Stav. 80

Ui aprila
batnih
Izhaja — ii.vzerašl ponedeljek — vsak din zjutraj. — Uredništvo r ulica sv. Frančiška AsiSke^a štev. 20, I. nadstropje- — Dopisi naj se pošiljajo ured-niiivu. — Nefrankirana pisma sa ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Tsta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leia L 18.— in celo leto L 36.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v š?rokosii ene kelene (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 osmrtnic^ zahvale, poslanlcc in vabita po 40 siot., cgl.ist denarnih zavodev mm po 30 3tat Mali oglasi po 10 stet. beseda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejrma inseratn'. oddelek Edin ocU. Naročnin«'! i si reklamacije se pošiljajo iVnljuCno upravi Edinosti. Uprav« in inserstni oddelek se nahajata v Trsta, u L sv. FrančKUa As. 23.
tiala „balkanska" in tijlhtraa duleenost.
V italijanskih listih srečavamo često na nas t--> v Jugosloveno? očitanje „balkanske „mentalitete (duše vnos ti). Kakor so v zadregi in nc vedo, kako bi odgovarjali, kako bi pobi] li, ko jim zmanjkuje [stvarnega argumenta: [z v-a<e take zadrege jih rešuje očitanje — balk mske duševnosti. S tem hočejo reči, da Jugosloveni dajejo stvarem svojo posebno, kri o, za ves ostali svet ne-ven'jivo zaslugo; da imajo vsikdar svoje posebne [misli in tolmačenja, da so torej neiskreni in avratai. Tara duševnost di je balkanska pos bnost!
Bodi jim ! Vsakomur je dano na svobo .'o, da se s'.ai^a izveličati — po svoje! Vsakomur je dano na svobodo, Če se mu zdi primerno in koristno tako varenje samega sebe. T di dogodki na mirovni konferenci, vsa zagata, ki se nahaja v njej sedaj, vsa italijanski vn.nja politika, ni mogla poučiti italijanskih potnikov in časnikarjev, da naj se ne i »ve po krivih potih, ker so vendar tre ij dje na svetu, ki jim „balkanska du-sjvuost" Jugoslovenov vtnde.r ni tako ne^o-siopna in neveljavna. Vkljub vsej „balkanski (!u:evnostiu imajo Jugosloveni vendar £e prijateljev na te u božjem svitu in sicer tudi na s!r«.neli, katerih moč in veljavo občutijo tudi Italijani živo na svoji koži.
Gospoda vztrajajo trdovratno v svoji zmoti, rabeč orožje, ki — ne reže ! Zakaj ? Kako naj si razlagamo to čudno pojavo pri naro-( du, ki se sicer tako rad ponaša s svojo siaro knUuro, s svojo prosvetlenosijo in razumnostjo V Razlaga: ker imajo ravno Ita-lijani sv o;o poi* bno duševnost, ki sicer ni vr a.k nska", a'4 vendar čudna, ker jih za- j vaja do krivega presojanja stvari in jim kali vid, da se vedno izgubljajo v zagate, iz kater h potem ne morejo najti izhoda.
Ta duševnost Ita'ijanov se je od nekdaj posebno odražala v vsem 'njihovem presojanju razmerja med ii^lifanskim in jugosio-venskim sve'.o n. Nifedar niso mogli gledati j in presojati stvari kakor so v resnici, mar-vei jim je njihova duševnost, njihovo laz-po'.o£enje, vedno govorilo, da treba le odklanjati, pobijati, omalovaževati, ali celo inr-1 žiti. To opažamo tudi danes, ko pričakujejo, | tla se M izu po! milijona Jugoslovenov pri-j druži U ali j i, ko ji n bo s temi Jugusloveni ž.veti skupno v isti državnosti: tudi bodoče raztrerje do te!) juecoslovenov bi hoieli določati primerno svoji, tu gori označeni du-?evno5ti. Ne priznavamo vas, ne priznava-i irc vam nobenega prava, omalovažujemo; vas — ta'io nam govore iz te svoje dušev-j nos*i ven.
Ta dukvuost lusiii Italijanov je prisJa te j dni do izrazitega pojava. Ravno istega dne, I ko je n:su Družba imela svojo skupščino v lierpeljah, so se »brali v Pazinu, menda na' nekako protestno zborovanje. Kolika razlika! med nami in njfnii! Na [naši skupščini smo ; razpravljali mimo, stvarno, do-tajanstveno. Govorili smo o svojem položaju, o svojih potrubah In zahtevah, a niti ene besede nisi čul, ki bi bila žaljiva za Italijane. Beseda — s ki se je pa nana^la izključno na kulturna, vprasanfa — je bila naperjena le proti zi-j stemu, proti neinosniiu razmeramo, proti kričečrm krivicam, ki sw nam gode, a ni j žal b sede ni bite proti drug: narodnosti kot' taki. Kako drugtce v Pazinu! Zbrani so bili j razumniki: pedagogi, župani, uradniki. du- i hovniki.Hrumei so preti naši »arodecsti, proti j naši šoli, proti »a?lm zahtevam po pravici la j grmelo je tudi žaljivk proti nam! In kar je i posebuj značko — ker kaie kako je tistaj duievnost zajela vse s!oje, ludi razumnike — je bilo, da je bil na sesianku v Pazinu; najsrdfcej&i gromovnik — katoliški duhovnik prof' sor Monti t! Tudi iz njega je žarela s(ras' pretiranega, neugasno razpsijenega nacijonalizm. !z ust svečenika, ki naj bi
' bil apostol vere miru, sprave bralo- in člo-S vekoljubja. ni bilo besede krščanske ljubavi, ki j Li govorila, da je tudi človek drugega rodu j in jezika ustvarjen po božji podob?, da ima tudi on svoje čustvovanje, svoj ponos in svoje — pravo! Tudi v tem Montiju se ni oglasii g<as zavesti, da bi mu že dolžnost razumnika in duhovnika velevala, da bi se : uprl veliki laži, da je naša družba sv. Ci . rila j a Metoda la/.narodovala Italijane! Kolika ! laž, a duhovnik Mcnti ji je — prhrjal!! I Da. da:, v Herp?ljeh je govorila naša du-! ševnost, v Pazinu pa njihova! Kje je torej | v resnici „balkanska" du^evnos* — tista | namreč, ki se nam Jugoslovenom v resnici i — podtika ? ! Eksce enca Nitti je govoril : zadnje čase mnogokatero pemetno in lepo | besedo, po kateri bi mogli sodit', da se je on izbavi! iz tiste duševuosti povprečnih italijanskih politikov. To pa ne koristi in ne bo koristilo dotlej, dokler se italijanska javnost ne izbavi iz te du&vnosti! Govoril je I besede miru, sprave, prijateljstva. Ali če res hoče, da beseda postane dejstvo, mora začeti govoriti svojim rojakom še odločneje, se izraziteje, se odkrileje, da bo vodiio nji-} hova dejanja pravilno presojanje, čut pra- j vičnosii in resnicoljubja, ne pa strast hi j mržnja — ta odraz njihove duševuosti.
Odgovor na spomenico akademske omladine. — Vest o žrlvovanju Reke za S a -der neresnična.
j ZAGREB, it. Na brzojavko, ki jo je j poslala zagrebška akademska omladina j prestolonasledniku regenta Aleksandru po-; vodom glasov, da sc je Jugoslavija odre- j ; kla Reki in da je izbruhnil v naši mirov- j ni delegaciji nesporazum, je prvi adjutant, j [general Zečevič nastopno odgovoril: „Pre-i | ste'ona-lednik regent je sprejel Ya5o br-j i zojavko od 2, aprila. Njemu je na tem, d?* i omladiaa ne veruje govoricam, da je vla-i da pristala, žrtvovati Reko in ozemlje Istre I : med Učko in Voloskim za kraje okoli | : Skadra. Nam vsem sta draga Reka ka- j I kor Skadar in nikomur bi ne bilo ljubo, žrtvovat?, eno ali drugo. Prestolonaslednik in vlada polagata ves svoj in vso svojo avtonteto na to, da očuvata našemu kraljestvu Reko in Skader, kajti Reka in Skader sta za nas življenskega pomena. Prvi adjutant general Zečevič."
Zastanek v pogajanjih.
BELGRAD, 9. rPolitika" piše pod na. slovom ..Zastanek v pogajanjih": Prestolonaslednik Aleksander se ne počuti najbolje ter se je za nekaj časa prekinil va« bila politikov v dvor na posvetovanje. Pa tudi s strani zastopnikov političnih skupin se niso storili nobeni koraki, ki bi doved-li do sporazumijeva. Demokrati stoje na svojem starem stališču, da je najboljši izhod iz sedanje situacye nevtralen kabinet, vendar pa se v zadnjem Času opaža pri gotovem številu demokratskih poslancev neka izprememba v razpoloženju ter bi pristali na koaHcysko vlado, kateri bi predsedoval dr. Milenko Vesnič, pri parlamentarni z aed niči pa se opaža vedno vedno večje ih razpoloženje proti sporazumu. Članek pravi: Naj odloči krona, kateri skupini bo dala pravico, da izvrši volitve za konstituanto, in tako naj bo.
Narodno prestavništo sklicano za 19. t m.
BELGRAD, 11. „Tribuna" poroča: Začasno narodno predstavništvo bo sklicano na dsn 19. aprila. Volitev predsednika pride takoj na dnevni red.
BELGRAD, ii. „Politika* javlja, da je bil podpredsednik narodnega predstavništva dr. Ribar (ki se ne sme zamenjati s tržaškim dr. Ryborem; — urad); pri ministrskem predsedniku Proticu radi vprašanja vpoklica parlamenta. Na medsebojni konferenci sta sklenila, da se bo ministrski predsednik pismeno obrnil na pred-
sedništvo narodnega predstavništva glede vpoklica parlamenta. Na tej konferenci j« opozarjal dr. Ribar na nemožnost dela v parlamenta In potrebe pregovorov glede sestave nove vlade. Ministrski predsednik Protič je izjavil, da njemu ni do oblasti in da mu sedaj iz gotovih družinskih razmer ni niti najmanj do tega, vendar pa zahteva korist države, da ostane ta kabinet v obiasti. Vlada je zato ▼ parlamentu proglasila, da jo zadosti ioo poslancev za kvorum. Nato je izjavil dr. Ribar, da tega ne more privolit?, ker je on prvi pozvan, da čuva poslovnik narodnega predstavništva.
Italijansko rovarjenje v Črnigori.
BELGRAD, 9. „Politika" javlja iz Skadra: Italijanski parnik je izkrcal v pristanišču Sv. Ivana Meduanskega 150 najemnikov bivšega kralja Nikole, ki so zelo dobro oboroženi. Dva dni pozneje so jih ponoči pripeljali v Skader in jih nastanili v dva velika najeta konaka. Po porvotnem načrtu bi bili morali biti takoj razdeljeni v male čete in poslani na razne dele Črne gore, da bi izzivali nerede. Ko pa so prišle zele nepovoljne vesti, da bodo te čete zadele na 1 esen Jodpor, so jih začasno pridržali v Skadru. Zdi se, da Italijani resno nameravajo, iz Skadra organizirati nemire v Črni gori in v drugih krajih naše države.
Izvoz srebrnega in papirnatega denarja prepovedan.
BELGRAD, 12. (Uradno.) Na podlagi sklepa ministrskega sveta cd 26. marca t. 1. je odredil finančni minister, da s? pre pove izvoz kronsko - dinarskih novčanic Narodne banke kraTjestva SHS iz naše države. Kdor bi poizkušal izvoziti te nov čanice preko naših državnih mej, bo kaznovan kot tihotapec na podl2gi člena 100 fin. zak. za 1919-20 in se mu bodo novčanice zaplenile v korist drza\ ne blagajne. Vsem cariuavnicam je naročeno, naj naj* strož e izvajajo to naredbo.
LJUBLJANA, 12. Ker se v zadnjem času skuša srebrni denar izvažati v ve-čjtrjn števihi iz naše države, prepoveduje ministrstvo za hnance vsak izvoz srebrnega denarja iz kraljestva SFIS. Kdor ravna proti tej naredbi, se mu zapleni denar v korist državne blagajne ter se kaznuje po členu 100 fin. zak. za 1919-20.
Kralj Peter se vrne v svoj stari dvor.
BELGRAD, 11. „Politika* javlja, da je kralj Peter izrazil željo, da se vrne v svoj stari d ver, kjer se nahaja Sedaj začasno narodno predstavništvo. Kakor znano, se pripravlja za zasedanje parlamenta vojašnica 7. polka ter se bo stari kralj kmalu nastanil v svojem starem domu. Prestolonaslednik Aleksander pa se bo jeseni nastanil v novem dvoru.
Otvoritev trgovskih in obrtnih šol v Črnigori.
BELGRAD, 11. Trgovinski minister je v sporazumu s poljedelskim ministrom odredil, da se otvore obrtne in trgovskn šole v Baru, Podgorici in Danilovem gradu, Ena teh šol se boJcasneje pretvorila v poljedelsko šolo in bo služila v črnogorske svrhe.
Vprašanje uradniške vlade.
BELGRAD, 11. ,:B»*kanu se bavi s političnim položajem in pravi, da se v poslednjem času v javnosti mnogo pretresa vprašanje uradniške vlade s posebnim o-žirom na volitve za kcnslknanto. Sodeč pa po dosedanjih dispozicijah ogromne večine parlamentarne zaednlce se nikakor ne more zlag»U s to metodo, ker bi bil to povratek v osebne režime, ki imajo svoje povetjenje samo od kroue. Takih vladavin je bilo svpjčas več v Srbiji in proti njim so radikalei vedili ostro borbo, ki smatra-
jo tudi danes, da se v sedanjih razmerah krona ne more eksponirati. Razpoloženje je sedaj tako, da bo vlada potom oktro iranega poslovnika urrdila vprašanje kvo ruma. O uredbi sami pa se bo glasovalo kasneje. Vlada želi delati in ostane nasvo jem mestu. S tem pa se ne more reči, da vlada izbegava boj, ako hoče opozicija v parlamentu delati in ako bo res jačja. Vsled takih okolnosti je vsaka razprava o uradniški vladi brezpredmetna.
Izid občinskih volitev na Hrvatskem In v Slavoniji.
BELGRAD, it. „Politika" prinaša izid občinskih volitev na Hrvatskem in v Slavoniji po števiiu priborjenih mest. Po tem so dobili: Hrvatska zaednica 541 odbornikov, izven strank 538, demokratska stranka 401, seljačka stranka 333, komunisti 303, pučka stranka 201, radikalei 156, socijalni demokrati 103, pravaši 38, ne opredeljeni skudaj 78.
Davek na vojne dobičke.
BELGRAD, 12. Nj. Vis. regent Aleksander je podpisa! ukaz, s katerim stopa v veljavo začasni zakon o davku za vojne bogataše, ki je bil že v avgustu pr. leta stavljen v parlamentu na dnevni red. Ta zakon je bil pretresan v finančnem odseku in soglasno sprejat kot nujen.
Rusko-poljska pogajanja.
VARŠAVA, 13. (S.) Nota sovjetske vlade izjavlja, da je sovj-tska vlada pripravljena na mirovna pog;janja v kakršnemsibodi mestu kake nevtralne ali enlentne države, da pa odklanja predlop za pogajanja v kakšnem mestu vojnega ozemlja.
Sestanek ruskih in finskih zastopnikov.
STOCKHOLM, 13. (S.) Finski in ruski odposlanei so se sestali v Susterburgu bliiu Petrograda.	^
Skladišče municije v Kraljevcu razslre-
Ijeno. - 300 oseb mrtvih.
MA1NC, 12. (S.) V Kraljevcu je bilo raz-streljeno skladišče municije. 300 oseb je mrtvih in nekoliko stotin ranjenih.
Turška zbornica razpuščena.
CARIGRAD, 12. Poslanska zborn.ca je bila danes razpuščera.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 10. (S.) I tal, lira 2115._
vesli.
Še vedno brez elektrike! N3še občinstvo se bo čudilo, da je izšel naš list tudi danes v tako skromni obliici, češ, saj je vendar stavka mestnih nameščencev končana in so že snoči gorele električne luči po mestu. Da, res je. Toda ali iim naš list neko pos bno smolo, ali pa je kak drug vzrok: mestni predel, kjer se nahaja naša tiskarna, je ostal tudi snoči do davi brez elektrike, in list se je moral staviti in tiskati v ročnem delu. Ker je tudi tiskovni stroj treba vrteti na roke, ni bilo mogoče natisniti toliko izvodov, da bi se mogel l.st razposlati tudi naročnikom na deželi; saj ga ni bilo mogoče natisnili dovolj nit; za mesto. Prosimo torej, na| nam naši naročniki m čitatelji oproste, da jim nismo mogli posirečl z listom. Saj nismo mi krivi.
Humor v veleresnlh časih. D' Annuuzio proglaša na Reki — socijalno republiko. Te dni je povabil k sebi — tako čitamo v „Lavoratoru* — izvrševalni odbor socialistične stranke, da mu pre loži svoje želje in zahteve. Odposlanci so mu povedali na vsa usta, da \t položaj na Reki obupen po krivdi — D' Annunzlievega podjetja. D' An-nunzio je poslušal in — pripovedujemo vedno po „Lavoratorir' — pritrdil, izjavi vS«, da sprejema zahteve socijalistov. Potem je izpovedal svojo namero, da proglasi
PODLISTEK
U sis?3 prsite. (1:!6)
Avj.^t Šeao*: Sei^.eka buaa. — Z&odoviuska povest iz XVI. stoletja.
J akaj, sinko \u je vzdahfiii vojvoda solznega obraza, „da ti obvečem rano".
rPusti, na, te.e kri; tu ni zdravrta," seje nasmehnil O uro, „naj teče, to je seme za svobodo na£ih vnukov. A kje je Jana, moja Jana?" je privzdignil ranjenec g'avo.
„Ne ven), ne vem sinko,- je rekel Matija, ozrM se, .,ni
„Ah. poljubi jo v mo^em imenu. Pazi nanjo, prosim te. Slabo je izšio... Oh Lepoič, LepoiJJ A Is čuj to prasketanje v dolini, naši se še bi jejo.u
„Se," je sklonil Gubec giavo nad mlade-nifa, „to li je zadnji vidih nase svobode, zadnji, Bog...
, „Zakaj, oh. zakaj--ujec--peče —
, —1a m'ade niča tc streslo, stis»il je Gubčevo j roko, zavrtel oko in se raztegni — mrtev.
I Gubec si je pokril obraz z rokama in zajokal ; plakal je kot hudo leto, klečeč poleg j mrtvega junaka.
i Bliže in bliže sta sc primikala krik in vik ^k cerkvic'. Stulučaui so se umikali ob brdu,, j boreč se, streljajoč, alt od povsod okelo griča so se delale gomile vojakov. Sedaj so kmetje za ograjo grobja, branijo se besno. Pasanec je bil ra umiku ranjen, zajet. Nimajo vodje, nimajo smodnika, ne svinca:! i dve tretjini jih je padlo. Uskoki itaskakujejo j i kot gladni volkovi, v rok jim seva nož.; j Sedaj sta se zgrabila po grobju sekira in •nož, po grobovih se bije boi, človek na^ človeka, pest na pest, glava za glavo, duša; ; za dušo, a po holtnih rdeči kri, kakor da; j c ve le j o rože po snegu. Sedaj branijo še Stubičani cerkvena vrat?. Tu stoje v krogu, i in kosijo uskočk; g?ave, imthajof s sekirami
okoio sebe. „Plašljivci," hrešći A'apić, „bijte,
pobijte jih."
„Nehajte!" je zaoril iz cerkve glas in na prag je stopil vojdoda Gubec, držeč v vsakj rčki samokres. Kmetje so povesili orožje vojaki istotako.	»
„Ali si ti vojvoda?44 je vprašal Gubec jAlapiča, ki je začudeno zrl v ta nenavadni pojav.
„Čuj me! Pokloni tem ljudem Stubičanom svobodo in življeiije, da ne poginejo neumno, ker imajo ženo in cteco, a v povračilo ti j izdam, kje se je skril Matija Gutec, začetnik, glavar punta."
„Da mi izda? kralja kmečfc*ga!" je vsklik-inl Ga*o radosno „naj ti bo: bedita |im; . svoboda in mfo^L čhji m* Izročiš Gube«.a i .Prisezi pri ^ Oitma^r „Pristgiun pitfcvi OarefafHw,a je dvignil, Alapić tri prste. -Tu fteai. vzemi mu" ie rek*l vaj voda {
mirno, vrgel puški od sebe, „kajti Gubec — sem jazi"
„Ti?u je prebiedel namesinik banov. „Da, jaz, začetnik punta, glavar vojske, jaz, branitelj svobode."
„Ali pa veš, kaj te čaka ?" ga je vprašal Alapič.
„Vem," je potrdil Gubec, „pojmo, odvedi me, kamor ti je volja.*
„Odvedite ga na Stubiški grad, a te kmete branite pred vsakim žaljenjem."
„Z Bogom, britje f* se je obrnil Gubec k zadnjim junakom svoje čete, ki so solznim očesom klečali okolo njega — „vstanite, sair.o pred Bogom se pripogiblje koleno. Padli siso. Bog je hotel tako. Jaz poginem, vi pa živite, povrnile se med svoje, naj ne izgine naSe pleme! Ne klonite, Bog da, da p>ide dati svete svobode. Blagoslavljam vas, 'odpustite ml Enega vas prosim: vam za puščanj Jano, bedno sirot co, na vaši skrbi nai bo. Ali hočete?"	j
na Reki — republiko. Na vprašanje: s kom. mari z „narodnim svetom? — je pojasnil, da ta svet ni žnjim, da nasprotuje tej njegovi ideji. To da bo D' Annunzijeva republika z geslom: Ivlor ne dela, naj ne je! Ta republika da bedi tudi socijalistom po godu. Dalje je podal Gabrijel veiepresc-nelljlvo pojasnilo, da njega teritorijalno vprašanje ne zanima, da on gleda veliko više. Nasproten je Zvezi narodov, ker t) je le zveza vlad. On hoče zveze narodov! Predvsem pa zatiranih narodov — v In^ii*', na Irskem in v Egiptu. Bližje zatirance je v svoji vnemi za zatirane narode — čisto pozabil. Socijalisti da bi ga morali podpirati, ker premagati bo treba mnogo nasprotstev. Socijalisti so mu na to pokazali — figo, izjavivši, da se nc morejo /njim pogajati, ali sklepati kompromisov. Pozneje je D' An-nunzio pismenj prijavil socijalistom, da sprejema njihove zahteve, a po izbruhli stavki je stopil z besedo — na stran de-; lavcev: v nekem članku pa je slavil delavce, ker so mu dali, česar je želel — trpke kep je, češ: delavc« nosijo večno ži\ ljenje, kakor je nosim jaz ! S'o ii je ^e korak dalje: pozval je k sebi ogrskega komunista Siso, da pregleda žnjim svoj n -črt za ustavo svoje republike. — Gabri>l si domišlja, da je strašno premeten, r^' tem pa se kaže stia^no — smešen. Njegovi ka-rabinjerji so jfroti republiki; „narodni svet-istotako. 0:i odklanja zvezo vlad in s tem tudi — italijansko vlado. Proti nJemu so tudi — kakor /atrja „Laveraiore" - - vsi reski meščani. Zapuščen in v navzkrižju z vsemi bi se hotel sedaj obesili socijalistom na = ker fraka nimajo — hlače ! Stvar je namreč takale: V stiski se ljudje uče moliti. Reševati bi hotel ves svet, ki ga zatirajo vse v ade, ne izvzemši italijanski, da bi rešil — sebe! V tem ja humor v resnih časih in obenem trpka satira na vse resko po J je tje !
Slavka občinskih usfužencev je dokončana. Dosegel se je sporazum, na podlagi kateregn se ustreže skoraj vsem delavskim zahtevam in jim se razen tegi i/pač a plača za čas stavke, plača za sedmi dr.n tedrja ter naknadna doplačila od 1. jauuaija t. I. dalje. — Popoldne se je začelo zopet redno delo. Popoln promet bo vzpostavljen tekom današnjega dne.
Seja odbora CMD družbe za Istro se bo vršila v četrtek, 15. t. m., ob 12 v pisarni predsednika dr. Slavika.
Zvišanje cene kavi. Aprovizacijska komisija javlja, da se bo prodajala kolonijalna kava od danes napiej po 18 lir kg. To ceno je določilo ravnateljstvo državnih n:o-nopo'ov.
D pisovanje z Madžarsko. Poštno ravnateljstvo poroča: Navadna ali priporočena pisma za na Madžarsko se morajo do nove o d reč b 2 devati na posto odprt?, kajti diu-gačna pisma bo mad^ančka uprava ali plenila al; jih bo vračala nazaj.
Prepoved prodaje in porabe mesa. Civilni komisarijat za Trst in oko ico naznanja da je ob četrtkih in petkih prepovedano prodajati m vživati vsako meso razen drobja, divjačine, domače perotniue, slanmc in okošenine. Prepovedane pa so noge, salame in klobase. Ob prepovedanih dnevih je vendar dovoljena prodaja mesa od živine, ki je bila zaklana v sifi, toda dovoljenje ne velja za javne lokafe. Policijska ura ostane ueizpre me njena, teda lahko se bodo stregle pijače dokler se lokal ne zapre.
Slovensko gledališče. Nocoj točno ob 20 je skiican ves ansambel. Vabljeni sa tudi novi člani.
„Glasbena Matica'S Danes, ob 20 in pol je vaja za orkester.
Pouk na okoličanskih in mestnih šolah se je pričel včeraj popoldne, ker je končana stavka mestnih uslužbencev.
Pozdrav iz Zagreba in Ljubljane vsem slovenskjm roj ikom-trpinom v Trstu in Isti i pošiljajo prisrčn8 pozdrave: Maarić, Bernot, Toplak, Cigoj, Cebtilc, Penko, Čadež, Vr,-lentinčič, Ostrovšci, Boštjančlč, Sevtr, Rusija, Skabar, Macarol, Frelili, Pregel, Poubršeek, Seljak, Sloinberger, Medvešek, Pilko, Vidmar, Zupančič, Slorinau, Hube, Narod, Pi:i-tar, Gaj n ko, Podbrcgar, Obut, Skrbim:.
Slsvčii&o šlsđaHšie v Trsiti.
V četrtek, 15. aprila 1929. Častni rečer režiserja g. Emilft Kr*H»-I fofcna predstava.	Edina predsfa^.
i ©iraška SragedOša
l v trea dejanih. — Sjvsal Kari Schotthetr.
Straa u.
»EDINOST ste v. 87,
Koncert <Jratnaii*:ne;»? dvtiŠtya v Tr*tu. V fccoclo, 17. 1. ni., toi no c-b 20 -15, priredi oraiu. j društvo svoj prvi koncert z zelo -bogatim j sporedom kot čssl u večer jjesp. šimecca. Med drugimi mode. r>i:r.i : klad batni zapoje na j leni večeru g. Šimenc ctve dramatični skladbi ' in sicer: Michelnovo c!o\eka nikar- in Schubertovo: •• Jelšni škrat . Pri obeh sklad-j 1>ali bo dana g. Šimencu prilika, da pokaže j iepote svojega glasu in da nr-s obenem pre-priča, kolilco napredoval, od kar ;ja nismo vlršali. Razven g. Šimenca bomo slišah na tem večeru se gdčne Kraljevo in Bi^jakovo ter g. Bratuža, kateri sodelujejo iz prijaznosti na tem večeru. Natančen spored, ki je zelo zani- t miv, cbja\:mo pravočasno.
„Zaplemba bele moke in sladkorja".
Pod tem nasl-vom smo poročali' v nedeljo, ; da seje izvršila preiska/a v trgovini Leo-j 1 oida Milita na Vrdeli št. Vse blago, i ki je bilo zaplenjero, so našli pii Miiiču in ne tudi pri Alfredu Vagnerju. To vel:a po- j seona za 15 vreč bele moke, o katerih je bilo pomotoma reč t no, da so se našle v sta- j no vanj u g. Vagnerja.
Tatvina v zalogi št. 26 Delavske zadruge. V7 noči od 12. na 13. aprila t. 1. se je izvršila v omenjeni zalogi velika tatvina. Bilo je ukradeno iž nje 3 kg salame, 17-2 kg kave „Santos*, 450 kg sira, 9 40 j jvg mortadele, 99 kg sladkorja v skupni) vrednosti 3383*80 lir. Tatje so preseki ij železno zaveso pri stranskih vratili. Apa- s rat ,stopa, ki je bil na zavesi, je sicer eksplodiral, toda tatje se niso zmenili za; eksplozijo ter so mirno nadaljevali svoje; pošteno opravilo. Tudi pri nastopnih vratih so zmogli vse u zave in ednesli iz zadnjega skladišča blč^o, ki je bilo omenjeno gori. Tatvino so prvi opazili ponotni čuvaji, ki so jo šli takoj naznaniti orožnikom j v ulici Pasquale Revcltella in tudi glavne-1 mu magaeinerju Alojzu Moriju. O tatovih in dosedaj nobenega sledu.
Mali tatinski dnevnik. Neznani tatje so vdrli v stanovanje Andreja Bruna v ulici deli' Istria ter mu ukradli za 1780 lir moške in ženske obleke.
—	Neznani tatje so ukradli s postaje pr Sv. Andieju dva klopca telefonske žice. Škode je 2000 lir. Trpi jo vojaška uprava.
Poizkus samomora. Neki 27 letni Josip Bosich je skočil včeraj v kanal radi neke neozdravljive bolezni. Resila sta ga dva kr. stražnika. Odpeljali fo ga v bolnišnico.
Za 10.000 lir kokaine zaplenjeno. — Včeraj so izvršili polic jski agenti preiskavo'; v hotelu ..Savoia" in našli pri sobarici Ma- • riji Regent za 10.000 I'r kokaine. Sobarica je izjavila, da je kokaina la=t nekega Pavla i Pcttanija, računskega uradnika, ki se nahaja sedaj na Dunaju. Agenti so koksico zaplenili a sobarico in Pcttanija naznanili pristojnim oblastim.
Lov na ponoćne lice. Orožniški oddelek je vprizorll snoči lov na ponočne tiče. V ulici Chiozza so orožniki aretirali 7 sumljivih oseb. Ko 5o jih preiskal, so našli pri vseh nože in drugo orožje. Enega aretirancev so spoznali za kaznjenca, ki je bil obsojen na 7 let zapora zaradi tatvine, a je ušel iz vojaškega zapora; dva sla vojaka dezerier-];>, a četrti je tudi neki k aznj r.ec, zbežal i zapora v ul. Coroneo. — Isti orožniski oddelek je preiskal eno stanovanje v ul. Chiozza, kjer je našel veliko množino vojaškega blaga, kije bilo n^kje ukradeno. Aretirali so tudi dve ženski.
Nesreče na delu. Delavcu Rudolfu Ma-ii;u je padel včeraj pri delu na parniku „lingland-Maric* zaboj na glavo in ga težko poškodoval. Pelja'i so ga v bolnišnico.
—	Na Aleksandra Škerjanca je padei včeraj v ladjedelnici pri Sv. JMarku kos lesa in ga poškodoval po rebrh. P-Ijali so gi v bulnišn co. — V isti deiavnici je dobil razne poškodbe po teksu in glavi Josip Markovič. katerega so tudi peljali v bolnišnico.
Zaradi ljubezni. Finančni stražnik Karmin Calogelo se je sestal včeraj s svojo zaročenko na roco'ski postaji. Tekom razgovora je prišlo do prepira, in Calogeio ie zgrabil s ntokres ter ga namertl proti sebi. Tu pa je ljubezen zmagala, in zaročenka ga je zg Lbi a za roko, toda v tem hipu se je sa mokres sproži!, in krogi a je prestreli a žareč, tik i stopalo desne noge. Ranjeno zaročen :o so peljali v boln šnico.
Roparski napad. Snoji ob ponoči se je v?c":al damov v ulici Peilico št. 8 učitelj jV>ario Touia. Ravno pred njegovo hiJo so ga napadli trije neznanci, ki so ga začeli bii s pestmi. Dasi se je napadeni učitelj upiral, so mu roparji ukrad i prstan z bri-Ijantom, zlito verižico in denar, kar ga je imel. Roparji so zbežali, a g. Tobia ie moral iskati pomoč na rešilni postaji:
DAROVI.
— Pipčarji za mo:ko CMDr.V. Stoka 10 (van Ćuk 2-—, Makso Čuk 2—, Štokovac 1"—, S. G. 1-, trgovec Zega frO* — (>3fno članstvo), K ar.čar 1- —, ga Št okova 5-—, Novak 1—, nečitljivo 1 — dr. Ok-etič kaz^n. ker ni imel ziicka i —; Bogoslav Čehovin 50'— (častno člans.vo); ob p ril ki njegovega sprejems: Pepca 2-—, Francka 2—, Ferdinand 5 —, ras biivifci ir.ojster Jerman 5'—, p pčarsko < nii7je 2'.;-—
Peter, Kovanci", Kaučič, Zorko, Vrtovec,, Pečar kn iv ker niso imeli znak??, 6—, za, italijanske cigarete 5- —; nabral _pipčar Bi-i zjak: Rudolf Košata, Ro<r.n o—, Fran; Šmitc, Sežana 5-—, Drsgoslav Ljubičič Z.; B. 5-—, Martelan 1*—; k:an=ki dolarski špekulant 25 —, da bo okroglo P—; skupaj L 216-—. Denar hrani uprava.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V IirenovŠko občino: Ustav iš srno* j kakor ste čita i pred kiskim tednom, pole-' mične dopise iz Vaše občiue, ker sino bili j prepričani, da gre iu pač za osebnosti, ne j pa za stvar. Tega prepričanja nam tudi ni j izpodbil dopis, ki smo ga c-cbiii pred ne-! kaj dnevi in v katerem ne \iJimo navede-j niii nikakih dejstev, temveč le trditve in i obdolžitve, da, c<.!o psovke („renegatstvo") brez stvarnih dokazov. Potemtakem ie uin-Ijivo, da dopisa ne moremo priobčiti. V. ostalem pa prav odkritosrčno želimo, da bi! se stvari, ki se najbolje poravnajo doma, j ne obešale na veliki zvon. ker to le ško- \ duje celoti: tujec se nam pesmehuje, in, kar je še slabše za nas, izkorišča take ne- i potrebne spore proti nam. — Poslano na- j grado L 15'— najdete izkazano pod „darovi" pri pipčarjih.
* -v
Milica Širok Rado Cerkvenik
poročena.
Trst, 12. aprila 1920.
TRFOVSKI POMOČNIK, CO let star, že!« preproste sb.;:be v špecerijski trgovini v mestu. Leta 1?1*>. ja služil kot u.'eaec pri g, Košmerljo.— Naslov {»o ins. odd. Ediuos i.	502
MLEKARNA M. Mosttig v nI. Valilaivo št 2?. pr^laja dnevno, na drobno, prvovrstno paKeri->.ir.iiio mleko	504
IŠČE se čevljarski pomočnik za vsa dela. t lica Ginnastica št 28.
VDOVEC, 48 let. s 10.0"0 L v gotovini žel! znanja v svrho ženitve z vdovo aji gospodično do 4'» let s premoženjem. Ponudbe na ins. odd. Edinosti nod „kleten".	»99 j
VREČE vsakovrstne kupuje -J. Margon, ul. Torre j blanca 33, zalega vreč.	5u0j
SPREJMEM dva spretna postrcsčeka >:a gostilno, za » nedeHc in rni-nikc. Naslov pove ins, odd. Edino-' sti.	_499
IŠČEJO bv; svirači za instrumente na pihala za iz-: popolnitev društvenega orkestra. .Sprejmejo se tudi, j ako niso popolnoma vtiči. Naslov pove ins. odd Edinosti	501
KURILNA PESA Marmouth in *Ecke:.dorfer, kakor tudi vetna detelja »nce na so dospela. — Sever & Komp., ul. Maccfaiavelli 13
IŠČEM osebo, katera bi hotela posoditi	lir proti
visokim obrestim, na dobroidečo trgovino. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod 5t. 30.	-1T8
VREČE vsakovrstne kupttjem. Ul. Soiitario štev. 19. Margon.__j
NEPRENEHOMA novi dohedi iiailepših slam- : natih mo<ielo\' ženskih klcbukov, zadnja ; novost, od 10 lir napre;. Prcvzaircjo se na- j roč'ia in popravljanje. Modni salon Mor-| j^utti-Corti. Corso Ga riba ld i štev. 28. 483 j
! PRODAM takoj dve InSi z vrtom 32.000 i lir. Rpjan, Scala Sa-nta št. 307—308. 494 j
j KUPUJEM vreče in cur.je. Babič, Molin j
^rande 20.	495 j
■- ^ i
i IŠČE se hišna oskrbnica, zanesljiva, teobraže- | ; na, srednje starorti, sposobna vseh hišnih i del, ljubezniva do otrok in gopodinjsiva. j Dcbra olača, nastop takoj. Ponudbe na ins. j } c-dd. r:Edinosti« pod 492 ._492
i POZOR! Plačam za srebrne *'rone. Rokfir.arju in j zlato najvišie cene. tudi več kot drugi trgovci- — Aibert Povii. urar. ul. Man z eni 17, vr. 2, priti.
__2648
ZLATO, srebro, kroiie, o?aoo nad višjih cenah ' Pertct. al. S Franceseo it 15. 11. n._417
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, uJ. Roma 24. Gorica
Corso žt. 36 na dvorišio.	P 711
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz
Po\h, Gar&alJijcv trg št. 3 (prej Barriera.] Tel. 329.	3341
; DIPLOMIRAN REZAR ŽiVINE z večletno
prakso, 4/.učen po ži v in ozd ravniku, sc priporoča za \ sa v njegovo stroko spad^oča dela. Zadoititje dop-snjca na naslov: Ivan 1 Mavric, rez ar živine, Hrušica 83, p. Pcd-i»rad v Istri.
KROJAČiVICA Avgust Strfar ul. S. Fraoccsco d'Asis! žtsv. 34. III. je edtea dobrozaaua loro-
»ačnica v Tr^tn	_3367
priredi mladina iz Materije v nedtljo, 18. aprila v dvorani g. Kastelica. — Pri plesu svira mandolistična sku. ica ..Viktor Parma".
TBt m MH il 10.
Neprenehljivi dohodi sira g<H*gon-zola iti parmezana, milanska pre~ kajenina dozorela, sirova in pre-kajena. — Naravno in artificijalno maslo. — Pošiljatcv na deželo. — Zavojnina brezplačna.
0. PfNO, ziotdrnicfl-urarnicti
Trst. C«rso ilev. IS
Kupulant srebrn« krone in
golcsdfiierla Biafv3s|l5i canab.1
in SUMBNA
Fratelli Sgaravatti
Saonara (Padova)
125 hektarjev obdelanih CENIKI BREZPLAČNO
ČEUPtlll K1R6UČ
Trst, ul. L'dinc 32 (pigj ftlntea)
<na vogalu nI. Lodovico Ariosto^ Različna obuvala za gospode, gospe in otroke.
Lastna delavnica, ter sc sprejemajo — raroči!a iu po;-r.ive po meri. —
ipip m»
nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlači vce v in odeje za konje, v
® IH! HITZ — Trst
Pfozza flicole Tsjifiseo štev. 3
isr jiir m ftsi«
— iz MIlana —
ta neprckosljivi liker za svoje zdravstvene kakovosti
je na predaj pri tvrdki
FStATSli.1 ^ISHaLESKUž.
Trst, ul. Fontana li, teleton 1S73
U SUsj 27 fesj? ia Kim inavi uzorci i Ml i Sslde* & Neutnann in s ssr^hrAEf^! »Sir.ger4 C-ast & Gasscr
i „	,	Tvfdka ustanovljen L 1873
Pogita 73f0na vseh potreb-da. pn&|*fC?rA nSHVlP.15
I Mehaincn . dclaciiica zi v^ikj	;i£ij8!KA
j	popravliaaj.i.	nt. C.tnt^tinio
VELIKO SKL&SIŠtE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možKift nogavic itd.
R. Ul M te V. L Hi. 8W.
fi^RSMiSfli
Zavarovalno zadruga v Zagreb«.
Ustanovljena leta 1884.
Peiiužnica v Trslu ul. Lavatoio 1.11. n.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki i:i akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
LliOilianska^slitnB&aaSa^
PcJru2riicč3 v Trst«. Centrala v Ljubljani. I
Po^ruluiee:	;
m, Bsrevlje, lm, litim	'
M nlSKa gtowicc!ii rezerve: K 50.OM.O3O3
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče t posle. — Sprejen.a vloge v lirah na | hranilne knjižice proti 3^ ^tfflffljil , na ziro-raćune pioti 3J/0	}
Za na odpoved vezane vloge plača obre- j : sti po dogovoru, izvršuje borzne naloge i in daje v najem varnostne celice.
| Tel. bt. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. j
Uina m družine,
Mm, spi, Ma, m M.
PortU« zo zolose in gostilne
Sinsvs utM - tafenifffl nitki • rije
Ras. PKttNINO VITTORIO
Shladlite uL Tare it S • Telefon 2176
63
dobro izurjena za manifakttir. o trgovino, se; !sprejme takoj za Noitarjsko in siccr: Slo-! I venka od 20 do 25 let stara, zdrava, močna ! simpatične zunanjosti, vešča slovenskega,' i ital jatiskega in nemškega jezika v govorit I in pisavi strogo poštena in lepega obnaša-; ; nja. Ponudbo na inseralni oddelek Edinosti! pod „Slovenka štev. 400".
ZOBOZmtflCRISKi KABINET
ulica Chiozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 13—17. Izvršujejo se umetni aobje v kakršnem si bodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniku
Dr. F. Tsmburiini MARIO MOSO, tehnični vodja.
Dentist
Stsnko Pertiovec
v Trstu, trg Gcldoni Štev. 11, II. nailstr.
sprejema
vsak četrtek, petek in soboto od 9 do 12 in od 15 do 19.
tlMJMLD THOCCfl. TRS!
«!. Barriera vecchia 3tv. S
ima veliko zalojjo mrtvaških predmetov.
Venci iz porca!aneiii biserov, vezan: / tr.tfJcno /!ro, 17 umeinih cvctlic s trakovi in nafisl. Slike ni porcelaaast.U ploščah j grobne spom;aike i(.d. Kajniije kcnkureti'*;ie*c!na. j
gPJt	a »R^	O	J M«^
SiIlJOI&žTJijSCa j
, za Wolfovo vročeparno lokoinobilo sprejmem tsl!Oj v službo. — Hrana in stanovanje v j hiši. Ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevo; plače: A Rovan, parna žaga, Col pri Vipavi, j
ZdraimiEc v Gorici
dr o Jusi Bačar
ul mi maja (mi ul Tre re) 9
(v b'ižini kapucinske cerkvc)
onllnira dan od 19-12
:	.....-wMiiwii.il. ■	—
: ffssssazssBB zobozdravnik ii ihihhii '»
D". ^HmCEIC m%J
Corso 24, 1. nadstropfe Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
mesliia M\m icl tM\m\i in mM zoDji
H DNETKI ZOBJE F
z In brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobk!
VILJEM
m TRST, ul 30. oktobra (ex Casermai U, ti g a Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.__g
^'"trC^K^_______
isiiiii niiLiiiiiii
prej dr. BODO
ZflMflMlK tir. L CLGHFERO
— in —
mm siaiiKG mmm
Trst, fm CiHani Um. U, I!, nadstr.
sprejonuitu od 9-12 in oii 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
za sv.* tmiše,
buršunder in zelsn nI IetniKoa j In bela namizna «iim r-fl tržnih cenah prodala
KnictilsRo dražtuo y IHpnui
— TV^OKA —
Hiai-Ic® Lasitschner
v TrMu, VJa Soma SC (bivša ul. dellc Poste) vogal ul. Gior«i<o Oalatti. Zraven velike pošte. — Telefon 19S.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični # predmeti. Popravila. — De!o solidno.
IMmm in urarnlcii
Ei5. Udifi« 26 (prej Helvedere)
ima na izber vcrižicc, prstane, zapestnice, uhane in zlate, srebrne in nikljaste ure. 13u-diljkc, prvovrstne znamke z jamstvom. - Prevzema naročila za birmo in popr;»vo. Kupuje in zamenja zlato, srebro in dragulje.
mmm eikiim
Del. glav.: K 31),000.000. Rezerve K 10.000.000
Be'erad. Celja, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, SplTt, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spajajoče nnslc.
Sprejema vlog«
nn hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3VaVe, a v bar.cogiro prometu po S /0.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti preJ-hodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (sates). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uk Cassa di Rispa^mia, ul. S. Nicelo
Telefon : Stev. 14H3, 179 i, 7G
— Elagaju posluje od 9.30-12.30 in ađ 14.30-16 —
ei^Si^dli *
Mrsmarsko blag©, tkanine, pradfvo, drobnine ne defeel©
mm Mlmondo Mm k C.i, Trst, ul S. Lozzuro 19.
(Piti Bclvcderc)	%	iS & B	<PHJ B.lvcdcre)
izvedeicc.
Maipriiicnejfe nakupenlisce oLacaia za gospoils in im.
Posebnost za cfiroke.	Fcsetonost za olrzhe.
Velika izisr naSavicf	napc:«ikov „PEralli",	in maaiSa za obuuala.
Na drobno in na debelo.	Postrežba točna.
Hovo pogrebno podjetja -- Trst
Cerso V. E. 1». štev- 47. TeSsfcsi 14C2 (vosal GoSdonšJsv tira).
Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z cbilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. - Poseduje različne razredne vozove do naisvečanostnefšiii s kristali. - Prevažajo se mrliči v vse kraje, ludi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, radione vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02.
Zastopstvo m prodaja mrtvaškli potrebsčih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti.
Deležnik in upravitelj H. STIBIEL.