Minino Diafana y gotovfnf. Leto XXI., st. 72 LfnMfana, petek 29. marca I940 Cena 2 Din Upravnlfitvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, éelen-burgova ul. — Tel. 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 17.749. Volitve v Kanadi Za Veliko noč so imeli v Kanadi volitve v parlament. Njihovi rezultati so v glavnem že znani. Vladna stranka je dobila ogromno večino. Volitve niso pomenile nikake senzacije niti za Kanado, niti za inozemstvo, zanimive in važne pa so v toliko, ker so bile prve volitve v državi, ki je v vojni. Prejšnji kanadski parlament je bil izvoljen leta 1935. dne 14. oktobra. Ker vlada pravilo petletne dobe, bi mu zakonodajni čas potekel letos ieseni. Toda vlada pod predsednikom Macken-zie Kingom je razpisala volitve že nekoliko Prej. kar je takrat vzbudilo nekai presenečenja, ker ni bilo videti ničesar, kar bi jo sililo k temu koraku Razpolagala je v parlamentu z zanesljivo večino, saj je pripadalo liberalom od 245 poslanskih mest nič manj ko 178 mandatov, dočim so razpolagali konservativci, glavna opozicijska stranka. samo s 36 zastopniki Tudi se v političnem pogledu ni opazila nikaka razlika v odnosajih do evropske vojne. Za odločno pomoč Angliji ter za popolno izvršenje dolžnosti, ki jih nalaga zavest skupnosti britanskega imperija, so bili v Kanadi vsi, tako vladna stranka kakor opozicija. Kljub temu je izjavila vlada, da hoče že takoj apelirati na prebivalstvo, da se pokaže pravo razpoloženje volilcev ter-da dobi po tem potu vlada jasno sliko, da bo mogla potem svojo vojno politiko izvajati s polno avtoriteto. Vlada je posebej nagla-šala. da hoče imeti tudi za spremenjene razmere polno avtoriteto, da bo mogla sistematično vzeti v roke izvedbo celotnega programa vojnih priprav. In dobila je res mandat za nadaljnjih pet let. Rezultat volitev ni presenetil. Nihče ni pričakoval, da bi se ta čas razpoloženje kanadskih volilcev p re vrglo, in zato nikjer niso računali z možnostjo konservativne zmage. Po dosedanjih vesteh pa je zmaga vladne stranke še večja, kakor se je pričakovalo, tako bo razpolagala v parlamentu še z večjo večino nego dosedaj. Kakor rečeno, niti vladna rr;ti konservativna stranka nista nikdar nehali naglašati, da sta za polno pomoč matični državi in da bosta napeli vse sile. da se doseže čim prej končna zmaga. Samo v tem je bila razlika, da so konservativci kot slabši želeli koalicijsko odnosno nacionalno vlado, dočim so liberalci take predloge smatrali za nezaupnico Volilci so jim dali prav in odnošaj med vlado in opozicijo zavisi sedaj od drugih okolnosti, ne več od volilcev. Volitve v Kanadi so intsresantne predvsem kot zrcalo razpoloženja v tem velikem in pomembnem dominio-nu. Pokazale so zlasti, da defetizem tu nima zaslombe. nai prihaja od koder koli. Tudi komunistična propaganda ni našla nikakega odmeva. Prebivalstvo je z glasovnicami dokazalo, da je zares tako razpoloženo, kakor ga popisujejo zunanji poročevalci. Britanski imperij je okoren v svojih skupnih gibanjih, v celotni akciji, toda kadar re raz-giblje in se loti akcije, potem je to sila. ki se ne da tako zlahka ustaviti. Tako popisujejo nevtralni opazovalci razpoloženje v Veliki Britaniji in v njenih dorninionih. Kanada je bila prva na vrsti, da pokaže, kako je z njenim razpoloženjem in z vezmi britanske skupnosti. Po pravici pravijo v Londonu, da je Kanada to preizkušnjo dobro prestala. Volilni rezultati Kanade so tem bolj interesantni, ako vzamemo v poštev njeno dokaj pisano sestavo. Saj je od njenega prebivalstva skoraj tretjina Francozov, kajti od dobrih deset milijonov je le malo manj ko tri milijone francoskih rojakov. Od angleško govorečega prebivalstva pa je skoraj šestina Ircev, blizu en milijon in tri sto tisoč. Od ostalega prebivalstva jih pripada zelo mnogo potomcem doseljencev raznih narodov. Pokazalo se je, da je kanadska dominionska skupnost in britanska imperialna solidarnost močnejši faktor kakor razna druga nasprot-stva. ki se sicer oglašajo med prebivalci Rezultat je tem bolj poučen, ko ima Kanada za soseda mogočne Zedinjene države, oa bi se moglo pojaviti razpoloženje za naslonitev na nje. Zdi se, da ne bi bilo ničesar lažjega, kakor postaviti geslo, naj se ljudstvo osvobodi nujnosti krvavih in materialnih žrtev za evropske spore s tem, da se zrahljajo vezi z Anglijo ter se dominion približa mogočnim krilom ameriške Unije, ki bi ga pač mogla z uspehom ščititi. Nič takega se ni pojavilo. Kanada je del britske skupnosti v sreči in nesreči. V zadn^h tednih je bilo tudi na samem Angleškem že nekaj nadomestnih volitev V njih so si ponovno stali nasproti kandidati strank, ki so si diametralno različni v stališču napram voini. Pokazalo pa se ie v volilnih izidih. da pacifi7em nima pristašev, ker so povsod z ogromno večino zmagali kandidati, ki so zagovarjali načelo Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo : Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. awe Moini svet Angšiia in Franala sia s® s&orazumelš, da ne bosta sklepali mora wh Sega nuditi lamstva za tramu vzpostavitev mednarodnega reda f. in London, 28. marca. s. (Reuter) Danes je bilo v Londonu 6. zasedanje vrhovnega angleško - francoskega vojnega sveta. Seje sveta so bile tako dopoldne kakor tudi popoldne. S francoske strani so se zasedanja udeležili ministrski predsednik in zunanji minister Rey-naud, mornariški minister Campinchi, letalski minister Laurent Eynac, veleposlanik Corbin, nadalje načelnik zunanjega ministrstva Leger, vrhovni poveljnik zavezniške kopne vojske general Gamelin, poveljnik francoske vojne mornarice admiral Darlan, poveljnik letalstva general Vuillemin in general Koeltz. Z angleške strani so bili na-vzočni ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Halifax, mornariški minister Churchill, vojni minister Stanley, letalski minister Wood, nadalje podtajnik v zunanjem ! ministrstvu Cadogan, poveljnik angle-; škega letalstva Newal, poveljnik mornarice admiral Pound in šef generalnega štaba Ironside. Ob začetku seie je ministrski predsednik Chamberlain posebno toplo pozdravil francoskega ministrskega predsednika, ki se je prvič udeležil zasedanja vojnega sveta kot šef francoske vlade. Zvečer je bil izdan o zasedanju uradni komunike, ki ugotavlja predvsem, da je vrhovni vojni svet premotril razvoj strateškega položaja od zadnjega zasedanja vrhovnega vojnega sveta dalje ter sprejel sklepe o bodoči smeri akcije. Obe vladi sta se na osnovi sporazuma, ki sta ga v septembru lanskega leta podpisala finančna ministra Simon in Reynaud, v svrho njegovega razširje- nja odločili za naslednjo slovesno izjavo: Vlada republike Francije in kraljevska vlada Anglije in Severne Irske sta se medsebojno sporazumeli, da se v teku sedanje vojne ne bosta pogajali in ne bosta sklenili premirja ali miru, razen po medsebojnem sporazumu. Tudi ne bosta proučevali mirovnih pogojev, razen takih, ki bodo po medsebojnem sporazumu nudili garancije za trajno varnost. Po sklenitvi miru se zavezujeta obe vladi, da bosta vzdrževali medsebojni kontakt v svoiih akcijah v vseh ozirih. dokler bo to potrebno za njuno varnost in rekonstrukciji drugih narodov, kakor tudi vzpostavitev mednarodnega reda, ki naj zasigura svobodo vseh narodov, spoštovanje zakonitosti in ohranitev miru v Evropi. Pariz, 28. marca. br. Ministrski predsednik Reynaud se je z vsem svojim spremstvom nocoj vrnil iz Londona. Vojni minister Daladier se današnje seje zavezniškega vrhovnega vojnega sveta ni udeležil, ker še ni docela okreval od svoje poslednje poškodbe. Blum za ustanovitev vcfsiega direkt®rifa Pariz, 28. marca, br. V današnjem »Po-pulairu« je objavil Leon Blum zanimiv članek, v katerem se z veliko odločnostjo zavzema za to, da bi se ojačila francoska vojna politika ter čimprej izsilila odločitev na bojišču. V ta namen predlaga socialistični voditel,] ustanovitev posebnega vojnega di-rektorija, kateremu naj bi eventualno pripadali tudi politiki, ki niso v vladi. Ta di-rektorij naj bi imel glavno besedo v vseh vojaških, političnih in diplomatskih vprašanjih. ov m Slikan aiž&Jjf Basel. 28. marca. »Basler Nachrichten« lijanskih listov, ki se izražaio skrajno skeptično slede moskovskih zagotovil Organ italijanskega zunanjega ministra »II Telegrafo« naglasa, da je Rusija uvidela, da ni sposobna voditi vojne. Zato ie tudi na hitro roko sklenila mir s Finsko. Z gotove strani se sicer skuša Doslati Rusijo v ogenj, toda moskovski mogotci so oo bridkih izkušnjah na Finskem postali skrajno previdni. »Stampa« naglaša. da ie Stalin ciničen oportunist. ki skuša izvleči iz sedanjega evropskega konflikta čim večie koristi za boljševiško stvar. Italija dobro nožna načrte Moskve in zato ne more biti niti govora o tem. da bi Italiia kdai postala vojaški zaveznik Sovjetske Rusije. če m vsako ceno preprečiti, da bi se R srn Ja na »Italija ne zaveznik Sovfetov« Curih, 28. marca. z. Beograjski dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« javlja svojemu listu, da zanimanje za trozvezo Rim - Berlin - Moskva na Balkanu vidno pojema. Sedaj je jasno, da Italija ne želi, da bi se Sovjetska Rusija zasidrala tudi na Balkanu in skuša italijanska diplomacija to za vsako ceno preprečiti. Poslednje informacije kažejo tudi na to, da so v Moskvi opustili svoje prvotne načrte in da se namerava Moskva omejiti predvsem na iz-boljšanaje svojih gospodarskih odnošajev. O vsem tem so se vodili med Rimom in Beogradom, ki sta v zadnjem času v stalnih stikih, živahni razgovori. Stališče, ki sta ga v tem pogledu zavzeli Italija in Jugoslavija, zajema vedno bolj tudi Romunijo. Tuja propaganda si prizadeva vplivati na razpoloženje javnosti balkanskih držav, kar je imelo zlasti v zadnjih dneh za posledico precejšnjo desorganizacijo javnega mnenja. Ciano pofde v Berlin Curih, 28. marca. o. Po vesteh itz Rima v poučenih krogih ne smatrajo za izključeno, da bo italijanski zunanii minister Ciano v kratkem odpotoval v Berlin kier bi vrnil obisk nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu. Do tega obiska nai bi prišlo po enem ali dveh tednih, ko bodo dovršene vse nemške diplomatske priora- z. Rimski doo'snik j ve za obisk Molotova v Rimu. Tako bi citira celo vrsto ita- j prišlo do italiiansko-nemško-ruskega sestanka na nemškem ozemlju. Aktivnost zaveznikov na Bližnfem vzhodu Kairo, 28. marca. s. (Reuter). Na vsem Bližnjem vzhodu je opaziti živahno aktivnost angleške in zavezniške vojske. Južno od Kaira so se danes v puščavi pričeli veliki kombinirani manevri avstralske, novozelandske, angleške, indijske in egiptske vojske. Istočasno so se pričeli veliki manevri tudi v Transjordanlji. Raztezajo s& preko cele dežele. V njih sodelujejo tudi arabski oddelki emira Abdulaha. V Palestini je bil osnovan poseben urad. ki ima nalogo, da skrbi za preskrbo angleške in zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu. V angleško vojsko se neprestano prijavljajo novi židovski prostovoljci. V Jemen je dospela iraška vojaška misija, ki bo vodila vežbanje jemenske vojske. Tudi Torčlja na straži Ankara, 28. marca. j. (Havas). Današnji turški listi enoglasno odobravajo Sa-radžoglove izjave glede stališča Turčije do morebitnih dogodkov na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Tako »Yenisabah Hu-sein Džahid« izjavlja, da v primeru kakega napada na Balkan, Turčija ne bo mogla storiti dragega, kot intervenirati z vojaško silo, zakaj Balkanska zveza je tako solidna tvorba, da bi bil napad na eno izmed članic te zveze istoveten z napadom proti Turčiji. Turčija je takoj po aneksiji Albanije storila vse potrebne ukrepe za svojo obrambo. Turčija se smatra za gospodarja in edino poklicanega stražnika morskih ožin Bospora in Dardanel. Turčija ne bo nikoli dopustila, da bi se na Balkanskem polotoku utrdila kaka tuja velesila. Ankara, 28. marca. j. (Havas). Turški maršal Fevzi čakmak je včeraj izvršil inšpekcijo protiletalske obrambe turške prestolnice ter njene okolice, ter dalje pregled letalske šole v Itmesutu. čakmak je izrazil svoje zadovoljstvo nad dosedanjimi uspehi, ki jih je dosegla Turčija v protiletalski obrambi, ter je ob tej priliki izjavil, da je usoda Turčija v polni meri odvisna od n,jene močne zračne armade. ersnca an oslanikov ia Balkanu Anglija skuša parlrati nemško diplomatsko aktivnost v južnovzhodial Evropi London, 28. marca. s. (Reuter) Zunanji diplomatsko akcijo na Balkanu. Dejstvo, : u ± _ X___ 1 _ _ T* _ li __ — — A«« Z V n M #rl nr>lr - ... ___ minister lord Halifax je povabil angleške poslanike v Ankari, Atenah, Sofiji, Beogradu. Bukarešti in Budimpešti, da pridejo že začetkom aprila v London na posvetovanje. Istočasno se bo mudil v Londonu angleški veleposlanik v Rimu sir Percy Loraine, ki bo tedaj na svojem rednem dopustu. London, 28. marca. s. Diplomatski dopisnik angleškega radia daje naslednji komentar h konferenci balkanskih angleških poslanikov, ki jo je zunanji minister lord Halifax za prihodnji teden sklical v Londonu: Konferenca je znak močne angleške diplomatske akcije, ki naj kontrira nemško energičnega vojnega nadaljevanja, zoper komunistične kandidate, ki so vo-lilcem obetali, da bodo storili vse za takojšen konec vojne. S temi vtisi se ujemajo rezultati, ki jih prav sedaj poročajo iz Kanade. da je zunanji minister lord Halifax sklical konferenco angleških poslanikov na Balkanu, pomeni, da se popolnoma zaveda ciljev, ki jih Nemčija zasleduje in da je pripravljen pomagati balkanskim državam v skladu z osnovno smernico angleške politike, ki pravi: Balkan balkanskim narodom. Anglija želi, da južnovzhodne evropske države medsebojno sodelujejo za svoje lastne koristi, obenem pa se s tem izognejo možnosti, da bi prišle pod tuje vplive. London, 28. marca. o. (Reuter). V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo veliko važnost sestanku angleških poslanikov Londonu, ki so akreditirani pri vladah balkanskih in jugovzhodnih držav. V teh krogih smatrajo, da so zavezniki s svojo premočjo na morju, s svojo vojsko na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter na podlagi prijateljstva s Turčijo, v stanju nuditi balkanskim državam vso stvarno zaščito proti morebitnemu napadalcu. Prav tako poudarjajo, da predstavlja Balkan vrata v eno Izmed najbolj važnih pod- ročij. Anglija noče ničesar od južnovzhodne Evrope. Njen edini interes v tem delu j sveta je ohranitev samostojnosti malih držav. Odločena je in tudi more preprečiti vsak napad, čigar namen bi bil pretvoriti južnovzhodno Evropo v i-pot k Bagdadu«. V svetovni vojni je bil eden izmed glavnih ciljev zaveznikov osnovanje neodvisne Jugoslavije. Z njihovo zmago je bil ta cilj tudi dosežen. V sedanji vojni je eden izmed njihovih glavnih ciljev ohranitev neodvisne Jugoslavije. V Londonu ni niti najmanjšega doma, da bo ta skromni vojni cilj tudi dosežen. Nemci o odpoklicu Suriča Berlin. 28 marca AA. Današnji nemšk jutranjiki prinašajo o Suričevi zadevi le kratke izjave. Listi menijo da ie iniciator tega ukrepa predsednik francoske vlade Reynaud. »Völkischer Beobachter« oravi: Zahteva francoske vlade oo odpoklicu poslanika Suriča ie prva gesta predsednika Revnauda ki ie obenem zunanii minister Takoj ko je prevzel svoi resor na Orsav-skem nabrežju, je Revnaud v svolem prvem govoru obljubil večio diplomatsko živahnost. Toda v tem orimeru ne gre za kakšno veliko živahnost, temveč za zelo maihno akcijo. Tudi Belgija proučuje mednarodni psložaj Bruselj, 29. marca. br. Agencija Belga poroča, da je zunanji minister Spaak pozval belgijske poslanike iz glavnih evropskih držav, naj takoj pridejo poročat o položaju v dotičnih državah. Agencija izrecno naglaša, da razgovori v Bruslju ne bodo presegli okvira običajnih informativnih sestankov zunanjega ministra z diplomatskimi zastopniki v tujini. dila take spremembe na francoskem poslaništvu v Rimu doslej še ai. Milan, 28. marca. z. Londonski dopisnik Corierre della Sera« poroča, da so bile vesti o tesnejšem zbližanju Francije z Italijo sprejete v Londonu dokaj neugodno. Angleška vlada je po mnenju dopisnika proti temu, da bi Francija v tako važnem vprašanju postopala na lastno pest in smatrajo, da bi bil o tem potreben predhodni sporazum med Londonom in Parizom. Ugifcasija o obisku Molotova v Beriiss« Curih, 28. mai ca. z. O nameravanem obisku Molotova v Berlinu poroča berlinski dopisnik vNeue Zürcher Zeitung«, da je ves ta načrt šele v razpravi, vendar pa ni izključeno, da pride v enem aii dveh tednih go sestanka, na katerem bo zastopana tudi Italija in na katerem bodo obširno razpravljali o vseh perečih mednarodnih problemih. Zblizanfe Francije in Italije Pariz, 28. marca z. Del francoskega tiska tudi danes razpravlja o bodočih odnosajih med Parizom in Moskvo in zahteva od vlade energičnih ukrepov proti komunistom. »Oeuore piše, da nadaljnjo vzdrževanje diplomatskih odnošajev z Moskvo le omogoča komunistično propagando. Pač pa se list zavzema za zbližan je Francije in Italije. Razširile so se celo vesti, da se dosedanji francoski poslanik v Rimu Francois Poncet, ki je bil pozvan na poročanje v Pariz, ne bo več vrnil na svoje mesto. Za njegovega naslednika označujejo bivšega ministrskega predsednika LavaJla, ki je že svoječasno po abevnskem konfliktu uspešno posredoval v Rimu Oficielnega potr- New York. 28. marca. i. (Havas) Danes se je vrnil v Zedinjene države na italijanskem parniku »Conte di Savoia« s svoie evropske turneje Rocseveltov odposlanec Sumner Welles. V newyorski luki je Wellesa pričakovala velika množica ljudstva, ter zastopniki ameriškega in tuiega tiska. Na vprašanje novinarjev glede uspeha svojega potovanja po Evropi ni maral dati Welles nikakega odgovora ter je odklonil celo vsako besedo, kako mu ie ori-jalo povratno potovanje v New York. Welles se ie takoj odpeljal v Washington, kjer bo prezidentu Rooseveltu oorečal o svoji misiji v Evropi. Zbllžanje Anglije in Japonske Tokio, 28. marca. s. (Reuter). Angleški veleposlanik Craigie je imel danes govor, v katerem je izrazil svoje trdno prepričanje, da se bodo odnošaji med Anglijo in Japonsko bistveno izboljšali. Craigie je poudaril, da je zdravi čut obeh narodov v zadnjih letih preprečil večja nasprotstva med Anglijo in Japonsko. Bilo je sicer mnogo napačnih tolmačenj politike ene in druge strani, če pa še obstoje vprašanja, ki jih je treba med obema državama urediti, pa imata Anglija in Japonska tudi mnogo skupnih točk, predvsem sta obe veliki pomorski sili, ki skušata svoje ozemlje obvarovati tujih zunanjih vplivov. London, 28. marca. z. Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov vodi nemški poslanik v Tokiu pogajanja z japonsko vlado, ki gredo za tem, da bi Japonska prepustila Nemčiji v svobodno uporabo več svojih pomorskih oporišč. Ta oporišča naj bi služila predvsem nemškim podmornicam, ki jih je 80 že na poti v japonske vode. Nemčija hoče na ta način preprečiti angleško blokado za Nemčijo določenih ruskih transportov iz Amerike v Vladivostok. Tudi Grčija ima svoj utrjeni pas Že štiri leta gradi nad 3.000 delavcev tako zvano Meta- xasovo obrambno črto Atene, 28. marca. AA. (Aten. ag.) Listi prinašajo podrobnosti o delu Metaxasove vlade za reorganizacijo vojske in obrambo države. Od proračunskega leta 1936-37 je bilo izdanih čez 6 in pol milijard drahem za narodno obrambo, od tega več ko eno milijardo za utrdbe ter čez eno milijardo za izpopolnitev prometnih zvez. Ostanek je bdi uporabljen za nabavo vojnega materiala že leta 1936. so začeli graditi tako zvano Metaxasovo črto, na kateri dela stalno 3.000 delavcev, črto grade iz betona in ima gnezda za topove in strojnice Mesca avgusta leta 1936. je Grčija imela samo štiri protiletalske to-ppv>e, sedaj jih kaa 200. Isto razmerje ve- lja tudi za vse ostale vrste orožja, kakor za topništvo, letala, oklopne avtomobile itd. Položaj Grčije v Balkanski zvesd je postal jasen in trden. Posebno prisrčni odnošaji vladajo s Turčijo, s katero je bil podpisan pakt o nenapadanju. S solunskim paktom so utrjeni in določeni odnošaji Balkanskega sporazuma z Bolgarijo. Komunizem je v Grčiji zatrt. Državljanska mobilizacija je vsestransko organizirana in to posebno na gospodarskem polju. Ojačanje državne obrambe in vsi ostali ukrepi so bili izvedeni brez uvedbe novih davkov. SOVJ Sovjetski veleposlanik problemih odnosa}ev London, 28. marca. s. (Reuter) Včeraj popoldne je sovjetski poslanik Majski po-setil zunanjega minis*~a Halifaxa in imel z njim daljši razgovor. Bil je to prvi razgovor Majskega z angleškim zunanjim ministrom od izbruha finske vojne dalje. Kakor poročajo iz dobro poučenih virov, je veljal razgovor vprašanju zadržanja dveh sovjetskih trgovinskih ladij s strani angleških vojnih ladij na Daljnem vzhodu. Sovjetska vlada smatra, da morata biti obe ladji oproščeni kontrabandne kontrole že zato, ker sta last države. Angleška vlada stoji nasprotno na stališču, da so res vojne ladje, ki so državna last, oproščene kontrabandne kontrole; če pa ladje, ki so državna last, služijo za trgovinski promet, morajo veljati zanje isti predpisi, kakor za zasebne trgovinske ladje. Spor se tiče trgovinskega parnika »Vladimir Majakovski« (4.000 ton), ki ga je včeraj angleška vojna ladja pripeljala v Hongkong, ter parnika »Selenga« (2.000 ton), ki so ga angleške oblasti zadržale že v januarju. Sovjetski poslanik Majski ie imel zlasti zaradi primera s »Selengo« že več razgovorov s funkcionarji angleškega zunanjega ministrstva. »Selenga« je vozila antimon, volfram in drugo blago iz Kitajske v Vladivostok in je še sedaj v preiskavi, ker sumijo angleške oblasti, da je bilo blago namenjeno v Nemčijo. »Vladimir Majakovski« je bil na poti iz San Fran- pri Haliia^n — Razgovor © splošnfh državama — Skrbi Moskvs zaradi pega obkroževanja Nemčije cisca v Vladivostok in je vozil baker. Ladja bo najbrže prepeljana v neko francosko kontrolno postajo v Indokini. ffave ©zaäfa London, 28. marca. j. (RSV) Tako v sovjetskih krogih v Londonu, kakor tudi v angleških diplomatskih krogih pripominjajo, da se z dobro poučene strani zani-kuje verjetnost, da bi se bila angleški zunanji minister Halifax in sovjetski poslanik v Londonu Majski ob priliki zadnjega sestanka razgovarjala samo o sporu zaradi obeh sovjetskih ladij, ki jih je angleška kontrola prestregla v Tihem oceanu. Nasprotno je mnogo bolj verjetno, da je Majski zopet enkrat v razgovoru s Halifaxom načel splošni problem odncšajev med Sovjetsko unijo in Anglijo. Z iste merodajne strani zatrjujejo, da delajo ponovni koraki Majskega pri Butler ju in zdaj neposredno pri Halifaxu, zelo verjetno domnevo, da je Sovjetska unija čedalje bolj vznemirjena zaradi informacij, da pripravljata zapadni zavezniški državi še močnejše cbkroženje Nemčije ter da je problem oskrbovanja Nemčije z ruskimi surovinami eden izmed poglavitnih problemov, ki sta ga Anglija in Francija odločeni načeti in tudi rešiti. V poučenih angleških krogih smatrajo za zelo neverjetno, da bi kaka foia ■T Tako zavezniki kakor tuéì Nered razvijal© letalslso sktivssost večjo London, 28. marca. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je danes javilo, da so angleška letala izvedla ponoči izvidniške polete nad severozapadno Nemčijo in Kelgo-landskim zalivom. Dve letali tipa Bristol-Blenheim se nista vrnili s poleta in je treba smatrati, da sta izgubljeni. V bližini severovzhodne škotske obale so danes angleška lovska letala prestregla nemško letalo in ga sestrelila. To je žs 48. nemško letalo, sestreljeno nad Anglijo, oziroma v bližini angleške obale tekom vojne. Za 10 nadaljnjih letal smatrajo, da so bila tako resno poškodovana, da se niso utegnila vrniti v Nemčijo. Drugo nemško letalo je bilo okoli poldne opaženo nad šetlandskim otočjem. Angleška lovska letala so se dvignila in letalo pregnala. Nemško letalo je sicer preletelo ctočje samo. ni pa metalo bomb. Pri Rotterdamu na Holandskem je moralo danes zasilno pristati neko angleško vojaško letalo, ki se je pri tem razbilo, étii je člani posadke so ostali nepoškodovani. Peti, ki je odskočil s padalom, se je ubil. Očividci pripovedujejo, da sta pred padcem letala dve holandski vojaški letali krožili okoli angleškega letala in da je bilo slišati streljanje s strojnico. Na angleškem letalu so se pokazali plameni, nakar je strmoglavilo na zemljo. London, 28. marca. s. (Reuter). Nad Severnim moriem ie prišlo danes do letalske bitke med angleškim letalom obalne zaščite in dvema nemškima letaloma tipa Domier. Borba je trajala pol ure. Eno izmed nemških letal je bilo tako težko poškodovano. da se naibrže ni moglo vrniti v Nemčijo. Tudi angleško letalo ie bilo poškodovano ter ie eden izmed motorjev prenehal delovati, vendar se je letalo vrnilo v svoie oporišče. nemška lovska letala napadla angleške bombnike in enega med njimi zbila. Nato so britanska letala odnehala in se vrnila v svoja oporišča. Angleži sestrelili dosedaj 137 nemških letal London, 28. marca. AA. (Reuter). Poročajo, da so britanska letala skupaj z britanskim protiletalskim topništvom od začetka vojne pa do danes, vštevši včerajšnje sovražne izgube, sestrelila 127 sovražnih letal. V tem številu so všteta vsa sovražna letala, zbita na vseh frontah. Poškodovali so Angleži okoli 44 sovražnih letal in sicer tako zelo, da se najbrže nobeno izmed njih ni moglo vrniti do svojega oporišča. Od teh 128 letal so Angleži zbili 29 na zapadni fronti, 99 pa v bojih na vzhodni obali Anglije in škotske, nad Helgolandom in nad Severnim morjem. Letala ki so jih zbili Francozi, niso všteta. francosko vofuo psrocilo Berlin, 28. marca. AA. (DNB) Vojno poročilo s fronte: Neznatno delovanje sovražnega topništva v okolici Perla. Neko- intervencija Majskega mogla kakorkoli iz-premeniti odločitev zavezniških držav, ker so bili njuni načrti za omenjeno tesnejše obkrožen je Nemčije že dokončno izdelani v teku zadnjih aktivnih posvetovanj med strokovnjaki angleške in francoske vlade. V istih angleških krogih zatrjujejo, da je Majski v razgovorih s Halifaxom obnovil naslednja sovjetska zagotovila: 1. da absolutno ne obstoji nobena pogodba, ki bi Sovjetsko unijo brezpogojno vezala na Nemčijo; 1. da sovjetska politika nikoli ni bila direktno usmerjena proti britanskim interesom; 3. da bi samo sovražna politika zavezniških držav mogla privesti do brezpogojnega sodelovanja med Sovjetsko unijo in Nemčijo. V istih angleških krogih pripominjajo k temu, da ti trije argumenti niso mogli prepričati niti Halifaxa niti Butlerja ter ju napraviti omahljiva v njunih odločitvah. Dejstva namreč govore drugače, kakor te sovjetske zatrditve in dejstvo je, da si Sovjetska unija celo zmerom bolj prizadeva ustreči nemškim željam po oskrbovanju in podpori njenega vojnega gospodarstva. Politika zavezniških držav, ki je nbrala pot energičnega, tako strategičnega. kakor tudi gospodarskega obkroženja Nemčije, bo navzlic vsem prizadevanjem Majskega po omiljen ju te odločitve, ostala neizpremenjena. liko živahnejše topniško streljanje pri Zweibrücknu. Severovzhodno od Saarge-münda je neka nemška patrola pognala v zrak neko majhno sovražno utrjeno postojanko. Jugozapadno od Pirmasensa smo zavrnili napad nekega sovražnega oddelka, ki je skušal prodreti do neke nemške prednje postojanke. Pariz, 28. marca. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je izdalo davi 413. vojno poročilo, ki pravi: Na vsej fronti je noč mirno potekla. Iz-vidniški oddelki so bili ponekod v akciji, posebno pa v območju Vogezov. Tuja letala nad Belgijo Bruselj, 28. marca br. Službeno je bilo objavljeno, da je v pretekli noči več tujih letal katerih državne pripadnosti ni bilo mogoče prepoznati, premetelo belgijsko ozemlje. Belgijsko protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo. Nova angleška akcija proti obveščanju sovražnika London, 28. marca. j. (Reuter). Danes so bile na vseh tovornih ladjah ter ribiških parnikih, ki pripadajo nevtralnim državam, ln se tr enotno nahajajo v Grimsbyu ln Hullu, postavljene angleške oborožene straže. Noben mornar teh ladij ne sme stopiti na kopno ln prav tako tudi s kopnega nikomur nI dovoljen pristop k ladjam. Angleška pomorska oblast je storila te ukrepe v okviru splošnih določb, s katerimi bo v bodoče zelo omejeno kretanje tujih ladijskih posadk v angleških lukah. London, 28. marca. br. (Reuter) V torek j .' prišlo nad zapadno fronto do novih hudih letalskih spopadov. Ze agencija Havas je včeraj v svojem situaci j skem poročilu pripomnila, da je postalo letalsko delovanj- nad fronto v poslednjih dveh dneh zelo živahno. Dejansko se je zvrstilo tekom včerajšnjega dne deloma nad francoskim, deloma nad nemškim ozemljem kar 6 letalskih spopadov. Pri nekem takem spopadu so se trije angleški lovci, ki so krožili v veliki višini nad fronto, zagnali v formacijo 12 nemških izvidniških letal, ki so skušala prodreti nad severovzhodno Francijo. Angleška letala so treščila zvrha med nje tako nenadno, da se nemška letala niso mogla niti pripraviti na obrambo. Ko je bila forni. cija nemških letal razbita, sta se dve angleški letali pognali za dvema nemškima. Prvo nemško letalo je bilo že v nekaj minutah sestreljeno ter je padlo na francoska tla, drugemu letalu pa je uspelo zbežati na nemško stran, toda angleški lovec tipa Hurrican se je pognal za njim in ga dohitel tik pred nemškim letalskim oporiščem, na katerega se je nemško letalo že hotelo spustiti. Z nekaj salvami iz strojnic se je angleškemu letalu posrečilo uničiti nasprotnika. Nemško letalo se je vnelo ter je v spiralah treščilo na tla. C skupine angleških izvidniških letal, ki so v pretekli noči prodrla nad Nemški zaliv in severozapadno Nemčijo, se eno ni vrnilo na svoje oporišče. Angleško letalsko minijtrstvo je izdalo davi o tem kratek komunike, ki pravi, da so angleška letala v ostalem v pešno dovršila svojo nalogo. V celoti je bilo včeraj sestreljenih 5 nemških letal tipa Messerschmitt 110. Dve nadaljnji nemški letali sta bili tako težko poškodovani, da verjetno ne bosta več za rabo. Berlin, 28. marca. AA. (DNB) Glede na vesti iz angleškega vira, da so 26. marca Angleži zbili pet nemških letal, ugotavljajo Nemci, da je ta trditev od začetka do konca izmišljena. Zato tudi ne drži trditev, da bi bil to najuspešnejši dan britanskega letalstva Jd začetka vojne. Na podlagi podatkov, zbranih v pristojnih krogih, je ugotovljeno, da ni nemško letalstvo izgubilo zadnje dni nobenega letala. Isto velja tudi o dozdevni potopitvi dveh nemških patrolnih čolnov. Posadka napadenih patrolnih čolnov je videla, kako je več Angležev padlo v vodo in kako so U Zlu ki je nasedla na pečine ob Odenu — Posadka Oslo, 28. marca. s. (Reuter). Norveška vlada je izdala uradno poročilo, da je v torek nemška podmornica »U 21« pri Ode-nu ob zapadni norveški obali nasedla na dno. Podmornico je šele včeraj zjutraj našlo neko norveško letalo. Na kraj nesreče so bile nato poslane tudi tri norveške pa-trolne ladje. Včeraj popoldne se je nemški podmornici s pomočjo neke nemške ribiške ladje posrečilo, da se je zopet oprostila. Norveške oblasti so nato odredile, da je odplula podmornica na preiskavo v Mandalsfjord. Nemško poslaništvo v Oslu je zahtevalo, da norveške oblasti podmornico zopet izpuste, češ da je morala zapluti v norveške teritorialne vode samo zaradi slabega vremena in poškodb na strojih. To sta edina razloga, na podlagi katerih je po norveških nevtralnostnlh predpisih tujim vojnim ladjam dovoljen vstop v norveške teritorialne vode. Na podlagi izpovedi kapitana nemške podmornice pa so norveške oblasti ugotovile, da je bila poškodba na enem Izmed strojev podmornice povzročena šele, ko je podmornica nasedla na dno in da zato ni točno, da bi bl- zapadnl sssrveškl obali pri je bila razorožena la podmornica zaradi poškodbe na stroju zaplula v norveške vode. Oblasti bo dalje ugotovile, da je podmornica vstopila v norveške teritorialne vode na podlagi navigacijske napake, kar pa ne predstavlja zadostnega opravičila. Zaradi tega so norveške oblasti, kakor pravi uradno poročilo dalje, snoči odredile, da je treba posadko podmornice razorožiti ln podmornico Internirati. Danes dopoldne je bil ta ukaz izvršen. Podmornica »U 21« Je manjšega tipa in ima samo 250 ton ter 23 članov posadke. Oborožena je s tremi 21 palčnimi torpedinimi cevmi in nekaj manjšimi topovi. Zgrajena je bila leta 1926. Potopitev angleškega petrolej skega parnika Berlin, 29. marca br. (DNB). Na Severnem morju se je v pretekli noči potopil angleški 2700 tonski petrolejski parnik »Davidson«. Vzroki nesreče zaenkrat še niso znani. Trije člani posadke ao utonili, ostali so bili rešeni ©bnova Finske Helsinki, 28. marca. AA. (DNB). V zvezi z načrti nove finske vlade za obnovo države, je minister za oskrbo Tanner izjavil poročevalcem listov, da ima vladni načrt v mislih radikalne ukrepe za ureditev odprtih vprašanj. Tanner je dejal med drugim: Poleg posebnega davka na premoženje, ki se bo samo enkrat Izterjal, in sicer od oseb, ki niso nič trpele v vojni, imamo v mislih tudi izvedbo nove agrarne reforme, da bodo rrw0òi begunci, ki bo ostali brez strehe na novo zgraditi svoj dom. Po drugi strani je pa Tanner izrazil bojazen, da ne bi v kratkem nastalo občutno pomanjkanje živeža tn da ne bi bdlo potrebno racionirati razno blago, neobhodno potrebno za življenje, da se za jamči pravilna razdelitev tega blaga in s tem tudi prehrana vsega prebivalstva. F® volitvah v Kanadi Ottawa, 28. marca. br. Končni rezultati kanadskih parlamentarnih volitev še zmerom niso znani. Iz 6 volilnih okrožii še vedno manjkajo definitivni podatki Število izvoljenih liberalcev ie medtem naraslo na 177. tako da bo imela liberalna stranka v parlamentu najmanj 115 poslan- skih mandatov več kakor vse ostale stranke in politične skupine skupai. V tukajšnjih političnih krogih so se davi razširile vesti, da namerava ministrski predsednik Mackenzie Kine v kratkem preosnovati svojo vlado in ustanoviti voini kabinet. London, 28. marca. br. Angleški Usti danes živahno komentirajo izredno volilno zmago kanadskih liberalcev. Vsi so si edini v tem, da je Kanada s tem pokazala, da je kljub svojemu demokratskemu sistemu, v katerem so možni nagli preokreti. v Političnem razvoju, zanesljiva zaveznica, ki bo v resnici le še ojačila svoje napore, da bi čim več prispevala za dosego končne zmage nad skupnim sovražnikom. 400.000 civilistov padlo v poljsko-nemšld vojni Paria, 28. marca. AA. (Havas). O priliki sporočila nemškega veleposlanika predstavnikom ameriškega tiska, da se zavetniki ne bodo ustrašili niti bombardiranja nemškega civilnega prebivalstva, nakar bodo Nemci prisiljeni odgovoriti z Istim ukrepom, pripominja poljska vlada, da so za časa poljsko-nemške vojne ubili Nemci čez 400.000 civilnega prebivalstva, večinoma žen in otrok, Ta poikolj je bil izvršen kljub Hitlerjevi osebni odredbi, da se odprta mesta in civilno prebivalstvo ne bom-baaxürajot Teleki pri papežu Včeraj je posetil tndS vatikanskega državnega tajnika, kardinala Maglionea, ki snu je takoj vrssil obisk Vatikan, 28. marca. br. (Stefani). Papež Pij XII. je davi ob 10 sprejel v posebni avdienci madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekija, ki mu je bil v Vatikanu prirejen sprejem po ceremonialnih predpisih, kakor so določeni za ministrske predsednike tujih držav. S 4 vatikanskimi avtomobili so grofa Teiekija in njegovo hčerko ter spremstvo pripeljali v Vatikan. Avdienca je bila v papeževi zasebni knjižnici in je trajala poldrugo uro Ob zaključku je Teleki predstavil papežu svojo hčer ter osebje madžarskega poslaništva v Vatikanu. Ob 11.40 je gTof Teleki obiskal vatikanskega državnega tajnika kardinala Ma-glionea, ki mu je tik pred 13 uro vrnil obisk v madžarskem poslaništvu pri Vatikanu, kjer je poslanik priredil obema državnikoma intimno kosilo. Rim, .A. marca. br. (Stefani). V madžarskih kiogih v Vatikanu zatrjujejo, da se je razgovor, ki ga je imel davi papež Pij Xn. z ministrskim predsedrJkom Tele-kijem v prvi vrsti nanašal na podunavska in balkanska vprašanja. Papež se je informiral o vplivu vodilnih velesil v tem predelu Evrope, kjer Ima tudi cerkev svoje interese že spričo okoliščin, da živi v Po- dunavju in na Balkanu mnogo katoličanov. Rim, 28. marca. z. Razgovori, ki Jih je imel predsednik madžarske vlade grof Teleki v Rimu, so dovedli do spoznanja, da so bile vesti, češ da se je na brennerskem sestanku razpravljalo o gospodarski razdelitvi Podunavja in Balkana, povsem netočne. Na drugi strani pa je vsa Evropa danes podobna veliki šahovnici, na kateri poskušajo velesile premikati svoje figure. Spričo složnega odpora prizadetih nevtralnih držav pa so se izkazali vsi dosedanji načrti v tem pogledu za neizvedljive. Nesnškš minister povabljen v Pešto Budimpešta, 28. marca. br. Ministrski predsednik grof Teleki je pred kratkim povabil nemškega kmetijskega ministra Dar-reja v Budimpešto, ki se je odzval vabilu in bo prišel v Budimpe:to o priliki tamkajšnje kmetijske razstave v prvi polovici aprila, ter bo tedaj razpravljal z madžarskim kmetijskim ministrom o izvozu letošnjih madžarskih kmetijskih pridelkov v Nemčijo. Francoski podatki o summsM vojski Vojaški strokovnjak pariškega »Tempsa« podaja naslednji pregled rumunskega strateškega položaja in vrednosti rumunske vojske: V rumunski oblasti je ves spodnji tek Dunava, te vodne poti, ki veže Srednjo Evropo s Črnim morjem. Kot severovzhodni del Balkana predstavlja Rumu-nija prvi zid proti ruski ekspanziji v sme- j ri na Dardanele. Zaradi svojih naravnih 1 bogastev pa je Rumunija zanimiva predvsem za tretji rajh. Tako je Rumuniji po zemljepisni legi in zaradi njenih naravnih bogastev odmerjena zelo pomembna vloga v interesnih nasprotjih velesil. Z mirovnimi dogovori se je Rumunija zelo povečala, toda ne brez nevarnosti za svoj obstoj. Njene manjšine tvorijo važen problem zaradi sovražnega zadržanja treh njenih sosedov. Besarabija, Transilvanija in Dobrudža so stalno v ospredju. Jasno je, da mora Rumunija v tem položaju posvetiti vso svojo pozornost uspešni narodni obrambi. V mirnem času šteje rumun-ska vojska 22 divizij, toda spričo pomanjkanja dovoljnega vojnega materiala in drugih potrebščin bi v primeru spiosne mobilizacije ne bilo mogoče vpoklicali takoj več ko milijon mož pod orožje. Od lanskega septembra dalje je bilo mogoče izvežbati lepo število vojakov s posebnimi vpoklici rezervistov. Rumunski vojak je v glavnem trezen, discipliniran, odporen in marljiv. Na meji so bila izvršena pomembna obrambna dela. Tako zvana Karolova črta brani dohode z madžarske strani, a tudi na ukrajinsko stran se Rumunija utrjuje. Moderne oborožitve si Rumunija sama s svojo vojno industrijo ne more preskrbeti, a tudi denarja nima dovolj, da bi lahko izvršila večje nakupe v inozemstvu. Vendar pa je od izbruha sedanje evropske krize Rumunija zelo napredovala zlasti v pogledu avtomobilov in oklopnih voz. Oprema in oborožitev poedinih vojakov je na splošno zelo dobra, le motorizacija armade napreduje zelo počasi. Letalstvo je leta 1933 razpolagalo še z zelo skromnimi silami, lani pa je bilo zaznamovati lep napredek in pred šestimi mesci je imela Rumunija že nad 300 dobrih letal. Dela v 3 tì « j1 » * »■ftj' Števila smrtnih žrtev še m mogoče ugotovitI — Iskanje njihovih trupel se bo nadalfevalo Kart ovac, 28 marca. o. Snoči so bila končana spravljalna dela na kraju železniške nesreče pri Ozlju. Danes so odpotovali že vsi uradniki ljubljanske železniške direkcije, ki so nadzorovali dela kakor tudi vsi delavci specialisti, fa* so prispeli da izvle-čejo lokomotivo in potopljene vagone. Potapljač Štefanič je včeraj še dvakrat pre-iskal dno reke Povedal je, da je pod plastjo kamenia, ki se je utrgala in zrušila v vodo, opazili par čevljev, hlače in kos suknjiča, vendar pa ni mogel ničesar izvleci ker leži vse poid težkimi skalami, ki tehtajo po več ton. Upravitelj električne centrale pri Ozlju je odredil svojemu osebju naj pazi dan in noč, ali ne bi morda videli na rešetkah turbine ali na slapu kako človeško truplo Vsi se namreč strin ja io v tem. da je voda odnesla več trupel. Danes popoldne okoli 1430 so delavci elektrarne pri Ozlju res opazili na rešetki turbine kose človeškega trupla. Očividno gre za enega ponesrečenih potnikov, ki ga je stisnilo med vagone in od katerega je voda odtrgala nekaj ko sov. Umevno je, da je identificiranje tega nesrečneža povsem nemogoče Upravitelj elektrarne pri Ozlju je obljubi'., da bo sku- Drobiž z vseh strani Bruselj, 28 marca. r. V razpravi o proračunu zunanjega ministrstva ie poročevalec večine poudaril, da sedanja politika belgijske vlade ni izraz slabosti ali nesmiselne previdnosti. Belgijska vlada budno čuva državne interese in bo v vsakem primeru takoi zavzela stališče, ravna ioč se predvsem po svoi ih obveznostih v okviru pakta Društva narodov. Singapur. 28. marca. r. Angleški kon- I treadmiral Grew ie izjavil da Anglija računa z možnostlo poiava nemških voinih ladij in podmornic v vodah Daljnega vzhoda. Brnselj. 28. marca. r. Iz varnostnih razlogov ie bila vsa oboroževalna industri ia v okolici Liegea premeščena v notranjost država Praga, 28. marca. r. Notranie ministrstvo je odredilo, da morajo v vseh državnih uradih poleg slike predsedn ka Hache obesiti tudi slike kancelarja Hitlerja in sicer na levi strani. Berlin, 28. marca. r. Na univerzah v Kölnu in Münchenu so ustanovljene nove stolice za italijansko književnost, v Berlinu pa za italijansko etnografi jo in geografijo. Washington, 28. marca. s. (Reuter). Vojaški odbor senata ie spet proti 4 glasovom odklonil predlog za preiskavo o prodaji ameriških vojaških letal vojuiočim se državam. Kjöbenhavn, 28. marca. AA. Potrošnja bencina na Danskem, ki je od začetka vojne znašala saano 66 odst. normalne porabe, bo odslej še bolj omejena, namreč na polovico. Stockholm, 28. marca. AA. Tukajšnje sodišče je včeraj končalo razpravo proti petim osebam, aretiranim zaradi vohunstva. Enega Obtoženca je sodišče oprostilo, drugi pa so bili obsojeni na ječo do treh let. pariz, 28. marca. j. (H^vas). Znani pionir brezžičnega prometa Branley je bil danes db 10. dopoldne prepeljan s svojega stanovanja na Boulevardu Saint Michael, kjer je preminul, v svoj laboratorij, kjer je zadnja leta napravil mnoge raóne tagm* Ob anztt xeUteg» učenjaka šal s svojim' nameščenci preiskati 2 reflektorjem dno Kolpe od mesta nesreče pa do slapa. Uradniki zagrebške m ljubljanske železniške direkcije smatrajo da je oiia nesreča pri Zaliiki ena izmed naivečrh železniških katastrof, ki so se pripetile v naši državi. To se more sklepati že sedai ko še ni znano dejansko število žrtev kot zanesljivo se ve. da je nesreča zahreva'a 10 smrtnih žrtev dočim ie biV notmkov ranjenih med njimi ID težko razen T'1«* pa še ni znana usoda 15 potn;k'->v ki 'ih iščejo njihov^ svoje' in «cr^dniki ki iih na še niso mngli izslediti Za v* e sk'?ni kovalo njihovo okolje in ki jih je samo velika sila nagnala do tega, da so se dvignili nad druge ln povecli tudi ostale sotrpine v boj za boljše življenje.« Iz poročila posnema- mo, da je vlogo Matije Gubca uspešno odigral g. Kutijara. V ostalih vlogah so nastopil najboljši igralci banjaluškega gledališča.. Dopisnik »Pravde« končuje svoje po-ročilo takole: »Gledališka uprava je dobro storila, da je uprizorila »Veliko puntarijo«, ker je tako mnogo doprinesla k spoznanju tega zgodovinskega razdobja, obenem pa je izpopolnila svoj repertoar z delom, ki bo gledališču pripomoglo k moralnemu in materialnemu uspehu.« Umetniški klub v Mariboru razpisuje za umetnonstni teden, ki bo od 5. do 11. maja 1910 po tri nagrade za sledeče umetniške zvrsti in sicer prvo nagrado v znesku 2000, drugo 1000, tretjo pa 500 din za najboljše umetniižke stvaritve. 1. Za najboljšo sliko odnesno kip. ki bo razstavljen na umetnostni razstavi umetnostnega tedna s tem, da se bodo v okviru nagrad dela odkupila. 2. za najboljše novo delo iz književnosti, ki naj se predloži najkasneje do 1. aprila. 1940. 3. Za najboijšo novo kompozicijo, lei jo je treba predložiti do 15. aprila 1940. 4. Za umetniške produrr e izvajajočih glasbenikov v času od. Il.umet-nostnega tedna dialje. Prijave je precllož ti do 15. aprila 1940 5. Za najboljše odrske stvaritve v času od H. umetnostnega tedna dalje Prijave je predložiti do 15. aprila 1940. Klub si pridrži pravico določene nagrade zvišati ali zn:žati, združiti ali pa sploh ne podeliti, kakor tudi spreminjati določbe tega razpisa. Konkurirajo lahko saimo umetniki z mariborskega kulturnega območja. . .______ nadzorovati vsa važneiša pomorska peta v severnem delu Atlantskega oceana in Severnega morja. Zanimivi pa so tudi oo svojih arheoioškh znamenitostih in zgodovinskih zgradbah, pa tudi radi raznih morskih ptic. ki gnezdijo v izrednem številu na teh otokih, kier imaio svoia zatočišča tud: atlantski tjulnii. Predavanie bodo spremljale krasne, oo večini barvaste slike. u— Prosvetno predavanje v štepanji vasi. Drevi ob 20. bo predavanje v Sokolskem domu o temi »Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva«. Predaval bo društveni prosve-tar. Vabljeno društveno članstvo in naraščaj, da se udeleži tega predavanja v čim večjem številu. u— Pridite in videli boste, da je dospela v kavarno Stritar nova damska kapela s ciganskim primašem ter mladimi pevkami. V petek, soboto in nedeljo odprto do 5. zjutraj. (—) u— Prijava psov. Po pravilniku o občinski taksi na pse mora vsak lastnik ali rejnik svojega psa prijaviti zaradi vpisa v pasji kataster. V prijavi mora biti datum peleženja psa, spol, pasma, barva in upa-raba psa za čuvaja ali za lov itd. V Ljubljani je treba pse javiti ustno izvršilnemu odsek.i mestnega poglavarstva Lingar-jeva ulica 1, I. nadstropje, levo, soba št. 1—2 od 9. do 12. in sicer v naslednjem vrstnem redu po začetnicah rodbinskih imen: od A do vključenega C od 2. do 6. aprila, od črke H do L od 8. do 13. aprila, od črke M do R od 15. do 20. aprila, od črke S do W od 22. do 27. aprila, lastniki z začetnima črkama Z in Ž ter morebitni zamudniki pa 29. in 30. aprila ter 1., 3., 4. in 6. maja. Pse. ki bi bili nabavljeni ali bi dosegli tri mesece starosti po 30. aprilu, morajo Jastniki prijaviti v 10 dneh nato. Prijaviti je treba tudi vse pse, ki so samo začasno v ljubljanski občini, vsaj 15 dni po prihodu. V treh dneh je pa treba naznaniti tudi vsako spremembo, kakor vsako sumljivo obolenje, pogin, beg in zopetno vrnitev, prav tal«) pa tudi preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku ah rejniku. Psi Dodo razdeljeni na dve kategoriji. namreč na čuvaje in na druge pse. čuvaj je samo tisti pes, ki stalno varuje, priklenjen na verigi, gospodarska poslopja ali skladišča, kl so last njegovega gospodarja. Tak pes pa ne sme biti v poslopjih, ki jih varuje ali v stanovanju gospodarja. Za varuhe se računajo tudi psi na verigah, če varujejo samotno posest gospodarja. Za samotno ležeča posestva pa pravilnik smatra le ona posestva, ki so od sosednjih bivališč oddaljena od ograje do ograje ali od stene do stene najmanj 50 m. Nadalje mora biti pes čuvaj visok vsaj 35 cm. Za čuvaje znaša občinska taksa na leto 10 din, za vse druge pse pa po 150 din. Plačati je treba vedno vso vsoto hkra-tu, ne pa v obrokih. Pasje znamke 3e dobe v prej omenjenem uradu. Kdor se kakorkoli pregreši proti pravilniku mu preti zakon z globo 900 din ali z zaporom do 30 dmL Opozarjamo lastnike psov, naj ne odlašajo s pravilnimi prijavami. Iz Celja e— Sneg po veliki noči. Po deževnem jutru je začelo včeraj dopoldne v Celju in celjski kotlini močno snežiti. Snežilo je oraj ves dan. V ravnini se je sneg po večini sproti topil, na hribih pa se je za nekaj dni ustalil. e_ Proslava 80letnice skladatelja Rista Savina v Žalcu je zaradi obolelosti enega izmed solistov preložena od 30. t. m. na soboto 13. aprila , 0 predavanja za rezervne oficirje. Pododbor UROIR v Celju obvešča vse rezervne oficirje, da bodo naslednja predavanja za rezervne oficirje: drevi ob 19. v mali dvorani Narodnega doma za rezervne oficirje glavnih rodov vojske, drevi ob 19. ter v sredo 3. in četrtek 4. aprila ob 19. v Oficirskem domu za rezervne Intendantske oficirje, v torek 2. aprila ob 19. pa v Oficirskem domu za rezervne sanitetne in apotekarske oficirje. Predavanja so obvezna in se bodo pričela točno ob navedeni uri. Event, izostanek je treba opravičiti. e_ Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev v Celju priredi v soboto 30. t. m. ob 21. v Oficirskem domu družaben večer skupno z aktivnimi oficirji. Vabljeni so vsi rezervni oficirji z rodbinami in po njih vpeljani gosti. Obleka promenadna. "e_ Slovanski večer v Narodnem domu v Celju se bo pričel v soboto 6. aprila ob 20. Tečaji za narodna kola in češko beseda so prav dobro obiskani, sedaj se snov še ponavlja in bo v dveh večerih končana. Za narodne noše vlada med občinstvom veliko zanimanje, nekateri so si jih sami nabavili, clrugi pa izposodil po večini od ustanov. ki jih imajo na razpolago. Ker nas od slovanskega večera loči le še nekaj dni, naj si oni gostje, ki nameravajo priti v narodnih nošah, hitro preskrbijo narodne noše. Splošna želja je, da bi bilo na slovanskem večeru čim več narodnih noš, za ostale je obleka promenadna. Posebnih var bil ni. Na prireditvi bo sodeloval Swing Rhythm (Adamič) iz Ljubljane. e_ Itovčegi in platnene torbe za rezervne oficirje. Pododbor UROIR v Celju namerava za svoje člane skupno nabaviti kovčege v predpisanih dimenzijah. Kovčeg bo stal približno 150 din. Tovariši, ki si nameravajo nabaviti kovčege, naj blagovolijo to javiti pododboru najkasneje do 3. aprila, ker bo mogoče kovčege nabaviti po tej ceni le, če se bo za nje zanimalo večje število tovarišev, člani si morejo tudi nabaviti platnene torbe temnozelene barve v predpisani velikosti za ceno 76 din. Vzorec si morejo tovariši ogledati pri začasnem tajniku odvetniku dr. Ivanu Beöetu ▼ Celju. Bragö Iferbsr f Zagorje. 28. marca Po daljšem bolehanju ie umrl v Trbovljah g. Drasotin Korb ar. zakupnik rudniške restavracije stac komaj 63 let. Vest o njegovi smrti je hudo zade a številne prijatelje daleč naokrog, še prav dos.brio oa v Zagorski dolini. Izgubili smo narodnega borca in gospodarskega delavca, ki ga ie vse Zagorje spoštovalo. Kot sin gostilničarja v Zagorju je že mlad pričel z delom za osamosvojitev zagorslce občine izood nemškutarskega gospod stva. Kmalu po ustanovitvi zagorskega Sokola ie postal načelnik in vzgleden telovadec. Kakor mnogi Zagorjani je tudi on dobil službo pri rudniku. Nastopili so časi naihuiših narodnih borb. Kakor drugI ie tudi K orbar čutil močno pest ravnatelja Schüller-ja. ki ni trpel rdečih srajc. Zapustiti ie moral službo pri rudniku. Ko si ie irbral zvesto družico go. Štefko, ie prevzel po očetu, ki je umrl pred 31 leti. gostilno in tako ie postala Korbarieva hiša trdniava narodnega dela v Zagoriu. Občina je prišla v slovensko posest. Sokol. CMD, Pevsko in bralno društvo. Obrtne zadruge — vse se ie čez noč poživilo. A ko je nastopila svetovna voina. so zavladal; v revirju črni časi. Manikalo ie prehrane, rekvirirali so živila. Težavno in odgovorno ie bilo Korbarievo delo. ki ie moral opravljati službo komisaria. Znal pa je vse tako urediti, da km.tom niso preveč jemali, v dolino pa ie pr skrbel živeža. Tudi s tem delom si ie zagotovil hvaležen spomin. Po vojni ie sodeloval v občinski upravi ter ie bil precei časa gerent. Naivečie njegovo delo ie bila zgradba občinsk ga vodovoda. Nadalie se ie ustanovila električna zadruga. Ma rs kdo i e omahoval s pristopom, zmagaj pa ie pokoi; ikova podjetnost. Zadruga, ki ii ie bil več let načelnik. kaže lep gospodarski razimh T. di gostilniška zadruga, ki ii ie načeloval že pred 30 leti. mu dolguje zahvalo Sodeloval ie ori razn h gospodarskih ustanovah in šolskih odborih Med društvi ie bil oosebno naklonien Sokolu, kateremu ie bil podstarosta V nacionalni stranki ie vselej stal v prvi vrsti. V najsrečnejšem zakonu sta se mu rodila sina Drago. Vri ie uvaževan arhtekt v Zagrebu, in Branko, ki ie dina orevzel gostilno in izdelavo cementnih izdelkov. Oče sam ie prevzel rudniško restavracijo v Trbovljah, kier ga ie zdai iztrgala nemila usoda iz srede njegovih dragih Danes dopoldne se uglednega mkoinika prepeljali v Zagone ter ga ooložili v domači hiši na mrtvaški oder. Jutri, v petek ob 14. pa bo pogreb. Dragu Korbariu bo Zagorska dolina trajno ohranila časten spomin. Preostalim naše iskreno sožalie! e— šahovski brzoturnir. Celjski šahovski klub bo igral drevi v klubskih prostorih kavarne »Evrope« brzoturnir za prvenstvo v mescu marcu. Prijave se bodo zapisovale v poslovno knjigo do pričetka turnirja. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 1. aprila ob 20. psihiater dr. Miroslav Hribar iz Ljubljane o temi »Biologija zločina«. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno. e— čigavo je kolo? Celjska policija je zaplenila nekemu krošnjarju črno pleska^ no kolo, ki ima tovarniško številko 60.403 in je brez znamke in evidenčne številke. Lastnik kolesa naj se zglasi pri predstoj-ništvu mestne policije v Celju. e— NepOgten pomočili*. Na Jožefovo je izgubil krojaški mojster iL na cesti na Lavi pri Celju denarnico, v kateri je imel 5.000 din gotovine in dokumente. Za njim je šel po cesti njegov bivši pomočnik Ja?-kob B. Ta je našel denarnico in si jo prisvojil. Z najdenim denarjem se je peljal o veliki noči na Sušak. Ko se je te dni vrnil v Celje, so ga takoj prijeli Pri njem so našli še 3.800 din, ostalih 1.200 din pa je zapravil. Izročili so ga sodišču. e— Nabavite si srečke za novo kolo drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju. Iz Maribora a— 18.000 turistov na naših obmejnih planinah. Zanimive podatke so vsebovala poročala na predsnočnjem občnem zboru tukajšnje podružnice SPD, ki je bil v lovski dvorani pri Orlu. Mariborsko kočo je Obiskalo lani 6521 planincev, kočo na Klopnem vrhu 1663. Senjorjev docn 3695, zavetišče peri Sv. Pankraciju na Kazjaku pa 829, skupno 12.708. Če upoštevamo, da se dobra, tretjina planincev ne vpisuje v spominske knjige, lahko stklepaimo, da je po-setilo lami planinske postojanke SPD več kakor 18.000 planincev. Podružnične stavbe in zemljišče izkazujejo -vrednost dinarjev 2.230.58L Prenočil ine so vrgle 73.491 din, dobiček koč 44.478 din. Poročali so predsednik dr. Bergoč, tajnik Gajšek, ki je poročal tudi za Mariborsko kočo, Soršak, dr. Kac, dr. Orožen, Forsterič, Senica, Zorzut, Lorger in inž. šlajmer, za nadzorni odsbor, ki je predlagal odboru razrežni-co, vestnemu knjigovodji Soršaku s pohvalo. Volitev letos ni bilo. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. a— zadrugarji! Umrla je ga. Ugo, mati predsednika Zveze nabavüjalnih zadrug državnih nameščencev g. š tibi er ja. Po-gieb blage pokojnice bo v petek 29. t m. ob pod 17. izpred mrtvašnice na Pofbrežju. Zadrugarji! Zadrugarska dolžnost nam nalaga, da se polmoštevilno udeležimo pogreba matere našega velezaslužnega borca. Zadruga državnih uslužbencev v Mar , 4 Sovjetski veleposlanik v Parizu Jakob Snrle je bil odpoklican zaradi žaljivega pisma, Id ga je poslal moskovski vladi iz francoske prestolnice „Živela Finska, gospod ?" Incident pred sovjetskimi poslaništvom v Parizu Konec prošlega tedna se je v Parizu zgodil incident s sovjetskim poslanikom, ki so mu časopisi brž dodali zgodovinsko reminiscenco, da so podčrtali pomen dogodka, ki je sam na sebi precej brezpomemben. Na pločniku pred sovjetskim poslaništvom je stal poslanikov avtomobil in v njem je sedel poslanik Surič. Avto je stal na pločniku le toliko časa, da je vratar odprl vrata, vendar je ta kratki trenutek porabil znani francoski dramaturg René Fochois in izzval incident. Stopil je namreč k oknu voza in zakričal poslaniku v lice: »živela Finska, gospod!« Poslanik ni bil toliko priseben, da bi odgovoril kaj primernega, kar se vsekakor pričakuje od diplomata, marveč se je skril v ozadje voza. Dramaturg je nato svoj klic ponovil še parkrat, dokler niso prišli stražniki in odvedli moža na najbližji policijski komisarijat. Tam se je aretiranec silno čudil, odkdaj da je v Franciji prepovedan klic »živela Finska!« Komisar mu je pojasnil, da klic sam v resnici ne vsebuje ničesar prevratnega, da pa je njega ponavljanje namenoma na javnem prostoru vsekakor spodtikljivo in da se da spraviti pod več paragrafov cest-no-policijskega reda. Vendar so dramaturga takoj izpustili ter ovadbo vrgli v koš. Komisar je samo svetoval prijatelju Finske, naj v bodoče svoja čustva izraža na manj demonstrativen način. V zvezi s tem se časopisi spominjajo sličnega incidenta, ko je v Pariz po delitvi Poljske prišel ruski car Aleksander drugi in mu je odvetnik Floquet zakričal v kočijo: »živela Poljska, gospod!« Tedaj je ta klic izražal vso veliko simpatijo Francije do poljskega naroda, kakor je dramaturgov klic dal duška današnjem« čustvovanju francoske javnosti do finskega naroda in njegove usode. V nedeljo je bila pet ur pretrgana zveza med Evropo in Ameriko Magnetski viharji, ki so nastopili kot posledica sončnih peg, so zadnje dni povzročili hude skrbi vsem poslušalcem radia, napravili pa so tudi veliko zmedo v kablih. V nedeljo je bila celih pet ur onemogočena sleherna zveza med Evropo in Ame riko. Oviran je bil tudi telefonski in brzojavni promet na večje daljave, kar je imelo ponekod za posledico nered v železniškem prometu. Britski astronom Spencer Johns je izjavil, da so postali instrumenti kraljeve opazovalnice že v soboto zvečer nezanesljivi. Takoj se je pojavil sum. da tiči za tem magnetski vihar. Ameriški astronom Bar-ton pravi, da so magnetski viharji prav tako kakor tornadi, posledice sprememb na soncu. V nedeljo je bilo mogoče na soncu opaziti sedem velikih peg. Kakor poroča Reuterjev dopisnik iz Johannesburga, Brezžična postaja na Pitcairau Osameli otok Pitcairn v Južnem morju mnogo mescev m imel nobene zveze z zunanjim svetom, ker so tamkajšnjo kratkovalovno oddajne postajo poslali v Amer:ko v popravilo. Òd začetka vojne se ni usmeril noben parnik proti temu otoku, a po-pravijeni oddajnik je ležal šest mescev v Panami ter čzkal. da ga odpošljejo, šele sedaj se je usmilil neki parnik samotnih ljue'i na Pitca;;nu :n jim z ovinkom nekoliko sto morskih milj pripeljal oedajno postajo. Pred nekoliko dnevi so obnovili brezžično zvezo med ctokom ii Avstralijo. so opazovali v nedeljo polarni sij na afriškem ozemlju v oranžni barvi, kar je tudi po sodbi strokovnjakov velika redkost. A N E K ešitelj povoz11 p£itesreše8sa V Berchemu pri Anversi ie neki avto povoz.l 38-letnega moža Ni motociklist se je zavzel zs poškodovanca in s svciim kolesom cdbrzel oo zdravnika. Ko se je vračal kraja kjer ss ie bila nesreča zgodila. n: takoi opazil in je zavo/.il malo na-prej. Svcio pomoto ie opazil in se je obrnil V najh:t:ejši vožnji oa ie potem poveril moža ki na je bil sam položil ob ces'.ni rob. da bi se mu ne zgodilo še ki>; hudega Povožene? je b i takoi mrtev. Ko je general Metaksas mšpiciral nekoč neko vojaško postojanko ob morju, ga je vpraša! poveljnik, ali bi ne hotel preizkusiti nov hidroplan. »Rad,« je odgovorili Metaksas. »krmaril ga bom sam.« Vse je šlo v redu. dokler ni poveljnik, ki je gosta spremljal, opazil, da usmerja ta letalo proti letališču na kopnem. »Oprostite. general, toda bolje bi bilo, da pristanemo na morju To jc vodno letalo,« jc dejal. »Seveda, seveda — na kaj sem le mislil!« je vzkliknil Metaksas m položil letalo lepo na vodo. »Poveljnik.» je dejal potem svojemu spremljevalcu, »zahvaljujem se vam in nc bom pozabi! taktnosti. s katero ste me opozorili na mojo pomoto.« Potem je odprl vrata in stopil — v vodo... VSAK BAN ENA »Slišim, da si bil zadnjo nedeljo na planinah. K.ako pa je bilo tam?« »Veš, videlo se ni prav nič, ker so vrhovi zapirali razgled na vse strani«! (»Söndagsnisse Strix«) MICHEL ZÄVACO: 73 iiOIVlAJN V nameček je izdrl še bodalo in se z vso to priprav molče lotil posla. Brisard, ki ga je opazoval, je slišal komaj nekaj rahlih vreskov — in že so se vrata odprla. »Oho«, ie vzkliknil z občudovanjem, ki se mu je pridruževal strah pred nasledki tega vloma, »ti pa res vse znaš! Jaz za vraga ne bi mogel odpreti vrat brez ključa v rokah.« Bel-Argent je prezirljivo in prizanesljivo skomignil z rameni. Vstopila sta. Bel-Argent je bil poln odločnosti, Brisard se je križal. Na prvi pogled sta videla, da v tej širni dvorani mrliča ni. »Nu?« je rekel Bel-Argent. »Kje, vraga, je torej?« »Nemara tamle!« je dejal Brisard ter pokazal na vrata v ozadju dvorane. Izkušnja z vrati, ki jo je Brisard pri Bel-Argen-tu tolikanj občudoval, je tovarišem spet pomagala, da sta prišla v drugo sobano — in odtod v tretjo. Tu sta obstala pred vrati, ki so bila debelejša od prejšnjih, bolj trdna od njih ter obita z železnimi okovi in težkimi zapahi Ko je Bel-Argent opazil te utrdbene naprave, je takoj napovedal: »Tu bo in nikjer drugje!... Mrtvak je tu!...« Jadrno je odrinil zapahe ter jel obdelovati po- slednja vrata, kakor je bil obdelal vsa prejšnja . .. Nazadnje so se odprla... Še tisti mah sta služabnika odskočila, Bel-Argent ves osupel, Brisa: d pa od groze pijan ... Mrtvak je bil tu! Mrtvi mož je stal pred njima, bled kakor prt, komaj ga je bilo videti v temi, in z glasom, oh, z glasom, ki je bil tako neskončno šibak in tenak... s pravim mrliškim glasom je dejal: »Si ti, Loraydan? ... Ti? ... Si prišel gledat, kako si zna Ponthus skrajšati smrtni boj!.. Glej torej in bodi zadovoljen!...«. Klotar de Ponthus je vzdignil bodalo, ki ga je držal v roki. Še malo in bi se bil zabodel .. »Kaj delate?« je zatulil Bel-Argent. »Kaj delate, gospod Ponthuški? . . .« Po bliskovo je planil h Kiotarju, ga zgrabil in ga polnezavestnega odnesel na dvorišče. Tu so čisti zrak, svetloba in požirek dišavnega vina vrnili mlademu plemiču pamet in trohico moči. »Gospod.« je rekel tedaj Bel-Argent, »oprite se name in beživa!« »Ostaniva!« je vzkliknil Klotar. »Verjemite mi, gospod Ponthuški. beg je edina rešitev. Da, razumem vas. Počakati hočete peklenščka, ki vas i e zaprl, in mu vrniti milo za drago? ... Nu, poskusite izdreti meč!... Aha, vidite, ... roka se vam trese... V prvem spopadu bi vas nabodel kakor piščanca____Gospod Ponthuški, ali veste, kdo je tisti podlež, ki je hotel, da bi tu poginili od lakote, in. kar je še strašnejše, od žeje?« »Amauri de Loraydan!...« »Tako je. In zdaj poslušajte. Kakor veste, je do- bil Žan Poterne dvanajst sto iiber, da bi vas umoril v gostilni pri ,Milosti božji'. Jaz sem bil z njim! Toda odpustili ste mi in zato sem obljubil, da vam povem ime lopova, ki vas je hotel spraviti s poti! Trenutek je prišel...« »Nu?« je rekel Klotar. »Kdo je bil?...« »Nihče drug kakor grof Amauri de Loraydan! ...« Klotar Ponthuški je vztrepetal. Prešinila ga je studljiva g-oza. kakršna obide človeka ob pogledu na strupeno žival. »Prav imaš,« je rekel. »Za boj s tem človekom potrebujem vseh svojih moči. Beživa odtod!... A povej mi: saj si bil z menoj, ko sem v Vrvarski ulici srečal tega peklenščka in me je povabil, naj stopim z njim v njegov dvorec ... Kdaj je bilo to? Včeraj? ... Na mojo vero, vsa zavest časa me je minila« »Včeraj? Kaj mislite, gospod! Danes je četrti dan!« »Štiri dni!« je Klotar zamrmral. »Da more človek toliko časa trpeti in ostati živ!« Ozrl se je na Loraydanov dvorec, ki bi bil skoraj postal njegov grob. In vprašal se je, kaj je pač utegnil storiti temu človeku, ki plačuje klateže, da bi ga ubili, in ga zapira v temnico, v kateri naj bi poginil od žeje in gladu ... Zakaj mora biti na svetu toliko slepe okrutnosti? Na to vprašanje ni bilo odgovora, kakor ga ni danes ta dan. Gospod Ponthuški je nazadnje skomignil z rameni in se nasmehnil jalovosti svojega premišljevanja. »Toliko je očitno,« je rekel sam pri sebi, da ni zame ne miru ne sreče ne življenja na tem svetu, dokler bo Loraydan živ. Ako hočem torej živeti, moram ubiti Loraydana ...« Streslo ga je, kakor bi streslo ob podobni misli vsakega poštenega in pametnega človeka. »Pojdiva!« je zdajci dejal, sam čuteč, kako mu je srce ojeklenelo in kako so mu črte obraza otrpnile v zavesti okrutne neogibnosti. »Oh!« je polglasno dejal Bel-Argent, ki ga je opazoval, »nerad bi tičal v koži gospoda grofa Loraydana! ...« Ko sta hotela stopiti na ulico, je Bel-Argent mahoma obstal. Nekdo ga je bil zgrabil za komolec: »Nu, kaj pa jaz?« je vprašal. Bel-Argent se je obrnil in zagledal Brisarda, ki je ves bled in prepaden nadaljeval: »Ako me gospod grof vpraša, kako je z mrličem, kaj naj mu odgovorim?« »Reci mu, da je bil še živ in je hotel oditi; to je kaj preprosta reč.« »Da,« je čemerno rekel Brisard, »preprosta je, a gospod de Loraydan je ne bo hotel izprevideti; poznam ga...« »Z menoj pojdi,« je dejal Klotar. »Vzamem te v svojo službo.« »Oh, pa res!« je vzkliknil Bel-Argent, ki se je v duhu takoj zagledal višjega dvornika na ponthu-škem gradu. »Z nama pojdi, vzameva te v službo.« Brisard je žalostno zmajal z glavo: Urnim, It alila in Balkan V stalni rubriki »Italijanskih poročil« Javlja rimski dopisnik »Frankfurter Zeitung« naslednje zanimive podrobnosti o italijanskem in posredno tudi nemškem gledanju na balkanske probleme: »črta rumunske politike je jasna: življenjski interes na ohranitvi miru ter politične in gospodarske nevtralnosti. Izjava rumunskega zunanjega ministra je to politiko znova potrdila, ko je med drugim poudaril odlične odnošaje Rumunije napram Italiji in Nemčiji. Istočasno pa je opažati, kakor to ugotavljajo italijanski opazovalci na Balkanu, sadove na beograjski konferenci Balkanske zveze opredeljene politike, ki se je razvijala povsem v smislu italijanskih želja. Italijanski listi z zadovoljstvom med drugim ugotavljajo, da se je bolgarski ministrski predsednik povsem izrekel v duhu pomirjenja na Balkanu in da je še posebej izjavil, da so se bolgarski odnošaji napram Rumuniji v zadnjem času izboljšali, še pomembnejše je dejstvo, da tudi madžarsko zadržanje slej ko prej pospešuje konsolidacijo balkanskih držav in da je bilo transilvansko vprašanje (in s tem osrednji problem madžarsko- P1 rumunskih odnošajev), kakor nam ponovno potrjujejo iz Budimpešte, odloženo do konca sedanje vojne, medtem ko je bilo na drugi strani tudi vprašanje Dobrudže kot sporno vprašanje med Rumunijo in Bolgarijo odloženo, dokler traja sedanja vojna. V kolikšni meri stoje sedaj te zadeve v ospredju zanimanja, se vidi tudi iz obiska madžarskega ministrskega predsednika v Rimu.« Te ugotovitve so za nas predvsem zato zanimive, ker nam vsaj posredno odgovarjajo na vprašanje nemškega stališča v vprašanju madžarskih revizionističnih zahtev nasproti Rumuniji. Rimski dopisnik nemškega lista ne prikriva italijanskega in nemškega interesa na odložitvi tega spornega vprašanja do konca sedanje vojne. To more nedvomno pospešiti prizadevanja za strnitev balkanskih držav v skupni mirovni fronti. Odložitev pa seveda ne pomeni rešitve, ki bi pomagala stvoriti balkanski blok proti vsem zunanjim nevarnostim. Glede tega si oči vidno tako Italija kakor Nemčija pridržujeta svoje odločitve za kasnejši čas. O izgonu Rcuterjevega poročevalca Lo-w cilsa iz Bukarešte se je vnela med nemško in angleško poročevalsko službo živah r.Zi polemika. Angleži zatrjujejo, da je postal Lowe!Is žrtev pasti, ki so mu jo nastavili Nemci, da bi se ga iznebili. Prošli petek je prišel — tako slikajo afero v Londonu — k Lowelllsu neki Nemec, o katerem je znano, da ima dobre zveze z nemškimi službenimi krogi, ter mu zaupal kot največjo tajnost, da ie Nemčija izročila rumunski vladi noto z novimi gospodarskimi zahtevami in da ima ta nota značaj nekega ultimata. Lovvells je bil vesel tega sporočila in je stvar takoj javil svoji agenciji v Londonu, ki jo je razširila po vsem svetu. Sledile so še vesti o skorajšnjem odstopu Ta-tareseove vlade in o novi rumunski vladi, k; da jo bo sestavili Vajda-Voevod. Rumun-ska vlada je poklicala Rcuterjevega poročevalca na odgovornost. Ta je izpovedal, kako je prišlo do mistifikacije, vendar je dobil »nujen svet«, naj takoj zapusti ru-munska tla, kar se je tudi zgodilo. Nemški poročevalski viri označujejo to Angleško verzijo za docelo izmišljeno in za novo, ponesrečeno londonsko spletko. Po njihovem zatrjevanju si je Lovvells v spo razumu z angleškimi političnimi agenti sam izmisli! vest o nemškem gospodarskem ultimatu ter jo razširil v svet, da bi se zaneslo med javnost v Rumuniji m ostalih nevtralnih državah nezaupanje in nerazpoloženjc proti Nemčiji. Prav tako nemški vin odločno zanikajo angleško trditev, da bi bil zahteval Low eliso v izgon nemški poslanik v Bukarešti ter pravijo, da se je rumunska vlada odločilla za ta ukrep po lastnem preudarku. ko se je pokazalo, da je poslal one alarmantne vesti v svet bukareški Rcuter-jev poročevalec. Vsa afera je nov primer, kako se z vsemi sredstvi še dalie vodi »živčna vojna« katere nevšečnosti in opasnosti so v prvi vrsti izpostavljeni nevtralci Za javnost nevtralnih držav, torej tudi za našo v Jugoslaviji, pa je obenem nov opomin naj v vsakem primeru ohrani mirno kri in trezen preudarek in naj ne naseda raznim alarmom in senzacijam, ki se dan za dnevom usipa-jo iz najrazličnejših virov, v prvi vrsti pa z radijskih oddaj zainteresiranih držav. Basi.es seja vlade Včeraj se je vrnil v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček, ki je prebil velikonočne praznike v Zagrebu in Kupincu. V predsedništvu vlade je bilo po njegovem povraitku več konferenc, ki so bile v glavnem posvečene izdelavi proračunskih dvanajstim Finančni minister dr. šutej je ir>-.ei še posebej konferenco o sestavi resornih proračunov s predsednikom vlade Cvetkbvičem, podpredsednikom vlade dr. Z lackom, ministrom pravde da*. Markcvi-cemi ministrom dr. Konstantinov!čem ter svojima pomočnikoma dr. Filipančičein in Horvatskim. Za danes ob 17. je napovedana seja vlade. Glavno točko dnevnega reda tvori razprava in sklepanje o proračunskih dvanaj-stinah. JMS v sarajevskem okrožju Okrožna organizacija JNS v Sarajevu je priredila zadnje tedne vrsto konferenc v vseh občinah sarajevskega orožja. Na konferencah so poročali o političnem položaju Jevdjevič, bivši poslanci Zagorac, Rista Djokič, Milan Božič in drugi. Te dni pa bo prispel v Sarajevo član glavnega odbora j JNS Bogoljub Jevtič, ki bo govoril skupaj s prvim podpredsednikom stranke Jovanom Banjaninom na okrožni konferenci za sarajevsko okrožje. Kdaj bodo volitve t ■»Hrvatski dnevnik« beleži vesti nekaterih listov, da bodo skupščinske volitve razpisane najkasneje v začetku oktobra, taiko, da bi se 20. oktobra že mogla se-i stali nova narodna skupščina. Ta datum I3e utemeljuje z ustavnimi in zakonskimi določbami, po katerih bi prihodnji prora-? ^ fJfV DRAM A Petek. 29.: Kupčija s smrtjo. Red P». (Brez poletnega abonmaja). Sobota, 30.: Praznik cvetočih češenj. A. Nedelja, 31.: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Znani novelist in feljton'st Arkadi j Averčer.ko je avtor komedije »Kupčija s smrtjo«, ki obravnava na zabaven način zgodbo o posmrtnem zavarovanju. Deloma resna, a v teku dejanja vedno veselejša zgodba daje igralcem priliko, da se o li-kujejo v zanimivih vlogah. Glavno vlogo bo igral Lipah. Režija šestova. Predstava drevi je za red B (brez poletnega abonmaja). Član drame Josip Daneš-Gradiš bo praznoval v naslovni vlogi Gogoljevo komedije »Revizor« 401etnico svojega umetniškega delovanja. Proslava našega popularnega igralca to 5. aprila izven abonmaja* Prijave 7a poletni abonma, se sprejemajo še vedno v drami \*sak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. Pričetek predstav za poletni abonma bo v začetku aprila. Ojx>-zarjamo na podrobnejši razpis abonmaja in repertoarja na lepakih. OPERA Petek, 29.: zaprto. Sobota, 30.: Tosca. Izven. Znižane eene. Gostujeta Vera Majdičeva in Boris Popov. Nedelja, 31. ob 15.: Lumpacius Vagabun-dus. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Adriana Lecouvreur. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. V soboto zvečer bosta ponovno gostovala v Puccinijevi »Tosci« priljubljena pevca, gdč. Vera Majdičeva v naslovni partiji in Boris Popov kot Scarpia. Oba pevca sta zaznamovala pri svojih prejšnjih dveh nastopih izreden uspeh, sa,i sta. prikazala našemu občinstvu dve igralsko in pevsko odlični kreaciji. Partijo Scaipie bo pel Franci, sodelujejo pa. še Zupan, Rus in španova. Dirigent dr. švara. V nedeljo popoldne se bo ponovila vesela Nestroy-Stritofova glasbena burka »Lumpacius Vagabundus« z Zupanom. M. Sancinom in Jankom v glavnih vlogah. Delo je izredno humorno. tako po vsebinski. kakor tudi po glasbeni plati, v kateri je zlasti obilo dovtipnih kupletov. Režija je Zupanova, dirigira R. Simoniti. — Zvečer bo gospa Zlata Gjungjenac prvič nastopila v naslovni partiji velike italijanske romantične opere »Adriana Lecouvreur«, ki jo po dramatični razgibanosti dejanja in po glasbeni invencioznosti uvrščajo med na,iuspelejša italijanska dela. V naéi uprizoritvi je vzbudila opera v Debevčevi režiji in pod Neffatovo taktirko obilo jxv zornosti. V glavnih, zelo hvaležnih partijah sodelujejo Franci, Kogejeva, Janko, Banovec in Zupan. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 .Sobota, 30.: Pekovska. Nedelja, 31.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 29.: zaprto. Sobota, 30.: Cigan baron. Gostovanje g. Belizarja Sancina. Nedelja, 31. ob 15.: Kovarstvo in ljubezen. Ob 20.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Zadnjič. Postani in ostani član Vodnikove družbe! "Ürejuje Davonn ftavljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno n. d. kot tiskarnarja Fran Jeran - Za inserauii del jt odgovoren Alojz Novak. - .Vsi v Ljubljani.