Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, "Wien St. 25. V Gorici, 18. junija 1880. „So?,a" izhaja vsak petek s in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poiiljana: Vse leto ...... f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 (SetTrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznaailih in prav tako pri „po-glanicah" m placuje za navadno tristop-no vnto: 8 kr. Le se tiska 1 krat 1 >t v i> » 2 u 6 „ „ „ „ 3 „ Za vcde irke po pruatoru. Tedaj X Posamezne gtevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici ˇ go-sposki vl'd blizo „treh kron". in na starem trgu.— V Trstu v tobakarni-«i ,,Via «I«lla casorma 3". Dopisi naj ae llagovoljno poSiljajo urodiiigtvu „f?fifie'-'-v Gorici v Httarijanaki tiskarni, norocnina pa oprovniStvu„So8o" na Koronji v Sticaa-vi hiii it. 253 It. nadstr, Rokopisi se no vracajo; dopisi naj ae blagovoljuo frankujejo, — Dclalcem in drugim nepromoinlm te nwoSnina xuizft, akose oghse pri urednlitvu. ••nr.~T'tfi Dezelni 2bor goriSki. III. seja due U. junija. NavzoCni so vsi po-Blaitei. Novo do&le peticije izroCe se petieiJBkerau od-seku v obravnavo. Poslanec Dottori interpeluje dezelni odbor, za-kaj je njegovo irae v letnem porofiilu do zbora ime-novano med udi neke kotnisije, katera je ptegledo-vala 1. 1873. posestva, ki so se imela vkapiti za de-gelno kmetijsko solo, dasi se ni on nikdar delczli tiste komisije? — Dezelni glavar konstatuje pomoto, katero je zakrivil odborov referent in ko preti zaradi te malenkosti vneti se razprava, omeni, da notranji dezelni red ne dopuSfia razprave o podanih interpe-lacijah. Po prestopu na dnevni red poroCa dr. Deperis v imenu pravnega odseka o vladnem predlogu po-stave, katera bi imela dolodtti konkurencijo dezeluega zaloga k stroSkom Solskih okrajev ter preilaga naj se doticni naCrt izroci dezelnemu odboru z narocilom, da ga pietehta ter ttubcre vse potreb:io date, na kojih podtagi bo mogul v ptihodiyi sesiji kuj doloCnega prcdlagatt. Gosp. vladni komisar barou Rechbach za-govarja vladui predlog. On pravi, da po §. 57 dezelne posteve od 0. luujA 1870 zastran osiiovaiija, vzdrSe-vatija in obiskovauja javnih ljudskih sol ima se s po-sebuo dezeluo postavo dolociti, ali in koliko iina dezelni zaiog dokladati k stroSkom Solskih okrajev. Ne-kteri okraji so bill uzc veckrat v stiskah, da niso inogli o pravetn Casu zaloziti stroSke za Solske po-trebSCine, in zato so morali prositi driavnik pt edplaC. Letos pa je moralo vis. c. k. ininisterstvo izreCi, da ne bo moglo za tiaprej vec dovoljevati takih pred-plaC, ker nema za ta uainen odlocenih zalogov. Tu gie posebno za to, tako nadaljuje vladui za-stopnik, da se razdeie stroSki za ljudski poduk koli-kor mogoce euakomemo po vsej dezeli in da se olajSa breme sokkih stroSkov ouiui okiajem, kateri bo pre-veC oblozeoi. Xo se pa lahko dose2e samo tedaj, ako se pritegne v konkurencijo de^elnt zaiog, kateii n« obiiati tako budo misledkov kmetijskih uezgod, ki za-devajo vecinoma posamezne okraje in kateremu do-hajajo tudi doklade k posrednjim davkom (uzituiuski davki) ki se reduej§e pobirajo. V vseh drugih deielah je u2e po postavodajnem potu dolocena koukureucija dezeluega zaloga k stros-kom za Ijudske Sole. V Dalmaciji, v Iatri, na Koro- LISTEK. Skem, v gornji Avstriji, na SolnograSkem, Stajerskem in Kranjskein placujejo dezelni zologi u6iteljske plaLe. V drugih dezelah pln6uje dezelni zulog sttoSke pre-sugajofie 8 do 10% izravnega davka. Le v goriSki groliji morajo §olski okraji sami skladati vse stro^ke za svoje Ijudske Sole. Da bi se torej zadostilo zahtevi §. 57 zgorej ornenjene Solske postave, ter v okom prifilo finanCnim stiskam posameznih.okrajev, kakorSne so se u2e ne-katcrekrat pripetile v tej defcdi, in da bi se slednjifi praviano razdelila bremeua za ljudski poduk po celej du2eli, katera ima vzajcmen iuteres v torn, da ljud-stvo v posameznih okrajih du^evno napreduje in se razvija, — vse to je napotilo vlado, da je predIoLila ta nacrt postave, katerega gorko priporofiam veleslav. zboru. Ker se nihce diugi ne oglasi za besedo, zakljuci predsednik razpravo tur podelnjo zadnjo besedo po-rocevalcu. Porofievalec, dr. Deports, zagovarja odsekov predlog; on pravi du §. 57 dt»2. postave ne zapove-duje, da se mora in kedaj se mora dolociti kotiku-lencija dez. zaloga k stroSkoin yolskih okrajev; de2. zbor nema v tern oziru nobeue zavtznosti, sicer pa da ni posebncga razlocka, ali se solski Btroiski placujejo iz dezeluega ali iz okrajnih zalogov; vse gre iz istih 2enov, tu in tarn morajo skladati davkoplafievalci. „Tudi jaz lelimK, pravi, *du napreduje ljudski poduk; ljubse mi je, da gremo naprej nego nazaji a na drugi strain pa ni treba prenagliti se, ampak ozirati se mo-ramu na finanfine moCi. Keprevidno ,bi bilo, ako bi si hcteli naloziti breme, o katerem zdaj §e ne vemo, ali je bomo inogli nositi, ali ne. Zato menim, da bi bilo najbolje, da se za zdaj odlozi sklepauje o tem predlogu, ter izroci stvar dezelnemu odboru v razpravo. Pri glasovanji obvelja odsekov predlog. II. Peticija polit. drustva „Slogatt za prevredbo sedaujih zupanij na slovenski strani goriJke grofije izroCi se po predlogu pravnega odseka (porocevalec di*. Abiam) dezelnemu odboru z narotilom, naj dogo-vorno s c. k. vlado stvar pretehta in zasliSi tudi 2elje deleznih obeinskih zastopov ter predlozi v prihodnji sesiji nacit postave zadevajoC ustanovitev novih Lu-panij. III. Poroficvalec dr. Abram. Peticija polit. druStva „Slogatt za prenaredbo sedaujih de2elnih po-stav zastran gradenja in vzdrzanja javnih necesarskih cest, izrodi se dezelnemu od)oru z narocilom: Posve6evanje novega Krskega skofa precast, dr. Franc. Feretid-a. V Gorici 23. maja. (Konec.) SESTI DEL SV. OPRAVILA OD DAROVANJA DO BLAGOSLOVA. Pri tem delu sv. opravila ostanejo vsi pri glav-uemaltarji, kjer nadaljuje skof posveCevalec sv. ma-so. Z Djim tudi novoposveceuec stoje na desnici uje-govi, to je na strani, kjer se bere list; za njiin sto-jita §kofa asistenta. Umakne se uovoposvefieuec ne-koliko nazaj le takrat, Ce mora podati se skof po-svecevalec na oqo stran, kar se godi pri umivanji rok po darovanji. Tako ostauejo do konca sv. obhajila. Velicasten prizor je povzdigovanje, pri katerem vsi kleeijo. — Pred sv. obhajilom prejrae novoposveCenec poljubek (pax) od Skofa posvecevaica, potem poljubi tudi on fikofa pri^ujoca.—Pomenljiv obred je bv. ob-hajilo. Skof posvecevalec obhaja novoposveCenca z oddelkom svoje hostije in mu da ptti iz svojega ke-liha od presvete krvi. Le-ta obied ne pomeni samo, da novoposveceuec skup uiasuje se Skofon posvece-valcem, temvefi tudi tesuo bratovsko ljubezen med seboj. Tudi pri posvecenji v masnike ,u«a5ujejo no- voposveCenci se Skofom, obhajajo se pa z drugimi ma* limi hostijami. Po sv. obhajilu poda se novoposvefienec na levo stran altarja, kjer se bere evangelij, da tamkej nadaljuje sv. maso do blagoslova. SEDMI IN ZADNJI DEL SV. OPRAVILA. Blagoslovjenje mitre in rokovic—Ko Skof posvecevalec po slovesnem obredu sv. blagoslov podeli, vsede se na mali sedei (faldistorij) sredi altarja. Narpred blagoslovi §kofovo kapo ali mitro, in jo poloii novoposvecencu na glavo s pomocjo Sko-fov asistentov. — Potem ravno tako rokovice, ktere mu obuje. VmeSSenje.—Na to mu podeli Skofovo pa-lico, vstane in prime novoposvecenca, napravljenega z vso Skofovsko opravo, za desnico stareji Skofov asi-steiitov pa za levico, ter ga posedeta na sedefc sredi altarja, kjer je sedel Skof posveCevalec. Ako je novoposvecenec posveceu v cerkvi svoje Skofije, vme-sti se na Skofovskem sede2u (tronu) na strani evan-gelija. Te Deura ali zahvalna pesem.— Zdaj zapoje Skof posvecevalec, stoje na strani evangelija in obrujen proti altarju zahvalno pesem Te Deum. Med tem, da se pesem nadaljuje, poda se novoposvecenec, kakor je opravyen z mitro in Skofovsko palico, v sredi Skofov asistentov z mitro, po sredi cerkve, da ljudstvo blagoslovi. Vrnivgi se vsede se sopet na sede2 sredi altarja! ter caka, da se eahValoa pesew 1. Naj si po najprimerniSem naCinu prizideva doseCi, da prevzame c. kr, vlada med drzavne cesto sledefe skladovne ceste; a) cesto, katera drzi od Podgore ukozi Lofinik in Kormin do italijanske meje pri BraCanu; b) cesto od GradiSCa skozi VileS, Rudo, Skodo-vako do Cervinjaua; . c) cesto od Goiico skozi Dornbcrg, Sta^el do d) cesto od Vole, skozi Tolmin, sv. Lucijo, Slap, Tribuio in Zeliu do Idrije; e) cesto od Kobarida skozi Staroselo, HoblC do italijanske meje pri Stupid. 2. Naj pretrase uasvetovano prenaredbo cestno postave in poroci dezelnemu zboru v prihodnji sesiji ter poda ob enem svoje predloge z ozirom na vspeh dogovorov, ki jilt bo iiuel i c. kr. vlado vsled uato-cila ad 1. IV. Porocevalec Gasser. Zbor potrdi podporo 1000 g)., katero jo delelui odbor podelil korltniSkim pogorelcem. V. PoroCevalec dr. Tonkli. Sprcjmo se naCrt postave zadevajoc razdelitev obCinskih zeinljISC Banj-Sic sv. Lovrcnca. VI. Isti poro&evalec. Potrdi se u2e dovrSena razdelitev necega obeiuskega zemljilca katast. obomu plavske v anliovski zupaniji. VII. Porocevalec Gasser. ProSnja romanskega 2upanstva za popravo jezov ob potoku VerSi v obci-nah Medea, VerSa in Frata se zavrne. VIII.—X. PopCevalec dr. Tonkli. Sprejmejo se naCrti postav zastran razdelitve obemskih zemljiSC doblarskih, kanalskih in plavskih v kanalskem okraji. XI. Porocevalec dr. Abram. Potrdi so uze dovrSena razdelitev obCinskih zemljiSc* brestoviSkih. 4. seja due 15. junija. — NavzoCni so vsi po* slanci razun G o r i u p-a. Tudi predpoldne izvoljeni ces. namestnik baron Pretis-Cagnodo je zasedel sedei svojega prednika. Vladni zastopnik baron Rechbach naznani, da je presv. cesar z najviSim skiepom od dne 12. tek. meseca imeuoval poslanca dr. Josipa T o n k 1 i-ja 2a podglavarja. — Poslanec baron Pretis poda slovesno obljubo. — DoSle peticije se izroce dotiduim odsekom. Na dnevnem redu so prorafiuni za 1. 1880 in 1881 gospinskega, iolskega, werdenberSkega zaloga In zalogov za gozdorejo in za ranjene in bolne vojake, konCa. Skof posvecevalec med tem odkrit stoji na strani evangelija, Skofa asistenta pa na stopnicah altarja. * _ Blagoslov novoposveCenca. — Ko se Te Deum cdpoje, podeli novoposveCenec slovesni blagoslov po obredu, kakor je Skofom prepisan, z mitro na glavi in Skofovsko palico v roki. Skofa assistenta vstopita se na stran posvecevaica. Cestitanje.—Zdaj sledicdennar velicastniSih delov §v. opravila, ko novoposvefienec, posveCevalcu zahvaljevaje se, mu trikrat Cestita. PosveCevalec stoje na strani evangelija vzeme mitro in obrne se proti strani lista. Zraven njega Skofa asistenta z mitrama. NovoposveCenec pa z mitro in palico trikrat poklekne, —na strani lista v sredi altarja in pred posveCeval-cera ter obrnjen proti njemu, mu trikrat z vedno vi-Sim glasom zapoje: «Na mnogo let." Na to prejme posveCevalec novoposveCenca za roko, ga vzdigne in ukuSne; tako tudi Skofa asistenta. Obred je sain na sebi veliCasten in presunljiv; Se veliCastniSi papo-stane po Castitljevi osebi posveCevalcaGoriSkegakne-zo-nadSkofa, ki se pri Cestitanji pri vsi svoji starostl postavi kakor mogoCen stoleten hrast. S tem je sv. opravilo konCano. Skofa asistenta peljeta novoposveCenca k stranskemu altarju, da odlozi Skofovsko obleko. PosveCevalec moli na altarji Se zaduji evangelij, potem odlozi Udi on maSno obleko na svojem tronu in opravi zabvalne molitve jw sv, ma§i. ki se vsi odobre po predlogih financnega odseka. E-nako se potrdijo tudi raCunsV: sklepi za 1. 1878 in 1879 gozdorejskega in Solskcg* zaloga, glavnega za-loga za uboge in zalfga za raajene in bolne vojake. Pri razpravi proracuna werdenberSkega zaloga, predlaga in priporoca poslanec dr. Mauiovic|L. fid, se od doticnih stipendijev, ki jib dobivajo odgo||BcVtu-kajSnjega malega semeniSca, ne odbivajo oskrfMiiStveni stroSki v skupnem znesku 181 gold., arapak aid; te stroSke prevzame deielni zalog. Predlog se spr«ji&* ProSnja jameljske katast obtine za loiter od devinske iupanije se odstopi deielnemu odbtru, da ravna i njo v zraialu onih doloceb obc". reds, katert slavijo pogoje vsakej taki locitvi. Prihodnja seja bo v sredo 23. t m. Dopisi. V GotiCi 17. junija. Das} je bil duevoi red vierajSnje aeje naSega deielnega zbora prav posebno stthoparen, ker je obsegal same proratune in raCun-ske sklepe, bite je seja vendar nenavadno zanim.va. Zbor je bil — ce preziramo vie mnogo let prazui sedei prevzv. knezo-nadskofa — zopet polnostevilen. Na izprazujenem mestu bivSega ces. nameatuika ba-rona Pino* sedel je njegov prednik in naslednik, ekscelencija baron Pretis. Kako to, vtegnekedo v-prasati, saj so mcsta Grado, Triic in Cerviojan se le predpoldne, tcdaj nekoliko ur pred sejo voli-la? Nic laiej v sedaojidobi, kogre vse po telegrafu. Gospod baron jebil po nakljucbi v Gorki — pravijo, da je hotel osebno pocastiti inestoega iu-pana d.ra Deperis-a, z veselo vestjo cesarske potrdbe, — ob 10. uri predpoldne je bila volitev v Cervinjanu, kder je §lo po atari navadi vse gladko, vse ednoduSno in ednoglasno, ob 11. uri je uie pri-nesel aCukeienj" sijajni izid volitve v Goiico, ob 11 % uri predpoldne — tako si mislimo — hitel se je gospod deielni glavar poklonit visokemu goetu, ra-dost, gestitanje itd. itd., kakor se uie vse saino po sebi razume in popoldne ob 4. ori sedel je najnovejSi pslattcc na nekdanjem svojem sedeii v naSi zbornici podavSi slovesno obljubo. Da bi b«la elektriCna 11106 uie tako r