um Bajne svote se izdajo po vsem svetu leto za letom za oboroževanje. V Oxfordu je nedavno izšla knjiga ^Disarmement« profesorja Salvador de Madaringa, v kateri obravnava vprašanje stroškov oboroževanja. Na podlagi statistike dokazuje, da se — ne vračunši Zedinjenih držav, Rusije, Turške, Afganistana, Ekvadorja in Egipta — troši na svetu v oboroževalne svrhe letno 3865 milijonov dolarjev (nad 200 milijard dinarjev). Kako bajna svota se izda za te svrhe, ako priračunamo še gori navedene države, si lahko vsakdo prilično izračuna. Pisatelj navedene knjige trdi, da bi Društvo narodov lahko s to svoto poslovalo 600 let. Letno se torej troši v enem delu sveta 600 krat več za vojne svrhe nego za ohranitev miru. Toliko trošijo samo države, ki so članice Društva narodov in pri vsaki priliki povdarjajo svoje pacifistično razpoloženje. Ogromne, milijardne svote se trošijo za vzdrževanje ljudi in za nabavo mate-rijala, ki naj služi za vojno. Ta materijal je najdražji na svetu. Dočim štedimo na materijalu, potrebnem za šole, laboratorije, bolnice, zvezdarne, uporabljamo najboljše kemične in optične proizvode za vojne potrebe, najboljše jeklo dajemo vojskam na razpolago. A kako dolgo vzdrže dragoceni aeroplani, topi in ladje? Življenje aeroplana se meri po urah, število strelov, koliko se jih more izpa-liti iz enega topa, je manjše nego število dolarjev, ki so bili zanj potrošeni, ko je prišel iz tovarne. Vojne ladje preživo manj let nego je milijonov dolarjev, ki so bili potrošeni za njeno izgradbo. Vsi človeški talenti in vse človeško življenje služi pri oboroževanju zlim svrham in vsi objekti, ki se na ta način ustvarjajo, so prokleti z lastno destruktivno silo. Navaja se v prilog oboroževanju, da vendar delujejo tvornice, ki dajejo dobičke, da lahko tisoči delavcev najdejo pri tem delu svoj kruh. Tako govorjenje Je brezsmiselno. Zakaj s svotami, ki se izmečejo za oboroževanje, bi se lahko dale pokojnine vsem delavcem, ki so zaposleni v tovarnah za vojni materijal, in še bi ostali silni milijoni na razpolago za ostale državne potrebe. In če se ne bi izvajalo oboroževanje, bi rasla kupna moč prebivalstva, produkcija bi poskočila, ker bi se pojavile večje potrebe vsled zmanjšanja davčnih bremen. Oboroževanje pa izven tega rodi stalno atmo sfero nezaupanja Ined narodi in povzroča velike materljalne, intelektualne, duševne m moralne izgube. Oboroževanje vzdržuje ekonomsko teorijo, da je država poklicana, da se sama prehranjuje. Razlogi vojaškega in pomorskega oboroževanja rušijo vedno in vedno ekonom ske zakone. Španska bo vedno ostala žrtev svojega generalštaba, ki je iz strahu Pred francosko invazijo svetoval, da se na Španskem zgrade širše železniške wSLn,Ce neg0 p0 osfa,i Evr°P!. Ni mo- rpnK-initlJzraCunati’ ko,iko je racli te*a KUDiio špansko gospodarstvo. Velika kanal ^ ?avr£la predlog za izgradnjo loira nJP0 J^kavskim prelivom iz raz-obrambo države. Samo oboroževa- Pollfithh pMSlIKI v t)SUvfM' Mariborski Av-jomobllne in motorne nezgode. Na ovinku med Sv. Marjeto in Sv. Jakobom v Slovenskih gor. se je radi preostrega ovinka zaletel avto tvrdke Reich v jarek. Pri tej priliki se je zlomila sprednja os in obe kolesi lepega »Renaulta« sta odfrčali od svojegai trupla. Sreča v nesreči je ta, da sta oba udeleženca, Šo-er in potnik, ostala nepoškodovana. — Na, Betnavi m se je pripetila nesreča z motornim kolesom, ki je zahtevala dve žrtvi. Kovinski delavec Karol Kager je vozil motorno kolo, katerega je naenkrat izgubil iz svoje oblasti. Prevrnil se je z vozilom v jarek. Pri padcu je dobil notranje poškodbe ter nekaj lažjih poškodb na rokah in nogah. — Njegov sopotnik, 211etni tipograf Habjanič Edvard, pa se je poškodoval na levem stegnu ter na hrbtenici. Oba motociklista, ki sta zete nevarno ranjena, je rešilni oddelek od-premil v bolnico. Vozilo je motno poškodovano. — Aufblksanje in pretepi. Prvi maj je minil v znamenju nastopajoče pomladi. V prazničnem razpoloženju pa seveda ni manjkalo veseljakov, ki so se v večernih urah »v rožicah« zibali skozi mesto. V Lajteršperku so se ga nasrkali Josip V., France J. in Marija P., ki so v razigranem razpoloženju anf-biksali po Aleksandrovi cesti. Opomini stražnika niso zalegli in jih je moral povabiti na stražnico, kjer so se vedli prav nespodobno in žalili varnostne organe, tako da se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Aufbiksanje pa bo prineslo mestnim ubožcem majhen priboljšek. — — Seveda brez pretepa začetek mesec« težko mine. Na kegljišču na Meljski cesti sta se sporekla med sabo delavca Konrad B. in France K. Prerekanju pa j« sledil pretep, kjer sta se razgreta protiv-nika dodobra premikastila. Klofutala sta drug drugega in se metala po tleh. Ko pa ju je gostilničar hotel pomiriti, se je vmešal v pretep tudi vlakovodja Jurij P., ki se je lotil gostilničarja, češ da ne-jrre, da bi goste pometal na ulico. Jure Je bil tako agresiven, da je gostilničarju raztrgal suknjič In mu povzročil za 120 Din škode. Vročekrvneži bodo polagali račun pred sodiščem. — Pri koroškem kolodvoru na vogalu Frankopanove in Pohorske ceste pa so naznani pretepači napadli' Mirka L., Adolfa K. in Hermana S. Ob, delali so jih s palicami, da so jim na glavah zrastle grče, nato pa izginile v noS. Napadalci so odnesli s sabo tudi 120 Din vreden klobuk, menda kot trofejo na zma goslavno bitko. — Med majniško cvetje pa so se pomešale tudi nočne »cvetite«. Toda plevela ni mogoče iztrebiti. Kazni izgoni, zapori in splošno preganjanje Jim je v zasmeh. Trdovratno kljubujejo vsem ukrepom. Včeraj pa so zopet vtaknili 19-letno nepoboljšljivo Julijo S. in 211etnoi Micko K. v policijske zapore radi suma tajne prostitucije. Mica je že stara znanka hotela »Graf« in je bila izgnana zs daljšo dobo iz Maribora, toda skomine po mariborskih nočeh so tolike, da se še vedno v nevarnost podaja... kar jo bo stalo zopet nekaj dni’ svobode. Obnemogel }t na ulici 66 letni hlapec Ivan Radolič. V Sloveti* ski ulici se je vsled oslabelosti nenadoma zgrudU, nakar so ga z rešilnim vozom prepeljali v mestno oskrbniSnloo. Micka Kovačeva. Sinoči se je v neki gostilni na Pobrel* ki cesti neznana ženska najedla in napila, mesto denarja pa j^ izročila natakarici vizitko z nečitljivo pisanim imenom. Izgovarjala se je, da je slučajno pozabila denar doma, da pa stanuje v Melju »n da bo ob prvi priliki plačala zapitek v znesku 35 Din. Predno pa je prišel stražoH^ 1 je neznanka že izginila. Leto III. (X.)f štev. 99 Maribor, četrtek 2. maja 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.400 Valja meaeSno, prejeman v upravi ali p« poiti 10 Din, doatavljen na dem pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaai p* tarlfu Ogl««« aprajama tudi oglaanl oddelek .Jutra*' v Ljubljani, Preiernev« atlet it.« nje povzroča povsod zmanjševanje delovne podjetnosti. Tako oxfordski profesor! Brez dvoma, mnogo zlatega zrnja resnice! Ukraden ventilator. Kino podjetniku g. Valjaku so neznani storilci ukradli 1200 Din vreden ventilator. Pred nakupom se svari. U Parizu mirno PARIZ, 2. maja. Radi izrednih priprav policije je potekel 1. maj razmeroma mirno. Komunisti so se pripravljali na poulične demonstracije, do katerih pa ni prišlo. Policija je aretirala tekom dneva nad 3000 komunistov, med njimi več inozemcev. Zaplenila je tudi sedem avtomobilov, ki so služili komunistom za vzdrževanje zvez med posameznimi mestnimi deli. Policijska letala so krožila 'nad mestom in opazovala Ribanje ljudskih množic. Bombe u Barceloni MADRID. 2. maja. Tu so poskušali visokošolci demonstrirati proti vladi, a jih je policija pravočasno- razgnala. Komunisti so razdeljevali letake, ki pa jih je policiia takoj zaplenila. V podzemski železnici v Barceloni je eksplodiralo več bomb. ki so jih položili komunisti. V Barceloni so odkrili tudi veliko komunistično zaroto in so bili aretirani vsi komunistični voditelji. Spopad pri Kapfenbergu DUNAJ, 2. maja. Proslava 1. maja je bila v splošnem mirna, čeprav so hoteli komunisti motiti manifestacije socialistov. Policija je vedno še pravočasno ločila oba tabora in preprečila spopade. Mir je vladal tudi v provinci, razven v Kapfenbergu. V St. Marein pri Kapfenbergu je imel znani delavski voditelj Wa!lisch, ki je 11. julija 1928 hotel proglasiti v Brucku sovjetsko republiko, veliko zborovanje, ki pa so je Heimweh-rovci razbili. Ko so se ti potem vračali v Kapfenberg, so jih napadli socijalisti s kamenjem, pri čemur je bilo 19 oseb ranjenih, vendar pa nihče smrtno. Uelifca parada u fTloskvi MOSKVA, 2. maja. V navzočnosti članov sovjetske vlade se je vršila 1. maja velika parada rdeči!’ nistični voditelji so imeli pri tej obliki nagovore in predavanja o notranje-in svetovno-političnem položaju sovjetske Rusije. U Rngliji in Rmerifci neznatni izgredi LONDON,, 2. maja. Tu je prišlo za 1. maj le do neznatnih spopadov. Komunisti so imeli svoja zborovanja v Hydeparku, vendar ni prišlo nikjer do resnejših incidentov. NKWYORK. 2. maja. Majske slavnosti so potekle v Severni Ameriki povsod razmeroma inirno. Le v nekaterih mestih je prišlo do izgredov, ki pa jih je policija takoj likvidirala. Kralj u Topoli BF.OGRAD. 2. maja. Kralj Je odpotoval v Topolo, kjer ostane tudi za pravoslavne velikonočne prezir1- »Zeppelin** nad Dunajem Zrakoplov »Graf Zeppelin« je priplul danes nad Dunaj in je ob 12,45 krožil o-koli zvonika cerkve sv. Štefana. Z Dunaja je odplul v smeri proti Salzburgu. Enourna bitka v Berlinu KRVAVI POULIČNI BOJI MED KOMU TVIH, NA STOTINE TEŽKO BERLIN, 2. maja. Oblasti sc sicer pričakovale, da bo proslava 1. majnika krvava, vendar pa ni nihče pričakoval, da bodo poulični boji zavzeli tak obseg. Trajali so vso noč in tudi še danes dopoldne. Policija, je odredila obsežne varnostne ukrepe in je bila vrh tega ojačena še z berlinsko garnizijo. Le njenemu energičnemu na stopu se je po trdovratni borbi s komunisti posrečilo vzpostaviti zopet red in mir. Komunisti so v časopisju že več dni pozivali k pouličnim demonstracijam v čim večjem obsegu. »Die Rote Fah • ne« je pisala celo, da bosta Berlin in Nemčija 1. maja morala računiti s komunisti. V domnevi, da bo polic:ja najmočneje zasedla vH:i-a delavska predmestja, so se razdelili komunisti v one mestne dele, kjer je bilo u-ijmanj policije. Njihova taktika je šla za tem, udariti istočasno na več krajih. Najhniši je bil položaj v Parkstra-Be. kjer so komunisti — 3000 mo/ -r ' f!i tudi stroi”s r" ‘ bili obor ;- ; i z revolverh' in, palicami. V par-r • —'+-.»1 uri. Vstopnine ni. Ob tej priliki se bo sklepalo o izletu v Celje, ki se bo vršil meseca junija^——Odbotv--_________________1005 S. maja Union ob S. svatar KONCERT gospa Loviatova gospod Neralli »MARIBOR«« Pomočniški odbor trgovskega gremMa V Mariboru vabi vse trgovske pomočnike na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil dne 3. maja ob J420. url v hotelu »Za-morc«. Udeležba jc stanovska dolžnost. — Predsednik. — Narodno kulturno društvo v Mali Nedelji vprizori v nedeljo 5. maja točno ob pol 4. pop. v Društvenem domu zadnjikra ljudsko igro Manice Komanove »Prisega o polnoči«. Vabljeni vsi V- ronneobrojni udeležbi. — 1004 Prisotnost duha v smrtni nevarnosti KAKO JE PREPREČITI PANIKO? Panika je v večini nenadnih presenečenj najnevarnejši povzročitelj težkih nesreč. V naslednjih odstavkih bomo raz motrivali, ali je sploh mogoče preprečiti panike in zavarovati življenja strahopetnih zemljanov pred neizogibnim zlom, Vi radi malih vzrokov čestokrat povzroča dalekosežne posledice. Kdor bi nam vedel povedati, kako preprečimo ob prilikah manjših nesreč veliko paniko, bi veljal za največjega psihologa. Pred meseci smo čitali v ameriških časopisih o nekem cestnem pometaču, da je tisoče ljudi z izredno mirnostjo in hladnokrvnostjo rešil težke nesreče. Bil je v gledališču na poslednjem galerijskem sedežu in zadovoljno opazoval pikantno dejanje, ki se je odigra valo na odru. Nepričakovano pa je njegovo nemirno oko zapazilo, da se je vnel strop nad tisoči gledalcev, ki so zamaknjeno zrli na oder, ne da bi opazili, kakšna nevarnost jim preti vsled nenadnega požara. Mirno je zapustil svoj sedež, odšel v garderobo in se oblekel. Dve minuti kasneje se je pojavil v parterju in odšel direktno pred oder, od koder je nagovoril osuplo občinstvo, ki ni slutilo njegovih dobrih namenov. Igralci so ob prvih besedah nenavadnega mo-titelja predstave onemeli, cestni pometač pa je mirno spregovoril: »Ladies and Gentlemen, smejte se dalje. Ni nič tako nujnega. Ako takoj mirno in hladnokrvno zapustite svoje prostore in mimo odidete v garderobo, se oblečete in počasi odidete iz gledališča, bodo naši vrli ognjegasci imeli dovolj časa, da med iem pogasijo ogenj, ki preti gledališču in cenjenemu občinstvu.« Njegove prepričevalne besede so zalegle. Ljudje, med njimi tisoči otrok, so mirno zapustili goreče svetišče Talije, ne da bi se komu odtrgal samo en gumb. Rešitelja so nato naskočili reporterji, ki so bili v gledališču, toda možakar se je dobrodušno smejal njihovim vprašanjem. »Bil sem edini, ki je opazil ogenj in bil sem poklican, da to sporočim ljudem V kakrSnikoli obliki, samo da ne izzovem panike, ki običajno zahteva več žrtev,, kakor pa najtežje nesreče. Njegov posrečen domislek je torej rešil tisoče pred sigurno nevarnostjo, da bodo od nerazsodne mase pohojeni ali zmečkani. Nekateri preprečevalci panik se poslužujejo humorja, ki pa lahko dvorezno učinkuje. V Apollo-gledališču na Dunaju se je pred leti vnelo podstrešje za časa predstave. O požaru pa so obvestili sa- mo osobje, ki je bilo zaposleno na odru, ne pa občinstva. Med tem, ko so številni gledalci mirno uživali gledališko umetnost, so gasilci marljivo gasili podstrešje. Prvo dejanje se je bližalo h koncu, ravnatelj pa je ukazal, da se predstava nadaljuje brez odmora. Med tem je s podstrešja javil gasilec, da .preti nevarnost, da se udre radi silne vročirit* strop. Občinstvo je bilo treba torej odstraniti. Na oder se je podala skupina igralcev in najboljši komik, ki ga je premoglo gledališče, je v šaljivem tonu dajal navodila, kar je publiko tako navdušilo in razvnelo, da je domnevala, da je vse razumeti kot šalo in njegovega opozorila, da gledališče gori, sploh ni vzela resno na znanje. Mukoma je nato umetnik razložil občinstvu, da govori tokrat resnico. Toda smeha ni bilo konca nu kraja, končno pa so ljudje v najlepšem razpoloženj zapustili gledališko dvorano. Neki ameriški novinar pripoveduje tu. di zanimiv slučaj, kako so 4. maja 1906. leta preprečili v nekem newyorškem gledališču paniko. Bilo je na državni praznik in na ulicah so povsod v znak proslave pokali topiči. Novinar pa je po naročilu obiskal v gledališču slavnostno predstavo, v kateri je med dejanjem igralec imel spregovoriti sledeče besede. »In v tem je junak ustrelil ničvredneža.* Istočasno pa so med občinstvom zapo redoma počili trije streli in žrtev Stan ford White se je zgrudil na tla, dočim je morilec — multimiHjonar Harry Thaw s teatersko gesto izročil morilno orožjb stražniku, ki je priskočil žrtvi na pomoč. Publika ni opazila ničesar. Najbrž je domnevala, da spadajo streli k deja nju. Nenadoma pa se je poleg žrtve zgrudila v nezavest neka dama. Raz burljiva vprašanja so prekinila tišino, nato pa je publika začela drveti proti vratom. Gneča je postajala vedno večja in ljudje so se prerivali pri izhodih, padali, mečkali in hodili drug preko drugega. Moment katastrofe se je približal. V naslednjem trenutku pa so se pojavili na odru zopet igralci in kričali nad pevci, ki so utihnili: »Pojte vendar, gosi neumne!« Pevci in orkester so pričeli nerazumljivo pesem, ki je pritegnila pozornost prestrašenega občinstva. Naval k vratom je zastal in tesnoba pri izhodih je popustila. Igralci so s srečnim domislekom preprečili veliko nevarnost težkih nesreč, ki bi bile ob splošni zmedi neizogibne. Sptri KDO BO PRVAK SLOVENIJE. ISSK Maribor s ASK Primorje. Ob največjem zanimanju vse športne javnosti potekajo poslednje priprave za borbo med ISSK Mariborom in ASK Primorjem, ki ima določiti prvaka Slovenije za leto 1929-30. Prvk Maribora in prvak Ljubljane sta ukrenila vse, da si zagotovita čim več izgledov za uspeh. Igrišče Maribora je dobilo novo barijero, ker je računati na rekorden poset odločilne prireditve, ki se bo prvič vršila v Mariboru. Za popoln red je poskrbljeno v največji meri. Službo bodo vršili vsi člani Medklubskega odbijra, katerim je dodeljen kader rediteljev. Sodniško vprašanje še ni definitivno rešeno. Odločila bo ljubljanska sodniška sekcija. Koniske dirke v Ljutomeru se bodo vršile v nedeljo, dne 5. maja na dirkališču zadruge za vzrejo žrebet na Cvenu. Te dirke so za srez Ljutomer posebnega pomena, ker je ta srez edini v državi, kjer so kmetski posestniki sami gojitelji amerikanskega kasača in se. Jftorejo o priliki dirk videti najlepši produkti naše domačo kmečke reje. Želeti je °rej, da se dirke udeležijo vsi, ki jim je * srcu naša konjereja. Iz Ljutomera bo na Cven avtobus. Občinstvo bo oglo tudi staviti na posamezne konje aKovalce. Izletniki si orl tem lahko o- gledajo zanimivo žrebčarno na Cvenu, kjer stoji tudi naš najboljši žrebec »Ne-pomuk«, ki je lansko jesen kupilo Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru z državno in oblastno pomočjo na Dunaju. Nova točka na ljutomerskih konjskih dir kah bo galopsko jahanje za častnike, ki so obljubili svojo udeležbo iz Čakovca in Varaždina. Ljutomerske dirke so zna čile za srez Ljutomer vedno kmetski praznik in upamo, da bomo tudi to pot videli na Cvenu zbrane vse naše konje-rejce s svojimi plemenitimi konji. Kasaško drušlvo v Mariboru priredi o binkoštih, dne 19; in 20. maja velike konjske dirke in so prepozicije že razposlane vsem interesentom. Vsak dan bo 6 kasaških dirk in ena galopska. Prvi dan, binkoštna nedelja, je na sporedu dirka za jugoslovenski kasaški der-by, za katerega je določena državna nagrada v znesku 20.000 D'ip. Med posestniki amerikanskih kasačev vlada veliko zanimanje za dirke in je tako pričakovati velikega števila najboljših kasačev iz cele države. Zaključek prijav je dne 12. t. m. ob 18. uri. p ere sam ! u lU Naš zakon /? srečen, pravi mlada gospa Mica. »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam." pere sam ! Varvkjfe perilo! ■ T\ V .j 'X> Sodniška sekcija — službeno. Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor rez. - Svoboda rez. ob pol 15. g. N e-mec, SK Rapid rez. - SK Železničar rez. prvenstvena ob 10. dopoldne na igrišču Rapida g. Mohorko. Stranska sodnika pri tekmi ISSK Maribor - ASK Primorje g. Franki, g. Mohorko — Kandidati, ki žele polagati sodniške izpite, dobijo pri tajniku poverjeništva prijavnice. Izpiti se bodo vršili bržkone 4. in 5. maja v Ljubljani. Kandidat Turino se vabi, da se tekom treh dni zglasi pri tajniku. — Tajnik. Pozivajo se kandidati Vesnaver, Bizjak, Turino in Ermenc, da se zanesljivo udeležijo sestanka sodniške sekcije, ki bo v petek 3. t. m. ob 20. v kavarni *Astorija«. Službene objave MOLNP. Prvenstvena tekma rezerv Rapida in Železničarja se radi popravljanja Igrišča ISSK Maribora preloži na Rapidovo igrišče. Službujoči odbornik g. Kokolj. Pričetek ob 10. dopoldne. »Maribor« rezerva in »Svoboda« rezerva pa nastopita v predtekmi ob pol 15. v Ljudskem vrtu. Kovač, ki sklepa zakone Kovač Gret Green na Škotskem je silno popularen človek, ker ima pravico, da sklepa zakone. Njegova pravica je tradicijonalna in se prenaša od očeta na sina. Ako njega slučajno ni v kovačnici in pride kak parček, da se poroči, potem lahko izvrši opravilo tudi njegova žena. Toda že celili 100 let se ni pripetil,podoben slučaj. Sele pred nekaj tedni je imela kovačeva zena priliko, da izvrši tako poroko. Nedavno je izginila lSletna hčerka nekega bogatega trgovca v Essexu. Pozneje so ugotovili, da je pobegnila z I91etnlm dijakom Mappinom, ki je stanoval pri njenih stariših in bil prijatel. njenega brata. In res so že nar dni ua-to našli mlado dvojico v VVinderincru in sta bila že poročena. Z avtomobilom sta odpotovala k znamenitemu kovaču in ker njega ni bilo doma. ju je poročila njegova žena, čim sta dokazala. da sta že več kot 21 dni na Škotskem. To je namreč edini pogoj, ki se zahteva od takega parčka. Obred se vrši zelo priprosto. Ženin in nevesta se prime-a za roko in na vprašanje, ali sta zadovoljna drug z dragim, odgovarjata z »da«. Nato si zamenjata prstane, sledi tradicijonalni poljub in poroka je cončana. Poročenca dobita potem še pismeno potrdilo, da sta pravnovcljav-no poročena in da sta tudi plačala kovaču predpisano pristojbino. „ZIata“ mrzlica v Rmerifci Ameriko je zopet zajela »zlata« mrzlica. Odkar so v severni Aljaski odkrili nove zlate žile, drve bogastva željni ljudje z vseh strani sveta zopet trumomo tjakaj. Seveda sedaj tem pustolovcem ni treba več potovati v obljubljeno deželo na pasjih saneh ali peš, temveč se poslužujejo kar letal, da se čimprej, čim komodnejše in zanesljivejše približajo sreči, ki jo pričakujejo. Pred kratkim je neki farmer pri gradnji kanala zopet naletel na močno zlato žilo in je prodal pravico eksploatacije za tri in pol milijona dinarjev. Dokaz sposobnosti. Ravnatelj veletrgovine z damskim kon fekcijskim blagom je iskal dobrega aranžerja izložb. Trgovski pomočnik Muhič se je zglasil, v pisarni in se osebno ponudil ravnatelju. »Ali imate dovelj izkušnje?« — »Pri tvrdki, ki me je odpustila, sem uredil samo enkrat izložbo, vendar ni bilo v mestu dame, da bi se ne bila ustavila pred razstavljenimi predmeti.« — »Izvrstno, imenitno! S čim pa se je pečala vaša trgovina?« —• »Z razprodajo ogledal.- Mfheel Zevaco Beneška Ifubimea Zgsctovlitskl remm iz starih Benetk 68 Bianka je dolgo minuto gledala Rolanda. »Da«, je dejala naposled, »zdi se mi, da vas lahko smatram za svojega prijatelja. Vi niste podobni ostalim ljudem, ki prihajajo v hišo moje matere. Vaši pogledi nimajo tistega nesramnega izraza, kakor pogledi njih vsfeh. In to me muči: da vidim toliko ljudi okrog svoje matere. Meni bi se hotelo majhne hišice, kjer bi živeli sami, ona in jaz...« »Torej vas nič ne mika udeleževati se veselic, ki se prirejajo v tej palači?« »Groza me je pred njimi. Še včeraj sem kleče prosila svojo mater, naj se jim odreče. Pa ona ni hotela. Oh, kako sem nesrečna!« Bianka se je razjokala. »Nesrečna je, zares!« je zamrmral Roland. . Pustil je deklici, da se je razjokala; kmalu se ji je zopet vrnil mir. »Svojo mater pa imate vendarle radi?« je povzel on nato. »Da, ljubim jo... In jo pomilujem. Kajti že po-gostoma se mi je zdelo, da tudi ona ni srečna. Ljubim svojo mater, gospod. Če bi se morala žrtvovati za njo, bi se z veseljem. A vendar se mi zdi, da bi bilo zame boljše, če bi šla odtod.. .>.< Roland se je zdrznil. »Toda zakaj bi radi odšli«, je vprašal, »ko vendar ljubite svojo mater in jo obožujete?« »Ne vem. Duši me tukaj.« »Morda niste dovolj svobodni?« »Ne, ne zato. Malo me briga, da živim kakor v Ječi. Duši me, ker se mi zrak, ki ga sope človek v tej hiši, dozdeva težak in pregrešen; duši me, ker čutim in slutim, da se gode reči, ki me je strah pred njimi... Kakšne?... Sama ne vem. In to, da ne vem, mi je strašna muka.« »Pomirite in potolažite se, dete moje; nič se ne godi v tej hiši, kartbi vam moglo biti povod, da se bojite.« 'Ona ga je srepo pogledala. »Vi ne govorite tega, kar mislite; to čutim po obotavljanju vašega glasu, ki je drugače tako svoboden. Vaše oči se obračajo v stran. Zakaj mi ne poveste resnice? ...« »•Zato, ker vam mora ostati ta resnica prikrita«, je dejal Roland z nemirom, ki je presenetil njega samega. »Ne izkušajte jo izvedeti. Ostanite za- je, da vam ne zaupam. — V čem mi ne zaupate? je vprašal Roland začuden. Bianka je zardela. — Nisem vam povedala vsega . . . Toda potrebno je . . . Neki človek . . . eden izmed njih, ki zahajajo' v to hišo .. . — No?... — Moja mati me je nekega dne proti svoji navadi vzela podnevi s seboj na Lido. Tisti človek naju je srečal. Spoznal je mojo mater, dasi je nosila prta v svojem stanovanju.... Ako se odpro kaka pajčolan: približal se nama je, in leden mraz me je vrata, skrijte se. Če slišite glasove, zamašite si oblil pod njegovim pogledom. ušesa, če vidite kako senco, zaprite oči! »Ah!« je vzkliknila Bianka. »Zdaj vidim, da ste moj pravi prijatelj...« »Da, da prijatelj; o tem ne dvomite.« »V par besedah ste popisali življenje, ki ga živim v tej hiši. Kajti vse, kar mi priporočate, delam že zdavnaj; toda doslej sem delala to le iz notranjega nagiba, ne vedoč, ali mi je v rešitev ali v pogubo. Ah, gospod, če bi se vam posrečilo, pregovoriti mojo mater, da zapusti Benetke... Preden sem prišla semkaj, sem bila tako srečna...« — Kje pa ste bili prej? —Na kmetih, blizo Mantove. Mati je prihajala po dvakrat na leto k meni, in takrat — kako srečni sva bili! Skupaj sva tekala po travnikih, kakor dve sestri. Kadar je ona odhajala, sva jokali obedve, da se nama je trgalo srce. A vendar bi se rada zopet vrnila v tisto življenje .... — Upajte, storiti hočem vse, kar je mogoče, da pregovorim vašo mater . . . Bianka je sklenila roke. — Potem sva obe rešeni! je dejala, ne da bi poznala globoki pomen svoje besede. Kdaj boste govorili z mojo materjo? — Kakor hitro bo mogoče. Morda še nocoj. Ali, bolje . .. jutri, da, jutri; kajti premisliti moram, kaj ji porečem. — Dobri ste. gospod. Res ste dobri. In žal mi — Ali bi mi mogli popisati tega človeka? — Odurno grd je. Tisti dati je nosil abatskl plašč, nogavice pa je imel višnjeve. — Bembo! je zamrmral Roland zamolklo. — Mesec dni kasneje sem nenadoma zagledala, da se ta vrata odpirajo. Tisti človek je stal na pragu. Obraz mu je gorel: in take reči je jel blebetati, da jih skoraj nisem slišala, tako me jih je bilo groza. Zakričala sem na ves glas. Moje služkinje so pritekle, in on je odšel, opravičujoč se, češ, da se je zmotil.. . — Kaj pa je dejala vaša mati, ko je izvedela? — Nisem si upala, povedati ji ta doživljaj. Toda strah me je. in še danes se ga ne morem spomniti, ne da bi trepetala. — Pomirite se, je dejal Roland, s tako temnim glasom, da je deklica prebledela. Jaz vas hočem braniti pred tem človekom. — Torej ga poznate? — Da, poznam ga, je odgovoril Roland, in nje* gov obraz se je nenadoma izpačil. Nato sc je premagal ter dodal s čudnim gla* som: — Z bogom, dete moje. Ničesar se več ne bojte, in blagoslovite slučaj, ki je storil, da sem vas videl ter govoril z vami. Odslej se ne bojte ničesar več; pod mojim varstvom ste. (Nadaljevanje sledi). poar*. dovalne In ••tljalna namant •btlnatra; vaaka baaedaSO p, Mgnuurjil znaaok Dl« B- >P. Mali atlasi ŽanHva, dopiaavanja In ogla. •i trgevikega aH reklamnega *nata)a: vsaka beaada 60 p, esjmanjfl znMak Din 10'w Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kuies« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. RibeŽe ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel In smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave- Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. 'Jedilne servise Iz porcelana- Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg St. 5. 334 Vrtnice* visoke in nizke ter plezalke, ciprese, rlblzel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Je- mec, Razlagova tl- 679 Sobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Fotografiram vse. Domači, industrijski ih športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto* atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer. Gosposka 39. 463 5—6000 Din mesečnega zaslužka nudim potom potovanja z drž. mono* polsko robo. Gospodje in dame s sigurnim nastopom se naj javijo z dokumenti Kopitarjeva ul. 14 II., desno, od 10.-12. in 2.-5. ure. 1011 Izgubil sem aktovko s prospekti nekega avtomobilskega zastopstva in raznimi dokumenti. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v upravi lista. 1010 Hitro, poceni in dobro popravlja Čevlje vseh vrst samo Brzopodplata. Maribor. Tattenbachova 14- 778 Gramofon dobro ohranjen, z 21 ploščami prodam. Naslov pove uprava. 996 Seno v balah poceni pri tvrdki Birkmayr, Meljski dvor. 933 Solnčno sobo oddam eni ali dvema osebama. Tržaška c. 20, vrata 10. 997 PRINCESKO ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVI. .JUTRA" IN „VECERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 ZVEZDANK0 Najboljša vata prašek in pasta za snaženje srebrnine Lokal na ulico v Lekarniški ulici, takoj oč- in posrebrenih predmetov dobite pri dam. Vprašati v trgovini I. Preac, Gla- tvrdki M. Jlger-jev sin, urar, Gosposka ulica 15. 920 Služkinja, starejša, ki je vajena vsacega dela, išče službe v Mariboru ali v bližini. Ponudbe pod »Služkinja« na upravo. 998 Na hrano in stanovanje sprejmem gospoda ali otroka. Zg. Radvanje št. 13, Breznik. 999 Stanovanje dve sobi, kuhinja in pritikline s trg. lokalom vred oddam v najem. Naslov v upravi. 1000 Damsko kolo skoraj« novo prodam, žavna cesta 24. I. Kogelnik, Dr-994 vm trg. 1001 Mebtfrano sobo z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu; Jože-Vošnjakova ul. 19 I. desno. Vprašati od 13.—20. ure. 1009 Kuharica poštena in pridna,. 28 let stara, iš8e mesta. Naslov pove uprava »Večerni-ka«. 1007 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kflttner. Maribor, Vojašniški trg 3. 52 V pondeljek in torek, dne 6. in 7. tm. ob 9. uri se bo vršila na glavnem kolodvoru javna prodaja na železnici najdenih predmetov, 1008 POhiŠtVO Kralj Debeluh in preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni E rti, pohištveno lago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri HIffiOLPBEiS Maribor ospoika ulica 20. cn ki zasloni Ceniki zastonj Prevzem gostilne! Dovoljujem si cen), občinstvu nazninlti, da prevzamem s 1. najem .Gostilno pri Škorcu* Maribor, Vodnikov trg 3 Točil bom prvovrstna piistna dalmatinska črna in bela vina, kakor tudi izborno opolo. Mrzla In topla jedila bodo cenjenim gostom vedno na raipolago. Specijalltete: dalmatinska Sunka, dalmat. sir, ribe Itd. Prizadeval si bom cenjene goste najbolje pastrečl ter se najtopleje priporočam. Teme NlitlC sinko Debelinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEtERNIKA“ MARIBOR. ALEKSANDROVA «§TA13 ltdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: P Stanko D« ran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik tela v Mariboru.