^ (UD r««n P to praznikov. . 4aily excep* Saturdays, gundiP^H011^ PROSVETI GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' t I k Uredniški ln uprsvniškl prostori: MftT South Lawndale Avf. J m • " Office of Publication: MAT South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 ^^pXXXVIII <>»• IfS^'E^SL*S SLSVSS! CHICAGO 23. ILL. PONDELJEK. 5. AVGUSTA (AUGUST S), me Subeeriptkm $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 151 Acceptance for mailing at special rata of poataga provided for Uk taction 1103. Act of Oct 3. 1917, authorised on June 4, 1011 slovanska vlada ne bo odobrila promisne rešitve tržaškega vprašanja fitlj obsodil zaklju-1 \mnanjih ministrov itirih velesil esinija zahte-va kolonije pfe, 3. avg. - Jugoslavija je uula, d« nc more sprejeti iomisne rešitve tržaškega jinje in zaključka zunanjih itrov štirih velesil glede in-(cionalizacije Trsta in okoli-Holandija pa je opozorila pte na mirovni konferenci, odo male državice vodile icijo proti velesilam, ki ho-viiliti svojo voljo drugim. k«rd Kardelj, podpredsed-jugoslovanske vlade, je v pri govoru ostro obsojal od-ev zunanjih ministrov Ru-Amerike, Velike Britanije huicije glede Trsta. Minilo na svoji konferenci spre-francoski načrt, ki določa urodno kontrolo Trsta, lu-i okolice. Igoslavija ne bo nikdar o-Da odločitve zunanjih mi-9v glede Trsta," je rekel Idj. "Odločitev je krivična, ^»ostavlja velik del našega tva italijanskemu zatira-Oivojitev francoskega na-ozačrtanju nove meje med 0 in Jugoslavijo je negaci-Ddamentalnih načel, za kale je naše ljudstvo borilo v , Trst je bil na podlagi na-riman od svojega ■ril je koridor med Trstom ilijo in Jugoslaviji odvzel t, v katerih žive Slovenci." st iz francoskega vira pra- 1 je bila posebni komisiji i velesil poverjeno sestava * za tržaško mednarodno . Člani komisije imajo seje no, toda doslej niso sprejeli obenega zaključka. Edino rika je predložila detajliran t o začrtanju meje, ki pa ni dobren. »den je Kardelj naznanil, Jugoslavija ne bo odobrila promisne rešitve tržaškega je holandski zunanji te' Van Boetzelaer potisnil *> vprašanje o enakoprav-i malih državic in velesil v "Vodili bomo odločno »Jo proti vsiljevanju volje ■1 drugim," je dejal. "Izog-' ktastrofam prošlosti ni U. čeprav bi poražene dr-•premenile svoje stališče, lovalci naj se odpovedo po-wtrahovanja, egoizma in J**'- Sedanja situacija Metode, a katerimi trdile svojo oblast ^""•ciji Združenih naro-'J* garantirajo bodočega ustanove." delegacija je predlagali**1 država besedo vprašanjih, če veči-f;«"oči. Člani jugoslo-» 'B ukrajinske delegacije P^log. Husk i zu-Molotov je potem Jr im<«dment, da se raz-° vs*h vprašanjih, ki se j; mirovne pogodbe. Predlog je bil apre- ^riike delegacije se v teku debate o Churchill napadel delavsko vlado Amerika naj sodeluje pri reševanju palestinskega problema London. 3. avg. — Vodja konservativne stranke in bivši premier Winston Churchill je v svojem govoru v parlamentu o-stro obsojal politiko delavske vlade v Palestini in na Srednjem vzhodu. Zahteval je drastično akcijo, ki naj bi izsilila ameriško kooperacijo z britskimi avtoritetami v Palestini. "Velika Britanija naj se odpove palestinskemu mandatu, če ne bo mogla pridobiti Amerike za pre vzet je deleža odgovornosti pri reševanju palestinskega in židovskega problema," je rekel Churchill. "Mandat naj izroči Združenih narodom in odpokliče svoje Čete iz Palestine. Vlada naj informira Egipt, da bo ščitila svoje pravice v smislu sklenjene pogodbe in cono Sueškega prekopa. Delavska vlada se je v bistvu odpovedala Indiji in Egiptu in potisnila britski imperij v nevarnost. V enem letu je demonstrirala svojo nesposobnost. Izgleda, da je edini kraj, kjer se vrši odločilna borba, Palestina. Mi smo v vojni z Židi in A-rabci. Velika Britanija nosi že leta pretežko breme. Amerika in druge države stoje ob strani in kritizirajo naše delo." člani britske delavske vlade so se, preden je Churchill govoril. sestali na seji in razpravljali o palestinskem problemu. Seji je predsedoval premier Attlee, ki se je vrnil v London iz Pari za, kjer je v teku mirovna konferenca. Jerusalem, Palestina. 3. avg. — Britske avtoritete so zasegle poslopje židovske banke. V tej bo glavni britski vojaški stan, ki je bil prej v hotelu King David, v katerem je nedavno eksplodirala bomba in ubila čez 60 ljudi, med temi več britskih častnikov. Banka je posest židovskih organizacij. V tej imajo vložen denar židje. Premoženje banke se ceni na $40,000,000. Ali bodo britske avtoritete zasegle premoženje, ni znano. Domače vesti Ia Clevalanda Cleveland. — Andrew Bozich je prejel pismo iz Postojne od Jakoba Ozbiča, ki želi izvedeti za svojega brata Matevža Ozbiča. On je živel nekje blizu Wheelinga, W. Va. Prošen je, da piše Andrewu Božiču, 1268 W. 169. St., Cleveland 10, Ohio, ker ima zanj pismo. — V Collin* woodu sta se poročila, sanžent Michael Rovanšek iz Cone-maugha, Pa., in Josephine Les-kovec. — Iz bolnišnice, kjer ' je srečno prestala osmo opetocijo, se je vrnila Mary Walter iz Col-inwooda. Nov grob na sapadu Oakland, Cal. — DnC 14. juli-,a je umrl vsled srčne bolezni , ohn Vlah, star 57 let, doma iz Matulja-Opatije, Istrija, član društva 594 SNPJ.. Bil je upepeljen. Prej je živel v Cleve-andu, pred par leti pa se je preselil v Oakland, kjer zapušča ženo, v starem kraju pa sina, ki e bil pri partizanih. Nov grob v Pennl Strabant, Pa. — Dne 22. jul. e umrla Ivanka Sedmak, rojena Kavčič, stara 53 let, doma iz St. Jošta. Pokojna se je pod vrgla operaciji na žolčnih kamnih, dva tedngi pozneje pa umrla. Zapuiča dva sinova, dve hčerki, dva brata ln tri aestre. ♦ Bila je «a*fcrttpwrtvir 138 srrnr. — enakopravnosti malih Jonferend. Načel-■S** delegacije je *MjVlM komisijah niletel na opozicijo ETE*1*^ »n pri gU- r*„ , ' m*m A- renco kot opazovalec, je priporočal delegatom, naj dovrie svoje delo pred zasedanjem splošne skupščine Združenih narodov ki se bo pričelo v New Yorku 23. septembra. Abesinski zunanji podmlnls-ter Abte Wolde je naznanil, da bo vztrajal pri zahtevi, da mora njegova država dobiti Eritrejo in Somalijo, italijanski koloniji v Afriki, kateri je izgubila zaradi italijanske agresije, kakor tudi vojno odškodnino od Italije S svojo zahtevo je potisnil vprs-[šanje italijanskih kolonij v A friki v ospredje, dasi so zunanji miniatri štirih velesil prej zaključili« da bodo prišle italijanske kolonije pod poverjeništvo Združenih narodov, Poljska delegacija je izzvala viharno debato na konferenci zahtevo, da mora imeti beaedo pri sestavi mirovne pogodbe za Ogrsko, ker ao ogrske čete vojnem čaou zaaedle poljske kraje, daai Ogrska ni napoveda la vojne Poljaki Delegacijo so podprle Ruaija, Jugoslavija in Cehoalovakija. Rusija zavrnila ameriški protest Odgovor na noto ameriškega poslanika Moekva, 3. avg. f- Rusija je odločno zavrnila ameriški protest in pritožbo, da sovjetske smernice na Ogrskem ogražajo ogrsko gospodarstvo. Ruski zunanji podminister V. G. Deka-nozov je dejal, da trditve v a-meriški protestni nbti so brez podlage. Sovjetska vlada je tudi zavrnila ameriško sugestijo, * naj posebna komisija sestavi načrt za ekonomsko rehabilitacijo O-grške. Komisijo naj bi tvorili reprezentanti Amerike, Rusije in Velike Britanije. Rušila je odgovorila na noto, katero ji je izročil general Walter B, i Smith; amerilki poslanik v Moskvi, 22. julija. Ta je vsebovala trditev, da Rpsiju dobiva produkte ogrskih industrij kot vojno odškodnino. "Trditev v ameriški noti ni utemeljena," je rekel Dekano-v. "Rusija je v preteklem letu dobila samo tri Qdetotke produkcije ogrskih indUBtrij, kar je malenkost." . v r tatvine blaga unrra v tržaški okolici La Guardia poslal noto zavezniškemu stanu v Italiji POLICIJA NI KOS NALOGI Murray za učinkovito kontrolo cen Poziv za mobilizacijo delavskih sil Ameriški pomoršča-li izzvali bitko Napadli so kitajske komuniste Peiptng, Kitajska. 3. avg. — Uradniki kitajskih komunistič-nih agentur so priznali spopad z ameriškimi pomorščaki, zaeno pa so naglasili, da so bitko pro-vociraii pomorščaki z napadom na komunistične sile. Te so se e branile. Poveljstvo zbora pomorščakov poroča, da so bili trije pomorščaki ubiti, dvanajst pa ranjenih v bitki s komuhiati, kl^ae je vršila pri Anpingu ob cesti Pel-ping-Tientsin. Poveljftvo pomorščakov je poalalo nova čete v boj proti komunistom- ,n Komunisti ao poslali o oatar protest poveljatvu ameriških pomorščakov zaradi napada. Protest trdi, da ameriški pomorščaki pomagajo kitajskim vladnim četam v ofenzivi proti komunističnim silam. Komunisti trdijo, da ne bo miru na Kitaj skem, dokler ne bodo ameriške čete odpoklicane iz dežele. Ameriške čete »tražijo ceste, železnice in priatantščna mesta za centralno kitajsko vlado in udirajo v komunietične pokrajine. General George C. Marshall, posebni Trumanov odposlanec na Kitajskem, j« imel razgovor z generalom Enlajem. poveljnikom komunističnih sil. Predmet razgovora ni bil razkrit. Britska vlada za kontrolo atomske energije London, 2. avg. — Britska vlada je odobrila ameriški In ruaki načrt glede kontrole atomske energije Oba načrta naj ee usoglasita tako, da bo atomska energija prišla pod mednarodno kontrolo Državni minister Philip Noel-Baker je. dejal, da je britska vlada uverjena. da bodo vsi problemi, nanašajoči se na atomsko energijo, rešeni, Washington. D. C.. 3. avg. — Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih WganlzatiJ, je izdal poziv za splošno mobilizacijo delavskih sil in odjemalcev za boj proti profitarjem in učinkovito kontrolo cen. Vsi člani unij CIO so blll^po-zvani, naj določijo datum 8. avgusta kot dan splošne mobilizacije. Posebni odbor, ki je bi) imenovan in kateremu je bilu poverjena kontrola cen, naj izve, da je ameriško ljudstvo za učinkovito kontrolo cen ln vzdrževanje dostojnega žlvljenskcgs standarda. Odbor mora do 20. avgusta odločiti glede restavriranja kontrole cen v smislu provizij zakona. ki je bil sprejet v kongresu in katerega je predsednik Truman podpisal, za živila ln druge potrebščine. S tem zakonom Jf bilo podaljšano življenju uradu administracije cen za eno leto. Murray Je priporočal stavko odjemalcev proti navijalcem cen in organiziranje demonatra-cij.' Delavske unije, organizacije odjemalcev, veteranov *J ln drugih grup naj sklicujejo demonstracije. Murray je ponovno pozval predsednika Truma-na, naj skliče konferenco repre-zentantov unij in industrijcev, na kateri naj bi razpravljali o nujnih problemih, ki izvirajo iz naraščajoče draginje^ Medtem je urad administraci je cen dovolil zvišanje cen moki in kruhu, Gospodinje bodo morale plačati cent in pol več za hlebec kruha. Urad ja izja vil, da je zvišanje začaano. Thomas zahteva preiskavo proti korporaciji Syracuse, N Y , 3. avg — R J. Thomas, podpredsednik avtne unipe CIO, je pozval senatni od aek. naj odredi prelakavo proti Curtiae-Wright Corp, ki Je iz-delovala motorie za bolna le tala. ThomasTe dejal, da ao bili nekateri motorji pokvarjeni To Belgrad, 3. avg. — Fiorello La Guardia, generalni direktor pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA, je poslal noto glavnemu zavezniškemu stanu v Caserti, Italija, v kateri je rat-kril tatvine blaga UNRRA v tržaški okolici, ki je pod kontrolo britskih in ameriških čet. V noti pravi, da blago, ki je bilo ukradeno, predstavlju vrednost več milijonov dolarjev. La Guardia je ponovil prejšnjo zahtevo, da vlade držav, katerim je blago namenjeno, mobilizirajo oborožene straže za zaščito blaga, ki prihaja v Trst, Naglasil je, da se bo obrnil na šefe zavezniških št^ov s pozivom za akcijo, če ne bo dobil zadovoljivega odgovora na svojo noto. V noti, katero je La Guardia poslal lz Belgrade generalu John C. Leeju, načelniku zavezniškega stana v Caserti, je rečeno: "Vsi detajli slučajev tatvine blaga UNRRA so vam bili *e predloženi. Nobenega ' vzroka ni za odlašanje akcije. Glavni zavezniški stan je bil inform! ran o vseh dejstvih. Ako zaves niška vojaška vlada na mora ščititi blaga in preprečiti tatvin, naj to odprto prizna." La Guardia je pozval zavez niški stan, naj sankcionira mo blliziranje jugoslovapskih, čfho-slovaških in avstrijskih vojaških straž za zaščito blaga UNRRA v Trstu. "Položaj je neznosen," pravi La Guardia. "Očitno je, da tatvine ne bi bilo mogoče, če bi zavezniške avtoritete vršile ivoje dolžnosti. Civilna polici ja v Trstu in Julijski Krajini n kos nalogi, kar Je bilo že večkrat demonstriram)" Blago, katero UNRRA pošilja v Trst, Je namenjeno Jugoslav! )|, Avstriji, Cehoslovaškl in O grški. Krvavi volilni izgredi na jugu Dve osebi ubiti in čez dvajset ranjenih Athens. Tenn.. 3. avg. — V krvavih volilnih izgredih stu bl-1 dve osebi ubiti in dvajset ranjenih. Izgredi so dobili značaj lokalne civilne vojne. Regiment državne milice je ail poslan v Athens, sedež nkra-a McMinn. Množica čez tisoč judi, med temi veliko število vojnih veteranov, je navalila na okrajno jetnišnlco, da osvobodi nekaj veteranov, podpornikov politične grupe, ki je postavila candidate proti regularnim kandidatom demokratske stranke, Ustreljen je bil pomožni šerif Jake Tipton in neka drugu oseba, katere identiteta še ni ugotovljena. Poveljnik regimenta države milice, ki je šel v akcfjo, ie polkovnik Hilton Butler. Telefonska sveža med Athen-som in sunanjlm svetom je bila »retrgana v teku Izgredov. Za obrambo jetnlšnlc« pred množico je bilo mobiliziranih čez^sto šerifskih deputijev. Kot ponovni kandidat za zveznega senatorja je zmagal Kri primarnih volivah senator lenneth D. McKellar. Volitve v drugih okrajih so bile mirne, Skoro vsi kandidati demokratske stranke so zmagali. Letalske linije okrog sveta Vladni odbor avtoriziral polete Vlada vloiila toibo proti kompanijam I Chicago, '3. ivg. — Federalna vlada je vložila tožbo proti trinajstim transportnim kompanijam, kar se niso držale pogodbe glfde uposlltve vojakov v teku .itavke Vdtoatkov lanskoltto. Vojaki ntso dobili Iste plače kot civilni vozniki. Čeprav jim je bila obljubljena. Unija voznikov je oklicala stavko v maju preteklega leta. Waahlngton, D. C., 3. avg. — Komercialne letalske linije o-krog sveta so bile določene ln vladni odbor za civilno letalstvo je avtoriziral polete. Dejanski poleti se bodo pričeli v bližnji bodočnosti. Nekatere države še niso dale pravic glede pristajanja letal na njihovem ozemlju. Odprta je severozapadni prehod do Orienta, Družba Northwest Lines bo vzdrževala promet po tem prehodu. Linije so začrtane od Chicaga, St. Paula, Minneaoolisa in Seattle do Orl-entu. Sle bodo preko AleuUkih in Kurilskih otokov do Alaska, Tokija, Harblna, Mukdena, Pei-pinua, Dairena, Seoula, Nankln-ga, Sanghaja ln Manile. Predsednik Truman je odobril odlok odbora za civilno letalstvo. Vodja iidovskih teroristov aretiran Jeruzalem, Palestina, 3. av. — Britska policija je naznanila, da je bil Itzhak Jesternitsky, vodja židovske teroristične grupe, ara-tiran. Policija, ki ga je iskala več dni, ga je našla v neki hiši v Tel Avivu. Aretirana je bila tudi Ana Stem, sestra pokojnega Abrahama Sterna, ki je ustanovil teroristično židovsko organizacijo v Palestini. Sodnik Jackson se vrnil v Washington Washington, D. C, 3. avg. — Robert J. Jackson, član fede sta priznala dva pregledovalca, .ralnega vrhovnega aodišča, je ki sta pripravljena nastopiti dospel v Washington Iz Nuern zgodovinsko zasedanje kongresa zaključeno Kongresniki in senatorji zapustili Washington PRIPRAVE ZA VOLILNO KAMPANJO Waahlngton. D. C.. 3. avg. — Zgodovinsko zasedanje 71/. kongresa je bilo zaključeno sinoči. Trajalo je 17 mesecev. V tem času je umrl predsednik Roosevelt, katerega je nasledil Tru-nan. Po porazu Nemčije ln Japonske se je nepripravljen kongres lotil reševanja kompliciranih povojnih problemov, kakor tudi notranjih ln zunanjih vprašanj. Zasedanje je bilo zaključenj. v pogrebniški atmosferi. Scen, kukršne so se odigravala pri prejšnjih zaključenjih zasedanj kongresa, nI bilo. Čez dvesto kongresnikov in ena tretjina senatorjev je zapustilo Washington, preden je bilo zasedanje za kij učeno. \ Ostali senatorji In kongresniki \ potem zapustili glavno mesto. Zaključenje kongresa je uvod v volilno kampanjo. Gotovo je, da veliko število kongresnikov* in senatorjev se ne bo vrnilo v Washington. Mnogi bodo poraženi pri novembrskih volitvah. Voditelji republikanske stranke upajo, da bodo imeli večino v prihodnjem kongresu, ki se bo sestal v zasedanju 3. Januarja prihodnjega leta. Predsednik Truman je nedavno namignil, da bo sklical izredno zasedanje pred novembrskimi volitvami, če bo situacija to zahteva Is. Pri novembrskih volitvsh bodo volilci isvolili vse Člane niije zbornice in eno tretjino senatorjev. V zasedanju kongresa, ki ja bilo zaključeno, Je bil sprejet zukonski načrt glede reorganizl-ranja ustroja kongresa. Veliko število kongresnih odsekov bo Kiprsvljenih. V teku zasedanja e bilo sprejetih veliko Število važnih zakonskih načrtov. Kongres je ratificiral čarter Združenih narodov in se izrekel za kooperacijo z drugimi državami v prizadevanjih za vzdrževanje svetovnegu miru. Imel Je ostre praske s pokojnim predsedni-torn Rooaeveltom in potem s Trumanom o notrsnjlh problemih, kooperiral pa Je z administracijo pri reševanju problemov v vojnem času. pted odsekom .Načelnik odseka je senator Mead, demokrat berga, Nemčija. On je bil glavni ameriški proaekutor proti Iz New Yorka, ki vodi preiskavo, vodilnim nacistom na obravnavi škandalov zvezi s oddajanjem pted mednarodr m vojaškim tri-kontraktov kompanijam v voj- j bunatom, k4 ia obtoženi vojnih nem času. ' zločinov. , Quezon pokopan na pokopališču pri Manili Manila, Filipini, 3. avg. - Ma nuel Quezon, predaednlk Filipi nov, ki je umrl pred dvema letoma v Saranacu, N. Y„ ko so te vršile IJute bitke za osvoboditev otokov, Je bil pokopan z državnimi častmi na pokopališču pri Manili. Njegovo truplo je pripeljsls v Msnllo smerišks kri žarka Princeton. Svečanosti ao se udeležili Frank Murphy, član vrhovnega ameriškega so-dtščs, ameriški poslanik Psul V McNutt In člani filipinske vlade Truman podpisal atomski načrt Washington. I) C, 3. avg, Vojaška dominacija razvoja a-tomske energije je bila končana, ko je predsednik podpiaal za konaki načrt, ki je bil sprejet v obeh kongresnih zbornicah. Ta določa I mano van Je civilne ko-mietje za kontrolo a t »»make ener gije. Komisijo bo tvorilo pet članov, katere bo Truman imenoval. Dva člana mezdnega odbora resignirala Washington, D. C., 3. avg. — Dva člana federalnega odbora za stabilizacijo mezd sta resignirala, To ata Karl Cannon In A. C. Barrett. Bila sts repre-zentanta industrijcev v odboru. V pismu predsedniku Trumanu sta priporočila razpust odbors. Armada in mornarica morata znižati stroške Washington. D. C., 3. svg. — Predsednik Truinan je odredil, da morata armada in mornarica znižati stroške, čeprav sta general Eisenhower in admiral Nl-mltz protestirala, Federalna pomorska komisija bo tudi morala znižati stroške Mednarodno razsodišče bo reševalo spore Haag, Holandija. 3. avg.— Mednarodno razsodišče, čigar sedat j« v tem mestu, Je nasna nilo, da je pripravljeno reševati vse spore, katere mu bodo drŽave predložile. Člani rasaodt-šča so se sporazumeli glede procedure PONDELJEK IjIoadvL nabite musdb movint Vzlic temu, d« ao U sirot• brez staršev in drugih sorodnikov, toda če vprašaš gotove rojake, da bi kaj prispevali zanje, se ti izgovarjajo, češ, saj je dala že jed nota, jaz pa moram plačevati v njeno blagajno, ker sem član. Zopet drugi pravi, da nima denarja pri sebi, čeprav je v salunu. Tretji pa pra* vi, da bo Že ona dala, ko pa njo vprašaš, ti odgovori, da je mrha grda vzela ves denar s seboj. Poglejmo Grke! V nekaj mesecih so zbrali skupaj nekaj milijonov za revež* v stari domovini. Kje smo pa mi? Danes je god sv. Jakoba. Pri A. D. ga bodo gotovo cuknili iz velikega "glaža" na zdravje komunistom in partizanom. J. Platar. prvi maj. Zopet povorka z raznimi izdelki delavcev in nešteto vzklikov Titovi Jugoslaviji. Povorka je trajala nepretrgoma štiri ure. Draga teta, dolga je bila borba, tem lepša je sedaj svoboda, ali žrtev ne smemo pozabiti, katerih je padlo 1,700,000. To so heroji, ki so darovali svoja življenja za lepšo bodočnost Jugoslavije. Vaše slike sem prejel. Zelo dobro zgledate vsi skupaj. Kakor vidim ima Mici zelo ljubko hčerko. Sporočite ji, da jo prav lepo pozdravljam, kakor tudi njeno družino. V kratkem ji bom pisal. Kako pa je kaj Mary in njena družina? In Tone in njegova družina? Ali so vsi zdravi in zadovpljni? Ne vem, zakaj ne prejmem od'njih nobene pošte več. Vem, da se je težko pripraviti k pisanju, ali zavedajmo se, da živimo enkrat in veliko let nismo vedeli drug za drugega, žito je potrebno, da se vsaj v duhu malo pogovorimo. V kratkem Vam bom poslal slike moje družine, da boste videli moja dva junaka, Titova vojaka. Letos je pri nas zelo suho leto, v mesecu aprilu pa smo imeli večkrat slano, tako da sadje kaže bolj slabo. Sedaj pa zaključujem in Vas vse skupaj prav lepo pozdravljam! Jakob." ' John Rednak. vračale. Ilakisial literarne vsebina (črtice, iisiastl ML) ae vrnejo pošiljatelj« le v slučaju, to Jo psMB Ob prvi obletnici delavske vlade Zadnje dni je poteklo prvo leto, odkar je Anglija dobila delavsko vlado. Ko je bila lani naznanjena velika zmaga delavske strsnke, je zavladalo veliko veselje v vseh delavskih in liberalnih krogih vseh dežels. Razumljivo, da smo se te zmage veselili tudi pri Prosveti. Se celo kapitalistični tlak v tej deželi se je nekako predal "usodi" in priznaval, da se je Anglija odprto podala na pot zmerne vrste demokratičnega socislizma ln da velika delavska zmaga pomeni nekakšno svetovno revolucijo. In kjer se dogodi, ds pade pri volitvah tako markantna in velika osebnost kot je Winston Churchill, ki je žarel kot zvezda vodnica v najtemnejših dneh Anglije, je bila to res velika, politična revolucija. Na mestu je torej, da se ob prvi obletnici angleške delavske vlade nekoliko pomudimo in pregledamo, koliko je bilo upravičeno tisto veselje (naše in drugih) nad zmago angleškega delavstva in koliko se je spremenilo v razočaranje. V tem pogledu je najboljše merilo sentiment angleškega delavstva samega, kajti to najbolje ve, koliko služi ta vlada delavskim interesom in koliko ne. S tem v zvezi sta značilna dva dogodka. Pred par tedni je vlada upeljala racioniranje kruha — nekaj, kar ni bilo v Angliji niti med vojno, ko so nemške podmornice potapljale ladje na desno in levo. To je bil sigurno zelo drastičen ukrep, s katerim si mora vsaka vlada nakopati veliko nasprotnikov. Angleška vlada je to storila iz razloga, ker je velik del svoje žitne zaloge dala Evropi za preprečenje lakote. To je storila kljub temu, da se je življenjski položaj v Angliji po vojni poslabšal, ne izboljšal. In poslabšal se je vsled tega, ker se je vlada iz gospodarskih razlogov vrgla v izvozno trgovino, ki danes že presega za 15% eksporta iz leta 1938. Na drugi str&ni drži uvoz na minimalni točki. Kljub temu, da si je Anglija pod delavsko vlado morala še bolj zadrgniti pasove, je ta vlada obdržala zaupanje delavstva. To pokazujejo nadomestne volitve, ki so se vršil* z*dnie dni v treh londonskih okrajih, pri katerih so zmagali delavski kandidati. SIcer so zmagali z manjšo večino glasov kot pred enim letom, toda je značilno, da so zmagali. Vsa objektivna poročila iz Anglije govore, da kfl^te tiče motili njih reform, se delavska vlada ni izneverila svojemu socialistu nemu programu. Izvaja ga na vsej črti in z veliko energijo. V prvem letu ja podržavila Angleško banko, steber velekapitala, prav tako tudi premogovno in letalsko industrijo. Pred nekaj tedni je parlament sprejel nov zakon socialne zaščita, ki nima para v nobeni drugi deželi •— z možno izjemo Rusije. Ta zakon nudi popolno in tudi liberalno sociilno zavarovanje (vključivši zdravstveno) vsemu angleškemu prebivalstvu "od zibeli do groba." Če bi kdo prišel s takim programom pred ameriški kongres, bi reakcija takoj zakričala, da hoče deželo osedlatl z — boljševizmom! Delavska vlada sadaj dela na zakonskih načrtih za podržavljanje železnic, vseh privatnih elektrarn in plinarn, dalja za podržavljanje jeklarske industrije, lsdjedelnic, motorna, rečna in kanslske trsnsportacije, kakor tudi mogočne komunikacijska družbe Cable & Wireless Ltd., ki domtnira ves imperij. Zagrozila ja tudi s podržavljanjem tekstilne industrija, ako ja privatni lastniki ne sanirajo in modernizirajo. Vsa te induatrije bodo podržavljanje predno poteče Življenje delavski vladi. Te industrije predstavljajo približno 25% vsega angleškega IcSpitala. To pomeni, da bodo v prihodnjih treh, štirih letih podržavljene v pretežni večini vae glavna induatrije. Med najbolj perečimi problemi AngHje je gradnja stanovanj. Med vojno je bilo porušenih ali zelo poškodovanih več kot ena četrtina vsefe hiš ln poslopij. Zadnje mesece se ja delavska vlada lotila tud( tega problema z veliko energijo pod vodstvom zdrav-stvenegs ministra Aneurins Bevana, najbolj dinamičnega delav-akega voditelja, ki je bil Churchillu trn v peti. V tej industriji ja sdaj Že upuslenih 836.000 delavcev. Mnenje prevladuje, da bto delavska vlada kos tudi tej svoji nslogl. * Z drugo besedo: kar se tiče notranjega programa, ga delavska vlada izvaja na vsej črti in prcsnavlja Anglijo v napol socialiatIŠ-no državo. S smotreno politiko dela tudi sa rehabllltlranje krajev, kjer je dolga leta vlsdala velika kronična brezposelnost. Smer te politike Je. ds se v teh krajih ustanove nova industrija. Zato je v Londonu in drugih velemestih tudi prepovedana gradnja novih Induatrij. * Precej drugačna slika ps je ns polju delavske zunfnja politika. Tukaj sta sploh dve sliki, ens tortjska, druga liberalna. V Grčiji, Španiji in na Bližnjem vzhodu se tudi politika delavska vlade nič ne razlikuje od torijske politike. Usmerjana Je na vsaj črti po Churchtllovem kopitu. Ce bi pred leti kdo dejal, da bo angla-ški delavski zunanji minister dajsl potuho grški monsrhlsttčnl reakciji in protežiral španskega fašlatlčnega diktatorja, vaega oškropljenega z delavsko krvjo, bi mu nihče ne verjel. In vendar Je prišlo do tegs! Tudi na Bližnjem vzhodu, kjer so bogata oljns polja ln važn» angleške vojaške baze. Bevln in Attlee zasledujeta slično imperialistično politiko kot Churchill. Sploh na vseh obronkih sovjetske sfere Namen ta politika ja predvsem zauatavitev prodiranja sovjetskega vpliva proti Sredoeemlju ln zapadnl Evropi. Zato sta Anglija in Amsrlka tudi Jufaalavijl odrekli prsvlco do Trsta To bi bili storili tudi v primeri, ako bi Rusija imela najbolj demokratično ali pa carlatlčno vlado Komunistične ban* Je tukaj postranskega pomena! Tods ilWTtvrope in Male Azija sa je angleška zunanja politika ps drsstlČno spremenila in liberalizirala Nobena torijaka vlada bi Indiji ne ponudila svoboda kot ja to storila delavska vlads. ki si tudi prisadevs, da Indijcem pomaga postaviti temelje sa svojo lastno drŽavo. Dominij ali samovlado je obljubila tudi Burmancem. Bevin in Attlee pritiakata tudi na holandsko vlado, da se pobota z Indonezi in sprijazni z dejstvom, da se bo morala Odpovedati kolonljalni oblasti na bogatih otokih južnega Pacifika. Tudi z Egiptom sta sklenila pogodbo, po kateri se Angleži prostovoljno umsknejo iz dežele Nila — nekaj, kar bi Churchill nikdai ne storil. Z drugo besedo: zunanja politika angleška delavske vlade ima dve strani: eno torijako, drugo liberalno in prosvitljeno. Obe seveda alužita Interaaom Anglije. Na obronkih sovjetske sfere se poslužuje torijske taktike, kajti le a to politiko lahko ščiti angleške gospodarska inlereoe V Indiji, Egiptu, Burmi in Indoneziji pa se poslužuje nove liberalne politike, kajti delavska vlada je prišla do prepričanja, da s torijsko politiko Anglijs na more več držati skupaj svojega imperija To je v kratkih potezah približna slika notranje in zunanje po littke angleška delavske vlade ob njeni prvi obletnici. V Treaionu. N. J. ao člani unije elektrarsklh ia atrojaih dolov cev CIO orgoalalrali "lo*očo škadroae" v kampanji sa vspostsvtte" koatrole con. Ampak vae te demosutracije širom dešale aieo nU Pomagale. Kongres Je reo obnovil OP A. kontrolo con raaea ran ta—pa likvidirali V kongroou imajo bocodo "free enterpriser i i" ki Imajo polno motalo. ae pa delavci Id ima I o urno glasovalce katerih pa aa volila 1 dan ae saajo rabiti v svoj prid. i womvA g. AVGUSTAIM* )dom uspehi ljubljanske drame letošnji sezoni LjrfJjan.. - Delo Ijubljansl^ femT ahko delimo na vec sek-">. i redne predstave v po-dramskega gledališča v imi 2. gostovanje; 3. na- posameznikov ali manjših ^in tako imenovanih agitk Drame. jjgjj ^zona še ni zaključena, vse predstave do konca že de-l^e in bo Drama dala v se-^ 1945 46 v celem 300 pred-Zavedajoč se pomena in ki ga ima Slovensko na- jno gledališče v novem času, noče biti privilegij ozke pla-mešcanstva, marveč hoče bi-& gledališče slovenskih 1 j udih množic, so bili storjeni prvi koraki k širši organiza-| obiska. Pred vojno je ime-gledališče 6 abonmanov, se-jih ima U, od teh štiri sin-ilne. Razen tega je Drama jala redno zaključene predle za ZMS (takih predstav je 12) in za vojsko (11 pred-u KNOJ in štab IV. arml-Pred vojno je bilo na re-irju v eni sezoni povpreč-(racunano za sezone 1918/19 1940/41) 31 dramskih del s nprečno 258 predstavami, to-je doživelo eno dramsko de-v sezoni povprečno 8 repriz. s je bilo na repertoarju 15 ki so doživela 300 predstav, iko delo je bilo torej igrano rprečno 20 krat. Tudi obisk znih predstav se je dvlg-; pred vojno je bilo povpreč-334 obiskovalcev pri eni unski predstavi, v pretekli li pa 485. V 1937/38 n. pr. lo v Drami skupno 70,000 id&lcev. letos pa 145,500 gle-iv. Ta veliki porast obiska pripisati politični in s tem v tudi kulturni aktivlzeciji Iva ter dviga življenjskega irda delovnega človeka, fdališcu je uspelo pritegniti idske množice v gledališču v ivnem preko sindikalnih a-wnanov. Razprodane predre izven abonmanov pa pri-|o tudi o deležu, ki ga ima pri *u obiska kvalitetno podaja- lazdelitev uprizorjenih del po rodnosti avtorjev daje nasled-sliko: Največ je bilo stoikih avtorjev (5): Cankar-"Zi narodov blagor" kot stoika klasična politično satira komedijo. Golijeva "Tri-nka bajka" kot predstava za Kiino in tri krstne predstave to izvirnih del, ki črpajo iz [*tij narodno osvobodilne ^Zupanovo "Rojstvo v ne Pucove "Svet brez so-in Torkarjeva "Velika kzkušnja". Na drugem mestu *w)*tski avtorji, ki so zasto- * modernimi deli: Škvar-*JTtaJe dete", Kornejču-' Misija Mr. Perkinsa v de Mjfcvikov", Simonova "In tudi bo" in Gorbatova FMost očetov". S po enim »o zastopani: Angleži "Zimska pravlji-■^Trincozi (Moliere: "Šola *«*V-Srbi (Nušič: "Pokoj-n-Hrvatje (Krleža: "V ago ^Ohi (Capek: "Mati") in ■J"« (Goldoni: "Primorske * v kolikor poslednjega aradi odlične ponašitve i , m> moremo že šteti 1 »^venska dela). BKl hev,l(> predstav je TuJ" dete" (3fl), takoj T*" 'Pomorske zdrahe" , obe vedri kome- «hditi Cankar: "Za naro > 25 reprizami in Rojstvo V nevihti" s Tjf P« 20 repriz sta Tajnik" in "Mladost L* 18 "Sola /a žene". Svet brez sovraštva", In tako tudi bo", 16 kr.f Pr»vljice", po 13 Jflonij," in "Velika po n repriz kuJ ^" in "Triglev- ,n 10 rw7 l' »vprečno 4 S2rfh ur hilo pr II l"H«tsvah pa ur. Ansambel šteje konec sezone 31 članov, toda zaradi bolezni in sodelovanja pri filmu je bilo med sezono mogoče praktično računati samo na 23 igralcev. Posamezni igralci so opravili v 298 delovnih dneh zelo veliko število ur samo na vajah in predstavah, upoštevati pa je treba, da mora vsak igralec temeljito študirati tudi doma in da so bili igralci zaposleni zelo mnogo z nastopi izven Drame. Slovensko narodno gledališče ne sme biti omejeno na obiskovalce iz Ljubljane in najbližje okolice, ampak bi moralo z gostovanji nuditi kvalitetno gledališko umetnost tudi drugim krajem v Sloveniji. V pretekli sezoni so objektivne težave ovirale gostovanje: ni bilo na razpolago prometnih sredstev. Mno-gokje so dvorane neprimerne (pozimi nezakurjene), razen tega ji oviralo gostovanja dejstvo, da mamo premajhen ansambel, tako da ni bilo mogoče naštudi-rati paralelno in tudi igrati dvoje komadov istočasno. Za gostovanja bi bilo potrebno formirati posebno skupino ali celo gledališče, čim bo dana možnost za to. Na gostovanjih je uprizorila ljubljanska Drama skupno 13 aredstav. Gostovanja so bila na Jesenicah, v Celju, St. Vidu nad Ljubljano, Novem mestu, Črnomlju in v Škofji Loki. Razen rednega dela v Drami so dramski igralci nastopali z recitacijami in odlomki iz dramskih del po tovarnah in podjetjih. Takih nastopov je bilo v tej sezoni 758, torej približno trije nastopi dnevno. Največ nastopov je bilo na Leninovih in Prešernovih proslavah, ko je nastopilo 107 članov Drame v 57 podjetjih in tovarnah. Razen tega so nastopali posamezni člani na kulturnih prireditvah izven Ljubljane (Golnik, Radovljica, Celje, Maribor itd.) ter vodili 20-dnevni dramski tečaj, ki ga je priredil Krajevni medstro-kovni svet v Ljubljani, na terenu pa posamezni člani vodijo režije, recitacijske tečaje itd. S tem svojim delom izven hiše so člani Drame dokazali, da niso odtrgani od ljudstva, ampak da pomagajo z obema rokama pri naši kulturni obnovi E. S. Težko je bflo slovo V nedeljo 12. maja se je poslovila od nas bosanska deca in se vrnila v Bosno. Prišel je poziv, da naj odbor zbere naše male goste In jih pripelje v Preval je, kjer so se zbi rali Bosančki iz Mislinjske. Mežiške in Dravske doline. K odhodu so prišli krušni starši naših varovančkov ter zastopniki oblasti in organizacij. Zbrsli smo se v sejni dvorani Mestne- ga odbora, kjer se je o^ odhajajočih poajovil predsednik MLO tov. Albert Puncer. Ob njegovih prisrčnih poslovilnih besedah je napolnil dvorano pretresljiv jok malih sirot, ki so s tem dokazali, da so našli v naših družinah res toplo domačnost. Pa tudi med odraslimi ni ostalo suho nobeno oko. Poecbno rejnikom naših Bosančkov je bilo slovo težko, saj so jokali, kot da odhajajo njihovi lastni otroci. V imenu Okrajnega ljudskega^ odbora je pregovoril tov. Britov-šek, v imenu ZMS pa tov. Franc Ceear, ki je vsakemu otroku izročil lepo knjigo — dar4 naše ZMS. Končno je stopila pred svojo deco predsednica bosan-skega odbora tov. Mara Ferber in jim želela srečno pot, nakar se je v imenu Bosančkov zahvalil mali Pero vsem Slovenjgrad-čanom za gostoljubje. Prav ganljivo je bilp, ko so z njim vred otroci v zboru ponavljali: "Hvala vam!" in "Nikoli vas ne bbmo pozabili!" Pred Mestnim odborom so se z deco vred še slikah njihoVi redniki in zastopniki oblasti, nato pa so jih naložili na avto, ki jih je odpeljal proti Prevaljeni V Slovenjgradec je ptfšielo meseca novembra lanskega1 leta 60 bosanskih otrok. Skrb zanje je prevzel bosanski odbor. Predsednica Mara Ferberjeva in od-bornica Mica Razberškova sta se z ljubeznijo zavzeli za mate sirote. Prav tako je tudi po o-četovsko skrbel zanje predsednik Mestnega ljudskega odbore tov; Albert Puncer. Sprva so jih nastanili v tukajšnji gimnaziji, kmalu pa so jih razmestili po hišah v mestu in okolici. Ob misli, da je to deca iz krajev, kjer so se v štirih letih okupacije vršile neprenehoma borbe, ob misli, da je to deca očetov in mater, ki so dali svoje življenje za to, da lahko mi živi mo človeka dostojno življehji,-so vse naše družine prav prisrčno sprejele zapuščene sirote. Naše dobre matere so iz svojega in svojih otrok perila in Obleke sešile najpotrebnejše za Bo-sančke, za večje komade in za čevlje pa je poskrbela naša ne umorna predsednica s tovariftlcb Razborškovo. Bosanski otroci, ki so bivali v Slovenjgradcu, so imeli na tu kajšnji osnovni šoli svoj posebni razredf—Skupaj z našo deco so rasli ip skupno z našimi otroci doživljali otroške praznik*. Bosanski odbor je poskrbel, da so bili na mfklavževanju z našo deco skupaj obdarovani. — Za pravoslavno novo leto jim je bosanski odbor priredil čajanko. Pretekli teden pa sta začeli td-varlšici Ferberjeva in Razbof-škova pripravljati vse potrebno za majniškl izlet Bosančkov v našo lepo okolico. Vedeli smo, da se bodo kmalu vrnili v Bosno in smo Jih predhodno še hoteli popeljati na izlet. Pa je obe pc* žrtvovalni tovarišicl prehitela bosanska vlada, ki kliče svoj na^-raščaj. Ob odhodu so nam Bosančki zatrjevali, da nas ne bodo pozabili. Tudi nam bodo ostali ne1-pozabni, saj so se vsem, ki se jih sprejeli v svoje družine, pa tudi tistim, kt so Jih poalnall samo z uHce, prav prikupili • avo* jo prostodušitostjo in t>rtšrč-nostjo. Napisal Arthur Gaeth Prijateljstvo in spoštovanje, katera je Amerika do zdaj vedno uživala na Čehoslovaškem, sta resno omajana radi dogodkov zadnjih mesecev—in to navzlic delovanju UNRRA-e, posojilom, trgovini in vatrsjnim naporom našega izvrstnega poslanika. Zakaj je začela Cehoslovaškk gledati na vihod? Jasno je, du je bilo ie leta 1942 in 1943 pre« cej zagrešenega v pogledu z našim nastopom napram dr. Bane« }u, ko je prosil za dovoljenje, da pride v Zedinjene države. Preveč smo ga omalovaževali, ker si nismo bili na jasnem, kako visoko ga spoštuje njegov narod. Sovjetska unija je bila v tem pogledu mnSfeo bolj razsodba. Ko se je BeneŠ podal v Mbskvo, je Cehoalovaška zaupala svojo varnost Sovjetski uhlji. Češki narod je že skoro popolnoma pozabtl nil to, da je rdeča armada zaaedla In v teku okupacije zagrešita nekaj napdk. Temeljno vpt*Mnje, okrog katerega se tukat sude vse, je zade va varnosti—In v tem pogledu zaupajo Cehoslovaki mnogo več sovjetski armadi, kot' vafuhu primernih mirovnih pogojev za Nemčijo kot nam Amerlkaneem, katerih urra*da se z Nen\ci.beatl ln Je do malega ie Izgubila vaa-lto trohico antagonisms napram tem bivšim sovražnikom. Na čelketin Je* selo ratlirJeno prepričanje, da Amerika ne vf, kaj^hoče v Nemdlji in sploh v Evropi, ter da si je še mnofco manj ne jasnem, kako to doseči. Mnogo je zategadelj Cehov, ki so prepričani, da bi povezanost z Veliko Britanije pomenila zanje le to, da se bodo tragične napake, ki so v preteklosti privedle do Monakovega, Se enkrat ponovile. Nezaupanje napram Amerl- rm* Pnt odhodom u mlro.no konlor.nco » PmU )• .................«U» o n. W.IW. trt o-b. «»dl P~d~d«»< .......... | T-»H - t. Htm wrmtt*rn Zedinjeni narodi in pariška Imterma NEW YOHK:—ONA—Organizacija Zedfnjenlh narodov je poslala svojega opazovalca na pa rlŠko mirovno konferenco. Vsi napori, da bi dobila organteadl-ja pooblastilo, d^bošlje tja svo-jo utadWo deTe*ač*Jd, e* ae laja lovili. Nekateri opazovafcl po udarjajo, da so se sovjetskf delegati dolgo upirali sklicanju konference 21 neredom ter da nikdd ni hotel začeti novih prerekanj radi udetelbe Zedlnjenlh n ;i rodoV, Generalni tajnik organizacije Zedlnjenlh narodov Trygve tHp je radi tega navzbč na pariški konferenci in pri njeni otvoritvi le čisto formalno. Nekateri ugovarjalo temu, češ, da je bila organizacija Ze-dinjenih narodov pozvana, da prevzame odgovornost za nameravano svobodno ozemlje OkoH Trste ter da bi bilo s tega vi dika loglčho, da M bila organizacija član konference. Toda nsvzlic temu, ds bo varnostni svet Zedlnjenlh narodov odgovoren za varnost in mir na spornem tržaškem ozem&Ju, nfco štlr ri vettaile sačele nobenih fan prav aKt»poevietovanj z *lavnlrt stanom orgenizacttt Zedhtjetrti, narodov v New Yorku. Trenotno nima afrgftftixatija nobene poMdJske sil* na razpok lago. Odbor za vojaike zadeve le nfti ni začel raapravljati o svojih potrebah za izvrševanje svojih polfcijskUi dortnosti. Verjetno je radi te«s, da bodo morale štiri veteelle vsaj še za n* kaj časa tevajati seme vso po-trebno obtest in skrbeti zs mir —kot Je to predlagata Sovjetska ualjs. Nikdo ps ne more reči. kakšni bodo odnoiajl m«-d temi vojaMri-mi sllatnl velesil In vsrnmtnlm JtVftOltl« Predstavniki organizacije Ze dinjenih narodov so mnenjs, da bi morale bWi portavljene vse vojaške sile na triaikem osem lju ne poveljstve gevernarjs, katerega bo imenoval vs most ni svet s poveri lom, da uprevljs svobodno tržaško ozemlje. V tem slučaju bo tgral ver nostni svet v zadevi Trata vlo-ga, ki bi bila nekolilao podobna vlogi prizivnege sodtščs in zete gadelj ne bi imela ničesar neposredno opre viti z edmtntatre tivnfmi vprašanji toga ozemlje Vsekakor pa bi bile po mnenju teh krogov umestno, da bi vladalo ožje aodelovseje m#d glavnim stanom Zedlnjenlh nero dov. detonacijo štirih zunanph ministrov in pariško konferenco. kancem ojačujejo še nekateri nedavni inct^ent^ Večkrat je že prišlo drr>bm|^h spopadov med amerKkimi inčehoalovaSki-ml Četami. O takih dogodkih Obširno pišejo levičarski češki Uiti, dočim jih ameriški krogi zataje. Vsi se še spominjamo neslavnega incidenta iz meseca februarja, ko je četa ameriških vojakov v uniformi in spremljana od nekega ameriškega časnikarja udarila na čehoslovaško narodno ozemlje ln pod vod stvom bivšega gestapovca Izko pala skrite nemške dokumente ln jih odvedla v ameriško »ono. Ameriški potflanik se je moral Opravičevati radi te avanture, ki nam nt prinesla nobenih novih informacij. Čehoslovaško Časopisje pa je takrat plaalo o ameriški invažiji in poudarjalo, da*so'tiiHfstl pred vojno pasto pati na 'čfcto sUČen način. Koncem meseca aprila je bila dolga vrsta incidentov, katere fo povzročili ameriški vojaki, ki so prevzeli posle carinarjev. Sredi nočl sO morah potniki spalnih vosov ven iz vagonov ln se plati ti po progah ter izpolnjevati nepotrebne pole ln sezname—a med tem so si "carl-narjl1' ogledali njihovo prtljago. Brazilski poslanik se je pozneje uradno pritožil pri ameriški am bafcadf. Nedavno sem um potoval na tej progi, Vojaki so bili tedaj zelo vljudrtt, obenem pa »izredno temeljiti—čudil sem se le temu. kaj bi bill motfli storiti, ako bi bili našU nekaj takega, kar jim ne bi bilo po volji. Nikjer namreč nisem slišal ničesar o tem, k*f je prepovedano in kaj ne. biti presenečeni nad tem, da je v Pragi često čuti začudeno vprašanje: "Kaj je prijelo Ame-rikunce? Zakaj nastopajo tako? Zskaj toliko untugonisma?" Ko so bile neduvno na Čehoslovaškem volitve, je komuni stična stranka pokazala presenetljivo veliko moč—dvakrat toliko članov ima kot njen najmočnejši tekmec, še pred šestl-meseei ne bi bil nikdo ver to sploh mogoče na dnevi mi je dejal eden diplomatov v Prugi naslednje: "Amerlkanci so mnogo prispevali k temu rezultatu —krivi so tega največ ti brez smiselni incidenti, zs katere je tukajšnja javnost zvedela do zadnje pičice." Toda vzrokov je Še več—pri zadevali smo si izkoristiti svoja posojila v svrho pobijanja socializacije, dalje nismo znuli prepričati Cehov, da imamo v Nemčiji resne namene. Tudi to je magalo spremeniti naziranje ehov.—OKA. s Glasovi iz naselbin (Nsdsljsvsnjs s t. atrsnh šno sliko, da vidimo kakšni ste po tolikih letih. Zahvaljujem st> Vam za dva paketu in tudi teta Ančka mi je povedulu, da Jc Flunk poslal za mene suknjo, za kar se mu tudi zahvaljujem, ker sem ravno brez njega. Sem vse obleke potrgul v partizanih Prejmite prav lepe bratske po-zdruve od tatka, mame, posebne pa od mene Francka. Pisal sem na pisalni stroj, ke; vem, da laže čltate tiskano kot pa pisano. Iskrene pozdrave pošilja tudi Ančka. Vaš Franc." Reele Kordfek. Akto upoštevamo vse te altno- J naročnina, Ponovtte Jo sti in telave, pač ne moremo' ftaeno, da ae vam list na NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na prime (Aug. 31. IMS), poleg valegt Imena na naslovu pomeni d> vam Je a tem datumom poteki* Ponovile Jo prave ustae» Težave okupacije Nemčije ^H WASHINGTON. — ONA — Uradni washingtonski krogi i-majo velike pregluvlce radi te ga, ker so pridobile ruske pritožbe, du se fašističnim elementom v britanski in ameriški okupacijski zoni dobro godi, precej veljave s tem. da je videti na sprotujoče si .tendence v izvajanju okupacijske politike v Nemčiji s strani zunanjega ministrstva in vojaške vlade na eni strani in s strani prmade na dru gi strani. Znano je na primer, da g. Hilldring, pomočnik zunanjega miniatra, kateremu so poverjena vprašanja okupiranega ozemlja, nI bil v naprej obveščen o tem. da namerava armada izpustiti lz zapora veliko število zaprtih nacistov. Opazovalci trdijo, da bi bil Hilldring predlog zavrnil, ako bi rtu' bil predložen v odobrenje. Washingtonski krogi pravijo tudi, da, je armada aretirala komunistične prvake v Nemčiji, ne da bi bila o tem obvestila vojaško vlado. Dejstvo, ds Je bil zaprt Ludwlg Flcker, bavar-iki minister za notranje zadeve, )e baje posebno neprijetno urad nlkom vojaške vlade. Ta odločni nastop vojaške ob lasti proti komunistom je v največjem nasprotitVu z neuspehom armade, da zaduši nekatero protlsovjetske pokrete ln organizacije, ki so na vsak način— ►udi oko niso Artistične—Škoti -Ijlve prijateljskemu sodelova iju v Nemčiji. Teko na primer je prejelo zunanje ministrstvo baje Informu-!lje glede neke organizacije, po menu Ukrajinski center, katere lede! je v Augsburgu. Centralni odbor litvansklh emigrantov Isdaja baje 1» časopisov v sme riški zoni. Komunisti so bili in Ifašlsti, te organizacije pa v tem pogledu nimajo tako čiste vesti. "I'm Cooking Dinner NOW!" 'sai irtebatiforlillt b1 ctfrlte dil nii **» tasti viia jedila ke it» ti*mf "p. ri veza na v kuhinji? Ne Jaz! Pred desetimi mtnotami se Je pričelo moje kosite kuhati in jaz pohajsm po solncu ves popoldne. Ni čudo, ds sem vesela mojega avtomatičnega štedilnike t" De. prav lahko si vzamete "popol* dne prosto", ako kuhate z elektriko. Z avtomatičnim električnim štedll- ni kom lahko date peStnho sh vso jed v peč . . . nahtavit« kotitrolrilk In pozabite na ostalo. Odi tet* na po-jMildansko plavanje v kopališče, nakupovanje ali igrati bridge Med časom ko ste proč. |**č avtomatično začne In kuha vsša jedila pievilno določen čas, kot sami želite, zstem se tudi sams avtomatično rs|ire! Vsm Je Jarnčen itonfen obed, uko kuhate z elektriko Avtomatična gorkotns metu greje pravilno, in kosilo bo perfektno skuhano- -vsaki krat. VI dobit« pravilno "gorkot-no hitrost" kot Jo želite. Odprsvlje-na je vsaka negotovost Vse udobnosti tega čistega, hladno »n brez načina kuhanj« je vala— ln stroški za elektrik/' no le $2 me-sečno*. Oglejte si moderne elektrone štedilnike pri vaism trgovcu sli pa v bližnji Hdl«»n podajalni. Vprsšajte za PHOKIO inataliranje In PKOKTO poslušni načrt za elek* tnčne štedilnike v Chk-sgu *«• poeprele tikuiko druh*o COMMONWEALTH EDISON CO M PAN T PBPSVETA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) bila pri njej, kar sem prišla iz "Nisem gozda!" Takoj se obrne grof k Bogomiru in reče z važnim in pomenljivim glasom: "Seznaniti vas hočem z materjo rajne svoje grofice, s kneglnjo Teansko. Radostilo jo bo, videti vas!" Bogomir se globoko prikloni. Grof je govoril tako, da se je moralo čuti iz naglašanja njegovih besed, da hoče mlademu znancu izkazati visoko čast. In res je bila vsa grofovska obitelj uverjena, da je kneginja Teanska največji zaklad nje hiše! Strežaj jim odpre vrata v solnčnato sobo. Skozi široka okna se je videlo daleč po zeleni ravnini in ob straneh na vinske gorice, nad katerimi je tedaj vrela poletna vročina. V tej sobi, tik okns je sedela na mehki blazini stara, siva ženica. Prvi hip, takoj pri vstopu Bogomir niti njene glave opaziti ni mogel: tiščala se ji je globoko med ramama, skrita med čipkami. To je bila kneginja Teanska! Kontesa Una je takoj hitela proti oknu in Bogomir se je čudil, kako hitro so se ji razsto-pile ostre črte po obrazu in kaka ljubezen jI je zažari la v očeh! Pred starko se je zgrudila na kolena in z nekako sveto strastjo je pritiskala vele in rjave njene roke na cvetoča svoja usta. Skrbeče je povpraševala, kako ja danes knegi-nji, če ji solnčna vročina ne škoduje, če so ji vestno stregli in če kaj zaukazuje? Kneginja se je dobrovoljno zasmejala, položila roko na dekletovo glavo ter izpregovorila: "Hi! hi! golobica draga, kaj naj mi je? Kaj naj mi je? Glej, tu pri oknu imam solnčnato ravan in vinske gorice. Moj Bog, da jih v sivi svoji starosti še smem gledati, to je največja dobrota! Moj Bog, česa naj si še želim? In vidiš, ravno prej se mi je dozdevalo, da gledam visoko v modrem zraku sivo ptico, ki se je mogočno zibala na solnčnatem polju, mogočno in ponosno! Pa sem si dejala, taki smo bili, nekdaj, v mladosti hi! hi! Tedaj smo razprostirali peroti, kakor bi Boga ne bilo nad nami. Kakor sokol v sivem zraku! Ali gospod Bog pošlje svojo strelo in razdrobi mu peroti ž njo, da o-šabna ptica strmoglavi potem v silni propad! Tako je z nami! Gospod Bog nas udari in potem Je konec ponosnemu povzdiganju!" Videla je, kako je silila dekletu solza v oko; tudi starki sami je prihitela debela kaplja na lice. "Čemu bi jokali, srce moje! Saj mi je še da-no gledati v zorno ravnino in, kar je še mileje, gledati v zornejše tvoje oko, ljuba, draga moja!" ^ Med solzami sta se smejali. "Meni se je zdelo," izpregovori kneginja potem, "ds je nekdo prišel s tabo. Kdo je to, o-tročiček moj? V sobi ne vidim tako dobro, kakor tedaj, če zrem na planine, pod jasno nebo!" "Jaz sem," odgovori grof Anton, pristopivšl h konu, "in pripeljal sem ti mladega soseda, svojega prijatelja, gospoda Lesoveja z Višave!" "Lesovej, LesoveJ!" in kneginja se živo obrne k Bogomiru, ki ja bli z grofom pristopil, "čakajte no, čakajte no, kje sem že čula to ime! Bog, pomagaj mi vendar! Pot življenja moje- 1» pyjcr TJ. , še tako, svetlost!" odgovori Bogomir. ga je že tako dolga, da so mi njeni pričetki zaviti v gosto meglo, tyoliko sem jih srečala popotnikov na tej dolgi poti, so me prehiteli in pred mano dospeli v groba zavetje, a jaz sem pozabila njih imen! Lesovej! To je krasno, da me obiščete, ki sem stara in vsej zemlji v breme, hi! hi!" Bogomir ji poljubi roko. "Lesovej," prične kneginja zopet, "to ime sem že čula, ali sam sveti Odrešenik vedi, kje?" "Na Višavi je gospodar, mama!" dostavi grof Anton. • -- "Na Višavi! Sedaj vem vse, hvala Bogu, sedaj vem vse! Ali časih smo rekali tistemu kraju: na Nižavi! To je bilo ledaj, ljubi otročičlg moji, ko vas še na svetu ni bilo. Najfižavi ste torej? Sveta pomagavka, česa človek učaka! Tam je bilo časih jezerce, ki je zamrznilo v zimi, da smo se brez skrbi drsali po «f«tli po? v^JCje so časi! Ali je. tat* tako, kakor "Vs*„----................ "Nekdaj v trdi zimi nas Je povabil grof Lenart, oče tvoj, dragi mi Anton, semkaj v So-tesko. Prišlo nas je kakor prepelic, če se spomladi vračajo z Juga. Hrupno življenja se je pričelo v gradu in nekaj tednov ni prenehalo. A ti, ljubi Anton moj, si bil tedaj še otrok in Veliki Napoleon se je bil ravno vsilil na prestol francoski. Tu v Soteski pa smo živeli radostno in na ledu nlžavskega tolmuna smo imeli svoja zbirališča. Torej je to še vse tako, kakor nekdaj?" "Vse, svetlost! Samo ljudje so pomrli!" "Drugi rod je nastopil! Kaj je naravneje nego to? Hod človeški je kakor list na veji. Veja ostane, list pa odpade v jeseni!" Gledala je nekaj časa pri oknu v globoko ravan in premišljevala. "Tisto zimo," se je oglasila zopet, "je zahajal v našo družbo mM Človek, skoraj še otrok v letih, ko še nifeaar ne ve o resnosti življenja. Sin je bil gospodarja na Nižavj; rdečih, cvetočih lic je bil, in v našo družbo je prišel, kakor list s pogorske trepetlike, če ga je sapa zanesla v gosposki, po francoski šegi ostrižen vrt. Gospod Gregor smo mu rekali in radi smo ga imeli, dasi nam ni bil vrstan po rodu. Ali sem vam že pravila, kako sva se poslovila z gospodom Gregorjem* tisto zimo?" "Ne še!" se o^a grof in kontesa. "Povej nam, mama!" '7 "Naj bo, naj bo, ker ravno govorimo o Nižavi. Ko smo se odpravljali zapustiti gostoljubni dvor grofa Lenarta, je prišel tudi gospod Gregor, da bi se poslovil pri nas. Srečala sva se na stopnicah. 'Prišel sem, da se poslovim, kontesa,' je izpregovoril mehko in po vsem obrazu se mu je razlll rdeči žar. "Bog vaa obvaruj srečnega, goapod Gregor!' sem odgovorila ter mu podala roko. Tu sem vam, konteaa nekaj prinesel!' In še bolj ga je obllla rdečica. Pazno se> ozrl na vse strani. Nikogar ni bilo čuti, Nekje iz obleke je vzel v beli papir skrbno zavit rdeč cvet. Kje ga je dobil v zimi, ne vem. (Dalje prihodnjič) Tak je bil Peter Oaber Srečevala sva se, ko sem ravno premišljeval o njtm. Že od da. leč mi je mahal z roko, čeprav nI bilo potrebno. Njegova dolga postava Je bila med ljudmi, ki so hiteli po opravkih, zelo vidna in bi ga ne mogel zgrešiti. "Kako ja, Peter," aem ga vprašal, ko sva se pozdravila Oči so mi nehote padle na njegovo desno roko, ki mu je mrtva ležala ob telesu Opazil je moj pogled in zdelo se mi Je, da je svoj široki nasmeh nekoliko zožil. Toda v glasu se mu ni nič poznalo. ' Dobro." je dejal, "sedaj je dobro. Kadee dežuje, razpneš dežnik, ali pa greš pod streho Jesti ti prinesejo na krožniku in še vilice In žlico ti dajo zraven. Včasih pa smo morali drug drugega čakati na Žlico, ln vao hrano smo znosili na hrbtu. Včaaih smo nosili vso noč, zjutraj pa so nas napadli in smo ostali tašč." Sla sva v gostilno, da se ob kozarcu vina pogovoriva o nekdanjih čaaih Vnedel se je k oknu in ga na široko odprl. "Da bo prišel do naju zrak iz gozda," je dejal in se kar naprej smehljaj. Tak je bil. Vedno je govoril v smehu in napol za šalo, napol zares. "Lepo je bilo v gozdu, Peter," aem mu dejal. )u> aem videl, da mu hite oči V ono stran, kjer so se vili nizki, z gozdom poraščeni griči. "Prekleto lepo. Ali se epomi-njaš Matevža, ki je streljal divje prašičke, pa Je pred svinjo pobegnil na drevo?" Zakrohotal se je na vse grlo, da so naju ostali gostje začudeno gledali. Dolgo sva govorila o gozdu. In ko sva bila že pri drugem litru, so mu oči postale sanjava in smeh na njegovem licu Je ugat-nil, "Zame je življenje v gozdu u-mrlo," Je dejal zamolklo. "Za vse je umrlo," sem mu odgovoril. "Samo spomini so ostali. In ti nas bodo marsikdaj dvignili in bomo šli v gozd." "Pri meni ne gre za to, sam veš, da ne. Kaj je tebi gozd? Lep spomin. Kot fantovaka pesem, ki te Je kdaj zbudila is spanja. alt pa kot lepo dekle, • katero sta se ljubila nekaj mesecev Meni pa je pol življenja minilo v gozdu. Koliko klad sem zvozil od tam. zdaj pa jih ne bom nič več. In tudi oral ne bom. Roka je zanič, samo i eno pa se to ne da delati." Obrat se mu Je ie bolj zmračil pri zadnjih beaedah. "Ali so to pregledali zdravniki?" sem ga vprašal. "Ah. kaj bi s zdravniki " se je namrdnil in tako sem vedel, da ni nobenega upanja več, da M* mu oživeli roko. Rad bi mu rekel kako mehke beeedo. Tedaj pa se je že zopet glasno zaamejal. je star tm sam ne bo zmogel grunta. Z bratom pa ni nič. Večkrat se vprašam, kako je zdaj doma, ko je oče čisto sam." Zopet se mu je po obrazu raz-lezel smeh: "Nikoli ne bom pozabil, kako me je spravil domov, sem prvič hotel proč. Tabli še mlad in neumen, komaj sedemnajst let Kar naenkrat me je nfkaj pičilo, da moram v svet. Zazdelo se mi je, da doma nc morem več prestatL Hotel sem v podoficirsko šolo. Vse sem si preskrbel, toda na skrivaj, da domači niso nič vedeli. Še kovček sem si dal na skrivaj napraviti. Na predvečer odhoda pa sem posedal domačim, Oče je sprva mislil, da se norčujem. Ko pa je spoznal, da ntfšliiri resno, ga jeJpopadla jeza. Kričal in razgrajal je, da & vsi šosedje odbrali okna. Obdeloval me je z najgršimi priimki. Jaz pa nič Da lahko grem kar precej, če misli, da mu bom zadnji večer še kako Škodo napravil, sem dejal. To ga je osupnilo. Vstal je in rekel z mirnejšim glasom: "Se rad boš prišel nazaj, fant, fe rad," in zaloputnil je vrata za seboj. "Nikoli," sem zakričal nad njim. No, in drugi dan sem šel. V ljubljanski vojašnici smo ostali tri dni, potem pa so nas nameravali poslati nekam v Srbijo. Tisti trije dnevi so se mi zdeli strašanako dolgi. Sončni dnevi so se mi zdfcli strašansko dolgi. Sončni dnevi so bili takrat. Doma sem vsak dan gledal sonce in bilo mi je tyizu kakor domače dvorišče, kakor njive, kakor gozd. V kasarni pa se mi je zdelo, da je silno daleč in njegov soj je bil tako medel in zdelo se mi je, d« nima nobene moči. Postal sem oi vprašal za plačil*." Hodil sem v gozd, na jaolje, na se nožeti. Domači so seveda kmalu zvedeli zame, toda pazil sem dir Se nisem srečal i njiihl. Nč-kega jutra, ko pa je prišel v naključju. 'Ti, boš te nakrmil, pa mov. Tudi naši so lačni." Rekel je to s tako vsakdanjim glasom, kot bi jaz samo po naključju pomagal sosedovim. "Kje pa Je Prance," je še vprašal ln je šel. Potem je doma spustil konj* in Jih nagnal na potok, ki je tekel mimo soseda. Ko me je Miške zagledal, je zarezgetal. potem jc Poskočil po cesti in prišel k meni. Zajahal sem ga, da še sam nisem vedel kdaj." Tak je bil Peter. Nagel v od- Tlskarji (pressmen) in policija v Los Angelesu v spopadu. Policija Je navalila na stavkarje, ko ao akušali preprečiti skebom vstop v tiskarno Pacific Preaa Co. zadju, pri prvem napadu pa je padel. Jaz pa sem še vedno tu, čeprav z mrtvo roko." Za trenutek mu je šla rahla sel Monoy Order v pismu in si naročite Pros vato. Usl. ki ia vaaa _ PROS VET A. SNPJ, 3037 So. Lewndale Ave. Chicago 23. I1L Priloiono potil j am naročnino sa Usl Prosvalo vaola 1 Neslev Ustavilo tednik ln členov moja druiiaot 2. 2. 4. 3. ga pripUlte k ČL druifvs meji naročnini ti dmi^ * ________ ft. drdtr* N. _ _ ČL dndtm k. Moato Nov 1 h jraznikof. except Saturday«, and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE Urednlikt in upravnUBrl prostori: 2067 South Lawudals Ave. Office of PubUoaUon: 1657 South Lawndale'Avo. Tslephona, Rockwall 4904 .TEAR XXXVIII lista Je $100 Cntarad m aacond-claaa matter January It. ISM. at tha poat-otftca at Chicago. Ulinoia. undar 0» Act of Consraaa of March t. 1*7». CHICAGO 23. ILU. TOREK. 6. AVGUSTA (AUGUST 6). 1946 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 151 Acceptance for mailing at special rat« of poatage provided for in saction 1103, Act of Oct. 3. 1017, authorised on Juna 4, 1918 rizija procedure na ivni konferenci w državice zahteva• 'večjo besedo pri odločitvah zasko vprašaje v ospredju . 5. avg. - Amerika bo rU britsko sugestijo glede Bje procedure na mirovni jena reprezentantov 21 ^ukih držav, da potolaži (državice. Te so zavzele če da pravilo glede spreje-,'zaključkov z dvetretjin-fecino je v prilog velesilam. m razloga zahtevajo večjo do pri odločitvah o važnih fcnjih. * neriški državni tajnik Byr-ie predlagal debato o kon-crzi. ki je nastala, ker si ve-t prisvajajo pravico vetira-iklepov, sprejetih z navadno (0. Konferenca mora osvo-proceduro, preden se začne IU o mirovnih pogodbah za o, Rumunijo, Bolgarijo, O-, in Finsko, bivše sovražne yt. ■ki zunanji minister Molo-e kritiziral dr. Herberta V. IU. avstralskega zunanjega itra, in reprezentanta dru-salih državic. Očital mu je, tče povzročiti konfuzijo. mes je namignil, da bo prill amendiranje pravila o prtjinski večini, da se omo-ipr»jemanje resolucij s na- 0 večino. Člani odseka za ■cije se bodo danes sestali roji seji. Izgleda, da se bo-Imerika in Velika Britanija ivili na stran malih državic. 1 glasovanju glede načelni-konference so se Indija, No-ielandija in Južnoafriška u-odcepile od britskega bloka, a ao se vse države vzhodne ipe, kakor tudi Kitajska, po ile na stran velesil. Abesi-ie je vzdržala glasovanja. lika delegacija je zahtevala mi Epirij od Albanije in Kditev meje z Bolgarijo, io dobila važne gorske pre-■ Dalje je zahtevala uklju-' provizij v mirovno pogod-»Italijo in Bolgarijo, ki bi Jocilc stabilizacijo grškega idarstva. vprašanja bodo prišla »evni red. Med temi sta rtna plovba na reki Dona-Trst. Edvard Kardelj, podanik jugoslovanske vlade, 1 izjavil, da Jugoslavija ne Mar sprejela kompromisne tržaškega vprašanja in •tobnla zaključka zunanjih «fov štirih velesil glede in-*»°nalizacije Trsta in oko- Ifoctk določa med drugim, uradnike za Trst—go _ )a administratorji in di-■H« luke— imenuje posebna ^J* Mrejene uradnike pa ki pa bodo odgovorni ffj«ju ,vetu Združenih T> naj bi tvorili vla- \Resignacija turške vlade napovedana Protestne demonstracije v Ankari Ankara. Turčija, 5. avg.—-Vest iz zanesljivih virov pravi, da bo vlada, kateri načeluje premier Šukru Saracqglu, resignirala. Sestava nove vlade bo poverjena Recepu Pekerju, staremu politiku in voditelju desničarske grupe. (Londonski list Daily Telegraph je objavil poročilo iz Ankare, da so Saracoglu in vsi člani njegove vlade že resignirali.) Saracoglu, bivši zunanji mi nister, je prevzel predsedništvo vlade po smrti premier j a Refika Saydama v juliju 1.1942. Naslednje leto je bila vlada reorganizirana, toda Saracoglu je obdr žal predsedništvo. Parlament se bo sestal v zasedanju ta teden. Pri volitvah, ki so se nedavno vršile, je nova' demokratska stranka dobila 62 sedežev. Ta tvori opozicijo proti vladni stranki. Peker je bil častnik v armadi Kemala Aataturka, ki je strmoglavila sultanovo vlado v revoluciji 1. 1922. On je imel več pozicij v vladi. Peker je besednik skrajnega desničarskega kri-IjttOoko (vladne) stranke Demokratska stranka je skli cala protestne demonstracije v Ankari, katerih se je udeležilo čez 40,000 ljudi. Govorniki so bičali vlado in jo obdolžili odgovornosti za dviganje cen. \tjute bitke jdivjale v Indokini Francoski konvoj napaden iz zasedtf Hanoi. Iaidoldna. 5. avg.—Lju-te bitke med francoskimi četami in rebelnimi domačini so se vršile na ozemlju pri Bacninhu, 19 milj severovzhodno od Hano-ja. Trajale so devet ur. Izgube so bile velike na obeh straneh, dasi število ubitih in ranjenih še ni razkrito. Bitke so sledile napadu na francoski tovorni konvoj iz zasede. Med rebeli so bili vojaki in civilisti. Francoske vojaške avtoritete so priznale, da so rebeli zasegli več tovornih avtov. Na enem je bila vsota $140,000, katera je bila namenjena vojakom francoske vojaške jpbsadke v Langsonu. To mesto leži v bližini kitajske mejev Voditelji rebelnega gibanja zahtevajo neodvisnost za Indo-kino, ki je pod francosko kontrolo. Italijanski grof Sforza v Argentini Buenos Aires, Argentina, 5. avg.—Grof Carlo Sforza, italijanski politik, je dospel v to mesto. Naznanilo pravi, da bo obiskal tudi druge države v Južni in Centralni Ameriki. Sforza vodi propagando za lahke mirovne pogoje za Italijo, ki je bila kot zaveznica nacijske Nemčije poražena v vojni. Ublaiitev živilske krizo na Japonskem Tokio, 5. »vg.—Poljedelski mi-I nister HUo Wada je napovedal, da se bo živilska kriza na Japonskem ublašila prihodnji mesec. Obeta se velik pridelek riža in krompirja. Brazilija bo sprejela begunce London, 5. avg.—Mednarodni odbor za begunce je dobil zagotovilo od brazilske vlade, da je pripravljena sprejeti več tisoč beguncev, ki so v Nemčiji in Avstriji. V Rio de Janeiru se bo vršila konferenca, na kateri bo razprava o položaju beguncev. Naznanilo pravi, da se bo do konference udeležili repre zentanti Velike Britanije in A-merike. Člani belgijske stranke obsojoni v smrt Bruselj, Belgija, 5. avg.—Vojaško sodišče v Charleroju je obsodilo 71 voditeljev in članov bivše reksistične (fašistične) stranke v smrt. Vsi so bili spoznani zs krive masakra civilistov v avgustu 1. 1944, ko je bila Belgija pod okupacijo nemških sil. argentina se bo postavila na stran amerike Izjaoa predsednika Perona v parlamentu IZGON NACISTOV IN FASISTOV Buenos Aires. Argentina. 5. avg.—Predsednik Juan Peron je izjavil na tajni seji parlamenta, da se bo Argentina postavila na stran Amerike, če bo izbruhnila tretja svetovna vojna. Izjavo je objavil list La PrOnsa. Vsebina Peronovega govora v parlamentu ni bili objavljena. La Prensa pravi, da je predsednik dejal, da se Argentina ne bo obotavljala, temveč se takoj pridružila Ameriki v slučaju izbruha novega svetovnega konflikta. V drugi svetovni vojni je Argentina čakala do 27. marca 1945, preden je napovedala vojno Nemčiji in Japonski. To je bilo šest tednov pred kapitulacijo Nemčije in 18 tednov pred kapitulacijo Japonske. Peron je baje uverjen, da je tretja svetovna vojna neizbežna. Iz tega razloga je predlagal pospešitev industrializacije v Ar gentini in vojnih priprav. Da lje se je izrekel za izgon neza-željivih tujcev iz Argentine, da ugodi zahtevi Amerike. Po izjavi ameriškega državnega de-partmenta se nahaja v Argentini veliko število nscistov in fašistov. Znano je, da je Peron vedno naglašal potrebo prijateljstva med Argentino in A™«*"^0- v kontroverzi med -njim in Sprull- lem Bradenom, pomožnim ame riškim državnim tajnikom, jc skušal ustvariti vtis, da je to o sebni spor in du Ameriku ni zapletena v ta spor. Jasno je, da se bo morala Argentina obrniti na Ameriko zs pomoč pri izvajanju programa industrislizscije. Rusijs, s ka tero je Peron sklenil trgovinske pogodbo, ji ne more dsti izdatne pomoči, kar se Peron zsveds To pojasnuje, zakaj je izjavil v parlamentu, da se bo Argentinr postavila na stran Amerike, čr bo izbruhnila tretja svetovnr vojna. Aplikacije držav predložene svetu Grški poslanik napadel Albanijo New York. 5. avg.—Sedem držav je predložilo aplikacije svetu Združenih narodov za pristop. Te so Albanija, Portugalska, Transjordanija, Irska, Zunanja Mongolija, Afghanistan in Islandija. Jugoslavija in Rusija sta podprli aplikacijo Albanije za pristop v organizacijo Združenih narodov. Grški poslanik Vussili Dendramis in reprezentant svoje države, je napadel Albanijo. Dejal je, da ni miroljubna država in kot taka ne more biti sprejeta na podlagi čarterju Združenih narodov. Dalje je rekel, da albanska vlada, katere predsednik je Enver Hodža, je odgovorna za incidente ob meji med Albanijo in Grčijo. Albanske četi so že večkrut invadirald grško ozemlje. Albanija nima poslanika v Washington!!, toda njen besednik je dr. Ali Kuci, ki je vodil borbo proti italijnnskf okupacijski sili. On je zanikal obdolži-tve grškega poslanika. Švedska bo morda tudi predložila aplikacijo za vstop v organizacijo Združenih narodov. Člani posebnega odbora bodo raz« pravljali o aplikacijah in potem izrekli odločitev. Odpoklic ameriških čet iz kitajskih pokrajin? Ameriiki general Eisenhower v Braziliji Rio de Janeiro, Brazilija, 5. »vg.—General Dwight D. Elsenhower, Kef generalnega Štiba, ji dospel v to mesto BinoČI. To povi so oddali salve v pozdrav generalu. Eisenhower bo osta" v Braziliji nekaj dni, potem pa bo odpotoval v Panamo in Me h i ko. Člani egiptske teroristične grupe aretirani Kairo, Egipt, 5. avg.—Sest člu nov teroristične grupe je bilo aretirenih. Osumljeni so, ds so vrgli bombe v plesno dvorano v Aleksandrlji, ki so eksplodirale in ranile 45 oseb. Domače vesti 14« je zavzela stali Jora biti Trst ekonom-1 n)0- Jugoslavija rtl »udi delež iz likvi-sovražne lastnine v , v"Jn" "dikodnino. Ju J* u Pr»država pravico i ^ erjs Trst naj an ' Jugoilavijo s ! un»)o in enotnim de-| "•!■•/»,iškim siate J' <'> kontrolo. Od- Ko insnjim £V|"Jr,<"' I'1'ti v področje ■I m kt , " ' 1 ^ predmet komisij. KITJ™' I" • i/ij«- mi- a julijo, Rumu "H*"* Oguko in rm- Nemski general obsojen v smrt Brunswick, Nemčijs, 5. svg, General Nikolsus von Falken horst, poveljnik nemške okups cijske sile ns Norveškem, je bil obsojen v smrt ns obrsvnsvi pred britskim vojsškim sodi ščem. General je bil obtožen, | da je dal ustreliti veliko število britskih vojnih ujetnikov. On bo postavljen ob zid in ustreljen. Vojni veterani odstavili šerifa Athens, Tenn., 5. svg,—Vojni vetersni, ki so razbili korumpi rsno mašino demokratski stran ke v okraju McMlnn. so odsta vili šerifa P. Mansfielda, vodi telja te maline. O tem so ob vestili governor j s Jsmess Mc Cords. Vetersni imsjo zdsj kon trolo nsd okrajem. sko. To se bo zgodilo po osvojitvi procedure. Ukrajinski zunsnji mirtister Dimitrij Z. Manuilaky je podpri zaključek zunanjih ministrov glede internocionelizacije Trsta in okolice, zaeno pa je predlagal, naj Jugoslavijs narekuje zuna nje amernice, kakor tudi eko nomsko združitev tržaškega za ledja z Jugoslavijo. sovraAtva - linčanie štirih samorcev v GoorgtJI - na) ve* J t made* na telesu Oblaki Chicago.—Ob koncu zadnjega tedna so obiskali glavni urad SNPJ: Margaret Skerl iz Car negieja, Pa., v družbi Franku Vidmarja iz Chicaga, dalje Jože Benton iz Detroita, Frank M. Zupan in George Karlis iz Huzel ?arka, Mich. Is Mlnneeote Duluth, Minn, m- V bolnišnici St. Mary's se zdravi Murko Mock, doma od Reke. Prej ju živel v Buhlu, od kjvr se je presolil v New Duluth. V isti bolnišnici je tudi Nick Markuvuh iz Chisholms, član SNPJ.—V Evelethu je umrl Frank Kausek, star 37 let, Zapušča ženo in o i;rokc. Istotam je umrl tudi Joseph Barac, star 74 let In rodom Hrvat, bolan pa je John Novak. Iščejo sorodnike Brackenridge, Pa. — Ivanku Dekleva, doma iz Prema it. 65, Slovensko Primorje, Jugoslav! ja, želi izvedeti za svoje strice, brate njenega pokojnega očetu, po domače Kaznarjevi iz Biti-nja. Oglasijo naj se na gornji naslov, lahko pa tudi Mary Can dek, 852 Brackenridge > ave., Brackenridge, Pa. Dillon, Mont.—Ignac Rahida, doma iz Lopate št. 16. pošti HI nje, Slovenija, Jugoslavija, želi izvedeti za svojega stricu Štefana Streksls, po domače fttrekel čičev, doma i* Zverč. faro HU nje. Želi, da mu piše na gornj naslov, lahko pa tudi Andiju Pa pežu, 532 Kentucky ave., Dillon M on t. Cleveland.—Lojzka Prime Iz Brodi pri Novem mestu želi iz vedeti za svojo sestro Heleno Gornik, ki je živela v Diamond villu, Mich., kakor tudi zs sestro Pepco Dobnik In zs brsts Loj zeta Liparja. Za informacije na pišejo Vidi Nachtigal, 8813 Em pire st„ Cleveland, Ohio. Utonil v jesena Lorain, O.—V torek so nsšl v jezeru truplo znanega gostil niča rja Josephs Urbass. V pon deljek zvečer Je tožil Ženi, da se ne počuti dobro in da gre malo na sprehod. Ker ga ni bilo do mov, so ga šli domači iskat, to da zaman. Zjutraj ga Je našla obrežna straža. Sodijo, da ga Je napadla omedlevica in da je pa del v Jezero. Pokojni Je boleha zadnjo tri mesec«, Sls/ Je bi «0 let. domu Iz Rukcka, Wrtranj Iko. Poleg Ione uipMČA tri hove, tri m .yquJu* In ses tro Frsncos Logar. Is Clevelsnds Cleveland.—Po dolgi bolezn je umrls v West Parku Anna Božič, rojena Jurca v Windber ju, Pa, stara 44 let, članica W. of Zapušča moža, sina, oče ts, pet sester in tri brate,—Za srčno hibo Je umrl Frank Mr-hsr, star «0 let, doms iz Nem Ake vssi pri Ribnici, v Ameriki 44 let, ves čaa v Ckvelandu Bi" je član KSKJ in Sl>/Jpuku zapušča ženo, štiri ainoV%**dve poročeni hčeri, v starem kraju pa brata in sestro.—Iz bolnlšnl ee se Je vrnila na svoj dom K-tsnces Lukac. Poročili sta se Kugen Pere ban in Esther Zugel, v Colunibuau, O , pa Robert I. Oriffits in Vera Milavec.- Pri diužini Charles Blatnik ml. v Kuclidu so se oglssile rojenice in pustile prvorojenčka.—Znani Loufs Marmolva i/ Coll In woods 10 nahaja v bolnišnici Uke-wood, kjer m« Je moral podvreči operaciji. V lati bolnišnici ordl-nlra njegov sin dr, Boris Marmolva. Is Argentine Buenos Aires, Argentina,— Dne 7 se Je smrtno ponesrečil Peter ftporspen, 17 letni sin Petra ftpociipana. V skladišče sta hotela zspeljsti težak kamijen, Komunisti ostro obsodi-/i ameriško inter-vencijo BOMBNI NAPAD NA JENAN Nanking. Kitajska. 5. avg.— 1st Ta Kang Pao, glasilo desni-čufske frakcije Kuomintanga, vladne stranke, je objavil poročilo iz Kulinga, da se je predsednik Truman odločil za odpoklic ameriških čot iz kitajskih pokrajin. Poročilo dostavlja, du ,e general George C. Marshall, posebni Trumanov odposlanec na Kitajskem, že dobil zadevne instrukclje is Washingtona. . (Truman su nahaja v mestu ndopendonco, Mu., nu kratkih počitnicah, Charles G. Ross, njegov tujnik, ju priznal, da imu ruman stalne zveze z Marshal-om, nI mu pa znano, aH je pred sodnik odredil odpoklic ameriških Čet iz kitajskih pokrajin ali ne.) List Ta Kang Pao trdi, da se e Truman odločil za odpoklic čet, da se prepreči nov incident n spopad s kitajskimi komuni stl. V bitki s kitajskimi komunisti, ki se Je vršila zadnji teden pri Anpingu, 35 milj Južno vzhodno od Peipinga, so bili štlr-e ameriški pomorščaki ubiti, o-najst pa ranjenih, v Ameriška oborožena silu na Kitujskem šteje okrog 60,000 mož. Kitajski komunisti zahte vajo odpoklic to silo, ki podpira centralno vlado generallsims Kiišrka. Njegovo armado zalaga z orožjem, strelivom in drugim vojnim materialom. Wung*'Pingnan, besednik komunistične stranke v Nsnkingu, je obsodil bombni napad ns Jo-nsn, glavni stan strsnke. Izvr-lili so ga Kaišekovi letalci, katere so izvežbali ameriške vojaške avtoriteto. "Ako so smeri-ške avtoritete v resnici za končanje civilne vojno na Kitajskem, naj to dokažejo s odpoklicem vojaških čet," jo rekel Plngnan. "Kaišek se vzdržuje na krmilu s pomočjo ameriških sil. Napad na Jena n Je nadaljnji doku/ ameriškega vmešavanja v notranje kitajske zsdeve. Ameriško ljudstvo nsj stori ko rake z« končanje intervencije. Ameriške vojaške avtoritete sicer trdijo, du se trudijo v prize devanjih za končsnje civilne vojne, v resnici pa Jo podžigsjo. Bombni nspsel na .lenan Je po večni sovraštvo proti Kalšekove-mu režimu, kukor tudi proti a meriškim vojaškim avtoritetam, ki ta režim podpirajo." Potres zamajal dominikanska mesta Veliko število ljudi ubitih in ranjenih Trulillo City, dominikanska republika. 5 avg - Potresni sunki mi zamajali mesta na severnem obrežju In se razširili na otoke na Karlbejskem morju. Prizadeto *> mesta Puerto Plata Santiago, Macoris In Mo ca. Veliko »levilo ljudi Je bilo ubitih in raiijthih. Obseg škode ie nI ugotovljen, ker so komunikacijske rvive pretrgane. Potres Je |»orušil cerkve In druga poslopja. Prvi sunek Je prišel zvečer In drugi so sledili v presledkih. V San Juanu, Portoriko, je potres rszdejsl e loktrične centralo. To mesto Je oddaljeno 250 milj od »evernegs obredja dominikanske republl-ko. _ . ki Je zadel v vHik kup materials, pri tem se Je zadeta gmo- I ta si Milu na sina in ga amrtno poškodovala. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IH LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ----------—— .'*.— Organ of and published by Slovana National Benefit Society Naročnina ta Združene drtave (laven Chlcaga) in mm leto, M.OO m pol lota, II JO sa četrt lota; sa Chicago in okolico Cook Co* $7.50 trn celo loto, $3.71 aa pol tata; a« inosomatvo ttOO. Subocription retees for the United Statae (except Chicago) and Canada $iJ00 por yoar. Chieogo and Cook County $7JO por year, foreign countries SS.00 per year. Ceno oglaaov po dogovor«, loko p tal dopisov in nenaročanih člankov so no vračajo. Rokopisi literarne vsebino (črtico, poveeti dramo, pesmi Itd.) ee vrnejo potlljataiju ta v slučaju, če |o priložil TOREK 6. Advertising tatas on agreemenL^-Manuecripts of and unsolicited articles will no« bo returned. Other such aa stories, plays, poems, etc« will bo returned to sender only when accompanied by seli addreesed and stamped envelope. Mostov na vse. kar ima stik s listami PROSVETA 2657-59 So, Lawndato Ave., Chicago 23, Illinois wL ndsJpL naAsdbbt Sadovi bigotstva in slabe vzgoje "Štirje zamorci linčani v Georgiji" ,.. "Heirens bo priznal umore" . . . Sledilo je le nekaj vesti o drugih zločinih. Vse to v eni številki meščanskega dnevnika. Najbolj prominentni novici sta bili tistega dne o linčanju zamorcev in o Heirensu. William Heirens, 17-letni študent in "rojen" kriminalec velikega kalibra je sploh že nekaj tednov glavni "gost" čikaških dnevnikov. V javnosti nastopa dan za dnem pod velikimi naslovi. Človek se zamisli o takih vesteh. Dežela je res ogromna, med 140 milijoni prebivalstva tudi mnogo navadnih kriminalcev, še več pa izrodkov bolne človeške družbe in slabe vzgoje. Oboje gre skupaj. Današnja "krščanska" družba je sploh polna krimi-nalstva na debelo in drobno. Kriminalstva na drobno krščanski svet obsoja in kaznuje, kriminalstva na debelo, kot na primer vojno, pa sankcionira in jih odeva v patriotizem. Ni čudno, če je med ljudstvom tpliko "split personalty": ljudi z dvema obrazoma in dvojnim egom, kajti vsa današnja civilizacija je ena sama velika "split personality" in sicer ne samo z dvema, pač pa z mnogimi obrazi, povsem podobna morski pošasti hidri. Iz tega ne sledi, da si želimo kakšne totalitarske družbe, z enim samim totalitarskim obrazom ali totalitarsko moralo. Nič takega. Vendar pa si želimo toliko zdrave človeške družbe, v kateri ne bo prostora za llnčarsko moralo, v kateri bo človek spoštoval človeka, kdor bo tega vreden, brez razlike na raso ali polt, v kateri bo vojna in vse priprave za vojno tabu, v kateri bo človek toliko dorasel, da ne'bo šel v cerkev zato, da se olajša svojih grehov, ko pride ven, jih bo pa zopet delal. Potem pa mu bo vse "odpuščeno", ako se "spokori" — ako da za maše, za cerkev, za razne verake akcije. Čez teden bo goljufaj kradel, lahko ropal in moril, v nedeljo se bo pa zatekel k bibliji ali k maši, odprl svojo denarnico in vae bo dobro. Družba, ki sloni na taki morali, na takem "krščanstvu", Je bolna do neozdravljivosti. * Linčanje štirih zamorcev v Georgiji je direktna posledica in sad te vrste "civilizacije". Kot smo že zadnjič pisali, so v Georgiji nedavno imeli primarne volitve, okiroma kamjjanjo, v kateri je bivši in bodoči governer Talmadge kot ognjenik bruhal iz sebe raano bigotstvo in zastrupljal ignorantne belopoltce s sovraštvom proti lamorcem. Sadovi te strupene propagande so se pokazali v tem linčanju. Ta zločin so Izvršili ljudje, ki ne poznajo drugega kot biblijo; in sicer ne poznajo te knjige kot zbirke starodavne folklore, marveč kot nekaj svetega, nekaj kar naj velja kot vodnik življenja in vir vsega znanja v dvajsetem stoletju! V deželi je, žal, te vrste "kultura" zelo razširjena, posebno pa v tako zva-nem "biblijskem pasu" na jugu, kjer je rasno bigotstvo tudi najbolj razširjeno. Te vrate "kulturo" širijo predvsem kuklukskla-novci, ki so nedvomno izvršili tudi ta linčarski zločin. . Značilno pri tem je, da so državne oblasti, kakor tudi zvezna tajna policija, na vsej črti naletele na neprodirno steno molka. Ko pišemo te vrstice, državna in zvezna policija še ni mogla izslediti nobenega izmed 20 do 30 llnčarjev. Ljudje v tistih krajih sploh — "nič ne vedo". Pravijo, da je temu največ vzrok bojazen pred linčarji, kar je lahko mogoče. Na drugi strani je pa tudi možnost, da izvira ta molčečnost iz nepisanega zakona pristašev "bele nadvlade", katero propagira Talmadge in vsi kla-novci. Manjšina si v kongresu Že precej let prizadeva za sprejetje zveznega zakona proti linčanju. Toda do zdaj so bili vsi poskusi odbiti, bodisi v odsekih, ki jih kontrolirajo burboncl z juga In severa, aH pa s filibustrom ali obstrukcijo. p0 tem zakonu bi bil vsak okraj, kjer pride do linčanja, kaznovan z denarno globo. Po mnenju mnogih bi to odpravilo linčanje. Potrebna bi bila seveda predvsem dobra vzgoja, kar pa je počasen proces. , William Heirens pa je drugačen tip, produkt d-ugačnlh razmer. Je sin katoliških staršev, ki so mu skušali dati čim bolj strogo Versko zgojo. Intelektualno je zelo razvit, moralno popolnoma pokvarjen. V kriminalca se je začel razvijati še v zgodnji mladosti in pričel s tatvino, ko mu je bilo devet let. Dve leti pozneje je že imel opravka s policijo in bil poslan .v neko katoliško šolo-poboljševalnico. Poročila govore, da je bil dober MČenec in te dobro obnašal, toda poboljšal se ni. Vera In val veraki nauki ao mu služIli le kot ščit sa svoje kriminalnosti. Pridno je hodil šolo in cerkev, v prostih urah pa se posvečal — tatvini, ropom in umorom. , Po svoji lastni izpovedi je to dplal bolj za "thrill" all naalado kot p« radi denarja. Na vesti ima okrog 130 ropov, manjših in vačjih, in vsaj tri umore od lanske pomladi. Najprvo je umori neko žensko srednjih let v njenem stanovanju, lansko jesen neko vojačico v hotelu, v noči 6. Jan. pa je ugrabil Aeatletno Degnanovq hčerko, jo sadistično raztelesil in koae njenega telesa zmetal odvodne Kanale. Pred nekaj tedni je bil prijet pri nekem hišnem ropu in tako je prišla na dan vsa njegova kriminalna kariera. Za psihologe bo ta mladi kriminalec gotovo Izredno sanimiv slučaj Vprašanje je, kaj je vplivalo nanj, da ao Je ie v otroških letih oprijel zločinstva in v njem našel naslado. Vzgoja je tuka gotovo igrala zelo važno vlogo — vzgoja dnma in Isven doma. Bojimo se, da današnja družba vzgaja celo vrsto Heirenaov In Caponijev in Talmadgev. O mladinski delikvenci ali prestopkih je aadnja leta sploh veliko pritožb ln razprav. Pravijo, da je za te prestopke največ kriva vojna, ki je rasusdala mladino. Mnogo )e gotovo kriv tudi kriminalaki šundromsnizem. ki ga otroci slišijo po radiu sli vidijo v "movias". Mnogo ao krive tudi neprimerne igrače — puške in aamokrssi, a katerimi se otroci igraj "bandite" in "vojake". Za mladino v nežnih letih je posebno zadnja NA AGITACIJI ZA PROSVETO MED KANADSKIMI SLOVENCI Toronto. Oni« Kanada. Kei še nisem bil na severu naše države, a čul aem veliko o naših tamkajšnjih rojakih, sem se namenil preživeti počitnice med njimi, zaeno pa agHirati za dnevnilt Prosveto. Moja misija je še precej dobro izpadle. Rojaki na severu so mi šli na roko. Saj je dober človek vedno lepo sprejet pri dobrih ljudeh. Moja prva postaja je bila Sudbury, kamor sem prišel po enajsturni vožnji. Tja sem prišel v soboto zjutraj in sem se takoj odpravil k mojemu staremu znancu Johnu Golobi-ču. Ker pa je bil na delu, sem moje stvari pustil pri družini Žagar. Na poti sem srečal mrs. Bubalo. Povabila me je na dom in dejala, da bo prišel Jurca in prinesel pijače in jestvine. On e bil prvi naročnik. Drugi dan sem se udeležil seje ZPZB. Tam sem videl, da so vsi napredni. Razpravljali so glede telegrama, ki ga je bilo potrebno poslati glede Trsta- in 3ri morske. Potem aem šel k Starihi, ki me je vozil malo po mestu in okrog rudnika. Nato smo šli skupaj na veselico, kjer je bil glavni organizator Delavske progresivne stranke Joseph Slovenec. Dobro smo se zabavali in pili ter peli pozno v noč. Sudburska naselbina je jako razstrešena, zato je bilo nemogoče vse obiskati. Sicer pa je sprejel zastopništvo Frank Zaje in ker ima hitre pete, bo vse ob-skal. Prosim rojake, da ga u-poštevajo in mu gredo na roko. Vaj lepša hvala vsem, ki ste mi pomagali, gostoljubno postregli n se naročili na list. Obiskal sem tudi Creighton Mine, kjer iiive samo tri slovenske družine n en samski. Naročila sta se SCrtmaric ln Debelak. Prav lepa hvala za naročnini in postrežbo! Od tu sem ae z avtobusom odpeljal v North Bay in od tam vlakom v Swastiko, kamor sem dospel ob osmih zjutraj. Tam sem vprašal za Petra Mal-nariča, s katerim se poznava še starega kraja. Ko sem dobil nformadije, aem ae napotil k nJemu. On me Je dobro postregel in naročil Proaveto. Sedaj ma hotel in kabine za turiste. Priporočam rojakom, ki radi ribarijo, da se ustavijo pri njemu. Peter me je zapeljal v Kirkland Lake k Louisu Peča-varju. Ker Louis ni delal, ml je obljubil, da bo pokazal vse slovenske družine. Nato me je zapeljal v slovenski hotel, ki ga vodi Joseph Mihellč. Dobil sem precej naročnin. Zvečer pa smo te odpeljali v Tek j us (?) do Tonita Malnariča, kjer smo popivali pozno v noč. Lojzka Malnarlč ml je dejala naj pridem nazaj zjutraj in bo šla ona z menoj. In rea ava Šla, to da nisva dobila nobenega naročnika. Nekaj jih je ie naročenih, nekaterih ni bilo doma, ker ao delali, nekateri pf se ni$p hoteli naročiti. Lojzka mi je povedala, da tu živi tudi Klemem člč, kateri pa je bil že naročen na Prosveto, vendar pa sem ga hotel viditi. Ko tva te trečala, sva pila na zdravje Klememči čev. Prijazen mol! Nato sva šla nazaj, k Pečavar ju. On me je peljal v glavni urad ZPZB, ki je pri Kužniku kateri je glavni tajnik, Pečavar pa predsednik. Ta organizacija je na precej dobrem stališču Obiskal sem tudi Ludvika Der-mošo, ki jf tajnik društva SNPJ On se zanima za naročnike. Vprašal me Je, če nameravam iti tudi v Timmins in ponudi prostor na pttaebnem avtobusu Peljalo se nas je pribllino 30 oeeb. a ni bilo nič raapolofenja kajti nismo šli na veaelico, am pek na pogreb. Vsem v Kirkland Laku naj lepša hvala, ki so mi lil na roke ln te naročili na list. V Tlm mlnsu sem se ustavil v sloven skem hotelu in nisem nič agiti-ral v času, ko se je vršil pogreb Lavriča. Pogreba tem te tudi jaz udeležil. Sprevod je bil im-pozanten: "80 avtomobilov, avtobus, številni venci, dvs pevska zbora in sedem govornikov. Pokojni Lavrič je bil priljubljen in napreden mož. Tam sem poizvedel za mojega prijatelja iz ttarega kraja, divjega lovca Antona Pluta, ki vodi hotel "Three Stars". Pri njemu aem dobil ttanovanje in hrano. Nato je prišel Slak in kazal slike od Zveze kanadtkih Slovencev. Dejal mi je, da bo šel od hiše do hiše in kazal slike, jaz pa lahko grem z njim in iščem naročnikov. In res, on je slike kazal, jaz pa pobiral naročnino. Hodila sva ves dan, drugi dan pa sem dobil Rusa, ki me je spremljaL On je res dober agitator. Že od daleč je kričal, da se morejo naročiti na Prosveto. Popoldne pa je šel z menoj zopet Slak. Obšla sva ves Timmins. Po večerji pa smo se zopet sestali v hotelu 'Three Starš". Nam sta se pridružila, tudi Hutar in Kern in smo kro kali do treh zjutraj. Matija Plut mi je dejal, da je jutri nedelja in on je prost, zato bo šel z menoj v mesto Schumacher. Oglasila sva se še pri Zakrajšku, ki se je naročil na list in nas zaeno peljal skoro do Schumacherja. Tam te ni smo dolgo mudili, ker so Slovenci raztreseni in jih ni veliko. Potem smo Šli nazaj na večerjo, nato pa tmo najeli taksi in se z Matijevo družino odpeljali v South Porcupine do Vidmarja. Njega nismo našli doma, ker je bil ravno ns pikniku, pač pa njegovo ženo, mojo oddaljeno so-rodnico, ki nam je pridno nosila pijačo na mizo in v splošnem gostoljubno postregla. Potem je prišel Joseph ln se takoj odpravil z menoj kazat slovenske hiše, dasiravno je deževalo. Dobila sva nekaj naročnin. Najlepša hvala vsem, ki ste mi pomagali in šli na roko, posebno pa novim naročnikom! Tiste, ki jih nisem mogel obiskati, jih bo pa Matija Plut, kajti on je sedaj zastopnik Prosvete in bo pobiral naročnine. Drugo jutro sem se poslovil od Tonita in njegove družine ter skočim še do Slakove trgovine, ker pa se ni nihče oglasil, dasiravno sem trkal, sem jo hitro popihal na pottajo in kupil vozni listek za Norando. Potovanje je trajalo celih 12 ur. Ko sem prišel tja, sem najprej šel na policijsko pottajo in vprašal za informacije. Pezdircovo hišo sem imel opisano in sem jo kmalu našel. Tam je bilo več rojakov in so se začudili mojemu prihodu. Pezdirc je dejal, da sem lačen, oni pa to prav tedaj akončali kosilo. Dogovoril sem mu, naj ne skrbi zame, ampak pokaže revstavracijo. Ko sem se malo založil, sem vprašal za Videtiča. Pezdirc mi je pokazal hišo, nato pa je morsl iti, ker je bil zaposlen. Ko sem vstopil v Videtičevo hišo, so se sopet vsi začudili češ, kaj pa je tebe prineslo tako daleč. Precej časa smo sedel in se tudi pogovarjali o star domovini. Na Prosveto sta m naročila Videtič in Pugelj. (Konec prihodnjič.) Loula Klomenrtč. zastopnik. JAVIJO SE NAJ PRI JUGOSLOVANSKEM KONZULATU Chicago, IIL--Pri generalnem konzulu J ugasle vi jo, 840 No Michigan ave., .Chieago, UL, se naj javijo slsdeči: Carich Josip, Port Bliss, Tex-aa; Muntean John, Granite City Usurich Karel, doma iz Dola-novca. Jugoslavija; Piperski Mi chael, Ste vas in Veaelin, Chica go. 111.; Tekavc Anton, Andrej, Joie. Tomaž, Ana in Poldi, do-ma iz Sv. Vida nad Cerknico, Paulich John, Milwaukee, Wta.; Bajin Ljubo, (fery, Jnd M Pavlovich. Juneau, POIZVEDUJE ZA ROJAKOM Ronton, Wash. — Nimam kaj posebnega poročati iz našega zelenega Washingtona. Zadnji mesec je precej deževalo in bilo hladno, ta mesec (julij) pa imamo zelo vroče, od 70 do 90 stopinj. Delavske razmere so pri nas približno take kot po drugih krajih Zedinjenih držav. Veliko tovaren je zaprlo vrata in mnogo jih je brez dela. Tudi draginjo imamo veliko, tako da si revež le s težavo kaj kupi. Obračam se do Slovencev v Billingsu, Mo., da bi mi sporočili na moj naslov, če še živi Matevž Zidaren. Pisala mi je njegova sorodnica iz stare domovine in bi rada zvedela, ali je Še živ ali mrtev. Imam nekaj novic zanj. Sedaj pa zaključujem in pozdravljam vse Slovence po Ameriki. Moj naslov je 515 Wells st., So. Renton, Washington. John Rosenslein. PISMO IZ JAVORJEV NAD ŠKOFJO LOKO Johnstown, Pa«—Tudi jaz sem se namenila, da napišem nekaj vrstic za Prosveto, katero najrajši berem izmed vseh časopisov. . Posebno mi ugajajo dopisi. Rada prebiram tudi pisma iz stare domovine. V Prosveti so bila priobčena že pisma iz mnogih slovenskih vasi in mest, samo iz Javorjev nad Škofjo Lo ko še ni bilo nobenega. Jaz sem prejela že več pisem od tam, zato Želim priobčiti pismo od mor je nečakinje. Datirano je bilo 29. marca in se glasi: "Draga teta! — Najlepše se Vam zahvaljujemo za paket, ki smo ga prejeli 25. marca. Po dolgem času bomo zopet pili pravo kavo. Dobili smo tudi nekaj živil od Rdečega .križa. Lepa hvala vsem tistim, ki nabirajo za nas reveže. Tukaj nam v resnici vsega primanjkuje, kajti sovražnik nas je oropal do golega. Švabi so nam pokradli celo žlice. Sedaj pa naj Vam nakratko opišem kako sem živela med to vojno. Leta 1941 je bilo še vse bolj mirno in nisem dosti poznala partizanov, ko pa sem šla na veliko noč 1. 1942 v gmajno na sestanek z osmimi tovariši-cami, smo bili v velikem strahu, čakajoč tovariša terenca. On nam je veliko povedal. Tedaj so imeli Nemci postojanko v šoli v Javorjeh. Dvakrat se mi je posrečilo, da sem nabila letake na švabska vrata, ko pa sem šla v tretjič mimo šole, bilo je zvečer, je bila zunaj straža, vendar ps sem odnesla pete. Leta 1943 je bilo že bolj hudo. Dan na dan so se vršile borbe na življenje in smrt. Danes smo imeli svobodo^ jutri pekel. BaŠ sedaj praznujemo ob-? in belogardis- tičnega terorja. Tedaj je tu o-krog vse gorelo. Na Pod vrhu je takrat vse pogorelo in vrgli so v ogenj neko družino z osmimi otroki. Samo dva otroka sta se rešila!? ki nista bila tedaj doma. V Devnicah je padlo devet va-ščanov, poleg tega pa je bilo ubitih 100 partizanov. Dne 21. marca 1945 sem zvedela, da bo hajka na partizane in sem se šla takoj skrit v Mladi vrh. Silno je pokalo; vsepovsod ogenj, Švabi pa so uplli in divjali. Čez štiri dni sem se vrnila domov, toda so me prijeli in le malo je manjkalo, da me niso ustrelili. Silno so me tepli in bičali kot Kristusa. Tedaj so tepli nekega moža toliko časa, da je umrl. Na stotine so jih nečloveško mučili in v našem odboru jih je 60 mrtvih, v Javorjeh pa 11." Tako mi piše moja nečakinja. Poslala mi je tudi pesmico, ki jo je zložila v spomin na njenega pokojnega brata Mirka Petemelja. Mirko je bil eden izmed 50 mučenikov, katere so najprej silno mučili, nato pa so jih ustrelili v Škof j i Loki. Rosio Hribar. letnico nemškega 0 RAZMERAH V NOVI JUGOSLAVIJI Ambridgo, Pa.—Že precej časa je poteklo od tedaj, ko so bila priobčena v Prosveti pisma od mojega brata in sestre. Moji sestri Tini Zagorc, stanujoča v Smolenji vasi pri Novem mestu, poprej Tina Florjačič iz Št. Petra pri Novem mestu, sem stavila več vprašanj glede razmer v stari domovini, na katera mi je obširno odgovorila v dolgih pismih. Med drugim sem jo vprašala glede Titove vlade. • Odgovorila je: "Vlada je taka kot smo si jo želeli. Imamo zaupanje v njo in počasi se bo vse izboljšalo. Marsikje je že napeljana elektrika, za kar se prejšnji vladarji niso zmenili. Mi ne maramo »kralja in prejšnje farške vlade. V cerkev tudi ne branimo niko->mur—kdor hoče iti, lahko gre, mi, ki smo toliko prestali, pa tako in tako ne gremo več. Kako jim moreš kaj verjeti, ko so bili vendar glavni izdajalci in krvniki! Samo pomisli, škof Rožman je bil lopov in kriv na 1 tisoče nedolžnih žrtev in umorov, a danes se skriva za pape-žovo suknjo. Ako se kdaj povr ne, bo že dobil zasluženo kazen, kakor je bo tudi njegov poma-gač Rupnik, kogar imajo zaprtega v Ljubljani. Tisti, ki so bili pošteni, so še danes med nami. Vsaka fara i-ma še svojega duhovnika. Vprašam Te, kaj vendar mislijo naši Slovenci v Ameriki, da pošiljajo denar v domovino za farško fronto? Ali še ni zadosti prelite krvi? Ali bi radi zopet vojno? Saj se še rane niso zacelile! Prihodnjo vojno bo skova leta to najpriljubljene)ftl In sigurno najslabše vrste šport T igranjem l>a odi tov" ln "vojakov" ae v marsikaterem otroku lahko razvije močno nagnenje do kriminalstva in militarizma. __--— • •Veterani ln dragi demonstrirajo v New Jersey OHytu preti rrtaanju renta aa 10%. kar je dovolila državna legislature pred vspostavitvijo okleščene OP A. Real »e edina stvar kft le ostala ped efektivno la duhovščina ki .ut da se vozijo z aeropian, . P* ni bilo prosto^ a morala doma sedeti. FiW ne igrajo samo ruske, a ihaT.n ke,m an^eške t? gih dežel, katere niso vražnice. Volili smo prostovoljna br<>z vsakega prigovarjanja htve so izpadle 95 odstotke' Tita in Osvobodilno fronto še geslo je dol s kapital«' Zemljo naj ima tisti, k, deluje! Kdaj pa boste vi nki rekli dol s kapitalizma kapitalističnimi troti, ki živ vaših žuljev?" Tako piše moja sestra 1 Vprašala sem jo tudi, ako j snica, da so bili ubiti trije riški letalci v Št. Petru pri vem mestu, v mojem rojst kraju. Piše, da je resnica i ležijo blizu mrtvašnice. la sem jih kako so poskaki avijona nad Štranberkom 19. marca 1944. Eden je i v Harinji vasi na drevo i ga Nemci dol dobili. Im< znak na prsih in se je pisal fenson." Dalje sestra piše, bi slučajno zvedela za nje starše, naj jim povem, da lepo kinčajo grob s svežimi i licami. "Dva sta bila pa v jonu popolnoma sežgana, tri so pokopali Nemci in postavili lesene kiže z napi 'Hier ruhen 2 Nord Ame nisehe Flieger und der Amerikanische Pilot Steffei Abgeschlossen 3/19/1944." Ustanovile smo tudi antj stično žensko zvezo. Zboruj ob večerih, ker podnevi smo več zaposlene. Vidiš, prišli do tega, kar je naš oče gov ko je pozival, da je treba ( klerikalno stranko in vzpo j al ljudi za socialno demol sko delavsko stranko, toda c bo enkrat res kaj ukrenili kmeta in delavca. Da, za p ža in škofe molijo, za kmet vse živi, pa nobeden ne i Našega očeta bi danes bolj trebovali kot kdaj prej." To so besede moje sestre, snica je, da je naš oče videl leč naprej, a ljudje so se smejali in rekli, da je s h čem v zvezi, zato bo "ff man". V našo hišo so zah samo napredni časopisi, ko bili Rodoljub, Slovenski ni Kmetovalec, Dolenjske no in včasih tudi Rdeči prapor, di naše naprednosti so nas I je grdo gledali. Moj brat pa mi je pisal imajo sedaj dovolj živil in kruha, dočim nam tukaj manjkuje raznih potrebi Najbogatejša dežela na »vet živimo v pomanjkanju radi bičkarjev in špekulantov^ sebno so se razmere poslan odkar je pričel zahajati H<* v Belo hišo. Ameriški deli gara in plačuje visoke da' Angleži pa imajo vsega na polago. Enkrat mora biti temu. konec. Z vso reakcij bilo treba enkrat za vselej I ljito počistiti, posebno f* Hoovrom in Churchillom Mary Roeenbergi IŠČE BRATA Cleveland. O. - MJJ Mary Bezek. poprej Bert«* rada izvedela za brata An Hrenovca, doma iz Ilirski Bistrici. P^jf tise je nahajal v Forert cm Ako bi kdo vedel zanj. g sim. da mi piše. * JJ čital te vrsti«.je m1"» moj naslov 15« Wbi*«£ Cleveland O. g^JL- Ustnica tir*^ Ker poštni orečkanja » dopisnik.. W .vol* sasbiranJea^^ peetčillk ■Je določena 6 avgust^J^I PROSVETA iz nove, prerojene ii 1)6 šno delo obnovitvenih zadrug celjskem okrožju _ Na Kozjanskem čimprej obnovijo ■^nove. Ker Nemci mso pičiti štajerskih partiza. , znašali svoj bes nad pre-iutvom. Požiganja selitve na dnevnem redu. ba-^ Planina in drugih o-bh vaseh je uničenih 384 i in.' P to je bilo v začetku! Niti aiso imeli. Postavili so si barake, prebivali so pre: v šatorih in kar naprej Vse so si pripravili in grade nove hiše. ato leto so dobili v Pla-uilijon 700,000 din posojila. B so naredili za pet in pol dinarjev vrednosti. To uspeh. Na Kozjanskem ih gozdov, edini izdat-, dohodek je bila živinore-livine pa danes še nimajo prav zato so ložili v mnogo truda, da kredit te-izkoristijo. "Nimamo dohodkov, zato moramo čimbolj načrtno." Tega ivedajo vsi pogorele! in to lom tudi dokazujejo, iš Koželj je samo eden mnogih, ki je vložil v ob-ivoje hiše več kot bi bilo ivati. Idiš tam v onile hiši je bil ttab Kozjanskega odreda, it avto, ki stoji pod hruško, njihov. Mnogo lepega, pa težkega smo preživeli skuv itaro, požgano zidovje je il sam ogrodje novega. ;i doma. Sedaj bo prizi-eno sobo, dvignil zid. Tu-opeko bo streho prekril, irjev manjka, pa sem se til tesanja. Polovico, to dIi 20 kubikov, sem stesal «m. Opeke nisem dobil, •em prekril streho s škod Veliko je bilo dela s tem. streho smo pa le in še ba m nadlegoval vsak dan P»ko. Vem, da je manjka Kasneje se bo že dobila." wod se ne zavedajo, kako »trebna medsebojna pomoč, isi, ki so ostale cele. Va-takih vasi so pozabili, ka-potrebna pomoč sosedu, ki *orel. To ne gre. Koželj pa prav lepo po-»osede Ločane, kateri so li na razpolago vozove, da iptljal les in drug material h Vedno jim bo hvale- l*o pred hišo, katero r krijejo. Iz doline se ču-m tesačev, jutri bodo m novo ostrešje. "Včeraj H tukaj," pripoveduje taj-»novitvene zadruge, "in družina krije streho, h urah bodo končali." Od ki je pravkar pri-u Ne, pa do očeta, ki je Postal krovec in sedi na «rehe, hiti opeka iz roke bomo delavni, meni taj- JT" do j^i spravili «r,ho 80', po/Kanih hik zasi'no. Dokončno pa rj uredili šele prihodnje ' * ,V0)J pisarni ima vzo-£ vsak dinar je vknjižen. m* ' Z Z"',ruR»rji mu »Ur pa,t,/aaje!" Iz j ?1'!"' Predvi BT? obnovili stav- 7" v"'«ine okoli 9 mi- • , Pr<*v^nega rj" P"i milijona posojila. T, ^voljnega dela * J*50 000 ^n. to je kot r^ale zadruge v okr, bodo letos po- k dobljenega iiljl" J** določeno. J* onrtmm- * kl ^ večanje ^ ljenr,a poaojila za za L- ^»Jo. da sloji vsa 000 din kredita. Vrednost obnovljenih poslopij in vseh ostalih del pa je bila 800,000 dinarjev. Mnoge zadruge so že lansko leto iz svojega nagiba prekoračile vrednost kredita. Najlepši primer takšne prizadevnosti je zadruga v Adlesičih, ki je naredila za 11 enot več. Zakaj so doživeli tak neuspeh v Ljubnem? Največja napaka je bila, da so kredit razdelili med zadružnike in jim dali gotovino v roke. Z denarjem so potem zadružniki sami nabavljali material. Režijski stroški so bili neprimerno večji, kot če bi zadruga nabavljala potrebno blago skupno. Isto je z najemanjem delavcev. Marsikatero delo bi lahko ža-družnik opravil sam, pa je raje najel delavca. Neuspeh s takim načinom dela je bil neizogiben. V zgornji Savinjski dolini si ljudje premalo med seboj pomagajo. Tudi iniciativa posameznikov je majhna. To je vzrok, da nekatere zadruge v predvidenih načrtih računajo ne samo enkratno prekoračenje dobljenega posojila. Zadruga v Bočni pri Mozirju ni delala in ne dela takih napak, zato je pokazala že lansko leto zelo lepe uspehe. Vrednost obnovljenih hiš je bila skoraj štirikrat večja, kot so dobili posojila. Mnogo novih rdečih streh priča o delavnosti zadružnikov. Do jeseni bodo obnovili dve tretjini stavbe. Zadruga v Planini na Kozjanskem je napravila še lepši načrt. Prosih so za 800,000 din posojila, nameravajo pa narediti stavbč, ki bodo vredne okoli 9 milijonov dinarjev. Njihovo dosedanje delo nam daje upanje, da ne bodo ostali samo pri načrtu in da bodo kljub temu, da so dobili 300,000 din manj kot so zaprosili, dosegli določeno vrednost. Obnovitvene zadruge oeljske-ka okrožja bodo dosegle še večje uspehe, če bodo zadruge poglobile zadružno zavest. Vsem naj bi bile za vzgled zadruge v Planini, Bočni, Lesičnem, ki so se načrtno lotile obnove in njihovi člani kažejo veliko požrtvovalnost pri delu. obstoja celjskega okrožnega ljudskega gledališča. Nedvomno bi bili uspehi lahko večji, če ne bi okupator zapustil vseh treh celjskih gledaliških odrov v docela nerabnem stanju. Jasno je, da v enem letu še ni mogoče gledališča dvigniti na stopnjo resnično umetniške u-stanove brez izredno nadarjenih in temeljito izšolanih igralcev ter brez skrajno izurjenih in preizkušenih režiserjev in dramaturgov, in končno "velike stvari zore počasi in pravi teater je velika stvar". Nesporno pa je gotovo, da so dar in težnje in vztrajnost celjskih igralcev njihovo igralsko družino močno približale stopnji, ko postane tudi celjsko okrožno ljudsko gledališče pomembno žarišče gledališke umetnosti na področju svojega okrožja. IM J* to nalogo in da PoMmeznih zadrug m natMirr. * napore ce "S"1 -v L)ub- dobila 901,- Eno leto okrožnega ljudkega gledališča v Celju Celje.—One 30. maja 1945 se je v dvorani bivšega Narodnega doma na pobudo okrožne ljudske prosvete zbrala skupina celjskih gledaiiščnikov z namenom, da tudi na celjskem odru ožive .slovensko besedo. Kot prvi so bili uprizorjeni Borovi "Raztrganci", naša "prva gralaki kolektiv obnovi! fl&vtn-sko odrsko dejavnost v Celju. Igra, ki je po pisanju kritike igralsko uspela, je tako docela opravičila potrebo obstoja o-krožnega ljudskega gledališča. S to—oaemkrat odigrano igro, se je mlado gledališče prvič predstavilo tudi deželi, in sicer z gostovanji v Žalcu, Šoštanju kin Rogaški Slatini, povsod z velikim uspehom. Od tedaj, ko je na celjskem odru prvič po štirih letih suženjstva za zvenela domača slovenska beseda, pa do danes je celjsko okrožno ljudsko gledališče naštudiralo in uprizorilo Can karjevega "Kralja na Betajno vi" (9 predstav). Golarjevo "Vdovo Rošllnko" (12 predstav). Gogoljevej;a "Revizorja" (8 predstav), Cankarjeve "Hlapce" (3 predstave) in Roševe "Mokro dolce" (do sedaj 3 predstave) Razen tega je okrožno gledališče ob sodelovanju mladine po enkrat izvedlo tudi dve scenski zborni recitaciji: "Slovensko pesem", venec odlomkov partizan skih pesnikov, in Aladina Unca pesniški ciklus "Živa kri" ter z manjšimi nastopi sodelovalo na 8 akademijah v mestu in na de želi. To bi bil obračun za leto dni Z medsebojno pomočjo si obnavljamo domove Šebrelje. — Š^brelje, lepa in prijazna vasica, ki leži na 600 m visoki gorski planoti, so pred dvema letoma hitlerjevski SS oddelki skoraj popolnoma požgali. Ko so se prebivalci vasi vrnili iz internacije, so se z vso vremo lotili obnovitvenega dela. V 75 dnevih so postavili štiri apnenice. Zadnja dograjena apnenica je dala 700 centov ap na, katerega so razdelili med vse člane obnovitvene zadruge. Pa tudi nečlanov, ki so pomoči potrebni, niso pozabili. Člani KLOO so od prostovoljnega de la odstopili 12 centov apna, tov. Pagon Franc pa je odstopil 10 centov apna vsem tistim, ki se zaradi starosti ali bolezni niso mogli udeležiti prostovoljnega dela pri apnenici. Titov rojstni dan so praznovali z delom. Na ta dan so Še-breljčani pripeljali v Stopnik 150 centov apna in ga zamenjali za cement, ki jim bo služil za napravo strešnikov. Sklenil so, da bodo strešnike izdeloval doma in na ta način prihranil najmanj 30% stroškov.—Tud žene in mladina so rojstni dan maršala Tita proslavili na ta način, da so očistili veliko njivo Dne 28. maja je bil masovn sestanek v Šebreljah, katerega so se polnofitevilno, navzlic veliki oddaljenosti in celodnevnem napornem delu, udeležili številni člani OF. Na sestanku so se proučavale razne okrožnice, na podlagi katerih so postavili nove naloge za bodoče delo. V Grapi pri Stopniku so si v borbi za našo popolno gospoda r^ sko neodvisnost zadali nalogo, da bodo čim prej postavili električno centralo. Napeljali bodo elektriko v Vovšjem, na Vres-nici, na Pstoti in v Orapi. Na vprašanja množice, kdaj bo v teh krajih prvič zagorela elektrika, je tovariš Viktor iz Vovšja izjavil: "Če ne^bo posebnih o-vir, bo v enem mesecu elektrika razsvetljevala vse hiše v Grapi in bližnjih vaseh." Prebivalstvo porušene vasi se zahvaljuje ljubi j. sindikalistom Sodražica. — Sest sto članov ibjjanskih sindikalnih podružnične pred 14 dnevi odšlo na prostovoljon delo v požgano in porušeno Sodražico. Izvršili so vsa dela v največje zadovoljstvo Sodražanov in s tem pomagali pri obnovi domov, katere je o-kupator popolnoma uničil. Ob tej priliki ao zastopniki sindi- Angleška javnost in poso jilo LONDON.— ONA — Ameriško posojilo Veliki Britaniji je pod pisano in sprejeto, toda tukaj v ondonu nikdo ne pleše radi tega—mali človek iz naroda posledic posojila še dolgo ne bo čutil, najmanj še leto dni ne. Eden uradnikov angleškega finačnega ministrstva jje opisal natančni postopek, kako bodo crediti deljeni. Uvozniki blaga, ki bodo prišlo v poštev, so razdeljeni v štiri skupine: Prva, ki bo imela prednost, bodo na-cupovalci živeža. Toda to še ne pomeni, da bodo Angleži kar čez noč prejemali obilnejšo prehrano. Še dolgo časa bodo morali Angleži jesti po špartunsko. Že danes kupuje Anglija na svetovnem tržišču toliko hrane kot je le more dobiti, a potrošiti je more le toliko kot ji ostane po izvedbi mednarodnih obligacij. Dobiti večje množine hrane je torej vprašanje, ki ni odvisno od denarja, temveč le od tega, kje najti te dodatne količine. Druga skupina bodo nakupo-valci surovin, toda tudi krediti, ki bodo podeljeni tej skupini, ne bodo imeli nobenega vpliva na življenje povprečnega Angleža. Večina takih surovin bo predelana v blago, namenjeno za eka-port. > Tretja skupina so stroji. Anglija 1e seveda sposobna tudi sama, da izdela vse stroje, ki so 11 potrebni. V preteklosti je bila Velika Britanija naivečii pro-ducent strojev, in tudi nalboliši. Toda če bi hotela- Britanija da- nes sama izdelati vse potrebne stroje in naprave, bi trajalo dolgo, predno bi njena industrija v celoti delala s polno paro. V četrto skupino spadajo gotovi, to je konzunmi izdelki. Anglija je ravnokar povišala za dvajset odstotkov uvozno kvoto za konzumne izdelke, in sicer v glavnem v svrho obnovitve trgovskih odnošajev iz predvojne dobe z različnimi deželami. Po izjavi uradnega fi načnega ministrstva ni priča kovati, da bo ameriško posojilo omogočilo vladi, da to kvoto resno zviša v doglednetn času. Kolikor sem mogel izvedeti, tudi ni pričakovati, da bo Anglija uvažala iz Amerike znatne količine stavbenega materijala uli pa tekstilnih proizvodov. Na noben način pa Anglija ne bo kupovala nepotrebnih prijetnosti, katerih cilj je le, da se ljudem olajša življenje. Verjetno pa je, da bo ameriško posojilo rešilo angleške davkoplačevalce težkih novih davkov. "Večerja v Beli hiši" Dne 13. januarja 1942 sta Louis in Stella Adamič večerjala v Beli hiši s predsednikom Kooseveltom in njegovo soprogo tet pre-mierjem Churchillom. Bela hiša je bilar tedaj osrednja točka naj* večje krize sveta, na kutero so se opirale najboljše težnje stotine mHlimv hmfl,___ _h_ , Kmetijska zadruga v Bukoviku Kmetijska delovna zadruga v Bukoviku se je obvezala, da bo zgradila 1040 m proge Brčko-Banoviči. Zadrugarji so takoj začeli z delom, ki bo na tem odseku po njihovi zaslugi hitro končano. Poleg tega je dala za druga na razjaolago državi 10 delavcev za popravilo cest. Skupno so naredili 583 prostovoljnih dni in jeseni bodo obdelali za 10 odstotkov več zemlje, kakor določa načrt. in prezgodnja objava pogodbe zitaluo Naplaal Donald Bell Nepričakovana in prezgodnja je bila objava načrta za mirovne pogoje z,Italijo — diplomatični krogi V Parizu so bili vsi osupli in neprijetno presenečeni. Dane« je Še teško reči, kakšen bo vpliv te objave na potek mirovne konferenc, toda pazljivo proučevanje vseh okolščin nam bo vendar mnogo povedalo, Na prvi pogled bi vsakdo mislil, da se je ftbjavUnajbolj upirala Moskva, toda to naziranje je pomotno—najbolj neprijetna je objava Angležem, ki so se tudi najbolj.dosledno protivili vsa ki publikaciji pogojev. Ameriški zunanji minister Byrnes pa je bil celo predložil, da naj se sploh opusti vse, kar spominja na takozvano tajno di plomacijo ter da naj vsi poiože svoje karte na mizo. Amerika ima torej v tej zadevi najmanj obžalovati. Načrt pogodbe sam na sebi je soliden. Malo je podrobnosti, ki bodo prepuščene malim drža vim, da jih dopolnijo. Nikdo, niti Italija,, niti male države, ne bodo mogle spremunitl bistvenih določb tega dokumenta. Ako bi julijanska vlada sklenila, da pogodbe ne bo podpisala, ji to tudi ne bo mnogo pomagalo, kaj- kalnlh podružnic nakazali zne sek 0000 dinarjev najbolj prizadetim družinam. Krajevni ljudski odbor in vsi prebivalci Sodražke se najpri-srčneje zahvaljujejo članom ljubljanskih sindikalnih podružnic za njihovo požrtvovalnost, ki je vredna posnemanja. KLO Sodrašlca. točki 78, ki pravi, da bodo pogodbo ratificirali zavezniki tudi Italija. Videti je torej, kot da bo po godba odvisna od ratifikacije malih drjrfiv in Italije. Todu te mu ViXako, kajti isti člen na črtCpravi dalje, da stopi pogod ba v veljavo takoj, ko Jo ppdpi tejo in ratificirajo Francija, An glija, Rusija in Amerika. To se pravi, da bi v slučaju odpora Italije pogodbu vseeno postala veljavna, ter da bi Jo štiri ve lesile izvedle brez italijanskega pristanka, dokler se ne bo našla taka italijanska vlada, da bi po< godbo podpisala. Prepričan sem, da si Je le na naslednji način mogoče raztol mačltl odpor Angležev, da so po godbe objavi prej, predno končno veljavno odobrena. Pariza, kjer so se bili sestali zu ti mrtnmt"tega" je predvidena V4 nanji ministri štirih velesil, Je bilo čuti vesti, ko da ma dobit Italija Jako ugodne in akoro pri jateljske mirovne pogoje. T"d" zdaj je jasno, da tudi zahodne velesile Italiji niso prlsanašale Sovjetska unija Je zahtevala 100 milijonov dolarjev repa i a d j. Ta znesek bo plačan v teku 7 let, a bo manj neznoeno bre me, ker bodo Rusi dobavljali Italiji različne surovine. Mnogi finančne zahteve zahodnih za Rooseveltovc je zanimala Adamičeva knjiga "Two Way Pas sage", ki je izšla oktobra 1941. Zahtevala sta, da jo čita I Churchill, a sta ga že naprej opozorila, da mu gotovi deli ne bodo všeč. "Odpira pogled," je dejal FDR, "res odpira pogled" —na povojni svet, na mir. Da zabije v Churchillovo trdovratno torijsko bučo točko ali dve o Ameriki, je FDR zaklju čil porabiti Adamiča in njegovo cnjigo. Poaledica je bil posebno izreden večer, poln vcselth šaljl vili trenutkov ter skrajno resnih nadglasov, katerih važnost se še-e sedaj lahko polno ocenja. Vojaški položaj v Evropi, Severni Afriki ter na Pacifiku je bil brez vsakega pretiranja skrajno nevaren, toda zdelo se e, da sedi FDR vrh sveta. Be sede, polne hudomušnosti so mu ^rdrale miljo na minuto in šči jale Churchilla, ki Je v slabem tumorju vračal milo za drago. Ozračje je pokalo od napetosti, od samo po sebi umljivih mednarodnih potežkoč. Louis Adamič in njegova soproga sta bila uverjena, da zna "prijateljstvo" med Rooaevel torn In Churchillom postati glavne zgodovinske važnosti in sta napravila skrbne zapiske vsake Hooaeveltove in Churchil-love besede, izraza in kretnje; ravno tako glede drugih gostov obednega sporeda, o Fall,—o tankočutnosti ozračja Bele hiše, izvirajoče iz Rooseveltovc telesne nesposobnosti in vojne—o mnogih rečeh, o katerih sr ni moglo govoriti med vojno ali v Rooseveltovl življenskl dobi, Sedaj pa je Louis Adamič na pisal "Dinner at the Whfce Houae". morda svojo najboljšo, najvažnejšo knjigo. Prvih osem poglavij bo povzročilo precej • • '■^a a V Hartford«. Cona., je bilo uatavljeao vee dele po vseli tevaraak. ko ae dela vrt priredili tract)« v tnak aoUdarnoetl a člani »Uktrarsk« unije CIO. ki ao a« stavki ft« skoraL^ot mm «alt« strojnikov p« dva ■— ace. - člani voznikov so za Italijansko gospodarstvo mnogo bolj neznosne —tako na primer določba, da mora Italija sama plačati vse zavezniške rckviziclje na Itall janskem ozemlju ter da mora sama prevzeti odgovornost za vse bankovce, katere so zavo/nl ki natisnili In spravili v promet. Kadi tega nI je prizadevala propaganda, da osredotoči po /.urnost Italijanov na jugoslo vanske zahteve v Trstu in Julij hki Krajini In na dejstvo, da je Rusija te zahteve podpiral«. Toda ko bodo Italijani čitali po* zorno vse določbe mirovne po godbe, bodo sprevideli, da so te ritorijalne, gospodarske in druge zahteve zahodnih zaveznikov Britanije, Francije, Grčije in Ki ne presenetljivo trde. Pogoji so trši kot oni, katere no morali, ali bodo morali spre joti nemški balkanski sateliti. Nekatere britanske zahteve so še v zraku. Odločitev Ae nI pad la v zadevi italijanskih kablov in potniške in trgovske avijacl-je. Nekateri dodatki pogodbe, katerih svet štirih velesil še nI odobril, bi Izročili Angležem mnogo gospodarskih privilegijev In ugodnosti. Ako bi načrt ne bil objavljen bi imeli Angleži najbrž« več Iz gle-dov na to, da dosožejo, kar hočejo, In v tem slučaju bi bila Italija postala gospodarsko po liolnoma odvisna od njih. Ame rlka pa nima nobenega Interesa na tem, dk postane Italija gospo darsko preveč- odvisna od Angil j«, ker bi to utegnilo škodovati ameriški trgovini. Cisto mogoče je, du je Ameriki ljubo, da začno Italijani vas mišljati tudi o onih delih pogod be, ki so bili do /xiaj še nežna ni. Ako načrt ne bi bil objav Ijrn, bi bili Italijani tudi nada I je razmišljali Izključno o tria škem vprašanju in se pritoževali nad mejo z Jugoslavijo ONA. *eeee***»*»**»****»**»»*e« DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE < Kadar pišeta Proavetl ali v glavni u»ad SNPJ. «« posabUe v nealovu napa a vil 1 poštne šla v like i) M k »-do "Ckleafo" Na kvv«rtl veeUI s«plšll«i Chi o«f« 23. UI. T« bo olajšale d«U na št luški potil, nmm p« pa-apešllo deatavljaal« pošte. »»»»»«»»e«eaeeaa««»«»«»a»» hahljanja in smeha; zadnjih šest pa vključuje kratek pregled do sedaj še malo tazumevanih vojnih razvojev, katere pisatelj deloma pripisuje nesrečnemu od« nošaju meti Kooseveltom in Churchillom in ki se je raztegnil v povojno dobo in so del sedanjega nagibanja v tretjo svetovno vojno. "Večerja v Bell hiši" predstavlja dramatičen pogled od blizu na personalno in supraper-soi ia I no meti igro meti Roosevel-tom in Churchillom. Vključuje trklesano sliko obeh mož in Kleanore Rooseveltove, katere '.godovinska vlogu ne zna biti manjša od uoprogove. Podaja tragi-komlčen poglod na izvor ideje Združenih nat-odov. Razpravlja o takih vprašanjih kot: Ali je FDR kdaj imel priliko preprečiti ChurchiUove trdo-<(lavne imperialistične namene in razviti tako ameriško zunanjo jolitiko, katere glavni cilj bi bih iivetovnl mir in ne ohranitev 'iritanskega imperija s tveganjem vojne z Rusijo? Ali je Churchill preslepil Rooseveltn, izkoriščajoč predsednikovo peša-nje? Ali Je neuspeh Rooseveltove nednarodne politike (kot isgle-la 1946) deloma zakrivila ožja kolaboraclja In nasveti Hopkln iia, Baruoha, Leahyja? Napačno mišljenje, da Je Amerika anglo-naksonska dežela? Pomanjkanje t ameriškem ljudstvu politične /krlatallzaclje, na kutero je Churchill računal že od početka n kutero je še nadalje Izkoriščal po smrti svojega "prijatolja"? Kakšno vlogo Je pri vsem 1-»irula Eleanor Roosevelt? Cor-dell Hull? Wendell Wlllkie? Je 11 bil FDR velik mož? All lo bll rtut pravi demokratični vodju all le "plemič" iz Hyde Par- ka? Žrtev svojega lastnega ne sUlncgu značaja? Ali žrttv Churchlllovegu aigumenta: Ali to, ali pu—du je namreč nu sve. tu v splošnem srednja pot nemogoča, vsled tega Je Amerika morala ull podpirati britskl Im-jierij ali pa tveguti razgiban je komunizmu? Kdaj Je pričelo Rooseveltovo zdravje pešati? Zakaj Je bil prl-i,lljen kunilidutirutl za četrti termin? Ali se naj njegova odo-britev TrUmana za podpredaed-itiktt pripisuje temu hiranju? Ali Je FDR zložil vsa jajca v Itošurlco Združenih narodov z namenom, du porazi Churchillovo imperialistične namene s tem, du ustanovi močno medna• rodno organizacijo? Če bi živel fm nekaj časa, bi sr 11 Združeni narodi že od zučetku bolje tuz-gibali? V enem poglavju že proti koncu knjige Adamič prvikrat raz odene pripoved o svoji borbi, ki jo je vodil v Waahlngtonu v letih 1942-44 proti silam, ki jih je zastopal Churchill In njegovih 20.000 britskih agentov, ki poslujejo v Ameriki; ki Jih Je zastopal Fotič in drugI reukcionarji. Tukuj Adamič predloži kore-»pondenro, ki Jo Je Imel z Rooaevel to m. Zadnje pogluvje "Večerje v Hell hiši" je grefičnu sliku tekočih domačih In mednarodnih xurircg ter naštevanje korakov, ki Jih ml Amerlkancl, vključlvšl jugoslovanske Amerikance, mo- I ramo podvretl, da se svet s tret Jo svetovno vojno ne uniči. Adamič priporoča program, ki bi ga vsak trer.nomisleč Amerikanec moral ru/motrlvatl, skušal zbolj-šal i. pomagati ga spraviti v akcijo. H svojo j*»navadi globoko od-krltosrčnoatjo je Adamič spisal času primemo, znamenito knjigo, ki bo sigurno vplivala na na* 4e politično mišljenje v težkih letih, ki so pred nami. Knjiga uide 28 avgusta v Izdaji Harper & Brothers In bo napisale) v vaeh knjigarnah v Ameriki. ($2-50) Avtografiranl Iztiai (ae dobe nutevn<»t od pisatelja (L. Adamič, Milford, N J ). Tajništvo SANRa knjigo zelo priporoča, kajti Imajoč v ozadju zgodovinako važne epizod«, ki jih naš častni predeednik javno raaode\ii, je bilo prikrojeno vee važno HANHovo delo v dotlčni dobi SANS. rmwwwwwwww j 1 S 1 1 1 ( * MRTVA SRCA l j 1 i [ - 1 * 1 1 f * ! i ? Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR 1 : i [ j 1 J t i i (Nadaljevanje) Ponudil mi ga je in zdihnil: 'Morda se boste včasih spominjali mene!' Vzela sem ga;'obledel mu je bil obraz, da se mi je zelo, zelo smilil. Čudna bolest mi je prešinila dušo. 'Ali se ne boste poslovili pri drugih?' sem vprašala tesno. 'Čemu tudi?' je odgovoril lahno, 'če mi vi, kontesa, podate še enkrat roko, potem je vse dobro!' — 'Zbogom, gospod Gregor!' Zopet se je pazno ozrl na vse strani in mi potem vroče poljubil roko, da se mi je popolnoma zmedla mlada glavica. 'Z Bogom, kontesa, čemu naj se poslavljam pri drugih? Morda se boste časih spominjali mene!' Se sedaj ga vidim, kako je s solznimi očmi počasi odhajal po stopnicah navzdol. Spodaj pri izhodu se je obrnil Še enkrat za mano; jaz pa sem v tistem hipu pritisnila rdeči cvet na ustna in pri srcu mi je bilo tako bridko, da bi se bila najrajša zjokala. 'Hvala kontesa!' ja dejal še, potem pa mi je za vedno izginil Iz pogleda. Moj Bog, bili smo še vsi otroci tedaj in gospod Gregor je imel morda komaj osemnajst let; ali nosil se je, kakor ste videli, resno in moško. Že tedaj, je vedel, da ločijo naju visoke, neprestopne stene. Prosil je samo, da bi se ga morda spominjala časih. Pa sem ga hitro pozabila! Vidite, gospod Lesovej, to je bila prva ljubezen moja, hi! hi!" Pristavila je še: "Bog ve, če še živi gospod Gregor? Ni mogoče skoraj! Nikdar nisem čula pozneje o njem. Morda ste ga poznali?" "Po vaših besedah, svetlost, sodim, da je bil to stari oče moj Gregor Lesovej, ki je bil sin Huberta Lesoveja. Le ta pa je v tistih časih gospodaril na Nižavi. Dolgo je tega, kar je umrl Gregor Lesovej!" "Vidite," odgovori kneginja živahno, "saj sem vedela, da sem že čula nekdaj Vaše ime Lesovej, da Gregor Lesovej! Torej je tudi mrtev? Seve, seve, od tedaj je sedaj več nego pol stoletja in v zemljo moramo vsi! Ali to vas dolgočasi, otročički, to vas dolgočasi! Umejete 11 peti, gospod Lesovej?" "Za silo." 'To je krasno, to je krasno!" se razradosti kneginja. "Pri nas v Ogrski poje ljudstvo svoje pesmi, ki ti krčijo dušo, če Jih čuješ v večernem mraku. Ali vaše ljudstvo tu okrog kaj poje?" "Poje, svetlost!" "Kako? Ali nemški?" < "Slovenski!" "Kaj je to?". "Jezik, ki ga rod tu govori." "Moj Bog, ali to ljudstvo tudi govori svoj Jezik!" Kontesa, ki je od strani z veliko radostjo opazovala, kako je kneginja zgovorna z novim gostom, se je oglasila tedaj: "Gospod Lesovej, tu imate še tesnejše stališče, kakor meni nasproti! Le dalje ga izprašuj, mama!" "Bi vas Ii utrudilo, če ml zapojete narodno pesem, tu pri vss v nsvadi? Močno sem radovedna!" Pri tem mu je kneginja posegla po roki, da bi prošnjo svojo s tem še bolj podprla. Skoraj se je hotel braniti; prosil je tudi grof Anton in ko je končno še kontesa obljubila, da ga hoče spremljevati na klavirju, mu ni ostajalo drugega nego vdati se. Grofica je hitela h klavirju ter ga pridela prebirati, da so strune mogočno zapele. Bogomir je pel s tresočim glasom in nikakor ne pravilno. Zapel je o "Zagorskih zvonovih", znano melodijo, ki je navzlic preprostosti svoji podobna žarku krvi, ki-pečemu iz umirajočega srca! Radovedno je poslušala kneginja. Ko je končal, mu je dajala pohvalo aristokratska družba in kneginja sama mu je gorko stiskala roko. Zopet so sedli k oknu tik kneginje. "Čudno," je izpregovorila, "da se povsod po širni zemlji v ljudskih napevih izraža globoka žalost. Če jih poslušaš, se ti zdi, kakor bi čul peroti večne smrti, s katerimi veje neprestano nad človeškimi rodovi!" "Kdo bo vedno o smrti govoril!" se oglasi grof Anton. "Povej nam še kaj, kako je bilo nekdaj, mama!" , "Res, res, povej nam še kaj," dostavi grofica. "Saj imaš pri* gospodu Lesoveju še nekaj dolga, ker je ravnokar ustregel tvoji želji!" "Kaj vam hočem povedati?" vpraša kneginja, "spomin moj je knjiga, v kateri je ljubi Bog vse prečrtal, vse izbrisal!" "Povej nam kaj o vojvodinji Korneliji Amaliji!" prosi kontesa. "O Korneliji Amaliji!" Takoj se je starki razjasnil obraz. "Ali vam še nisem pravila o Korneliji Amaliji?" "Ne še, vsaj vsega mama še nisi povedala!" se oglasita grof in njegova hči. Dasi.sta že vse obilokrat čula, vendar nista hotela kneginji kaliti veselja, ki je s spomini na čase pretekle, kakor je pri starih ljudeh navada, si rada slft-dila pikro sedanjost sive starosti. "Torej vam še nisem pravila o njej!" se začudi kneginja. "Poslušajte torej, da boste vedeli, kako posvetni blesk in posvetna moč ne daje sreče, ki ja dar vesoljnega Boga! Po milosti veličastnega, sedaj v Bogu počivajočega Friderika Avgusta sem bila poklicana na dvor k cesarski visokosti, vojvodinji Kornejili Amaliji, blagega spomina. Vzorno bitje je bila ta hči visokega vladarja; v prsih pa je nosila vroče srce, ki jI Je pozneje rodilo toliko gorja! S prečudno ljubeznijo sem se je oklenila; ali ona mu je tudi ljubila in v trenutkih, ko ni Čulo drugo človeško uho, me je osrečila z dovoljenjem, da sem jo smela tikati kakor prijateljico. Moj Bog, kaj takega se sme pripovedati sedaj, ko so davno že vsi pomrli, ki so z mano gledali tiste dni!" Nekaj časa je molčala. Potem pa je pozabila na družbo ln sama v sebi je začela govoriti: "Mrtvo je njegovo veličanstvo, Friderik Avgust; mrtva cesarica mati Leonora in mrtva si tudi ti, Kornelija Amalija! Nad zvezdami kraljuješ sedaj in sa oziraš na revno zemljo, kjer si morala, daai si se rodila med najvišjimi, pretočiti toliko solz, prenositi toliko srce morečih bolesti!" Predramila se je zopet. "O čem s*m vam že pravila, preljubi otročlči?" je vprašala mehko. "O vojvodinji Korneliji Amaliji," odgovori kontesa rahlo. (Dalja prihodnjič) Tak je bil Peter Gaber (Nadaljevanje in konec) "Takrat je bila ofenziva. Vso noč smo ležali v zasedi. Na cesto smo zakopali mine in smo čakali avtomobilov, ds Jih vrže-, mo v zrak In potem bi še s strojnicami vžgsli po sovražniku. Zjutrsj, morda je bilo o-krog osmih, ps je prišla po cesti močnejša patrols belih. Ssm ne vem, kdsj sem sprožil strojnico in tskoj so ležsli ns cesti trije mrtvi. Nsši so vsi planili vame, češ. da ae po nepotrebnem Izdajamo Toda kar je bilo, je bilo Gledal sem one tri, ki ao negibni ležali ns cesUjn njihove puške Bile so dolge, francosko puške, ki jih od naših nihče ni marsl Preklje amo Jim rekli. Potihem sem klel one tli ln njihove pulke.' Da bi hudiči imeli vaaj mauarrice. bi akočtl ponje ln bi tako pred tovariši opravičil avoje prenagljeno dejanja. Tedaj je rekel Martin: 'Te pu ške bi lahko prinesli domov Ali se ti upsš iti ponje?", "Če ae ti upaš z menoj, si upam tudi jaz ns cesto," sem dejal Mslo je |molčal in premišlja vsi Tods bilo gs Je aram preti tovsriii in tsko se je morsl od ločiti, ds me bo spremljal. Pla nils svs po robu navzdol. Seveda jt pni kmalu isottal, Jaz pa tega nisem opazil, preveč me je podžgalo tisto izzivajoče vprašanje, če si upam. Toda komaj sem se pokazal na cesti, so ia zažvižgale krogle okrog glav«. Takoj sem začutil bolečino v rami. Naenkrat je bilo spodaj vsel polno belih, vrsg vedi, od kje so se vzeli. Plsnll sem v obcestni jarek ln potem po jarku navzgor. Zdelo se ml je, da bežim vso večnost. Potem sem prišel do goz-ds ln sem se zgubil med drevjem. Bil ps je že tudi skrajen čas. Moči ao me zaradi izguba krvi čim dalja bolj zapuščala. Ko niaem mogel nikamor več, sem ae zavlekel v gost grm, ds počakam noči. Tsm sem potem ležsl ves dsn in vso noč. ftela drugo jutro so me naši dobili ln odnesli." "In beli niso prišli za teboj?" "V bližino jih nI bilo, slišal ps aem jih, kako so neksj sto metrov strsn kričali. Prav ca prav mi nI bilo nič prijetno pri srcu. Grabila me je bojazen, če bi prišli bliže ln me našli v gr mu. "Kar bo, pa bo," sem si skušal dajati poguma, ps ae ml *eveda nI popolnoma posrečilo. "Rana me Je začela skeleti," Je nadaljeval. "In žejalo me je, strašno žejalo. Toda nič al ni sem mogel pomagati. I^ežal aem v grabnu ln niaem mogel nikamor. Bil sem tako nebogljen, kot pred lati. ko sem prišel pod sani." "Taki at m v Vrbnlkovim To- netom vozila klade iz gozda," je kar' sredi pripovedovanja načel novo zgodbo. Vedno je tako pripovedoval. Sredi zgodbe Je začel dve novi in ko Je oni končal, le ja vrnil zopet k prvi. "L«pa zima ja bila tisto lato Se reče, snega ja bilo precej, toda večinoma Je bilo mrzlo, sončno vreme. Taka zims pa Je kakor nalašč za gozdarjenje Najslabše je, če je sneg ln južno vreme. Mokra pot te utruja in ža zjutraj dobiš mokro v čev lje in si potem v žlavsi ves dan. Tisto leto pa smo imeli mokro v škornjih samo od znojs. Takrat smo vozili klsde iz Lenar šikevega gozda.—Tam pri Krva vi jami, ssj veš. kje je to, pa me je vrglo. Klanec je prekle to strm. pa še zglajen je bil od klad. Stopil sem na zobe, da bi ta globlje zajedli v sneg In ladrževali aani. pa aem se kar našnkrst znašel pod kladami Obležal aem nezavesten, in ko ja prišel Tone za menoj, me je komaj sprsvil k sebi. SIcer pa nI bilo hudega, samo nogo mi je tlomllo na dveh mestih, SpodsJ je morsl Tone sam naložiti oba vosa. potem pa sem se vsedel na vos ln vsel vajeti v roke, kakor bi ne bilo nič. Samo. kadar je voz malo močneje poskočit me Je zabolelo v no«i. ds so sa mi na čelu nabrsle notne ksp-IJice ln ko svs ored Mar juti no gostilno ustavila, ds popi jeva svojo vsakdanjo merico, aem ostal kar ns voru "Kako »1 bled," m ml Jt u- čudila Mar juta, ko mi je prinesla žganja. "Ali si bolan?" "Nič ni, mati," sem se ji sku Jal nasmehniti, pa ne vem, koliko se mi Je posrečilo. "Samo v želodcu me malo črviči, zato pa prinesite še eno merico, da mi bo bolje." "Tri osminke žganja sem takrat spil, tistega zelenega, ki ga delajo iz špirita, geruš smo mu rekli, pa verjemi, da se mi ni prav nič poznalo. Potem sem še peljal klade na žago in ko jih je Tone Razložil, sem zapeljal voz domov. Doma ni bilo nikogar na dvorišču. Potrkal sem z bičevnikom na okno in kmalu je prišel oče na prag. "Pokliči Jožeta," sem rekel, "da bo izpregel konje in jih napojil ter nakrmil." Očetu se je zdel sumljiv moj bledi obraz. "Ali si pijan, ali kaj," je zagodrnjal. "Jožeta pokliči," sem rekel. "Moja pijanost te pa nič ne bri- Potem je šel sam izpregat konje. Gnal jih je v hlev in jim vrgel sena. Ko je prišel ven, sem rekel: "No, zdaj pa le pokliči Jožeta, da me zaneseta v hišo." "Kakopak, še nosil te bom," je rekel. Še vedno je mislil, da sem pijan. No, Jožeta pa je le poklical. Ko sto me zagrabila, pa sem zakričal: "Hudiča, ie polahko. noga me prekleto boli." Šele takrat se je oče zavedel, kaj ml prav za prav je. Da, bolečin sem vajen, vajen," je zamišljeno ponavljal in v mislih iskal nit prve povesti, pa se ni mogel takoj spomniti, kje je nehal pripovedovati. Tudi mi smo že skoraj pozabili, kaj je prej pripovedoval. "Vajen sem bolečin," je še enkrat ponovil. "Toda takrat, ko mi je doktor v roki iskal živec, sem bil ves moker od potu. To je bilo hujše od takrat, ko so mi v bolnišnici nategovali nogo. A zastokal nisem niti enkrat, samo z zobmi sem zaškri-| pal, kadar je bilo le prehudo. Šest tednov so mi celili rano In potem so me poslali nazaj v četo. Z mrtvo roko. Krogla mi je prestrelila živec. Tisti dan mi je bilo huje kot takrat, ko so me prlnešli v bolnišnico, in je doktor s tistimi železnimi predmeti brskal po rani. Telesno bolečino laže prenašaš, kot pa če ta grebe v duši: pohabljenec si, samo eno roko imaš. Takrat je bilo v četi še prekleto tesno. Vsak dan smo bili lahko napadeni ln premikali smo se vsak teden. Za puško, nahrbtnik in za vse drugo je ena sama roka premalo." Pomolčal je, potem pa se je glasno zasmejal. "No, pa le tudi z eno roko shajam. Ali sem kaj slabši od vas? In ko mine vojna, mi bodo zvezali živec in roka bo zopet dobra. Eh, še bom oral in vozil klade iz gozda." Deset in desetkrat nam je to povedal. "Ko mine vojna, mi bodo zvezali živec in roka bo zopet dobra. Na zunaj ga je bil sam smeh, te če si ga pozorno pogledal v oči, se ti je zdelo, da si opazil v njegovem pogledu senco rahlega dvoma, kakor bi ne verjel samemu sebi. e Kake tri mesece po tistem srečanju me je obiskal na domu. "Ti, oženil se bom," je kar takoj planilo iz njega, in se je po svoji stsri navadi smejsl, da nisem vedel, ali se norčuje ali misli resno. "Oženil?" sem se zsčudil ne-nsdnl novici. Št bolj me je začudila njegova civilna obleka. Zdelo se mi je. da je uganil moj vprašujoči pogled. "Zdaj nisem več v vojski." je dejal. "Zdaj sem v gozdarskem tečaju. Ko ga dovršim, bom za legarja. Tako bom prišel zopet v gozd. Vem. da mi zavidaš mojo srečo." "In oženil sa boš. si rekel?" "Ds. oženil se bom. Dekle je Še precej premožno. Hišo ims, neksj njiv, aenožetl in gozd. In mlsds je še. In nič grbssts. niti kruljeus. Prsv čedno dekle." Nspeto me je opazoval, kaj bom rekel- "Mlsds in čedns. nI čudno, ds ti je zmešsla glavo. No. privoščim ti jo. ker si tudi ti mlsd. Tods, ne vem, čemu se potegu Ješ za njive in senožeti. ko ne I boš mogel delati?" Malo se mu le zmrsčilo čelo. ps je bil tako! spet v smehu, i "Bo pa ona delsla. saj je mlsds Za nekaj trenutkov sva oba umolknila. Potem je pa zopet on prekinil molk. "Rikota kurirja iz tretje čete, se spominjaš?" je vprašal. Pritrdil sem mu. "Vidiš, on je imel pokvarjeno roko že od mladih let. Po prvi vojni so se ots^pi igrali z orožjem, pa mu ^at*odtrgalo dlan. No, pa st je pozneje navadil, da je z eno roko opravljal vsa dela. Kosil je, grabil, kopal . . . Zadnjič pa sem tudi jaž poskušal, da bi z eno roko kosil. Sprva sem bil neroden kot otrok, ki se uči hoditi. Zdaj pa mi že malo gre." Zopet je umolkpil. In potem je rekel z glasom, kakršnega nisem bil pri njem vajen: "Veš, jaz brez kmečkega dela in brez gozda ne morem pa ne morem." In kakor bi ga bilo sram tega svojega priznanja, jt takoj pre-okrenil pogovor drugam. "Šla bi nekam na kozarec vina. Ob vinu je tako prijetno obujati spomine. Ali še veš, kako smo pili o božiču leta dva in štiridesetega, ko smo belim zaplenili poln sod vina. Mislili so, da ga bodo \ pili oni v Št. Joštu, pa smo ga pili mi." In zopet ga je bilo sam smeh in veselje. Rasni mali oglasi GLEN ELLYN 3 Mi rooms. Numerous out buildings Well landscaped. All kinds fruity berries, trees & shrubs. Deep well. Finniah steam bath. 5 acres. $11,500. E. C. STOKBURGER Call Glen Ellyn 345 CLEANING WOMEN 5:30 PM to 1:30 PM Monday through ^riday. Temporarily Saturday after-"noons 1 to 5 PM. 71c per hour 1st 6 months 73c per hour 2nd 6 months 75He per hour after one year Excellent opportunity for young women. STANDARD OIL CO. Room 102 «10 S. MICHIGAN AVE. ^niturt STcXc GOOD PAY -2127 s- »•*. x„ watchmaker brophT1?^'',^ 2372 N Neva a 1 2 blocks East __ Merrimsc 4992 Razni mali oglati. MILLINERY SALE&AbT Excellent opportunity for, really gopd earnings with large j firm. jj> CONSOLIDATED MILLINERY CO. 18 S. Michigan Mr. Smoller WANTED women or girls Days or Evenings Full time light work Apply at: 1800 So. Homan Ave. GIRLS-WOMEN 25--JOBS-;—25 Steady Employment Good Starting Rate Increase in one month Periodic raises thereafter No experience necessary. We will train you Choice of three shifts Bonus for night work 40 hours week Free bus transportation to and from carline Bus tranaportation for night workers to and from 63rd and Kedsle Low coat cafeteria Paid vacations Sick benefit plan Work with a pleaaani group of people In modern plani Tke Visking Corp. 6733 W. 65th St.' »o.«.«...., ------*f r trifffff jfmjfj Stenographers Junior Clerks Typist« Work ln modern, air conditioned office Good starting salary 40 hour week Good tranaportation Low Cafeteria Paid vacattona Many liberal benefit plana Secure your future today with a good position at The Visking Corp. 6733 W. 63rd St. CUPOLA TENDERS EXPERIENCED ' Continuous Pouring Operation Clean Modern Grey Iron Foundry HURLEY MACHINE CO. 2125 S. 54th Ave. CICERO, ILL. Employment office open Monday through Friday • to 4:30 PM. qs Saturday until 1 PM. SEWERS EXPERIENCED ON MATTRESSES and C0Uc Will train if not ax; Call MONroe 1800 or apply at 2229 S. HALSTED GIRLS for Industrial CAFETERIA Experienced preferred - Semi exp. acceptable. Hour 9 - 5 - 5 day week Free uniforms an meals - Apply at I C^fefcfiai., Ask ffcr Miss Helen INTERNATIONAL REGISTER 2620 W. Washington Blvd. GIRLS For punch press and kick press No experience necessary Safe jobs, good pay Varied work 48 hours week Time and half over 40 hours Western Name Plate 4638 W. Huron Si. OPERATORS Experience^ Guarantee up to $1.00 an hour Our girla earn from $40.00 to $60.00 per week on piece work L. KLEIN 1564 N. Daman Ave. Near Daman and Milwaukee Ave. WANTED-WOMEN No experience necessary on all 3 shifts in Molding Dept. Rlso girls for full or part time for packing and assembling plastic parts. All night work. No lifting required. Very pleasant surrounding. Good starting pay. Come in and arrange to work a few hours a day for that extra vacation money. Apply: AMERICAN MOLD PRODUCTS 1644 N. Honore St. V Pros veil so dnevne svetovne In delavska vestL AH ffth čitate vsak dan? AUTO MECHANI WITH FORD EXPERIE] 50-50 Commission Basi With Weekly Guarant Brand New Equipm Excellent Working Condi Charles Baron In NEW FORD DEALE1 2229 S. Michigan Ask for Jack Smtih TOOL & Dl MAKERS AND RADIO TECHNICIJ Mechanical and Electronic Experisncs dstirsd REAL OPPORTUNITY ALLADIN RADI IND. 501 W. 35th Strast ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST Telefon kompanija ims s takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plsčs 724« uro. po trah mssecih H Vit ns ln po testih mssecih po 124 uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V Vj DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. da ure ponoči. Oglasite sa pri illinois boj telephone company v uposlovalnem ursdu ss hs v pritličju 309 W. WASHINGTON All ate naročeni na dnevni "Praavaie"? Podpirajte svnj lieti naroČite si dnevnik prosven Po sklepu IS. redne konvencije se lahko narodi na list Pr0#Tf*J prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene druiina k sal asrss ninl Uat Proevats atane ss vae enako, aa člane ali nsčlaas IU" ■ eno letno naročnino. Kar pa člani ie plačajo pri asesmsatu IIJ" tednik, sa jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni woks, rso da |e liat predrag sa člane »NPJ. List Prosveta Js vais lsitaias gotofo je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list mk dsa. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ■cm SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo zahtevsl sam svoj« tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je Uho naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznsniti uprsvnmvu »J ln obenem doplačati dotično vaoto listu Prosveta, Ako tei stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vwto narorn Cena listu Prosreta jet Za Zdruš. dršave in Kanado M-00 1 tednik in________4J0 S tednika in__________9 SO S tednike in__________1.49 4 tednike in__________1.20 5 tednikov in_______nič Za Evrope je ---------------- . 4#rUr)i si Izpolnite spodnji kupon, prilošite potr.bno ^^ Money Order v pianu in si naročite Prosveto. list. ki i« "« Za Chicago ia okolico Js 1 tednik ia ~ 2 tednika ia J tedniks ia 4 tedniks ia 5 tednikov ia 11.00 •1 $11 u It 1 JI PRO« VET A. SNPJ. 9997 So. Lawndale Ave. Chicago S3. I1L Prilošeno pošiljam naročnino sa list Prosrsto vsoto 1 L Ime________________________________Čl dn.it" * - Waaler ____________________________ Ustavite tednik in ga pripišite k asoji nsr<*n.n. članov moje drušinet 1. .........................................čl. dn*vs - j. __i i_________čl dnrftvs«- 4. ^ .............. čl*™*"* 9. - -čl dndtr* * ~ MMIS ........................" - Drl«*------ Slee naročnik D Star aeročnlk P