniki postavili svojo kandidaturo in si priboriti -komaj dva mandata. V Mariboru pa je že nedeljski shod pokazal, da je uspeh samostojne kandidature več nego dvomljiv. Treba ie namreč upoštevati, da igTa v Mariboru nacijonalni moment tudi pri občinskih volitvah veliko vlogo. Nemško-nadio-natao oršjenti-rani obrtniki gotovo ne bodo volili obrtniškega stanovskega, marveč nemškega političnega kandidata, dočim bi sloveitski obrtniki s tako kandidaturo Ie slabili slovenske vrste. Zato na) obrtniki dobro premislijo, preden se odloČijo za samostojni nastop. Končno pa eden ali v najboljšem slučaju dva obrtniška odbornika gotovo ne bosta mogla doseči več, kakor pa močna delegacija cele suranke, v kateri so obrtniški interesi prav tako zastopani.
a— Ljudska samopomoč, podporno društvo za slučaj smrti, obvešča vse svoje člane, da šteje z današnjim dnem okroglo 700 članov. Z ozšrom na splošno korist tega društva s« opozarja občinstvo širora Slovence, da lahko vse nad 50 do 80 let staire ta zdrave osebe pristopilo k tem« prekoristnemu splošnemu društvu nepreklicno samo še do konca 1927 Od novega leta dalje se bodo sprelemaJe samo zdrave osebe do nedovršenega 50 leta. Komur je le količkaj do oskrbe svojih dragih ostalih, naj ne zamudi te ugodne prilike in maj takoj zahteva pristopne tiskovine iz društvene pisarne Ljudske samopomoči v Mariboru, Aleksandrova c. 45.	1639 a— S kuhinjskim nožem v prša. V No-vinah pri St. Uju v Slov goricah se ie 74-letnl prevžMkar Štefan Vavpotič zabodel 6 kuhinjskim nožem v desna prsa In pri tem izkrvavel Kaj ga je napotilo k temu obtip-nerrm dejanlu. nj znano.
a— Obstre!jen pri nabiranju kostanja. V nedeljo le Sel 17letnl delavec Perdo Mlakar Iz Studencev pri Mariboru k Sv. Križ« poMratl kostanj V gozdu pa ga I« napadel posestniški sta Pran Pečnlk ta ga ustre-H! v levo nogo ter *o ta morali prepeljat! v mariborsko bolnico.
a— Krv«v prepir med vlnlčarlem ln gospodarjem. V ned«djn le našla! prepir med 40lftnlm vlnlčarlem Franom Znmlkom In nietovim gospodarjem Franom Sokom. V prepir s« le vmešala ttidl gospodarjeva sestra Ana m sta oba vlničarja tako premla-hla. da j« moral jritl oo njega rešilni avto ta ga nrepeliati v mariborsko bolnico.
a— Priporoča se modni salon čl za Šerak In dr. Maribor. Trubarjeva trtica 7. 1569
»JUTRO® St 259
w
Ti belih križev tihi kraj...
Prijetnejše je kramljati o moderni opravi stanovanj in najnovejših toaletah kakor o grobovih. Pred barakami deložirancev plešejo charleston in prav imajo. Smrt je v vojni postala tako vsakdanja, da ne razburja več. Kvečjemu še zaradi stroškov. Razmere večine mestnega prebivalstva so mirno izračunale, če se izplača živeti ali ne. In posledice hladnega rezultata: Uživaj, kadar moreš! Premišljujejo naj oni, ki jim drugi prineso kosilo na mizo. Kdor pa pri kosilu ne ve, če bo večerjal, ne misli na smrt. Čim manj je zvonenja z vsemi, tem več je jazzban-<Sa. Beati possidentes in njih mimo,
vedino zrcalo bolj ali manj razvitega spoštovanja mrtvih. V domišljiji si želimo miren in tih kotiček ali pa večjo nekropolo. kjer harmonija spomenikov in drevja, poti in cvetja tvori svečano razpoloženje svetih gajev.
Po deželi je še dosti nepokvarjenih pokopališč po solnčnih pobočjih gričev ali pa v zavetju cerkvic. Ponižni, drug drugemu podobni križi in spomeniki med bršlinom in cvetjem pod žaluj-kami in košatimi lipami so z nizkim zidom, ki ga ritmično preklinjajo postaje križevega pota, združeni v idilično celoto, ki diha mir in zaupanje ljudstva v srečo na oni strani.
Grob Cankarja, Ketteja in Murna z bršlanom v okvirju vrtnic in raznobarvnih steklenih krogel.
zadovoljno in plodonosno blagostanje ginejo pred vihravim Panem en circen-ses!
Le tam za dolgim zidom je mir za vsakega enak, če ga potegnejo iz vode ali pa pripeljejo v pozlačenem vozu. Ali tudi za zidom je enakiost izpeljana db skrajnosti le v zadevi miru, v vsem drugem pa tudi tam še dolgo trajajo razlike, saj so celo najbolj vneti zagovorniki enakosti postavili Ljeninu iz najtrših kvadrov mavzolej, ki bo pridigal neenakost, dokler ga ne podero. Človeštvo je in bo častilo mrtve, postavljalo jim spomenike in gradilo pokopališča, dokler bo živelo in mrlo. In dokler ne bodo enaki vsi živi, ne morejo tudi mrtvi biti enaki.
Te razlike zna izravnati samo velika mati narava na zemlji in v vodi, najmogočnejših in najlepših pokopališčih. Le priroda okrasi z enako ljubeznijo grob vrabca kakor na grobu jelena za-pove rasti zeleni odeji in le ona nad grobovi v globinah oceana pokopanih prižiga vsem enake večne luči, poje vsem iste večne korale.
Ker so obredi ob smrti od davnine do sedanjosti v zvezi z religijo, se tudi menjajo, kakor se izpreminjajo vere in se razlikujejo pri raznih verskih in narodnih skupinah, a čustva pijetete in stremljenja, izkazovati z negovanjem grobov pokojnikom ljubezen, spoštovanje in zvestobo, so pa v bistvu ostala od starine enaka. Popotnika vodijo misli pod piramidami, na Apijski cesti ali v katakombah v isto smer premišljevanja kakor na skromnem vaškiem pokopališču. Razumljivo je tudi, da je človek umrle skušal imeti zbrane in je kmalu nastalo pokopališče, ki je bilo
Po mestih pa vidfimo namesto veličastnih gajev samote in resnobe večinoma le velika kamnoseška skladišča. Spomeniki najrazličnejše velikosti in oblik med tujami in cipresami, ki so brez načrta raztresene po velikem, ravnem prostoru ,delujejo skrajno nemirno ,torej ravno nasprotno kakor zahteva namen kraja. Uprave naših ne-kropol naj bi kolikor mogoče uplivale na svojce mrtvih ,da bi med nizke križce ne postavljali bahatih piramid. So-
ša v mirno zaključenem robu vrtnic in brez kakor najbogatejši mavzolej.
Za sedanjim pokopališčem, kjer se ne da več mnogo storiti, je že ograjena druga velika parcela in pripravljena, da se pokopališče razširi. Pokopališka uprava, ki je db sedaj prezirala estetske zahteve in gledala le na čim večjo rentabilnost njive božje, ima torej še vedno priliko ovreči trditev, da izko* rišča celo mrtve. Dobrih arhitektov imamo dosti, da nam z malimi izdatki ustvarijo impozantno groblje, dostojno naših mrtvih v metropoli Slovenije.
Ti umetniki so že pokazali, da tudi naloge na pokopališčih znajo rešiti ka* kor najboljši inozemski umetniki. Sam mojster Jože Plečnik, ki na srečo že nekaj let žrtvuje velik del svojega ča* sa za olepšavo domovine, posebno pa Ljubljane, je napravil sicer osnutek le za spomenik nad grobovi jezuitov, vendar je to malo delo tako srečno, da delo v idejnem oziru kakor tudi po svojih enostavnih oblikah presega vse druge podobne moderne domače tvor« be. Pa tudi pri tem nagrobniku se vi* di, koliko škoduje pokopališču prevelik ko varčevanje s prostorom, ker je zato brez ospredja in brez ozadja stisnjen med sosede, da ne more priti do veija* ve. Več prostora je imel Lojze Doli* nar, ko je gradil grobnici za Praprot* nikovo in Zupančičevo družino, kjer plastika znatno prekaša arh;tektonske dele. Radi bi videli po Plečnikovih osnutkih zgrajen mavzolej ali sporne« nik z Dolinarjevimi kipi, saj mala fi* gura na Zupančičevem nagrobniku s svojimi čudovitimi linijami silhuete iz* raža več v usodo udane žalosti kakor nepregledne dimenzije pokopališča, po* sutega - obdelanim gramozom. Da teh bahatih skladovnic kamenja ni še več, je redko dobro delo vojne. Ker so bile tedaj cene nedosegljive, so bili naroča niki prisiljeni nad grobnicami vzida* vati le mirne table, ki po umetniški vrednosti daleč prekašajo neokusne paradne nagrobnike, če so črke napi* sov lepe in v pravilnem razmerju z gladko, neokrašeno ploščo. Razen Plečnika in Dolinarja tudi Plečnikovi učenci skušajo pregnati izrodke bar* barskega okusa s tega, vsemu prebi* varstvu svetega kraja. Pravim umetni* kom se je pridružil vedno agilnejši VI. Šubic, ki je ravno postavil nov nagrob* nik, ki bo na praznik mrtv'h marsiko* ga preveril, da za resen spomenik na
Pogled na »najmodernejši« del pokopališča pri Sv. Križu v
Ljubljani.
Nogrobnik z bršlanom in Veit-chovo divjo trto.
rodniki naj pomislijo, da bi tako veliki kamni izpolnjevali na manjših trgih popolnoma namen spomenikov, ki jih narod postavlja zaslužnim možem. Kričavo trkanje na polno mošnjo naj bi prenehalo vsaj pred dostojanstvom smrti. Ker se pa tej razvadi bahaškega tekmovanja ni mogoče izogniti, naj bi take velikane postavi ali pod arkade. 3 tem bi bilo ustreženo lastnikom spo-nenikov in vsaj, kar se tiče celotne like groblja, tudfi estetiki. Čim eno-tavnejše in čim bolj so zaključene li-ije pokopališč, tem mirnejši in sveča-ejši je vtis.
Ljubljanski Sv. Križ je v resnici vzor, akoršna bi pokopališča ne smela biti. |
•	e bi ob zidu in ob glavnih potih na-
•	idili visoka drevesa, bi bila pu^ta rav-iina razdeljena na več manjših parcel ,i človeku bi več ne jemalo Vida migljaje tisočerih svetlih kamnov in tem-,h tuj. uosežen bi bil vtis velikih za.-rtih prostorov s silnimi proti nebu se » igajočimi stebri, če bi nasadili oa po-apališču drevorede jagnjedov. Tuje in prese ne spadajo na naša pokopali-ia. Naši dragi naj počivajo v senci . mačih dreves, podi brezami in lipa-i, pod žalujkami in javorji, ker jih ;ani »zemlja domača«, ki je rodila in daj pokriva trupla pokojnih. Pritlikavi tuje in pod našim nebom zmrzujoče iprese se niti po obliki niti po temni arvi ne morejo meriti z veličastnim
iostojanstvom smrekovega drevoreda. Malo groblje vojnih žrtev je kljub svojih ozkih meja in še nedoraščenih smrek častdtljivejše kakor vse ostalo na nemirne in neskladne posameznosti raztrgano pokopališče. Predočite si samo, če bi bile od glavnega vhodla ob glavni poti do zidu na drugem kraju asajene visoke, temne smreke, kako i na drugem koncu deloval monumen-:ien spomeniki naših največjih mož. tisnjen, izgubljen in brez učinka je rokov grob. Postavite ga v hram. ki i njegove stene tvorile do modre kupole neba segajoče vedno zelene smreke. 2e majhna trojna piramida Can- j karja, Ketteja in Murna je učinkovitej- I
grobu ni treba več renesančnih stebrov iz kar rskega marmorja, zakaj pred njegovimi bronastimi vrati se bo vsak* do zamislil, kdaj se odpro in kam vo* dijo, pred večino drugih »lepih« na* grobnikov bodo pa mimoidoči glasno računali, koliko so veljali. S tako uspe* limi umetninami bodo naši arhitekti in kiparji potegnili občinstvo za seboj, da ne bo več naročalo neokusnih in dra* gih nestvorov in kamnoseki bodo radi sledili dobrim vzorom. Potem tudi nc bomo mogli več objaviti slike, ki nam r^anes priča, da bo ljubljanski »miro* dvor« po zaslugi le za dohodke vnete
Evangeljsko pokopališče v Ljubljani. Tip malega, a mirnega in lepega starega groblja z visokima lipama v ospredju in vrbo ža-
lujko v ozadju.
rondelicam in medaljonom, posajenimi z rastlinskimi preprogami v belih be* tonskih robovih. Na to resnobo kraja žalečo orgijo kičaste osladncti pa zre Kristov obraz iz najlepšega naravnega venca, ki ga mu spletata temni bršlan in v vseh odtenkih rdeče barve gore* ča Veitchova divja trta, kakor naj se ovija spomina na pokojne plamen lju* bežni iz src zaostalih.
pokopališke uprave kmalu bolj podo* ben kavarniškemu vrtu boljšega kopa* lišča kakor zavetišču miru. Na teh be* lih igračkastih klopicah, ki morajo biti po večini s težkimi verigami priklenje* ne na tla, manjkajo le še damice v ko* palnih kostumih in s cigaretami, jazz* bandom in s sladoledom drveči nata* kar j i. Grobov na tem prostoru sploh ni več, ker so se morali ogniti malim
Lojze Dolinar: Mramorna soha na grobnici Fvartotnikove rodbine.
I	Pomen besed.
Vodoravno: 1. Gospodje (okrajšava), 3. gcogr. pojem, 5. konec v očenašu. 6. vas pri Ljubljani, 7. ograja, 9. nevarna bolezen, 13. državna last. 15. znano staro mesto v Mali Aziji. 18. posoda, 20. osebni zaimek, 22. jarek, 25. veznik, 26. pogojni veznik. 27. važen faktor pri določevanju mineralov, 29. glas domače živali. 30. predlog, 31 ploščinska mera (stara). 32. osebni zaimek, 34. gTŠka črka. 35. Prešernov veznik, 36. veznik. 38. osebni zaimek. 39. število, 41. grška črka, 43. vzgojevališče, 47. enota elektr. upora, 49. krajevni prislov. 50. osebni zaimek, 51. grški otok, 53. veznik, 54. oziralni zaimek, 55. egiptovsko božanstvo, 56. igralna karta, 57. predlog. 58. reka v Rusiji, 59. zlato (franc.). 62. kazalni zaimek, 63. krajevni prislov, 65. svetopisemska oseba, 67. (nevarno) orožje Indiiancev. 69. gorska skupina v Aziji. 72. zlato (franc.). 75. egiptovsko božanstvo, 76. predlog, 77. nikalnica. 79. ol. 80. instrument, 83. igralna karta, 84. prebivalec Asiriie, 89. del voza (množina), 92. rastlina. 94. osebni zaimek, 96. glas, 97. prometno sredstvo. 99. žensko kistno ime, 100. oziralni zaimek. 101. pesniška oblika 105. als. 106. železov oksid, 1G8. ladja puščave. 112. stavba, ki jo ie dal zgraditi kralj Minos. 113. del matematike, 116. pokrajina v Rusiji, 119. Prešernova vDrašainica, 121. mesto v Palestini, 123. beseda, ki io Primorci radi rabio, 124. vir živlienia. 125. medmet. 126. hrvatski veli-kaš, 128. število. 130. spolnik (franc.). 131. del glave, 132. del voza. 133. osebni zaimek. 135. nikalnica. 136. žuželka, 137. suha zemlja, 138. pokrajina v Jugoslaviji. 139. harmonična skupina tonov. 140. gora pri Beogradu.
Navpično: 1. Zadnje bivališče človeka, 2. moško krstno ime. 3. gospa (okr.), 4. veznik (lat.), 7. okrajšava za plemeniti. 8. osebni zaimek. 9. pokrajina v Jugoslaviji, 10. closkovna mera, 11. pomožni glagol, 12. država v Aziii. 13. število. 14. beseda (srb.-lirv.), 16. jezero v Kanadi (fonet.). 17. predlog, 18. del drevesa, 19. osebni zaimek. 20. žensko krstno ime. 21. svetopisemska oseba. 23. predlog. 24. važna luka v Arabiji, 27. gtška črka. 28. Prešernova vurašalnica, 33. vas pri L:u<bliani. 34. kvartaški izraz, 37. nikalnica. 38. medmet, 40. žensko krstno ime. 41. nenavdna smrt. 42. zadnia pot vsakogar, 44. prva žena, 45. zver. 46. nabiralec gob, 48. pokoj. 49. kožna tvoTba rastlin, 52. težko ozdravljiva bolezen, 53. dolina v Julijskih Alpah, 60. medmet. 61. orožje prinvtivnih narodov. 63. kazalni zaimek, 64. Prešernov veznik. 65. pritrdilnica. 66. ne-
znana stvar. 67. dTŽava v Južni Ameriki. 68. veznik, 70. del sveta, 71. javen prostor, 72. reka v Južni Ameriki. 73. glavno mesto evropske države, 74 ženska, ki upravlja kolovrat, 78. užitek, 81. pojem (geometričen), 82. egiptovsko božanstvo. 85. jeza (latinsko). 86. boleče mesto> 87. prva žena, 88. prebivalec Amerike, 90. del sveta, 91. luka (franc.) 93. pogorje v Aziji. 95. vpra-šalnica (srbhrv.). 97. vprašalnica. 98. čiga-vostni pridevnik. 100. prežgan sladkor (slaščica). 101. predlog, 102. predlog, 103. osebni zaimek, 104. veznik (latinski), 105. ploskovna mera. 107. Prešernov veznik, 108. k. k., 109. medmet. 110. mesto na Portugalskem, 111. latinski veznik. 112. otok v Jadranu, 114. lepo vedenje (pravila). 115. prebivalec sosedn e države. 117. Dolotok v Afriki, 118. posledica erupcije, 120. rudnik za baker v Srbiji. 121. uradni spis, 122. oziralni zaimek, 126. kača. 127. medmet. 129. zabavišče nočno. 134. latinski veznik, 135. predlog.
Rešitev križanke »Sfinge«
Po vrsti v vodoravnem redu; Banat, Be* nares, a, Adia, ad, tam, Riva, Kum, Azov, r, omet, jem, nu, Baku, Abukrr, t, om, Jak, k, Formosa, Bahia, anti, a, I. Zora, r, ro, ta-1, ko, pst, Smima, Ulm, Livomo, Ra, a, s, 1, j, a, od, ar, in, re, j, u, puk, ak, Avar j, i, e, b, o, i, se, pet, e, on, k, L e. t, r, Ika, enota, oder, Dubirn, Naum, st, Slavo* nija, Turčija, Valencia.
ŽIGOM
so najboljše, najtrajnejše b zato najcenejše
i z življenja i:
Nove podrobnosti o „MafaIdi"
Epidemične bolezni med rešenimi pasažirji. — število žrtev še vedno ni «dognano», a je ogromno! — «Mafalda» je imela že od Barcelone dalje defekte pri strojih. — Angleške zavarovalne dražbe se branijo izplačati zavarovalnino. Primer pristnega sicilijanskega piratstva! Prvi tuji paniki ž rešenimi ponesrečenci »Mafalde« so pasaiirje Že izkrcali v južnoameriških lukah. V Ba-
hiji je koncem prešlega tedna pristal nizozemski parobrod »Alhetna« (in ne nemška »Atena«, kakor so pomotoma javljale prve vesti) ter je spravil re-šeoce na suho. Kapetan nizozemske ladje se je opravičeval, da ni mogel rešenih ljudi preskrbeti s primerno brano, ker ni bil pripravljen za tak slučaj. Mnogo potnikov je na ladji zbolelo, bodisi ker so se prehladili in pre-mrazili, bodisi vsled prestanega strahu. Šestdeset rešencev so morali takoj oddati v bolnišnico. Ostali pa, ki ne kažejo znakov bolezni, ostanejo v karanteni, da se ugotovi, ali niso infici-rani. Med ponesrečenci razsaja posebno tifus.
Potniki še vedno pripovedujejo strašne stvari o borbi s pošastmi v mor-sikih valovih. Prizori so bili grozni in se ne dajo opisati. Morski psi so trgali materam otroke iz naročja. Voda je bila krvavordeča od človeške krvi.
Seznami rešenih,
Izšli so tudi že prvi seznami rešenih potnikov »Mafalde«, ki bodo zmedo glede števila ponesrečenih in rešenih gotovo še bolj povečali. Na prvem mestu objavlja »Navigazione Generale ItaJiana« izkaz rešenih častnikov in moštva, potem pa seznam pasažirjev I. in II. ter III. razreda. Vseh teh je jedva za par tucatov. Nedvomno je, da gre pri tem samo za delne sezname rešenih, ne pa za celotno Število. Po vseh dosedaj došlih vesteh je gotovo, da je žrtev na stotine. Vzdržuje se trditev, da manjka nad 300 potnikov.
Pokvarjeni stroji.
Ravnatelj hamburškega »Hagenbek-ka« Vollrath je dal ameriškim listom zelo zanimive izjave o stamju strojev »Mafalde«. Po njegovih navedbah so bili stroji ladje že od Barcelone dalje deiektni. Poveljujoči kapetan ladje je kljub temu vozil z največjo brzino, da bi popravil zamudo. Pravi vzrok katastrofe tiči baš v mašineriji: vijak ladje se je odlomil in voda je z veliko silo vdrla v notranjost broda. Tam je povzročila eksplozijo, ki je zahtevala prve žrtve v strojnem oddelku: ob življenje je prišlo 12 strojnikov in kurja-čev. Razume se, da je bilo delo za rešitev p a mika radi tega zelo otežko-čeno. A kapetan Guli je napravil še eno napako. Velel je voziti z vso brzino proti bregu. Ladja se je kmalu razklala in pogin ■ stoterih človeških življenj je bil neizogiben. Od nesreče do potopitve »Mafalde« je preteklo pet ur.
Težave z zavarovalnicami
Z »Mafaldo« se je potopilo blago, čigar vrednost sega v težke milijone. Ladja sama je bila zavarovana pri italijanskem podjetju, ki pa je imelo sklenjeno drugo zavarovalno pog:d':o z neko veliko angleško banko. Ta zavarovalnica bo delala Italijanom hude preglavice. Izjavlja namreč, da rte bo izplačala zavarovalnine preden se ne uveri, kakšno je bilo dejansko stanje Mafalde«. Vse kaže, da utegne italijanska paroplovna družba to pravdo izgubiti, ker je zakrivila katastrofo po lastni neprevidnosti. Angleži bodo u-vedli natančno preiskavo in so že sestavili ko-misijo. ki bo zbrala ves tozadeven materija!.
Zelo čudno je tudi obnašanje rešenih častnikov »Mafalde« in moštva. Nobeden ne da izjave, da je bila posadka »hrabra«, kakor bi radi svetu sugeri-rali italijanski listi. Posadka se čuti klrivo, ker ni obvestila nikogar o resnosti položaja, ko je ladjo zadela težka nesreča. »Mafalda« ni bila več kos dol-
Strmški:
Vseh mrtvih dan
Dan Vernih duš na mestnem pokopališču. Pevci so bili pravkar odpeli »Blagor«, kmalu nato pa je odjeknil zadnji akord žalostinke, ki jo je zatrobila godba. — Nizko na obzorju je mežikalo bledo solnce skozi raztrgane rdeče oblake, po okrašenih grobovih in vitkih cipresah pa je poigraval lahen vetrc. Tam pa tam je ugasnila svečka, na bližnji gomili še je vnela črna kopre-na, obešena čez nagrobni kamen. Močno je dišalo po gorečih in dogorelih svečah, venečih krizantemah in dalijah in dim goreče koprene je jedko udarjal v nos.
Množica se je valila s pokopališča. Pririnil sem se do izhoda, kjer je bil vrvež največji. Izvoščki, avtomobili, kolesarji, otroški vozički tukaj, tam zadaj pa kostanjarji. slaščičarji, svečarji, cvetličarji in podobna druščina, ki je vpila iri hvalila svojo robo. Kakor na sejmu.
V tej gneči sem ga zagledal. Z vidnim zanimanjem je opazoval neobičajni vrvež, gladeč se po dolgih, nazaj počesanih, deloma že osivelih laseh. Pokrivala Že od nekdaj ni nosil in po tej njegovi posebnost} sem ga spoznal.
gim vožnjam in je bila tudi nezadostno op rani jena.
Kaj pravi trgovec iz Južne Amerike.
Med rešenimi pasažirji se nahaja tudi trgovec Renada. Takoj ko je stopil na suho, se je poda! na italijansko poslaništvo ter je izjavil sledeče:
»Ko je nastala katastrofa, so mornarji vdrli v oddelek za prtljago ter so začeli pleniti. Vlomili so tudi v zalogo vina na ladji ter so se upijanili. Čolni, v katere so spuščali potnike, so bili tako prenapolnjeni, da so se prevračali. Panika je bila strašna, o redu pa ne duha ne sluha. »Mafalda« je imela tako malo rešilnih čolnov, da bi se celo v najstrumnejšem redu brez tuje pomoči moglo rešiti kvečjemu 500 ljudi.«
Naj si čitatelji napravijo sodbo o dogodku na podlagi izjave tega očividca.
Rut Elderjeva v Parizu
Pariz, koncem oktobra.
Končno' Tako so vzkliknili Pranco« zi, ko sta stopila na njihova tla pre« komorska letalca Rut Elderjeva in George Haldemann, pogumni pilot »American Girla». Letalka in letalec sta se najprej nameravala peljati v Pariz z ekspresom, a pozneje sta skle« nila, da se poslužita letala, ki ga jima je dal na razpolago neki francoski športni pilot.
Le Bourget ima zopet svoj praznik. Po sprejemu Lindbergha je bil to naj« večji letalski dogodek na francoskem ozemlju. Kdor je videl velikansko množico, številno ameriško in angle« ško kolonijo, na tisoče robcev in klo« bukov, ki so vihteli v zrak — ta je spoznal, da Francoz ceni elan, pa naj« Si privede moža samo napol do cilja.
Bilo je v petek okolu tričetrt na pet. Na obzorju se je prikazala najprej črna pika. Večala se je in večala — naposled je zrasla v ogromnega ptiča. Ko se je aeroplan spustil na zeml jo, ■ je skočila s pilotskega sedeža mlada žena, ki bi ji človek težko prisodii nad dvajset let. Bila je Rut Elderieva. Elastično se je sprožila in gledalci so jo pozdravili z urnebesnim vzklika« njem: «Hip. hip, hura!» Klic je odme« val iz tisočerih grl. Množica je predr« la policijski kordon. da bi prišla do pogumne letalke. In zgodilo se je ne« kaj čisto francoskega: mlad pilot francoske vlade je priskočil k letalki, jo dvignil in zavihtel na rame ter jo nesel nekaj korakov daleč — dokler ga ni prestregla množica, ki se je tr*
gala, da bi mogla videti letalko od blizu.
Haldemana je izstopil pozneje. Medtem ko je bila videti Elderjeva sveža, so na Haldemannu še jasno za« črtani napori zadnjega časa. Njegov obraz je izmučen. Z nekoliko težko roko je prijei za pero in zabeleži! svo« je ime v knjigo letalcev na Le Bour? getu. Postavil je svoj podpis pod ime slavnega Lindbergha in Bvrda, vštric imena Rut Elderjeve.
Elderjevo je medtem sprejema! damski odbor ameriške in angleške kolorr.je. Prinesli so ji cele butare rož. Letalka se je zahvaljevala na vse strani ter se je odpeljala v Aeroklub. kjer se je vršil oficiielen sprejem. Udeležil se ga je kajpada i Haldemann.
Pojedina v Aferoklubu je b;1 a zelo prisrčna. Elderjevo je tamkaj po« zdravila deklica, opeta s sinjim tra« kom. na katerm je Mo izvezeno ime ameriškega letala. Elderieva se je za« hvalila za Sprejem s skromnimi, a pri« srčnimi besedami. Potem ie bil ban« ket. Pri?]i so nanj zastopniki vseh na« nog pariškega iavnega življenja. Mi« nisfri niso manikali. Zdravice so bile izrečene na rast francoski in ameriški avnatiki in Rut Elderieva je končno odšla v r>'psno dvorano z ministrom BokRnowskim. f)ržavn;k io ie nago« voril v imenu francoske vlade v an«
Spominska plošča,
ki je bila vzidana na rojstno hišo Marce« lina Barthelota. Spodaj: Spominski govor Croiseta v »Collegeu de France«.
«Maison de la Chimie»
Francoski prosvetni minister Herriot polaga temeljni kamen mednarodnemu »Domu kemije*, ki ga bodo v Parizu zgradili v sp-jmin na Marceiina Berthelota, Na de*ni slike vojni minister Painlevd.
leškem jeziku ter ji je izročil veliko ito cvetja.
Zanimanje z« letalko in njenega Spremljevalca Haldemanna je Sploi«
no. Elderjeva ostane v Parizu predvi« doma do 5. novembra.
Bratianu,
rumunski ministrski predsednik, ki bi rftd za vsako ceno preprečil povratek princa Kari« v domovino.
Princ Karel
ki se j« vsled Svojih ljubavniii avantur moral odreči rumunskemu prestolu, «e fcadnje čase živahno pripravlja pa povra« tek v Rurounijo.	(«Tidens Tegm>.)
Kje dožive ljudje najvišjo starost?
Prebivalec severnih pokrajin rad sanjari o južnih deželah kjer ie venomer gorko in kjer solnce ne štedi s svojimi žarki. Zdi se mu, da ie na jugu zelo zdravo, zato pa doživijo ljudje izredno visoko starost. Toda take nazore so znanstvena raziskavama gladko ovrgla.
Bolgarija, kjer je podnebje znatno ostrejše nego v gorki Grčiji ima petkrat toliko Stoletnih starcev kot Grčija. V Nemčiji je več starejših ljudi nego v toplejši Franciji: Švica, ki velja kot zdravstveno pribeževališče cele Evrope, ima komaj šest starcev in stark, ki so prekoračili sto let. Na Skandinavskem je takih ljudi bore malo. zato p-« jih je v Španiji več kot 400. V Valenciji živi 136 leten starček, ki je poleg 10 let starejšega Kavkazca. o katerem je naš list nedavno poročal, najstarejši človek na svetu. V Španiji je kraj. ki slovi kot najzdravejši v Evropi, imenuje se Cobena. V tej vasi ni že osem let nihče umrl. tako da je grobokop naj-brže čisto izstradan, če nima hva ež-nejšega opravka. V Franciji je na glasu kot najzdravejši kraj Aumone. Tu biva zgolj 50 prebivalcev; 20 jih je starih več kot 80 let. Na britanskem otoku je najzdravejši polotok Portland. Njegovi prebivalci so direktni potomci starih Feničanov. Povprečna starost oseb, ki so v zadnjem času ondi umrle, je bila 81 let. Prebivalci teh krajev so tudi najvišji ljudje v Angliji. Na Irskem dožive ljudje višjo starost nego v Angliji.
Svetovni rekord solnčnosti ima Den-ver v Koloradi, kjer imajo normalno komaj devet dni na leto. ko je nebo zastrto z oblaki — privilegij, ki ga bodo že kmalu zavidali Ljubljančani, čeprav je letos solnce tudi njim izredno naklonjeno. Vrh obilnega solnca ima Denver še suh planinski zrak in hladne noči, zato se po pravici šteje med najzdra-vejše kraje na zemlji. Vzorne klimatič-ne razmere so tudi na nekaterih otokih Tihega oceana. Med njimi pa gre prvo mesto Pitcairnu. ki je ena najgosteje obljudenih pokrajin na svetu. V tem kraju sploh še ni bilo nikdar zaznamovano kako obolenje za rakom.
V splošnem velja pravilo, da so kli» matično najzdravejši oni kraji, ki imajo zmerno podnebje, ne prevlažen in ne presuh zrak. suha tla in zdravo okolico. Ekstremna podnebja so vedno škodljiva. Ondi se ljudje najhitreje postarajo.
Razpoloženje človeka
v topli, lini sumi, je gotovo boljše od onega k j ti i v slab Polagale važnost na fino b ago in fin modemi Kro|, ter se« t da na nizkj ceno. Vse to Vam nudi samo tvrdka DRAGO SCHWAB Ljubi ana.
Charles Curtis,
službeni kandidat republikancev za pred« sedndka Zedinjenih držav.
Damam in gospodom
nudi vsakovrstno
kožuhov ino, trikot perilo za gospode, fi«e volnene nogavice, gamaše. ter fine usnjene podložene rokavice, vse v eli-m izberi modna trgovina
T ECER Liublana
S«'. Petra cesta 2.
Ni več slabo obritih tilnikov
Taky un či dlačice Britva »o ne more
Naše največja umetnice: gospe Huguette Duflos, Spinelly, Raquel Meller, Rahna, Na-
pierko\vska itd., se čudijo, da se v modi kratkih las uporabljajo še britve, ki puščajo črne toekice in povzročajo, da dlake rastejo še jačje in hitreje ali sredstva za uničevanje dlak, ki so komplicirana in ne diše ugodno.
S »Takyjemi pravijo one, uničijo v 5 minutah vse dlake in mozolje. Ta parfumirana krema, ki jo uporabljaj takšno, kakor pride iz tube uničuje dlake: One totem oolagoma rastejo in gegnijejo. Poleg tega Taky dela ke-žo belo in mehko ter jo nič ne "poškoduje. Kako dragoceno odkritje I — Taky (patent S O. D. G.) parfumirano kreno uporabljate ttko kakor prihaja iz lube, ter jo dobite v vsaki boljši drogeriji in pariumeriji.
Zastopstvo in glavni depot za Jugoslavijo: HENRV H. KECMANN, ZAGREB Boškovilera ulica 42.
»Si ali nisi, Matic!« sem ga ogovoril. Začudeno se je ozrl, kakor bi mu bilo nevšečno, da ga kdorkoli moti v premišljevanju. Hodil je namreč navadno sam, bodisi po gorah, ki jih je imenoval krtine, bodisi po polju in travnikih, vsak dan in ob vsakem vremenu po dvajset kilometrov. Ni pil in ne pušil, tudi ne junačil ali veseljačil. —
»Prepleto, kaj pa ti tu drvariš?« mi je odzdravil. »Koga objokuješ? Stari so ti pomrli tam, kjer sva onegave dni krave skupaj pasla, drugega nesmrtni-ka pa ne vem, da bi imel tukaj. Sicer iih tudi jaz nimam, toda navadil sem se, da poiščem vsako leto na ta dan kako pokopališče, tako za spomin. Domov ne grem. Neprilično je; tudi ne maram, da bi ljudje zijala prodajali. Povsod je prah in pepel, spomini pa niso navezani na kraj. Lahko se razprostirajo v prošlost, pretresajo sedanjost in ugibajo prihodnjost. Semkai me pa ne bo več. med take sejmarje. Ce ti je prav, pojdiva naokoli, tamle skozi gozd, ob somraku sva lahko v mestu.«
Prišla sva v gozd. Orumenelo listje nama je šumelo pod nogami, vrhovi nekaterih dreves so že kazali prozorne lise, na drugih se je listje barvalo v ze-leno-rumene. rjavct-rdeče in celo živo-rdeče odtenke. Zapiha! je severozahod-
nik, list za listom se je utrgal, se ustavljal od veje do veje, kakor bi se branil pasti na tla, postlana že s tisočerimi bratci. Padel je, ker je zapisano, da mora pasti, ko pride čas. —
»O prošlosti sva govorila in o spominih,« je nadaljeval Matic »Anatol Ka-menski pravi, da preteklosti ni, ker je v resnici ni več. bodočnosti da ni, ker se še ni začela, a sedanjost da je — fifo-cija, neskončno majhna cev, po kateri se pretaka bodočnost v preteklost. Kaj daje človeku zavest, da je živ? Samo spomin na prošlost. In smrt? Izguba spomina je na minulost. Kakor ljudje brez strahu pozabijo cele strani strahotnih romanov, kemične formule, tuje jezike, slučajno opažene obraze in se te izgube spomina ne boje, tako se tudi »mrti ne bi smeli bati. Zakaj smrt je stanje, v katerem je človek mahoma vse pozabil. — In spomini? Jaz n. pr se trenutno ne spominjam, kaj sem sinoči večerjal, vem pa natanko, kaj sem pil in jedel o birmi, tedaj malone pred pol stoletja. Ce te vprašam, kje Si bil pred tednom dni ob tej in tej uri, recimo, da ne veš: če te pa spomnim mature. se boš najprej opomnil tistih švab-skih iblaitariev, kako si jih naklestil lam nekje za vodo in kako so te zs*-kot pansiavista priprli. Da ne govoriš
rad o tej aferi, ki ti še danes škodi? Dobro, tudi jaz ne bom. Toda vihrav si bil vedno, pravijo, da si norčav še zdaj. Ampak, če misliš, da se norčuješ iz vseg^ sveta, se motiš. Zakaj svet je veliki, ti si pa eden. Za pravico, resnico, domovino? Beži no! Ti obračaš, svet obrne. Tudi tebe bodo obrnili, pa tako, da boš ležal na trebuhu, po hrbtu te | bodo pa bili, prav vsi, še ceio iblajtar-| ji.« —
i »Lepe in koristne so tvoje pridige, Matic, tudi o spominih si lepo govoril. Toda spcmini so dvojni: grenki in veseli. Prvi sami pridejo, ob vsaki bridki uri se ti vsiljujejo, vesele in lepe spomine moraš klicati. Na primer današnji dan. Rad hodim na grobove, zlasti danes. Morda zato. da se privadim smrti. Tudi to je nekai. A v mestu ni tega, kar bi hotel, da vid5m in čutim. Tu vse šablomsko, na kmetih nekaj nežnega, rekel bi pobožnega, kar ostane človeku v spominu.
Nikioli ne bom pozabil tiste hoje z našega pokopališča domov. Vernih duš dan je bil. Otročaj sem bil še, pa me je rajnka mati vzela s seboi, da pomoliva na dedovem in babičinem grobu. Spletla sva bila iz smrekovih vejic neroden venec, ga prep!e!a z bodičjem in ga okrasila s češarki. Obesil sem si ga '
okoli vratu in hajdi! proti fari. Saj poznaš pot: po senožetih mimo Močila, skozi borovce pod Vejo ln tja čez Veliki vrh. Dobro uro hoda. Ko sva bila odmolila, sva stopila še k ujcu Gregorju ,saj ga poznaš; še danes da rad za polič vina. čeprav mu gre že na devetdeset. Vračala sva se že o mraku. Ko sva bila na Velikem vrhu, se je bilo že docela stemnilo. V gozdu pod Vejo Je nastala taka tema. da nisem videl koraka pred seboj. Krčevito sem se držal materinega krila, ki ie venomer šepetala: še za tiste verne dušice, ki naše pomoči potrebujejo. —
Črne jesenske megle so se vlekle, ko sva prišla do kake jase, prav ob vrhovih smrek in že skoraj golih bukev, tu pa tam je pade! še ve! listič z drevesa, ustavljajoč se ob vejah, ter rahlo legel na mokro zemljo. Veter je močneje zapihal. veja se je odrgnila ob vejo in tu-robro je zaječalo v mrak: cigu — cigu! Spotakni! sem se ob kamen, je odjeknilo po temi. v vrhu visoke hoje je nekaj zaprhutalo, zafofotalo v zraku in zajokalo: piu — piu! —
»Veš, mali. to je sova, ptica smrt!. Pa nič se ne boj. Nocojšnja noč je kakor kresna ali božična. Vse stvarstvo oživi in tolaži verne duše v vicah, ki jih sicer ne vidimo, ampak čutimo v naši
/
Baržun
v krasnih barvah in najnovejših vzorcih
prlyorot« tvrdka
A. & E. Skaberne
LJubljana, Mestni trg št. 10. Oglejte si naše izložbe. Oglejte si naše izložbe.
S
■■■■■■■■■■■I
Ogromno premoženje je v kožah
če se jih proda pri PETER SEMKU krznarju v Ljubljani, Turjaški trg št 1 ki plačuje najvišie cene za vse vrste.
Iz Celja
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje, mesto, ki se vrši vsako sredo zvečer, ta teden odpade zaradi praznika. — Sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje-okolica se bo vršil v četrtek ob 20. v gostilni Permozer v Gaibenj u. Zaradi občinskih volitev je sestanek važen ia obvezen.
e— Kako se zbirajo podpisi za kandidatno Usta, ve povedati najbolj g. V„ ki je za neko radikalao-gospodarsko listo pobiral te podpise po tovarni. Delavcem je pravil, da nad se podpišejo na poli ako hočejo protestirati zaradi plačevanja nove šole, ker drugače se bo morala stavba plačati v 15. letih. Nekaij mu !'h je nasedlo, od drugih pa je zvedel to. kar mu gre.
e— Mestno gledališče. V sredo, 2. novembra, zvečer se vprizori Raupachova žalo-igra »Mlinar in njegova hči« v režiji g. V. Brattoe, ki igra tudi glavno vlogo mlinarja Ceroota. Igra se bo ponovila v nedeljo.
e— Veliki koncert »Kola« v Celju. V nedeljo, dne 6. novembra t. L, se bo vršil v ■veliki dvorani Celjskega doma pod okriljem Glasbene Matice v Celju koncert zagrebškega »Kola«. Prvič bomo imeli Celjani priliko slišati zbor ki se je proslavil v Frankfurtu o priliki mednarodne muzikal-ne razstave Zbor obsega nad 100 pevk in pevcev. Sodelovali bodo člani ljubljanske in zagrebške opere gg Križad, Betetto, Ba-novec, Benkovič in Klasid Zbor vodi g. Srečko Kumar, čigar zasluga je, da smo se Jugosloveni prvič pokazali pred internaci-jonafriim forumom Evrope, kjer smo pokazali veliko moč naše muzikalne produkcije in reprodukcije ter dokazali, da imamo vse pogoje za dostojen položaj in kulturno življenje med ostalimi narodi Evrope. Tako obsežnega dela, kakor je dr. Širolin oratorij, v Celju še nismo 5uli. Da bo omogočen poset tudi okoličanom, bo koncert v popoldanskih urah. Razprodaja vstopnic je v trgovini Goričar & Leskovšek.
e— Osebna vest. Pred kratkim je priredilo Udruženje krojačev v Novem Sadu pri-krotjevalni tečaj, na katerem sta predavala g. Seiler, profesor iz Munchena (Deu-teche Bekleidimgsakademie) ta g. Mihalj-fcovič, profesor krojenja iz Zagreba. Tečaja se je udeležil izmed slovenskih krojaških mojstrov edinole g. Martin Kolar, krojač v Vojniku, ki je napravil končni izpit z dobrim uspehom. G. Koiar je dobil diplomo Akademije Iz Mflnchena, s katero Je Imenovan za rednega člana te oblačilne akademije.
Adria čevlji
CELJE Narodi dom
e— Od daleč so prišli iskat dela in zaslužka 411etni Ozlja Osfeld, 221etni Abraham Litina« in 201etni Mojzes Weinreiter. Iskali so dela ta bogsigavedi kaj še po svetu, dokler jih ni prijela v Celju policija. Ker so bili popolnoma brez vseh sredstev.
■■■■■■I
so bili odgnani v svojo domovino, v mesto Telaviv v Palestini.
e— Junak z nožem. Sprla sta se mesarska pomočnika Anton ŽohaT in Bernard Knez pri mesarju g. Gorenjaku. Iz prepira se je razvil običajen preteip, med katerim je zagrabil Zohar doLg mesarski nož ta zabodel Kneza v hrbet. Kneza so težko ranjenega prepeljali v bolnico, Žoharja pa v Ječo.
Po?avili so se volkovi! Ogrožajo cele vasi! Pripravlja se velik pogon na te zveri!
Iz Tržiča
fi_ Pred otvoritvijo doma na Kovcah.
Prelepi jesenski dnevi so zadnjo nedeljo v oktobru privabili na lepo planino Kovce veliko množino turistov, ki so se nastanili v novem domu in uživali božje solnce ka« kor martinčki spomladi. O ureditvi in stavbi novega doma so bili vsi polni hva* le, čeprav še ni popolnoma opremljen. Ta teden se zvozijo gori postelje in postelj« nina, urede se zaloge jestvin, takole oko« li svetega Gregorja bo pa intimna otvori. tev. Na skupščini slovenskih planincev, ki se je vršila v nedeljo dopoldne v Ljublja* tli pod predsedstvom dr Tonvinška, so zbrani planinci z veliko navdušenostjo po« zdravili poročilo predsednika planinskega doma na Kovcah g tovarnarja Jelenca in sklenili akcijo vsestransko podpreti Tako postanejo Kovce pravcato zimsko zbirali« šče vsega za planine navdušenega sveta, posebno še zato. ker se bo doseglo, da se sobotni osebni vlaki in zadnji nedeliski proglase za turistovske z ugodnostjo polo« vične vožnje. Sedaj je doni že oskrbovan in se dobe vsak čas topla iti mrzla jedila. Dostop na Kovce je zelo lahek m iako mičen Ko bo dom redno oskrbovan, po« skrbi uprava za zanesljive vodnike, ki bo« do čakali pri večernih vlakih na turiste to jih vodili na Kovce. Ce se odpelješ iz Ljubljane ob 14.45. si ob 20 že v Domu na Kovcah. kjer se v udobnih sobicah od« počiješ in pripraviš za vrh Košute, v ne« deljo ob 21. sa že zopet v Liubliani. po« krepčan za ves teden Cene prenočišč in prehrane so naizmerneiše postelja stane komaj 15 Din, skupno prenočišče pa pet. Vse sobe, kakor tudi skupna prenočišča, se lahko kurijo.
6— Novo podjetje V poslopju nekda« nje družbe «Tovus» je pričela obratovali nova pridobitna zadruga <rKoža», ki bo iz« delovala vse vrste usnja. Zadružniki so odlični tržiški obrtniki in posestniki, ki s svojim imenom jamčijo za dober razvoj podjetja. Zadruga «Koža» se je komaj po« rodila, pa.že mora prenašati napade vodi!« nih oseb drugega podjetja, ki se je usta« novilo in delt jje izključno s plemenitim namenom pobijati brezposelnost in dajati ubogim delavcem potrebnega zaslužka. Gospod župnik povdarja pri vsaki priliki ta plemeniti motiv usnjarske zadruge «Runo». Delavci so dobili namig s kolom, da so jim vrata za vedno zaprta, če pre« stopijo k novem podietju, ki ie nastavilo boljše plače, kakor jih ima «Runo» Tako se ne da napraviti gospodarstvo, d« se ne bi vmes vmešala politika. Novemu pod« jetju želimo najlepših uspehov.
č— Ogled za razširjenje dovozne ceste na kolodvor m prostora pred njim je raz« pisan za soboto, 5. novembra. Prostor pred kolodvorom mislita namreč veleindu« strijca dr. K. Born in Peter Kozina rai« širiti in ograditi svoja podjetja V po« štev pride parcela št. 114/6 kat. obč Bi« strica, ki je deloma last železnice, deloma Petra Kozine Ravno na tem mestu je ce« sta tako ozka, da je nuino potrebna raz« širjenja. Obenem s kaldrtniiisko ureditvi, jo se bo rešilo torej tudi to pereče vpra« šanje, ki bo, rešeno po obstoječih načrtih, dohod v mesto prav lepo oKrasno.
Meteorološki javori . Ljubita
Vremensko poročilo
31. oktobra 1927
Višin« b»ri'ii>rlr» Hi!,-* >• n
Kraj
Cas
pHzovan;
Ljubljana Manbof Zagreb . Beograd Sara icvo Skopi ie . . Dubrovnik Split Prah«
• • •
I I • i I I » • I
a.
7
Barom	1 S o L-	v v »	Muci "f" fr brzini » metrih
0-0	4 4	100	mirno
7n97	90	91	NW 6
'69	40	98	mirno
7695	«-0	99	mirno
770-0	50	82	mimo
769-n	«•0	95	m. do
7667	'8-0	32	mirno
7^5-4	150	57	N 4
7nrt-3	2-0	-	mirno
c
c q ■O _
Ji
Padavine
Vrsta
megla
megla 'nesla
0
1
0 0
meela
Luna vzhaja ob 12J2, zahaja ob 20.26.
• od do 1 on
Solnce vzhaja ob 6.36, zahaja ob 1631. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.8 C, najnižja 3-5 C.
Dunajska vremenska napoved sa torek: Sedanje vreme bo še trajalo. Tržaška vremenska napoved ia torek: Lahni severovzhodni vetrovi, nebo večinoma jasno. Temperatura od 10 do 20 stopinj. Morje mirno.
2»
na izdatkih ako si nabavita moderne bluze pletenine, perilo, rokavice, nogavice, kravate, damske torbice, dežnike čepice itd. pri PETEK ŠTERK, nasl.
MILOŠ KARNIŽNIKU
Ljubljana, Stari trg 18.
Rojaki!
V soboto, dne 12. novembra 1927. bo sedma obletnica žalostnega ra-pallskega dne. Tega dne je bila sklenjena pogodba, ki je odtrgala od nas 600.000 naših bratov v Primorju.
Naša dolžnost je, da se v teh dneh spominjamo bratov in sester pod vlado Italije, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju, da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom brezobzirnega in nekulturnega fašizma.
Pod vlado italijanskega fašizma je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se omejuje in uničuje z vsemi sredstvi, naši ljudje se preganjajo, italijanska vlada izdaja uradne odloke, s katerimi hoče na mah žatreti vsako sled naše kulture in našega jezika, vse kar si je naš človek tekom stoletij ustvaril z lastno močjo in pridnostjo.
Zaradi teh vnebo vpijočih krivic moramo prav vsi odločno izjaviti, da svojih zasužnjenih bratov ne moremo in ne smemo pozabiti in da nobena državna meja nima moči in pravice, da bi izbrisala kulturno, narodno, jezikovno in krvno sorodstvo.
Mi vsi smatramo, da krivice, ki jih oficijelna in neoficijelna Italija dela pripadnikom našega naroda v Primorju, niso le krivice, prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak celokupnemu našemu narodu.
Zato naš narod mirno in dostojanstveno zahteva človeških pravic tudi za svoje neosvobojene brate in jih hoče s svojim neumornim in smotrenim delom tudi doseči.
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani prosi vsa kulturna in narodna društva širom domovine, da se s predavanji spomnijo ob priliki rapallskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je določena sobota, odnosno nedelja dne 12. ali 13. novembra 1927. Ta dan naj bodo po vsej Sloveniji, tudi v njenih najoddaljenejših gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugoslovenska Matica prosi da se ta' dap orijedi v celi Sloveniji narodna zbirka pod naslovom »dinarski dan». Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 Din za narodne obrambne namene.
Rojaki! To Vam sporoča ob sedmi obletnici rapallskega dne Jugosloven-ska Matica s prošnjo, da z besedo in dejanjem podprete njeno delo.
Nova imenovanja učiteljev (ic) abiturjentov
v mariborski oblasti:
Svodmir Jamšek, bivši učii.-vojak na mešč, šolo v Ljutomeru; Vik torija Zmavc pri Sv. Ani v Slov. goricah; Marija Gorjanc ptri Sv. Barbari, Jožefa Škufca pri Sv. Ruper-tu, Marija tnglič v Šoštanj, Marija Vozel v Marijo Snežno, Alojzija Kermel pri Sv. Florijanu
v ljubljanski oblasti:
Vekoslav Rubeša na meščansko šolo v Ka-stav, Josip Zupančič v Dražgoše, Engel-man Vladimira v Sevnico, Zora Hauptman v Hrastnik, Josipima Žlebnik v St. Janž, Antonija Kolbezen v Talčji vrh. Frančiška Žitnik v Konjšico, Štefanija Pogačnik v Ga-berte, Kornelija Rooss v Šenčur, Jančič Marija pri Sv Lenartu.
Imenovanja veroučiteljev: P. Ctprijan Napast v Novo mesto; P. Bogdan Markelj na deško osnovno šolo Ljubljana VI., Alojzij Kosi na meščansko šolo v Šoštanj.
Ukazna posta vi Jenja: Z ukazom so postavljeni i za učiteljico IV. dekliške osnovne šole v LJubljani Amalija Hartman H/2, Angela Soršak na Bledu H/2. Vojteh Hren v Šmartnem na Pohorju, Ida Vodenik v Mariboru na IV dekliško osnovno šolo (prideljena pisarni sreskega šolskega nadzornika
Premeščeni so naslednji učiteijl-lce:
V	ljubljanski oblasti:
Repič Ivana v Zalog. Žumer Pavla v Dobravo, Vodišek Josipina na Rakek na meščansko šolo. Kus Viljem v Sv. Lenart
V	mariborski oblasti:
Tavzes Marija na meščansko šolo pri Sv Lenartu v Slov. goricah, Stanislava Mahuc na meščansko šolo pri Sv Lenartu v Slov goricah, Hermina Mihlar na meščansko šolo v Ormož, Marija Šuštar v Čemeče, Ka-rolina Klim na Tezno. Belina Alojz v Ož-balt, Ivan Lazar pri Sv. Lovrencu. — Ostavko na državno shJžbo je podala Danica Lo-gair-Lederhas.
Sprejem očIteljev-Stovencev Iz Italije v državno službo. Albert Roičič na Jesenice, Oajo Mltaeršlč v Srdoče, Milan Jereb v Vinico, Avgiwt Kra-vos v Vinioo. Jakob Rajic v Škofjo Loko, Franki Plvk v Št. Ješt, Anton Mask v TurJe, Franc Lasič v Koroško Belo, Pela-gija Bekar Kampjut v Radence. — V kratkem bo imenovalo ministrstvo prosvete tudi ostale učitelje kontraktualce. Otvoritev novih razredov, vzporednic in šol: Na osnovni šoli v Presariih in pri Sv. Lenartu se bo otvoril 4. razred. Na Dobravi se dovoli vzporednica. Zasilna šola v Kon-šici se pretvori v stalno enorazrednico.
Šport
Današnje prvenstvene tekme.
ltrilja : Jadran, Primorje : Hermes.
V šestem in predzadnjem kolu nogo« raetnih prvenstvenih, tekem v Ljubljani se srečajo danes na igrišču Primorje ob 14. Ilirija in Jadran ter ob 15.35 Primorje in Hermes. Rezervi Primorja in Hermesa na« stopita ob 10. dopokfen.
Tekme med Ilirijo in Jadranom, še bolj pa med Hermesom in Primorjem, so bile pri nas doslej zelo popularne ter bodo go» tovo tudi danes privabile na igrišče mno< go športnega občinstva, čeprav gresta IK. rija ki Primorje v boj kot izrazita favorita.
Concordia (Zagreb) s Ilirija 12:8 (4:4).
Concordia zmaga v finishu tn osvaja prt
venstvo države v hazeni. Slab sodnik.
Prvo državno prvenstveno tekmo v ha« zeni je zagrebška družina ConcordSje, pr« vaka ZHP, odločila v finishu v svojo ko« rist Družina je proti koncu razvila izre« den start in silno brzino ter je dieprimi« rano družino Ilirije spravila ob zmago, ki je do polovice drugega polčasa visela po« polnoma v zraku. Družino je podrla po« greška sodnika g. Munderja iz Zagreba pri 8. golu, kjer žoga še ni bik v mreži. Razen tega je g. Munder v II. polovici mnogo grešil glede foulov na škodo Ilirije.
Družina Concordije je hitra, vztrajna in rutinirana; v dirugi polovici se je žal lo« tila preostre igre in tako zmanjšal« ugo« den vtis. Najboljšo moč ima družina v vratarici Gršetičevi, ki je v lepem slogu lovila najtežje žoge Prav dobro ji je se« kundirala v krilsfei vrsti Flikova, a ne manj tudi Tonkovičeva, ki je morala radi blezure za par minut zapustiti igrišče. Na. pad je v polju dober, pred golom pa ne« koliko okleva. Najšibkejša je v družini branilka Claudius.
Ilirija je šla v boj z običajno sedmori. co: Jermol I, Šaplja, Zupančič, Tratnik, Bemik, Privšek, Jermol IL Boriti se je morala proti rutiniranemu nasprotniku in je tudi dokazala, da mu je enakovredna. V tehničnem in kombmatornem oziru je posebno v prvem polčasu nadfcriljevaLa Zagrebčanke. Napadalni trio ni delal po« grešk; presenetila je Jermolova II s svo« jimi streli. V obrambi je največji del opravila Tratmikova. Zupančičeva, doslej vedno jaka opora družine, je popolnoma zatajila; bila je najslabša na polju. Šap. Ijeva ni dosegla običajne forme. Jermolo. va L v golu je bila dobra v I., a izredno šibka v II. polčasu.
Igra je tekla v prvi polovici v medse« bojnih napadih. Značilno je, da sta si dru« žini sproti izenačeval' uspehe, tako da je do pavze ostala igra neodločena s 4:4. Ostrejši tempo, a isti sistem se je držal šc dobrih 10 minut. Nato pa je družina Ilirije izgubila glavo in ostala za par go» lov zadaj, česar v zadnjih minutah kljub dobremu startu ni mogla več popraviti. Tempo je bil vso igro izredno oster. Go« le so zabile za C.: Tonkovičeva, Bobinska in Znidaršičeva po 4, za Ilirijo pa Jermo* lova 4 in Privškova ter Bernikova po Z
Sodnik g. Munder je bil dober pred pavzo, a pozneje je mnogo grešil glede fou« lov. Tudii drugi gol za C. je padel iz pre« stopa. Pri tej priliki moramo ožigosati tu« di postopanje Saveza, ki je za vodstvo edine državne prvenstvene tekme delegi« ral člana udeleženega podsaveza in celo — kluba. Tekmo je gledalo do 300 ljudi.
Nadaljevanje prvenstva LNP
Težak dan Slovana.
Nedelja je prinesla pričakovane rezulta* •te. Senzacijo dneva sta tvorila dva neobi. čajno težka poraza Slovana, ki je moral spraviti vsega 26 golov, in sicer polovico prvo moštvo, polovico pa rezerva. Moštvo je pod težo odlično izvedenih napadalnih akcij Primorja zgubilo glavo in odšlo po« gaženo s polja Ostali del programa so iz« polnile prvenstvene tekme IL razreda, ki vsled privlačnejših prireditev na drugem igrišču niso vzbudile večjega zanimanja. P -enstvena tabela je dobila z včerajšnjim debaklom Slovana zanimivejšo sliko. Pri« morje se je vsled bogate žetve golov (z eno tekmo več!) tesno približalo Hir^i, Slovan pa je zdrknil na četrto mesto. V II razredu vodi Reka, ki je aibeolvirala vse igre.
Primorje : Slovan 13:0 (4:0).
Poraz, ki ga Slovan morda še ni doži« vel, gre n« račun vsega moštva. Častno iz« jemo sta tvorila Marchiotti in Volkar. Ostali igralci so pokazali malo znanja, a še manj volje. Najbednejšo vlogo je igral vratar Skofic, ld je izpustil serijo lahkih žog, druge pa lovil kot začetnik, tako da so bile vedno po večkrat nevarne. Prepiri« čani smo, da je bilo nedeljsko nerazpolo. ženje le prehodno, kar dokazuje med dru« grm tudi dejstvo, da je prvi gol padel šele v 26. minuti. Moštvu je zelo manjkalo Flaka.
Primorje je predvedlo prvorazredno igro in je posebno v drugem polčasu igralo ekshibicijsko. Akcija za akcijo, vsaka ne« varna, vsaka premišljena, se je vršila pro» ti vratom Slovana. V napadu sta bili bolj« ši del obe krili (Jug), dočim je imel trio v Buljeviču manj vigranega tovariša. Nje« govo mesto je gotovo med krilci, kjer pa zaenkrat moštvo nima defekta. Vsi trije, s Slamičem v sredini, so dominirali. Po« sebno Slamič je opravil mnogo; gotovo pa je pri tem tratil moči, s katerimi bi moral napram močnejšemu moštvu razpolagati bolj ekonomično. Obramba je svoj posel sprva opravila sigurno, pozneje pa ga »kupno z vratarjem ni imela.
Igra je potekala v naraščajoči premoči Primorja, ki proti koncu sploh m več od« dalo žoge. Kot strelci so se odlikovali Jug & 6, nato Cebohin in Uršič s 3 in Vin da
Din 159'-
snežni čevlji damski brez krzna
VOIKA
nasproti Mestnemu domu
Lastna mehanika popravljalnica sneinih čevljev, galoš in čevljev vseh znaml: popravi vsak par ▼ teko pol ar«.
. v a u rri
Domske obleke
in bluze, volnene in iz barhent t, kakor tudi za deklice, ima v. veliki izbiri in po najugodnejših cenah BELIHAR in VELEPIC,
Mestni trg._
nrrinnnnnnnnmriJTT^
z enim golom. Koti 10:2 za P. SodSJ je g. Deržaj. Rezerva Primorja je pogasila re« zervo Slovana s 13.1 (7 K)).
V H. razredu je Svoboda odpravita Krakovo s 3:2 (1:0), Reka pa Panomjo • 7.-0. Odlikoval se je napad Svobode n moštvo Reke.
Ostale nogometne tekme
Maribor: Maribor : Rapid 1:0 (1:0). M«# ribor je postal jesenski prvak Maribora. Med tekmo je prišlo do incidentov. Ob. čmstvo je vdrlo na igrišče, vsled česar je bila tekma za 10 minut prekinjena, ^ Sodni je energično in prav dobro g. Vodišek. Pi> drobno poročilo bomo objavili prihodnjič. Jesenice-. Edinost : Bratstvo 2:0. Zagreb: Concordia : Hašk 3:2 (1:0)1, Derby : Zeljezničar 0:0. V prvenstvu vo di Croatia.	_ _
Beograd: Sokol : SJavija 2r0; Jedmstvo : BUSK 3:0.
Sarajevo: Slavija : Sašk 1:0!
Subotiča: Sub. Šport : SAK (Senta) 2:2; Sand : VrbaŠki SP. K. 3«.
Praga: Sparta : Rapid (Dunaj) 6-2 (3:2). Polovica finala za srednjeevropski pokal, kjer je Sparta pogazila Dunajčane. 22.000 tfledalcev
Dunaj: Hertha : Wacker 2:1 (0.-0); Vien. na : BAC 5:0 (3:0); Austria : Stovan 2:1
(2:0).
Budimpešta: Sabaria : FTC 3:1 (1:0)! Poraz madžarskega prvaka. Bratislava: Slavia : Bratislava 4:3 (2:1). Kodanj; Danska : Norveška 3:1 (0:1).
Službena objava smuSko>tehničnega od« bora JZSS. Pozivajo se vsi oni smučarji, ki nameravajo položiti izpite za savezne sodnike, da se čimprej prijavijo tajniku smuško tehničnega odbora F. Koprivi, Ljubljana, Gledališka 3. (palača TPD). Iz« piti se vrše teoretično in praktično. Po sprejemu prijav bo smuškotehmčni odbor sporočil kandidatom točna navodila. — Dalje se pozivajo vei klubi, da javijo si« gumo do 15. t. m. na gornji naslov vse smučarske prireditve v prihodnji sezoni. Poročila so potrebna v svrho sestave toč« nega programa letošnje sezone. Ona klubi, ki tega ne bodo pravočasno storili, nosijo posledice sami. Njihove klubske tekme bodo zabranjene v primeru, da je za isti dan že določena prireditev drugega klu« ba; medklubske tekme pa jim bodo sploh zabranjene. — Tajnik.
Službeno Iz LNP. — Ex praesidlo sa objavlja: Prošnji 2SK Hermeea z dne 29. okt. za odgoditev prvenstvene tekme z ASK Primorjem, izžrebane n« I. no%., predsedstvo ne more ugoditi, ker ASK Primorje ni pristalo na odgoditev. Pred. sedstvo LNPa vsled tega apelira na šport, no zavednost in discipliniranost 2SK Her. mesa ter ga poziva, da ob določenem času nastopi; ako ŽSK Hermes kljub temu po« zivu ne nastopi, se izpostavi posledicam glasom kazenskega pravilnika in oravilnd« ka prv. tekem — Ž oziram na današnje prv. tekme na igrišču ASK Primorja (ob 10. Primorje rez. : Hermes rez.; ob 14 Ilirija : Jadran, ob 15.35 Primorje : Her« mes) se pozivajo navedeni klubi, da v smislu objave z dne 28. okt. točno ob do« ločenem času nastopijo ter da ob 930 od« nosno ob 13.30 prevzamejo rediteljsko in blagajniško službo. V istem smishi apelira predsedstvo tudi na delegirane podsave*-ne funkcijonarje. — Tajnik I.
SK Ilirija, nogometna sekcija. — Šesta« va moštva za današnjo prv. tekmo proti SK Jadranu je razvidna v članski knjigi v «Evropi». Moštvo mora biti točno ob 1330 v garderobi na igrišču ASK Primor« ja. — Načelnik.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Za današnji prv. tekmi morajo priti sledeči igralci na naše igrišče: ob 9.30: Jančigaj, Korče, Turkovič, Sočan, Može, Pečar, Se« niča, Slapar, Terče, Glavič, Zalar, Jurkas in Ravnihar; ob 15. pa: Anžlovar, Svetic, Pečnik, Vindiš, Herman, Pišek, Jug I, Dol« fe H, Čebohim, Uršič, Kani. Opremo se« boj in točno! Načelnik.
SK Jadran. Danes ob 1330 točno, mo« rajo biti na igrišču Primorja sledeči igral« ci: Vidmar, Zor, Bončina, Žnidarič, Brcar, Rogač, Zorner, Kos, Rape, Banovec, San« di, Steiner. Reditelji: Gartner J, H, Re» miaš, Bezlaj. — Načelniki
SK Svoboda, Ljubljana. Dane« na praznik obvezna trening tekma med A m B moštvom na našem igriSOu ob 10. do. poldne. Naslednji igrafci morajo biti v naši garderobi: Papler, Novak, Sušnik, Potrato, Gaberšek, Batič, Zajec, Jesenfcb, Kovač Rado, Seme, Breznik, Hariš, Topli« šek, Večerta, Vlaj, Baggia, Bonoelj, Ska« pm, Kovač SI., Tassotti, Korbar, Kavečdč, Kozamenrik, Koleša, Starčnik, Gjud, Roz« man, Šušteršič, Kalman, Germek. Kdor hna kak del opreme, naj ga prinese s seboj. — Načelnik
ŽSK <rHermes». Za današnjo tekmo proti orPrimorju® mora biti v garderobi
"Primorja® pravočasno sledeče moštvo: Samo: Samec, Klančnik, Prešern, Marinke, Draksler, Kos, Škrajner, Svetic, Zalokar, Jesih, Trobevšek in Habicht. — Načelnik.
GODBEN1 ODSEK SOKOLA I. 20.LETNICA ORKESTRA PROSLAV \ 5. XI. 1927. KONCERT - ZABAVA - PLES
KABARET - JECA — PRI POGRNJENIH MIZAH -ZAČETEK OB 20. URI. 10 DIN.
Javna zahvala.
Javno zahvalo izrekamo zdravljenci za kostno tuberkulozo na Rakitni Društvu za narodno zdravje v Ljubljani in njegovi podružnici v Borovnici, da sta nam omo* godili par mesecev se zdraviti v njihovem bolniškem paviljonu, kjer smo v tem času izredno pridobili na zdravju, nekateri pa »mo celo že popolnoma ozdraveli. Poseb« na dolžnost nas veže pri tem, da se javno »hvalimo zdravniku g. dr. Živku Lapaj« netu za vso skrb, ki jo je posvetil naše« mu zdravljenju. — Zdravljenci sanatorija »Rakitna*.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v avgustu
Znatno povečanje uvoza. Pasivnost zunanje trgovine v avgustu lOo milijonov Din, v prvih 8 meseci b t i pa 522 milijonov Din.
Dtre&cfk carin je objavila Dodatke o našem uvozu za mesec avgust, tako da nam je mogoče pregledati razvoj naše zunanje trsovtoe v prvih 8 mesecih t. L
V	avgustu smo uvozili 132.048 ton v vred aosfl 129,579.1 M Din. Napram povprečnemu uvozu v m. četrtletju 1926. (109.979 ton v vrednosti 629,081.154 Din) ie bil naš uvoz v avgustu večfi, In sicer po količini za 20J5K, Do vrednosti pa za 0.2%. Ker ie znašala vrednost našega izvoza v avgustu 529.614277 Din je bila torej naša zunanja trgovina v avgustu pasivna za 99,944829 Din.
Največ eno v ialihi uvozili bombažnih tkanin (za 93.1 mlliiona Din), volnenih tkanin (46.7), bombažnega prediva (38JS), •troiev ta aparatov (27.8). raznih predmetov iz že«eza (25.7). sirove kave (20J). «i reveža bomfcafa (20.0). ovčle vrtne (148), premoga (144), sirovih kož (143), elektrotehničnih predmetov (13.6). železne pločevine (11.7), riža (9.6), volnenega prediva (93), kuhinjske soli (8.5). prevoznih sredstev (8.2). železa ta polizdelkov (73). rastitaskega olja (6.3). vreč (6.2), tiskarskega papirja (48) in nafte (41).
V	primeri z uvozom v avgustu 1926. se je povečal izvoz bombažnega prediva (za 12J mflttona Din), sirovega bombaža (za 6.6), železne pločevine (za 4.6), ovčje volne (za 33), elektrotehničnih predmetov (za 3.2), volnenega prediva (za 2.9), sirove kave, riža Itd, zmanjšal pa se je uvoz kuhinjske soli (za 10.7). volnenih tkanin (za 7.4), s troiev- ln aparatov, prevoznih sredstev, sirovih kož, premoga itd.
V	primeri z julilem t I. pa se ie znatno povečal uvoz bombažnih tkanin (za 29.4 milijona Din), votaenih tkanin (za 19.9), bombažnega prediva, sirovega bombaža, «1rove kave, volnenega prediva. sirovih kož, železne pločevine itd., dočim se ie *manjšal uvoz strojev in aparatov, premoga, prevoznih sredstev itd.
Znatno povečanje uvoza ie torej v prvi vrsti povzročil večji uvoz tekstilnih sjro-vju, kar ie v zvezi z ugodno konjunkturo v naši tekstilni industriji, kakor tudi večji uvoz tekstilij samih, kar ie zoifet pripisati dejstvu, da so se naši trgovci pričeli polagoma zalagati za zimsko serijo. Povečanje uvoza je povzročilo, da je primanjkljaj v naši zunanji trgovini v tem mesecu dosegel skoro 100 milijonov Din napram 52.5 milijonom v juliju. Vsekakor pa pomeni povečanje uvoza, da se je pričel dvigati naš konzum, da se naša industrija zalaga s sirovjnami. naša trgovina pa z blagom.
Nastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trovme v prvih 8 mesecih tekoče-ra leta ( milijonih Din):
izvoz uvoz I. četrti. 1926. povdt. 5*9.3 6143 —25.0 H-	» 723.6 646_4 +77.2
"I- »	» 547.3 629.1 —31.8
I. četrti. 1927 Dcvpr. 515.8 5549 —39.1 april 1927	467.9 597.5 —129.6
nai 1927	5193 577.6 —58.3
fnnij 1927	471.0 535.9 —64.9
tal« 1927	485.0 537.6 -S2.5
avgust 1927	529.6 629.6 —100.0
september 1927 582.9 — —
V	prvih 8 mesecih t. 1. je znašal naš btoz 4542.8 milijona Din, naš izvoz pa 4020.5 milijona Din, tako da znaša pasivnost naše zunanje trgovine v tem razdobju 522.4 milijona Din.
= Priče tek trgovinskih pogajanj z Avstrije. Avstrijski poslanik gosp Hofinger je te dni obiskal pomočnika zunanjega ministra gosp. Pavloviča zaradi pričetka "trgovinskih pogajanj med Avstrijo in Jugoslavijo v svrho revizije trgovinske pogodbe Sklenjeno je bilo. da bodo pogajanja pričela 7. t m. Avstrijska delegacija bo prisnela v Beograd 6. t. m.
= Pravilnik o kontroli hmeljskih sadik. Minister za kmetijstvo in vode je na podlagi zakona o kontroli semen in kulturnih rastlin izdal pravilnik o kontroli hmeljskih sadik pri uvozu in v notranjem prometu. Po tem pravilniku je dovoljeno prodajati samo »drave in dobre sadike onih hmeljskih vrst. ki odgovarjajo klimatičnim :n zemeljskim razmeram dotičnesa krjja, za pridelovanje kvalitetnega hmelja. Sadike morajo imeti zdravo barvo, dolžino najmanj 12 cm, debelino 1.5 cm in najmanj 4 zdrave poganjke. Prepovedana je prodaja slabih sadik in sadik iz krajev, kjer je hmelj okužen. Oblastni kmetijski inšpektor mora vsako leto po pred hodnem konzultiranju hmeljarskih društev* dati občinskim uradom ootrebna navodila. Za izvoz sadik iz ene oblasti v drugo bo kmetijski minister dal kmetijskemu inšpektorju navodila, posebno glede vrst hmelja, katere »e smejo prodati v druge oblasti. Vsak prodajalec mora, predno proda sadike, prijaviti število sadik in vrsto hmelja občinskem uradu, ki mu bo za sadike, ki odgovarjajo predpisom, izdalo posebno uverenje. To uverenje mora prodajalec priložiti poštnemu ali železniškemu odpremnemu listu, oziroma izročiti kupcu. Na zahtevo kupca mora dati tudi pismeno jamstvo glede pro-venijence, odnosno vrste hmeljskih sadik, prodajalec jamči za provenijanco tudi tedaj, če kupec ni zahteval pismenega jamstva. Vsi državni kmetijski in prometni organi so dolžni zapleniti sadike, ki so bile stavljene v promet brez uverenja. Če se komisijonelno ugotovi, da te sadike ne odgovarjajo predpisom. se jih mora sežgati. Pri uvozu sadik iz kake druge države, mora carinarnica o tem nemudoma in točno obvestiti ministrstvo za kmetijstvo in vode. ki more uvoz dovoliti ali pa prepovedati, kar ie odvisno od edravstvenepa stanja hmelja. Prestopki proti tem predpisom se kaznujejo z zaporom od 1 meseca, odnosno z denarno kaznijo do 900 Din.
= Ka nfirnberškem hmeljsk -m triišču je pretekli teden znašal dovoz 700 bal. prodanih pa je bilo 250 bal. Promet je bil zelo miren, cene pa so za malenkost Dopustile. Tržni hmelj se je prodajal po 140 — 220 mark, hallertauski 160 — 310'in vriirtember-5ki po 160 — 300 mark za 50 (Te cene veljajo ia prvovrstno srednjo kakovost)
= Madžarska nam bo na rafun reparacij dobavila premog namesto lokomotiv. Iz Beograda poročajo, da je prometno ministrstvo sklenilo dobavo 10.000 vagonov premoga iz Madžarske (iz pečujskega rudnika) na rafun reparacij. Zanimivo je, da je bila ta dobava sklenjena nek?.i dni preden ie stopil v veljavo nov pravilnik za nabavke premoga, ki
predpisuje, da se mora premog v bodoč® nabavljati potom licitacije. Se bolj zanimivo pa je dejstvo, da bi nam morala Madianka za isti kredit dobaviti lokomotive, Id so nam gotovo bolj potrebne, kakor pa premog, katerega lahko eami produciramo v dovoljni meri.
— Direkcija šum v LJubljani razpisuje približno 900 plm» bukovine, katera g« v lastni režiji šum. okr. uprave v Kostanjevici Izdela v hlode ali pa v ca 10.000 komadov pragov. Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji Sum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, je vložiti do 2. decembra 1937 do 11. dopoldne pri navedeni direkciji. Ponudbe morajo biti kolko-vane b 100 Din kolkom ter opremljen« > 10 % varščine. Predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani, Blehroisova cesta §t. 1 in Sumska uprava v Kostanjevici. 1613
= Fitopatološka iluiba v Mariboru in is-toi krompirja. Pišejo nam: Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru izvršuje za celo mariborsko oblast vso fltopa-tološko sluS>o tudi pri izvozu krompirja v inozemstvo. Izvozniki se morajo obračati na gornjo državno ustanovo, če rabijo izvozne listine. Od zavoda dobljena potrdila niso v zvezi s potrdili, ki se morajo morda dobiti od pristojnih sreskih poqla varstev, odnosno mestnih županstev. Vsakemu izvozniku se toplo priporoča, da stopi pravočasno osebno v stik z zavodom zaradi ostalih pojasnil
= Vinski sejmi na zagrebški borzi. Počen ši s 4 novembrom t L se bo na zagrebški borzi vršil vsaki petek redni sestanek trgovcev z vinom (članov kakor tudi nečlanov borze). Oni interesenti, Id sestankom ne morejo osebno prisostvovati, lahko po511e?o vzorce ta pogoje senzalom zagrebške borze gg. Milfvoiu Kerdlču. Va-troslavu Fleischhackerhi |n JuJIlu Todoriu.
= Stanje Narodne banke 22. oktobra t L (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 15. oktobra.) Aktiva: kovinska podlaga 497.4 (4- 1.6), saldo razmlb računov (tečajne diference deviz) 1343.7 (-f 21.3), posojila na menice 1307.6, na vred nostne papirje 252.1. ekuoaj posojila 15597 (— 13.6). Pasiva: obtok bankovcev 5775.6 (— 1005). državne terjatve 849.7 (4- 106.7). obveznosti po žiru 814.6, po raznih računih 407.4 skupaj obveznosti 1222.1 (-f 3.1).
= Vprašanje znižanj« nemških reparanj-skih obveznosti zaradi povečanja vrednosti zlata. Zaradi povečanja vrednosti zlata, odnosno povečanja kupne moči zlata v zadnjih letih, je postalo aktualno vprašanje znižanja nemških repararijskih obveznosti po Dawe-sovem načrtu, ki vsebuje klavzulo, da se imajo reparacijske obveznosti Nemčije spremeniti, če se vrednost zlata spremeni sa več kakor 10 %. Po zatrdilu londonskega <Sta-tista> je bila na podlagi indeksa cen povpreč na kupna moč zlata v zadnjih mesecih za 10.9 % večja, kakor v prvem reparacijskem letu. odnosno za 12.3 % napram mesecu, ko je Dawesov reparacijski načrt »topil v veljavo.
= Pariška konferenca nasledstveolh držav o predvojnih avstro-ogrskih rentah prekinjena. Iz Pariza poročajo, da ie bila konfernca nasledstvenih držav, ki naj bi rešila vprašanje predvojnih papirnatih rent. prekinjena do 28. novembra. Ta ukreo ie bil potreben, ker so zahteve upniških organizacij tako visoke, da se delegati na podlagi dosedanjih pooblastil nfso moglj pogajati. Na odgoditev je npliva! tudi sklep upniških organlracll. ki hočelo pri vseh evropskih udruženjih bank in pri newyorški Bank of Trest Corporation doseči kreditno zaporo proti nasledstvenfm državam, ki se branik) izpolniti svoje obveznosti. Delegati so odpotovali, da o dosedanjem poteku konference referiTaio svojim vladam in da dobijo nova SirSa pooblastila.
= Palestina dobi 1. novembra lastno Ta-luto. S 1. novembrom t L stopi v Palestini v veljavo nova valuta, palestinski funt, ki j6 po pariteti enak ansrleškemu funtu, vendar bo razdeljen na 1000 podsnot
= Dobave. Direkcija državnih železnic v v Liubliani sprejema do 9. t. m. ponudb« glede dobave 100 komadov obločnjc za heljoforke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 4. t. m. ponudbe glede dobave 2 vagonov moke: do 5. t. m. pa glede dobave 2000 k« svinjske masti. DlrekcHa državnega rudnika v Velenju sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave konopnenih gurt; do 18. t. m. na glede dobave okrog 20.000 komadov šarnotne opeke, približno 30.000 kg šarnotne moke ter glede dobave ležalnih blaznic. — Vršila se bo naslednja ofer-talna licitacija ■ 9. t. tn. pri Komandi Savske <fiv?zilske oblasti v Zagrebu glede zgradbe skladišča za reflektorsko opremo v Karlovcu. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
31. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahnejši. Privatna ponudba Je bila prilična. Narodna banka pa je intervenirala
v devizah na Curih in Dunaj. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po
135.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri večjem prometu popustila za 2 točki. Promptna se je trgovala po 393. kaša po 393 — 392. za november po 398.8 — 896 in za december 397 — 397.5. Nazadovanje tečaja Vojne škode je bilo v Beogradu ob Čntnejše. kaiti promptna je tam nazadovala na 391 — 391.5, za december oa na 896 dc j 396 Zanimanje za banfn« vrednote je ne j koliko popustilo, vendar so tečaii ostali ne spremenjeni. Med industrijskimi papirji je Gutmann popustil na 216 — 220. Šečerana Csijek pa se je aa malenkost okrepila na 615. Trbovlje so bile zaključene po 480.
Devize ia valute.
LjnMjana. Berlin 13.-56 — 1357 (—), Curih 1094 — 1097 (1095.5). Dunaj 8 — 8.03 (8.0151. London 0 _ 276.65. Newvork 56.64 do 56.84 (56.74). Pra<7* 168 — 168.8 (168.41, Trst 309.125 — 311.128 (310.125).
Zagreb. Amsterdam 22.87 — 2298. Dunaj 8 — 8.08, Berlin 13.555 — 13588. Milan 309.46 - 311.46. London 276.25 — 277.06. Nevrvork 56.636 — 56.836. Praga 168—168^0 Curih 1094 _ 1097: ameriški dolar 56.2 do 56.4
Beograd. Pariz 222.172 — 224.172. London 276.3 — 277.1. Newvork 56.62 - 56S2. Milan 309.677 — 311.677. Dunaj 7.9975—8.0275. Budimpešta 9.P35 - 9.965. Brnselj 7.915—7.945 Amsterdam 22.80 — 22.86. Bukarešta 34.75 do 35.25.
Dunaj. Beograd 12.4475 — 12.4875, Berlin
168.82 _ 169.32, London 84.4375 - 845875, Milan 38.6450 —38.7450, Newyork 7.0086 do 7.0945, Praga 2054875 — 21.02875, Curih 19638 — 136.83: dinarji 12.40 - 12.4«.
Curih. Beograd 9.18, Berlin 128326, London 25.2525, Newyork 518.475, Pariš 20t86, MIlan 2833, Praga 15.365, Budimpešta 90.725 Bukarešta 3.18, Dunaj 73.10.
Trst Beograd 82.10 — 32.40, Dunaj 255.8 do 261.3, London 89.02 — 8952, Newyork 185450 - 18.3060. Parjz 71.70 - 72, Curih 882 — 354; dinarji 31.90 — 82.40.
Efekti
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (185), Kreditni zavod 150 — 0. Vevče 133 — 0, RuSe 275 — 285. Stavbna 56 — a SeSir 104 - 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 392.75 — 394, kasa 392.76 — 394. za november 896 — 396, za december 897.5 do 3965. investicijsko 835 — 84, agrarne 53.—58.75; bančne: Eskomptna 91 — 98. Po-IJo 165 — 175, HIpo 56.5 — 57, Ljubljanska kreditna 184 — 135, PraStediona 892.5—895. Srpeka 186 — 138. Jugo 93 — 93.5; Industrijski: Gutmann 218 — 220, Slaveks 105 do 110, Slavonija 13 — 16. Šečerana Osijek 610 — 615. Drava 575 — 585, Vagon 22 do 30, Vevče 135 — 136, Danica 160 — 170, Trbovlje 475 — 485.
Beograd. Vojna škoda 391 — 3915, za december 396 — 396. investicijsko 83 — 84. agrarne 54 — 54.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (81. oktobra) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih Je bilo 25 vagonov suhih bukovih drv, fco vagon meja po 22. Deielni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice.
Novosadska blagovna bona (81. oktobra). Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 2875 do 290; banatska. 78/79 kg, 2 % 2S5 — 2875; sremska, 78/79 kg, 2 % 2875 — 290. Turščica: baška in sremska 2075 — 210; baška in banatska, nova, za december - Januar 1825 — 186; sremska, nova, za deeember-januar 1® — 190. Moka: baška <0g> 415 do 425; baška <2> 896 — 405: baška c5> 870 do 380; baška <6> 315 — 325;
Kapfcn večjo
smrekovih in hmelovih
drogov
dolgost od 5 m naprej. — Resne ponudbe s navedbo primerne cene (z oziram na sla« be hmeljske cene) je poslati na upravo «Jn» tra» pod »Takojšnje plačilo«.
Čisto lice!
Mladmiiko svetost, teredso poleptaaje dobite «e prv* dal uporabe medicin, bioiotkegs <redctv* <Ves*» Sob Uei •e frsputso olepSa. tegteejo nt oeiifto-«tL rumene te rdeie Use. eolnfee pege. hrapovost. itpoMajl. gabe ta rt nuJtl ■taroiti Itgisejo Eof* Ue» pmU}* bv-lonaeto neto*. rsfUute te imttee bo-mlajem Ospeh garastiru to nettodljir Garnitur« «2 Dia - Hibra tetio« daje tirasredno lep te *o«t poram ohr» te trepalaia. U»o-Sarao barva t tema! barrt 6! Din - «0<UHia*e» potu let VcMlea naJodUiacjli eleib «a hraajenie tn pomlajevanj* oren »len lica 80 Dia - Diamant dajf olem lep tafflantjlT pogled. nnsUraso neškodljivo. B3 Dia - Ontifolu koemetRnl tavod. Zagreb Otca ti — ZahtcrtjtF braplaSne Otutrorase prospekt«! Ha/D
Dober zaslužek
vsem, Od 1000 do 3000 Din mesečno
lahko zasluži vsak brez razlike moški in ženske v mestu, provinci i -ali vasi.
Ne moti službe in zanimania. Pošljite samo Vaš naslov pod „Brza prodaja* 8e< grad, Vlajkovičeva utica nroj 5
Zahvala.
Tem potom izrekam iskreno sa-hvalo gospodu primariju dr. M i n a-
ru za njegovo spretnost in požrtvovalnost, s katero je izvršil pri meni težko ortopedieno operacijo, katere izid kaže že danes, kljnb vsej kompliciranosti, najboljši uspeh. Ljubljana, 31. oktobra 1927.
Jožica Gaber,
postna uradnica
■■■■muunmiHNM
Zahvala.
Svetovnoznane original
prave LUTZOVE peci
iz BLUDENZA in emafltablice z napisom ima v zalogi samo: Inž. MATE GUZELJ< Unbtjana-Šiška,
Jerneieva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvorišču pod h»o Celovška cesta št 58.
Krompir, zelje, belo in rdečo čebulo orehe, slive, marmelado italianske konzerve
kupite naiceneie
pri
Vele mir ii Lederer
Subotiča, Manoflovideva nL 7
Telefon 6 — 20. Brz. nasl .Konzerv*. Subotiča.
Valovite lase!
Krasne m lepe naravne Kodre dobite tekom ene noči > totiosom «lsolde» od dr Dorraine k Ote . Paril Lotios urei na iometioje oajtupeinejie osdalaeijo. na pravi lue rahlf tel olajiava friiiranje Lasje Oftanejo dolgotrajno valoviti te odporni napram rlap 4t Din — Baliazc u jatenjt Las. epobalni traaeoskJ etiksir momentalno odstranjn}« »e« prhljaj, a Mi in krasttce Kois glave postane ®sU in sdrava a luje priinejo rasti v svojih bojnih pramenih «8 Dn - Dobite jo v neb lekarnah drogerijah ts parfvaerijah. — »CeatifolU«. kosmetiint tavod. Zagreb. Biča 87. — Zahtevajte breiplaine On •trovaae prospekt«.	M-a/4
Ob priliki prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
Josipa Pavlica
želez, nradnlka
čutimo se dolžne izreči tem potom našo najtoplejše zahvalo vsem, ki so v težkih trenotkih sočustvovali z nami, vsem darovalcem vencev in cvetja in mnogoštevilnim prijateljem in znancem za čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani. 1. novembra 1927.
Žalujoči ostali.
V globoki žatosli naznanjamo da je naša srčnoljubljena, dobra mati, stara mati, sestra in la-ča gospa
Mariia Zor
posestnica
v nedeljo, dne 30. t. m. po kratki mučni bolezni, previdena s lažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala
Pogreb drage nam pokoj niče bo v torek, dne 1. novembra ob pol 10 uri dopoldne tz hiše žalosti, Sp. Šiška, Aljaževa c. 12. na pokopal šče k Sv. Križu.
Ljubljana, 30. okt 1927.
Žalujoči ostali.
Meetsi pogrebni tavod.
Krasni volarji, fttofl In parbentl, ode e ln triko zimsko perilo v veliki izberi in po nizki ceni v
trgovini
Marije Rogelj, Ljubljana
S«. Petra cesta Ste«. 26
le
JUNIPER
tt
zeleno francosko žganje z brinjevim eks» traktom je najboljše sredstvo proti revma« tizmu, glavobolu, tobobolu, trganju, želod« čnim boleznim itd Dobi se v vsaki apoteki,
drp^.riji in trgovini
Glavna
zaloga
Trgovci zahtevajte	AGENTURA »JUNIPER«
engree cene. Celje, Gosposka uiics ši. 23?
Prodajalko
veščo v knjigarni
sprejmem takoi v večjem mestu Slovenije.
Pismene ponudbe na oglasni oddelek „Jutra" pod šifro ,,Knj garna".
Vitomir Dolinšek

E
ODEJE
iz vate in puha
v samo dobri' kvaliteti
Udelava samo iz čistega higienskega in nenad kril]ivet>a materijala.
,Weka'
speciialna trgovska hiša za praktično opremo stanovani.
Maribor 9
Cenik in vzorci brezplačno in p: >š'nine nio-to.; I
Lokomobila
s pregreto paro, tvrdke Wolf, 58 do 75 HP izborno ohranjena, še v obratu, zaradi povečanja obrata	103 i
i llj DlUri V Bil
I
Zahvaa.
Po nenadomestljivi izgubi ki nas je zadela s prerano smrtjo našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, -ina, gospoda
Josipa Laha
izrekamo naiprisrčnejšo zat valo v em, ki so z nami v bridki ti urah sočustvovali. Posebej še zahvala domačim pevcem za žasostinke g. šolskemu nadzorniku Gcupu za krasne poslovilne besede ob odjrtem grobu ter otialim zasiopnikom ptujsktga Sokola in vsem prijateljem znancem in sorodn kom, ki so blagega pokojnika sprem 1 na zadnji poti.
Poianšak, dne 30. ok obra 1927.
Rodbina Lah-Lovrec
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Torek, 1. nov.: »Hamlet*. Izv. Sreda, 2. nov.: »Idealni soprog*. Red A. Četrtek, 3. nov.: Zaprto. Petek, 4. nov.: »Ukročena trmoglavka®. Di« jaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Začetek ob 15. uri. Sobota, 5. nov.: »Dva bregova«. Premijer« ski abonma.
Ljubljanska opera
Torek, 1. nov.: Zaprto. Sreda, 2. nov.: »Trubadur-.. D. — Gostov a* nje ge. Zinke Wilfan«Kunc.	-
Četrtek, 3. nov.:: «Orlov». Ljudska pred« stava po izredno znižanih cenah. Izven. Petek, 4.: Zaprto.
Sobota, 5.: »Rigoletto«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Gostuje g. Vičar iz Zagreba. Izv. Nedelja, 6.: «Bajadera». Opereta. Premi« jerski abonma.
Mariborsko gledališče
Torek, 1. nov.: ob 20. »Traviata«. Kuponi.
Celjsko gledališče
Sreda, 2. nov. ob 20. uri: Mlinar in nje« gova hči.« Premijera.
Ljubljanska opera. Po reprizi opere «Ljubezen do treh oranž»,
»Ljubezen do treh oranž« bi se maral glasiti pravilni prevod naslova. Toda na. »lov se mora prilagoditi melo-dičnontmio« nermi motivu, Iti ga slišimo v prologu in te potem nekolikokrat Čudaki pojejo »Zaljubljen v tri oranže«, kar odgovarja dektamacijl motiva. Muzifcalni uvod pro« loga je tako močan in živ, da ga Prokof« jevu lahko zavida vsak operni kompo« nist. Postavi nas takoj in medias res. Li« bretist upelje na oder pet grup pevcev, ti« pov iz publike svoje dobe, ki pa so Se dandanes taki, kot nekdaj. Tragiki z dež« niki bi radi imeli tragedij, svetovnih pro blemov in filozofije, komiki, ki prkinre na eder (priti bi morali z biS) hočejo kome« dij, smeha. Vzame se prepir med obema grupama. Takoj pa pridejo liriki s cvetli« cami ali zelenimi vejami. Po svoji miro« liubni naravi se ne vtikajo v prepir prejS« njih, a žele liričnih dTam z romantičnimi občutki, cvetlicami in luno, kar zopet z druge strani pridejo puhloglav« s palčl« cami, hoteč burk in dvoumnih dovtipov. Zastor v ozadiu se odpre in na odru se prikažejo čudaki, ki z lopatami pomečejo
■ i::____ .. t.J;,a r.n,; n4 lrftt nf*knki
sebnega: »Zaljubljen takega, kar bo zadovoljilo prav vse: tra* gike, komike, lirike in puhloglavce. In res je v »Oranžah« vsega dosti. Ta boj petih grup je muzikalno sijajno napisan. Kar ki« pi duhovitih domislekov. Vsled malošte« viinosti zbora je ta operni nastop za nas posebno težak. Dasi z zunanjima peved pomnožene grupe vendar ne odgovarjajo zahtevam komponista, ki hoče imeti k grupi lirikov še tenorje in k grupi puhloglavcev baritone. Ker pa pojo po« samezne grupe v enoglasju, se pomanj« kanje pevcev prav nič ne pozna. Zastor se odpre in na sceno stopita trobentač in herold. Oba sta sicer zelo lepo oblečena, :oda dokaj nerodna. Originalna, dOvtipna je misel komponista, ki pusti trobentača trobiti »na pozor« veliki «f», mesto kako« ga visokega tona. Heroldu Berlotu se paw ti j a glasovno upira. Prenizka je zanj in poje jo dolgočasno. Res, da jo je peti tre« f>» monotono, toda z veliko gesto. Čudaki opozarjajo na začetek. S tem je prolog končan in takoj začne prvi akt.
Figuri kralja (Betteto) in njegove desne roke. Pantalona (Janko) sta naravnost klasični. Sploh je Betteto v »Oranžah« ne« dosegljiv. Nikakor bi si ne mislil, da tiči v njem tako velik dar drastične komike, pretehtane v vsakem gibu, v vsaki gesti Ne verujem, da bi g« v tej vlogi zajnogel kdo drugi prekositi. Tudi g. Janko je v svoji, sicer zanj dokaj nehvaležni vlogi na mestu. Priporočal bi miu semtertam gia« •ovno nekoliko več spoštljivo«ti do kra» lja. Prepeti, ali bolje, prevptti bi ga men« da ne smel nikoli Zbor zdravnikov po« roča o bolezni princa. Ta dvo« in troglason zbor je zlasti ritmično zelo težak. Veno« mer se mešajo tu •/», V«, */s, */« takti Pri izgovarja vi bi želel več jasnosti. Publika skoro mrmranih besed ne razume. Obup kralja nad boleznimi sina g. Betteto mor« da vendarle preveč pretirava. Po pravici ga čudaki opozarjajo na dolžno dostojan« stvo. Muzikalno je ves ta del poln dovti« pov in tako izrazito adekvaten oderski soe« ni da bi ga razumel lahko brez besed. Princ ozdravi, samo da se zasmeje. Torej je treba veselih iger, veselic. Čudaki ho« čejo še bakanalij. Vse je treba poizkusiti Pokličejo Saljivca, pavliho, Truffaldina.
kakor da misliva oba isto misel:
»Eh, blagor mu na ta večer Vernih duš, kdor se še more zaviti v materino
krilo! Kje — kje so časi!--«
bližini. Tudi sove jih čutijo in drevje in vsaka bilka. Ne storijo pa nič zalega, samo naše pomoči prosijo. Kadar bodo rešene, bodo pa one prosile za nas, ki nas trpljenje tukaj m tam še čaka.« — Ko sva bila v bližini Obešenke, saj veš, da tam že od nekdaj straši, me je mati tesneje zavila v svoje krilo, stopila sva hitreje in začela glasno moliti za
vse tiste dušice, ki---. Izpreleta-
valo me je po hrbtu, curkoma mi je lil po licu pot...«
Utihnil sem in tudi moj prijatelj Matic se ni več oglasil. Molče sva korakala cfalje, v otožni večerni mrak. iz katerega so žalostno tlele žarnice predmestnih ulic Molče — a bilo nama je,

K0L1N/KA CIKORIJA
JE IZVRSTNA KjJVINft PRIME/.
Truffaldino, g. Kovač, je za to vk>go kot ustvarjen. Lahkonog, poskočen, pa tudi poroki zelo na mestu. Partija od njega ne zahteva kantElen! liričnih izlivov, temveč živahnosti govornega petja in več ali manj komično s groteskne igre. Tej pa je g. Kovač v odlični meri kos. Zlasti v prvi sceni drugega akta zasluži polno priznanje.
Truffaldino tedaj akceptira takoj pred« log kralja in hoče aranžirati tako vesele stvari, da so bo princ gotovo zasmejal in s tem ozdravel. Kralj pokliče svojega pr« vega ministra Leandra. Po mojem vendar« le domišljavi in hinavski minister ne sme ao svojega kralja kazati tako očividnega preziranja. G. Šubelj je sicer močno ele« ganten, zlasti njegov zobotrebec je origi« r.alen, vendar svoje brezbrižno vedenje do kraja predebelo podčrtava. On mora svoje sovraštvo, če tudi težko, prikrivati. Ne zdi se mi popolnoma pravilno, da sede na kraljevi sedež tako na široko po kra« Ijevem odhodu in pred drugo sceno. Pa to ni velikega pomena.
Druga scena. Občudovanja vredno je v tej sceni muzikalno slikanje čarobne stra« hotnosti Sijajno je poantiran prihod vra« ga Čelija in Pate Morgane, v orkestru sli« Kan grom in blisk. Pri tej priliki naj ome« nim, da so naši svetlobni učinki v sploš« nem dosti premalo izrabljeni, oziroma ne« zadostni. Ravno v tej temotni sceni bi se dalo ž njimi doseči marsikaj krepkega. Bliskovito osvetljenje Čelija in Fate Mor« gane, njihovo kvartanje; zatemnjevanje trefovega kralja ob vsakokratni izgubi Celijeve igre je popravila repriza Baletni zbor, hudičke bi moral tu s petjem sprem« ljati satanska orkester. Kje pa naj vza« memo basovske glasove v baletul Vendar je končni krik hudičkov srečen domislek kaipelnika. Celijo in Fata MoTgana, vsak s svojo svetlobno karto, izgineta v globi« no. Naš oder bi moral imeti vsaj tri take odprtine v dnu.
Tretja scena. Imenitna je v nji gospa Thierryjeva v ekstravagantni toaleti, uprav princezinja v svojem nastopu. Ka« kor hitro zaslišijo tragiki za sceno, da Leander daje princu v jedi gnile marteli« janske verze, pridejo na oder. kajti oni hočejo vedno le tragedij. S težavo jih od« pode čudaki. Truffaldino pleše čez oder. Ne tako številno spremstvo, ki mora ne« sti maso rekvizit za predstoječe vesele igre. Razgovor Klariče tn Leandra prekine padec vaze, ki ga povzroči skrivajoča se in prisluškujoča Smeraldina (ga. Poličeva). Maska in toaleta ge. Poličeve je uprav iz« borna. Mislim, da je ta obleka tudi za bodočo Salomejo prav prikladna Ga. Po« Iičeva je v igri in pevsko v vseh nastopih zelo posrečena Ceiijev prehod čez sceno naj bi bil magično osvetljen. Klic po Fati Morgan i je muzikalno krasen domislek in ob enem zelo efekten sklep prvega akta.
Drugi akt. Prva scena. Izmed vseh scen je ta muzikalno najbolj enotna. G. Bano« vec (princ) je v tej vlogi prav do konca zlasti v igri tako gibek in naravno nepri« siljen, da bi ne verjol v običajno njegovo igralsko neokretnost Da ne pozabim zo« pet prof. Šesta, omenim takoj, da gre vsa živahnost, pestro in smotreno premikanje posameznih in mas, neprisiljeno ustvarje« ne sEke itd njemu v zaslugo. Pljunek princa in vse, kar spada zraven, je dovolj neestetičen in so ga menda vsled tega v Berlinu izpustili. Vendar pa je to močan in zelo karakterističen izpad Iibretista, oziroma Gozzija proti svojim literarnim nasprotnikom G. Kovač mora izraz »po rimah« točne j še izgovoriti ker publika itj* 'Cp° r",ah», saj ji je to raarumljivejše. Udarjanje po zadnji plati visokosti princa je preveč. Za sceno se začuje odrska mu« ziika, marš. ki da antraktno muziko med to in prihodnjo sceno, ki se pa oglasi po« zneje karikiran in komično zverižen po« zneje še dvakrat ali trikrat. Za odrsko munko imamo premal orkesteT. Sploh je čudo, da se je pri nezadostnem številu posameznih instrumentov našega orkestra m povrh še manjkajočim zamogla dati par« trtura, ki se je je ustrašil celo ZemHnski v Pragi. In da se sliši ta orkester vendarle polno m sočno. Ta marš je zopet domi. slek genijalnega komponista in ne morem dovolj opozoriti nanj.
Druga scena. Za njo je naš oder premajhen. Dvorna publika naj Ima svoje tribine, da se nlvertismenti ne bi <v)i>rnvMi fakn na tesnem prostora in tako, da jih leva publika na prvih štirih sedežih tudi more videti. Vendar so groteskne figure nrve točke imenitne. Dropro točko ustvariti je pa? silno težavno: dve fontani sredi odra s tekočim oljem in vinom. Velika masa pijancev in požeruhov se drenja tako silno in žre in pije tako komično, da se dvoriani morajo krohotati. Statisti v svojih barvastih sr.*irah narede name utis ruskih kmetov. Straža je imenitna, tudi v vseh pozneiSih greni*. Fata Morgana Ima v tej sceni težko staliSče. Ob lečena mora bIH kol stara Spnain?* žensk i in ko pade, pomoli kvišku nosre in Je pri tem tako silno komlSna, da se začne sedaj smejati celo orinc. Fata Mnrtrana doseže s svojo neprostovoljno komlko to. kar je hotela preprečiti. fW. Thalerieva ie oblečena vse prej, kot komično in njen padec je tako deeentno prikrit, da ne more vzbujati pravniškega smeha. Razumemo pa, da hoče biti g. Thalerjeva tudi v tej pozi lepa; vendar pa vsa stvar ni narejena dobro. No. tem naravneiši ie na to Banovčev su?estivni smeh in sledeči groteskni plas celega dvora. Poslušajte to muziko in čudite se njeni duhovitosti. Istotako je glasbeni biseT takletje Fate Morgane in vsi dogodki do konca scene Tu je Betetto zopet v svojem elementu, je naravnost klasičen. Prihod puh ogla vcev, prerivanje s čudaki itd. pa publiko zelo moti no, ves je v stilu opere In ne da se nič prenaredlti.
Farfarelo je v ostalem oziru prav posrečena figura.
Tretji akt. Prva scena. G. Rumpelj je ustvaril Celija, ki je morda preresen, premalo grotesken, saj nima prav za prav nobenega uspeha, razen indirektno onega s trakom in končno tudi sam priznava, da je le teaterski »copernikc. Njegovo močno akcen-tuarno izpraševanje Farfarella je muzikalno zelo originalno. G. Rumpelj jasno in razločno odgovarja, kar je tu tudi zelo potrebno. Sledi mediBTa koncertne forme, muzikalno zelo dragocena.
Druga scena. Kuliserija, -iploh slika znamenita. Dom kreonte imeniten. Sploh sta prof. Vavpoti? in arhitekt Kregar podala v tej operi vse svoje najboljše znanje. G. Pov-he (Kreonta) je prelmenltna pojava, tu Igral sko in tudi pevsko tak. kakrSnega bi pohvalila tako Gozzi, kot Prokofjev. Tipanje za Troflaidinom pa je morda le preveč treatral-«
NIBELUNGI
DANES
V OR ENT KINO-GLINCE
no narejeno, v tempu morda preveč zavleče-no. Po nadaljevanju prejšnje medigre, obe sta tako rekoč po svojih motivih organična celota, pride tretja scena v. velikanskimi oranžami. To je bil tudi težaven eksperiment za iznajdljivost prirediteljevo, a izvrstno posrečen, dasi ne odgo/arja popolnoma zahtevam komponista. Nikakor z našimi primitivnimi sredstvi ni mogoče privleči teh treh oranž z vrvjo na oder.
Vse tri princese: Medvedova, RamSako-va in Ribičeva so svoje, le na videz lahke naloge rešile povsem zadovoljivo. Krasno muzikalno je slikanje po vodi hrepenečih princesinj in njih smrt. Truffaldino se ustraši čudeža in jeze princa in zbeži. Princ odpre tretjo oranžo, se takoj zaljubi v Ni-neto (ga. Ribičeva). Kako muzikalno imeniten je prihod straže, unos trupel, ni mogoče popisati. Poslušajte le groteskno barvitost instrumentacije. Vendar a zmanjka tu m uzike za odhod straže, dokaz, da se straža ne sme zopet vrniti čez oder zopet v nasprotno stran, kar je tudi nepotrebno. Visoko lirično držan je duet, tako, da izzove prihod lirikov. Prav zelo originalna je gesta čudakov, ki dejansko posežejo s prinosom vode v nadaljui potek dejanja. Težko je ustvariti izpremembo princese Ninete v podgano. Iz parterja podgane nihče ne vidi in vhod, oziroma izpremembo Ninete. Boljše bi bilo, da Nineta izgine na desni strani (od gledalca) in se podgana potegne z vrvico čez cel oder. Lahko bi potom tudi čudaki pokazali strah pred podgano. Muzikalno nad vse zanimiv je sedaj po ceremonijalnem odhodu kralja, zaročencev in dvora izpreme-njeni marš. Odprite ušesa in ga primerjajte z njegovo prejšnjo glasbeno mislijo.
Četrti akt. Obe sceni sta pestri, polni življenja in muzikalno prav nič ne kažeta utrujenosti komponista, ki se proti koncu rada loteva marsikoga. Prav dober je nastop Čelija in Fate Morgane in njiju prepir. Spretno čudaki potisnejo čarodejko v skrito stolpno luknjo. Izginjanje pod oder se pri nas vrši prepočasi. Izprememba podgane v princeso je dobro pogojena in vendaT je morda najtežavnejši čarobni trik cele opere. Vse do konca se izvrši sedaj v hitrem tempu dovolj spretno in prepričevalno. Končni vzkliki dvora kralju in srečnemu paru zaključijo zmagovito celo opero. Vsem sodelujočim, solistom, zborom, orkestru, slikarjem, Šestu in Štritofu, torej samo domačim močem, je deb lahko v ponos in veliko čast.	—č-
Spored Cvejičevega koncerta v Ljubljanski Filharmoniji 1.) Adamič: Kot iz tihe, zabljene kapele, Milojevič: Japan. 2) Lajovic: Svetla noč. Gotovac: Pijem. 4.) Rimski-Korzakov: Tihi večer. Rahmaainov: Letna pesem. 5.) Massenet; Romanca iz opere Hero dijada. 7) Debussy: Mandolina. Strauss: Tajni poziv. 8.) Rossini: Ples. 9.) Leoncavallo: Zaza, 10.) Giordano: Monolog iz opere <An-dre Chenier>. Tretjo ln Šesto točko sporeda lz polni zagrebški pianist Dumičič, kJ spremlja pevca na klavirju. Koncert se vrši v ponde-ljek, 7. novembra ob 20. v Filharmonični dvorani Vstopnice v Matični knjigarni.
Prvo programno točko koncerta komornega kvarteta »Zika< tvori delo praškega komponista Ervina Schulhofa in sicer 5 komadov za komorni kvartet. Schulhof spada med one moderne komponiste, ki so z največjim uspehom prodrli na vseh mednarodnih glasbenih festivalih in ki postajajo danes absolutno popularni Skladatelj je Ipr-sten klavirski virtuoz, znan kot eden najod-ličnejših interpretov modernih klavirskih skladb, predvsem svojih, katerih je napisal celo vrsto! Ima zdrav dovtip in humor vseh njegovih skladb je skoz in skoz sam rit-mus. Je pa tudi izboren instrumentator in zato njegova dela izredno polno zvene in povsod ugajajo. Delo, katero igrajo Zikovci v Ljubljani, je komponirano leta 1924 in se je prvič izvajalo na festivalu v Solnogradu. Potem so ga ponesli Zfkovci v Prago, v London in celo v Južno Ameriko. Teh pet komadov so prav za prav plesi izredno original no zamišljeni, ki s svojim izrazitim ritmom fiscinlrajo publiko. Koncert se vrši v petek 4. novembra v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Žrebanje loterije
druS- *Trgovska akademija* v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so -amudili termin 27. oktobra
pre/ la nepreklicno na 5. c.' cember.
Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zad«
nj: rok za plačilo do 1. decembra.
Pri društvu naročene srečke se pošiljajo na«
rožnikom samo proti plačilu. Srečka 10.— Din, dobitkov 885 od 50,— do
100.000.— Din.
Zdravniške avtoritete
predpisujejo Panflavin-pastllje kot obrambno sredstvo proti prehladu, vnetju grla, gripi ln casluzenju. Uničujejo vse v usta ln grlo vstopajoče povzročitelje bolezni, niso Škodljive želodcu ln so prijetnega okusa. Dobe se v vseh lekarnah.
Dr. S a
V beograjskih in zagrebških listih ie bilo te dni čitati daljši, dozdevno offcijozni članek z naslovom. »Rad na organizaciji M i n i s t a r s t v a f i n a n s i j a«. Iz članka so razvidne smernice, katere je dal finančni minister g. dr. Markovič specialni komisiji, ki jo je vzpostavil za to delo in ki v ostalem ni prva s to nalogo, ali upajmo vsaj poslednja. Od direktiv g. ministra re zanimiva zlasti sledeča, tičoča se reorganizacije ministrstva samega in ki se glasi:
»Na vseh vodilnih mestih se imajo obdržati samo strokovnjaki* (stručni
* podčrtal tu in v sledečem pisec, organi), ki naj skrbe za to. da bo tudi ostali
personal..... na svojem mestu glede
kvalifikacije in osebnih sposobnosti Uprava naj se vsestransko poenostavi.....da bi se s tem omogočilo odstra-
njenje nepotrebnega in nekvalitici-ranega osobja. Ali, ob vsem tem se ie oziTati na osobie s specialnimi osebnimi sposobnostmi, in mu vzllc nezadostni kvalikaelil omogočiti, da zavzame položaje, ako se pri delu pokaže sposobno in agilno.
Cilj te reorganizacije bodi torej:.....
da se p overi k) posli kvallfikovane-m u osobiu in onim uradnikom, ki s svojim osebnim delom nudijo zadostne garancije, da bodo prevzete posle vršili brzo in uspešno..
G. dr. Markovič posveča potem takem svojo pozornost tudi perečemu personalnemu vprašanju kar ie brezpogojno odobravati. Povdarjalo se ie že večkrat in. ob različnih prilikah — tudi od pisca teh vrstic —■ da je ta subjektivni element reorganizacije naimanj prav tako važen, kakor preustroj aparata samega. Kakor okoren, zastarel ln nesmotreno urejen ie deloma ta aparat, tako gotovo ie, da bi z dobrim, izurjenim in zanesljivim osobjem tudi ž njim še vedno več dosegli, kakor z najidealneišlml reformami, ako se izvedba ne poveri pravim organom.
O tem ne more biti debate. Vpraša pa se. ali nas baš dT. Markovlčeve smernice približujejo zaželjenemu cilju: da bi ga sedanja generacija že dosegla, si g. dr. Markovič pač sam ne domišlja. Za to so potrebni tudi nekateri moralni predpogoji, pred vsem, da ljudstvo ne samo ne izgubi vere v morakio integriteto uradništva tam, kjer jo je po vsi priliki še ima, marveč da jo dobi tudi tam, kjer ie nikdar ni mnogo Imelo. Preokret le odvisen v prvi vrsti od uredništva samega, zlasti organizacij čaka hvaležna naloga. ipa& bodo morali spoznati tudi drugI uplivni faktorii. da morajo vsaj prednjačiti z dobrim vzgledom, če že ne zraio ali ne moTelo ustvariti boljših materl-lehiih garancij za našo neodvisnost.
Paraletao z napredkom v ti smeri bo sam po sebi rastel tudi socialni ugled uradništva. Ni treba ln nihče ne more želeti. da bi zopet dobili ono sorto birokracije, ki se ie, obdana od nimbusa t. zv. najvišje službe, čutila vzvišeno nad ljudstvom. Ali v Beogradu sem Imel vedno utis, da je pri nas razmerle ravno obratno. Nehote sem se spomnil besedi e. ministra dr. Žerjava. ki je ž njimi pri neki priliki točno in drastično karakterizlral položaj, češ da je naš slovenski kmet v uradniku videl svojega valpta, dočim vidi srbski v njem svojega hlapca. Dodati bi bil moral le, da to nikakor ni samo naziranje srbskega kmeta, marveč, da naideš njegove sledi visoko gori ln večkrat baš tam, kier bi bili zvanlčno in v Interesu uprave dolžni, da končno pomedejo s temi atavističnimi ostanki iz preteklih dob. Kako naj se v takem miljeiu razvile v birokraciji ono veselje do službe ln ono notranje zadovoljstvo ž njo, ki sta tem boli potrebna, čim bolj se funkciionar oddaljuje od prostega eksekutivnega organa in približuje strokovnemu svetovalcu in sodelovalco ministra?
Jasno je, da se upliv takih in podobnih faktoTlev ne da izkoreniniti čez noč, in da nobena komisija ni ne poklicana, ne zmožna, da bi prinesla remeduro. tudi če se zaveda nedostatkov in ima dobro voljo odpraviti jih. Saveda pa to tudi ni zadosten razlog, da bi prekrižali roke in opustili še ono, kar ie mogoče doseči. Tu pa ravno treba, da se naša iavnost, zlasti pa urad-ništvo samo. začne zanimati za smernice g dr. Markoviča. Ako se vzame za njegov smoter kvalitativni dvig personala, je karakteristično za te smernice, da reflekti-ra g. minister osobito kar se tiče njegovega ožiega štaba, na dve kategoriji uradništva: na kvallflrane organe s čemur so brez dvoma mišlieni oni. ki imajo po uradniškem zakonu predpisano kvalifikacijo, pa tudi na take. ki sicer nimajo te kvalifikacije, ali so de facto usposobljeni za delo v finančni upravi. Ozkosrčen torej g. dr. Markovič vsekakor ni. Naročilo, da se tudi tudi a drugi ne smejo elimirati, se v smernicah celo ponavlja, tako da bi nein-formlrani krogi lahko sklepali, da so pri koncipiranju sodelovale ali vplivale osebe, ki Imalo Interes na teb dvakrat podčrtanih simpatijah g. dr. Markoviča do pragmatično nekvalificiranega osobia. Kdor pozna samostojno mišljenje Z. dr. Markoviča. bo seveda odvračal to domnevo. Ali ravno radi tega nam mora e. dr. Markovič oprostiti, da kritično premo trimo njegovo stališče.
Izluščeno iz previdne stllteaciie smernic gre v glavnem Pač za to. aH le za t. zv. konceptno službovanje v centrali potrebna fakultetna izobrazba, to je pravna aH ne. Ne verjamem, da bi se ob šan-sah. k1 iih nudi finančna služba, že danes našlo toliko akademikov, kakor finančno ministrstvo potrebuje. Tudi če bi pa bB naraščaj številnejši, kakor le. je treba upoštevati, da mu za zdaj gotovo še nedo-stale potrebne tenrlenostl ln rutine. Radi tega tudi ne verjamem, da bi katerim koli finančni minister že popolnoma mogel pogrešati nedftrlomtranega osobia. Silila ga bo predvidno že praktidna potreba, da vuo-rablJa tudi to.
Ali tudi stvarno bi to do tzvestae meje ne MI noben naglavni greh — nasprotno, kakor sem sam naSel med slovenskim finančnim irradništvom mnogo neakademl-kov. ki sem lih ne samo z nsoebom vro-
vn lk.
rabljal v konceotni službi, ampak se vedno z veselejem spominjam njihove usposoblje? nosti tako ima brez dvoma tudi g. dr. Markovič v teh krogih na razpolago liudi, ki bi bfll pod primerno strožjo kontrolo in ob zadostnih navodilih kos svoM teZjl nalogi.
Kakor pa sem prepričan o tem in kolikor malo predsodkov imam v tem oziru — kot to ve vse uradništvo fin. delegacije — smatram vendar za skrajno opasno, da W se preziranje šolskega spriče-č e v a 1 a v tako važnem dok umentu, kot so smernice g. dr. Markoviča slovesno proklamiralo za princip.
Odsvetoval bi to že radi tega. ker mora Imeti na osobje le slab upliv. Praktično govorjeno se skriva v smernicah pot, po kateri bodo tudi nediptomirani uradniki prišli v najboljše plačano prvo kategorijo, ki je po zakonu rezervirana akademikom, ali se obdržali v nji. Vsi že nastavljeni uslužbenci te vrste bodo n> vsi pravici ozlovolieni ker se s tem prevrže eno osnovnih načel našega uradniškega prava. V tem oziru je bik) že dosti izjem ob splošni prevedbi I. 1923 ln po nekaterih mlste-rijoznih določbah fin. zakonov. Aiko ifan pa še načelno odleti ta v ostalem ne Bog zna kaka prednost — čemu potem univerza ln izguba povprečno dragih pet let. za katere prideš pozneje do pokojnine? Še bolj pa si bo stavil to vprašanje naraščaj, k! bi imel po smernicah vse izglede, da si v obče prihrani to izgubo. V efektu se to pravi se-stematično odganjati akademlčno izobražene ljudi o<i finančne službe.
Ali si g. dr. Markovič res ne more to želeti? Ali sam tako nizko taksira velike na-rodno-gospodareke, finančno politične in vedno kolikor toliko tudi pravne naloge svojega resora, da si jih ne upa obvladati brez teoretično zadostno Izobraženega personala? 2e skušnje njegovih prednikov ga ne morejo potrjevati v tem ozira. M tudi če ima najodltčneiše samo-In popohike krog sebe, kot administrator nekai drugega ne more prezreti. Noben pameten človek ne verale v čudotvorno moč izpitov, ki jim jo pripisuje pedantizem, in ko bi g. finančni minister mogel preizkusiti vse kandidate, ki se mu bodo pod pretvezo »specijalnih osebnih sposobnosti« usilill po porodici in partiji, bi se še dalo govorotl o tem. V absurdnosti te hipoteze pa se kaže vsa nevarnost Take preizkušnje od danes na jutri ne zmorejo niti njegovi generalni direktorji in načelniki. nikar on sam ki v ostalem tudi detajlov službe toliko ne pregleda, da bi mogel soditi Morda si more dovoliti take poskuse privatni podjetnik, ld ima po dobrih informacijah ta stalnih osebnih stikih s svojimi ljudmi vedno možnost, da se prepriča o njihovi vporabnostt. Kako ozke mele Pa so stavljene že temo. kale praksa, ki tudi v manjših in srednjih obratih čimdaije tem bolj stremi za šotenhn oertonalom: velike delniške družbe se v tem ozira morda komaj še razlikujejo od dosedanfth pravfl v državni službi.
Ako Izpiti niso absolutna, so pa prav gotovo relativno najjačla garancija, ki h Imamo, da v povprečju dobimo personal. kakor si ga želimo. In v tem tiči razlog, da moramo vztrajati na njih. Clm več t>a je mrež, katere mora kandidat oasiratl. tem večla i« ta garancija, In že za to le — ne glede na stvarno razširjenje znanja, ki ga končno tudi marsikdo odnese — univerzitetni Studil ne samo priporočljiv, ampak tudi potreben za najzadovolineišo Izbiro moči. Resnica. Napoleonovi maršali so tudi brez izpitov dosegli svoia dostojanstva in uspehe — aH g. dr. Markovič naj le vpraša svojega kolego v kabinetu, g. generala Hadžiča ali je zaradi tega pripravljen spregledati samo enemu svojih oficirjev predpisane tepite!
Docela nevaren pa je navidezno napredni eksperiment, ki ga signalizirajo smernice, baš v naših znanih Prilikah. Popolna depolitizacija uprave je pri nas za dolgo časa morda Se večla utopila, kakor dragodi. AH tudi od praktično dosegljivega ln potrebnega smo še tako zelo oddalieni da je nalri-gorozneja aplikacija zakonskih kavtel pri sprejemu uradnikov komaj zadostna, če sploh hočemo zboljšanja razmer. Formula dr. Markoviča pa bi s svojim arbitrarnim merilom očitno le še povečala možnost zlorab, ker bi jo — proti njegovi vobi seveda — > ko rekoč kodificirala. Zaradi tega je bolie, da izgine iz smernic.
Svetovni oatent!
Trajno corliiva t.Z e d h I r" oei ?a kurjavo z lesom.
fillsUi (uudjL	fttpkMčlim Itpthnfi-
Kurlenje z lesom |e na|prl|e<nejSe in najceneje. 10 kg dr« zadoMa » segrenje sobe skozi 24 ur. ..ZEPHIR" tvornica peči
Barzel d. d. Subotica
Samoptodaia » Ljubljani BREZNIK * FRITSCH
Samo prodaja v Mariboru PINTER ft LEN ARO
C. Phillips Oppenheim:
12
Milijonar brez denarja
Točno ob desetih je stopil v vežo velikega kluba na Palhnallki in je tam govoril s Cockerillom, ki je stokaje od zadovoljstva poslušal njegovo poročilo. »Videti je, da se danes sami ne po čutite dobro, Bliss,« je omenil prijazno. »Morate mi dovoliti, da vas vsaj nekoliko odškodujem za to kršitev vašega delopusta. Reciva, da je zahvalni dar za Tommyjevo ozdravljenje.«
Biiss je jecljaje odklonil zlatnik in se je z olajšanim srcem poslovil. Nekaj časa je iaval po parku, nato si je doma privoščil skromno kosice in proti štirim se je odpravil v Hampstean, kjer je pozvonil pri vratih lične hišice.
Frances mu je sama odprla. »Nu?« je dejala z izrazom napetega j pričakovanja, »Kaj ste našli?«	j
»Niti koščka popisanega ali potiskanega papirja nisem videl, ; ki se ne bi bil nanašal na ptiče: niti sledu ne o kakem drugem poslu ! ali zanimanju!«	;
Frances je razočarano mrdnila z obrazkom. »Čeprav ue,« je rekla nato, »storiii ste, kar vam je velela vest; namen posvečuje sredstva. A zdaj se napijeva čaja in pokramljava.«
Biiss ie prebil dve kai prijetni uri. Frances se je bila v sedanjem blagostanju zelo ugodno izpremenila. V čedno opremljeni sobi se mu je zdela dvakrat tako ljubka in vredna želja kakor nekdaj v Mastersovi pisarni. Imela je mehak glas in obilo prirojenega humorja. Večkrat sta se oba zasmejala ob spominu na žalostne tedne, ko je Bliss zaman ponujal štedilnike.
Samo enkrat mu je ušla opazka, ki jo je spravila v vidno zadrego. »Vaša soba ie pravi vrt,« je dejal, oziraje se na dve, tri velike vaze, polne svežih cvetlic.
Rdečica jo je obletela. »Gospod Masters mi pošilja te cvetke,« je povedala. »Časih bi mi bilo ljubše, da ne bi delal tega.«
»Ali je gospod Masters oženjen?«
»Vdovec je. Žena mu je zdavnaj umrla.«
»Koliko let mu je?«
»Petdeset jih bo kmalu. Katerikrat se mi vidi siarejši, katerikrat mlajši, a vesel in poln zaupanja je zmerom. Zdaj ureja po vsem svetu komisijske zaloge svojih štedilnikov.«
»Ali bi se morda rad oženil z vami.«
Resnobno mu je pogledala v oči. Oba sta bila vstala, zakaj Bliss se je že odpravljal. »Mislim, da,« je priznala. »Kaj mi svetujete?«
»Moj svet ne bi mogel biti povsem nepristranski,« je odvrnil nekam hripavo in stisnil zobe. »Treba je, da se sami odločite.«
Niti besedice nista več izpregovorila do trenutka, ko sta si v slovo podala roke; a vendar je čutil, da ga je razumela. »Ali hočete priti danes teden spet v vas?«
»Iz srca rad,« je odgovoril Bliss.
Odšel je po griču nizdoli, tja, kjer so milijoni luči velikega mesta žareli v nočno nebo. Novo, nepojmljivo radostno čuvstvo mu je polnilo prsi. Kako da se ni prej nikoli utegnil zamisliti? Zakaj so mu zvezde in luči in veter v minulosti tako malo pomenili? Zakaj se mu je zdelo življenje tako priskutno? Samemu sebi se je smejal, ko je brskal po epih, češ, ali si more privoščiti omnibus. in ko je s hrepenenjem mislil na kruh in sir, ki sta ga čakala doma za večerjo.
Že zdaj si je le s težavo predstavljal ono drugo življenje z vsemi njegovimi prijetnostmi. Znanci, ki bi ga tam pozdravili, so se mu zdeli ljudje iz tujega, bedastega in izumetničenega sveta — sveta, ki je bil krivo načrtan, naslikan s preveč surovimi barvami. Utipavši v žepu bakren novčič, je vesela zažvižgal, ko je splezal na streho omnibusa.
Drugo jutro se je zgodilo nekaj čudnega. Okoli enajstih je prišel
v pisarno na Kraljevi cesti gospod, v katerem je Bliss z začudenjem spoznal uglednega odvetnika. Tudi njegove črte so imele tisti posebni, bolestni izraz, ko je rekel, da želi govoriti s Cockerrillom.
Bliss je nesel njegovo posetnico v sobo in Cockerill je stokaje prečital ime. Videti je bilo, da ni nič kaj vesel razgovora, ki se je obetal. »Pripeljite gospoda, Bliss,< je velel, kakor da je se vdaja v božjo voljo. »Veliko posla imam danes in mu morem žrtvovati le nekaj minut«
A prišlec je bil že vstopil. Preden je Bliss odšel, je še opazil, da je bil način, kako sta se moža pozdravila, zelo napet Zunaj je nekaj časa okleval. Nato je stisnil pesti in je nastavil uho na vrata.
»Čeprav mi je vselej drago, da vas vidim, ljubi Fenwick,< je izpregovoril Cockerill, »vendar moram reči, da je vaš današnji poset zelo neumesten. Tu sprejemam saano prijatelje ptičev in pa nekatere ljudi ki dajejo po vaši zaslugi, prijatelj, mojemu življenju zanimivejšo vsebino.«
Gost. ki mu e glas trepetal od razburjenj, je odgovoril šele po daljšem premolku. »Cockerill, prav zaradi teh ljudi sem prišel. Treba je, da napravite konec. Sedanji položaj se ne more nadaljevati Edith Morrisonova, Harry Verner in lady Martinghoejeva so vsi trije nad menoj in se zaklinjajo, da sem bil njihov edini zaupnik. Bojim se, da niti ne slutite, za kaj gre v mojem primeru. Širijo se že govorice o drzno zasnovanem izsiljevanju, ki temelji na podatkih, izvirajočih iz pisarne znanega odvetnika. Že tri tedne nismo dobili nobenega novega klijenta.«
Cockerill je potrkal s svinčnikom ob mizo. »Le počasi, dragi moj! Izsiljevanje je grda beseda, ki jo odločno zavračam. O izsiljevanju ni govora-«
»Kako da ne? Denarja morda ne zahtevate, zato pa kaj drugega, kar ima ceno v denarju; to je trpinčenje, nezmiselno trpinčenje ljudi!«
strope
naročate !e on domači tvornio
Jos. R. PUH. Liubtjana
Gradsška ul. 22, tel. 2513
katera edina izdeluje to blago iz najboljšega zdravega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. Originalni zavitki s točno kvadraturo, o čemer se pri nakupu tega blaga vedno prepričajte!	Cene konkurenčne.
ELEKTRONKE
===== dobite pri lvrdki Q J^ R ——__ Radio aparati in potrebščine
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5
saiuiKiMJB0O.BAJKuuc0KruDidAmxnauaai
DRUŽBA Z.OZ.UUBUANA ,/,
Elektrotehnično podjetje
Karol Florjanciž
v Ce ju, Cankarjeva c. 2
(poleg davčnega urada.
Inštalacije <le<trčnh na rav za luč m pogon, telefonov, zvomev rado-aparatov Pop ava ele-itioim toijev n vsakovrstnih elek ričnih naprav V zalogi: lesierci, svetilke, likaln ki, m< torj , števci, žarnice itd >n ves ektiomatenjat. — Toči a postrežoa! \izke ceiel Proračuni brezplačno
Močne živce
moramo dmes imeti, ako hočemo, da uspešno vrš-mo i.aš posel. Intenzivni iromet nova teh ična sredstva hujše prizadenejo slabo nošo elesno snago in uničijo naš duh. Po'ro-ena telesna in duševna energija mora biti nadokna den' z odgovarjajočo hrano. Ki n-di organi zrnu vse hranive sestavin,, ki so te esj po-trebna,-
!£ * Najpr kladni a je za to hrčna OvomalUnc. ki - <- tolikim uspehom uporabljajo p« vsi zemlji. Ovomatine je ko n četi irana. naravna okrepčilria hrana v kalen «o v lamini
OVOMALT1
hrani in jači telo in žlic«
Dobite jo v vseh lekarnah, drogeriiah in boljših delikatesah za ceno od 100 gr Din 18 50, 250 gr Din 36.25 in 500 gr Din 63.25. Zahtevajte vzorce pozivajoči se na ta list.
Or.A.WANDER li Zagreb
Milijoni so kupili te automobile,
ker se je izkazalo, da so ravnotako zanesljivi in ekonomični, kakor lepi in udobni.
426? automobilov dnevno 1
To visoko število dosegla je produkcija Chevrolet automobilov, kar dokazuje, da so ti automobili zelo priljubljeni in da je povpraševanje za njimi širom celega sveta zelo veliko. Odkod ta priljubljenost?
Ker so kupci avtomobilov spoznali pravo vrednost Chevroleta. Chevrolet avtomobili so poceni, vkljub temu, da so opremljeni z najmodernejšimi napravami in potrebščinami, ki jih drugače najdemo samo pri dragih avtomobilih. Chevrolet avtomobili imajo dobre, močne motorje z ventili -v glavi motorja. Blatnik je izdelan iz enega samega, čvrstega komada. Sito za mazilno olje je prvovrstno z zračnim čistilcem. Zunanji izgled Chevrolet avtomobilov je zelo okusen in Duco-lak, s katerim so prepleskani, je ne samo prekrasen, ampak tudi zelo trajen.
Ravnotaki so tudi vspehi, ki so. jih Chevrolet avtomobili dali v praksi. Z njimi se lahko prevozi najslabše ceste.
Izredno so ekonomični in skoro nikdar ne leže v reparaturi. Chevrolet avtomobili so zelo trpežni, ker so Izdelani po iskušenih strokvnjakih in iz najboljšega materijala.
Vsled tega ve tudi vsak, kdor si nabavi Chevrolet avtomobil, da ima avtomobil, na katerega se v vsakom slučaju lahko zanese. On ve, da bo hitro in pravočasno dospel tja, kamor ga kliče dolžnost ali opravilo. On tudi ve, da da mu Chevrolet avtomobil za ta denar, ki ga je izdal za njega nabavo, prožijo mnogo več, kakor pa bi mogel pričakovati od katerega-koli drugega avtomobila.
Zahtevajte od našega trgovca, da Vam razjasni naš novi sistem mesečnega odplačevanja. Videli bodete, kako lahko in enostavno postanete lastnik Chevrolet avtomobila. Naš sistem odplačevanja Vam omogoča, da se v najkrajšem času pridružite onim milijonom ljudi ki že sedaj vživajo v udobnosti in varni vožnji lepih in zanesljivih avtomobilih.
ZASTOPNIKI V JUGOSLAVIJI:
LJUBLJANA: BEOGPAD: ZAGREB: SARAJEVO: NOVI SAD: VELIKA KIKINSA
V. & U. BareSič & Co.. Dunajska cesta 11. »Auto Omnla«, Kralja Aleksandra ntlca 11—19 V. & M. Barešii *Co.. Kukorlčeva ulica 80. FUijala »Auto Omnla«, Aleksandrova uL 68. •Velauto. Kralja Aleksandra ulica «. Bela Stetner.
CHEVROLET
proizvod General Motors Corporation
Chevrolet Touring Dinara 56.000*—
Glavno zastopstvo m skiadišče rezervnih delov
V. & M. Barešič & Co.
ZAGREB, Kukovičeva ulica št. 3»)
telefon 2744
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 12
teleton 2292
TRE TOMi
Švedska svetovna znamka galoš lo snežnih čevljev.
V veliki izbiri za dame, gospode in otroke, po zmerni ceni
Franja Snoj
Ljubljana
Prešernova ul. 32 Prešernova uL 82
m mi i ii m m mi1 a n n.JLgxQxra:
Pozor strojna pletiimal
Pulover vestije (jopice; izdeluje na Achtschloss stroje po na|-nižih cenah
A. GROEGEG Ormož
lllinilllllliliiiiiiimm
Brez dvoma nedosegljiv voz
»OAKLAND«. šestcHtodrski avtomobil, Je vedno nagrajen na razstavah Sirom sveta. Povsod Je ponos mezovih lastnikov..
Tudi oni »o Donosni na brezhibno delo ak zaveza močnega šestcilin-drskeea motorja ravnotako kot na krasno zunanjost
V. & M. BAREŠIČ & Co.
LJubljana Dunajska cesta 12.
Zagreb, Kukovičeva uL 30.
Proizvod: GENERAL MOTORS.
m
sr /
////i


/
Naročilo, in, «/» dopi*+. ticoiAfj* malih, oglasen, /«- poslati> na. Oglasru, od, daUk -Jutra,' Jjubljansi,. st.		Ujt pristojbin* jt, vposla, ti ootnAjn 1 asvo£dtm,,si*~ c*r r% oglasi n* priobčijo, čikovnt, račun, poibu. tra, HU/UC* [fubljana.šl n.841.
		
JLalt, oglasi, ki, slutijo o pcu-rt^L&ualn* tn, toajaJL i tdJuliM., <Lopv*<nran^a, tn, oglasi, trgotirtug<x ali ru. aanuvu, občinstva,, vsaka, bcs&da, so pas*.- Naj' 1 rnULaniMga. zsiačaja,-. waka btstsLasDtn. rv. - Naš* manjši, znssak Din, 5—. Pristojbina, za, šifro dm,j-. 1 nanj A zjustk. Vin. to^ Pristojbina, ta, iifro Pu, 5v		
V gostilni
•Otok Vis»
LJubljana, Židovska «texa
ntc dan sveie morske ribe. D«mačn-in trialka k«
hinja. Sprejmem abonente po nizki ceni. Točim prvovrstna dalmatinska ia ljutomerska Tina.
Restav. Roža
Danes domače krvave ia Jetrne klobase. Se priporoča A. 6mid, Židovska iiHc^
Auto
Itirisedežen — prvovrstne tnamke telo malo rabljen, ugodno prodam. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Iti.*
SS918
Motocikelj
umo priznane znamke In dobro ohranjen, po možnosti s prikolico kupi Pod-beviek, Slika, Sv. Jerneja cesta U.	34198
Vulkanlziram
tm vrste a v t o g n m e ter
gaioše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa tn motorje P Škafar. Ljubljana, Rimska šesta IL	12
Damske klobuke
najmoderaeje in najceneje priporoča modni salon Angela Smrekar, Kongresni trg 4. Sprejema tndi vea popravila.	84026
Snežne čevlje
in galoSe sprejema v popravo tvrdka S. Trebar, Bv. Petra eeeU Itev. S.
88030
Česalnl salon
O. Fettieh - Frankheim Ljubljani izvršuje in priporoča cenj. damam za trajno kodranj« z najpre-ciznsjšim aparatom. 85
Pozor 80 !ženini in neveste!
Žimnice
(mttraeej. posteljne mreže, leletc* postelje (zložljive), otoma&e. divane is tapet, ailk« Izdelke nndi ujeenet*
Rudolf Radovan
tapetni*
Krekov trg štev. 7
r- palec Mestnega doma
Popravila:
Ipecijalni mehan tfsarnl-Skih strojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
Telef. tot. «34.	238a


Vajenca
pridnega in poIMnega sprejme u pekvsko obrt Anton Olet, Velenje. 81074
Strugar. pomočnika
aa letno stroko takoj sprejmem v trajno delo Plača
po sposobnosti. Ponndbe na naslov: Jos. Oberatar r Sodražici.	34025
Služkinjo
iiljivo, skrbno is zdra-to, ki zna dobro kuhati ter opravljati draga hiina dela, sprejme majhna trg. obitelj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »It. 1928>.	84006
Koncipijenta
sprejme takoj (U nekaj ptnej" odvetnilka pisarna
na deželi Samostojen ozir s daljšo prakso ima prednost. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra. pod iifrO »Jurist Praga«.	88840
Trg. vajenca
s primerno Šolsko izobrazbo (učsnci meščanska lole Imajo prednost), sprejme takoj v trgovino Ivan Ve-sslič v Ormožu. 88916
Kmetsko dekle
srsdnjih let, spretno to saaino. vajeno vseh domačih del, z daljlimi sprlge-▼all, sprejme majhna d rutina v ljubljanski okolici. Nastop 14. novembra. Naslov pove oglasni oddelek «J«lr£	14174
Pletilja
dobro izurjena dobi takoj službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84173
Mizarskega pomočnika
sprejme Franc 6 olj ar —
Dravlje 103 pri Ljubljani.
34191
Čevljarske
pomočnike
sprejme Janko Kos. Ljubljana, Tržaška eeeta, Stan in dom.	84176
Žensko
veščo kuhanja in drugih hišnih opravil, skromno, teli družina brez otrok r mestu na Gorenjskem. — Ponudbe na naslov: K. Dimnik, poštno ležeče Stražišče 84134
Čedno služkinjo
sprejmem na Dunajski cesti
št. 31/1.
84145
Brivskega
pomočnika
takoj M. Neži«,
sprejme V ošnjai na gorenjsko
Vošnjakava 4^pre£ Cesta
Prodajalko
vefičo v knjigami, sprejmem takoj za večje mesto v Sloveniji. Pismene ponndbe na oglasni oddelek <Jutra> pod »Knjigama*.
84224
Strojepisko
za honorarno delo iščem. Ponudbe a navedbo prakse, znanja jezikov in s sliko n& oglasni oddelek »Jutra* pod »Dopis 8110». 84238

Boljša šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
Šivilja
za otroške obleke, ss priporoča. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro •Otroške obleke«. 84000
Trgovci, pozor!
Zastopniki, bolj izobraženi kmečki sinovi in ljudje, ki gredo lahko v svoji občini obiskat posestnike, si lahko pridobijo dober zaslužek in ustvarijo novo eksistenco. Potreben kapital 2000 Din sa predmete za razkazovanje. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Tvornica*.	85774
f liiU-4
Strojepiska
in stenograftoja, vešča tadi drugih [risar, del. Ml službe za takoj ali kasneje. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek <Jutra> pod šifro »Spretna 22».	34104
Uradnica
s triletno odvetniško ln notarsko prakso, perfektna strojepiska in stenografka, išče sličnega nameččenja. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod «Verzlrana»
33968
Absolvent
arorazredae trg lole, t dveletno prakso v mešani trgovini, vešč tudi pisarniških del, želi službe — Cenjene ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro •Absolvent 35».
Prodajalka
dobo Iztirjena v špeceriji to manufakturl, želi plemeniti sedanje mesto Nastopi lahko 15. novembra Naslov ▼ oglasnem oddelku •Jutra*.
Vpokojenec
višji oficir 43 let star, sprejme službo nadzoroval-nega, zaupnega in pisarniškega značaja — proti zmerni stalni plači. Po potrebi položi tudi kavcijo Razen tega bi mogel na domu izvrševati tndi korespondenco v vseh svetovnih jezikih (frano., angl . ital. in nemščini) Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Penzijonlst*.
Mladenič
se želi izučiti mesarske obrti pri večjem podjetjn s prekajevalnieo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34165
Kot lovski čuvaj
želim službo ali prevzamem sekanje gozda. Vešč sem tudi v sprejemanju lesa. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	84166
Fanta
▼ 16 letn, t dovršenim n. razr. meščanske lole dam učiti v večjo trgovino. —
Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	34141
Potnike
zanesljive ln poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro •Zanesljiv 28» na oglasni oddelek <Jutra>. 34184
Muzikal. osebam
se nndi lep zaslužek. Kavcije zmožni imajo prednost Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Bodočnost 89* 34229
Potniki ln
akviziterji
zmožni kavcije, se iščejo za razne predmete. Dober zaslužek zajamčen. — Ponudbe z navedbo kavcije pod «Pebes 39* na oglasni oddelek »Jhtra*.
Marljiva mladenka
pomoči zelo potrebna, želi službe v Ljubljani Gre kot blagajničarka, vzgojiteljica, ali kot pomoč gospod'nji k dobrim ljudem Službo na stopi takoj Ponudbe pod Šifro »Marljiva želi službe* na oglasni oddelek »Jntra* 83618-a
Klavirski pouk
daje vestno učiteljica Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	84030
Francoščino
slovnico in konverzacljo
nudi učiteljica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
84024
Nemščino
temeljito poučuje učiteljica Sprejema popoldan Naslov ▼ oglasnem oddelka Jutra.
34018
Akademičarka
poučuje V latinščini to rrMini nilječolce Računa 15 Din od are. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra*
pod šifro »Izprašana*.
88908
Italijanščino
poceni poučtiem. Ponndbe na oglašal oddelek »Jntra*
pod »Uspeh 94*.
841*4
Dobro pletiljo
U bi me prišla ne dom
učiti plesti, sprejmem. Ponudbe na: Volk, Stari trg ""	84188
št. 9/n.
Akademik
tostruira dijake (inje) sred. njih in meščanskih šol — tndi za stanovanje ali hrano. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod MM
Bivši orožniški podnarednik
samec, zmožen slovenskega, srbohrv. in nemškega jezika, želi primerne službe v pisarni ali skladišču, event. gre tadi na deželo. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Štev. 505*
84190
Brezplačno
gre ▼ hotel ali dobro gostilno poštena mladenka kot učenka v kuhinjo. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kuhinja*.	34158
18-ietni mladenič
pogten in priden, žali službe v skladišču ali stično. Nastopi takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jatra* pod »Poštenje*.	84157
Kot siuga
ali kako boljša delo želim. Imam nekoliko kavcije. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trezen in poSten*.	34149
Prodajalka
mešane stroke, dobra mlajša, želi premeniti sedanjo službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva 204*. 34204
Do 12 tisoč Din
brezobrestnega posojila nu-dim tistemu, ki preskrbi Inteligentu ■ maturo primerno dobro službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Služba 12000» 84162
Dekle
pridno to pošteno, vajeno gostilne, z znanjem kuhanja, Zeli službo natakarice, event. gre tudi v privatno službo. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34218
Gdč. s trg. šolo
želi službe v kaki pisarni. Gre pa tudi kot blagajničarka. Ponndbe pod tnasko •Vestna 18» na podružnico »Jutra* t Celja. 84210
Trg. pomočnik
mešane stroke, mlad tn tgi-len, želi premeniti slufto takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra*.
34S08
Dekle
10, z dežele, želi služ-aatakarlee ali sobarice — najraje na deželi. Naslov pove oglasni oddelek •Jntra*.	84170
Ekonom
strokovnjak v hmeljarstvu in vseh panogah gospodar, ttva, z nad dvajsstletno prakso, po lOlstna službena spričevala. Za podlago (ma dvs kmet. strok. Boli- I zums se tndi na lesno to opekarsko Industrijo. Prisiljen Je radi razprodaje posesti, s 30. novembrom t. 1. službo premeniti. Ponudbe na oglasni oddelek •Jatra* pod »Ekonom*.
MM
Prodajalka
mannfakturne stroke, poštena, z večletno prakso, žeU premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.
84141
Dekle
Iz bolJSe kmetske htie, ŽeU
službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljivo dekle*.
34148
Kontoristinja
z večletno prakso — želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro »S. U. P.*	34154
Bivši orožnik
Celi kjerkoli primerne »lal-be za takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 34235
V*wiam
Drva
Hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V Scagnettt -Ljubljana, ta gorenjskim kolodvorom	86
Prave Lutzove peči
in email tablice Ima v zalogi samo inž. Mate Guzelj, Ljubljana VII (Siika), Jer-nejeva it. 5.	208
Premog, drva
Pogačnik. Bohoričeva it. 5
(Tabor). — Telefon 2059
84185
Perje
gosje, račje, kokošje in purje proda vsako množino in po najnižji oeni tvrdka E. Vajda, Cakovec. Medji-murje. Telefon 69 60, 3.
84105
Črno suknjo
dobro ohranjeno, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 84095
Volčje kože
velike, strojene. za pred-posteljnike in boe nudi Zdravič. Ljubljana. Flori-janska ulica 9.	84068
Barako
dobro ohranjeno poceni prodam Informacije daje »Levante*. Koldvorska 30.
34022
Delilni stroj
za testo, v dobrem stanja takoj naprodaj za 2500 Din v Trbovljah, Retje It. 1.
84018
Stoj!
ala za dežnike, posode za premog, pečni podstavki, kaminsko orodje Zeleznina Fr Stnplca. Ljubljana Go-<posvetska 1.	33455
Kurja očesa!
1000 Din dobi tisti, ki dokaže, da Jol ne odstTani uspešno knrje oko tekom 8 dni. kakor tndi trdino kože 8,000 000 kom Jola v prometa Zdravilo Jol se dobi v vsaki količini v Ljubljani, Studcntovska ul. št. 11 /I.	83958
Elektromotor
1 HP. enakomerni tok. Izvrsten. zelo malo rabljen
koumpound stroj in 5 m dolgo dvojno lestev (novo) radi preselitve prodam — Pojasnila se dobe v trgovini pri »Solnca«, Ljubljana, Pogačarjev trg. 83726
Radio-Indukt
Sv Petra eesta 24 prodaja najbolj ugodno.
Vinske sode
hrastove, v najboljšem stanju. od 200—3300 litrov, poceni poda Miro Peterlin, gostilničar v Kranju. 34060
Kino - aparat
z vso opremo in 1 agregat t 65 volti in 85 amp telo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*
83778
200 sodov
hrastovih od 100, 200, 800, 400, 800, 600 in 700 litrov, v popolnoma dobrem stanja, za vino ta žganje, prodam pa ugodni ceni. — Vprašati pri Br. Novakovi«. Ljubljana, KolizeJ
8SS77
Razprodaja
IS ton premoga revnejšim slojem se vrši od 2.—10. oktobra 1927 Vreča 20 Din
Ctvrdki Lovro Krte — ▼tU pristan 12. 84151
Sadna drevesa
ebzidna te vrtna, pe najnižjih cenah. Najboljla je jeeenska saditev. Naročila: Pred ttofijo 21/n. 34168
Recept
ta »Bpecltl Caf* • Liqueur> t Inventarjem vred prodam erent želim zvezo s tovarno le stroke, v svrho izdelav« Istega — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Speclal*.	84221
Kratek kožuh
it S tlnpklh llsičj-b kol. r najboljšem stanju — po zmerni cent prodam. Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
88978
Un na katere sisteme pišete?
Najraje na
CONIHIHIfAl
kvalitetni in visoko oelazmožni stroj
SAMOPRODA3A:
IVAN LEGAT, MAR BOR
VETRM3SKA UL CA 30 TEL INT 434
Mizarji!
Vezane plošče (Sperpplatten) lepe in suhe dobavlja naj-oeneje tvrdka Ig. RepSe, Ljubljana, Tesarska ul. 3.
Šivalni stroj
pogrezljiv, popolnoma nov, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku •Jntra*.	84200
Perje - puh
nizke cene. E. Krajec, Pred škofijo 20.	84187
Spalno opravo
novo, orehovo, prodam za 4200 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 83931
Dražba
prostovoljna, javna, dobro ohranjenega pohištva te vrli 4. novembra ob 2. pop. na Sv. Petra nasipa it. 89.
84158
črna zimska suknja
ugodno naprodaj v Šiški, Polakova ulica 11. 34216
Razno
radi opustitve obrata telo poceni prodam: Teicbert-gatter 54 cm premera (pol-nojarmenik), Estorergatter 90 cm, vodoravno visečo žago (PendelsUge), 2 žagi ta eaboje z železnim podstavkom, vse v najboljšem stanjn. Skupna cena 70.000 Din franko avstr.-jugoslov. meja, neocarinjeno. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.
84163
Slivovko
pristno domačo in brinjOTS«
nudi gostilna Maček, Can karjevo nabrežja.
Jabolka
namizna, aromatična (Bau-ehte vrste) kupim vagonske množine Ponudbe na podružnico «Jutra> t Mariboru pod »Jabolka* Navesti je množino, vrsto to ceno.
31134
Salonsko garnituro
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe t opisom na ogL oddelek »Jutra* pod šifro »Garnitura*.	84181
Sedlarski stroj
za krtačenje žimo, kupim. Ponudbe na glas. oddelek »Jutra* pod »SedL stroj*.
84124
Vsakovrstno zlato
kupuj* uu najvišjih -enah
Černe — juveiir
Ljubljana, ffoliova al. 8.
Zobata kolesa
460 mm premer — premer luknje 56 mm, višina čez 200 mm, globočina zob 84 mm, 26 zob, kupimo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34106
Stružnico
(Dicktenhobelmaochine) na krogličasta ležišča, dobro ohranjeno kupim takoj Ponudbe na tehnično podjetje, Zagreb, Meduličeva it. 9.	34019
Javorjeva debla
stoječa, od 35 cm prsne debeline naprej kupim Ponudbe t navedbo množine na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jaror*.	33878
Elektromotor
6 PS in 3 PS. 300 voltov, 1400 obratov, kupim Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod »Motor 300:
Bukove gozde
z debelim ln visokim drevjem ter posamezne debele bukve kupim. Ponudbe z navedbo mnnžine in oddaljenosti od postaje na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Posek*.	84159
Bukove žagovce
prvovrstne, brez grč, od 8 m dolžine dalje, od S5 cm debeline dalje (tnedia 40 cm) kupimo do 2000 m* za sukcesivno dobavo. Obvezne ponudbe je poslati na poštni predal 146, Ljubljana 34214
Stare obleke
pohištvo itd kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje št. 29. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom! 34310
Majhno posestvo
8 oral« zemlje: travnik, njiva in vingrad, močno zidana hiša, takoj prodam za 19.000 Din. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra* 84051
Hišico v Ljubljani
ali bližini, t ceni do 50.000 Din kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Sellter spomladi*. 33635
Novo hišo
prodam ob glavni cesti in pstaji za 45.000 Din. Na-siot pove oglasni oddelek »Jntra*.	84160
Hišo z gostilno
kupim v Ljubljani ali okolici. — Naslov t oglasnem oddelku »Jata*.
Enodružinska vila
nega to cvetličnega vrta, ob tramvaja, T mirni soto-čni legi, takoj naprodaj to Tselitev. Ugodna hipoteka. Takoj plačljivih 120.000 Din. — Posredovaloi i»-ključeni. — Ponudbe pod: »Prilika B.» na oglasni_od-delek »Jutra».
Posestvo
pol are od postaje Brežice prodam. — Primerno je za Letoviščarja, vpokojenca ali alično. Najlepša lega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	84209
Krasno posestvo
oddaljeno 10 minut od ru-dokopa in postaje St. Janž, 5 minut od farne cerkve prodam. Vsebuje 40 oralov
prvovrstne temlje — njiv, travnikov, gozdov in vinograda, na katerem se pridela 100 veder vina. Hiša
je nova, draga poslopja pa v dobrem stanju. Redi se 10 glav živine Cena zelo ugodna. — Pojasnila daje Frano Knez, Trata — Tržišče, Dolenjsko. 34140
Za pisarno
oddam 2 sobi v neposredni bližini glavne pošte v Ljubljani Pismena vprašanja na oglasni oddelek •Jutra* pod «Pisarna>.
83662
Trgovski lokal
oddam trgovcu aH trgovki t 1. novembrom v najem. — Več pri lastniku hiše: Ljubljana Vn, Celovška c. It. 81.	-----
Prostore
pisarn, ali zdravniške, obstoječe iz 3 sob, oddam takoj.
Pojasnila Frančiškanska ulica štev. 10, II. nadstr.
34144
Pisarno
2—8 eob oddam takoj na najlepšem prostoru. Ponudbe pod »Zelo primerno« na oglasni oddelek »Jutra*.
Trgovino
dobro vpeljano, s špecerijskim ali mešanim blagom želim vzeti v naj^m. Event. pristopim kot družabnica z glavnico 100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra* pod »Venera«.
84192
Stanovanje
1 sobe in kuhinje s priti-kllnami oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34217
Stanovanje
2 sob in kuhinje s pr.tikli-nami oddam takoj. Pojasnila v Zg. Šiški št. 17. — Istotam sprejme 2 sostanovalki.	34180
Stanovanja
S—4 sob, v I. nadstr., na najlepšem prostoru v Ljubljani takoi oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krasna lega«. 84226
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, želita dva mlada gospoda. Strogo te-pariran vhod in po mogočnosti blizu hotela «Union». Dopis« na oglasni oddelek »Jntra* pod »Zelo mirna* 84100
Sobo
separirano. z vhodom it stopnišča (event. t souporabo kopalnice) od opere do gl. kolodvora želim za takoj ali ed 10. novembra naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifre »Poročnik*.	84152
Ljuoljana
Prešernova I.
Poročni prstani.
Solnčno sobo
lepo, t separiranim vhodom. električno razsvetljavo in po dogovoru s hrano oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 88044
Opremljeno sobo
lepo, t električno razsvetljavo in parketom, v Milini sodne palače oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34167
Lepo sobo
opremljeno z novo opremo, oddam tistemu, ki kupi opremo V sobo se lahko postavi štedilnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Svetla soba*. 34197
Mirna gospodična
želi preprosto sobico, prazno ali opremljeno, najraje pri starejši gospe. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zmerna cena 96*. ^	34196
Dijaka
sprejme boljša družina v Mariboru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 33900
Opremljeno sobo
lepo, sredi meEta, s posebnim vhodom želi mirna gospodična. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno 213*.	34213
Opremljeno sobo
zelo prijetno, oddam s 15. novembrom v Levstikovi ulici 19 fa, desno. 34211
Sobo
bliru drž kolodvora, par-ketirano in z elektriko. 2 postelji, oddam takoj. N štel o v pove oglasni oddelek »Jutra..	34212
Sobo
v vili, lepo opremljeno, z elektriko m oosebnim vhodom takoj oddam v Stross-mayerjevi ulici 5. 34199
Dve gospodični
sprejmem na stanovanje to hrano v Bredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	34189
Lepo sobo
nasproti sodflča oddam 2 gospodoma, erent. tudi t hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 34186
Opremljeno sobo
v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo in 2 posteljama oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34147
Opremljena soba
elegantna in s separatnim vhodom, elektrika, je za oddati v Rožni ulici 31/1.
34185
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34215
Sostanovalca
sprejmem v vso oskrbo ta 650 Din mesečno na Sv.
Jakoba trga B.
3421«
Lepo sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam pobožnemu gospodu v sredini mesta. Naalov v ogl. oddelku »Jatra*. 34189
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom to električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34138
Opremljeno sobo
uužno, parketirano, oddam
gospodu ▼ vili. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra*.
34230
Lepo sobo
prazno, t 2 oknoma na slt-co ln t posebnim vhodom oddam takoj t prav dobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.* 84223
Malo sobo
t S posteljama želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »A. B..
84146
jPrehnuui
Dojenčka
dam v oskrbo, tudi na deželo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod 34156

Klavir
prodam radi seliivt za Dia 13.000. Ogleda te M 11. do 12. dop. ia od 8.—4. pop. na Kralja Petra trga
Družabnika
s kapitalom 25.000 Din to sodelovanjem sprejme ind»-strija kemikalij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Sigurnost 7..
84207
Idejo
kako zaslužiti dobro kapital — nagradim. Eventuel-no sprejmem družabnika. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Trgovec 77«.
34177
Družabnika
z do 100.000 Din sprejme zelo dobičkanosno podjetV radi izstopa sedanjega družabnika, proti udeležbi — (družabništvu) ali pa fiksnim brestim: za sodelovanje (pisarniški posel, knjigovodstvo) pa mesečno plačo. — Ponudbe na oglasni zavod Kovačič, Maribor.
84205
Eleganten plesalec
išče dobro soplesalko v rvrho izvajanja madernlh estetičnih plesov. Cenj. ponudbe s sliko, proti vrnitvi na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Bananes slide«.
34237
Cigan ček
nisem mogel govoriti, bolelo me Je. Pridi v petek — sporoči pismeno. — Poljnb.
84183
Kateri gospod
Inteligenten, nesrečen, prevaran in osamljen, kot zapuščen grob, želi prijateljstva z enako damo srednjih let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod iifro »Jesen 1>.	84178
Morja val
Dvignit« to takoj odgovor.
34195
XXV.
Zlato moje! Bijem hud boj in požiram grenke solze. Vroče — Tvoj žalosten.
84281
Pošten fant
star 80 let, z obrtom to 100.000 Din gotovine lastnega prihranka, želi znanja v svTho ženitve z goepodle-no poštene preteklosti, do istih let, ki bi imela trgovino in gostilno na prometni točki. — Tndi oseba t boljšim neobremenjenim posestvom zaželjena. Le re«-ne ponudbe spolnim naslovom to sliko na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Usoda življenja«. Tajno* zajamčena.	38978
Suleev
kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na: E. Vajda, Oako-vee.	3376«
Bernhardlnca
9 mesecev staro psico, dobro čuvajko prodam sa Din 600 to mladega papagaja za 300 Din. Konjski mesar, Ljubljana, Rimska eeeta 10 841«
Lovski pes
ptičar, 2 leti star, naprodaj Naslov r oglasnem oddelka »Jutra*.	841B0
Kanarčki
Itborni pevci to telo plodne samice
po izredno nizki ceni
naprodaj na Rimski ceett št 7. vrata 3. 83440«
Urarji in zlatarji
Zlata žepna ara, amerikaa-skega izvora, kolesje Itev.
822.187 Priče, to oklo
St. 7,421.454, firme ford Watch je bila ukrtfie-na in svarim pred aaknpotr
Nemški ovčar
Ker mi je priilo na akt, naj dotična oseba takoj pripelje nemškega ovčarja nazaj, ki si ga je pretekli ua. — '
teden Puc,
Guetav
iaška eeeta itev. 0 34178
Zatekel se )e
pes volčje pasme brez marke. Dobi se ga pri A. Boh, Cojzova cesta 9, pritličje.
84284
Najdebelejša dami
postane vitka — če kote.
Uspeh viden že v par dneh — To doseže te t uporabo angleškega radioaktivnega ki daje moderno ravne linijo I Uspeh zajamčen, iteer povrnemo denar Cena ta-vojčka franko 85 Dia. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo. Naročila na na* slov: <Sanitaria>. Oriive-nica, Primorje.	83514
Stare kovine
baker, med, svinec, cink iverje od tnedi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare silonske glave, črke kupuje vsako količino in plača najbolje ,Calln' k. d, Zfijreb, Ma>dal'<Hns 1.
Iščem
sobo
najraje prazno, v novejioa poslopju, z električno napeljavo. Poaadbe na ogla«, oddelek «Jutra> pod Iifro •Zmerna cena*. 11614-a
Pridnega
potnika
za vsakovrstne prodajalne (I predmeti) sprejme Paul Zischka, Hamburg 86, Pa-tent-PreisschllderfaMk.
11594-a
Za jugoslovanski patent
Stev. 3087 od l.avguSa 1924 na.
ležalni metali i postHp?k zaciili izrada
.Lagerme alle und Verfahren zu ibrer Herstellung* iščemo kupce ali odjemalce licenc. Cenj. ponudbe na ing. Milan Šukije, L jubijana Šelenburgova ul. 7.
Ugodnost!
ANTON
Mestni ti g 26
KRISPER. Ljubljana
Stritarjeva ulica 3
damski galoši . . .	Din	70-
moški galoši . . .		75 —
damski snežni čevlji		no--
moški snežni čeviji	n	110-
.................M.............I..........................M.................................
J
Tvrdka v
G. ČADEŽ
modna trgovina za gospode
Ljubljana, Mestni trg
naznanja« da otvori s 1. novembrom 1927 svoio
drugo trgovino
Stritarjeva ulica
(Filioov dvor)
Velecenjene odjemalce »ros*, da ii ohranijo tudi v novi trgovini dosedai izkazano zaupanje in naklomenost. Z odličnim spoitovenjem
G. ČADEŽ.
ti?

OBVESTILO.
Dne 1. in 2. novembra 1.1. bo v Ljubljani predstavnik amerikanske tovarne
avtomobilov
RUGBY
Podjetja, katera imajo interes na zastopstvo teh avtomobilov naj izvolijo posetiti izmed zgoraj navedenih dni med 2. in 4. uro pop. v hotelu
vySlon" soba št. 6. ali naj najavijo da se jih poseti.
Cene novih modelov 1928.
Tonrlng za 5 oseb, 4 clL 18/30 Tonring za 5 oseb, 6 ciL 18/40 Tonrlng za 6 oseb, 6 ciL 18/40
Din 54.000 67.000 85.000
»
i»
Tovorna chassis, 4 cil. nosilnost 750 kg Tovorna chassis 4 cil. nosilnost 1500 kg Tovorna chassis, 6 ciL nosilnost 1500 kg
D n 44.000 55.000 67.000
u n
Poboji Jdko Ugodni.	Generalni predstavniki za Jugoslavijo in Albanijo
Rase & Co. Dubrovnik.
Na mednarodnih tekmah dne 26. sept. 1.1, je v Splitu med nekoliko zanimivimi znamkami in odličnimi vozači prevozil avtomobil Rugby s 4 cil. v gorato in vijugasto pot, dolgo 82 km, v 1 h 18' 32" in prispel brez defekta na cilj v 1 sek Vs po zmagovalcu. (Revija motor št. 18 od 30. sept t. L)

a>
Tvornica perila
išče v Ljubljani primerne obratne prostore v izmeri ca. 200 kvadratnih, metrov za stroje in ca. 100 kvad. metrov za skladišča in pisarne. Topogledne ponudbe pod Tvornica perila na oglasni oddelek cjutra* v Ljubljani
Oglas.
Bozdni urad E. Anersperga v Soteski odda za
posek v zimi 1927/28 v revirju Brezova reber odd. 2 ca 2000 plm* bukovega uporabnega -lesa in 2000 prm* bukovih drv, v odd. 27 ca 1000 plm8 hrastovega uporabnega lesa. ca 1000 prm8 hrastovih drv, ca 750 plm* bukovega uporabnega lesa in ca 750 prm* bukovih drv, na panju potom ofertalne licitacije.
Cenjene ponudbe, ločeno po oddelkih in sortimentih. je vložiti do 20. novembra 1927. Natančnejša pojasnila daje gozdni urad v Soteski, p. S trata pri Novem mestu.
Vsled preureditve mojega obrata z eletričnim tokom
prodajam sledeče predmete:
1 lokomobila (Heinrich Lanz) 33 HP, 10 Atm., v
obratu 4 leta 1 bencinski motor 6 HP, (Langen & Wolf), 1 dynamo-stroJ, 220 volt, 19-5 KW. 85 Amp., 1	, 220 v., 14-5 HP. 12 KW, 54 5 Amp.,
1	„	110 volt, 8 KW, 43-5 Amp. z akumulatorsko baterijo Tudor J 5,
2	elektromotorja 4 HP, 2 elektromotoija 4>/i HP,
3-8 KW, 18 4 Amp., 2 elektromotorja IV« HP, 4-3 KW, 6-15 Amp., 1 elektromotor 12 HP, 45*5 Amp.
Vsi navedeni stroji so v najboljšem stanju. Točne informacije daje lastnik: JOSIP BENKOv tovarnar, Murska Sobota
(Prekmnrje)

^ Pogačnik Albin, Stražišče pri Kranju '	izvršuje
vsakovrstne tiskovine dobro - sol dno - poceni.
Prodam
v neposredni bližini glavnega kolodvora stavbo z obrtnimi prostori in pripadajočimi skladišči. — Dopise na upravništvo »Jutra«: pod šifro »Posest 26«.
t
Globoko potrtim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da me je sinoči ob sedmih zapustil moj iskreno ljubljeni, predobri soprog, gospod
Valentin Kopitar
upravnik „Slov Naroda" v pokolu In lastnik ogasnega
zavoda
ki je po dolgi, zelo mučni bolezni in prejemu sv. zakramentov za umita oče izdihnil svojo blago dušo
Pogreb prebiagega rajnika bo v sredo, 2. novembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Čopova cesta št. 21. na pokopališče k Sv. Križu.
Nepozabnega pokojnika priporočam v blag spomin.
V LHJ3LJANI, dne 31. oktobra 1927.
Globoko žalujoča soproga
Marija Kopitar.
oioioioioioioioioioioioioiaia
o« .	o
'f
potnika
f pri trgovcih najboljše uvedenega, iščejo za ljubljansko oblast	5
U velike domače tovarne.	U
Q Ponudbe naj vpošljejo samo prvovrstni reflektanti z več-	Q
■	letno prakso in prima referencam na naslov: »Aloma Companv,	■
0 anončna reklamna družba Ljubljana, pod šifro >2710«.	Q
■	■
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
.._MA ^ama n mivečje skladišči ikrako. feHP »ne »ene dvokoles, motorjev,
otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov,J pneumatike. Posebni oddelek za popolno oopravo, emajliranje in ponik-lanje dvokoles, otroik h vozičkov, sivainih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceni
TRIBUNA11 P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. KarlovSka cesta št 4.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti na-e dobre soproge, oz. matere, tašče, stare matere, gospe
izrekamo vsem, ki so se nas v teh težkih urah spomnili najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu .Grafika" iz ganljive žalostinke, ter vsem, ki so izkazali zadnjo čast, ter jo spremili k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bode brala v četrtek dne 3. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Trnovem
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1927.
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljco. Izdaja * EaBmffljj «Jatm AdoU gihoikar, Z* Narodno tiskamo dd, kot oekamarj* Sna Jeaciiok. Z* insentai dol Je odgovoren Aiojzij Novak, Vai « Ljubka**,