PROSVETA j. 4 * 'i » • -___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' r** Urvdniiki la upravnttd prostori: •667 South Lawndalo Avo. Ottloo of Publloatlon: 1667 South Lavrndalo Avo. Tslephooo, Rookw«U 4604 LETO—YEAH XXXV, Hrta Ja $6.00 CHICAOO. ILL. PONEDELJEK« 25. JANUARJA (JAN. »S). 1942 SubscrlpUon 6« 00 Yoarly ŠTEV.—NUMBER II ioc mailinj at »podal ratt of po«ta«o provlded for ln MctlonllOS, Aet of Oct 2, 1617, authorlsod on Juno 4, 1016. Britska osma armada udrla v Tunizijo iz Tripolitanije = Ameriški letalci razbili in poškodovali 35 oaiščnih letal v bitki nad Bizerto.—Rusi okupirali Armavir, važno železniško središče, v prodiranju na kavkaški fronti, zdrobili sedemnajst nemških divizij in ujeli 64,000 sovražnikov. Berlin priznal prebitje nemške bojne črte na zapadni strani Stalingrada.— Japonski odpor na Novi Gvineji zlomljen. Ameriški letalci razbili štiri japonske parnike London, 25. jan. — Dopisnik časniške agenture Reuters poroča iz Tunizije, da so enote osme britske armade po okupaciji Tri-polija, glavnega mesta Tripolitanije, udrle v Tunizijo in navezale stike s sovražnikom v bližini Zuare, 65 milj zapadno od Tripolija. Ostanki Rommelovih kolon, ki so pobegnili iz Tripolija, se skušajo združiti z nemško armado okrog 70,000 vojakov v neral Jurgen von Armin. Ameriški letalci so uničili iii poškodovali 35 oaiščnih letal v bitki nad Bizerto, osiščno mor-narično bazo v Tuniziji, dočim niso sami izgubili nobenega le- Ula. Ameriike oklepne kolone ^into U^IT in enote britske prve armade so Bombe, ki so jih vrgla, so razbila 65 osiščnih motornih kolon. Britska, kanadska in ameriška letala so sirtoči ponovno bombardirala industrijska središča v Porurju in nacijske baze v severni Franciji, Belgiji in Holan-diji. - Bombe so padale na Ter-neuzen, Ghent, Maupertus, Ab-benville in St Omer. Letalski minister pravi, da se šest bojnih letal ni vrnilo v svoje oporišče po izvršenih napadih. Drugi roji britskih letal so metali bombe na Stavanger, nemško mornaričnb bazo na Norveškem. " Moskva, 23. jan. — Rusi so o-kupirali Salsk, važno železniško priskočile na pomoč francoskim četam pri Pont-du-Fahsu, Tunizija, kjer so Nemci prebili zavezniško bojno črto. Uradno poročilo pravi, da je. bil napad ao-vražnika na pozicije francoskih čet odbit. Vest iz Madrida, Španija, pravi, da je britska oam&^armada «pl( r,U ogrmrme koli^e orttf* g£upaciJa ™men° da nega orožja in bojnega materia la v Tripoliju, ki so ga morali Nemci in Italijani pustiti tamkaj. . Mcskva, 25. jan.-4luska armada je prodrla do točke, ki je cddaljena samo 50 milj od Tiho-retska, važnega železniškega križišča v Donski kotlini. Prej je okupirala Armavir, železniški center, kjer se odpira pot do oljnega polja pri Majkopu. Uradni komunike pravi, da to zo, ki leži okrog sto milj juž-novzhodno od Rostova, kjer se reka Don izliva v Črno morje, in obkrožili Vorošilovgrad, glavno mesto Donske kotline na severni strani Rostova. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, omenja okupacijo Aidara, strategičnega mesta na verni »trani Vorošilovgrada. so Rusi oddaljeni samo 45 milj od Arte-movska, železniškega centra na progi, ki vodi v Taganrog, pri-staniščno mesto ob Azovskem morju. Konatantinovskaja, stra-tegično mesto ob reki Don, 75 milj severovzhodno od Rostova, je tudi v ruskih rokah. Okupacija Salika je bil glavni cilj ruske ofenzive, ki se je pričela pri Stalingradu in potem raztegnila na kavkaško fronto. Sovjetske čete so izvojevale Rusi zdrobili sedemnajst osišč- uspehe tudi na centralni fronti nih divizij na fronti pri Vorone-!«« južnozapadni strani Velike žu v zadnjih dveh tednih in ujeli;Luke Poročilo pravi, da so o- 64,000 sovražnikov. London, 23. jan. — Tripoli, glavno mesto Tripolitanije in luka Mussolinijevega afriškega imperija, je padel danes zjutraj. C» Idi l ki britske osme armade, tateri poveljuje general Bernard Montgomery, so zasedli vse u-trdbe. Ostanki Rommelove oborožene sile beže proti Tuniziji. Radijsko poročilo iz Maroka pravi, da so Rommelove prve kolone navezale stike z nemško armado v Tuniziji, kateri poveljuje general Jurgen von Arnim. Padec Tripolija ni izzval ve-like^a navdušenja v Londonu, k«-r britska armada ni uničila Kommelovih kolon. Armada bo korala napeti vse sile v naporih. da naveže stike z zavezniško M* »roženo silo v Tuniziji. Nem-' Italijani so potopili vse lad-j^jj parnike v tripolski luki •'mikom. V bitkah za po-Tunizije je čas važen fak-^avlačevanje zavezniških "j je dalo Nemcem dovolj '» utrjevanje evropskega m <>b Sredozemskem mor- pr- •Jf-ii ti »Z glavnega stana gene-kauda pravi, da ao fran-9 podporo ameriških odbile napade nem-"lon na svoje pozicije v > Tuniziji in potem za d trati proti Oued Kebi- ete kih kupirale devet mest in vasi na tej fronti. Berlin, 23. jan. — Vrhovno poveljstvo je danes priznalo, da so Rusi prebili nemško obrambno črto na zapadni strani Stalingrada in da so morale nemške čete pod pritiskom ruske oborožene sile umakniti več kilometrov nazaj. Poveljstvo je priznalo umike nemških Čet tudi na kavkaški in centralni fronti. Melbourne, Avstralija, 23. jan. — Ameriške in avstralske čete so zdrobile odpor japonske oborožene sile v sektorju Papua, Nova Gvineja. Zasedle »o Sana-nanda Point po vroči bitki, v kateri je padlo čez tisoč Japoncev. Papua, ozemlje, ki obsega 90,000 kvadratnih milj in na katerem živi 300,000 ljudi, je v rokah ameriških in avstralskih čet. Vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja pravi, da so ameriški leUlci bombardirali japonske ladje in parnike pri Rabaulu, otok New Bri-tain.. Bombe so potopile štiri parnike. tri pa poškodovale. Eksekutiva ADF odobrila dogovor s CIO Stavka na antracita preklicana Vsi rudarji se vrnili na delo WUkee-Barre. Pa., 23. jan. — Stavka na polju trdega premoga, ki je trajala 24 dni in je bila oklicana v znak protesta proti zvišanju unijske članarine od enega dolarja na $1.50 na mesec, je bila preklicana in vsi stavkarji so se vrnili na delo. Zadnja grupa 800 rudarjev je sinoči odglasovala za preklic stavke v premogovnikih Payne Coal Co. Stavkarji so ae podali ultimatu predsednika Roosevelta, da se morajo vrniti na delo. Zvišanje unijske Članarine je določila rudarska unija UMWA na avoji konvenciji, ki se je vršila v oktobru preteklega leta v Cincinnatiju, O. Pozneje so stavkarji izjavili, da so šli v boj tudi za zvišanje mezde za dva dolarja na dan, Čeprav veljavnost pogodbe med unijo in operatorji poteče 30. aprila. John L. Levvis, predsednik UMWA, in uradniki rudarskih distriktov na antracitu so zaman apelirali na atavkarje, naj se vrnejo na delo. V konflikt je moral poeeči Roosevelt z ultimatom, da mora biti stavka preklicana. j ......... 1 m > iii tml Zavezniški svet $ i svari Francoze Drže naj se proč < od nemških vojaških posadk London, 23. jan. — Predstavnik medzavezniškega vrhovnega poveljstva je v tvojem govoru po radiu opozoril francoske ljudatvo, da Francija lahko postane bojišče in da zavezniki ne bodo tolerirali gradnje utrdb na francoskem obrežju ob Sredozemskem morju. Svarilo je sledilo poročilom, da Nemci grade baze za podmornice v Marseille-su in Toulonu. Govornik na londonski radio-postaji je svetoval Francozom, naj se drže proč od poslopij, v katerih se zbirajo člani nemškega armadnega štaba, od barak, v katerih se nahajajo nemške čete, in tovarn, ki izdelujejo o-rožje in strelivo za aemško o-boroženo silo. Val ti objekti bodo tarča bombardiranja iz zraka. Francozi so bile dalje opozorjeni, da višiški Franciji preti letalska ofenziva iz Anglije in severne Afrike. Opozorilo Je namig, da bodo utrdbe, ki jih Nemci grade na francoskem obrežju, bombardirane iz zraka. liani Ujeti ameriški generali na Formozi Washington, D. C., 23. jan. — Mednarodni Rdeči križ je informiral vojni department, da se general Jonathan M. Wain-wright in dvanajst drugih ameriških generalov, katere *o Japonci ujeli, nahaja v ujetniškem taborišču na otoku Formocl. Wainwnght je bil poveljnik a-meriške oborožene sile na Filipinih v zadnjih tednih bojevanja na Bataanu in Corregidorju. Drugi generali v ujetništvu so Edward P. King. George F. poljedelski tajnik obljubil pomoč farmarjem Program določa povečanje produkcije živil denarne! nagra-de in posojila Waafciagton, D. C, 23. jan. — Poljedelski tajnik Claude R. Wickard, ki je tudi načelnik živilske administracije, je naznanil, da seetavlja program glede v^dne pomoči farmarjem, ki Dovečajo določeno kvoto v produkciji živil. Namen programa je zvišanje produkcije živil vaeh vrst nad določano kvoto v tem letu, da bo Amerika lahko zalagala z živili vojike v tujini in zaveznike in cMlne prebivalce doma. Farmarji, ki povečajo produkcijo živjj nad določeno kvoto, bodo dobili nagrade v denarju in posojila na lahke obroke. Posojeni denar mora iti le za nabavo novih strojev, popravila, semena in gnojila. Posojila morajo odobriti okrajni vojni odbori in uradniki administracije za farmsko zaščito. Avtor novega programa je James F. Byrnea, direktor komisije za ekonomako stabilizacijo. Wickard je naznanil, da bodo detajli programa kmalu objavljeni. Program bo odgovor kritikom v kongresu, ki trdilo, da je VVickard določil prenizko kvoto v produkciji živil v tem letu. < Wickard je zanikal poročila, da bo odrejeno od merjenje konzerviranih rib In~mleka, priznal pa je, da ao bili storjeni koraki glede delitve v odmerkih drugih konzerviranih živil. Zadevna odredba bo morda izdani v prihodnjem marcu. Oblaat glede delitve živil v odmerkih spada v področje Prentissa M. Browna, ki je nasledil Leona Henderaona kot načelnik urada za kontrolo cen. Donald M. Nelson, nffelnik odbora za produkcijo vojnega' materiala, je naznanil, da bodo tovarne, ki izdelujejo poljedel-ske atroje, dobile več jekla. To je odgovor na pritožbe farmarjev, da ne morejo dobiti atrojev zaradi rcatrikcij, katere je u-veljavil Nelaonov odbor. Miami. Fla, 23. jan. - Preli minirani dogcAror, ki je bil nedavno sklenjen med voditelji u vest se glaai/ da ao'n|j ADF in CIO v Waahingtonu.' Moore. Lewis C. Beebe, George pete zdrobile zadnjo tipr končni namen je apojitev M Parker. Cllfford Bluemel. h vojaško posadko na*obeh delavskih organizacij, je VVilliam K Brougher, Charles C. puščave Sahare I bil odobren na aeji članov ekae- Drake. Arnold J. Funk. Maxon «'ka in britska letala me-1 kutivnega aveta ADF. ki ae vrši S. Lough. Allen C. McBride, frir*. na Rommelove ko- v tem mestu. Ekaekutjva CIO Clinton A. Pierce in James R KI beže proti Tuniziji. 'je že prej odobrila odgovor. |Weever Gestapovci zatirajo sabotažo Vodja nacijev ubit v Belgiji London, 23. jan. — Poročila, ki ao jih prejele ubežne vlade, pravijo, da je Hitler izdal ukaz gesta po vcem, naj drastično kaznujejo saboterje v okupiranih državah, ki ao že uničili ali poškodovali za več milijonov vrednosti nemške induatrijake maši-netije in vojnega materiala. Poročila pravijo, da je slabo oborožena podtalna armada v okupiranih državah začela veliko ofenzivo proti nemški sili. Ta je aledila zmagam zaveznikov v Rusiji in severni Afriki. Nacijaki tisk priznava, da je sabotaža zavzela velik oboeg. Napadi na nemške vojake ae m nože Saboterjl razbijajo nacijske komunikacije in ao že povzročili ogromno škodo. Bombe pokajo v prostorih, v katerih ae shirajo nemški lastniki in v^aki. / Belgijska vlada poroča, da ae belgijski uporniki ubili Wllhel-ma Haas*, člana nemške mllita-ristične uprave za Belgijo in ae-Verno Francijo. .Haaa je bil napaden in ubit v Bruslju. On )e bil znan kot brutalne«, ki je dal uetretlti Veliko število belgijskih talcev. Domače vesti a Člkaška veal :J Chicago. — Mary Milošič in njeni dve hčerki Mary in Ber-tha so dobile državljanske pravice 20. januarja. Nov grob v Kansaau Arma, Kans. m. Dne 15. januarja je v bolnišnici umrla Mary TrŠinar, stara 58 let in doma od Škocjana na Dolenjskem, Članica društva 609 SNPJ. Podlegla je operaciji na Žolčnih kamnih. Dolgo let je bivala na farmi blizu Girarda, Kana., in tukaj aa-pušša moža, štiri sinove, hčer, dva brata in dve aeatri. Ia gornjega Mlch lg s na Calumet, Mich, — Dne U. januarja je po težki in dolgi bolezni umrla Mary Sotlič, stara 50 let in rojena tukaj. Zapušča dva ainova in pet hčera. Ia Clovolanda Cleveland. — Mučni boleini raku na vratu je 20. t. m. podlegel Jos. Zorn, star 58 let in rojen v Lekavcu pri Ajdovščini na Primorakem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Bil je član društva 135 SNPJ in tukaj zapušča ženo, Štiri ainove (dva pri vojakih) in tri hčere, dve omoženi. —Jstega dne je po kratki bolezni umrl John Miklič, po domače Ujčik, atar 68 let in rojen v Bakelcu pri Am-bruau na Dolenjskem. V Ameriki je bil 41 let in tukaj zapušča tri nečake in štiri nečakinje ter druge aorodnike. — Dalje je umrl John Kumel, atar 77 let in doma iz Praproč pri Novem me-atu. V Ameriki je živel 43 let in tukaj zapušča ženo, dva ainova in dve hčeri. Vihar ji zavrli vojna dela na zapah Letalske tovarne ustavile obrat Seattle, Waah., 23. jan. — Normalne aktivnoatl in produkcija vojnega materiala ao bile paralizirane zaradi silnih viharjev v tem meatu in okolici. Velike letalske tovarne Boeing Co. ao morale uatavit! obrat, prav tako nekatere ladjedelnice. Veletrgovine in šole ao zaprte, Ceatni promet je tudi parali-ziran zaradi zapadlega snega. Ljudje pravijo, da ao bili viharji največji v zadnjih dvajaetih letih. Povzročena škoda je o-gromna. lan Franclaco, Ca L 23. jan.— Silni viharji, apremljanl z deževnimi nalivi, ao zavrli trana-portacijo, odtrgali parnike od pomolov in podrli več hiš v tem meatu in drugih krajih aeverne Californije. Štiri osebe m) bile ubite In velfko število ranjenih. Več ato ljudi je oatalo brez strehe. Med žrtvami je vojak George E. Otta. Vihar ga je zagnal v morje. Vihar je odneael strehe z več hiš, katere je vlada zgradila za delavce v Valleju. Več tlao£ delavcev je moralo ostati - doma, ker je vihar uatavil promet cestne železnice. Bratranec norveškega premier ja izetopil iz nacijeke etranke London, 23. jan. — Abraham Quisling, - bratranec Vidkuna Ouislinga, norveškega premier-ja in Hitlerjeve lutke, je Izstopil iz nacijske stranke, ae glasi sem dospelo poročilo. On je bil policijski komisar v Bkienu, provinca Telemark. Ameriški diplomat do§pel v Turčijo Ankara, Turčija, 23. jan. — George H. Karle, bivši ameriški poslanik v Bolgariji, je dospel sem Iz Amerike In prevzel službo ki;t mornari/m ataše v ameriškem poslaništvu. ADF pobija proti-delavske načrte Green okrcal reakcijo v kongreau • Miami. Fla.. 23. jan. — Člani eksekutivnega aveta Ameriške delavske federacije so pozvali podpredsednika Wallaceja in kongreane voditelje, naj preprečijo sprejetje protidelavakih načrtov, ki ao pred kongresom. ' Wllliam Green, predaednik ADF, je dejal, da je reakcija na delu v kongreau in da agitira za aprejetje načrtov za odpravo delovnega tedna 40 ur, razgla-aitev stavk za nelegalne, odpravo zaprte delavnice in da vse unije pridejo pod kontrolo federalne vlade. "Predlagana vladna kontrola je nekakšen HiUerjev načrt," je rekel Green. "On kontrolira de-lavake unije v Nemčiji in'v kongreau ao ljudje, ki bi radi kontrolirali ameriške unije in uničili vse pridobitve, katere ao delavci izvojevali v zadnjih leiih." Amerika naj nadzira svet n 9 * Johnston orisal povojne naloge Waahlnglen, D. C* 23. jan. — Eric A. Johnaton, predaednik Ameriške trgovake zbornice, je v svojem govoru po radiu dejal, da mora Amerika prevzeti vodilno vlogo v policijskem nadzorstvu aveta, ko bo ta 'vojna koiičana z zmago združenih narodov. Ameriške čete morajo okupirati oaiščne države ln akr-beti za obnovo podjarmljenih dežel. Johnston. je orisal program povojne rekonstrukcije. Ta mora uključevati nadaljevanje kooperacije s združenimi narodi, ameriško pollcijako nadzorstvo, da ae zagotovi trajni mir, in na-aičevanje prebivalcev v oropa-nih evropakih državah, ki ao zdaj pod oalščno kontrolo, da ae prepreči lakota. "Amerika mora delati že ae-daj za prevsetje svetovnega vodstva po končani vojni," je dejal, "To je edina garancija za etalni mir. Druge poti ni. Amerika bo edina držata, od katere bo zaviaeia vzpostavitev miru na svetu. Anglija ae bo morala izkopati iz razvalin avojlh mest, Rusija pa bo zaposlena z obnovo pokrajin po izgonu nacljakih čet. Ce Amerika ne bo prevzela te odgovornoati, bo nastala anarhija." ^ Poštna zveza med Švico in Ameriko . vzpo»tavljena Bem, ftvica, 23. Jan. — Avtoritete ao naznanile vzpostavitev poštne zveze med dvico, Ameriko, Veliko Britanijo, ftpanljo, Portugalsko in Irsko. Letalska pošta bo šla v ftpanljo, na Portugalsko in Irsko preko Rima ali Stuttgarta, Nemčija, Avtoritete pravijo, da se bo dostavljanje pošte zavlačevalo zaradi cenzure. V češki jetniki v Afriki o$vobojeni - * I/mdon, 23. Jan. Dr. Jan Masaryk, zunanji minister v češki ubežn! vladi, je dejal, da ao bili vai češki jetniki, katere so avtoritete višiške Francije poslale v koncentracijska taborišča v severni Afriki, Ijrpušfoni. V teh taboriščih se nahaja več tisoč španskih lojolistov, ki »o pobegnili v Francijo pred zmago Franeovih fašistov, kateri Je sledilo uničenje španske repub- I like. avtoriteta delavskega 0db0-ra raztegnjena Reševanje sporov med delavci in delodajalci pomanjkanje ru-darjev na za. padu Waahlngion. D, C« 23. jan. -1 Vojno-delavaki odbor je aoglaa-no zaključil, da lahko poeeže v vaak spor med delavci in delodajalci, čeprav ae ne nanaša naa produkcijo vojnega materiala. Zaključek sv tiče oblasti odbora in je bil aprejet potem, ko je re-preientant Reuben H. Donnelly Corp., katere aedeš je v New Yorku, izjavil, da korporacija ni udeležena v produkciji vojnega materiala, zato odbor nima pravice vmešavanja v spor med njo in njenimi uslužbenci. Wayne L. Morria, repreaentant Javnoati v vojno-delavakem odboru. je potem pobil argument Curtiaaa E. Franka, odvethika korporacije. "V Ameriki je na tiaoče podjetij, ki niao udeležena v produkciji vojnega materiala," je dejal. "Stavkovni val lahko zajame ta podjetja in ae raaširi na vao deželo. To bi vplivalo tudi na vojne Induatri-je ln naatala bi kritična altuaci-ja v odnošajlh med delavci in delodajalci." ' ' Frank je trdil, da oblaat, ki al Jo priavaja vojno-delavaki odbor, pomeni obveino arbitražo in ta ni v aoglaaju 6 načeli kolektivnega pogajanja. Korporacija Donnellv nabira oglaae n New York Telephone Co. Spor, ki Je nastal med njo in ualUl-benci, so tiče zaprte delavnioe, (višanja plače in odbijanja u-nijakih prispevkov. Uslužbenci ao organizirani v uniji United Office it Profeaaional VVorkers, ki je včlanjena v Kongreau industrijskih organizacij. Vojno-delavaki odbor Je apeliral na komiaijo za mobilizacijo Človeške aile, naj atori korake, da ae tri tjaoč rudarjev odpuati iz armade, da se bodo lahko vrnili na delo v premogovnike v zapadnih državah, kjer je pomanjkanje rudarjev, Kompa-nije ae pritožujejo, da ne morejo produciratl dovolj premoga in da ao morale omejiti obrat, ko ao bili rudarji pozvani v vojaško službo. Argentina morda sprejme otiščne diplomate > Buenoa Airea, Argentina, 23. jan, — Baron Au Tomi, japonak! poslanik, je obiskal argentinskega zunanjega ministra Guinazu-ja, da dobi informacije, ali bo Argentina sprejela Japonake diplomate Iz čllejake republike. Cliejska vlada je zadnjo sredo pretrgala diplomatične odnošaje z Japonsko, Nemčijo in Italijo. Kaj je Guinazu odgovoril japonskemu poslaniku, nI znano. Prejšnji dan /e zunanji minister dejal, da bo Argentina dovolila prehod oslščnim diplomatom preko svojega ozemlja, če bo dobila garancijo od zaveznikov glede varnosti diplomatov na njihovi poti domov. Clt Je tudi riaglasil, da Argentina ne bo dovolila, da bi diplomatje ostali v deželi kot h*guntl. Argentina suspendirala nacijski list Buenoa Alres, Argentina, 23, lin, -.KI Ca bi Ido, naetjem na-( klonJerHiat, je bil auapendiran za nedoločen čaa. Suepenaija Je . sledila, ko je llat napadel Alberta Guanlja, urugvajakega zunanjega ministra, ki ae je uatavil v Buenos AireeU na svoji poti v VVaahington. Llat )e nazval ministra za lutko ameriške dir i piomacije. PROSVETA PROSVETA u TKE ENLIGHTENMENT GLASILO M LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODMRNE JEDNOTE Organ of and publuhad bj Slovana National Banafit Socielr Naročnina ga Zdrutao« drtsvo Usven Cbica«a) in gpaado StJO na lato. S3 00 sa pol lata, II »0 sa četrt lota; sa Chkaooln Clcoro $7.50 sa calo loto. 13.7» sa pol lota; sa loosomstvo Sf.00. Subscripiion ratos: for tho Unitod Stalos (onoopt Cbic^oJ^apd Caaada Si.00 par year, Chicago and Cleoro $7.50 por jeer, loralgn countrios M-00 p«r j—r Con« oglasov po dogovoru— Hoksplsl Sepiiov In nenarošenih člankov s« n« vračalo. Rokopisi lltorarn« vsebin« (črtico, povesti, dram«, paal Ud.) s« vrnojo pošUJatolju lo v slučaju, čo i« pflloiil Advortising ratos on agr—mont.—Msnuacripta of conununlcations and uMoliettad arUcl«« w 111 not bo roturaod. Oth«r manuscripta. such aa atorUt, playt, povma, ote., will bo roturnod to aondov only wbon aceompaniod by aolf addrassod and stampod onvtlopo. Naslov aa vs«. kar ima stik s listami PROSVETA 2IS7-SI So. Lawiy!aIo Av*, Chicago, Illinois - x MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (January 31, 1943), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono vite jo pravočasno, da se vam lisi rte ustavi. 'Lend-lease" koristi Ameriki Orožje, strelivo, letala, živež in druge potrebščine, ki jih Ameri ka italno pošilja svojim zaveznikom v vojni z os iščem, niso podarjene ali "vržene v vodo," kakor gobezdajo ameriški reakcionarji -Vsa ta ogromna zaloga dragocenega materiala, ki je, do konca preteklega leta stala ameriško ljudstvo osem milijard dolarjev, se deloma sproti povračuje in deloma bp povrnjena po vojni. Naziv "lend-lease" je pravilen: posojeno blago. Amerika vse to posojuje svojim zaveznikom s pogojem, da ji zavezniki povrnejo v blagu, ki ga ona potrebuje oziroma ga bo potrebovala v bodoče. Največ povračila za naš."lend-lease" je doslej dala Anglija z materialom in postrežbo za ameriško vojaštvo, ki je nastanjeno na Angleškem in v Severni Irski, na Srednjem vzhodu, v Islandiji in na Fižih na Pacifiku. Angleži tamkaj zalagajo ameriške čete z manjšo artiljerijo, 25-funtnimi puškami, suhimi minami, radijsko opremo, vežbalnim materialom in ameriške bojne ladje ter tovorni parniki dobe zastonjsko popravilo v angleških lukah; dalja imajo ameriški vojaki in pomorščaki na razpolago angleške bolnišnice in zdravniško postrežbo, letališča in celo vrsto drugih postrežb in ugodnosti. Ameriški parniki, ki dovažajo Angležem "lend-lease," se vračajo domov z angleškim blagom, ki je potrebno Ameriki. ?rav tako sproti vračuje Avstralija, katera zalaga ameriško armado na svojih tleh z živežem in obleko. Avstrijsko povračilo se do danes ceni na 50 milijonov dolarjev, kar je veliko za sedem milijonov prebivalcev Avstralije. Takisto daje Nova Zelandija razne potrebščine ameriški mornarici za prejete tanke in bombnike. Novczelandčanom zadnje čase primanjkuje živil samo zaradi tega, ker je bila večja zaloga novozelandskih $iyil odmerjena za ameriško mornarico na Pacifiku kot povračilo za prejeto orožje in at}*elivo. Nekaj malega vračujejo tudi Kitajci, vračuje Indija in vračujejo Svobodni Francozi z otočja Nove Kaledonije. Edina izjema dd danes je Rusija. Združene države so doslej poslale Rusiji tankov, bombnikov, topov, manjšega orožja, muni-dje, živeža in drugih stvari za okrog dve milijardi dolarjev. (Anglija in Amerika skupaj sta poslsli 3000 letal ln 4000 tankov.) Vse to J« bilo poslano po Severnem morju ln deloma po Arabskem morju preko Male Azije, lz Rusije pa do danes Še ni bilo nobenega povračila. Vzrok, da ni ruskih povračil, Je ta, ker sovjctl nimajo ničesar, kar bi si lahko pritrgali; vse, kar imajo, potrebujejo doma—in še tega Je veliko premalo. Zlasti manjka v Rusiji zdravil in medi-cinikih pripomočkov (aparatov za operacije itd.) Rusija ima veliko število mladih zdravnikov, a kaj pomaga, ko Je pa odvisna od tujine glede zdravtlskega materiala, katerega danes največ dobiva iz Amerike. \ - "Lendlcasna" pogodba med Ameriko in Rusijo določa, da bodo sovjeti povrnili izposojeno ameriško in angleško blago enkrat po vojni. Ameriška vlada dobro ve, da to ne bo tako kmalu, kajti sovjetska rekonstrukcija demolirane Ukrajine, BMc Rusije, Krtrrn in teritorija ob Donu, Volgi ter na zapadnem Kavljazu bo stala ogromno milijarde kapitala-zato pa jc dala Rusiji liberalne po-tfojc. Isto velja za Kitajsko, katera je doslej prejela primeroma najmanj "lend-leasne" pomoči Iz Amerike, dobila pa bo velik delež v bližnji bodočnosti. Amerika zadnje mesece zslaga z "lend-leasnim" blagom tudi Turčijo in druge dežele Male Azije, zalaga Abesinijq in tudi francosko Afriko; obenem zalaga Mehiko in nekatera republike v Prednji in Južni Ameriki, Iz tega kratkega opUa je lahko jasno, koliko premore Amerika, da lahko zalaga skoro ves s.vet z bojnim materialom in živežem. V resnici arsenal svetovne demokracije! Poleg tega pa Amerika že pripravlja zaloge živeža, obleke in zdravil za okupirane dežele, ko bedo enkrat očiščene oslščnlkov. V resnici arsenal sveta!— .Da je bil "lend-lease" najoriginalnejša in najimenitnejša nared-01 v času te vojne. nI nobenega dvoma. Nactfašlsti so naravnost strmeli, ko so prvič slišali, razumeli in spoznali, kaj je prav za prav to ^ * Iz Nemčije je pred meseci prUlo poročilo^-prineeal ga je ame- liški poročevalec, ki je bil izpuščen iz internacije—tla se je neki Hitlerjev hlapec obupno grabil za glavo, ko mu Je bilo potrjeno, da je amenškt "lend-lease" fakt. Vzkliknil je, da to lahko oropa Nemčijo zmuge. Nacisti mi trdno verjeli, da se bo Ahgllja držala Je toliko časa, dokler bo lahko plačevala Ameriki za bojni material. Da, Američani bodo zalagali Angleže, dokler bo ka) cvenka, ne bodo t>a tako neumni, da bi komu blago posojevalH A baš to se je zgodilo . . Zgodil«) »e Je, česar.nfSolttttofjSVcl nikdar pričaka-vali. . . ... , Da. da—"lend-lease" Je najtijajnejš* dokaz, da Amerika ni zgolj kapitalistično-kiamaiska—>"žldov»ko-kramarska" so gobeadali na-»cifašisti—kateri je »amo za denar, idealov pa ne pozna! Rooaevel-tova administracij« je z "lend-ieaaom* najlepše demonstrirala, da Ji kapital ni vse da Ji *c ideal demokracije več kot vso kapital Amerike—zato p« j«, ustanovila arsenal demokracije. Ta uatanovitev je bila velik rtiiko. Ce bi bU HTlIer pred dvema letoma stri Anglijo ali lani Kusgo, bi bila Amerika izgubila vse. kar je do takrat i«4aia za p< sojeno blago, ln vzlic smagi nad Hitlerjem bo tu pa tim izguba Vae to ni oplašilo Amerik«* in šr dane« je ne plaši, da ne bi po-magala onim; ki jlli je napadlo bandttsko fatšče. Amerika vidi svojo največjo korist od loga v zmagi demokracije po vsem svetu. Is Pennsrlvanije v Oregon—J Llbrary, Pa«—Zadnjič sem povedal, kako sem šel meseca aprila leta 1940 v Oregon, v bližino Portlanda, da si ogledam farmo. Končal sem z mojim pripovedovanjem, kako sva s Frankom Plešnikom ogledovala far me in kako krasna dežela je tam, polna lepih smrekovih gozdov. Tam v okraju Washingtonu so štirje farmarji skupaj. Od tam je do mesteca Šcepole pet milj do Portlanda pa osem milj, ako vzamei pravo cesto. Jaz sem se vozil po drugi, cesti okrog 30 milj daleč. Kraj je zelo lep. Ce bi bil takrat Um ostal, bi mi danes ne bilo treba ležati v bolnišnici. Toda ne veš nifc, kdaj te nesreča zadene in tako moram sedaj trpeti. Ko sva si s Frankom Plešnikom ogledala farme, sva se peljala na njegov dom. Šla sva mimo tistega pokopališča, kjer počivata moja sorodnika. To je malo farmarsko pokopališče. Ko sva si tam ogledala, sva se peljala na njegov dom. On ima malo farmo, samo 15 akrov, toda še to je preveč, ker on nima nikogar, da bi mu delal. Sam pa tudi ne more biti povsod: voziti mleko v mlekarno in delati na far mi. Zato pa dosti ne obdeluje, toda Ima dovolj za živino, ki se večinoma pase. Ima tudi malo trte, da pridela vina za domačo potrebo. Takrat ga je še imel nekoliko in mi je z njim postregel. Ko je šel drugi dan po mleko okrog farmarjev, sem šel tudi jaz z njim. Zelo se mi je do-padlo. Videl sem velike sadne vrtove kot še nikdar prej. Na prvem vrtu so bile same hruške, ne vem koliko akrov, na drugem sama jabolka, potem češplje in breskve. Tega sadja pride dosti tudi v Pennsylvanijo in v druge države. Tamkajšnji farmarji-so bogati. Videl sem* tudi velika polja, na katerih raste čebula— sama čebula, kolikor dal^eČ vidiš. Videl sem jo velike kupe, ki je ležala tam za cesto. Katera ni dobra, jo namreč vržejo na stran, potem pa tam leži in se nihče ne zmeni zanjo, ker jo imajo povsod dosti. Videl sem tudi veliko žago in stotine skladanic desk in debelih hlodov. Tudi dosti jagod je tam. Pri teh so delali največ Japonci, ki se najbolj razumejo na to vrsto kmetijstva. Po napadu na PearI Harbor so izselili vse Japonce, tudi v tej deželi rojene, iz vseh treh pacifičnlh držav in jih preselili v notranjost dežele. Ne vem, kako gre tam s farmar-stvom in vrtnarstvom sedaj, ko tam ni več Japoncev. Tam sri vojakih. V North* Bessemer-, u sem tudi prodal nekaj koledarjev, mrs. Klemene, ki ima tudi sina pri vojakih, pa je ponovila Prosveto, tako tudi Sifler v Unityju in Sifrar v Centerju ter mrs. Skerly. Tudi tukaj sem prodal precej koledarjev, kakor" *ni kraj in si nabavil domačijo ga ujele francoske čete v AfrftkL tudi v Rentonu, Prosveto pa sta obnovila Segula in Ciril Bebar Zadnji mi je tudi izročil nabrano vsoto $4 za reveže v stari domovini, naj jo pošljem gl. predsod niku SNPJ Vincentu Cainkarju Obljubil je, da bo morda še ka; nabral. Obiskal sem tudi obe vdovi Bogataj. Ona od Toneta ma dva sina pri vojakih in eden ;e višji saržent nekje v Avstra-iji, drugi pa je inženir. V Rentonu se slovenska našel blna krči. Vselej katerega zmanjka, kadar pridem tja. Zadnji je menda, umrl Kastelic, oce društvene tajnice, katere nisem našel doma Tam sem prenočil po svojih starih znancih Maver On jc ves pobit in nesposoben za delo. Zgubil je roko in nogo iie pred več leti, ampak nekaj časa sc je Še mučil in delal, toda starost .mu je poslabšala ude in mera biti sedaj doma. Taki Ijud-e bi morali dobivati penzijo do smrti. Upaipo, da to pride s prihodnjim zakonom socialne zaščite. V Willocku sem zopet izvedel za žalostno novico. Preminula jc zelo priljubljena mrs. Mirt. Z Martinom sta bila poročena samo poldrugo leto. Prej se je pisala Pire. Njen prvi mož sc je ponesrečil pri eksploziji motorja pri kari". Žen* je bila štiri mcsecc v bolnišnici, toda ni vse nič pomagalo in se Je inoral« ločiti od švojega ljubega in od prijateljev. Stara je bila okrog 50 let. Zapušča otroka, ki sta ga s prvim možem vzela za svojega Moje sožalie Martinu. Pri njih sem večkrat prenočeval Obiskal ,aem tudi mrs. Goršo. ki je vdov% že nekaj let. - Bila je zelo bolna, toda operacijo je dobro prestala in sedaj izgleda čisto prerojena in pomlajena Tudi ona ima sina pri vojakih, em hčerka pa je učiteljica, ostale mlajše pa tudi delajo. Mrs. Gor- še je zelo zgovorna in naprednega mišljenja. V Willocku sem prodal prece, koledarjev, Prol^tarca pa je obnovil Martin Mirt, Čeprav je ime dosti nesreče, ker bil je tudi sam operiran na slepiču in je še zelo slab in nesposoben za delo. Clairtonu nisem na$el vseh doma. Prenočil sem pri RazorŠko-vih. On je rekel, da se njegova bolna noga izboljšuje, vendar se mora paziti pri delu in ne sme delati na mokrem. Tam se je nahajal tudi brat RazorŠkove Martin Barlič. Prej je živel Herminieju, zadnja leta pa je služil na farmi pri Krulcu v Wil-lardu, Wis. Zadnji je znan jed notar in bil je tudi delegat na zadnji konvenciji v Pittsburghu Martin je sedaj na počitnicah pri sestri. Je že precej v letih okrog 68 let, toda ne vem, .če bo šel še nazaj na farmo ali ne. 'Kot mi je pravil, ima naš brat Mike Krulc zelo veliko farmo, okrog 50 glav živine in 260 akrov zem ije. Tudi on ima sina pri voja kih, tako tudi Razoršek v Clairtonu, menda začasno v Chanute Fieldu, kjer je bil tudi moj .sin zadnjih par mesecev. HjF Clairtonu sem se tudi bolje seznanil z vdovo Drnach, jti mi je povedala, da je dobila pismo v nemščini iz svoje rojstne vasi pri Krškem, da so sorodniki še živi. Tam se nahaja njen brat Kranjčevič, ki je bil prej v Ame riki, potem se je pa vrnil v rojst PONEDELJEK, 25. JANuAR ^ ljena v Slovenskem dom^H minieju, kjer je sedež iej je. Sklenjeno je bilo nadJ da federacija pošlje par nikov na sejo okrožne postal JPO-SS, ki se Vrti 31. j in sugestirano je bilo, naj iS seje udeleže tudi federaB uradniki, društva pa naj J jo svoje zastopnike in tudia mezniki naj se udeleže. Na tajnike federaciji štev apeliram, fo mi pJ imena njih $lanov-\ bodo prišla na prej omenj, tablo. Obenem je seja tudi A nila, naj društva pošljejo * prispevke federaciji p(J štiri, te dd člana na leto. Tajniki mi sporoče tudi imena novih B nov njih društev, obeh oddeli in kdaj so jih sprejeli, mogla federacija izplačati grade, b seji bo bolj pop, poročano v zapisniku, ki bo občen od zapisnikarja v obli Prosveti. Anton Zornik. zastopnik in tajnik federacije Soja Slovenskega sdrutaah Sheboygan, Wja—Letna n Ameriškega slovenskega ^ ženja, ki se je vršila 29. dec„ nadvse lepo Upadla. Udeld je bila primerna v primeril bemu vremenu tiste dni. p0Vj ljeni govorniki so nam v lep besedah dali spodbudo,! moramo skupaj delati, če hoe mo kaj doseči. Ponovno J najlepša hvala. 6tiri male deklice, nhi J v narodnih nošah, so tako žii in krasno podale deklamacijo počast slovenski materi mre. Schek, ki itna štiri sinove vojakih, da je bil zares ginl prizor, ki ne bo tako kmalu' zabljen. Ženski pevski zbor, sek ASZ, pa nam je zapel lepih pesmic, za kar jim prii na hvala. Po seji smo in prost prigrizek, mr. J. Finst nam je predvajal filmske stik katere srno tudi radi gledali Naznanjamo vsemu člansti ASZ, da se vrši naša prihodnj seja v torek, 26. januarja | osmih zvečer v Fludernikoi dvorani. Članstvo naj vzame znanje, da smo spremenili J rovalne prostore in bomo v letu imeli asje v Fludernila dvorani. Torej na svidenjej seji ta torek zvečer. Odbor. Pismo je bilo kratko, samo 25 besed in je prišlo preko Rdečega križa pred par meseci. Na dan seje westmorelandske federacije 17. januarja sem obiskal še par naročnikov naših publikacij. Prosveto je obnovila mrs. Kranjc, ki ima tudi par sinov pri vojakih in pišejo, da so zadovoljni s službo in da žele pomagati svetu do boljšega reda Rudyju Kreču, trgovcu v Col-linsburgu, sem dostavil koledar za oglas, katerega je plačal ln obnovil Cankarjev glasnik ter Proletarca. Ta list odobrava in pravi, da bi moral imeti več na ročnikov. Istega sta jsonovila tudi bečlar Tone Kovačlč in Matt Oberman. Radi odmerkov gasolina se ne kaj društev ni udeležilo federa cijske seje. Navzočih je bilo le 20 zastopnikov od 12 društev. Izčrpek seje je sledeči. V bodoče se bodo vršile naše seje četrto nedeljo v mesecu štirikrat na leto—januarja, aprila, julija in oktobra. Naša prihodnja seja bo v aprilu in se bo vršila v Herminieju ob navadnem času. Uradniki federacije so ostali stari razen podpredsednika, ki ni bil na seji/ Na njegovo mesto je bil izvoljen Joseph Batcs ml. iz Herminieja. Sklenjeno je bilo, da se plača $20 za vozne Stroške govorniku iz New Yorka, ki je govoril na veselici, ki se je vršila v korist pomožne akcije v Exportu 26. dec. torej se plača iz federaci/ske blagajne, ne iz prebitka veselice, ds bo cela vsota poslana na pristojno mesto. Sklenjeno je tudi bilo, da je plača $25 iz blagajne za politično delo SANS in članarino Prosvetni matici za 1943. Sklenjeno je tudi bUo. da federacija nabavi tablo, jia kateri bodo imena vseh čl« nov-voja kov od vseh pridruženih društev. Tabla bo nustav- Meiropolske posebnosti Cleveland O.—V nedeljo, jan., sem bil po dolgem času pet doma. Moj vnuk Donald je vprašal, če ga popeljem "movie". Ker sem se že prej menil, sva šla, da vidiva "Gi rilla Brigade"—"most excitai Russian fighting film", kot ga oglašali. Če bi me sedaj vprašali, kd se mi je dopadel, bi vam povi dal takole: Seveda, to je patriotični film in so ga ton tukaj dovolili, ker smo pač zavezniki. Ampak kar se Če filmskih igralcev, ne nihče prekašati naših v Amet ki. Igranje v tem bojnem fita po mojem mnenju ni bilo proizvajano kot bi moralo Niti kozaki na konjih niso tej pokazali, kar pokažejo i cowboyi" Zdi se mi tudi, angleško besedilo ni tega pov dalo kot je povedala Si ruščina. Mislim tudi, ski jezik za Slovenca veliko bo razumljiv kot jm poljski. Ra* mel sem ves dialog prav tal kot če bi poslušal Hrvata Srba. Konec je pač bil, da so na) gerilske brigade premag*' (Dalja aa S. stranM (Iz Prosvete, 25. januarja 1® Jomčo vesti. V Onem*| ghu, Pa., je električn tok delu v jami ubil 29-letneg« Svete ta iz Borovnic«, » SNPJ Delavako veeti. Porot« v m rionu. 111., jo oprostila prvik F _ rudarjev, ki so bUi umora gardistov in ftsvkoU*1 V Herrinu. Iniihnrl— Vae nemšto dustrije ln šeleziike ao usts*^ obrat v znak protesta proti peci j i Ponirja. Sovjeteka Rastja. V so bile velike dem'*' mladih delavcev proti pnNEDEUE*. 25.tJANUABJA PROSVITA jim nadzorstvom, da ae Jih ne bi uddajalo gerilskim skupinam. Državljanska vojna, anarhija in socialni prevrati so zagoreli povsod, v mnogih slučajih s podporo osiiča. ki v cilju popolnega zasužnjenja struna sa čim večjim razdvojenjem podjarmljtnih narodov. Avstrijec terorizira Slovenca pod geslom germanisscije v okvirju velikega rajha. Nemčija tkuia ustvariti anarhijo, obenem pa ropa in pleni ter hrani s bogastvom teh dežel svoj vojaški •tirj. Vse od lita in rud pa do Živine ln tobaka ter vseh razpoložljivih delavskih sil, vse mora v Nemčijo, žita bogata Rumu-lija ima racionlrsn korusnl kruh. DpČtm na Bolgarskem primanjkuje cigaret, Madžari Več nimajo zadosti mesa, a Grki tvojih poglavitnih pridelkov, ribe ln olivnega olja, sploh več ne poznajo, Okoli svojega carstva na kontinentu zidajo nacisti • pomočjo doltvcev-tužnjev utrdbe v vseh onih krajih, kjer bi se mogli izkrcati zavezniki in prinesti svobodo. Zasužnjeni narodi kličejo na pomoč ln se vprašujejo, kak-ftna bo njihova politična bodočnost. Pisma, ki včasih pridejo iz Jugoslavije, prosijo maščevanja i strani letalstva ZedlnJanlh narodov in zahtevajo, da sa bombardirajo Zagreb, Budapalta In Sofija, rudniki v Boru in Tiepdi ln da se tako ustavijo moritve »I* -- Jugoslovansko ljudstvo podpira četmke London,-3& jan. — Kralj Peter Je itjtvil, da jugoslovansko ljudstvo podpira čftniiko armado, ki se pod poveljstvom generale Mihajlovita bori proti oslič-ni okupacijski sili. !?etar je dostavil, ds četnlki zadajajo talke udarce taj sili._ ZASTOPNIKI USTA PROSVETE n m L. govori o Slovencih in njihovem strašnem trpljenju pod tujim jarmom. Članek, katerega je napisal publicist C. L. &uhrt>erger, je bil brsojevljcn is Londona In objavljen pod naslovom:) Nekaterim narodom na Balkanu groal iatrebljenje. ako ae • dobe pomoči v letu 1943 London, 17. januarja.—Lakota, bolezni, pokoljl ln splošna degradacija tako strašno razsajajo v vzhodni Evrbpl, da se predstavniki vlad v izgnanstvu boji«, da bodo nekateri narodi popolnoma izginili, drugI pa za vedno pohabljeni, ako ne bo Zedlnje-nim narodom v teku tega leta uspelo, dt učinkovito nastopijo proti tirahlčnemu zatiranju osliča na teh ozemljih. Pred vojno je živelo 110 mill~ Jonov ljudi v deželah, ki se razprostirajo od sovjetskih meja do črte Danzig-Trst, kjer se na kontinentu spajata vzhod in zapad. Na podlagi uradnih podatkov Je nedvomno dognano, da je bilo du zdaj že več nego 500,000 izmed njih načrtoma pomor jenih ln zelo je verjetno, da bo treba to fttovilo pomnožiti predno bo ta prostor, ksterega Nemci imenujejo svoj "Lebensraum", rožen naciatičnegt klanja in zatiranja. Kar cela IJudatva so nasilno pregnali it njihovih starih domov; miroljubni narodi, kakor Slovenci, tod katerih je bilo le do zdaj ekoraj 200,000 izgnanih v tuje dežele in milijoni poljskih državljanov, so bili nssilno Izseljeni, ds se umaknejo nem-Žkim pritepencem. Cele narode so brezobzirno zatrli, Čel da so po nacističnem merilu človelkih vrednot podrejena bitja, Postopoma istrebljavajo vero, kakor n. pr. katolicizem ns Štajerskem ln v Avstriji; po itjavl nekega nacističnega gtulelterjs: "Uničili bomo vse sttre vera ln uvedli naltt novo religijo nemlke krvi in nemlke raje," Proti koncu preteklega leta jp Gestapo zaprla svojo Židovsko sekelio v Sr-olji—ni bilo več živih Zidov v njej poHrtienem odseku. Od poljmh delavskih taborišč pa do^piogorsklh planin in mrtvalkih atenskih ulic, povsod v teh dsljhih prostorih strtli It-kots. Mi/lica in strsdsnje gre-sts roko v roki skoti bslksnske dežele. Ntjfszllčnsjle bolezni od legarja pa do čudnih oboljenj, povzročenih od pomanjkanja vitaminov, morijo one, katerim prizanese klanje iz političnih ozlrov. Mnogo srbskih otrok je oslepelo zaradi enostranske prt-hrane. Zdravila, ki so silno red-ks, se odda js Jo le pod nejstrož- Parntk Benjamin Ide Wheelar In delavci, ki so ga zgradili v ladjedelnici Callfornla Shlpbulldlng Co.. Los Angele«. Cal. PJ), je bil povišan v kapitana pri letalskem oddelku, tako zva-nim Ferry Service, čijega glavni stan je v Memphisu, Tenn. On prevaža letala in je skoro vedno na poti. Bil je na dopustu in sa je tudi udak proslavne večerje 17. januarja, kakor tudi ostsla Česnikova družina. Mi Čestitamo njemu in njegovim, ker se je tako visoko povzpel, kar Je znak, da smo Slovenci ustvarjeni iz dobrega te-sta. Zopet žalostna vest. Dne 17. januarja je drultvo V boj 53 SN-PJ v tem letu izgubilo že drugega Člana. Prfeminul je Frank Kosel, stsr 58 let in stanoval je na 241 E. 156 at. Doma je bil iz Radovljice na Gorenjskem. V Ameriki je bil 30 let. Zapulča ženo in lest otrok. Pogreb se je vršil v sredo, 20. januarja U Svetkovega pogrebnega^ zavoda na pokopalilče Lakeview, kjer Jt bil pokopan po civilnem obredu. Drultvo V boj Je storilo svojo dolžnost fn- njegovim izreka sožalje. • Frank Barblč, 53. narjjd trpi neizmerno in brez prastanka, toda tudi njegovim krvnikom se z neizprosno doslednostjo bliža konec. Srce nam krvavi, ko slišimo o tem in dobivamo poročila o bar-batakem uničevanju nuših srbskih bratov v Sremu, Haeki in Vojvodini, kjer so se Madžari in Nemci združili z ustaškimi tolpami v izvrševanju novih zločinov in zverstev. Njihov namen jevizkoreninlti ves naš narod, Ne vemo koliko čaš trpljenja je še odmerjenih našemu narodu, toda zagotovo je, da naši peklenski sovrsgl ne bodo dosegli svojih namenov, Iz teh razvalin ln lz svojega trpljenja se num bo rodila nova Jugoslavija, od usode nam namenjena skupna domovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere ni mogla in ne bo nikdar uničila niti naša lsstna slabost, niti strašna sila brezobzirnih sovražnikov. Toda Nemci, Italijani in Madžari so zdaj dokazali le nekaj drugega in to še vedno dokazujejo. Pbvsem izključeno in popolnoma nedopustljivo je, ds bi se jim dovolilo vlsdsti nad ks-terim koli, pa bodisi še tako majhnim delom našega naroda. Ko smo skozi Četrt stoletja krvaveli pod njihovo tirapijo in klicali na pomoč, nas svet ni slilal. Danes pa je groza njihovih zločinov tako neizmerna, da jo vse človeštvo sprevidelo, da bi za vsakega Slovenca in sploh zs vsakega Jugoslovana, priti pod njihovo oblast, pomenilo, da se jih žene v klavnico. Danes vsakdo ve, da se naši narodi ne bore le za dosego nekih vlljih vrednot, do katerih imajo pravico kot kulturne edinke, temveč da jim gre za golo življenje. Vsakdo ve, da v svojem boju zs osvoboditev vseh Jugoslovanov ne izbiramo med dobrim in hudim, temveč, du nam ni preostala nobena druga možnost Življenja, kakor ona v svobodni in zudinjeni Jugoslaviji, skupnemu državnemu domu Srbov, Hrvatov in Slovencev, Z ogromnimi mukami in velikanskim trpljenjem si je naš narod zaslužil to priznanje. Izvoje-val si ga je s svojo zvestobo in z žrtvami za skupno stvar Zedinje-nlh narodov v boju zs svobodo. Zsslužen in poln zaupanja bo junaško vztrajal in prenašal vse izkulnje, stoječ na pragu zmage, ki ga bo privedla v novo dobo, dobo srečnejlih lrt naie narodne zgodovine. Vsi za Jugoslavijo in celo, neprlkrajlano, združeno in svobodno Slovenijo v njej!" PJIOIVKTA Vojaanlioi -Vselej kakor hitro ksterl teh člsnov preneha biti član EMPJ, sl( Če ss pre»«ll proč od družine In ho tthUval sem svoj list tednik, bede moral Usti lian It dotlčne družine, ki js Uko skupno naročena na dnevnik Prosvete, to Ukoj naznaniti uprsvniltvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu PrasveU Ako uga ns stori, Udaj mora uprsvniltvo mižati dstum ss to vsoto naročniku. Cena Betu Prosveta Jei ' Za Združ. tfršavs le Kanado $4 00 le CUeve le Chissts Js... 9TM I tednik le----„---i* I Mnih la —„—Mf t tednika ts _____Mo t udajkt ki —~—III t tednik« u---------------Mo I tednike la ------- Mt 4 tednike te ..................~ IJt 4 tednike In------iti ft tednike« im_________mU ft tednikov In ---I JI Ss Evrope Je ,..,,.,,.»..,...»m..^..Jlt oo Irpolntte spodnji kupen. prUeUU petrobne vsote deaerje tU •Cener Otder v pUmu In si nerečUe Prosvete. IUi. Id le vaša lastnine. General De Gaulle dobil novega zaveznika VVasbington, D. C,j 23 lan — Maj lor J< Sarrat, poveljnik fran-coake vojaške posadke na Mar-Unlku, francoskem otoku, se Je pridruži) generalu Chariesu de Gaulli* načelniku odbora borbenih Francozov, se glasi sem dospelo poročilo. To dostavljs, ds je večine prebivalcev otoka naklonjene zevetnikom. For VICTORT r* EasWr (levo) la or9*nlsactfa SPARft. DOLGA ROKA S. M. OAUDENHIRE (Se nadaljuje.) Conners se je kar hipoma proč obrnil. •To je postranska stvar," je IzjaviL "Pojdimo na dvorišče ter si oglejmo obzidno trto. Doktor Sadler nam more zaklopno okno pokazati tudi od zunaj,; , *>■ Mladi mož je žel radevolje pred nama ter naju vedel skozi gospodarske prostore na tlakovano dvorišče med vratmi zadaj hiše in hlevom. Pokazal nama je trto in zaklopno okno na strehL "Zelo praktičen pot za beg,** je pripomnil Conners. "Ali niso poročali časopisi, da je bil doktor Haslam tisti teden pred nesrečo bolan? Je-li to res?" "Popolnoma res," Je zatrjeval Sadler "Dva dni pred umorom je prišel po stopnicah v pritličje, da si v mojem spremstvu ogleda novi tlak, ki smo ga nspravili v hlevu." "Ali Je bila mrs. Sands pri tem navzoča?" "Ds," je odgovoril mladi mož z zvijačnim pogledom, "če je to za vas važno — da mrs. Sands je bila £i tem navzoča." . Vstopili/smo v hlev, vendar pa smo se ustavili na prsgu, da si ogledamo del novih tal iz cementa, ki je segal do nasprotne stene. Blizu vhoda je ležala velika, bela skala, okoli nje pa je bilo par napol izpraznjenih sodov in zabojev z apnom in cementom. Na glinastih tleh sosednega prostora je ležal kup sipa, na katerega so vrgli velik zaboj, ki je bil dolg kake štiri metre, globok en meter in ravnotako širok. Meni so se zdele vse te posameznosti popolnoma postranske, toda Conners je ostro tolkel s peto po novem tlaku. "Policija je pri preiskavi pač težko pregledala, da bi mogel biti vaš rednik, ki je tako brez sledu izginil, skrit pod to zanesljivo odejo," Je pripomnil popolnoma mirno. Doktor Sadler se je nasmehnil. "Faktično ni tega pregledala," je odgovoril. "Navzlic dejstvu, da so doktorja Haslama še potem, ko je bilo delo dokončano, videli vsi v tej hiši, je policija preiskala vsak kubični centimeter. Doktor Haslam 'je vendar prišel v hlev, da si, ko so delsvd odšli, oglede njihovo delo. Kaj je policija tukaj iskala, mi je bila in mi je še uganka, kajti niso mi tega obrazložili. Doktor Haslam se vendar ni usmrtil ter potem skril svoje lastno telo pod temi cementnimi t lami, ki so bila že suha in trda, ko je še -živ hodil po njih! Mi bi biU še srečni, če bi ga na> Šli in dostojno pokopali. Niti ne govorim' o tem, kakšna olajšava bi bila za nas, če bilbili pomirjeni o njegovi usodi." "To je samo obsebi razumljivo," je pripomnil Conners. "Kakšen kamen pe je to?" Doktor je nekoli zakašljal, ko je Conners sunil ob veliko granitno skalo ter pri tem ostro pogledal mladega moža. Njegove prodirajoče oči so en hip, polnapetosti, gledale v obraz, ki je bil zdsj bled, zdsj rdeč. Sadlerjevi zeleni pupili sts se vsled tega pogleda nemirno svetlikale." "To Je kamen, ki so ga hoteli vporabitl namesto razbitega stebra pri vratih. Bil pa je nekoliko prevelik in presvetel v primeri z drugim stebrom, vsled česar se je doktor Haslam odločil, da ga vporabi na sprednji strani in da da naplaviti steber na drug način. Ni ničesar poti njem, ns to se morete zanesti," Je pripomnil mladi mož z zadušenim smehom. "ČepraiK je še tako težak, ga je vendar policija obrnila, ker ji je bilo vae, s čemer se je doktor Haslam v poslednjem času pečal, kar najbolj važno. Steber pri vratih so nadomestili šele potem, ko je bila umorjena mrs. Sands in ko je bil izginil moj rednik." "Da," je rekel mirno Conners. "Jaz sem pač vfdel, ko sem vstopil, steber pri vrstih, ter opazil tudi ostanke okvirje in pa zmešan klobčič žice v zaboju, ki se nahaja v prostoru, iz katerega smo ravnokar prišli. Kaj pa je to, gospod doktor?" 'Tega vam ne morem povedati, morda pa vedo posli," je odgovoril Sadler. "Jaz sem to tudi videl in sem si mislil, da je zlomljen obe--šalnik za obleke." "Najbrže je tako, gospod doktor," Je pritrdil Conners skoraj veselo. "Če bi nama zdaj še povedali, kje je ona žica, ki je bila ovita okoli puške, ko je prišla policija, in sli ste bili že v Perziji, tedaj je najin obisk končan." Ustrašil sem se vsled izpremembe, ki se je pojavila na Sadlerju. Kakor da bi ga pičil gad, se je okrenil ter pogledal tako jezno Connersa, da sem vsak hip Čakal, da se bo vrgel na njega. Ker pa je Conners popolhoma mirno gledal, se je polegla njegova jesa. Stresel se je,-kakor da bi hotel zopet zbrati svojih pet čutov, je odgovoril z glasom, ki se je tresel, čeprav se je še toliko brzdal: __ "Nikdar nisem bil v Perziji, gospod. Vprašanje je čudno in je tako malo v zvezi z vsem, s čemer se tu {»ečsmo, da mislim, da me hočete le dražiti. Če pa je tako —" postal je zopet smrtnobied in je komaj še brzdal svojo jezo, "tedsj vss pa resnično prosim, da odidete " "To se mi zdi, čudno," je odgovoril Conners hladnokrvno ter še vedno ostro gledsl Sadlerja. "Jaz sam sem potoval po Perziji, in v študijski sobi sem opazil meni zelo dobro znano knjigo o potovanju po Orientu. To me je dovedlo do vprašanja." Trepalnice so se hitro dvigale in padale nad nemirnimi očmi. "Potem prosim, da mi oprostite," je rekel mladi mož skoraj jecljaje. "Tega seveda nisem vedel." 'Tem bolj me je iznenadilo," je nadaljeval Conners mirnodušno, "da ste poslali mrs. Sands v študijsko sobo, da vam prinese ravno to knjigo." Mladi mož je zakričal; tresel se je na vsem telesu ln je grozeče vzdignil roko. "To je nezmlselno, neumno govorjenje," je vzkliknil, "toda zdaj vem, da ste prišli sem samo v to svrho, ds me žalite in dražite. To pač ne znači o sočutju," je nadaljeval ter se obrnil proti meni, "da pripeljete v času, ko sem tako zelo žalosten, človeka sem, ki me z blaznim sumničenjem muči z ozirom na slučaj, v katerega naj bi se tujci raje ne vmešavali. Svetujem vam, da ne pridete več sem; ta vrata so za vami zaprta!" "Zelo čudno, da se je gospod doktor kar naenkrat tako zelo razjezil na naju," je pripomnil Conners proti meni, toda očividno z namenom, da ie bolj razdraži mladega moža. "Pojdiva!" "Ne po tem potu!" je zakričal Sadler proti mojemu prijatelju, ko je Jel t* proti stran-/ skim vratom. "Nimam navade, spremljati svojih obiskovalcev do izhoda, ki je namenjen za posle. Tu je pot." Sel je za nama skozi hodnik proti hišnim du-rlm ter prijel za kljuko. "Še en trenotek, gospod doktor!" je vzkliknil Conners ter zamahnil z roko, kakor da bi se kar naenkrat spomnil nečesa, kar je prej po-zsbil. "VI ste poročeni, Je-li ne?" Doktor Sadler je to zanikal s stisnjenimi zobmi ter natihoma zaklel. "Ah!" Je rekel Conners, ter se ustavil na zgornji stopnici pred durmi. "Zdaj slutim žalostno resnico, vi ste vdovec!" (Dalje prihodnjič.) Dve nevesti Spisal C. Golar I. . Zrinjčev Andrejko ln Mirtova Tončk« »ta pasla na Gradišču. Belo-kodrasta čreda ovc ln jag-njet, ki jih je vodil zvttorog o-ven, je bila razkropljena po rahlo napeti planici ln po okroglem holmcu, trgala ln hrustala Je travo ter pisano spomladno cvetje, * katerim se je naklttl in o-/aljšul hrib in dol, gora ln polje. Po temni in sočni zelenjavi, po idmh tn modrih cvetovih, ki ao kot oči gledali iz zemlje, se Je i a/posajeno poigravalo par rumenih metuljev, is smrečja je klical kos Hrib se Je spuščal a treh strani v dolino, in prav na robu so se krušili in drobili raz padli ostanku starega gradu. Zidov Je jt bilo vse zrušeno ln raz-vsljeno po zemlji, bilo je samo k- kamenje, zvrhano v pusto gro-bljo, prerastlo ln zakrito s bo-Hhotnim brlljsnom In s robotom, zavitim in zapletenim po skalah. Tastir je bil nekaj sUrejli od pastlricc, a bila sta oba le napol otroka, bosa m s dolgimi leskovimi šibami v tokah, s katerimi sta švigala po zraku. Andrejko je imel na glavi okrogel, zelenkast klobuček, ln polno petelinovega perja za trakom, v lica je bil bledikast ln z neko resno, trpko črto okoli ust Zelo tenak jebiHirTra pogled še vtŠJl od deklice, ki je gledsla k živimi, rjavimi očmi razposajeno in veselo in imela zdrava rdeča lica, kakor bi gorela roža na vsaki strani obraza. Zavita je bila s veliko, kockasto ruto pd vratu do pasa, ds ji ni mogel do živega pomladni veter, njeno krilce je bilo kratko in je segalo komaj do kolen. Stala sta drug poleg drugega in se razgledavala naokoli, po beli čredi in vaseh v dolini, po temni gori in nestanovitnem nebu "Poglej, Tončka", je zakllcal Andrejko. "mavrica vodo pije! Joj, to je visoka, ali si *'e videla tako lepo? Hdeč% zelena, plava --" "Kje, Andrejko1* Aaa tam! Saj res' Zlsta. rdeča, plsva--M Ali ne pije Sore* Kaj ne, če grem k Kodrškcmu mostu, pa jo lahko primem z rokami in po njej splezam gor na sredo nebes. Med angele bi se pomešal, ki hodijo s kanglicami po mavrici." "Ali bi ne vzel mene s seboj? Za suknjico bi ae te prijela, pa bi Šla skupaj A če bi naju an- ETA == PONEDELJEK, 25. JAfflTit>T fti sotrifce , tam mračno in geli ne marali? Morda je kakšen hudoben vmes, ln tisti bi naju vrgel z mavrice. Ali misliš, da bi naju ne?" "Ne vem! Jaz sem enega že videl Belo srajčko je imel ln zlate prste, pa perotnice kot naši golobi. Po nebesih je letal in lovil svezde. Polno naročje jih je Imel." "Zakaj pa nisi meni povedal?" "Saj sem mislil, pa sem se prej zasmejal, in zato mi je angel tako jezno zažugal s prstom in zagnal zvezdo vame. r V nos mi je priletela, da me je aa peklo, pa naglo odakočl, ko sem jo hotel prijeti, in zleti apet na nebo." Tončka Je strmela ln gledala v mavrico, lepo piaano ln slino visoko. Stala Je pri Sorl ln se vzpenjala čez vae obtorje, nad poljem in gozdi, ln tam pod gorami, ki ao bile vse v zlati megli se je izgubljala. Nebo na izhodu so zakrivali črni oblaki, ln od njih se Je zgrinjala proti zemlji gosta Štrena Vse Je bilo zavito s temnim jragiinjalom, In nad mavrico an se kopičile pepel na te mreže, ali na drugi strani, proti poldnevu ln zapedu. se je bleščalo solnce globoko izza plame-nečih grmad. Popoldansko nebo je gorelo t ogr omnim svet loža-rečtm ln ftkrlatnHn plamenom, In mavrica In zarja oso r no zagrnjeno nebo. "Stara m*(i so dejali, če bi šel po golih kolenih do mavrice, bi dobil tam tri vreče cekinov in polno glavo uši. Ali boš sama gledala na ovce? Kar šel bi!" "Saj res, »ti greš, med tem pa mavrica izgine. Kaj pa jpotem?" Pogledala ga je zelo modro in po-kimala z glavo. Oba sta se zamislila. ! "E, pa rajši ne grem! Saj cekinov je dovolj tudi na Gradišču, samo v zemlji so zakopani. Naš hlapec je videl oni dan grajsko gospodično, ki je sušila na rjuhah cekine. Tam jo je videl, poglej, kjer je tasta stara grob-lja in macesen zraven nje. Zelo je bila lepa, srebrne šolničke je imela in žfciano kočema j ko,, namesto gumbov pa tolarje. Sem in tja je hodila, in lasje so ji plavali po hrbtu. Vsa je bila zagrnjena vanje kot v zlato prejo. In jokftla je, tako žalostno je jokala, m je tisti-le macesen začel šumefi. Tolažil jo je, in solze so mu kapale od vej. Hlapec se Je pa sklonil k rjuhi in vse žepe si je nasul s cekini, ko je gos(>odična zavila okoli grob-lje. A nato ga pogleda, ln zlato se kar pogrezne v zemljo,-k* kjer je stala gospodična, je izginila črna kača med skale. Hlapec je I>a imel v žepih mesto cekinov same smeti." Tončka je sklenile roke in se tesneje stisnila k Andrejku. "Saj bi vendar hlapec gosf>o-dični ne smel vzeti cekinov, ko je bila tako žalostna. Ali je šel k izpovedi?" "Ne vem. Zato ga je pa še tisto noč strašilo. Nekaj je jokalo na našem vrtu, in ko je pogledal, je videl belo ženo. Tako Je bila vlaoka, da je segala do zvezd." "Do zvezd!" Tončka se ozre na nebo in se začudi. "Kje je p^ mavrica? Glej, nikjer je ni v&!" Oba sta gledala na nebo, ki je bilo že *vse prazno. Gosta štrena je padla na zemljo, pisane ceste po visokem oboku ni bilo, in solnce se je skrivalo za ble-stečimi obiski. "No, kam tfe neki šla? Pa kako, da noben angel ne pade na zemljo? Ja£bi ga tako rada srečala." "Kako si čudna! Angeli hodijo okoli samo po noči.^ Naš hlapec -" Andrejko ni mogel izgovoriti, zakaj v tistem trenotku se je na vso moč ustrašil- "Kje ao pa ovce?" Ostrmela je tudi Tončka. I-skala sta jih z očmi, ali ni jih bilo nikjer, kakor da jih je vrana pojedla. 'Ti, če jih je vzela grajska gospodična?" Tončka je pomenljivo majala z glavo in njene oči so nekaj očitale Andrejku. "Zakaj je pa vaš hlapec tako hudoben?" "Eh, saj vem, za gobami so šle! Počakaj me tukaj, takoj- jih dobim. Tam gori so V grmovju kakor zadnjič. Poslušaj, ali ni zavekala Belka?" Andrejko je odhitel po planici in po griču, ali komaj se je skril za smrečjem, že je planila Tončka za njim: "Počakaj, mene je strah! Kača je pogledala Iz skal!" Silno je zaihtela in vsa preplašena zletela za Andrej kom. Lezla je po griču in zayila okoli roba, a na drugi strani je klical Andrejko: "Ne hodi za menoj, tu je trnjfe'!" ♦ "Andrejko, Andrejko" je jo-kal njen glas in se izgubljal v gori. "Belka, belka!" Je vabil pastirček. -"Soli, soli, mrkač!" Tanek jok je odmeval po gozdu, a za čas je vse utihnilo. Kar zacinglja zvonček v grmovju, in beloruno jagnje priskače po griču, za njim se je gnala oves, in v trenotku je bil ves grič pobel-ljen. Vsa čreda se je valila proti planici okoli Gradišča, in sredi nje je sopel Andrejko. Ustavil se je na planoti in zaklical: • "Tončka!* Nihče ni odgovoril. Klical jo je dolgo časa, a nazadnje je legel v travo. Zelo je bil upehan in po nogah so se mu vile rdeče praske. Ležal je in čakal. Truden je bil, loteval se ga je spanec, da so se mu same zapirale oči. Andrejko ni hotel zaspati, zakaj bal se je za Tončkp, Če bi se. izgubila v gori in tudi ovce bi Šle lahko zopet za gobami. "Tončka, Tončka," so ponav- ljale njegove ustne. "Kje pe si, pridi k meni, saj si moja!" Naenkrat zasliši za seboj strašno grmenje, potegnila je ostra sapa, grmovje okoli njega se je začelo viti in trepetati in drevesa v gori so se zašibila: Hkrati zasliši lomastenje in rožljenje v skalah, Andrejko se ozre in ves onemi. Za njegovim hrbtom je stala velikanska kača. Neznano je bila dolga in vsa črna, glavo je nosila visoko pokoncu in vrhu nje je sijala srebrna krona. Andrejko je trepetal in hotel zbežati, ali od strahu se ni mogel ganiti. Kača se privali prav tik njega, vzpne se še više in izpregovori: "Ne boj se me, Andrejko, jaz nisem kača, ampak zakleta grajska gospodična. In ti si izvoljen, da me rešiš, kar ti bode v veliko srečo. Ko boš velik, potrkam ponoči na tvoje okno in te pokličem. Takrat moraš vstati nemudoma in iti z menoj na Gradišče. Planila bom proti tebi, a ti bodi srčen, udari me< leskovo Šibo, in rešena bom. Pri priči se izpremenim v grajsko gospodično, mlado in zalo, kakor je še nisi videl. Iz razvalin bo vzrastel krasen grad, in izpreha-jala se bova po dvoranah in se radovala. Z zlatimi lasmi te bom zagrinjala, z belimi rokami objemala in z rožnimi ustnami po-ljubljana. Neizmerno bogastvo bo tvoje, polne kadi suhega zlata bodd shranjene v kleteh, in o-koli gradu bodo zorela rajsks jabolka. Ali ostati m6raš nedolžen in zvest meni, ker jaz sem tvoja nevesta; druge deklice ne smeš poljubiti. Ako se oženiš z drugo, ostanem zakleta še tristo let. Čakaj name in me ne pozabi, drugače ti gorje!" Andrejko je drhtel po vsem telesu in od groze ni mogel dihati, ko je slišal strašno kačo govoriti s človeškim glasom. Visoko se je vzpenjala nad njim in njene oči so krožile in se bliskale kot žareči krogli, srebrna krona na glavi pa se ji je blestele in gorela z belim plamenom. Vse dolgo telo se ji je vilo in valilo v kolobarjih, z repom je rožlja-la po skalah, da- so se kresale iskre. Iznova je zagrmelo v zemlji in kakor bi trenil, je izginila kača. Pred njim pa je stala Tončka in ga jokaje klicala. Sklo- nila še je k njemu, z rokami je objela okoU vratu, in «JB**so močile njegove J SklonU se Je nspol pokoncu se plašno oziral naokoli, 7| ni drugega, kakor svojo čredo, ki se je stiskala k n in Tončki Belka je stala njim in mu lizala okrvavl noge, jagnje z zvončkom mu leglo v naročje. "Andrejko moj, kmalu bi izgubila. V gori me je nekaj | calo, šla sem za glasom in na bu propada je stala bela ženi me vabila k sebi. Andrejko ko se bojim!" ^ "Tončka, ali si slišala!" "Mene je strah, Andrejko! te imam r^da! Zakaj gledal ko strmo, glej, jaz sem pri t, Nič več se ne bojim bele ^ saj si ti pri meni, Andrejko!* 'Tončka, ali si videla kačo,! liko kačo. ki je imela srefa krono?" "Nisem. Ali si jo ti videl?" močneje se ga je oklenila inf ja lica, vsa goreča in solzni, j tisnila k njegovim. Poslušali je verno in z obema roč objemala njegovo glavo "Kakšna kača je bila! Dol kot žrd in vsa črna,r pasjo g] je imela, namesto oči je tlelo gorelo žareče oglje, na čelu pi sijala krona. Rekla je, dal ram biti njen." "Andrejko, ln ti si ji obli bil?" "Obljubil nisem, ali gledali tako strašno, in zdaj hoče moja nevests." "Kača naj bo tvoja nev< Ali nisi že meni obljubil, da moj? In da se popeljeva v kev, kakor Kožmanov Franci z našo Metko? Andrejko, ali si moj?" "Če bo kača pozabila. Veš, sn brno krono je imela in rekla, je grajska gospodična." "Grajska gospodična! Ali sta, ki je zakleta in ki je zlil sušila?" "Seveda Je tista! Naš hU| jo je hotel okrasti in zdaj je pri šla pome!" "Poglej, saj je ni več! Zdaj lahko moj!" (Dalje prihodnjič.) Najzanesljivejše dnevne lavske veatl so v dnevniku "I sveti." Ali lik atata vsak ...help me uii Uictorf* X W'k\\tcbrat ion af the Vrcsuiait < Kirtluiau L>. THE NATIONAL FOUNDATION FOR INFANTILE PAttALVSlS