LETO-YEARXUL iT fflT Chicago, UL, sobota, 30. oktobra (October 30th) 1020 Y»*rlr NAČRT IA VELIKE DKMOK 3TKA0UE SA MU S RUSUO. JEKLARSKI TRUST VPO0TA* VI 12-URNI DELAVNIK; VELIKA INDUSTRIJALN A KRIZA V MEHIKI; STAVKA SE RAZŠIRJA. Pariš, 20. okt. — Francoska socialistična Ntrsnka in Splošna <\o-lavaka sveta sta ladelali načrt sa protestne ahode in demonstracijo po vaeh mestih Francijo proti na-daljni intervenciji Irancoakc vlade v notranje sadeve Rusije. Do. lavatvo Francijo sahteva dedni-tivni mir s sovjetsko Rusijo. Mcxico City, Mehika, 29. okt— Stavke no izbruhnile v Vera Cru-su, Puehlu, Quart«taru, Tampicu, 1'roKreKU in v mnogih meatih. Tu-ktjftajl liati pišejo, da atavka postaja generalna iu da ima politični značaj. Voditelji Mehiške de-lavakc federacije izjavljajo, « pripra. vili ss volitve, ki so pred ditrnri ? Vsak zaveden delavec bi moral IU Od l»kajšrijih|ofis* avti gl«* kandidatu, ki •Ivanov a. I- «usl«k4sj kaj ali prihaja i, uaših vrst. Kjljrtpj JH*bodlsi dobre*« aH idshofta. mani pa < >* I Hloveneev. SiMa ga tudi jaz ne bom vvliko p^l^ ud Slovani •Kralj tulf' biti " oni ^iSslljo iuMi dela- .JHBB1 , Tukajšnje tovarne oddavljajo pri enih vratih delavce, pri drugih jih pa zopet vposlujejo - ra-/.utiiuo da za polovico manjšo plulo. Tak je ssdenjl aktom, tak r _ položaj delavstva- Sedaj ae mar „___„ apomni. k«ko%-daeli ■ , HaHad Lltas Ti pr, ^« , so i*i nnijsiu Bsmn treh, kat*, issttije 4 Berry Coal Co." Odpi njo le tabo nove premogom In čet nekaj časa bo tukaj svetovni vojni' «H pa proti bolh Ia valika prvmogseovna mSefen Zvesti madžarski hlapci krone ao sklenili v svojem psrlamentu postava, <1* ima sleherni Madžar pravie«i pisati prod svojim imenom "junak", ki se je boril ai deleeaev, ker vendar podpira ker bodo oni ŠMsli junaka Janua jo in vzdržujejo ieključno delav- j gotovo oosnemeH Madžare iu DatMM v a. pr. ci ta list in mod katerimi sem tu- |uakom di js*. Ts list, ki hI mor«! trnka-1 Lojsetom s«ti za koga je in za koga ae bo-, itd. ri, pa na«* pokaže to lepo Stran.' da ni za delavstvo pač pa za St in na kako lep način. Kar ti pri-rogovili nekega lepega dne * o-gluaom iu eKfco na celi strani Hsrdinga in njegovega pobočnl-ka -Coofldge in priporoča, da naj Slovenci glaaujejo aa ta dva kan didata. Toda to še ni vae. Poave- junekom junakom PalotiČem, ja. HiOveaccv je naaeljetrih tuknj še precejšnje fttevfle, ki so pa ti-ko raztreseni, da jih človek komu j najde. Večinoma vsi sanah rijo ali "pešleje," iu so večinoai sami zastarani greOuiki tega vsi zelo želijo, da bi prlšl a r*li PODKUPOVANJE S SVILENIMI NOGAVICAMI. —-— " '"'T \ V New Yorku postoji "Društvo za poštene volitve" Člani tega društva so opazili prt zadnji registraciji, da je sadja, aaj oni, ki so organizira ni sšmi ne prejemajo tako velike "Z plače kot mi, in poleg U^a nam ni treba plačevati Članarine". No wdej pa tudi zaslužka nimate Ttešc lahko sprevideli, "kaj uaaifše skoro polovico lista ropubli »oŠ^iaganizacija:1' ' 8* ena priliko imairn* da la-iko izboljšamo naš bedni polo-šaj, namreč drugega novembra t; In na ta dan lahke še a*}reč gibamo, da ai izboljšamo na-in sedamo še stva. Mebentf delavec naj se u dele« volitev in naj odda svoj bil kapitan volilnega okraja neke rtarestranke v zvezi IlilH1)r<>tnikom delov z žensko dodeljeno h komisiji, ki je registrirala volilce. VHCtB> p Ta ženska je položila eden, dva, tri ali štjri prate na ročaji kadar se je prišla registrirati volilka. Tako je a prati pokazala, h kateri stranki pripada volilka. Kapitan je gledal na prst* in kadar je bilo treba, je pristopil k volilki in jo obdaril s parom svilenih nogavic. | "Društvo za poštene volitve" vzklika prestrašeno, če___ se ženske lahko dosežejo a svilenimi nogavicami, kaj naj no prihodnjih volitev iu naj od-pričakujemo, če. bi kdo delil svilene čipke ali pa kožuhe ffiffi^gfr ^S^ffi iz eobolovine? -T »irwiTv farmarji poUtični stran kanski st umiri. Uredništvo ae o-pravičuje, češ da je le oglas. 'Via to pe ni resnies, kar lahko peirdi na tisoče delavcev, ki so Ali prevarani vsled slabih ogla sov in pri političnih oglasih je pa to, da naravnost priporoča stranko, ki satira delavstvo z sredstvi. Politični oglasi glas kandidatom, katere ao p* tako vVlika kot. no* in dan. tfavfll politično ovganfzitUni de-lavvi. In ne samo delavci, ampak tudi farmarji, ki so raVnotako i*, koriščani %ot delave^ld v neka terih ozirih še bolj kot delavci sami, naj se ndelešijo polnoštevil Društvo naj se nikar ne vznemirja! VoUlci niao nič ki, sli pa skupno z delavci! Le bolji. Kdor je opazoval volitve, je lahko videl na svoje - ta -čin ^^^ oči, da je agitator starih strank pogostil včaai voljlce s pi- tAe kM „ ^doU sa človeka jače ali pa smodkami, od katerih je pričakoval, da jih i„ prostega državljana &ir. dr pridobi z> »vojo itrenko 8 takim ravnanjem je agitator pridobil mogoče par pMožaja, ie na ta načfd MOUto od-volilcev, vseh pa ni nikdar pridobil. Tisti, ki so volili' za- pravimo spto*^ fopNije In mnogi ac bodo, ravnali po tem oglasu. Kajti pred par dnevi sem se sestal z nekim rojakom n med drugim je prišlo tudi So pogovora o prihodnjih volitvah.I n ko zvem, da je državljan, ga vprašam, za koga bo volil, in ta rojak mi odgovori, da bo volil za republikansko stranko. Vprašam ga začudeno, aH se ne smatra sa delavca in zakaj kot tak ne bo volil Debsa. Ta rojak mi na to odgovori, da on ne ve, da Debs kandidira, ker on tega ne opazi svobodomiselnem Mstu, na ke-terega je naroden, in ta list je udar delavski list in kar Oii radi one smodke po želji agitatorja, so bili politično ne- ^ijS ^ zavedeni ljudje, katerim je vseeno, če je Izvoljen Peter] ^ rnkrat VM aH Pavel, dokler imajo poln želodec. Mad ženskami je aeveda tudi takis. Vse ženske ven dar ne pripadajo iz prepričanja k eni ali drugi stranki, ' ampak med njimi" so politično nezavedne ženske koi so med moškimi nezavedni volilci. Ampak "DruštvQ za poštene volitve" je pozabilo povedati, da le agitatorji starih strank love volilce a podkupovanjem, med tem ko socialistična stranka, delavska farmarska stranka in "Nestrankaraka liga" apelirajo k fJ na zavednost volilcev in ne skušajo z darovi pridobiti volilce zase. Agitatorji štirih strank se tudi ne bodo odva-. dili podkupovanja volilcev, čeprav "Društvo za poštene volitve" pretaka debele solze o volilni korupciji, ki ae je zajedla v stari stranki. Odvadijo se pa lahko volilci sprejemati darove. To se pa ne bo doseglo a pretakanjem solz o politični korupciji, ampak doseže ae lahko le a podukom ^■■■■■■HHHMHHjl^Hf ' "/' M In dokler ne bo med volilce prodrla zavest, da ao podobni Ezavu, če zaradi malega daru glasujejo za stranko, ki jim jo je priporočil agitator* izročivfti jim dar, toliko Časa bodo agitatorji starih strank z uspehom podkupovali ' ^■■■Si .! V ,'KS litev, oddajte glaso | Urni, o katerih ste preoričaai bodo saalopeli vaše iflt* rese, in tceeae delavstva in ni interese finančnik mogotcev velebankir jev% sploh ljudskih,^avk. Id ti ao samo oni, katero S* postavili delavci polit^no.:>ftaiiizira»ii, in noWui "delavki uFijatelji." Vadslje moram ttidi omeniti da smo ae tukajšuji rojšfcV z*v«e U zs ncarečnega rojakS^ohri Ko čevarja. ki s« nahaja nV Tellur*, ie, Colo. v okrajni ječi po ue4oll nem obdolfen umora. Ko sem pre-Jital tozadevno prošnjo v Trosve ti in pojasnilo |t. predsednike &VPJ sem se obrnil na tukajšnje r<»jake s prošnjo, da bi prispeta Ji vsak po evoji moči, da se najs me dobrega sdvoksta ki bo kasto-pal pri obrgvnAvi ontenjenejjh nesrečnega rojaka. Pri tem delu sta pomagala tudi društvena brata T. Muhich in Oaje Mureš.'^ spe vali lo sltHie<*Ff»o H i T Agne, r«mko, V Muhi-V r. W rant, K. Volgemnt. .1. Met. I ko, M. llijančič. Adam H m / o.H'. ^ji DejAnovich. !H>c: Komi Sepieh, Oto<|l lliwB ls. Osje Msroš, »ošo Mamola, Diek Tlutko\ieh, Ocorge Koxma, Math Kmdeh. Lina premogovniška drušba, kakor y mnl|Qe tukajšnjih pro mogarjev, izmislila pi-avi pekUn-ski načrt. Najela je nekega svojega podrepnika oairoma hlajK-« loc-nik omenjenega lista In fni moral vtfdptl, da so prijatelji f»t lavca thdi tteflflirig tn Cox in drugi poltti«fl T»si, kakor tudi "neodvisni delavski" Msti. kadar — potrebujejo delavca. J fr " ; J.| Mali Janezek jc prišel nekega dne prepozno v šolo in učitelj ga je vprašal, »akaj da je tako po-zno atišel v Šola. tanezek mu Od-gorort^ "JfSte nu^ka jc i.iteln n trgovski, to.je veliko rsslika, ki gd prtvi poliličarft." ga vpraša, kaki politffe*r-odgovori: ji so in Janezek miu 44 Trije so republikanci in trije pa demokrati." - Učitelj: "TakoV Devet dni poeneje se pH Učitelj spomni aančžko fn mladih mačk in m vpraša: "No, Janezek, kaj je pa fe vašimi inačicami, vtpn bllkanci in demokrati*" Janezek odgovori ^ "Sej niso več demokrati m ne m>ublikonci! 8edo; so vsi socialisti. — Učitelj: "K* ,)a to?" — Janezek: "Odprlo so se m W - F. »»rt« I - i ■ • _i_Aito- Is sapadae Virginije. Ko je Človek na potovanju po raznih krajih Unije, vidi marsikaj in sli- Se* M^SI t«'m m ^ p^MSTi.'**ier^-as.; česar v tem listu, pač pa veliko pohvale o Hardingu in Coolidgu Ih tla sta ta dva po mnenju lista H. velika prijatelja delavcev. _ Da rojaki, iz tege se razvidi. dsfUtko vplivajo listi, M prinašajo take pgtese na svoje čitatelje. Kajti te vrste oglasi izidejo -»a. mo na vsokih štiri leta enkrat in ea teke se vsakdo sanima in ga «eafc le veliko krojev in raditega naj poročam nekatere stvari v Sirilo javnost. 'Jp^ ■P" ■ * • n»u ja > uuni. F Pred nedavnim časom sem 3C nahajal v bližini Fairmouta, W. Va., v premogerski naselbini bli-so rova "AnnabeUe Mine" št. 1. Moj namen ni na dolgo in ^iroko opisovati loS^shelbino, ampak poročam naj le o nesreči oslroum o testno prečita, Aeš, ksj pa sedsj P^ ki L nrcmotiiowl8t'lb,llA- ~ i^tje ao prznovah in marsikoga premijo, ^ 1ukozyJMlo -krlf^jo," pri kateri slovnosti ni prinvonjko volo 4TieVhaiKUe,M aH "RaSdn Jaoka," za vzela, da dobi tcga.JBJrvsta iz > če, da bi ne sedel po nedoitmn v ječi SS zločin, katerega je storil nekdo drugi. * 41 t!pam, ds bo tudi nau» posijslo solnee svobode! 'in sko li^Vn^ to doaeči, se moramo vsi orfini^i rati strokovno in politične. Kejti brez orgsnltaeij^ ^e delsve* *o-ienj. Ifolitve so pred durmi. Rojaki dežšvljsni, apeliram na v**, ed- dajte svoje glaeOve kandidatom socialistične stranke, volite sodru ga I)«bsa iu drtige, Mterth « ^ IH.__ ,„ k na delaridrt Volilni1 lltj! Ak« "rS1 stanovalci pili ft> M&fiU ^ (ftlhkr jOf pripetilo sc jO, da je bil nek Ftr vat dbretan z nožem v spodnji dol telesa ln kskor sem čtri, bo le tefko ost si pri li^enju. Ih sko liti okte^, bo reve« •p^aMjen sa izreči 35 fasf^U- ^^ ^ jih je sestavil tidco m je mi splošno priljubljen pn vseh tamoštijfll naseljencih, ht sef daj se bori s smrtjo v FaVrment n «v '^i i^Tt TvZr,"™ ^ tem dogodku se je pa zopet Odigral e tej nsseHiini drugialoHtea dogodek m sfeer v preuočevaHŠČu In Ivranilišču i'1 Boa rdi n jrhoi»m^€ A '. Politika, narodov- nI tako važno vprašanje eleveland-skih Slovencev hi* ps, koliko sts-t»e tona . , koliko stane sod. l»osno v noč. iu razumno da ". ffprv; ISlSM^fi le leae S žen jen komaj iebaja. k uko »haja drušfamkt Vaakdo k . , . ^ , . _____ lahko peklu, ln ker aedaj žive v peklu, so ftsnake ubogale ktsiafv^ia^ja. Uko » «u in talar To je logična razlaga, zakaj Je ns Dunaju tako H*?1 ^ veliko število žensk glasovalo za klerikalnb štranko na bomo Nekoč mao zbirali aklsd. ds rešimo slovenski narod sesuln> • nje pod tujim narodom paeiaga. ker ta narod ai ne | in si nošo sem posMgsti Kako mi pomagali?! a som opravil avoje poflleV tej nasešliini. aem <>ema Is vsi mrri V teh in imatmei^ sta dve pro k "Mm _ es pst de s |užni 'ste eke HH ša psMf ^M W 4a Monaca, Pa. — Bendit s ua obrazu je \Trtopil v iSaami-nji- SO-letne AigfeJinc W<*oA »« v: jo potolkel v nezaveat. Stara žena jc bila sama do»i ka je okoli petih popoldne«" šala ropot v gmmji sebi. , »le^ gledat, kaj so godi. IVedno je M-bičala na pomoč, jo je ***** bandit že zagrabil /a vrst ls jo pričel tepsti po glavi Topel )o je toliko čsss po ' ►kler ni omedlela. Ko s» J* J* ^ Išli. ao misli«, da j« s(rtvs. Iliteani zdravnik je kM»tirsl£ ito naMM^noM.udarjena šestkrst s nekim Se pa«m premogo ^ ^ ^ g0 y stara lena prišla zopet k tin dvajset let. prek * ^ ¥ MU velikofuioi/mt m Uu«» misleči aifkeV. # KMeri sta • iLi; i t ALF. AVB., CHICAOO, ILLINOIS lwg«t»|m oftor UrUArnl Harbor Spring*, Mich - Xeki JAn Ifarsdo, mla*je ustrelil ®5-lcto farmarsk* vrlo v o Margu reto Kenne polago. Piftite ns urad dru*be: 10 »tata Strsot, New Torte, K. T. n.iil milil jfcU int ii*»Ml|»i i mi ' —........ . V1MKA BABFBODAJA ulite dobiti ie v Amerika ps v n<1asfii °M<' Prostor prodajo ja ' nn prasni loti pri mm «o noo ur vbc Bi Najboljše in najkoristnejše Bi božično darilo oa vala sorodnika r staram kraj« ja danar, Mi ga od-pošljemo rW nerM.br.. tok. U )lk 4«k. «' M |t«H U It mM*- M trni. ,1*1 k. |WI»I Mi MU« toU. U flk U It, »«»«tikr». EUSprZAN TSADINC S OCTOST CO., ztsukzl a horak. H- M^mm........ WW y«W, N v. PROSVSTA j POTOP. T« ml .it.i.LI famufv iiftm roman (Nedaljevsnje.) Takrat j« »poznal, de je trat* bešatl po jedi ni ae nezasedeni poti. 1'rno jc odjezdil h konjiči, mahnil a sabljo iu zakričal: "Nazaj, goapodja, ▼ redu, v redu!" kar se nakrat tudi od zadaj začuje strel, pomešan s krikom vojakov. Mečnik je spoznal, da je obkoljen od vaeh Ktiauij ter da je prišel r past, iz katere ni iriioda, uiti rešitve. 1 < »ostala mu je torej samo čaataa smrt. Rsdi lega je skočil pred vrste jezdecev in saklical: "NI rešitve L . . Pademo, drug poleg druge g n! N'e bodi nam žal krvi za vero in domovino!" Med tem je strel njegovih pešcev, lri ao bra-nill vrata, kakor tudi konjiče na levem krilu jel oslabevati, a čimldalje močnejši krift sovrsžniks pn je nspovedovai njegovo akorsjinjo zmago. Toda kaj pomenjajo hripavi glasov lovskih -ognv v poslednjih vivteh fiskoviča ln ksj odmev UImiov v švedskih vrstah? Zares ae jc dal ališati nekak čuden, presunljiv kriČ, ki pa ni bil aličen kriču zmage, marveč doka i bolj kriču groze. Htrel pri vretih je nakrat utihnil. Hakovičeva konjiea je dirjala na vrat na noa od leve atrani na veliko cesto. Na deeni ps ho obstali pešci tor ne ji !i, mesto da bi napredovali, umikali v goščavo. "Kaj je toT Za Boga! Kaj pomeni to!" kriči iničnik. Toda evo, iz gozda, od koder je bil prišel kovič, so ar» prikazali ljudje, konji, prapori, bun-Čukl, sablje. Oni niao šli, niso tekli, marveč drvili kakor vihar, kakor orkan. "A kaj T Kdo nas je rešil, mečnika, oddelek iu vse Volmontovlcet Pred kom je bežal Hekovičf Kdo je pobil njega in Avede 1 . . Vae to je učinll I ta bi nič f. . . A kaj! Vedela sem že naprej, da pride. Saj sem mu pisala pismo. Da, on me ni pozabil f. . Vedele sem, da pride. Jas sem ga IMizvala? Oh, Alenka, Alenka, kaka sem jez sreč-na! Ali ti mar nisem dejala, da t\jega , nihče ne zmaga! Z njim se ne more kosati uiti sem flar-neeki. , . Bog, o Bog! Resn^a, da se on vrne semkaj t Ae dancaf Ako bi se on na mislil vrniti, pa bi nc bil prišel semkaj. . . AH Čtojeft, Alenka, konji razgetajo v daljavi. . Toda v daljavi ni nihče rezgetal. Harao proti jutru se je začni ropot konjskih kopit, krifi in petje. Mečnik ae vrača. Jezdeci na ponaatih konjih so napolnili vso vas. Petju, kriku in pripovedovanju nI hotelo biti konca. .Mečnik, pomazan * krvjo, /.asopljeu. toda neizrekljivo vesel, je pripovedoval do solnčuegii v« h oda, kako je pobil oddelek sovražnikovih "rajtarjev", ko jih je podil skoro za dve milji dale/1 ter jih ugonobil do poslednjega. Vsi so bili toliko u ver jeni, da se takoj vrne Babinič. Toda napočil je poldan, ns to jc prekoračilo Milnee čilo drugo polovico poln in se jelo nsgilis-ti k /apadu, toda Bahiničii se ni bilo . Anici je proti večeru liee močno zagorelo. "AH mu je bilo mar samo za Avede, ne pa tudi xn mef" si Jo mislila v duhu. "Haj je vendar prejel pismo ,prodno je prišel semkaj. Iteviea niti ni vedela, ds sta duši Brauua in Jurija Bilevlča bili že davno na onem svetu in da ni prejel Babinič tiikakega p Uma. "Ako bi bil on tudi prejel pi»mo, bi se bil sicer mahoma vrnil v Vnlinontoviee, toda ne radi telie, Anice t Minil je šc eden dan; mečnik šc vedno ni dal slovesa upanju ter sc ni ganil is va*i. Anica pa je. uporno molčala. " S tem inc je on grozno razžalil! Todu prav mi jc tako za mojo lahkomišljenost. za moje grehe." je dejala mnii sebi. Tretji dsn je poslal mečnik nekoliko ljudi na poizvedovanje. Ti so nc vrnili četrti dan t novico, da je vzel Itahinlč PoneveŽ in dn ui puntil od ftvedov nobenega živega. Na to pn j« zopet izginil, da ni nihče vedel kam. Sedaj ga ne najdemo .dokler zimvlč ne splava kje ua površjelM reče na to mečnik. Anica pa je bila vsa potrta in razdražena. Poti dan je rekla Aleksandri Vnlodijevski je takisto vrl vojak. nI pa tak •»nr«.vež, kakor ta Babinič. "A nemara," je reki« oh to Alenka zamiš-lj«-na "nemara pa le hoče Babinič ohraniti sve-■toho oni. o kateri ti Je pripovedoval na poti Iz /.a m ost ja. " "Nu, ps l»odi lak<>' M« m je to vs«« jed-no ' odvrne na to Anica. Toda ona ni govorila resnice, i- hjti to ji le ni bilo jedno XIV. Zakovice v oddelek je bil popoinomu razbit, brer ostankov. <>n sum se j»» pravodolvno skril bilko Poneveia. Na to ne je klatil po nJem v kmečki opravi nekoliko mcseeev in se ni drrnil pokazati še na božji svet. Babinič je planil nad PoneveŽ, ugonobil on-• l| stojmo pnaadko švednklh pešeev ter odšel prr-t-aojHt llsmiltona. Ta ni bil tmojten rl»ešati v Li* flandijo .kajti ua poti v &a\lj*1» in dalje pod Bir-*sitd so bile nakopičene mat ne moči 1'oljakov; krenil je na vshod in ae nadejal »druliti »e i Vil-'rotoerotn žn je bil povsem obupal nad rešitvijo svojega polka; nI pa pa hotel pasti v roke Babi-oiča kajti aplošno ar je gln«dl gUa. da pobija on jetnike. Nesrečni Anglež je torej heial, kakor beil jelen, preganjan od črede molkov In Babinič, mu j. ii|K«rno sledil za petami, eadl česar se tndl nI vrnil v Volmontoviee ter ni niti vprašal. * čegsv oddelek je bil rešil. že je začel mraz po jutrih pokrivati zemljo,. torej je postal beg dokaj teža vaojU, kajti sledove konjakih kopit je bilo moči videti povsod. Na polju ni Ulo več trava in konji so jeli copati od gladtt. 4Bajtarji" se niso smeli več dalje muditi v vaseh, kajti hrabri sovražnik jih je ondi mogel u-gonobiti vaak trenutek. • Končno je poaUl njihov položaj uprav nez-uoaljiv; za živel so imeli samo listje, drevesno *korjo in maso svojih konj, ki so poginili od gladu. Ccs teden dni ao oni sami jeli prositi svojega polkovnika, naj ae apuati z BabiniČem v boj, ker jim je bilo ljubše, da popadejo v boju, nego da umro počasne amrti od gladu. Hamilton jih je ubogal ter se vatavil v An-droniškah. 6vedske moči so bile Uko slsbe, da ni moge niti misliti na zmago, zlasti ker je imel o* praviti a takšnim nasprotnikom. Toda tudi aam je bil že utrujen ter si je želel smrti Bitks, ki je pričela pri AndronJftkah, je končala blizo Trupov, kjer so bili pobiti poslednji ftvedje. Hamilton je umrl junaške smrti, boreč se pri križu ob cesti proti petnajstim Tatarjem, ki so ga hoteli iz početka živega ujeti, potem so ga pa, razjarjeni vsled upora, razaekali a sabljami. Pa tudi Babiničeva vojaka je bila tolikanj utrujena da ni imela moči ni prenočevati v bližnji Trupe; kjer jc kak polk atal v boju, tam se je tudi nastanil Čez noč in sc ni zmenil za trupla ubitih sovražnikov, Po večerji so vsi zaapali kakor mrliči: celo Tatarji so odložili na drugi dan navadno preiskavo žepov mrtvih sovražnikov. Kmdtic, kateremu je bilo mar samo za konje, ni nasprotoval temu počitku. Naslednji dan je Krnitrc rano vstal, da bi preštel izgubljene vojake ter pravično razdelil plen. Vstsvil se jc na griču pod onim križem, pod katerim je padel Hamilton ter zaslišal poročila po vrsti k njemu prihajajočih tatarskih ln poljskih častnikov. Nakrat pristopi k njemu Akbah-Ulan, ki je bolj podoben strašilu nego človeku, saj je izgubil v volmontovški bitki nos, se nizko prikloni ter mu izroči neke okrvavljene papirje. "Bffendi!" pravi, "pri švedskem poveljni ku so sc našla nekaka pisma, katera vam oddam I »o vašem naroČilu." Kmitie je bil res enkrat za vedno -zapovedal, naj sc mu koj izroči po bitki vse papii^e, kateri bi se nešll pri ubitih; pogostoma je namreč mogel razbrati ix njih nakane sovražnikov ter W po tčm ravnati. hu Toda to pot se mu nI toliko mudllo^fthled^če-ssr je spravU papirje ter zapovedal Akbah-TTla-nu, naj odpotuje a svojim oddelkom V i "Prupe, kjer bi sc Imeli počiti za dlje čese. H J Hi, M NOVICE IZ JO-GOSLAVIJE. Redi tega so jeli korakati mimo ki drug za drugim. Spredaj so Šli Ti žc ni bilo v tem hipu več pet sto, kajti ostal! *o popadali v raznih bitkah. Vsak Tatar seboj v kučmi, pasu, v sedlu in obleki tuirja. Oni tudi niao bili več navadni Ti kar je bilo slabejših, so poginili in ostali so samo orjaki iu velikani, skaljeni in utrjeni v boju. V neprestani vaji so se toliko izurili, da Sttfiff mogli post s riti pO robu celo poljski plemitaŠltt konjiči; na "rajtarje' 'ali pruske dragoncc pa so ker planili kakor volkovi nad ovoc. Zlasti pe^so uporno brsti 11 i trupls svojih tovarišev, da so si potem razdelili mod seboj njihov denar. Hedaj so korakali gibčno mimo Kmitiea, u-darjali v kotle, piakali na piščalke in streaali bunčukc. Korakali so v takem redu, da bi tndi drugI rojaki tega ne mogli izvršiti bolje. Za njimi je pa šet oddelek dragonccv, katerega je Kmitie spravil skupaj z velikim trudom, oborožen z meči ln puškami, kateremu je zapovedoval bivši stražnik, a sedaj že kapitan ftoroka. Naslednja dva oddelka sta bila aestavljcna iz plemstva. To so bili bujni In nemirni ljudje, toda v železnih KmltiČevih rokah ao postali enaki pravilni vojaki. V boju niso bili tako vstrajni kakor drsgonel, tods grozni so bili pri prvem napadu ln ko je prišlo do ročne borbe. Za njimi je še korakalo okrog ti*>Č svežih prostovoljcev, ki so bili kaj dobri ljudje, pri katerih pa jc bilo trelie šc doksj truds, ds postsnejo ke-dsj prsvi vojski. Slednji izmed t oh oddelkov, ki je stopsl mimo križa, je dvignil kvišku sablje ter z glssnim krikom pozdravljal svojega poveljnika. Andre-ju je Hcc čimdslje bolj žarelo od veseljs. 8 seboj je imel veliko moč! t njo je on prelil obilo sovražnikove krvi in Bog vc, koliko je šc prelije! Veliki ao bili res njegovi prejšnji grehi, toda sedanje njegov* zaalugc tudi niao male. . . Se-daj jc liil on ponoaen na to„ kar je on učinil. Saj je vendar v tej ljndovladi toliko ognje-noge plemstva, toliko vrlih vojakov, toda čemu nobeden nc stoji na Čelu takšni moči kakor on, ln čemu nI učinil v Pnudji ln na fcmudskem nobeden toliko kakor on. V tem hipu je sačutil Audrej to ,kar začuti sokol, ksdsr raaproatrc krila in ae vspenja višje ln višje. Mimo korakajoči oddelki ao ga pozdravljali s glasnim kričim, on pa je dvignil glavo ter vprašal aaniega arbe: "Kam dolelkn?" In lice mu je talila rdečica, kajti v tem hipu se mu je pojavile pred očmi bet manova bnlava, katero mn lahko poda hvaležna domovina p*» kraljevi volji aa njegovo kri. za rane ln sa saahišeno Itojno «la-vo. Njemu ae nI bilo treba brigati sa to. kedsj nastane to, njemsi je ae bilo treba samo biti jutri, kskor SC je on Ml včeraj. Končno ac mu je vrnila bujna uiladcniška domišljija k Mtiidtoati Kam nsj odrine ir Trup. kje naj snovi* napada Avede t V tem ae spomni pioem. ki so ae našla pri Ha-miltonu. Izvleče jih is žepa ter aa veliko svoje sačndenje sporna, da je bil naalov napisan s Šen-sko roko. "ffcepodu Babiniču. polkovniku Tatarjev in prnahmljeev." je prečkal * ♦ Naalov ae glaai Rtbin Kristan na shodu v Celju. Dne 3. oktobra je politična organizacija socialno-demokrstiČne stranke v Celju priredila javni •hod, na katerem je bil aodrng Etbin Kristan glavni govornik. To je bil prvi Kristsnov nastop v Javnosti od kar sc je vrnil iz Amerike. Udeležba industrijalne (.'u in kmetiškega delavstva je bila ogromna. Zborovalcl ao navdušeno pozdravili Kristana in Ženske so ga obsule s cvetjem. Sodrug Kristan jc govoril o sedanjem političnem položaju v Jugoslaviji z ozirom na volitve v ustavodajno skupščino. Dejal je, da je jugoslovanska država doslej le provi zorij in šele konstituanta naj izdela osnovne zakone in da podlago bodoči državi. Zahtevamo, da je v tej državi edino ljudatvo suvereno! Nihče nas ni osvobodil in nihče osvojil. Nsrod sam se je osvobodil in si ustvaril državo. Noben posameznik nima pravice', lsstiti si zealug za uatvarjanje Jugoslavije. Ne po vzoru Srbije, ne po vzoru Avstrije ne smemo urediti svoje države, temveč vsi skupaj —ljudstvo — moramo .si ustvariti nekej novega. Svet se ne vrne v tiste čase, ki so bili pred vojno. — Govornik se jc tudi dotaknil agrarnega vproAanja in rc kel, da se mora rešiti brez t repe tanje. Kdar še straši kričanja veleposestnikov, ta ne bo rešil agrarnege x vprašanja. Položaj kmetiŠkih delavcev je danee še žaloatnejši kot položaj industri-jelnega delavstva. Industrija se mora nacionalizirati in obratova nje tujega kapitala se mora vršiti pod kontrolo jugoslovanskega proletarijata. — Sodrug Kristan )e govoril za republiko. Dejal je da nima nihče pravice nsiljevsti narodu monarhijo, dokler se sam ne iareeč sa njo. Narod mora govoriti — in govoril bo pri volitvah. — Govornik jc žel v burno odobravanje in shod je bil zaključen s velikim uspehom. "Kritika" in Antikritika." V 2&greb*u bo s početkom tega me-tau začel izhajati književni Hat 'Kritika", pri katerem bodo ao-detovali "mladi" književniki, ki bedo v prvi vrsti kritizirali 'ata-*e". "Stari" bodo odgovfrjali s svojim listom "Antikritika." U Nova gledališka Revija. Pododbor Udrutanja gledaliških I-egreicerv SHS v Ljubljani začne izdajati gledališko reJvijb "Maska", ki bo prinašala strokovne članke iz gledališke umetnosti, novoati in kritike iz dramatično lharature, satire iz" gledališkega življenja, alike gledaliških umetnikov in komediografov. Izhajala bo dvakrat na mesec. — Poleg "Scene" je to druga gledališka revija. Eazmere v železniških barakah v Logatcu, Ljubljani in Ctarab-štajnu. — Nešteto je bilo že pritožb zlasti o razmerah barak v Logatcu. Že so bile deputaelje pri obratnem ravnateljatvu, a nobe-pomoči. Železničarji, izpre- vodniki pridejo utrujeni v Logatec, a ko zagledajo pred seboj u-mazane poatelje, rjuhe vse Črne ali pa jih sploh ni, nikjer nobene mize, nikjer stola, če vse to vidijo, se jih polasti gnus in o počitku ni govora — 16 postelj v 1 sobi; ta gre, oni pride, tako gre noč in dan, in utrujeni izprevodniki ne zapro niti oči, kamoli da bi sc od počili, in tako izmučeni, časih dve noči brez spanja gredo spet na vožnjo. — Med potjo — zgodilo se jc že — kak zavirač zaspi. — Lahko se zgodi nesreča — in kdo bi se čudil?! Slično je v Ljubljani, kjer so železničarske hišice za prenočitev zasedli za uradniške pisarne, a zdaj jih nočejo izprazniti. — Grabštajn na Koroškem pa je slaven vsled mnogih stenic, ki nc puste železničarjev Kpati. In tako se opaža nesnaga, nered pomanjkanje vsepovsod. V Logatcu bi bile lepe, čedne posteljo na razpolago, pa obratno ravnateljstvo nc preskrbi potrebnih lokalov, ker barake so itak premajhni*. Obratno ravnatelj atvo bi lahko kaj ukrenilo, če bi energično skrbelo za remedure. A ti gospodje tam dol j huuo obljubujejo, drugače se pe i* gajo, kje bi koga vrgli i?. zato ker ni pri Zvezi itd žel čarje smatrajo za avoje *u ki se morajo z vsem zadovol Treba je, da se otresent« halj atva. ' Naši zapiski Iznla je" 3-4 vilka te revije z naslednjo no: Dr. Lončar: Kaj in H. Wendel; Nentfija in Jt vi ja: Abditus t IDemoJcrar-iji diktatura?; Dr. Sagadin: Volil red za konstituanto; Dr. DoleJ 1'reosnova narodnosti; dr. har: Psihologija narodnosti: Erjavec: Agrarno vprašanj* komunizem; dr. (tarife: o eiljih in melodijah slovenakega pnvo-znanstva ter dr. Krivic: T. t Ma«aryk o soeijalizmu in so^ lizaeiji. — Pregled je razdelj* v politiko, socijalno politia gospodarsko, literaturo, revije kulturo in umetnost s prispevki Mihevca, Klinea, dr. javea in Albrehta. — Novo a-redništvo (dr. Lončar, Ahtfttm, Erjavce in Stibar) obljublja, m*lm —r. PoOfOwS nmkmdk, ft a»*Mca«MSa "Tni- mfmU Mlrag^MMl # m. imUvjo pS^ZTUBMi m ml o^Z------- —" ^ ^ m. kar potrtbuj^. obrnite m k «roJS,u HENRY C ZAIIO 30 CooiMr Sq.. N«* York, S.T