šokantna zgodbai maltretirana in ogoljufana Nov val podražitev - delavci pred vreliščem Os aZiïEKVDOBRIKAVll Přl4Žy{NA:03/7í3-2666S ST. 1 ■ LETO 63 ■ CELJE, 4.1.2008 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urodritc« NT Tai|ânâCvim )»Čuliiijeno silvestrovanje« Leto 2007 zainamovale krvave ceste Gorelo zaradi pirotehnike Foto: QR£QOR KATlt Poraz odnesel Cujesa ř DOGODKI novi tednik UVODNIK »Bomo pa manj jedli ...€< è ROZMARI PETEK Da nas v prihodnjih dnehčnkajo nove podražitve. Čivkajo že ptički na vejah. Za petino naj bi se podražile testenine m olje. Še nialce dražji bodo mleko, kmh, meso, v veljavo je stopil ludi napovedan dvig cene električne energije, pri čemer smo mediji rmjbrž še kaj spustili Ravno mediji naj ti biřř po eni strani tudi »krivci« za vsa v^a inflacijska pričakovojya (iskanje »ta grdih<^ med trgovci in proizvajalci ni pňne-slo enoznačnega zaključka), ker ves medijski pomp okoli podražitev ni ravno voda na mlin trgovcev. A je zato za sindikate! Saj če bomo Slovenci, ki že tako ali tako dajemo polovico plače leza hrano, zanjo plačevali še petino več. bi se tema morale prilagoditi tudi plače. Če ne, bo sledil pravi delavski mrk, ki zna daločena podjetja še bolj oškodovati kot dvig osebnih dohodkov. No. vsaj deloma imajo tisti, ki kažejo s prstom na medije, prav. Čeprav že leto djii plačujemo z evri, se nanje velika veČina Še ni navadila. To pomeni, da povprečen potrošnik tako ali tako ob dvigu, cene za nekaj centov tega ne bi opazil, če ga na to ne bi opozonli mediji Vse, kar je okoli evra, se nam zdaj zdi ugodno. Pa naj bo nekaj čez evro ali evro devetdeset (sploh ženske rade takšne zneske zaokrožimo navzdol). Hitro smo tudi pozabili, da kava pred evrom še nikoli ni bila 239,64 tolarjev, topla dopoldanska malica brez juhe in sladice 1.246 tolarjev ... I^dobnih medijsko neobdelanih in razvpitih primerov je Še veliko, rdeča nit vseh pa je. da so cene precej bolj dvignili koi znaša odstotek pňhajajočih podražitev. Ne glede na to, kdo je bolj in kdo manj kriv za podražitve, želodcev ne moremo pustiti praznih. Vsaj povsem ne. TUdi životarjenje ob kruhu in vodi v časa ekonomskega razcveta ne bi bilo ravno v ponos državi, ki se ponaša s predsedovanjem Evropski uniji. V spominu mi je ostala izjava neke Jonske, ki je na novinarjevo vprašanje o tem, kaj meni o podražitvah, dejala: »Bomo pa manj jedli« Vsaj polovica nas je resda predebelih, kar posledično pomeni večje tveganje za razne bblezni in s tem večjo obremenitev zdravstve-neblagajne. (Glej ga zlomka. mogoče pa zaradi tega vlada dopušča podražitve?!) A vseeno bi bile v teh Časih pri ljudeh še bolj kot sezonske razprodaje tekstila in obutve, ki se začnejo v ponedeljek, dobrodošle živilske razprodaje. Prizidek, ki je predvsem namenjen domu starejših, je dvakrat večji od obstoječih stavb Doma sv. Jožefa. Dom za vse potrebe Prve vselitve v dom starejših na Jožefovem hribu prihodnji mesec - Čakanje na izid druge koncesije DolgolelDa želja io ideja o ureditvi doma za starejše občane na Jožefovem hribu se je Domu sv. Jožefa po več letih le uresničila. Ob večumi slovesnosti so v soboto odprli in blagoslovili objekt, ki je zrâsel v dobrega pol leta in je vreden sedem milijonov evrov. Prizidek ne bo namenjen le varstvu starejših, temveč bodo dobili dodatne prostore za obstoječo dejavnost duhovno prosvetnega centra Dom sv. Jožefa. Večji del prizidka, ki so ga financirali iz virov denacionalizacije. za polovico pa so najeli dolgoročen kredit, vseeno zajema dom starejših, ki uradno še ni odprl, saj ravno v teh dneh pričakujejo le tehnični prevzem stavbe. Po njem mora dovoljenje za obratovanje izdati ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve, Sele nato se bodo prvi varovanci lahko vselili vanj. V začetku leta 2006 jim je ministrstvo za delo odobrilo koncesijo za 60 postelj v programu inštitucio-nainega varstva oskrbovancev v domovih za stârejle, Še s 60 ležišči pa so se prijavili na novi razpis. »Upamo na ugodno rešitev, saj je prijav okoli 260,«pravi direktor Doma sv. Jožefa Jože Planin-šek. »Če tokrat ne bomo uspeli, bomo vdom lahko sprejeli le 60 stanovalcev, preostali del novogradnje pa bomo zapolnili z varovanimi sia-novanji. To je zaenkrat le rezerven scenarij.« Po optimistični različici bodo lahko v dom sprejeli do 130 starejših in zaposlili 80 ljudi. »Število se sicer nanaša na delovanje celotnega doma, kjer je trenutno že zaposlenih 22 ljudi,« je pojasnil Planinšek. V domu starejših bodo sprejeU lako gibalno ovirane, nepokreme in dementne kot tUte ostarele, ki lahko še sami skrbijo zase. Posebnost doma bo tudi v tem, da bodo ponudili možnost zgolj začasnega bivanja za tiste, ki potrebujejo po odpustitvi iz bolnišnice še nekaj mesecev intenzivne nege, ali tistim, katerih svojci bi si radi privoščili dopust. »Želja po domu je ilela že od same ustanovitve duhovno prosvetnega ceaira leta 1993, vendar se je možnost zanj pokazala šele zdaj, ko smo prejeli de-nacionalizacijska sredstva,« jezaWjuČil Planinšek. »Imeli pa smo željo tudi po novi dvorani z gledališkim odrom, ki bo več kot dobrodošla za obstoječa dejavnost doma.« V prizidku so še nekateri do-daini prostori, s katerimi bodo skrbeli za nemoteno delovanje celotnega doma. V sklopu doma namreč letno pripravijo 500 prireditev duhovnega, kulturnega, izobraževalnega in družabnega značaja. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN V novo leto z novo dekanico Vodenje Visoke komercialne šole Celje je z novim letom prevzela nova dekanica, doc. dr. Marjana Mer-kačSkok. Dosedanjemu dekanu prof. dr. Bogdanu Kavčiču je mandat namreč potekel, èe vedno pa v Šoli ostaja kot sodelavec oziroma predavatelj. »Najprej bodo na vrsto prišle intenzivne razprave s predavatelji Šole in z vsemi sodelavci, s katerimi bomo še naprej ustvarjali skupno vizijo delovanja šole,« pravi MerkaČ Skokova, ki dodaja Še, da želijo bodočim Študentom in predstavnikom gospodarstva, s katerimi Šola dobro sodeluje, ponuditi nove študijske programe, ki bodo predvsem praktično uporabni. Mova dekanica je doktorica organizacijskih znanosti. deluje pa kot docentka na področju menedžmenta, organizacijskega vedenja in kadrovskega razvoja. Poleg tega je sodelovala pri delu več slovenskih visokošolskih zavodov, kot soavtorica razi- skav s svojega strokovnega področja pa sodeluje v več mednarodnih skupinah. Beleži večje Število izdanih publikacij in izvaja predavanja po več evropstóh državah, V razvojnem delu, kot pravi, želi povezati interese gospodarstva in visokega Šolstva. Visoki komercialni šoli Celje se je kot vodja raziskav pridružila v tekočem študijskem letu. Funkcijo prodekanice Visoke komercialne Šole Celje je z novim letom prev- zela mag. Tatjana Kovač, ki zaključuje doktorski študij s področja pedagogike in andragogike. Sicer pa je do konca leta 2007 v šoli, ki trenutno izobražuje 234 rednih in 1325 izrednih študentov, diplomiralo 326 Študentov, od tega trije redni. Konec leta pričakujejo še prve magistre in magistrice poslovnih ved, saj so v tem Študijskem letu začeli izvajati podiplomski program komerciale. PM i>OGe" Doma sv. Jožefa ám KanínŠek j$ bil ob zaključku del zadovoljen. Dolgoletna želja se uresničuje. hoví tednik DOGODKI Vitanje - Svet - Svitanje Na dan samostojnosti je bila v Vitanju Orbitalna aiuidemijar ki je na izviren naćin povezala državni praznik s llS-letnico rojstva pionirja vesoljskih poletov, vitanjskega rojaka Hermana Potočnika Noordunga. Povezala je tri središčne točke dogajanja: Vitanje. Svet in Svitanje. To je bila tudi zaključna slovesnost celoletnih prireditev, poimenovanih Orbitalno svitanje, ki so se vrstile v Bruslju, New Yorku, Washingtonu, Ljubljani, Mariboru in nazadnje v Vitanju. «To }e bil niz odličnih dogodkov, odličnih preprosto zaradi Hermana Po- točnika Noordunga, zaradi njegove knjige Problem vožnje po vesolju,« je bil zadovoljen tudi režiser in airaklor Dragan Živadinov, eden izmed tistih, ki so vložili že veliko svoje energije vpre-poznavnosi Hermana Potočnika Noordunga pri nas in po svetu. Očitno uspešno. A ne samo svet, tudi Vitanje vedno bolj ceni svojega rojaka. Ponašajo se s spominsko sobo, ki jo je oblikoval Miha Turšič, in delijo željo, ki jo je na Orbitalni akademiji izrekel Peter Dobřila (avtor projekta Kulturna prestolnica Evrope 2012 - Maribor). »Lepo bi bilo, da bi v tem majhnem, lepem, pametnem Vitanju stala ravno tako majhna. lepa, pametna arhitektura, v kateri bi se srečevali znanstveniki in umetniki s celega sveta. Ne ogromna, ne naduta, s pravo mero vsega - predvsem okusa.« Gre za morebitno bodočo podobo vitanjskega kulturnega doma, o kateri se ravno v tem času v Vitanju §e odločajo. »Samo za našo občino bi bil to prevelik zalogaj» a če bi nam država priskočila na pomoč ...« si sodobnega kulturnega središča želi tudi župan Slavko Vetrih. MBP Petdeset pošiljk z voščilnicami V enajsti akciji Naj voščilnice 2008 smo do 31. decembra dobili petdeset pošiljk, v katerih Je bilo 236 doma izdelanih voščilnic. Po prvem pregledu smo ugotovili, da je letos med sodelujočimi veliko posameznikov iz različnih krajev celjskega območja« nekaj vrtcev in osnovnih Šol, veseli pa smo tudi sodelovanja družin, ki smo jih lani pogrevali. BožiČno-novoletne voščilnice so izdelane v različnih materialih. Nekateri avtorji so poslali samo voščilnice brez besedil, drugi so se lotili tudi teh. Med sodelujočimi so tudi nekateri stari znanci iz prejšnjih akcij in tudi nagrajenci. Komisija, ki se bo zbrala v sredo, 9. januarja, ob 16, uri v galeriji Piros Jožeta tlausa v Globočah pri Vojniku, bo (udi tokrat imela težko delo. Nagrajeni bodo najboljši ustvarjalci v kategorijah posameznikov, vrtcev, osnovnih in srednjih Šol ter domov, družin In absolutno najboljša voščilnica. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj bo v drugi polovici januarja na območju občine Vojnik, ki je ludi tokrat glavni pokrovitelj akcije naj voščilnice. Veseli smo, da zanimanje za našo akcijo ne pojenja, ampak je še vedno živo med mnogimi, ki se raje lotijo sami izdelovanja voščilnic, kot da bi jih kupovali. 2al pa ni bilo posebnega odziva na naše vabilo, dab: nam sporočili, čeimate doma zbirko ohranjenih starih voščilnic. Izjema sta dve prejeti velikonočni razglednici, stari skoraj trideset let, TV LETO SI BODO ZAPOMNILI... Frančiška Škrábl Močnik Frančiška SkrabI Močnik, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Celje: »V bolnišnici je bilo to dinamično leto, polno turbulentnih dogodkov. Zapomnila si ga bom po tempu, ki se je stopnjeval zlasti proti koncu le-ta. Parametri kažejo trend porasta na vseh področjih: pri obsegu dela in na področjih, ki pomenijo razvoj. Mislim, da imamo dobre temelje, da bomo takšne trende dosegali tudi v letu 2008. Kljub težavam v preteklosti smo stvari dobro zastavili, tako da sem, kar se razvoja bolnišnice tiče, zmeren optimist.« Darko Bul. vodja celjske izpostave Uprave RS za zaS- novitednik Darko But Čito in reševanje: «Letos sta nas presenetili dve večji nesreči. Avgusta je močan veter podiral hmeljišča ter odkrival strehe v Brasiovčah in sosednjih občinah. Največja je bila poplava v septembru, ki je prizadela kar 28 občin na Celjskem. Zelo dobro ocenjujemo sodelovanje in delovanje sistema varstva pred naravnimi nesrečami, sodelovanje reševalnih služb... Intervencija je bila uspešna, pravočasna in učinkovita, seveda v mejah, ki sta jih omogočala število kadrov in oprema. s katero so razpolagali. Kot smo ugotovili pri vseh analizah, jev prvih dveh, treh urah po nesreči težko prido- www.novitednik.com Maijan Ferjane bili podatke, saj se vsak uk-varia z ocenjevanjem in intervencijo. Nihče nima časa, da bi odgovarjal na naše pozive, tako težje dobimo podatke. kaj se dogaja v celotni regiji. Sicer smo v izpostavi prvič že v začetku decembra beležili več kot 1200 ostalih dogodkov. Problem, ki nas skrbi, je, da se povečuje število nesreč z nevambni snovmi, okoljskih nesreč in nesreč na cestah, kjer je potrebno posredovanje gasilcev. Je pa res, da upada Število požarov v naravnem okolju in na objektih. V letu 2008 bo kar nekaj sprememb v našem delovanju, saj smo edina izpostava, ki bi sez ustanovitvijoSavinj-sko-Šaleške in Celjske pokrajine razdelila na dvoje.« Marjan Ferjanc, direktor Splošne bolnišnice Celje: »Leto 2007 si bom zapomnil vsaj po dveh stvareh. V njem sem prevzel funkcijo direktorja bolnišnice, poleg tega pa smo s pomočjo ministrstva za zdravje uspeli spremeniti nadaljnji raz- Or. Anton Stns voj bolnišnice. Namesto obnavljanja starega smo se odločili za izgradnjo novega dela bolnišnice. Tb se mi zdi eden izmed projektov, ki bo zaznamoval nadaljnji razvoj bolnišnice. Seveda pa rudi ni zanemarljivo, da bomo poslovno leto najverietneje zaključili pozitivno. Glede na to. da ima bolnišnica 68 milijonov evrov prihodkov in da dnevno porabi 200 tisoč evrov, pa lahko na rezultat vpliva že en sam dan.« Dr. ADton Stres, celjski Škof: »Zaenkrat še nisem delal nobene bilance, leto 2007 pa je pri nas teklo predvsem v znamenju vzpostavljanja temeljev nove škofije. Ta je bila kot dojenček, ki mora počasi shoditi. Zdaj so vzpostavljeni praktično vsi pomembnejši organizmi škofije. Leto si bom torej zapomnil po tem, da smo vzpostavili vse potrebno za dobro delo škofije, po tem skratka, da je otrok shodii,« BS, MBP, US KJE SO NASI POSLANCI Zagrenjen božič za ministrico šaleška ministri ca za zdravje Zofija Mazej Kuko-viČ je dobilo kislo božično in novoletno darilo, saj so državni svetniki na predbožič-ni seji izglasovali odložilni veto na zakoo o pacientovih pravicalL Upala je, da »bo med svetniki prevladal razum«, očitno pa je predpraznično vzdušje poskrí)elo, da je vsaj med 17 svetniki, ki so podprli velo (protí jih je bilo 14) prevladala ne-umnost, če bi si svobodno razlagali njene besede. Kaj je na predbožično dopoldne počela manjkajoča šesterica svetnikov, lahko le ugibamo, prav mogoče pa se je kateri od njih zlil v neskončno potrošniško morje, je tisti dan butnilo v trgovske centre prestolnice in postavilo nove potrošniške mejnike. Hujši od jeznih političnih kolegov so razjarene žene In užaloščeni potomci. Morda pa je \ášja sila s svojo ne^rešljlvo ironijo poskrbela, da je v množici prehlajenih in smrkavih pacientov po slovenskih ordinacijah takrat sedel tudi kakšen svetnik in razmišljal o svojih pravicah. Po mnenjuministrice bi morali, saj je svetnikom po sprejemu veta položila na srce, naj »sedaj razložijo pacientom, v čem bi bili prikrajšani z izglasovanjem zakona«. Še več, po njenih besedah ta veto kaže, da »v Sloveniji ne gledamo na stvari z optimizmom, ne gremo korak naprej in jih potem nadgrajujemo, ampak vse, kar je narejeno, skritizi-ramo,« je nekoliko zagrenjeno na sveti večer ugotavljala ministrica, A je očitno spregledala, da je dobri mož z belo brado svoj čudežni prah po-tresel tudi na ude državnega sveta. Vsaj tako seje dalo sklepati po njihovih razpravah. » Če danes izglasujemo veto. bomo ministrici dali možnost, da preseda pripombe k zakonu, skliče zainteresirano javnost in vbži v proceduro lak zakon, ki bo boljši,« je denimo svojo uslugo prWdami domač^ zdravstva napovedoval goriški svetnik Matej Ar-Čon. Težave zakona so se napovedovale že sredi decembra, pozorni bralci te rubrike pa se bodo spomnili besed velenjskega poslanca Bojana Kon- tiča (SD), da bo zakon na koncu neusklajen sam s sabo, bolniki pa si z njim ne bodo mogli pomagati. Je pa zato Franc Ja^>ec (SDS) - po razkritju finančne katastrofe, v kateri je pustil štorsko ol)ûno, smo že skoraj pozabili na njegovo nesrečno greznico - že takrat dejal, da je opozicija neresna, saj je zakon sprva podprlo 17 njihovih poslancev, sedaj pa ga po njegovih besedah rušijo. V opoziciji so opozarjali, da so pri pripravi zakona, pri katerem so bili med prvo in drugo obravnavo spremenjeni skoraj vsi Členi, premalo upoštevali stališča predstavnikov bolnikov, Franc Znidaršič (DeSUS), ki se ie skupaj z opozidjo zavzel tudi za poklicnega vamha bolnikovih pravic, je videl težavo predvsem v tem, da zakon dejansko bolnikom ne bo izboljšal dostopnosti do pravic. Po njegovem je zakon zgolj nadomestek za tisto, česar zdravstvena politika ni uresničila, na primer mreže zdravs-tveneslužbe, nacionalnega programa zdravstvenega varstva in boljše organizacije v zdravstvu. Ministrica Mazej Kukoviče-va se je strinjala, da uresničevanje zakona ne bo preprosto - ta je zapleten in bp v zdravstvu povzročil dodatne zaplete. Poleg lega mu nameravajo na ministrstvu dodali Se okoli desei podzakonskih aîaov. Vendar se urej ene družbe spozna-jo tudi po tem, da imajo tak zakon, zato je pričakovala, da ga bo državni svet kljub vsemu podprl Ker veflame, da imamo vsi dobre namene. Arriment. ki je spominjal na znano nadaljevanko Naša krajevna skupnost iz osemdesetih let prejšnjega stoletje, se ni prijel niti med svetniki, ministrica pa je na to pripomnila, da je v tem primeru javno dobro gotovo na slabšem. Državni zbor bo o zakonu o pacientovih pravicah moral ponovno odločati na naslednji seji. Podpreti ga mora absolutna večina poslancev, to je 46. Že sedaj pa se glede na podporo v drugem in tretjem branju zdi, da bo to zelo težko. Nasprotujejo mu namreč v vseh opozicijskih poslanskih skupinah, kritični pa so tudi v koa-licijski DeSUS. SEBASTUAN KOPUSAR AKCIJA ZIMA 200B! PRIKLJUČITEV NA KRS '42 Možnost spremljanj KcA ICJO TV in v^ć kot §C pra^rarnov. PROMDCIJSKA PONUDBA: saŘ Dodatne infcxmociid: 03 42 112 OiAZBt 119 9-fnoll: 'nfo^Unsetne} iekiro T u fi N i E K Petrovce s svojo baziliko Kraj, prijazen domačinom Na obisku v krajevni skupnosti Petrovče, ki se ponaša z več zgodovinskimi pomniki in žal tudi problemi Petrovče. prijazno nase-Ije sredi savinjskih hme-lj1SČ> je sedež istoimenske krajevne skupnosti. Tvorita jo tudi sosednja Dobri-ia vas in Novo Celje« Arja vas in Dredinjd vas sta naselji v ravninskem delu s tipično obcestno pozidavo, naselja Ruše, Zaloška Gorica ter Mala Pirešica pa se razprostirajo v severnem ralilo razgibanem delu. »Vsak zaselek ima svoj pomemben jaz.« je poudaril predsednik sveta KS Iztok Uranjek ob našem praznič* no obarvanem obisku. Začeli smo ga z vprašanjem, kaj jevpetrovSW okolici najbolj posebnega. Kot iz topa izstreljeno smo izvedeli, da so prvi in najbolj posebni ljudje. »V KS skrbimo predvsem za dobro počutje ljudi, vedeti pa je treba, daso same Petrovče bolj spalno naselje za Žalec in Ce-Ije,« je pripovedoval Uranjek. »Posebne industrije ni več, čeprav je v obrtni coni viden napredek, izpostavil pa bi delo mnogih manjSih podjetnikov in obrtnikov. Kot KS skrbimo, da vlada ustrezno vzdušje, poleg tega je naša skrb osnovni komunalni standard-« Pogosti obiski Da so v Petrovčah ponosni na svojo baziliko, se ve. »Ponosni smo tudi, ker nam je uspelo k sodelovanju privabiti vse zaselke,« je povedala predsednica turističnega društva Marjeta Grobler. »Saj ne mislimo, da smo ne vem kaj, toda uspešno smo združili delo gasilcev, vaš-Čanov in TD.« V Petrovčah novitednik umšemkraju oziroma okolici tako naslaja neka) že tradicionalnih prireditev, kot so ob sodelovanju Drešnjanov razstava jaslic ob božiču in pirhov ob veliki noči ter izdelava butare ob cvetni nedelji. Sicer je v ospredju dela TD urejanje vaških središč, pa tudi v samih Petrovčah pri križu in spomeniku nastaja vse bolj zanimiv turistični center, ki bi ga radi še ozaljšali. COSPE S/E1 PETMWČS »Ko je bil dograjen grad Bnmberg, je Bruno četrt ure od gradu proti Celju sezidal cerkvico, ki jo je posvetil sveti Mariji in jo je nadSkof Luipram SoInograŠ-ki leta 850 blagoslovil. K tej cerkvi je Bruno določil nekaj okoli ležečega zemJjiŠfia> ki ga je dal ograditi s plotom. Od plota, plotiti, pletiti, plesti je dobil kraj ime Pletrovče • Petrovče.« Tako nastanek Petrovč opisuje kronist Gustav Potočnik, domnevno prvi nadu-Čitelj v petrovški osnovni Šoli. Naši gostitaljiv Petrovčah: (z leve) Eva Medvesček. Stane Vipotnik. Marjet» Grobler in IztokUranjek Pater Ivan Arzenšek Seveda so sogovorniki omenili še dva druga dogodka, ki v Petrovče privabljata ljudi iz cele Savinjske doline in tudi širše. To sta mar-Čevski Jožefov sejem in jesenski Hmeljarski likof. Res, da so v okolici izjemno veliki hmeljarji, toda Petrovče se je precej spremenilo. »Od nekdaj pretežno urbanega okolja danes že težko kupiš mleko v okoliških zaselkih,« je omenil tajnik KS Stane Vi potni k. Podobno kot v mnogih krajih so tudi v Petrovčah omejeni pri novogradnjah, saj so obkroženi s kmetijsko zemljo. Poseben pečat življenju in utripu v kraju daje knjižnica, kjer se tedensko »dogaja« kultura. »V knjižnici pripravljamo razstave, pogovore Ob popisu leta 2000 je bilo v KS Petrovče 2.315 prebivalcev, 830 gospodinjstev in 679 stanovanjskih objektov. V prezbiteriju petrovške bazilike je kovinska plošča, ki pripoveduje» da je. baron Ftanc Miglio obljubil Mariji deviStvo in v znak zaobljube nataknil prstan na prst desne roke. Marija je prst skrčila v znamenje, da zaobljubo sprejema. Daljša ljudska pesnitev je to obrnila malo dirugače. Ko je baron veselo praznoval svojo »zaroko« z Marijo, so pridrveli "nirki. Baron je Šel v boj. tam pa je bil ranjen in ujet. Rešila ga je lepa Ttirkinja. DeÙe se je dalo krstiti, baron pa je dosegel, da ga je papež odvezal od zaobljube. Zasnubil je mlado rešiteljico in prišel z njo v Petrovče. Sel je k Mariji po prstan, da bi ga dal zaročenki. Tedaj je Marija prst skrčila, Miglio pa je od groze omedlel. Ko se je zavedel, se je nevesti odpovedal in ostal zvest svoji zaobljubi. Umrl je star 81 let kot zadnji potomec svoje rodovine in je pokopan v cerkvi. Ta zgod* bica vsebuje sicer veliko ljudske domišljije, je pa tudi poučna, saj spodbuja k zvestobi danim obljubam. 8 pisatelji in pesniki, te prireditve pa so ponavadi zelo dobro obiskane,« je ponosno povedala knjižničarka Eva Medvešček. V kraju pomembno vlogo i^a tudi šola, ki jo obiskuje približno 380 otrok, poleg učencev pa se v novi telovadnici. Še enem od peirovških ponosov, srečujejo tudi druga društva. Bogato, pestro in tudi staro je delo gasilskih društev. PGD Arja vas, Drešinja vas in DobriŠa vas-Petrovče, da o kulturnem društvu ne govorimo. Omejitve kraja Petrovče so v preteklosti Igrale pomembne}Šo vlogo, priznavajo sogovorniki. Po vojni je bil kraj sedež občine in še danes stari Šolski stavbi rečejo kar občina. Pomembna je bila železniška postaja, nekdaj duša kraja, ki je zdaj precej zapuščena. Če bi v Petrovče več ljudi pripotovalo z vlakom, bi postaja bolje zaživela - »zdaj pa nam je bolj v sramoto,« pravijo Petrovčani. Vendarle je v kraju Čutiti živahnejši utrip, kot da bi se po letih stagnacije celotna KS spet prebujala. »Včasih so znali domačini stopiti skupaj. Zdaj je tu veliko priseljencev, traja pa več let, da jih domačini sprejmejo za svoje,« je omenila Grabnerje-va. "njdi v okolici Petrovč ima človek kaj videti. Vendarle nekako prevlada občutek, kaj bi Če bi... Dvorec Novo Celje, na katerega so v kraju še posebej ponosni» bi lahko bil pravi turistični biser. Seveda tudi dvorec počasi oživlja, sploh v decembru je bil park poln obiskovalcev, ki so prihajali na adventne sejme, vendar... Podobno so sogovorniki menili o drugih črnih točkah. Zaradi nezaključenega denadonalizaci jskega postopka propada Zaloška graSČina; gospodi iz Ljubljane, ki je ni nikoli tukaj, pripada pol Arje vasi, vWjučno zgraščino. Sami biseri, ki jih je po svoje povozil čas. Sicer bi o celotni KS Petrovče lahko govorili več dni. Nič čudnega, ko pa v njeno »pristojnost« sodita obrtna cona Amovski gozd in Mlekarna Celeia, vendar ju je od Petrovč oddaljila avtocesta-»Čeprav na avtocesto gledamo kot na okno v svet. je le prerezala krajevno skupnost, pretrgane so tudi pešpoti. Vendarle je Amovski gozd skoraj v središču Slovenije, tu so potenciali precejšnji, s tretjo razvojno osjo bo še bolje,« načrtuje Uranjek. Svojevrstne omejitve za kraj prinaša čistilna naprava v Kasazah, ki se še širi, saj naj bi tu čistili celo Savinjsko dolino. Druga, prav tako kar precejšnja omejitev nastaja zaradi zaščitenih vodnih virov, kar poleg Petrovč omejuje Arjo vas, kot tretjo omejitev pa sogovorniki omenjajo zadrževalnike visokih voda. »Očitno bomo v Petrovčah še naprej čuvali vodo in čistili blato. Tu pa se začnejo razmišljanja, kaj ima kraj od vsega skupaj. Torej so razmišljanja o renti ali čem podobnem kot na dlani.«. Med obiskovalci bazilike Patra Ivana ArzenŠka smo v prednovoletnem času zmotili med obiskovanjem domov, Pater Variči je prijazno odprl vrata enega največjih ponosov kraja, cerkve oziroma bazilike Pe-u-ovške Matere božje, ki postaja osrednja božja pot za celjsko škofijo. «Odkar je bila cerkev pred dobrimi dvaj^ setimi leti razglašena za baziliko. se je obisk romarjev, ki v Petrovče prihajajo predvsem ob Marijinih praznikih, precej povečal,« je pripovedoval pater VanČi. Seveda bi lahko o župnijski cerkvi še na dolgo razpredali, tudi o delu dekanijske karitas, kamor vsak četrtek prihaja od 70 do 100 ljudi iz različnih krajev Savinjske doline, »Podarimo jim hrano, oblačila, pomagamo (udi z nasveti,« je o delu predsednice Elvire Senič in njenih petih sodelavk pripovedoval pater Van6. Pa o dominikanskem samostanu, kjer smo med drugim poskusili kloštrske zeliščne kapljice po receptu patra Manesa, ki menda zdravijo vse bolezni. Seveda, Če verjameS. Patru Vančiju kol duhovni pomočnik pomaga Janez Zupane, vsi skupaj pa so minuli petek uživali na koncertu Mew Swing Quarteia. še eden od dokazov, da se v Petrovčah marsikaj dogaja. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR V akciji NOVI TEDNÎK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali PRESEČNO v občini Dobje (njegovo staro ime je ZamŠlek). NaSega novinarja boste našti v ponedeljek ob 10. uri v tamkajšnjem gasilskem domu, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! nov) tednik DOGODKI Natalija Verboten jfl otroke v celjski Pravljični dezali spravila v rawio pravo vasaíjo za slovo od starega leta Pravljično v novo leto Prvi v Sloveniji so odšteli zadnje sekunde leta že opoldne otroci v celjski pravljični deželi, ko so se v družbi Natalije Verboten, dedka Mraza, pravljičnih vil in škrata ter pisanih balonov» ki so jih spustili v nebo, poslovili od starega in pozdravili novo leto. 17 dni dogajanj v letošnji Pravljični deželi je upravičilo pričakovanja otrok in staršev. Vladimira SkaJe> avtorica projekta, ki ima zdaj že S-letno tradicijo, pravi da je šlo tokrat vse kot po maslu. »Posebej lepo nam je služilo vreme, ki je bilo že na začetku dogajanj z romantičnim sneženjem res pravljično. Obisk v Pravljični deželi je presegel pričakovanja in res me veseli, da smo otrokom s pravljičnimi rajanji, vožnjami s kočijo in obiski Božička in dedka Mraza pričarali praznično vzdu§je.<« Otroško silvestrovanje z odštevanjem do poldneva je celjski izum, ki so ga prevzeli že v večih krajih po državi. BRST Foto: GREGOR KATIČ ki ga je z zadnjim pozdravom otrokom ir> z obljubo, da pndo spet prihodnie leto, v ie eno pravliieo »»zavil« dedek Mraz. Malo pred polnočjo se je Trg celjskih knezov povsem napolnil, ob glasbi Čukov pa je množica rajala vse do zgodnjega jutra. »Čuknjeno<€ silvestrovanje Ce je na silvestrovo še okoli 23. ure kazalo, da bodo Čuki na Trgu celjskih knezov v novo leto pospremili le nekaj sto Celjanov, se je trg pred polnočjo povsem napolnil. Ob županovi čestitki in ognjemetu, ki ga je 5>požrla<' megla, so tako Celjani s pesmijo na ustih in razigrano stopili v leto 2008, TXidi vreme se je željnih zabave lepo usmililo. Še malo pred sedmo zvečer je v Celju močno snežilo, potem pa se je otoplilo. Množica cako ob plesu, odlični animaciji Čukov, ob prijateljskih stiskih rok vsevprek in ob množici dobrih želja ni zmrzovala, Zato je zabava na Trgu celjskih knezov trajala âe dolgo v jutro. BRST Foto: GREGOR KATIČ t::'m šampanjec sredi jezera Velenjski potapljači so tudi letos na prvi dan novega leta pripravili tradicionalni novoletni potop v Velenjsko jezero In proslavili s šampanjcem. Foto: GK Trije novoletni poliodi Savinjski planinci so tudi letos tako kot ponavadi praznične dni izkoristili za pohode. Na polnočni pohod na silvestrovo so se odpravih Člani PD Žalec. Predsednik društva Vlado Rojnik je povedal, da so se opolnoči odpravili iz Žalca na Bukovico, od koder so se vrnili v zgodnjih urah novega leta. Planinci PD Uboje so se na deseti zimski pohod podali 2. januarja. Zbrali so se pri mostu v Kasazah, potem so krenili proti Homu, kje so se okrepčali in pot nadaljevali do koče na Brnici. Hodili so iri ure in pol, nato so se dobre volje vrnili v dolino. Tretji novoletni pohod, ki ga je pripravilo PD Braslovče, je bil 19. po vrsti, pot pa jih je tudi tokrat vodila na Do-brovlje. Predsednik društva Jože Marovt je povedal, da se tega pohoda udeležuje vsako leto več planincev, tudi od drugod. Pohod je trajal štiri ure, na Bezovcu, kjer je bil cilj, pa jih je Čakalo okrepčilo. TT S torkovega pohoda braslovikih planincev na Bezovec na Dobrovljah St« 1 - 4. januar 200S - GOSPODARSTVO Le nekaj centkov več Obeta se nov val podražitev - Bomo jedli oblačila? Poleg že napovedane podražitve elektrike se bodo v tem mesecu podražili še mle-ko in mlečni izdelki, testenine, meso, olje... Napovedi podražitev so v zadîijem času Že stalnica, sledijo prepiri o tem» kdo je zanje kriv, nato »hude« reakcije trgovcev. konča pa se s praznimi denarnicami. Opazili pa smo, da se brana draži tudi »neaapovedano<^, a podražitev za nekaj centov pogosto sploh ne opazimo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je tudi v decembna hrana občutno podražila. Gre za povprečno 1,7 odstotka, na lemi ravni pa za skoraj 13- odstotno podražitev. Po skupinah si odstotki za december sledijo takole: olja in maščobe so se podražili za 7,8 odstotka, zelenjava za 4» sadje za 3,8, kruh in drugi izdelki iz žit za ),3, mleko, mlečni izdelki in jajca zâ odstotek ter meso za 0,8 odstotka. Na letni ravni so se mleko in mlečni izdelki podražili za 21,2 odstotka, sadje za 20,6, skupina olja in maščob za 20.1 ter kruh in drugi izdelki iz žit za 18.3 odstotka. Prav smeSno, kajne, saj določene podražitve, na primer olja, testenine, napovedujejo èele za prihajajoče dni. TABELA: Povprflčna cena živilskih izdelkov v avtih {cene vetjajo 2a kilogram oziroma liter} 1 jâniiàf 2C06 lan lier 20(17' nevember 2007 beli kruh 1.86 Z12 ÎI teslanrne 1,64 iw govadina * stegna 7,03 navad iKi mlake 3.5 056 057 asd sončnično jedilno olje 1.43 140 m krompir a36 074 0.53 Pevpračne cana iivilskih izdelkov v totariih jenuAf 2ÔÛ6 januamiffT («vemlicr 200^ ban kruh 453 Sit 446 508 jsiine testenine 393 417 477 govedina - stenno 1.608 1.748 navadno mlake 3.5 134 137 185 sončnična jedilno olje 343 335 393 krompir 88 177 127 Vir: Siatistični urâd RS »Cene naših mlečnih izdelkov bodo višje za do 13 odstotkov, to smo vsem trgovcem že najavili pred dvema mesecema, sprememba pa naj bi se zgodila v naslednjem tednu,« je povedal direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. »Sami smo novembra in decembra že dvignili odkupno ceno mleka za 4 cente, kar posledično pomeni dvig tudi pri izdelkih. Obenem so se dvignili vsi ostali repro-materlali in stroški predela- ve, tako da je bil dvig neizbežen.« Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec za zdaj podražitev ne napoveduje, »bomo pa o njih razmislili, saj odkupne cene mesa rastejo«. Podobno je na vpraSanje, za koliko bodo tokrat dvignili maloprodajne cene, odgovorila direktorica Klasja Dragica Murko, »takoj po novem letu se za nove podražitve gotovo ne bomo odločili, res pa je, da se je od predlani os- novna surovina podražila za več kot slo odstotkov. Lani smo za tono pšenice plačali* 120 evrov, zdaj že 270.« V letu 2007 so se najbolj povišale cene hrane in brezalkoholnih pijač (v pov* prečju za 12,9 odstotkov)» gostinske in nastanitvene storitve (za 8,6}» stanovanja (za 8), alkoholne pijače in tobak (za 6,6] ter stanovanjska oprema (za 4,3). V enem letu se v povprečju niso spremenile le cene za izdelke in storitve v skupini zdravje. Vsi omenjeni so jeseni že dvignili cene od 6 do 9 odstotkov, razlogi pa so tudi takrat bili podobni. »Odkupna cena rnleka je od 27 centov, kolikor je znašala poleti, zrasla do 38 centov, zdaj upam, da se bo ustavila,« pripoveduje Jakob, »Tudi sami se zavedamo, da lahko imajo podražitve ravno nasproten učinek in s tem zmanjšanje porabe, a pri odločitvi, ali dopustiti, da ti mleko uide v Italijo ali ostane doma, smo se odločili za dvig.« Še bolj naj bi se v tem mesecu dvignila cena testeninam in olju, po nekaterih napovedih do 25, po drugih celo do 50 odstotkov. Natančen pregled povprečnih cen, ki jih zbira statistični urad (glej tabelo), pa pokaže, da so se d izdelki že pred tem močno podražili, a tega zaradi navajanja na evro nismo opazili. Edino, kar boste v naslednj em tednu na razprodajah lahko kupovali ceneje, so oblačila in obutev ter zimska športna oprema. Pa dober tek. ROZMARI PETEK _O cetis' Delavci tik pred vreliščem Težnja po generalnem »štrajku« -Upor učiteljev Minulo lelo je biJo v Celju kar zadeva večjih stečajev in s tem i^ube večih delovnim mest precej mimo. Izjema sta Hardi in Kili Liboje, ki pa sta po veČini za delavce našla novega delodajalca. Večjih pretresov na Celjskem lani ni bilo. Kili je sicer v postopku likvidacije, vendar je za odpuščene delavce naSel novega delodajalca Schefenaker-ja, nekdaj uspelna Arka Žalec, ki je imela verigo ugovin Hardi, pa je delavce (sicer so ob tem i7^bill določene pravice in nanje prepozno opozorili) »poslala« k podobnemu diskontniku Eurospinu. Ta je pred kratkim tudi zasedel zapuščene prostore trgovine Hardi v Celju. »Delodajalci so pri kršitvah nemalokrat zelo izvirni, njihova inovativnost pa pogosto preseneča nalo sodno prakso,« je dodal sekretar celjske enote Zveze svobodnih sindikatov Srečko Cater, »Ce navedem en primer V pogodbo o zaposlitvi vpišejo petdnevni delovni teden in odmerijo dvajset dni dopusta, istočasno pa delavce razporedijo na delo šest dni v tednu in jim hkrati ne spremenijo sklepa o letnem dopustu. Na ta način prihranijo od štiri do sedem dni, ki, če jih finančno ovrednotimo, finančno niso zanemarljivi.« Po »inventuri« predstavnika sindikata elektro- in kovinske industrije Toneta Motoha so pogoste težave ob izplačilih jubilejnih nagrad, dopustov, izplačevanja potnih stroškov, »zato tudi brez stečajev v pod-jeijih vre,« pravi Motoh. )>De-lavce najbolj peče dvig življenjskih stroškov, dodatna zvišanja hrane pa delavce razburjajo Še bolj in zahteve le še pod-krepljujejo. Zgolj za primerjavo, delavec s 35 let delovne dobe v 4. tarifnem razredu mesečno prejme 574 evrov bruto, osnovna plača 5. tarifnega razreda pa znaša 624 evrov,« je ilustriraj Motoh. »Zato so zahteve po generalnem )štraj-ku< vse močnejše in sam menim. da bo do tega res moralo priti. Če dnigje ne, pa vsaj v naši dejavnosti.« ROZMARI PETEK Na področju osnovnih šol je prišlo še do dodatn^ razburjenja. In sicer možnosti ložb učiteljev, ki s šesto stopnjo izobra^>e delajo oa mestih, kjer je potrebna sedma stopnja, nimajo pa temu primerne plače. »Veiem primeru je bila tožba že dobljena v korist učitelja, a je šola vložila revizijo na vrhovno sodišče. Če bo to odloČilo v korist tožnika, bo več tisoč učiteljev za pet let nazaj upravičenih do petodslotne razlike v plači, da so kol Sopek vrtnic, ker so nežne kot rože, ampak lahko tudi zbodejo. Vsi imamo bodice v življenju, moramo jih sprejemati in dajati. Članice Vrtnic na sestankih izmenjujejo mnenja, pojejo, telovadijo in izdelujejo okraske, včasih pa tudi rišejo na steklo. »Pogosto se zgodi, da pride v skupino kdo, ki je žalosten in zaskrbljen,« pove Vida ► »potem pa začnemo s pogovorom in raziđemo se veseli ter razi^ani.« Malčka Vr-hovšek skupino obiskuje že Î0 let. Enkrat na teden se za dve uri srečajo v Šentjurju. Najbolj so ji všeč pogovori in podpora prijateljic. »O Vidi imam zelo lepo mnenje, res je zelo prijazna gospa,« mi Vida Zupane ima dama posebna sobo, palno spominkov s potovanj, v kateri se sprosti po napornih dneh. zaupa MalČi, »že dolgo se poznamo in res je človek na mestu.« Vida vsak teden pripravi program in predlaga, kaj bi tisti dan počeli. »Komaj čakam da pride ta dan in da se pridružim svoji skupini. Brez njih bi mi bilo zelo dolgčas,« je navdušena članica Vrlnic MalČi, »tja grem, da se malo razbremenim. Ko prideš med ljudi, pozabiš na bolečino.« Vida vodi tudi skupino za zdrav način Življenja. Tja so vključeni zdravljeni alkoholiki ali ljudje, ki Imajo težave s kakršno koli odvisnostjo. Med srečanji se pogovarjajo, si zaupajo svoje skrbi ali debatirajo o Časopisnih člankih. Kadar ima kdo rojstni dan. mu pripravijo tudi zabavo. Redno pa hodijo tudi na izlete in pohode. Franc Gaber to skupino obiskuje že skoraj pet let, »Vida je zelo vehka podpora in vzpodbuda za n^o skupino. Zmeraj najde lepo besedo za vsakega, zna pa tudi pokarati, če je treba,« pravi Franc, »jaz sem prvič prišel v skupino leta 2003 in lakrat sem tudi spoznal Vido. Od tistega dne naprej je četrtek zame Čudovit dan. Takrat odpovem vsako delo. Vsi člani lepo skrbimo drug za drugega. Kadar kdo manjka, ga takoj pokličemo, da se prepričamo, da ni nič narobe. Včasih sta dve uri kar prekratki,« Vse skupine zahtevajo nenehno učenje in priprave, zato vzamejo Vidi veliko časa, ven-dar pravi, da to počne z veseljem, ker ima rada ljudi. '>Razmišijala sem že, da ne bi več vodila skupine Srčki v Celju, saj je lahko vožnja tja zelo napoma,«pove Vida, «ko pa sem jim to povedala, so mi napisali čudovito pismo, v katerem so razložili, koliko jim pomenim in na koncu smo vsi skupaj jokali. Kako naj potem kakšno skupino pustim?« Vendar pa pri njenem delu ni vse lepo. Pogosto se zgodi, da kateri član iz njenih skupin tudi umre. »Če bi vedela, kako hudo bo. ko se bom morala posloviti od nekoga, s katerim sem pre- živela toliko let in lepih trenutkov, ne vem, ali bi sploh začela z vodenjem skupin,« je žalostna Vida, »vendar me kljub takšnim trenutkom te skupine bogatijo, saj se tudi jaz marsičesa naučim. Vsi Člani skupin so zelo prijetni in vse imam rada.<' Doma pa ima Vida za sproščanje še posebno sobo, v kateri ima obešenih veliko okraskov, spominkov, lučk in kamnov, ki jih je prinesla s potovanj ali pa soji jih podarili prijatelji. Pravi, da jo vse to sprošča in ji pomaga pozabiti na skrbi. Poleg tega pa ji veliko pomaga tudi soprog Stane, brez lu-terega gotovo ne bi zmogla vsega dela. KATARINA ŠUMEJ ;(^udje 2 veliko začetnico I Glasujem Z9 (ime in primek, to^ rasbv ali naslov ustanova}: Moj naslov (ime in priimek, ulice« kraji: Kupon poifjhe na Novi tednik« Preismova 19. dDOOCdie. Vsak I9d6fl bcmo med poiiljatelji izžrebali dobicniks hi^w^s dsrďa. Nagrajenec tega tedna» ki prejme majico Novega tednika, je Nande Jakopič, Bukovca 9. 3270 Laško. V našem uredništvu se je doslej nabralo že 4.555 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli kar 426 vaših glasov. Vsaj del teh kuponov gre najbrž tudi na račun praznikov, saj smo v tisti peščici delovnih dni med božičem in koncem leta prejeli manj vaših glasov, kot je sicer tedensko povprečje. Čeprav v naál akciji ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Še slasti bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj še predstavimo v naši rubriki. Prepričani smo namreč, da je med nami Še zelo veliko ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico, in tudi zaradi tega nam je žal, ker Imajo očitno nekateri zaradi tega. ker pridno pošiljate kupončke zanje, takšne ali drugačne težave. S prošnjo, da jo imiaiuiemo z g]asovaine lestvice, se je na nas žal obrnila Tomica Kordiš. ki je tako od prihodnj^a tedna ne bo več na lestvici. 1. Majda Makovšek................................1.104 glasov 2. Cvetka Operčkal..............................................1.063 3. Klavdija Brežnik................................................677 4. Branko Koštomaj..............................................535 5. Sabina Kolar......................................................26S 6. Tomica Kordiš.....................................................177 7. Sonja Mastnak...................................................160 8. Ivanka Tofant......................................................97 9. Olga ŽidaD...........................................................85 10. Brigita Muškolelc................................................69 Vaše glasove so prejeli tudi: Zofka Čakš (62), Ivica Knez (56). Vera Zabukovšek (37). Dragica Turk (33), Marja* Qâ Horjak (27), Stanka Ristovič (19), Majda Zupan (12). Mojca Škrubej (8). Tatjana Haiužan (6). Silva Žerak (6), Olga Dokler (3), Martina Rirlani (2), Vili Drobne (2). Darinka Burger (2), Martina Felicijan (1), Marija Zupane (1), Tinca Kovač (1), predstavi pa smo tudi Kristino UČakar, Magdo Pajlč. Feliksa Ferleža, Anito Krivec, Andrejo Lipovdek in Mojco Vidíc. EMO emajllrnlcai metalna Industriia, orodiarna, d.o.o.» Calie v stečaju oblavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. Predmet prodale: 1. Nepremičnine z.k. vtotek 760 k.o. Spodnja Hudin>a; parç. šl. 1410/2 poslovna stavba površine I2m^in njiva površine 909 m^, pare, èt. 1410/3 dvorišče površine 74S m^ pare št 1410/4 neplodno površine 429 m', vse skupai kot celota za izklicno ceno 90.525,61 EUR (devetdeset tisoč petsto petindvajset in 61/100). 2.Nepremičnine z.K. vtotek 324 k.o. Ostrožno: parc. št. 546 njiva površine 221 m^. pare. šl, 547/1 travnik površne 718 m^, pare. it, 547/15 travnik površine 6Ô2 m', pare. št. 73/1.S stavtia površine 5d m^ pare. št. 1020.S stavba površine 14 m^ vse skupaj kot celota za izklicno ceno 55.666,12 EUR (petinpet-deset t\50à šeststo oseminšestdeset in 12/100). 3. Nepremičnina z.k. vložek 769 k.o. Spodnja Hudinja: pare. št. 136B nih/a površine 2.932 m' za izklicno ceno 13.685.00 EUR (trinajst tisoč osemsto petinosemdeset in 00/100). Premoženje je podrobno opisano in ocenjeno v cenilvenem poročilu» ki ga }e izdela! izvedenec In cenilec gradbene stroke Dra* go ŽLAJPAH. Predmete prodaje bomo prodajali na ravni dražbi, ki E>o v sredo, 16. januaria 2006, ob 13.00 uri v sobi št. 236/11 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22. 3000 Celje. II. Pogoji javne dražbe: Predmeti prodaje se prodajajo po načelu »videno-kupljeno». Ne javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osei>e ob pogojih vzajemnosti, ki predla žf|o dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe, določene v 153. členu ZPPSL. PooUasčenci pravnih in fizfčnih oseb moralo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, pravna oseba se izkaže z Izpiskom iz sodnega registra, fizična oseba pa se iz)^e z osebnim dokumentom. Pred javno dra^ mora vsak ponudnik plačali varščino v vištni 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakciji račun stečajnega dolžnika št. 06000 - 0895194287 pri Banka Celje z navedbo »plačilo varščine za javno drazt>o«. ^ed začetkom javne dra^e se mora ponudnik izkazati z dokazilom o plačan) varščini. Plačana varščina se bo kupcu vštela v Kupnino. Oraziteljem. ki na dražbi ne bodo uspefi, pa bo vrnjena v roku pel delovnih dni po končani javni dražbi brez obresti. Potencialnemu kupcu, ki plače varščino, pa ne draži, se varščina ne vrne ampak zapade v konst stečajne mase. Ora^telj. ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljen) javni dražbi In plačali celotno kupnino na transakcljs^ račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražiteli od nakupa odstopil» varščina pa zapade v koh^ stečajne mase. Kupec mora pred sWenitvi)o pogodbe stečajnemu upravitelju pred» ložiH javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz II. in lil. odst. d. 153 Z^SL ali podati izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I.. II. in lil. odst. ČJ. 153 ZPPSL Oe uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in pfačdl celotne kupnine v določenem roku. se prodaja razveljavi, plačano va/sčino pa bo stečajni dolžnik zadržal v korist stečajne mase. Izklicna cena ne vsebuje nobeniti davščin, zato se le-te zaračunajo dodatno. Dnjge d^atve. stroške sestave in overitve kupoprodajne pogodbe in druge stroške, povezane s prenosom lastnlš* tva mora plačati kupec. Kupljene stvari bodo Kupcu Izročene v last In posest po plačilu celotne kupnine. Kupec, ki bo kupil predmet prodaje pod zap. št. 2. se zaveze na pare. št. 547/15 ckstanoviti služnostno pravdo hoje in vožnje preko skrajnega severnega roba parcele 547/15 v korist vsakokratnega lastni nepremičnin; paro. št. 62.S, 63.S in 540 k.o. Ostrožno pod pogojem plačila pravične odškodnine. Uspešni ponudnik, ki bo sklenil kupoprodajno pogodbo za pred' met prodaje pod zap. št. 3. bo v skladu z 22. členom zakona o l^eti^iti zemljiščih napoten, da pri pristojni Upravni enoH prido-^ odobntev pravnega posla. Pregled cenitvenega poročila oziroma ogled premoženja, ki se prodaja, je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Zvonimirom Hudejem, tel. 041 / 705-697. lil. Pravila javne draibe: 1. Oražbo vodi stečajni upravitelj, 2. Oraži lahko tisti, ki je plačal varščino In to dokaze s pisnirr^ dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik drazitelja mora predložiti pooblastilo. 4. Dražitelji lahko dvigajo ceno za znesek: pod 1. najmanj 3,500.00 EUR pod 2. najmanj 2.200,00 EUR in pod 3. na^ manj 600,00 EUR. 5. Dražitel) je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 6. Na dražbi uspe bsti dražitelj. KI ponudi najvišjo ceno oziroma predkupni upravičenec, če takšno ceno izenači. 7. Dražba )e končana 10 minut po najvišji ponudbi. 6. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dol^er nt zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod r^-zorstvom predsednika stečajnega senate (čl. 154/1 ZPPSLK iiiiiiiniv.noviteiinik.coin 8 INTERVJU novi tednik življenje v ravnotežju Brata Kovačič: »Joga ni religija» ni kult, ni filozofija in ne dogma, ampak je realnost» je dejstvo.« čeprav tudi pri nas vedno vet ljudi sprejema jogo, če že ne kot način življenja. pa vsaj uporablja različne joga tehnike za ohranitev ali povrnitev zdravja, pa je na drugi strani nemalo ljudi, ki jo zavračajo. Da gre za modno muho, uvoženo iz okolja, s katerim nimamo ničesar skupnega, pravijo, ali celo za krivo-verstvo. V samo bistvo joge se ob tem poglabljalo le redki. Med prave strokovnjake za to področje brez dvoma sodita 32-letna brata dvojčka doc. dr, Miha Kovačič in asist. mag. Tine Kovačič. Miha je doktoriral iz strojništva in je inštruktor Joge v vsakdanjem življenju, Tine je magister fizioterapije in predsednik društva Joga v vsakdanjem življenju Celje. Kaj je joga? Miha: Beseda joga v san-skrtu pomeni »združiti« ali »povezati«, saj sistematična vadba joge razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost telesa, uma, zavesti in duše. Joga je princip, ki uravnote-ža vse v univerzumu. Ravno-ležjepomenizdravjeinzdrav^ ' je pomeni uravnoteženost v popolnem originalnem stanju. Joga je znanost o telesu, zavesti, duši, je umetnost zavestnega in smiselnega gibanja na vseh nivojih: na emocionalnem, psihičnem, mentalnem, duhovnem, telesnem. Je starodavna veda, zelo znanstvena, stara več kot 6 tisoč let. Je religija, je kuU> je filozofija? Ni religija, ni kuh, ni filozofija in ne dogma, ampak je realnost, je dejstvo. Kot sem že rekel, joga pomeni ravnotežje. Kadar je Človek fizično, čustveno, mentalno ali družbeno v neravnovesju, takrat mora poskuSati spraviti svoje življenje v ravnotežje - to pa pomeni vadili jogo. Vendar joga niso samo vaje, gibi, čeprav so le-ti del joge. Joga je eden od izvorov filozofije, teorije športa, gibanja in zdravega načina življenja. Je to tisto» za kar si prizadevate v gibanju Joga v vsakdanjem življenju? Joga v vsakdanjem življenju je vsestranski sistem. Njegov avtor je Paramhans Sva-mi Mah eš varan and a, ki je med dolgoletnim delovanjem v Evropi, ZDA in Avstraliji spoznal življenje in telesne V dniStvu Joga v vsakdanjem življenju Celjeima prostore v 1. nadstropju Arene Petrol (Športni park pod Golovcem). ter duševne težave sodobnega Človeka. Upošteval je značilnosti sodobne družbe in prastari nauk ter ga, ne da bi okrnil njegovo izvirnost in učinkovitost, prilagodil potrebam sodobnega človeka. Danes Jogo v vsakdanjem Življenju poučujejopo vsem svetu: v joga centrih in izobraževalnih središčih, zdravstvenih in rehabilitacijskih ustanovah. zdraviliščih, športnih društvih. Očitno je uporabna za ze> lo širok krog ljudi, kajne? Primerna je za vse starosti, ne zahteva nadpovprečnih gibalnih sposobnosti in omogoča vadbo tudi ljudem, ki niso telesno dobro pripravljeni: bolnikom, rekonvalescentom, invalidom- Stopnje sistema so zasnovane v sodelovanju 2 zdravnilu in s fi-zioterapevti, zato jih, ob upoštevanju pravil In opozoril, lahko vsi vadijo tudi doma. Na kđj morajo biti pri lem pozorni? Jogijske vaje se izvaja počasi in zavestno, Ni pomembno Število izvedenih asan, temveč kakovost izvajanja. Pred, med in po vadbi se je potrebno telesno in duševno sprostiti. Med vadbo joge ni priporočljivo tekmovanje, primenanje, dokazovanje, saj vsak vadi zase. Smisel in cilj a san ni pretvarjanje napeio- sti ali nakopičene energije v gibanje, temveč usklajevanje telesa in duha, in sicer z zavestnim zaznavanjem telesnih in duševnih procesov, zavestnim gibanjem in sproščanjem. Asane vadečega ne utrudijo ali izčrpajo, temveč osvežijo in napolnijo z energijo. Kako lahko joga izboljša naše zdravje? Jogijske tehnike sproščanja. dihanja in asan imajo pomembno vlogo pri krepitvi srčnožilnega sistema pri bolnikih s koronarno boleznijo arterij, saj redna vadba zmanjša dejavnike tveganja za nastanek visokega krvnega pritiska, koronarne bolezni srca in drugih srčnožilnih bolezni in vpliva na telesno in duševno sprostitev, izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti, gibljivosti, telesne drže. Razvija koordinacijo, ravnotežje. Ugodno vpliva na vse, ki se srečujejo s stresom, na popolnoma naraven način pa izboljša tudi kakovost življenja žensk v menopavzi. Je torej joga lahko alternativni način zdravljenja? V mnogih znanstvenih člankih jogo pojmujejo kot komplementarno in ne kot alternativno terapijo, saj bolj dopolnjuje kot nadomešča konvencionalni način zdrav- ljenja. Medicina posveča različnim joga tehnikam vedno več pozornosti. Biomedicinske raziskave so dokazale medsebojno povezanost med psiho in telesom. Področje psihonevroimunologije je dokazalo negativne učinke stresa predvsem na zmanjša-nje učinkovitosti imunskega sistema v boju proti infekcijam in na rast malignih tu* morje v. Kaj nebi mogli doseči enake koristi z običajnimi oblikami lelesae vadbe? Vadba jogijskih asan se pomembno razlikuje od sodobnih rehabilitacijskih programov, katerih pozornost je usmerjena le na ponovno vzpostavljanje. vzdrževanje in iz-boljšanje telesne pripravljenosti. Pri vadbi joge je pomembna zbranost, sproščenost in zavestnost, močan poudarek pa je na zavedanju telesa, na koordinaciji gibanja in dihanja, na opazovanju notranjih občutkov ter učinkov vaj na psihotelesno počutje. V Celju že 14 let deluje društvo Joga v vsakdanjem življenju. Kakšno je njegovo poslanstvo? Tine; Njegovo osnovno poslanstvo je organizacija in vodenje vadbe joge z namenom pomagali ljudem do fizičnega, mentalnega, socialnega in duhovnega zdrav- ja. Prizadevamo si za vključevanje večine članov v različne humanitarne in prostovoljne projekte dru štva, s katerimi se kažejo resnični interesi in pripadnost Članov za doseganje strateških ciljev. Zanimivo, da med svoje naloge druátvo uvršča ludi prostovoljno delo. Komu je namenjeno? Omenil bi prostovoljno delo pri organizaciji 3. državnih iger specialne olimpijade MATP m regijskih iger MATP za celjsko-koroško regijo Prednost MATP programa je v tem. da omogoča aktivno udeležbo lažje, težje in najtežje motenih varovancev, ki se ne morejo vključevati v redne oblike Športnega programa Specialne olimpijade Slovenije. Večina članov našega društva kot prostovoljci in prostovoljke sodelujejo v projektu Učenje plavanja otrok, mladostnikov In odraslih s težko mot-njo v duševnem razvoju. Prostovoljce smo začeli uvajati v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna že leta 2005. S takšnim delom želimo nadaljevati tudi v prihodnje. Pri prostovoljnem delu z uporabniki CUDV Dobrna gre za prepletenost tako civilne kot strokovne iniciative. To je zahtevno delo. Zakaj ste se ga lolili? Na tak način lahko pomagamo izboljšati življenje ljudem z motnjami v duševnem razvoju. To je priložnost za ptemoščanje razlik in naš prispevek k bolj povezani, bolj humani in stabilni družbi. Pomoči potrebnih je še veliko drugih ljudi. Tega se zavedamo. Po svojih močeh pomagamo socialno ogroženim družinam v celjski občini, sodelovali smo pri organizaciji vadbe joge v Joga je Izrazito praktična pot - vse moramo spoznati in doseči sami. Zdravja, sreče in zadovoljstva nam ne more nihče podariti, ne moremo jih kupiti, niti pridobiti s kak-šnim zunanjim sredstvom. Ležijo namreč v nas samih in sami jih moramo najti in uresničiti. psihiatrični bolnišnici Vojnik, sodelujemo v mednarodnem humanitarnem projektu v Jadanu. kjer skupaj z drugimi gradimo bolnišnico, zbiramo donacije za celoletno šolnino revnih indijskih otrok na področju Rajastha-na, podpiramo delovanje Društva indijsko - slovenskega prijateljstva, sodelovali smo pri organizaciji svetovnega mirovnega vrha v Ljubljani, vsako leto člani našega društva pred novim letom obiskujejo odrasle varovance z duševno motnjo v centru na Golovcu in jih tudi obdarijo ... Vaš član pa ni lahko biti! Je pa lepo. Kolikor se je nekdo pripravljen potruditi za dobro društva Joga v vsakdanjem življenju Celje, toliko večja je pripadnost in zgled za vse ostale v ekipi. Kot pripadnost štejemo vse aktivnosti, ki jih Član oziroma simpatizer društva naredi v .bbdobro« društva, ne da bi bil za te posebej nagrajen. Menim, da skozi naš trud pri širjenju in poučevanju izvirno znanstvenega sistema Joga v vsakdanjem življenju ter s podporo Swamjijevemu globalnemu duhovnemu poslanstvu inhuma nitainim proj ektom služimo človeštvu. Z vsem tem pa zgrajujemo tudi sami sebe. MILENA B. POKLIC MIha In Tírb Kovscíd: »Če želiš pomagati dnigitn. moral najprej 2gradrti samega sebe - Št. 1 * 4. januar 2008 - novi tednik REPORTAŽA Maltretirana^ ponižana in ogoljufana Šokantna življenjska zgodba ženske» ki je bila vse do letos v decembrskem času, ko se bolj kot ostale dni v letu veselimo pozornosti i o lopline bližnjih, ko zadovoljni odpiramo darila in opt i m i s iitn o sestav I j am o načrte za prihajajoče ieto> na dan prihajajo tudi žalostne zgodbe, polne razočaranj, trpljenja, stisk. Pred kratkim nas je šoki-rala življenjska zgodba gospe s Celjskega. S svojimi stiskami in trpljenjem je vsd letd svojega življenja živela sama, zdaj pa je končno zbrala toliko poguma, da je o svojem tragičnem življenju spregovorila naglas. Najprej se je zaupala centru za socialno delo, Rdečemu križu in Belemu obroču, nato pa se je odločila, da svojo tragedijo predsiavi javnosti, Pri čemer želi zaradi lastne varnosti oziroma strahu pred maščevanjem ljudi, ki so oblikovali njeno kruto usodo, ostati neimenovana. Mi smo jo poimenovali Alenka. V napoto in sramoto lastni materi «že na svet sem priveka-la nezaželena, v napoto vsem. Spočeta sem bila >po nesreči' v bežnem razmerju, saj si moja mama ni želela družine niti otrok. Očeta, ki se nikoli ni zanimal zame, ježe pred mojim rojstvom odslovila,« svojo tragično zgodbo začenja Alenka, »živela sem ob agresivni mami, ki je z menoj počela, kar je hotela. Za njo sem bila vse, le Človek ne. Zmerjala meje z najbolj za-ničujočimi in ponižujočimi besedami. Ob psihičnem nasilju sem doživljala tudi fizičnega. Ničkolikokrat sem bila pretepena, zbrcana, zlasana ... Ustrahovala me je z grožnjami, da si bo prerezala žile, če jo bom izdala ali zapustila, in da bom jaz kriva za njeno smrt.« Alenka je morala vse to doživljati v naj nežnejših letih svojega življenja. A najhuje je Sele sledilo. V najstniških letih jo je spolno zlorabil mamin parlner. Alenka si o tem kriminalnem dejanju ni upala nikomur spregovoriti. Zanj je poleg nje in storilca vedela samo ena oseba. Alenkina mama. In namesto, da bi hčerki pomagala, je od tega dogodka do nje postala Še bolj nasilna. In kol da vse to ne bi bila že dovolj velika tragedija, je za Alenko kmalu sledil Še en Šok. Spoznala je, da pod srcem nosi otroka. Otroka maminega partnerja. Da ljudje ne bi posumili tega nagnusnega dejanja, je mama Alenki izbrala ženina in jo prisilila v poroko z njim. »Nobeni mamini odločitvi se nisem mogla upreti, saj je vse vedno vzela v svoje roke. Na vse mogoče načine me je kaznovala in ves svoj bes izživljala nad menoj. Težko je opisati vse občutke in bolečine, ki sem jih ves ta čas nosila v sebi- Bila sem prešibka, da bi se uprla tako močni in zastrašujoči pojavi. Od strahu sem bila kot okamenela - niti govoriti nisem mogla, le izpolnjevala sem njene ukaze,« s solzami v očeh pripoveduje Alenka. Če Želite go.spe. ki smo jo v tej zgodbi poimenovali Alenk>i, n.i kakršen koli način pomagati. se lahko ohrnete na n>i^c iiredni^tvo osebno ali pokličete na 4225-148. uredništvu Novega tednika .smo se odločili /a decembrsko obdaritev naročnikov. Za vas imamo pripravljene lončke i znakom Novega tednika in Radia Celje. Verjamemo, da bodo dobrodošli v teh dneh, ko vam bo přijal topel napitek, zraven pa zanimiv časopisni članek in prijetna skladba radia. vSvoj lonček boste prejeli na oglasnem oddelku Novojin tednika. Prešernova 19, Celje. Življenje tarča najrazličnejših kriminalnih dejanj, a si o njih vse ni upala spregovoriti v lem času )e srečala prijateljico Iz otroških let. Povedala ji je, da prodaja sta-no vanje in ji zaupala svojo stisko. Prijateljica ji je ponudila v najem svoje stanovanje in Alenka ga je sprejela. Pri njej je nameravala ostati toliko časa. da si uredi misli in ustvari načrte za prihodnost. Potem pa je prijateljica Alenko nekega dne prosila» naj ji za kratek Čas posodi denar, ki ga je dobila za stanovanje. »Posodila sem ji vse svoje premoženje, saj mi je obljubila, da mi bo denar vrnila lakoj, ko bo to mogoče. Toda od dne, ko je dobila moj denar, se je začela kazati v pravi luči. Začela se je spreminjali v nasilno osebo. Obnašala se je, kot da ji jaz in moj denar pripadata. Nad menoj je hotela imeti popolno oblast.« Po enem letu maltretiranja je Alenka zadevo zaupala sodišču. Ker ni imela denarja za odvetnika, 50 ji dodelili brezplačno pravno pomoč. Zadeva se na sodišču vleče že več let in nič ne kaže, da se bo kmalu končaia. In vprašanje, kdaj, če sploh kdaj, bo AJenka dobila nazaj denar, ki si ga je njena »prijateljica« prilastila na tako podel način. Alenka je v tem času resno psihično in fizično zbolela. Prijateljev praktično nima, saj sojo povsem, kar se ji je zgodilo, vsi zapustili, namesto da bi ji še bolj staU ob strani. Živj v nepro-fitnem stanovanju, preživljati se mora s 400 evri mesečne pokojnine, od česar ji na mesec za preživetje ostane okoli 30 evrov. S paketi ji včasih pomaga Rdeči križ, njeni prošnji za pomoč se odzovejo tudi razna podjetja in posamezniki, za kar jim je neizmerno hvaležna, A potrebovala bi še dodatna sredstva za zdrav-Ijenje, posebno prehrano, predvsem pa si Želi ob sebi ljudi, ki ji bodo pripravlje-tii pomagati ne samo v materialnem smislu, ampak tudi v nuđenju moralne podpore. »Želim si, da bi živela človeku spodobno Življenje, da bi končno doživela notranji mir in da bi se znebila bremena, ki so mi ga naložili drugI, to je, da sem jaz kriva za težave drugih ljudi.« ihti Alenka, medtem ko ji po licih polzijo debele solze. S čim si je zaslužila takšno življenje, se sprašuje. A odgovora ne najde. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GK Kmalu po poroki seje nad njo začel izživljati tudi mož. Najprej s psihičnim, nato tudi 5 fizičnim nasiljem. Alenka je le za las ušla smrti. »Mož me je hotel zadaviti in me iinakaziti z vročim likalnikom. Komaj sem se rešila. Vse sem pustila in zbežala z otrokom, le da sem ostala živa,« se spominja pretresena. Tudi kasneje, ko si je ustvarila samostojno življenje, se psihično nasilje nad njo ni končalo. Bilo je toliko bolje, da je živela v svojem stanovanju In da ni bila odvisna od nikogar. Trudila se je, da bi s sinom živela človeku spodobno živ- ljenje, a gorje, ki ga je morala preživljali vse življenje, je pustilo posledice. Začela je hirali, psihično je zbolela, resno je duševno zbolel tudi njen otrok. »Po otrokovi bolezni sem doživela zlom, ki me je pripeljal na dno obupa. Ostala sem brez vsega: denarja, stanovanja, službe in zdravja,« navaja Alenka. Ostala brez vsega Na stanovanje, v katerem je živeia z otrokom, jo je vezalo preveč krutih spominov, zato ga je želela prodati in nekje drugje začeti novo življenje. Ravno 10 CELJE ŠTORE I novi tidnik Rdeči kriz brez denarja Aktivistke na Ostrožném želijo na ta način RK povrniti ugled Krajevna organizacija Rdečega kri-ža je bila na Ostrožném dolga leU med najbolj dejavnimi v občini Celje, pred led pa je za kar nekaj lel prenehala delovati. Šele pred dobrima dvema letoma jo je obudila skupina krajank. Nâ pobudo Marine Srebočan, sicer tudi lajnice krajevne skupnosti, se je zbralo enajst delavoljnili žensk, odločenih, da s svojim delom ohranijo vso plemenitost delovanja Rdečega križa in mu vsaj v svojem kraju povrnejo ugled. V mnogočem je zdaj že štirinajstim aktivistkam to uspelo. Iz prav vseh štirih zaselkov krajevne skupnosti so doma, zato imajo teren v malem prstu. Ni jim težko od vrat do vrat, da ugotovijo. kako krajani živijo, kakšno je njihovo socialno stanje, kdo potrebuje pomoč. Za izhodišče dela so se zaobljubile, da ne bodo pobiiaJe Članarine in da ne bodo zbirale denarja. To prepuščajo drugim, prepričane, da se da pomagali tudi drugače, z zbiranjem podatkov» pomoči v materialu» z obiski starejših jn ostarelih, s toplo besedo. S pomočjo zdravstvenega doma pripravljajo občasna zdravstvena predavanja, prav v tem Času se močno trudijo» da bi vsaj enkrat mesečno v prostorih krajevne skupnosti zagotovile brezplačno merjenje pritiska in holesterola. Marina Srebočan Uspehi niso izostali. Krajani so jih sprejeli, radi tudi darujejo oblačila in druge koristne predmete, ki jih zatem aktivistke oddajo občinskemu odboru RK. Pred najtežjo preizkušnjo jih je postavilo lansko leto. Zgodila sta se po- plava in še katastrofalen požar na kmetiji Vin ter-Lešer na Lopati. Takrat so »požrle dano besedo«, da z denarjem ne bodo imele opravka. Od hiše do hiše so hodile, le tiste, ki so bili prizadeti v poplavi, so izpustile. Zbirale so samoprispevek in zbrale več kol Štiri tisoč evrov. S tem denarjem so plačale račun za kritino za obnovljeno stavbo. Na doseženo so ponosne, î^ekaj gorkih pa so le povedale na račun območne in republiške organizacije RK. Ostrožno je bilo med poplavo v Celju najhuje prizadelo. »Iz RK so nam v pomoč sicer takoj ponudili prehranske pakete, a za to ni bilo potrebe. Pričakovali smo vsa) minimalno finančno pomoč za poplavljene, a smo šele po posredovanju dobili odgovor» da naj zberemo vloge za finančno pomoč,« je razočarana Marina Srebočan. »Rdeči križ je za pomoč v celotni regiji po mojih podatkih prispevaj vsega deset tisoč evrov. Na Ostrožném od lega nismo videli niti ficka,« ogorčeno pribije tudi predsednik KS Peter Plšek. A tudi to prizadevnim krajevnim aktivistkam ne korajže in ne volje ne bo pobralo. Preveč je še za postorili za pomoč ljudem, zlasti starejšim, osamljenim in žal vse bolj tudi socialno ogroženim. BRST Štorski vrtec dražji v občini Štore je vrtec z novim letom dražji za 7,5 odstotka. Ekonomska cena za prvo starostno skupino tako po novem znaša 403 evre, za drugo skupino 310 evrov ter v kombiniranem oddelku 332 evcov. Za občinski proračun pomeni to dodatno obremenitev v znesku 16 tisoč evrov, pri povišanju cene pa so upoštevali opozorilo iz javnega zavoda, da štorska cena za drugimi občinami že zaostaja. V vrtcu so sicer predlagali 9-odstotno podražitev. vendar tega občinski svet, ki je odločal o novi ceni lik pred prazniki, ni sprejel. Kar 80 odstotkov ekonomske cene v vrtcih predstavljajo plače zaposlenih, ki jih določa država. V občini Štore sta dve enoti vrtca, na Lipi ter v Kompolah, vrtec pa deluje v okviru osnovne šole. BJ Dom za starejše občane, ki gs gradijo na štorski Lipi, naj bi bil vseljiv avgusta, nzpis za delovna mesta napovedujejo za febmar. Na Lipi delovna mesta Venček mesnih dobrot Tole zanimivo fotografijo smo dobili v uredništvo. Zamisel se je menda porodila Alojzu Ocvirku, sicer pa sla nam Miha in Matej dopisala Še tale verz: Ait in mňmi, žíahta in vsi ostali - prašiča smo klali Klobase naredili in venček okrasih. V dom za starejše občane na Lipi v Storah naj bi se prvi stanovaJci vselili av-gus(a> razpis za delovna mesta v tem domu naj bi bil objavljen februarja. Na gradbišču doma, ki je delno v poslopju nekdanjega internata, so decembra montirali streho ter opravljali elektro- in strojnoinštalacij-ska dela. Dom, v katerem bo prostora za 136 stanovalcev, bo urejen po vzoru t. i. domov Četrte generacije, kjer so oskrbovanci povezani v družine, z njimi pa imajo v tujini dobre izkušnje. Približno polovica sob bo enoposteljnih, druga polovica dvopostelj nih, vsaka soba pa bo imela svoje sanitarije. Prav tako so v domu, ki ga gradi Ni voj evo povezano podjetje Dom Lipa načrtovani štirje apartmaji. V celjskem Nivoju omenjajo, da je v domu na Lipi predvidenih 64 delovnih mest. BJ LETO SI BODO ZAPOMNILI... tos zaključili, gradnjo knjiž-nice pa nadaljevali in, upam, zaključili prihodnje leto.« I / Siá Dr. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in krajan Osirož-nega: »Po septembrski poplavi smo bili doma tri mesece brez opreme v bivalnih prostorih. To se nam je zgodilo že drugič in bo zagotovo najbolj zaznamovalo leto 2007. Ko pomislim na zavod, pa so najbolj sveži zadnji spomini. V ospredje prihaja nagrada netko, ki smo jo dobili ža spletno stran www, iosemjaz.net-Ta spletna stran je za nas kot otrok. Spočel i smo ga leta 2000 in upam, da ga bomo uspešno vzgajali vsaj do njegove adolescence.« Suzi Kvas, direktorica celjskega zavoda Socio: »Leto 2007 si bom zapolnila samo po lepih stvareh, ki so se zgodile. V našem zavodu srao uspešno speljali kar neka) novih projektov. Ko ob koncu leta hodim po enotah, vidim da so uporabniki zadovoljni in srečni. To mi je v največje veselje. Še zlasti ko gre za otroke, ki nam vsem dajejo nov elan, ko vidimo, da so zadovoljni. Seveda sem zadovoljna, da imajo tudi brezdomci topel dom in ljudi, ki jim prisluhnejo in jim poma-gajo. ki z zanimanjem spremlja dogajanja pri oživljanju Rimskih term, se že veseli trenutka, ko bodo toplice spet zaživele v vsej svoji veličini. Samo še tega si želi» da bi znava uzrla obnovljeno zdravilišče, saj je bilo z njim praktično povezano celo njeno življenje. Berkova je bila z rimsko-topiiškimi kopel m i povezana vse od takrat, ko se je pred osemdesetimi leti kot mlado koroSko dekle zaposlilo pri tržaški družini Ulich, ki je imela tedat v lasti zdravilišče v Rimskih Toplicah. Z Ulichi je Živela v penzionu Savinjski dvor v Rimskih Toplicah, kjer je vodila gostinske storitve in penzion za dvajset gostov, obenem pa je skrijeia Še za Ulichove otroke (ti jo Še danes radi obiskujejo) . Pri Ulichovih je Justina Berk spoznala tudi svojega moža, ki je bil v Savinjskem dvoru zaposlen kot osebni šofer. Justina jekma-lu prevzela tudi dela v zdravilišču, kjer je vodila vsa gostinska dela in se ukvarjala z gosti. S prihranki sta si z možem v bližini zdravilišča kupila parcelo in na njej leta 1939 postavila hišo. Les za ostrešje jima je za poročno darilo dal Ulich starejši, ki je bil tudi njuna poročna priča. Justini in Francu sta se v letih 1939 in 1943 rodila hči Adela in sin Gustav. Po odhodu družine Ulich iz Rimskih Ti plic se Justina ni več zaposlila, mož Franc pa je ostal v zdravilišču kot elektromehanik in vzdrževalec. Justina je doma skrbela za družino, toda »turistična« žilica ji ni dala miru, zato je kmalu po drugi svetovni vojni začela oddajati sobe v svoji hiši. Zdraviliški gostje od vsepovsod so se radi vračah k njej. Žal je Justina kmalu postala vdova in je morala od leta 1961 sama skrbeti za vse. Najstarejšo občanko Laškega, ki je bila še nedavno zeJo razočarana nad propadanjem zdraviliškega kompleksa in je s težkim srcem spremljala vsak neuspešen poskus oživitve, zdaj navdušuje misel na skorajšnje odprtje Rimskih term. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Justina Berk, kije 30. septembra lani dočakala sto let. svoje dolgo življenje pripisuje 2dravilni temialni vodi, Maksu Bračku (stoji) in Dragu Zupanu je dajala, da $e slfno veseli obnovljenih toplic. LETO SI BODO ZAPOMNILI Mag. Štefan Tisel Mag. Štefan TiseL šent- jurski župan: »Leto 2007 je bilo za našo občino izjemno uspešno. Dokončali smo izjemno pomemben projekt izgradnje nove osnovne šole na Ponikvi, ki je bila zgrajena v načrtovanih rokih. Tik pred koncem leta pa nam je uspelo podpisati pogodbo o izgradnji čistilne naprave za 13 tisoč populacijskih enot. Gre za najbolj pomemben projekt občine v zadnjih letih. Občina je bila tudi izjemno uspešna pri črpanju finančnih sredstev na državnih in evropskih sredstev. Tudi projekl izgradnje Čistilne naprave se bo v veliki meri financiral iz kohezijskega sklada Evropske unije, ki bo prispeval veČ kot polovico, torej 62 odstotkov sredstev.« Anita Kolesa Anita Koleša, vodja Šentjurske območne izpostave JSKD: »Veseli me, da je v letu 2007 vrata odprl Gustav, center kulture Šentjur, ki nudi zatočišče in prostor ustvarjanja Številnim kulturnim društvom, glasbenikom, plesnim skupinam... Mnogi od njih so v prenovo prostorov stare knjižnice vložili veliko dela. Je pa na vrsti tudi občina. Stari kulturni dom v šent-jurju za mnogo prireditev ni ustrezen. Že dolgo je v načrtu izgradnja novega kulturnega centra in upamo, da bo do nje prišlo kmalu.« Mihaela Kotnik, civilna iniciativa Planinska vas: »Z leiom 2008 se je začelo že deseto leto» odkar se civilna iniciativa bori za kvalitemejše življenje v čistejšem okolju v Planinski vasi, Čeprav se je zdelo, da nam Mihaela Kotnik je uspelo, astalma baza še zmeraj obratuje kljub drugačni odločitvi ustavnega sodišča. Kljub posredovanju pri več pristojnih institudjali doživljamo popolno ignoranco. Pravna di^-va očimo obstaja zgolj na pa-piiju. Tako občinski kot drevni organi namreč delujejo v neskladju s pravnimi odločitvami. Naš naslednji korak bo posredovanje pri evropskih institucijah.« Jože Senica, podžupan občine Laško: »V minulem letu smo naredili cel kup priprav, da bomo lahko letos Šlar-tab s projekti. Tudi sam sem bil kar nestrpen, ker se ni še nič začelo odvijati na terenu, Naredili smo sicer veliko drobnih investicij» kot sta pločnik do Strmce» ureditev struge Savinje. V letu 2008 pa nas čaka nekaj večjih pro- JozeSenica jektov. ki bodo bolj odmevni in opazni. Lotili se bomo gradnje zdravstvene postaje in gasilskega doma v Rimskih Toplicah, novega vrtca v De-bru, glasbene šole v Laškem ... V zasebnem življenju pa si želim, da bo družina zdrava. Z ženo vsak čas pričakujeva naraščaj, petega otroka. Upam, da bo deklica.« Andreja Križnik, direktorica Stika: »Leto 2007 je bilo na podrodu kulture, športa in turizma v občini Laško na nek način prelomno- Marca je začel delovati nov združen javni zavod Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Stik). Pod svojim okriljem združuje štiri enote: Kulturni center Laško, dvorano Tn lilije, TIC in Muzej Laško. Stikova statistika za leto 2007 govori, da se je v Kul- Andreja Križnik turnem centru zvrsdlo 155 prireditev. 94 tekem in 8 večjih dogodkov je bilo v dvorani Tri lilije, prireditev Pivo in cvetje je obiskalo 140,000 ljudi, zabeležili smo preko 3.000 vodenj enodnevnih izletov po Laškem in okolici, odprli smo Muzej v Laškem ... Med pomembnejše projekte v prihajajočem letu pa sodijo: me-nedžment turistične destina-cije Sotočje dobrega, priprava in promocija kolesarskih» pohodnih in tematskih poti, priprava drugih promocijskih materialov in usmeijevalnih tabel» razvoj blagovne znamke podeželja in sodelovanje pri pripravi programa r^ta-lizacijeKartuzijeJurklošter... Ocenjujem, da je bilo leto 2007 za Stik zelo uspešno in ustvarjalno.« PM. BA Nova svetnica, »stara« ravnateljica LaSki svetniki so potrdili mandat nadomestne Članice občinskega sveta ter dali pozitivno mnenje k imenovan) u ravnateljice OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Pokojnega Vladimirja Sa-jovica je nadomestila naslednja na listi DeSUS-a Gi-zela Podbregar. Ker je bil Vladimir Sajovic tudi Član odbora za družbene dejavnosti in društva, so svetniki Podbregarjevo potrdili tudi za nadomestno članico omenjenega odbora. Oba mandata sta ji začela teči 19. decembra. Svetniki so se tudi strinjali, da Oš v Rimskih Toplicah še naprej vodi dosedanja ravnateljica Manica Skok. ki Šolo uspešno vodi že pel let in se je edina prijavila na razpis. BA wHi.railiocele.coiii novi tednik PODČETBTtKi ŠMARJE P. J^ BOGASKAS.| BOCATEC | BISTRICA OB Sj 13 Redne seje občinskega sveta Bistrice ob Sotii seje udeležilo blizu dvajset članov civilne iniciative {del članov na fotografijih ki očita županu Jožefu Pregradu samovoljo. V Bistrici burni prazniici Na nedeljski izredni seji svetniki soglasno za Celjsko pokrajino v občini Bistrica ob Solil so preživeli burne praznike» ki so se končali z nedeljsko izredno sejo občinskega sveta. Svetniki so soglasno odločili. da bo občina vključena v Celjsko (in ne Posavsko) pokrajino. Kot smo poročaJi, je prišlo decembra najprej do plalUlov, kjer so anonimni avtorji izražali nasprotovanje vkijuCitvi Bistrice ob SoUi v bodočo Posavsko pokrajino. Takšno odločitev je namreč skoraj soglasno sprejel občinski sve! konec maja. Plakatom je nato sledilo zbiranje podpisov z zahtevo po referendumu, ki ga je organizirald Civilna inidativa za Bistrico ob Soili. Potem je bila takoj po božiču najprej redna seja občinskega sveta, kjer je bila posebna točka namenjena zahtevam civilne iniciative in podpisnikov po referendumskem odločanju o tem po- membnem vprašanju. Seje se je udeležilo približno dvajset članov iniciative, vendar v razpravi niso smeli sodelovali, saj bi župan Jožef Pregradsejo sicer prekinil. Na tej redni seji je prišlo do poskusa ponovnega Vasovanja o tem, v katero pokrajino naj bi v bodoče spadala Bistrica ob Sodi. Tokrat so trije občinski svetniki glasovali za Posavje ter trije za Celjsko pokrajino, vendar glasovanje po pravni plati ni obveljalo. Župan je nato menil, da sklic referenduma ni potreben, saj lahko občani izrazijo voljo že z glasovanjem na vaških zborih, tako pa so nato glasovali tudi svetniki. Zbori naj bi se vrstili med 4. in 8- januarjem, čemur naj bi sledila izredna seja občinskih svetnikov. Na tej seji naj bi nato ponovno sprejeli uradno mnenje Občine Bistrica ob Solli o tem» v katero pokrajino Želi biti vključena. Takšna zamisel o ugotavljanju prave volje bistriških občanov ni uspela, saj je prišlo do novih dogodkov. Že v soboto zvečer je bila sklicana okrcala miza v bistriškem kulturnem domu, ki se je je ude-Iežilo250 občanov, kar je približno petina volilnih upravičencev. Na vprašanja občanov so odgovarjali dr. Vinko Go-renak iz premierovega kabi-neu ter poslanca Martin Mi-količ in Friuic Pukšič. Med prisotnimi občani se je jasno izražala volja po tem. da ostanejo tudi v bodoče povezani s Celjem, zato je na predlog občinskega svetnika Marjana Fendreta prišlo takoj po okro-^ mizi do izredne seje občinskega sveta. Svetniki so se iz kulturnega doma sprehodili v občinsko stavbo, kjer so soglasno sprejeli sklep o tem, da bo Občina Bisuica ob Sotli v bodoč) Celjski pokrajini. BRANE JERANKO Za grad se tožijo V Obsotelju ostaja velik in zahteven iz-ziv zapuščeni grad Podčetrtek, ki je nad lepo urejenimi turističnimi objekti Term Olimia. Grad je nekdanja občina Šmarje pri Jelšah leta 1989 prodala poslovnežema Zečeviču in Djokiču, ki nista za obnovo gradu storila ničesar. Občina je prejela pred dvema letoma od ministrstva za kulturo intervencijska sredstva, s pomočjo katerih so grad prekrili ter nadaljnje hitro propadanje končno ustavili. Nato so se lotili pogajanj z lastnikoma oziroma pravde na sodišču, zaradi česar imajo sedaj v celjski sodni stavbi dve tožbi. Solastnik gradu Djokič je na prvem naroku svoj petinski delež prepustil občini, ki se je zalo odpovedala odškodninski tožbi zaradi prt>-padanja kulturnega spomenika. »Gospod Ze-čevič se za to Še ni odloČil, zato sedaj potekajo postopki na sodišču. Naša tožba drži, saj je v drugem členu pc^odbe pisalo, da mora v petih letih z gradom nekaj narediti. To se ni zgodilo,« pravi župan Podčetrtka, Peter Mišja, Mišja je prav tako prepričan, da bo obveljala druga tožba, saj je grad v tolikih letih hudo propadel, prav tako opozarja, da je bilo iz nezaščitenega gradu veliko odtujenega. »Kot občina imamo zato ogromno škodo,« dodaja. Mogočni grad Podčetrtek }e nad trškim jedrom Podčetrtka 1er daje kot takšen pečat širši pokrajini. Grad je bil vsrednjem veku med drugim v lasti ogrske vojske, med velikim kmečkim uporom so ga zasedli podložniki. Dolgo je bil lastnina TaRenbachov. nalo so ga imeli od leta 1682 do 1945 gro^e Attemsi. Takrat je postal grad »splošno ljudsko premoženje« ter služU v stanovanjske namene ter za kuijo larmo. Nekaj umetnin iz gradu Podčetrtek hranijo v Posavskem muzeju v Brežicah, vse drugo je bilo izropano. Grad Podčetrtek bo, po rešitvi pravnih zapletov ter obnovi, po vsej verjetnosti služil za turistične namene. BRANE JERANKO LETO SI BODO ZAPOMNILI... Peler Mišja, župan Podče-utka: »Nedvomno si bom leto zapomnil po velikem številu otvoritev. Poseben pečat je dala otvoritev ^xjTtnega centra v Ime-nem. kjer sem domačin in sem zato Še posebej zadovoljen, da je do lega prišlo. Poleg tega je bilo v občini veliko nove infrastrukture, tako na primer med cestami investicija v Veračah. Prav tako pomembna je izgradnja kolesarske steze v Olimje.« nulem letu vsekakor najbolj zapomnil različne investicije. Naj na prvem mestu omenim zagotovitev pitne vode za skoraj vsa gospodinjstva, za preostale pa bomo to rešili spomladi. Gre za velik projekt. Želim poudariti tudi uspešno kandidiranje za evropska sredstva. Smo obmejna občina, zato si bom leto 2007 zapomnil tudi po pripravah države na vstop v Šen-geiisko območje. V našem Ek> bovcu je bil ^ajen nov mejni prehod. Občina Rogatec pa sodeluje pri zagotovitvi varnosti za pešce, to j e z izgradnj o pločnika, javne razsvedjave in odstavnega pasu.« ueznimi dogovori in po^janji ziasuiiki zernljišč ob hotelskih objektih smo uspeli pripraviti podlage zemljišča za izgradnjo novih nastanitvenih kapacitet in podzenmih garažnih hiš. želim pa si da bi se rezultat vsega tega udejanjil skozi realizirane projekte, ki so jih lastniki hotelov najavili in obljubQi.« Martin MikoliČ, Župan Rogatca in poslanec državnega zbora: »V občini si bom v mi- Mag. Branko Kidrič, župaJi Ot>čine Rogaška Slatina: »Vesel sem, da nam je uspelo posodobiti mesto. V mislih imam iz^adnjo krožišč, kolesarskih stez, pločnikov ter javne raz-svetijave, Z novo sestavo občinskega sveta smo vzpostavili konstruktivno delo in uspeli spr^eti vse predlagane sklepe, ki so podlaga za uresničitev zadanih ciljev v prihodnje. Z us- Jože Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah: »V leiu 2007 smo zaidjučili nekaj pomembnih naložb. Ob osnovni Šoli smo uredili atietsko stezo, zgradili stanovanjski blok in uspešno pridobili sredstva na evropskih razpisih. Poudariti pa moram tudi dobro sodelovanje med društvi, krajevnimi skupnostim in posamezniki. Seveda je bila tu in tam kakšna stvar, ki je ne bi želel. Tradicionalno uspešno je sodelovanje med občinami Obsotelja in Kozjanskega. Mi že gledamo naprej. V osnuticu proračuna smo nekatere projekte za letos že dobili potrjene, tako bo tudi to leto ra^bano in ustvarjalno « BJ,AK Po upokojitvi spet igra Anatol Štem je otroška leta preživel v Rogaški Slatini, a so ga najprej šolanje In potem tudi služba in ljubezen zanesli na drugi konec Slovenije. Živi v Ljubljani. V Šiški. Dolga leta je služboval v Kranju, kjer je bil direktor osrednje knjižnice. A po izobrazbi ]e igralec in že v mladosti je svoj talent delil obiskovalcem gledališč po Sloveniji, v Ljubljani, Trstu, Novi Gorici. Pred časom je spet obiskal Rogaško Slatino, tokrat v vlogi Primoža IVu-barja, ki ga je upodobil v predstavi po besedilu Matjaža Kmecla Trubar pred slovensko procesijo. Že zelo mlad, po končani maturi leta 1962, se je preselil v Ljubljano. In tam ostal. »Predsiavao mojem življenju v Rogaški Slatini j e še tista mladostna, torej iz Časov, preden sem odšel v Ljubljano- Vidim jo v romantični, mladostni podobi, ki je verjetno ni ne v Rogaški ne v Ljubljani.« Priznava. da zadnja leta večkrat obišče Rogaško Slatino, medtem ko je nekdaj to počel bolj poredko. Ko sem ga pobari, ali morda razmišlja o ponovni selitvi v kraj otroških dožive- Anatal Štern vsvoii drugi monodrami vvlosi Primoža Trubarja» tij. se je nasmehni) in priznal, da ne bi sicer Lmel nič proti temu, a bo ostal kar v prestolnici, kjer ima hišo in družino. Poklicno pot je začel kot igralec. In zdaj, ko je v pokoju, se Je po štirih desetletjih spet vrnil v igralske vode. »Svojega ustvarjanja niti ne imenujem igralstvo, temveč gojenje umetruške besede, saj monodrame niso pravi teater. T\i ni dvogovora v tistem pravem pomenu. Mo- nodrama je dialog med igralcem, ki ozvoči svoje misli in čustva, ter publiko, ki to spremlja.« Trubar pred slovensko procesijo je druga, ki gaje okupirala. Ljudem je najprej približa) Lovra Tomana, ene^ največjih slovenskih politikov Î9. stoletja. Obe besedili je napisal Matjaž Kmecl, ki je bil Anatolov šef na republiškem sekretariatu za kulturo. Poznata se že najmanj četn stoletja. ANDREJ KRAJNC m 14 Si> konjice! VOJHIK i zreče VITANJE DOBRNA Pohorska panoramska cesta V zreškem občinskem proračunu letos pričakuje-Jo 6»9 milijona evrov prihodkov. Čeprav je lo kar za 35 odstotkov več kot lani> je ostalo med željami in po-trebami> ki se v proračun niso uvrstile, za 1>7 milijona evTOv načrtov. Pred Občino Zreče so namreč velike in drage naložbe, ki jiJi bodo speljali s pomočjo denarja iz države in iz Evrope, zato imajo te naložbe prednost. Med temi naložbami so v ospredju odvajanje in ČiSČe-nje odpadnih voda v okviru projekta Očistimo reko Dra-vinjo. Gradnja zbirnega kolektora do centralne čistilne naprave jih bo stala 272 tisoč evrov, za izdelavo idejnih projektov za čistilno napravo in nakup zemljišča, na katerem bo stala, pa bo potrebnih §e 120 tisoč evrov. Ker nameravajo hkrati sanirali in dograditi kanalizacijski sistem v občini, se bo skupno delež proračuna za komunalno gospodarstvo v primerjavi z leioS-njijn povečal kar za 79 odstotkov. Urejanju cest in križišč bo občina namenila preko milijon evrov. Od države pričakujejo predvsem sofinanciranje rekonsuoikcijepo-horske panoramske ceste od Vitanja preko Skomaija in Re-snika do Lukanje, ki seje bodo lotili skupaj z vitanjskoob-Čino, ter ureditev Štirih kil-žiSČ. Nadaljevali bodo z obnovo ceste Božje-KoroSka vas, začeli pa so že tudi urejati krožiSČe Kovaške ulice in Ceste na Roglo, kjer bodo glavnino del opravili letos. Občina bo v obeh letih za to kro-žl§če porabila 120 tisoč evrov, preostali znesek do 432 tisoč evrov bo prispevala republiška direkcija za ceste. Le za po- lovico cenejša bo ureditev krožiSča pri Termah, kjer bodo zgradili tudi podhod za pešce. Letos bodo začeli ludi s pripravljalnimi deli v križišču na Stranicah, kjer se od ceste Cel j e-Slo venske Konjice odcepi cesta za Vitanje. Hkrať s križiščem bodo uredili pločnike, avtobusno postajo in javno razsvetljavo. Skupaj z direkcijo za ceste in konjiško občino bodo začeli urejati tudi križišče pri U lipi ju. Modificirano semaforizirano križišče je ocenjeno na 400 tisoč evrov. MBP Množično po poteh grajskih pravljic Turistično društvo Prankolovo je enajstič zapovrstjo na prvi dan v letu pripravilo noČni pohod Po poteh grajskih pravljic, ki so ga obogatili $e s srečolovom in pogostitvami s kmetij. V parku pri Graščini na Frankolovem se je, nekaj tudi zaradi več kot idealnega vremena» zbralo od 400 do 500 po-hodnikov in skupaj krenilo po že ustaljeni poti do lindeškega gradu. »Tlidi letos se je pohoda udeležilo kar nekaj stalnih gostov iz Zasavja, Rimskih Toplic, Štor, pravzaprav iz vseh okoliških občin,« je povedala predsednica turističnega društva Zdenka VezenŠek. »kar precej pa je bilo tudi takšnih, ki so se nam pridružili prvič.« Vse so gostoljubno sprejeli na treh kmetijali, na eni pa je pohodnike pričakala še etno skupina Joškova banda. Danes ob 17, uri pripravlja Planinsko RazmeromatapfavremejenapotTvafailomnozicopohodnikov.rahlosneženjepajebilole društvo Vojnik tradicionalni nočni po-pika na i k pravlličnemu vzdušju. hod na Kunigundo. KP Ledeni kapniki na ogled če vas bo pot vodila v Žičko kartuzijo, se lahko ustavile pri župnilču v Špitaliču in si nekaj metrov stran ogledate zanimivi ledeni skulpturi. Prva je visoka oswn metrov, druga trenutno Štiri. Če se bo mrzlo vreme nadaljevalo, bodo skulpture po besedah avtorja Cirila Rožanca Še rasle. Ciril je začei ustvaijati ledene skulpture pred štirimi leti. Postopek je preprost: vodo po ceveh napelje iz ribnikov in jo razprši. Vse ostale naredi narava. Ledeni kapniki rastejo mnogo hitreje kot tisti iz apnenca, a žal ob odjugi tudi mnogo hitreje izginejo. JG SlIKOPLESKARSTVO IN POUGANJE PODOV iZPUSTIČNIHItUS IN PARKETA novi tednik Ciril Rozanc ab 8-metrski ledeni skulpturi - Št. 1 • 4. januar 2008 - LETO SI BODO ZAPOMNILI... Miran Gorinšek. župan Občine Slovenske Konjice: »V slabem si bomo zapomnili september 2007, ko so nam poplave povzročile nemalo težav, v dobrem pa je bil zame dogodek leta obisk odpravnice poslov ameriškega veleposlaništva v Sloveniji Maryruth Coleman. Navdušena je bila nad čudovitim okoljem, v katerem živimo, predvsem pa nad prijaznostjo ljudi- Njen septembrski obisk je rodil nove obiske in stkal nove možnosti za promocijo Slovenskih Konjic in celotne Slovenije.« SI a vko H ren, obč i nsk i svetnik in predsednik gradbenega odbora Župnijskega doma vSlovenskih Konjicah: »V letu 2007 smo v KS Sloven ske Ko n j i ce p ri do b ili mnogo novih stvari, med njimi tudi Župnijski dom. Vanj smo začasno prijazno sprejeli 70 varovancev Lam-brechtovega doma. Namesto starega dela doma namreč gradijo nov dom, ki bo končan še letos. Poleg tega smo Župnijski dom že uredili do te mere, da se lahko v sodobnih veroučnih učilnicah odvija verouk.« Martin Brecl, župan občine Dobrna: »Najbolj veseli smo, da smo namenu predali 1. fazo vodovoda za naselje Klane, Parož, Lokovino in Lo- ko, odprli tri nove bloke v središču Dobrne, pred tem pa v trgu uredili oziroma obnovili vso komunalno infrastrukturo. Dočakali smo tudi otvoritev novega Centra za usposabljanje in varstvo Dobrna. Pred nami pa je investicijsko najbolj zahtevno leto, ki zajema gradnjo u-eh objektov družbenega standarda, to je dograditev šole, gradnjo knjižnice ter kulturnega doma. Obenem pa bomo dokončali prej omenjeni vodovod.« Beno Podergajs, župan Občine Vojnik: »211asti po novi dvorani v Novi Cerkvi bom pomnil leto 2007. To se sicer sliši malo čudno, a ta večnamenska dvorana je izjemna pridobitev, tudi velik finančni zalogaj, rešuje pa celotno krajevno skupnost, tako Šolo kot rekreativno dejavnost in kulturo. Druga zgodba je poplava, ki si jo bom zapomnil zlasti po tem, da sem po njej ugotovil, koliko prijateljev imam osebno in kako je še prisotna humanitarna dejavnost po Sloveniji, Naj državo še tako kritiziramo, pri tej poplavi se je v Vojniku izkazala tako država kot tudi ljudje, ki so priskočili na pomoč.« mà Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje: »Za nami je sorazmerno uspešno in mimo leto, v katerem smo naredili vse pričakovano. Morda bi to leto posvetil llS-letnici rojstva pionirja vesoljskih poletov, našega rojaka Hermana Potočnika Noordunga, ki postaja prepoznavni znak ne le Vitanja, temveč tudi Slovenije. Njemu smo posvetili osrednjo proslavo ob dnevu samostojnosti in prav je tako. Naj bo ime Herman Potočnik Noordung prepoznavni znak Vitanja tudi v tem in prihodnjih lelih.« MBP, RP, BS novi tednik KULTURA 15 Inšpektorica pri sv. IMilcIavžu Samovoljna obnova znamenite cerkve na Boču odmeva * Škofu ni všeč Spomo obnovo znamenite cerkve sv. Miklavža na Boču, v bližini rastišča veli konoč nice, obravnava republiški inSpeklorai za kiiJ-turo, ki deluje v okviru mi-nislrslva za kulturo. InŠ-pektorica> ki je zadolžena za področje varstva kulturne dediščine, si je stavbo in opravljena dela že podrobno ogledala. O ogledu je sestavila zapisnik 1er laslniica stavbe (katerega predstavnik pri pregledu ni bil navzoč) pozvala, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih. »Kako dolgo bo postopek trajal, je težko predvideti, Njegovo trajanje je odvisno od same zahtevnosti postopka, količine potrebnih dodatnih listin in informacij, sodelovanja oziroma nesode-lovanja stranke ter Še Česa,« omenja med drugim Nina Orel iz službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za kulturo. V Sloveniji imamo do kulturne dediščine Se vedno površen odnos, zato so podobne napake pri obnovi kulturnih spomenikov pogoste, «Inš-pektorat namreč obravnava s področja varstva kulturne dediščine, na področju celome Slovenije, na leto približno dvesto zadev,« omenja Orlova. Kazni za kišiielje niso pretirano visoke. Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine mora za storjeni prekršek pravna oseba plačati 417 Kot smo poročali, so med obnovo znamenite cerkve sv. Miklavža na BoČu. ki je v bližini planinskega doma, zamenjali dosedanji kamniti skrilavec z zareznim bobrovcem. To je nedopustno, saj je skrilavec bistonč* na sestavina omenjene stavbe, so ogorčeni v celjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Prav tako je bila po svoje obnovljena fasada te pozno-gotske cerkve. Pri tem se obnovitelji niso držali dogovora z omenjenim zavodom, od koder so zaradi po-manjkanja denarja predlagali župniji Kostrivnica po* stopno prekrivanje s skrilavcem. Po novembra končani samovoljni obnovi so nedeljski izletniki obvestili celjski zavod, od tam pa so republiški inšpektorat ter različne druge naslove, med njimi celjsko Škofijo. Bobrovec namesto kamnitega skrilavca. Samovoljno obnovo cerkva sv. Miklavža na Boču, brez sodelovanja zavoda za varstvo kulturne dediščine, obravnava republiški inšpektorat za kulturo. evrov, odgovorna oseba pravne osebe 292 evrov oziroma fizična oseba 208 evrov. »Na celjskem območju je bil v zadnjih letih bolj izražen problem pomanjkljivega vzdrževanja oziroma nevzdr-Ževanja kuJ turnih spomenikov kot pa nedovoljenih vadbenih posegov v objekte kulturne dediščine in kulturne spomenike,« ugotavljajo v ministrstvu. Pri tem posebej izpostavljajo zanemarjena gradova v Podčetrtku in Lember- Sporna obnova cerkve na Boču seveda odmeva na različnih naslovih, tudi v stavbi celjske škofije, kamor spada župnija Koscrtvnica. Na sedežu škofije pravijo, da so za sporni poseg na Boču izvedeli šele iz prijave celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Strinjamo se, da je bil poseg v kulturni spomenik res neustrezen. Ker župnija za predlagan način obnove ni imela dovolj sredstev, obnova pa jebiia nujno potrebna, je streho cerkve prekrila v okviru svo- jih možnosti,« piše v odgovoru celjskega škofa dr. Antona Stresa zavodu. »Menimo, da mora bid konkretna odločitev, glede na okoliščine, res le začasna ter da bo morala župnija opraviti delo v prihodnosti v duhu vaših navodil V ta namen bomo župniji predlagali, naj se prijavi na javni razpis ministrstva za kulturo za sofinanciranje primernejše obnove kulturnega spomenika,« dodaja celjski škof. BRANE JERANKO Foto: ZVKDS Najboljših pet Alenka Domjan o lanskih najbolj odmevnih likovnih dogodkih v Celju Celjska likovna scena je tako zaradi delovanja zavoda Celeia in predvsem Centra sodobnih umetnosti kot zaradi vse bolj izvirnih akcij društva likovnih umetnikov in umetnikov iz umetniške Četrti vse bolj živahna. In kakšen je izbor najbolj odmevnih in prepričljivih, z vizualno umetnostjo zaznamovanih dogodkov minulega leta v Celju po mnenju Alenke Domjan? »Odgovor je povsem subjektiven, a izbrala sem dogodke, ki so se mi ne glede na časovni odmik najbolj zasidrali v spominu. Na primer performan 5 bolgarskega mul-timedljskega umetnika Iva DlmČeva v galeriji Račka, ki je na izjemno dober način uprizoril zgodbo Lili Handel » umetnice, ki želi živeli v svoji igri in skoznjo prodajati svoje telo. Ta plesna predstava je posegla v zelo širok prostor življenja in ponudila tudi ^o-bok razmislek. Ne moremo tudi mimo dveh povsem likovnih dogodkov. Milo rad Krslič je v likovnem salonu pripravil razstavo Anatomski teater. Gre za zelo subjektivno zgodovino 20. stoletja, ki jo je avtor na zelo filozofski in lilcovno ir^terpretacijski način izjemno upodobil tako v risbi kot obsežni publikaciji. Drugi takšen dogodek je bila razstava 2imaga Lenardi-ča Tekoči prostor v galeriji sodobne umetnosti, kjer je bú gledalec ob dogodku soak- Zadnji rok z BošQaaoni Deamplom •Mk *0««k ob l*s30 m« lUdta e«l|« I I lot:» I do.e LETO SI BODO ZAPOMNILI... Alenka Domjan tiven z vsemi svojimi notranjimi stanji tako pri slikah, vido projekcij i, plastiki in risbi. Nedvomno je šlo tudi za močne invencije in impulze mladih podiplomskih Študentov londonske akademije umetnosti ob bivanju in razstavi v Celju. V delo, raziskovanje in (pre)kratko razstavo so vložili izjemno energi- jo in voljo. Slednjič ne morem mimo aktivnosti društva likovnih umetnikov, Odlična je bila njihova akcija Vstop prost - seks v mestu in njihov zadnji dogodek v Špi-talski kapeli, kjer so se umetniki soočali s temo bolj vera kot religija. To sta bila per-formans in likovno dejanje.« BRST OJPTJtfCA uJoxjîr PE CEUE, Staneîova ulica13, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjeijs za proizvodnjo in trgovino i optičnimi pripomočitl d.o.o. OPTIKA 3301 PETR0VČE«L«vec38 Telefon: 03/42a SS 80. (ox: 03/428 55 63 Živko BeŠkovnik, producent za gledališko in lutkovno dejavnosti JSKD 01 Celje in podpredsednik KUD Zaija Tr-novlje - Celje: »V aroaterskera gledališkem ansamblu KUD Zaija Tmovlje - Celje je bilo minulo leto izjemno uspešno, saj nam je prineslo kar dva pomembna dosežka, s katerima smo na gledališkem področju dosegli preboj na državni ravni. Prvi je bila uvrstitev naše mlajše gledališke skupine na državno srečanje mladinskih gledaliških skupm Vizije 2007. Dmgi dosežek pa smo zabeležili na 20. gledališkem festivalu Čufarjevi dnevi na Jesenicah, kamor je selektor festivala uvrstil tudi našo komedijo Gospod lovec v režiji Mihe Alujeviča. Strokovna komisija ji je dodelila glavno nagrado s Cufarjevo plaketo, zaslužili smo še nominacijo za najboljšo moško vlogo. TUdi pri celjski izpostavi JSKD leto 2007 ocenjujemo kot zelo uspešno predvsem na področju dejavnosti pevskih zborov, plesnem, folklornem, gledališkem in lutkovnem področju z ŽKrkoBeškovntk izjemo dejavnosti otoških gie-daiišč» skupin in krožkov» iger, predvsem s sprem«ijeno usmeritvijo v osnovnih šolah, zadnji dve leti žal beležimo upad te dejavnosti, medtemko je v ustvarjalnosti mladih v srednjih šolah opazen kakovosten premik,« BA ALIEN PROTI PREDATORJU: REKVIEM 86 min., (Alien vs. Pradator flequiem}. znanstveno-f antaítíčnt triler Ražija: Greg in Colin Strouse Igiajo: John Ortiz. Sleven Posquale. Johnny Isws, Reílto Ayleswartt). David Paetkau. Chelah Karsdal. Victoria SideweH Že V Planetu Tus! Tmi««» 1Qi 16 REPORTAŽA novi tednik Z Is ve: druga v letu 200B je 1. januarje ob 3.24 rodile dečke Izake {težek 3680 gramov In velik 52 centimetrov) Barbara Rom 12 Liboi, prve v letošnjem letuob 1.52 pa je pričakala dečkaVld8(teÍek3380sremovinveflk SO centimetrov) Manca KrajnGÍ2Z8lca.ZadnjavlBtu20Q7je ob 9.50 rodila dečka Nejce (težek 3910 gramov in valik 52 centimetrov) Darinke Kejbe iz VIrstenje. Berbere In Menca imata tako po tri in Dennka dva otroka. Trije fantje za dober začetek leta Nejc, Vid in Izak - Po petnajstih letih spet več kot 2.000 porodov - Najstarejša akcija NT&RC MancaKrajncizŽalcajedobila tretjega dečka. PoJaši(maja bo star Štiri leta) in Brinu (kmalu bo dopolnil dve leti) bo družini delal veselje Vid. Začelo se ;e siovesDO kot vsakega 2. januarja že tríiQ* štirideset let. Prva leta je bil novoletni obisk ekipe NT&RC v celjski porodnišni* ci res bolj skromen» a zadnja leta vsekakor nima primere v slovenskem prosto-ru. Za akcijo, ki je v naSi medijski hiši prva v novem letu, je veliko zanimanje tudi med drugimi» zlasti dobrotniki» sponzorji tn medijskimi hišami» tako da je prireditveni prostor že kar pretesen za vse, ki se ta dan zbe-remo v porodnišnici. Najbolj je razveseljivo to, da je vsako leto ob našem obisku več porodnic oziroma tistih žena, ki čakajo na porod, kar je ludi sicer dobro za naSo malo Slovenijo. Prireditev sla začela trio Vi-kija Ašiča in kvanei Grmada s ponarodelo Pleničke je prala. Pesem je še vedno priljubljena, čeprav je pranje pleničk danes že skoraj pozabljeno. Predstojnik ginekolo§ko-po-rodniškega oddelka primarij Vladimir Weber se je pohvalil z lanskimi rezultati, Čemur se je pridružil tudi direktor Splošne bolnišnice Celje Mar- Na prehodu iz starega v novo leto je bila naslednja dežurna ekipa: zdravnici ginekologinji Uršula Salo-bir Gajšek in Alenka Bin-das» VMS íreoa Sojč, in-štrumentarka VMS Silva Čretnik, medicinski sestri babici Ida Plajh in Monika Pečnik 1er bolniška strežnica Helena DrobeŽ. ka v letu 2008 v celjski porodnišnici in sicer Vida, medlem ko doma že ima Jašo in Brina. Barbara Rom ima ob Izaku, dmgorojenem v letu 2008, doma že triletno Lano in 18-meseČnega Tineta. Na vprašanje. Če bodo Še rodile, je Manca Krajne rekla: »Ne, hvala, zdaj bom hodila samo še dojenčke gledat.« Po slabi url programa se je akcija končala s stiskom rok, z veliko dobrimi besedami in s srečnimi pogledi na skupino malih Slovencev, ki jih vodi Vid» in upamo, da bomo tudi zaradi njega vsi bolje videli. Končali pa smo tako, kot vsako leto: srečno 2008 in na svidenje 2. januarja 2009 ob 9. tiri na stari dobri lokaciji. Če bo vse leto tako lepo. kot je bilo v celjski porodnišnici, bomo lahko zelo zadovoljni. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Kdaj prvi Celjan? Mestna občina Celje in Valentin HajndI • Petelinček sta pripravila darilo za prvega dečka Celjana, ki se bo rodil v letu 2008. Do četrtka dopoldne do 11. ure so imeli v celjski porodnišnici deset porodov, rodile pa so po vrstnem redu mamice iz Žalca, Uboj, Luč» z Ljubnega» iz Rogaške Slatine, Griž, Dobja» Vojnika, Nove Cerkve in Petrovč, medlem ko Celjana še vedno ni bilo. Sicer pa, darili čakata, mi pa tudi, Po petnajstih letih spet več icot 2.000 rojstev jan Ferjanc, ki je v nagovoru napovedal tudi gradjijo nove ginekološko-porodnišnične bolnišnice v naslednjih desetih letih in s tem boljše pogoje. Mimo la konec leta Slovo od starega in pozdrav novemu letu sta v celjski porodnišnici minila mimo. Zadnjič je bila ekipa z zdravnicama ginekologinjama Uršulo Salobir Gajšek in Alenko Bindas na delu 31. decembra dopoldne in ponovno po petnajstih urah oziroma malo pred drugo uro 1. januarja. Sicer pa so bili v celjski porodnišnici zadnje decembrske dni zelo napeti v pričakovanju, ali se jim bo po petnajstih letih posrečil podvig s presegom 2.000 porodov. Čeprav niso imeli prvega poroda v novem letu, jim je v celoti gledano vseeno povsem uspelo. V programu sta ob triu Viki-ja Ašiča in kvartetu Grmada sodelovala tudi Andrej Bre-mec, ki je trem dečkom kot popotnico v srečno življenje izjemno doživelo zapel Slovenec sem» in Jan Ulaga s Svetine (prvi je bil rojen v naši akciji leta 1997), ki je navdušil s harmoniko. Ivica Cvikl je navdušila z novimi pesmimi, Valentin Haidl - Petelinček z doma narejenimi izdelki, AJojz Ocvirk s sinom Dominikom pa je srečne mamice Se olepšal s prekrasnim cvetjem. Cvet- ličarna Ocvirk je tista, ki pri akciji sodeluje tako rekoč od začetka. Naša medijska hiša je za vse mamice pripravila tudi spominska darila. Same »povratnice« Letošnja akcija je imela kar nekaj posebnosti in presežni-kov, med drugim tudi to, da vse tri mamice, Darinka, Manca in Barbara, v celjski porodnišnici niso bile novinke. Poleg tega so vse tri rodile dečke in sicer tako zadnja v lanskem kot prvi dve v novem letu. Zadnja v minulem letu» Darinka Kajba. ima ob novorojencu Nejcu doma še tri in pol leta staro Lauro. Manca Krajne je rodila prvega deč- Leta 1990 se je v celjski po-rodnišruci rodilo 2.265 otrok. To Število se je vsa naslednja leta do 2003 zmanjševalo do 1.646 rojstev. V zadnjih letih se število rojstev znova razveseljivo po-višuje in je v letu 2007 po petnajstih letih (zadnjič 1992) za enega otroka preseglo število dva tisoč. S tem podatkom je celjska porodnišnica za ljubljansko dru^ »najplodnejša« v Sloverù-ji, ceio pred mariborsko, na kar so v Celju močno ponosni. Lani se je v celjski porodnišnici rodilo 21 dvojčkov, kar je par več kot leto prej. Stalno se povišuje ludi prisotnost očetov oziroma partnerjev pri porodu. Leta 1990 je bila ta številka nizka. 2»9l odstotka, lani pa že 66,33 odstotka ali dobra dva odstotka več kot leta 2006. Zadnji trojčki so se v Celju rodili leta 1988. leto porodi 2000 1.799 2001 1.740 2002 1.799 2003 Î.646 2004 1.691 2005 1.831 2006 1.902 2007 2.001 Za vsezbranena 43. novoletnem obisku vceljski porodnišnici je bil veliko presenečenjeJanUlaga s Svetine, ki je bit v celjski porodnišnici rojen kot prvi 1. januarja 1997. Že od petega leta igra dnjmlicov godbi Svetina, ki jo vodi njegov oČe Iven Ulaga, Štiri mesece pd se povsem sam uči tudi igranja na diatonicno hermontko ali >ifraitonarito«. Pozorno ga spremljajo Člani kvarteta Grmada. Zadnja leta se obiskov v porodnřšnící redno irdel^je hrica Cvikl iz Žalca (levo ob voditelju prireditve Tonetu Vrablu), ki jo napi^la več besedil za pesmi o naši akciji ter lani izdala tudi knjigo svojih pesmi. Letos je zbrane navdušilaz materinsko toplimi besedami in jim med drugim tudi podarila pasem o decembrskih praaiikih, Iger je med drugim zapisala: »Želje so kot drubne ptice, v srcih r»ših letajo, kadar se nam izpolnijo, božjo milost čutimo.<( V akciji je sodelovala tudi skupina slikarjev; Niko Ignjatič iz Celja, Januš Sešlar iz Žalca in Milan Golob iz Lalkega. Ponovno je prišla tudi mentorica Društva Otroci otrokom Nika 8ek - Ignjatič, dvanajstletni Anže Itelančič 12 Celja pa je podaril štiri keramične izdelke. Ker se zaradi bolezni ni udeležil srečanja Je njegova dela izročil oče Jernej Štefančič (na sliki), tudi podpredsednik Društva Otroci otrokom. Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc (drugi z desne) in predstojnik ginekolo^Di)arodniškega oddelka pnmarij Vladimir Weber izročata darilo Mestne občine Celje (podžupan Stane Rozman se je zaradi bolezni po kratkem obisku takoj vmil domov).Tre^edanloMOCza prvega Celjana, rojenega vletosnjem letu, Še čaka. Prvič seja akcije udeleal tudi Valentin HaindI, popularni Patalinček iz Šoštanja, ki ja pripravil izdelke domače obrti s petelmom in z zibko, vse pa je opremil z imeni novorojencev. Enega peteKnakotsnnbol pogumnih slovenskih fantov je izročil tudi primariju Vladimirju Webru, ki je zagotovil, da bo spominek nešel mesto na oddelku. Cvetličar Alojz Ocvirk (pomagal mu je sin Dominiklscvetjem prr akciji sodeluje ze skoraj od samega začetka. Odgovorna urednica Radia Celje Simona Brglez (desno) je izročila darilo UTbRC Manci Krajne iz Žalca, ki je Odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn (desno) izroča danlo Banke Celje Barbari Rom iz Uboj, kije rodila prva v letu 2008. rodila droga v letu 2008. m 18 ŠPORT novi tednik PANORAMA KOŠARKA IS. krog 1. SL (m): AIpos Šentjur - Mercaior 55:86; Misi-rača 11, Upornik 9, Sebič 8, GruSovnik 6, DragSič 5» Pele, Nedeljković 4. RibežI 3, Kabale, Ferme 2, KoŠtomaj 1; Skok 26, Eržen, Finžgar \S. KraSki zidnr - Hopsi 89:79; Jurič 25, Meden 20; Catovič 26, jovano-vič 18,Podvrlnik li,Kobale 10, Godler, Rizman, Rituper4, ?un-gar mik 2. itogta - HeŽios 92:105; Horvat 25, Jokič 20, Remus, Šporaj 14, Škornik 13. Petrovič 4, Jereb 2; Troha 27, Ingram 21. Geopim S/o^oti • Zlatorog 66:86; Demons 16, Šamadan 13; Maček 19, Maáíč 18. Nu-hanovič 15, Jelesijević 14, Mali 12. Horvat 8, Koper-Bcktra 91:83; Pašačić 22, Panić21; U-čartovski 19, Kimc 16, Ivano-vič. Vrečko 13, Bubnić 10, Gor-šek 6, Šimunič 4, JerŠin 2. Vrstni red: Krka 25, Helios, Zlatorog 23, Koper 22, Mercator 20, Slovan 19, Eleklra 18, Hopsi, Alpos, Rogla 17, KraSki zidar 16, Zagorje 14. 12. krog 1. B SL (m): Kogol-78:85; Plaveak21. Petranović, Ravnikar 15, Pale -Kosovec 13, Markovinovič 10, Ivanuša 3, Brčina 1; Mišič 21, Hercegovac 18, Vrstni red: Postojnska jama 23, Parklji, Gradišče 22, Nova Gorica, Hrastnik 20, Rogaáka 18, Rudar, Janče. Radenska 17, Litija, Konjice. Celjski KK, Tri^v 16, Medvode 12. 10. krog 1. SL (ž): Ježka • Merkur Celje 52:65; Pavli 15, Trebeč 13; Čonkova 21. Ev-toukhovilch 17, Komplet, Tavič 11, Kerin 3, Barič 2-Vrstni red: Kranjska Gora 19. Merkur Celje 18, Neso Ihke 15, Odeja, Konjice 14, AJM, Ježića 13, Domžale 12, Citycen-ter n, Triglav, Črnomelj 9. ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, S« 1« KOŠARKA Pokal KZS [ž), polfinale. Kranjska Gora: Merkur Celje - AJM (16). Nedelja, 6.1. PokaJKZS(ž)> finale (18). NAKRATKO Mlakar ostaja Velenje: Do leta 2011 bo zâ velenjsko Gorenje igral krožni napadalec Matjaž Mlakar. Slovenski reprezentant iz Sevnice se je v Velenje preselil že leta 2001, vmes pa je za dve sezoni oblekel dres Celja Pivovarne LaSko. Nihanja tudi v 2008 AucJUand: Katarini Srebot-nik se ni uspelo uvrstiti vpolfi-nale turnirja WTA na Novi Zelandiji z nagradnim skladom 145.000 dolarjev. Treijepostav-Ijena Velenjčanka je sprva premagala Rusifijo Anastazijo Rodi j onovo, nato Avstrijko Yvonne Meusberger, v četrtfinalu pa jo je izločila 90. igralka sveta. Francozinja Aravane Rezai, gladko s 6:1 in 6:3. (DŠ) Z novoletnega zaključka coljskoga rokometnega kluba v Ameriki. Pisali so dedku Mrazu... spet je vihravo leio za rokometaâi Celja Pivovarne La$ko, a zadnje tekme so bile lep obet za prihodnost. Na zadnjem druženju, kjer so se zbrali Igralci, trenerji, vodilni možje, uslužbenke, pokrovitelji, navijači, predstavniki medijev Ln Še kdo, je predsednik upravnega odbora Boško Šrot dejal: «Zbrani smo listi, ki na nek način poganjamo 10 našo barko že vrsto let. Nekateri ste na njej že desetletja. Vsem hvala. Predvsem bi se zahvalil vsem sopokroviieljeni. Mi smo seveda glavni, a vsi ste pomembni, da uspevamo na tako visoki ravni precej časa obdržati celjski rokomet. Prepričan sem, da bomo v evropskem vrhu stalnica še desetletja. Kot je že dejal moj predsednik (Tone TurnŠek, op. p.), vam rudi sam želim obilo zdravja, nam, gledalcem, pa čimvečužitkov na lepih tekmah. Igrajtehrabro in potem tudi uspehi ne bodo izostali!« Dedek Mraz je že »nosil«» a glavna darila prihajajo kasneje. In kaj naj bi imel v košu, poleg zdravja seveda? Renato Sulič; »Zlato medaljo na evropskem prvenstvu, ta mi še edina manjka z velikih tekmovanj, za klub pa uvrstitev v finale lige prvakov,« David Špiler: »Ce že Hrvati morajo biti prvaki, pa naj bomo Slovenci podprvaki. Želim tudi v finale lige prvakov.« Dragan Gajič: »Rad bi se zavihtel na evropski klubski prestol Leta 2004 sem bil posojen Rudarju. Če se mi to ne bo uresničilo letos, se mi bo pa prihodnje leto.« Slavko IveziČ: »Želim si vsaj eno zmago na gostovanju v drugem delu lige prvakov. To bi nam že skoraj zagotavljalo lep rezultat.« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATiC S Kamberovičem v Maribor V Mariboru bo prvič odigrana AJI Stars zimska liga v malem nogometu, kjer se bosta prvoligašem pridružila še Mura 05 in Olimpija. MIK CM Celje bo pod vodstvom trenerja Pavla Pinnija v dvorani Lukna nastopil v naslednji postavi: Aleksander Šeliga, Jernej Sušnik (vratarja), Simon Sešlar, Denis Halilovič, Dario Bi§čan, Uroš Korun, Jure Travner, Marko Križnik. Nejc Pečnik. Dejan Urbanč, Saša BakariC in Faik ICamberovič. Slednji je bil v sezoni 1996/97 najboljši strelec 1. SNL in bo zaigral kot gost oziroma legenda kluba. Sobota: Celje - Interblock (11.50), Mura (13,30), Drava (16.50), Domžale (18.55), Nedelja: Koper (12.40), četrtfinalne tekme od 15.00 do 16.35, polfinalni tekmi ob 17.00 in 17.25, finale 18.35. V skupini B so Gorica, Nafta, Maribor, Primorje, Livar in Olimpija. Zadnji tovrsten turnir je bil v celjski dvorani Golovec, največ denarja pa so domov presenetljivo odnesii nogometaši Korotana s Prevalj pod vodstvom Edina Osmanoviča. DEAN ŠUSTER Živex bo vodil Barbek Predsednik kluba malega nogometa Živex Celje Andrej Strk je imel med prazniki obilo dela. Po sedmih krogih je njegovo moštvo vodilo na lestvici prve slovenske lige, potem pa je zelo popustilo, a je še vedno na solidnem četrtem mestu, Vseeno je trener Milja Jontez ponudil odstop, Štrk pa ga je sprejel in dejal: »Jontez bo odslej bdel nad vsemi selekcijami, torej nad mlajšimi in tudi nad člansko. Imel bo pod nadzorom trenerje in bo šef strokovnega štaba. Naš novi strateg je Tomaž Barbek, 39-letni Litijan, ki je igral v prvi litijski Šampionski generaciji. Res je, da smo se dogovarjali tudi z Mitom Kosom. Barbek je prvi trening opravil v sredo, drevj bo drugega.« Cilj Živexa je ohraniti trenutni položaj na lestvici, v končnici prvenstva pa vsaj ponovili lansko uvrstitev (3. mesto). DEAN ŠUSTER Volaš že kralj Skalne kleti V balonu ŠRC Hattrick je bil odigran božični turnir v malem nogometu na umetni travi - Pokal Pleskarstva in iasaderstva Kugler Celje. V zelo zanimivem finalu je ekipa A2S s 5:4 premagala In-grad Gramat. Pri zmagovalcih je Korun dosegel dva gola, po enega Volaš, TVavnerin Naprud-nik, za tekmece pa je Vučeiič zadel dvakrat, po enlo-at pa Vu-jovič in Rusmir. Tretja je bila Diskoteka Down town, ki je ug- nala moštvo Veza varovanje z 2:1. Za zmagovalce so nastopili: Uroš Korun (naj Igralec turnirja), Luka PraŠnikar, Dalibor Volaš (najboljši strelec). Jure Ttavner, Matjaž Kastelic, Dejan Naprudnik in Damjan Gregore. Rezultati Čet rt final a: Mali Pariz - Ingrad Gramat 2:4, Veza Varovanje - Old pub 6:0, Down town - Kelme 4:3, Moča team - A2S 5;6. Polfinale: Ingrad Gramai • Down town 6:2, Veza Varovanje - A2S 0:4. Na naravni travi tekmeca, na umatni travi pasta bila v Celju J ura Travnat (MIK CM Celja) in Dalibor Volaš (Koper) soigralca na bozienem turnirju. Sodelovanje $e bržčas še ne bo preneslo v Areno PetrtM, kajti Koper je zelo navil odškodnino, medtem koje Volaš iskal non klub v Romuniji in Belgiji. Sebiču zabijanje, Vrečku skoraj trojke Dvorana Leona Štukija v Novem mestu je gostila 17. dan slovenske košarke. Prireditev se je začela zgodaj popoldne s tekmami pionirjev, kadetov in mladincev, vrhunec dneva pa je bil zvečer, ko sta se pomerili članski selekciji Vzhoda in Zahoda, ki sta se posvečali veliko bolj napadu kot obrambi. Kritične komentarje je bilo mogoče slišati med gledalci, saj so pričakovali bolj zavzeto igro, dosojene pa so bile le ui osebne napake. Prednost Vzhoda, za katerega so zaigrali tudi Žan Vrečko iz ŠoŠtanjske Elektre, Nemanja Jelesljevič in Grega Mali iz laškega Zlatoroga, Milan Sebič iz šentjurskega Alposa, Jasmin Čatovič iz polzelskih Hopsov in Igor Jokič iz zreške Rogle, se je do odmora vrtela okoli 20 točk. Nato je med polčasom v zabijanju z atraktivnim skokom preko božičnega drevesca zmagal Milan Sebič, v metanju trojk pa je odlično drugo mesto pripadlo Žanu Vrečku: »Napolnili smo dvorano, gledalci so uživali v predstavi in tudi mi smo se imeli zelo lepo. Na žalost nisem zmagal v trojkah, a to je le del šova.«' V zadnji četrtini je Zahod zaigral bolje in zmanjša] zaostanek. Sledila sta premor in dogodek večera. Najprej se je Marko Milič poslovil od igranja za slovensko reprezentanco, nato pa opazoval podvig 23-letnega MiČa lllča (M. IliČ) » kj je v Miličevem slogu preskočil športni avto in silovito zabil. Končnica tekme je bila napeta, Zahod se je približal na vsega 2 točki razlike, vendar so bili člani Vzhoda ob koncu bolj zbrani in zmagali s 138:133. MITJA KNEZ novi tednik r - - 19 Poraz odnesel Čuješa Jelesijević ujel 16 žog proti Slovanu - Stanišak: »Lindič in Valič sta nam preprečila zmago v Kopru!« - Jutri regijska derbija v Laškem in na Polzeli Košarkarji so v zadnji soboti lani oddělali âe srečanja 13. kroga lige UPC Tele-mach, ki je bil za klube s Celjskega uspešen le za Zia-lorog, ki je dokazal, da mu Slovan v tef sezoni enostav* no leži. Zaključek leta, ki so gd po tekmah pripravljali v klubih» je zagotovo najmanj »teknil« šenljurčanom, saj so proti Mercatorju doživeli enega najtežjih domaČih porazov, odkar igrajo v prvi ligi. S trenerskega stola je odnesel trenerja Matjaž Čuješa. Povsem odpovedali Po zmagi nad Kraškim zidarjem je prav ČujeŠ Širil največ optimizma pred tekmo z Mercatorjem, ki je bila tudi nekakšna kvalifikacijska za ligo za prvaka ali bolje rečeno za prvih sedem mest, A optimizem ni imel trdnih temeljev, od njega so ostali samo žvižgi in negodovanje v Hru-ševcu, ki je zamrznil pri -31 proti Gorenjcem. Ti so vse od-ločiii že v 1. polčasu, dobili so ga za 25 točk. Po tekmi je trener Alposa upravnemu odboru ponudil svoj odstop, ki je bil tudi sprejet, Na zadnji dan minulega leta je tako trener postal dosedanji Čuješev pomočnik Boštjan Kočar, ki je do te sezone delal v 2KK Šentjur-Šmarje, ob asistiranju na članskih tekmah pa je vodil ludi mladince v 1. SL 29- Bivši trener Alposa Matjaž Čuje s {s kravata) med minuto odmora, levo od njega njegov naslednik Boštjan Kočar letni trenerje bil kar nekaj let igralec in tudi kapetan Alposa, kako dolgo pa bo na klopi oziroma ali je njegovo imenovanje dolgoročno ali ne, pa bo kmalu jasno. Morda že po sobotnem gostovanju na Polzeli. Poraz v zadnji četrtini Polzelani so polni optimizma kljub odsotnosti Klemna Brežeta odšli v Sežano, od koder so se vmili s sklonjenimi glavami, saj so si s porazom proti Kraškemu zidarju dodobra pokvarili možnosti za uvr- Boltjan Kočar je pred poldmgim letom končal igralsko kariero, pred tedni pa je postal selektor skivenskih kadetinj. {Foto: Bogdan Rahten) stitev med prvih sedem na koncu prvega dela sezone. Vse je kazalo odlično za moštvo Boštjana Kuharja» saj so Hopsi v začetku tretje četrtine vodili kar za 17 točk (49:32) in nato popolnoma padli. Do konca te četrtine so jih domačini ujeli, v zadnji pa štrli njihov odpor, s čimer so prišli na samo zmago razlike od trojke z našega konca (Hopsi, Al-pos. Rogla). Malo je manjkalo do senzacije ZreČani so bili zelo, zelo blizu prave senzacije, saj so proti branilcu naslova prvaka izgubili šele po podaljšku, dve minuti pred koncem pa imeli celo 12 točk prednosti. A očitno 50 se ZreČani te prednosti nekoliko prestrašili, enako tudi same možnosti za zmago, saj so Heliosu dovolili, da je s košem v zadnjih sekundah uspel izenačiti. V podaljšku so nato gostje znali izkoristiti mnogo večji izbor igralcev, kajti pri Rogii so manjkali Jure in Primož Brolih ter Boštjan Sivka, čigar sezona je najverjetneje končana. Ko sta morala s parketa zaradi petih osebnih še Ilija Petrovič in Davorin Škomlk, je bilo odpora odličnih Zrečanov konec. Odlični Tadej Horvat (25 točk) in IgorJokič (20) se namreč nista več mogla kosati s popolnimi gosti, ki so to znali unovčiti za pričakovano zmago. Odpor do zadnje minute Šoštanjčani so se Kopru upirali vse do zadnje minute srečanja, a je bilo to premalo za presenečenje. V odločilnih minutah sta namreč nekdanja igralca Eiektre Eso-tech Blaž Ruč i gaj In Miha Cmer zanesljivo izvajala proste mete za pričakovano zmago. Sicer je Koper vodil že za 19 točk, a so se gostje približali le na -5, dalje pa ni Šlo. Štefan Ličartovski (19) je bil prvi mož Eiektre» h kateri se je s Cipra vrnil nekdanji igralec, 23-leini Nik Ivanovíč (13), ki bo v Elektri igral, dokler ne dobi dobre ponudbe iz tujine - lahko da tudi do konca sezone - ter s tem dodobra razbremenil edinega pravega organizatorja ŠoŠtanj-ske ekipe Borisa Jeršina. Po tekmi v Kopru je bil strateg Ivan Stanišak zelo razočaran nad sodniki: »Že nekaj časa opozarjam na čuden odnos sodnikov do moje ekipe, tokrat pa sta Lindič in ValiČ prešla vse meje. čeprav sodnikov naj ne bi komentiral, moram reči, da nam enostavno nista pustila igrati in sta nam onemogočila zmago v Kopru!« Odlična tre^a četrtina LaŠČani so na Kodeljevem povsem nadigrali domači Slovan in ga visoko premagali še drugič v tej sezoni, čeprav brez Nejca Strnada in Lancea Har-risa so »pivovarji« odigrali odličnih drugih 20 niinut, v katerih so povsem prekosili razglašene Kodeljevčane. Ključna je bila tretja četrtina, ko so varovanci Damjana Nova-koviča pobegnili na +21 (polčas +4) in nato samo mimo držali zmago v svojih rokah do konca tekme. Pri Laščanih, kjer je igralo samo sedem igralcev (pet več kot 10 točk), je bil prvi strelec kapetan Andrej Maček, ki je ob 19 točkah imel še 6 asistenc, medtem ko je Nemanja Jelesije- vić svojim K točkam dodal kar 16 skokov! Dva lokalna derbija v 14. krogu, ki bo prvo soboto v letu 2008, bosta na sporedu dva lokalna dvoboja. V Tri lilije prihajajo Zrečani, ki so proti Heliosu pokazali in dokazali, da kljub težavam s poškodbami niso naivna ekipa in vsakršno podcenjevanje velikega Zlatoroga bi lahko majhna Rogla kaznovala. Bolj zanimiv bo sicer dvoboj na Polzeli, kjer bo Alpos skušal oprati grenak priokus po porazu s škofjeločani» enako pa Hopsi po porazu v Sežani. Gre za neposreden dvoboj ekip, ki Še imata možnost priti med prvih sedem, torej v ligo za prvaka. Gre za lokalni prestiž, gre za poskus maščevanja Ho psov za poraz v Šentjurju in le kaj bi lahko našli. Gre tudi za prvo srečanje Boštjana Kočarja kot prvega trenerja na klopi članske ekipe Alposa, Vse to je dovolj tehten razlog za ogled tega dvo-boja. Srečanje med Elektro Eso-tech in Slovanom je na željo Kodeljevčanov prestavljeno za teden dni, tako da se bodo So-Štanjčani lahko v miru pripravili za dvoboj proti Rogli, ki bo naslednji teden. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Peterka 13. kroga: Jelesijević, Maček, Mašič (Zlatorog), Čatovič (Hopsi), Horvat (Rogla). Igralec 13. kroga: Nemanja Jelesijević (Zlatorog). VIKEND POD KOŠI Sobota« 5.1. Liga UPC Teiemach, 14 krog. Polzela: Hopsi - Alpos Šentjur (19). Laško: Zlatorog - Rogla (19.30), 1. B SL, 13. krog, Radenci; Radenska - Rogaška, Konjice • Nova Gorica (obe 19), Litija - Celjski KK (20). 2. SL - vzhod, 12. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Ilirija, Nazarje - Casino Maribor (obe 19). Za peti pokal Jutri in v nedeljo bo Kranjska Gora gostila zaključni turnir pokala KZS. Na njem se bodo košarkarice Merkurja v poliinalu pomerile z mariborskim AJM. Naslednji dan se bodo Celjan-ke za svojo peto pokalno lovoriko predvidoma borile z domačim Hitom. Vodstvo Merkurja obvešča igralke mlajSili selekcij, starše in navijače, da se lahko danes (na tel. št. 03/ 492-40-07 ali 031 391-144) prijavijo za organiziran avtobusni prevoz na finale. Dš Foto: ALEKS ŠTERN lil^I O I a« I v boju za prvi pokAlzaceliskiiportvletu2Q08 bo sodelovala tudi Mwiíquá Blake. 20 KRONIKA-SPORT novi tednik Trije poškodovani v ognjenem praznovanju Prehoda v leto 2008 niso toliko zaznamovali nesreče in vlomi kol močno pokanje. Ne glede na lo, da je bil v Celju ognjemet zaradi megle nekoliko slabše viđen, so bili toliko bolj slišni vsi ostali, ki so petarde In ostale pirotehnične izdelke uporabljali kljub opozorilom o nevarnosti ne le za ljudi, temveč tudi za živali. Na osrednjem novoletnem praznovan ju na Trgu celjskih knezov v Celju je na primer vinjen moški odvrgel večjo petardo naravnost v skupino ljudi, v kateri je bil tudi mlajši otrok. Na srečo poškodb ni bilo. O motečem pokanju poročajo z vseh koncev Celjskega, saj so na polidji dobili og'om-no prijav z območja Žalca, Rogaške Slatine, Veienja... In ravno v Velenju so imeli stanovalci bloka v Vojkovi ulici IZa ničkaj veselo, a zalo zadimljeno silvestrovo. Zatem ko so morali pokanje poslušali več ur na dvorišču bloka, naj bi pokalo tudi v notranjosti objekta. Ob 21.36 naj bi v kletnih prostorih nenadoma zagorelo, dim se je nato širiJ po vsem bloku do četnega nad- stropja. Škode je za 10 tisoč evrov, trije stanovalci so poškodovani. Eden se je, ko je opazil, da gori, poskušal rešiti skozi okno. Z okna, kjer je obvisel, so ga rešili šele gasilci. Dnigi stanovalec se je ranil, ko je razbil okno na stopnišču, da bi prišel do zraica, tretji naj bi utrpel poškodbe zaradi dima. »Najhuje je bilo videti mlade mame, ki so po stopnicah bežale z otroki»« nam je razlag eden od stanovalcev. Ravno o bloku v Vojkovi ulici 12a v Velenju smo pisali že pred leti zaradi vandalizma, na katerega so stanovalci že takrat opozarjali. Poškodbe v bloku, razne grožnje so o6lno tam stalnica, videti je, da se nihče od odgovornih ne zgane. 1\jdi policija nam je takrat potidila, da je na tem naslovu večkrat posredovala» s silvestrovim požarom pa je stanovalcem upravičeno prekipelo. Včeraj so bili namreč na velenjski občini z namenom, da bi našli skupno rešitev in vandalizmu naredili konec. Vendar prave rešitve še niso našli. Čeprav policisti zaradi kr- SitvesVovo v Vojkovi ulici 12svVel6nju. Foto: PGDVElfNJE šitev menda obravnavajo vedno iste osebe, so nemočni, Vsaj dokler sodišče storilcem enkrat za vselej ne izreče primerne ali strožje kazni. Nikoli jih ne izuči Glede na statistiko kaže, da bo pokanje redko koga izu- čilo, saj je med prazniki zagorelo tudi v Velikem Brdu v občini Dobje. Ogenj je popolnoma uničil kozolec, poleg tega je v njem zgorelo še nekaj zloženega lesa, kmetijske stroje so lastniki pravočasno rešili. Škode naj bi bilo kar za 50 tisoč evrov. Skoda na objektih se Še da popraviti, težje pa je »popraviti« poškodbe, ki nastanejo zaradi pokanja pri ljudeh-Mladoletnik z območja Slovenskih Konjic je novo leto pričakal kar v bolnišnici. Tja so ga namreč odpeljali, ker si je poškodoval roko, ko je odvrgel močnejšo petardo, Prijavo so na policiji dobili tudi iz Smrekarjeve ulice v Celju, kjer je v okno ene stanovanjskih hiš priletel pirotehnični izdelek in povzročil za tisoč evrov škode. Ponekod so izbruhnili manjši požari, ki niso zahtevali večjega posredovanja gasilcev, domnevati pa je mogoče, da jih je povzročila ravno pirotehnika, Da smo na našem območju ljubitelji nevarne pirotehnike, kaže tudi prijetje 23-letnika iz Rogaške Slatine, ki so mu v vozilu minuli leden mariborski policisti zasegli kar 22 tisoč petard. iz Tržnega inšpektorata RS, kjer nadzorujejo prodajo pirotehnike na črnem trgu. so nam povedali, da so na našem območju zalotili moškega in pri njem zasegli 600 petard tipa Pirat in 200 pe- tard Mega Big Bang. Moški je petarde prodajal v Slovenskih Konjicah, zoper njega pa so že napisali obdolžilni prilog. Poostren nadzor nad prodajo pirotehnike so izvajali ves december- Tudi na spletnih straneh, ki so namenjene prodaji različnih izdelkov- Po posredovanju inšpektorja so skrbniki teh spletnih strani sproti odstranjevaU sporne oglase. Takšnih naj bi bilo več kot 60. Inšpektorji so nato tudi klicali na Številke, ki so jih prodajalci na črno zapisali ob oglasih, in jih tako kaznovali kar nekaj, med njimi je tudi oseba s Celjskega, zoper katero bodo uvedli postopek o prekršku-Mogoče bi inšpektorjem in policistom svetovali Še pregled nekaterih spletnih forumov, kjer se prav tako vrši prodaja pirotehnike na črno. Inšpektorji torej med prazniki niso sedeli križem rok, še več podatkov o zasegih in ukrepih bodo posredovali v prihodnjih dneh, saj, tako pravijo tudi na policiji, še vedno zbirajo podatke o ukrepih na tem področju. SIMONA ŠOLINIC ' y -i rK.. • i «t " » 'V» a PORTRETTEDNA UROŠ KORUN J • AREIMA PETROL r Arena/ zma^ùtftdcei #17 KARIERA Začetki Nogcmm sem zac^ igrati s šestimi leti v 2aku, kasneje sem nddatjeval pri NK Vransko, ((j>r im osiâl 2 leti. nato pa pristopil k C«lju, ifif i^r^m dan». Klubi do sedaj NK^dlec NK Vransko, NKMIK CMC Celje (v NKCravinja. NK Zagorje. N K Velenje nm igral pod dvojno reçl&tfadjo] Kai 901 Ndjiepši zâdetek sem dosegel na kva^lfikàojah la Evropsko prvenstvo i U19, In sicer proti Avstriji, šlo jezd prosti strel s petindvajseti!^ jnetrov. Naj vesefj« Oivofen mladinski pokal z míadincl takratnega CMC Publikuma ;n uvrstrtevv dodal ne kvalifikacije ?atP{ reprezanwnco U19 Na| žalost Tu lahko zagotovo ornenim neuspeh v Avstriji leta 2DÛ6. kose nam nI uspelo uvrstiti na (P z reprezentanco U19 m neuveljaviiev pri domaČem klubu. JAZ IN KLUB Uspehi Dvakrat najboljii strelec lige v mlajših kategorijah -itarejii dečki, uvrstitev v dodatne kvalifikadjez reprezentancama U19lnU2l Nastopi 16 nastopovv t slovenski ligi. O zadetkov Trenutna najveća řelja je uveljavitev v C^fu, ob príkiřnosti pa tudi ponos^aii NK Rudar Velenje k uvrstitviv hligo. mm V Celju>e nadvse zahtevna, predvsem bi si želelr njihove vzpodbude vedna tako v dobrem kot vslabem. DRUŽABNO Stanovanje Se vedno živlmsstartk Hoboji raciirialniikeigticeJV Ljubezen S punco sva skupaj 2 ie\\ In pol. Na^loma me premija na vseh mojih nasioi^h, tako klubskih kot reprezentančnih, Poçosto si tudi skupa; v éívo ogledala kaklnozanrmčvoiekmo. Glasba, film Kar se tiče çlasbe, načeloma podulam vse. Prav tako nisem izbirčen 9lede žanrov pri filmih, samo da je zanirrlvâ vsebina. Osebno mije rtajljubši ňlm Kaznilnica odrešitve. Prosti cas Prosti čas prettvr;an> s punco in pn^telji. Največkrat zafdemvkmoaiinasprehod Afv» novi tednik KRONIKA 21 Leto 2007 zaznamovale krvave ceste Preiskani umori, a kaj je z umori iz preteklih let? -Javnost še vedno zaupa policiji v ktu 2007 je v prometu na Celjskem umrlo 41 l}udj. Podoboo slabo prometno stânfe je bilo le v letih 2001 in 2002» ko je umrlo 45 oziroma 46 ljudi, lani je na pri* mer v nesrečah Življenje izgubilo 27 oseb. Boljše slanje se kaže v preiskanosti hudih in najhujših kaznivih dejanj. Ta je bila v letu 2007 več kot SOn^dstotna. kar se na na^m območju ni zgodilo že nekaj let. Črno kroniko 2007 na Celjskem smo pregledali z direktorjem Policijske uprave Celje Stanislavom Venigerjem. Ljudje so lani na cestah dobesedno drveli v smrt. Kaj se dogaja z ljudmi na nadih cestah? Varnost cestnega prometa je resnično Šla v slabo smer! Ceste so preveč krvave in vsaka smrtna žrtev je preveč. Mogoče je slabše stanje îudi zato, ker se vzadnjih lelih pogoji vožnje niso spremenili, vendar nisem pričakoval, da bo stanje tako slabo. V letu 2007 smo imeli krizne sestanke, veliko akcij, na nov način smo pokrivali cestne relacije, da smo bili tudi bolj vidni, a varnost je §ia svojo pot... Dokler nebo novega zakona o varnosti cestnega prometa, nebo bolje. Varnost na cestah namreč §e vedno temelji na strahu pred kaznijo. Večkrat ste omenjali, da zakon učinkuje nekaj časa, nato se stanje spet poslabša. So res kazni liste, ki bodo spremenile situacijo? Glede na leta izkušenj je vedno res tako, da se po sprejetju zakona pojavi t. i. halo efekt. V prvih letih Število žrtev pade, potem se stvari spet spj emenijo na stable. Kazen je učinkovita le, će kršitelja doleti takoj. Opažam le nekajr mogoče je manj alkoholiziranih voznikov med tednom, loda ob koncih tedna človek skorajda ne more verjeti, da so na primer v noči na soboto skoraj vsi. ki jih policisti usravijo in preizkušajo z alkotestom, alkoholizirani! Strah pred kaznimi je torej popolnoma popustil. Toda !o se dogaja po vsej Evropi, ne le pri nas. Tb je žalostno. Če posedava še ostala področja. Na Celjskem se že dolgo ni zgodilo, da bi bila prei-skanosi kaznivih dejanj tako dobra ... Tako je. Kriminalisti delajo dobro, prijeli smo tudi več organiziranih združb. Ob tem je treba povedati, cia tudi policisti na policijskih postajah delajo zelo dobro. Na območju več naših policijskih postaj je prei-skanost vlomov skoraj 70-odslotna. V letu 2007 je bilo tisoč kršitev javnega reda in miru manj v primerjavi z letom prej. 25 odstotkov je bilo tudi manj klicev na 113. Problem ostaja nasilje v družini... Da. Mislil sem, da bo leta 2007 manj primerov nasilja v družinah. Na Celjskem izrečemo v slovenskem merilu zelo veliko ukrepov prepovedi približevanja. V letu 2007 jih je bilo več kot 90. Upam, da bodo žrtve zbrale še več poguma in prijavile vsako nasilje. Nasilje v družini je velik problem, zato bomo lemu letos namenjali Še posebno pozornost. V letu 2007 so se zgodili trije umori. Junija je v Marija Reki ženska ubila svojega partnerja, mesec dni kasneje je v Oo< briču sin umoril mater, pred dnevi je sosed ubil soseda nad Laškim. Vsi ti umori so preiskani. Kaj pa je s primeri iz preteklih let? Na primer nepreiskani so umor Ziatka Žoherja v Zagrebu» Matjaža Pod-miljšaka in Matjaža Volka v Ljubljani, brezdomca Petra Domiica, pa Jureta Plev-nika? Najtežje je preiskovati umore, pri katerih gre za obračune med kriminalnimi združbami in ki so izvedeni na »bolj izuijen« način ali pri katerih so morilci najeti. Našteti primeri so še vedno odpiti in na vseh kriminalisti intenzivno delajo. Pri umorih je tako, da če niso raziskani v prvih dneh po dogodku, se preiskovanje vleče. Odprti so tudi nekateri primeri ropov in te^ih kaznivih dejanj. Gre StanislavVenigsr za zlaganje mozaika, ki bo» upam, imelo pozitiven zaključek, Na državni ravni so ustanovili tudi posebno skupino za preiskovanje umorov. Bo skupina vzela v roke tudi kakšen primer s Celjskega? Seveda. V tej skupini je ludi naš sodelavec. Čeprav bodo preiskovali umore z območja celotne Slovenije, bodo pregledali tudi naše primere. Takšno delo je dobrodošlo, z analizo bodo morda videli, kaj je ireba Še narediti v določenih primerih. Sveža novost je tudi šengenska meja» ki je policiji navrgel Še dodatno delo. Res je trenutno manj policijskega kadra v notranjosti in več ob meji, ampak delamo v imenu celotne Evropske unije. Tu bi rad izpostavil še eno zanimivost. Glede na raziskave je veliko policistov, ki delajo na meji, ponosnih. da jo varujejo. Torej da opravljajo delo za vso Evropsko unijo in da imajo občutek, da bodo ljudi varovali in jim na takšen način pomagali. Leto 2007 je zaznamovalo tudi streljanje na zasebni zabavi policistov v Šentjurju ... To je bil nespameien dogodek, še danes mi ni jasno, zakaj so to naredili. Potem nihče nič ne ve. toda če ima posameznik pogum, da to naredi, naj ima pogum tudi stopili pred javnost in povedati, zakaj je to naredil. Ni namreč bilo prijetno, ko sem kot direktor moral stopili pred javnost in opravičiti tisto, kar se v bistvu sploh ne da. Je bilo sicer ukrepov zoperpoUciste v primerih, ko so kršili pravila, v letu 2007 veliko? Moram reči, da takšnih ukrepov ni veliko. Seveda so posamezni primeri, ko ugotovimo, da je v delovnem procesu policist storil napako. Drugače pa sem zadovoljen, da so policisti pri svojem delu profesionalni. število pritožb občanov upada. Je pa res, da so procesi na primer na sodišču, ki trajajo več let, zoper policiste tudi svojevrstno breme. Seveda verjamem» da to pri policistu zbudi negativne občutke, morda res takšne, da se enkrat na terenu enostavno »obrne stran« ... ... a to se vCelju že dogaja. Javna skrivnost je, da storilci kaznivih dejanj grozijo nekaterim policistom na osebni ravni. Veliko je bilo tudi govora, da nezadovoljni policisti množično zapuSčajo svoja delovna mesta. Glede zadovoljstva je pač tako kot v vseh organizacijah. Nekateri so zadovoljni, nekateri ne. nekateri nikoli ne bodo. Anketa, ki smo jo izvedli, je pokazala, da so policisti zadovoljni tam, kjer jih je več, kjer jih je manj in so obremenjeni, pa je zadovoljstvo manjše. 53 odstotkov vprašanih pravi, da so zelo pripadni policiji, so pa tudi takšni, ki bi zamenjali službo. To je izziv tudi za nas. vsaj v tistih točkah, kjer lahko kot vodilni te uprave popravimo zadevo. Letos je v Javnost prišlo tudi pismo neka-teriii nezadovoljnih policistov, v katerem so izpostavili ravno svojo slabo zaádto... Moram reči, da so v tem pismu nekatere zadeve, s katerimi bi se strinjal. Če bi bilo v javnost to poslano na drugačen način. Dejstvo je, da imamo po upravah komisije za primere, Če pride do kazenske ovadbe zoper policista. Če je ovadba upravičena, policija policistu, ki je storil napako, ne zagotovi odvetnika, stoji pa mu ob strani policijski sindikat. V primeru, da so očitki neutemeljeni, policija policistu zi^otovi odvetnika in to katerega koli si sam izbere. Postopek tudi spremljamo, da vidimo, če je treba še kako drugače pomagati. Vse te aiere vplivajo tudi na javnost. Kakšno je njeno zaupanje v policijo? Ra^kave kažejo, da je zaupanje javnosti na zelo visoki ravni. Pred Časom smo imeii predstavitev raziskave o občutku varnosti v Evropi- Najbolj varno se počutijo Avstrijci, najmanj pa Angleži, Slovenija je na drugem mestu. Ločiti je treba afere, do katerih prihaja iz različnih razlogov, od tega, da policisti in kriminalisti strokovno in profesionalno opravljajo svoje delo. Zaupanje je visoko in upam. da bo tako ostalo še naprej, posebej pa. da ga bomo tudi upravičili. Varnost vedno bolj postaja dobrina! SIMONA ŠOUNIČ Foto: ALEKS ŠTERN v Dolah umrl 19-letnik Nekaj minul po polnoči se je minuli četrtek zgodila tragična nesreča na regionalni cesti v naselju Dole na relaciji Dram-Ije-Šentjur. V nesreči je umrl voznik osebnega vozila M. Č., star komaj 19 let. Vozil je iz smeri Trnovca proti Šentjurju, v blagem levem ovinku pa je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, so sporočili s celjske policije. Ko je mladi voznik izgubil oblast nad vozilom, je avtomobil nekaj metrov drsel po vozišču, nakar je silovito trčO v betonsko ograjo ob cesti. Po neuradnih podatkih je bila vzrok za nesrečo prevelika hitrost. Mladenič je umrl na kraju nesreče. Posredovati so morah tudi gasilci, a je kljub hitro prispeli pomoči voznik umrl. Foto: PU Celje Gorelo na Ljubnem V noči na petek je zagorelo gospodarsko poslopje v Ljubnem ob Savinji. Požar je gasilo več deset prostovoljnih gasilcev z Ljubnega, Radmirja, Okonine, iz Gornjega Grada. Gru-šovja, z Rečice ob Savinji in iz Smannega ob Dreti, Iz gorečega objekta so uspeli pravočasno rešiti živino ter preprečili, da bi se požar razširil Se na objekte v neposredni bližini. Ogenj je popolnoma uničil gospodarsko poslopje,-priročne delavnico, več kmetijskega orodja in mehanizacije ter osebni avtoraobil. Poškodovan ni bil nihče, Škode naj bi bilo za 80 tisoč evrov. Policijska preiskava je pokazala, da je zagorelo zaradi pregretja osebnega avtomobila, ki je bil v času izbruha požara v pogonu, V nedeljo dopoldne je gorelo v Rakovcu na območju Šmarja pri Jelšah. Tudi tam so ognjeni zublji zajeli gospodarsko poslopje. Zgorel je zgornji del objekta, požar je uničil tudi krmo, nekaj orodja in strojev. Vzrok za požar naj bi bil samovžig sena. Škode v tem primeru je za okoli 40 tisoč evrov, Petardni mladenič Mariborski policisti so minuli leden pri nadzoru cestnega prometa ustavili avtomobil 23-letnega moškega iz okolice Rogaške Slatine. Pri pregledu vozila so našli in zasegli kar 22 tisoč petard. Zoper lastnika petard je bil uveden hiter postopek zaradi kršitve Zakona o eksplozivih. Kaj bo s kompleti za prvo pomoč? Ministrstvo za promet je pripravilo spremembo veljavnega pravilnika o kompletu za prvo pomoč. Gre za črtanje zahteve, da morajo vsi lastniki vozil, prvič registriranih pred 1. januarjem 2005, naknadno uskladiti svoje komplete za prvo pomoč z določbami pravilnika. V praksi to pomeni, da bodo lastnild vozil, prvič registriranih pred 1. januarjem 2005, ki že imajo v vozilu komplet za prvo pomoč, lahko Se naprej uporabljali dosedanje komplete. Ob pogoju, da bo komplet higiensko vzdrževan, zahtevani sterilni materiali pa v nepoškodovani zaprti embalaži in z veljavnim rokom uporabe. Ta trenutek ima le približno 15 odstotkov vozil, registriranih pred 1, januarjem 2005, nov komplet za prvo pomoč, kar pomeni, da bi bilo treba v enem mesecu opremiti z novimi kompleti 60Ô tisoč vozil, kar pa ni mogoče niti za podjetja in dobavitelje takšnih kompletov. Manhattan iz Naw Jarsayja Manhattan -središče New Yorka Poleg vseh laskavih naslovov je glavni razlog, da se z dvigalom popeljete v 86. nadstropje (skupaj 102 nadstropji) nebotičnika, zagotovo prečudovit pogled na ves Manhattan in njegovo okolico. Nanj sejenajboljSepovz-peti pozno popoldne, ko je âe svetlo in počakati, da se stemni, saj je pogled na več-miljjonsko mesto, na morje luči, zares božanski. Pri načrtovanju obiska Empire State Buildinga pa upoštevajte lu- di čakanje v vrsti pri blagajni, kjer boste za vstopnico odšteli 11 dolarjev. Vedite, da ta slavni nebotičnik dnevno obišče 35.000 turistov, Chrysler jeva stolpnica (Chrysler building) je 90 odstotkom vprašanih najljubša newyoï^ka zgradba, medtem ko ima nebotičnik Flatlron Building zagotovo najzanimivejšo obliko - obliko li-kalnika; enakokraki trikot-nik z vrhom proti severu mesta. Je eden prvih nebotični- kov, ki so jih postavili z jeklenim ogrodjem, že davnega leta 1902- V mnogih ameriških filmih je Še mogoče videli Svetovni ugovski center (Worid trade Center), v resnici pa žal ne več. Dvojčka, kot smo stolpnici radi imenovali, sta bila dokončana leta 1973, imela sta 110 nadstropij, bila sta zaposlitveni kraj SOsOOO ljudem, leta 2001 pa smo ju morali izbrisati z zemljevida. MONIKA VAČUN Amerika. Kâj si predstavljate, ko slišite besedo Amerika? Nebotičoike, Kip svobode, velika mesta, kriminal, terorizem... No, Če vse to srečamo na slabih 60 kvadratnih kilometrih površine, potem smo zagotovo oa Manhattnu. na otoku, ki je sestavljen iz 10,304 kilome-trov ulic, 1.162 kilometrov podzemnih poti ter 200 nebotičnikov. In Če imate se-daj pred očmi kupe asfalta, betona in stekleniii oken, vam naj povem, da prava slika New Yorka nt natanko takšna. Poleg vsega naštetega premore Manhattan tudi vrsto parkov, umetnih jezer, zelenja Manhattan omejuje na vzl^odu reka East River, na zahodu reka Hudson, na severnem delu pa ga od Bron-xa ločuje Harlem River. Tukaj se čiovek pravzaprav zelo težko izgubi. Ulice se sekajo pod pravim kotom. Avenij potekajo od severa proti jugu, ulice pa od vzhoda proti zahodu - vse skupaj spominja na Šahovnico. Da pa je Se enostavneje, so vse ulice oštevilčene od juga pro* ti severu in glede na to. ali ležijo vzhodno ali zahodno od Pete avenije. Avenije se začnejo s First Avenue (Prva avenija), ki leži ob reki East River, in si sledijo do dvanajste ob reki Hudson. Seveda pa brez izjem ne gre; na Manhattnu je to avenija Broadway, ki diagonalno seka otok. Nebotičniki -kateri je najvišji? Na sprehodu po Manhattnu nas spremljajo Številne vrtoglavo visoke zgradbe. Zdi se, kot da tekmujejo med seboj, katera je višja, mogočnejša ali pa vsaj najlepša. Izmed približno dvesto nebotičnikov ima Empire State Building (381 m) danes največ lepotnih naslovov: po tragičnem n. septembru 2001 )e postal 4. najvišja zgradba na svetovni lestvici, je druga najvišja zgradba v ZDA in najvišja v New Yorku. Filmska industrija pa je poskrbela, da je poleg vsega naštetega postal tudi najslavnejši nebotičnik na svetu. Malo je namreč newyorških filmov, ki ga pozabijo pokazali vsaj v enem kadru. Pogled inajviš je newyorške stolpniee novi tednik ^ PISMA BRALCEV 23 Uredništvo objavlja pisma braJcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic» daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ' PREJELI SMO Društvo A|da Štajerska se predstavi Na območju Celja in áirSe okolice smo bili doslej včlanjeni v dniStvo Ajda Vrzdenec (pri Ljubljani). Z naše^ območja nas je bilo nad 50 Članov. V želji, da drušivo približamo Čim več ljudem, smo se želeli osamosvojiti, kar nam je tudi uspelo. Seveda z matičnim in ostalimi društvi Ajda sod elujemo In si medsebojno pomagamo. Morda se sprašujete, s čim se drjštvo ukvarja. Naša glavna želja je, da ohranimo naravo čisto za naše vnuke in tudi za poznejše rodove. Enako važna je druga Želja, da pridelamo zdravo hrano, ki bo osnova za dobro zdravje. Predpo-goj za zdravo hrano je, da so Zidave rastline, živali in nenazadnje čudi zdrava zemlja. To je že veliko želja» sliši se rahlo utopično, vendar so ti cilji do-se^jm. a ne brez našega sodelovanja, brez našega dela in znanja. Danes so industrija, kmetijstvo, obrt, trgovina in ostale d^ )avnosti usmenene v čim večji zaslužek - dobiček. Pri tem se pozablja na skrb za Čisto okolje. Posledica tega raznušijanja in delovanja je vedno večje onesnaževanje narave. Pojavlja se problem čiste vode, neonesna-žene zemlje, čistega zraka ... Če pogledamo samo v kmetijstvo, vidimo, da se je in se še uporablja veliko mineralnih gnojil. Škropiv za zadranje plevela, zaščito rastlin proti naj-različnejšim boleznim. Na drugi strani se redi živali s tako industrijsko hrano, v kateri je precej ostankov škropiv, ^ojil in dru^h adinvov, tudi kot posledica načina vzreje živali. Ve mo, da večina Škropiv proti raznim insektom deluje na osnovi delovanja na njihov živčni sistem. To se odraža tudi na zdra vj e 1 j udi. Da se takemu načinu loTietovanja odpovemo, je treba delati in razmišljati drugače. Društvo Ajda deluje v smeri izobraževanja svojih članov in tudi simpatizerjev. Letos bomo organizirali petdnevni začetni tečaj o biodinamičnem kmetovanju, ko se bodo udeleženci naučili, kako pridelovati hrano brez uporabe »umetnih« ^o-jil in kemičnih škropiv, tem načinu kmetovanja - vrtnarjenja se dela s kompostom in z naravnimi preparati, ki skrbijo za boljše kompostiranje. Za jačanje rastlin se uporabljajo čaji iz zdravilnih zelišč, ftori zeli je potrebno ročno okopavanje. Dela za tako pridelavo poljščin je sicer več kot v kon-vencionalnem kmetovanju, je pa tako pridelana hrana zdrava in ne vsebtije samo kalorije, UREDNIŠTVO ampak tudi energije kozmič-nih planetov, ki je danes Se ne znamo meriti, se pa odraža v boljšem zdravju in počutju. Društvo Ajda organizira več predavanj in delavnic; Že 5. januarja bo predavanje Obdelava LQ gnojenje ter procese v tleh. Predavala bo Fartd Perdih, dipl. ing. agronomije, ki bo odgo-vaijala tudi na vprašanja. Predavanje bo jutri, v soboto, ob 14. uri v Aninem domu v Preboldu (zraven cerkve). Po predavanju bo možno nabavili semena, pridelana po biološko -dinamičnem načinu, kar je osnova za zdravo povrtnino. Za člane dnjštva je vstop prost, ostali pa plačajo po S EUR. Člani društva prejemajo ob plačilu članarine tudi brezpla^o Setveni priročnik - Koledar za pod-jedelce, vrtičkarje in Čebelarje. V bližnji prihodnosti nameravamo oi^anizira ti predavanje s praktičnim prikazom obrezovanja sadnega drevja. Tudi v preteklem letu smo imeli še nekaj skupnih akcij kot so izdelava gnoja iz roga. izdelava oziroma zakopavanje nekaterih kompostnih preparatov, mešanje in izdelava gnoja po Mariji Thun ter izdelava paste za premaz sadnega drevja. Tudi na družabnost nismo pozabili, saj smo 26. decembra organizirali na Golavi nad Preboldom družabno srečanje naših Članov in njihovih svojcev. Srečanje je bilo dobro obiskano in tudi razpoloženje je bilo prijetno. Za več informacij se lahko obrnete na tajnika Damjana Ocvirka (041 419-198) ali predsednika Stanka Krašov-ca (OSI 394-494). TONE MEDVED ZAHVALE Zahvala Karitas škofijska kari las Celje se zahvaljuje vsem rednim ali občasnim prostovoljcem in daroval-cem, ki so nam v letu 2007 zaupali in darovali svoj čas in materialne darove, da smo lahko s skupno pomočjo lajšali stiske mnogih soljudi, še posebej ob zadnjih septembrskih poplavah. Vsem prostovoljcem karitas, darovalcem in vsem ljudem dobre volje želimo blagoslovljen božič in srečno, veselo ter polno upanja novo leto 2008. Srečno, veselo ter polno upanja novo leto 2008 želimo tudi vsem tistim, ki zaradi socialne stiske ali pa bolezni prazničnih dni niso doživeli najbolj veselo. Naj jim novo leto prinese novega veselja« upanja, zdravja in sreče. Naj vsi, katerim Je in bo dana možnost, ponudijo v letu 2008 roko pomoči in besedo tolažbe vsem potrebnim v naši sredi. - DARKO BRAČUN, generalni tajnik Škofijske karitas Celje Z NOVIM TEDNIKOM živite cenejei I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo. da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene česťtke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPtlSniZPOSEBNIH AKCUSgNESEŽTtVAJQ S POPUSTOM NA KAfinO DIHA Trgovina v CItv c«nfati ■nflKMAL ^^DriittiiBi i«ti »iitM GALERUA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN ŽALEC KERAMIKA Kili KR^ BAT i Ul?AftSKA nCLAVMtCA MarQuise Mlekarna Celeio MMSWPO ta aCmrWn. da» \iiocet plzzeuo/ ^emno/ Q0 /16 slo ven i jo —— AVTD ♦ MOTO fERjW. Ferian Milan i c.. avtossfvis - vutkanizdc^ * kiiira naprave > diâgncstjka vozâ • smis motniev • s&(vis iošink, Maríb«$kB c. 67,30Q0 Csije. Ul.: 03491 6S 70, GSM 041675 010 • tO% popusta valje 2a st(mtw •(^sjrpFgfgpnj:^ Liubl|3n»U œsta 39.3000Calja-ob naliupu 100 ietomiv tO flrsts • FriMT^y^igFa^iyi Vertev Petra s.p,. Ulica lâlav 3,3310 Žatec * Sk popust •MfiSiŒâl Mariborska C. I SODOCalje -10% popust velja a stPrílve GderiiaOskSfKDQQt naBifa tfesiyi-M.fi. OQlirisrá.o.o..T^^ 10X popust 29 vse tzikike Ozka uftca 2.3000 C^ Tel.: 03 644 -10%popust • Gol3% popust na oblaĐnjtnopoliisrvo (sedeîfte QfX., tros«di,powelDlk(...) • Marmjise visoka moda metnkegablaga. Ozka olica 4.3000 Celja -10% popust lastne prmzvoAqe. m vd)a 2B afccQsiie pene •Mfau^ittfl Cvedca ftohine s.p.« Ulekovs 1. Celje, trgovina za ustvar^ne • 10% popusi ta vse itdelke • Pelmets. Goaaoska ul. 30 300QCes za akfi^katene. Popusti se na selteveio ♦aada.doj-Plnanižka4.3000 C^^mta og(ev»)e in vodovod, teU 03 430 47 70,6SM 0&1$2Ô793-mpopu8t • Kliniatiq[gpTjx?%|tf. 03120 5060 - 10% popust -Slřl(ODteskafsrvoPodQačan.Vel.Pir&žka27řL03S7284]B. GSM 031696164 • 10% popust na delo (brez metenale) Topjrtd.o.o.. Ipevćsve ulica 22. Celj?-10% popust -2dravil>Žge Lailto Zdfaviliikac:ega4 3270 Ldiko-IOXpopust priflotovmkefli piecUu za člane Klube naroSniitovna vse weHness storitve (bazen, savna, fitnes.storitve Centra zdravja in lepote} ter zdravstvene storitve. Popu^s« ne seitenlo z uvtaRmi popusti, ki fih nudi Zdravilišče. » Zlatarna Stoar UI mesta ^»Mchd. 3000Ce^ie -10% popust • Žívex. (^»rma cone, 3220 âtore - 7% popust, tu ve2je o akeiřslce cene .ÊUftQSPmmTt&DPdnn MaŽgra.&asígBvag 1000gubljana* 10% popust na vso obutev; ne v^ja n akcijska esne. ♦inVA. Glavni irg 9. Cefje. 034S2 88 86 10 % popu^ (faien ne izdelke v akcilil .miMMLUIekova 3.3000Ce1je. 10% gotovinski popust rta vse izd^e in storitve (razen H znižanih). .CajSKAWlHORJEVADflUŽBA.mmiEVAKNJlI^mP^^ 3000 C^je. telefon: 03 49014 20. efolu: knjigame^cel^ska^honeva^. 5% popust ne knjižne izdaje oeljske Mohoijeve družbe - Golte, d. 0.0.- prims naročnikom Ncvegâ tednika 10% popust za smučarske karta na smu6Uu Golte med ledncKTi {od ponedeí^e do ped(e)2l?jemo 1. In2.jenuarie 20071er amsktt Solskf)! počitnic ( 19.1 -23.2.2007 j. Pfoielfl MR ifžmirim^ d.o.o. Bar Ctub Tarazza. Ažk wževe 14 ICrigiaoaf k 3000 Ce^e* 10% popusta pri co^tailih SkinauTstoritve Simon Ježernik^ so Vrončava 10. Celje-10%popust 24 UVIDIO, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA* 5. januar 5.00 Začeiek jutranjega programa, 5.30 N2 melodija çedna, 6.00 Poročilo OKC» 6.1S Časop!ov,6.20 Aiorizem, 6.45 Horoskop. 7002. jutranja iTonika RâSlo, 8.00 ForočiJa. 9.20 Ol70$-ki radio, 10.00 Novice, 11.00 Kultumimozaik. 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure], 12.00Novice» 13.00Ritmi. 14.00 Regijske novice, 14.10 Lestvica 20 Vročih Radia Celje^ letni pregled (do polnoči), 15.00 šport danes> 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack poi, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Mojco in Robijem, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA. 6. januar S.OO Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC> 6.1^ Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom • Ludvik RebevŠek, 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domače4,12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenskedežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po Čestitkah in pozdravih • Nedeljski ^asbeni \cter z Magdo Ocviric, 20.00Katrca s Klavdijo Winder» 24-00 SNOP (Radio Robin) PONEDELJEK, 7. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Casopiov, 6.20 Aforiiem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8-45Jack pot. 9.15 BIngo jack-predstavitev skladb, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna. 14.00 Regijske novice. 14.30 Poudarjeno, IS.OOŠport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 17.00 KroQjka, 17.45 Jack pot. 18.00 Znanci pred mikrofonom • Ludvik Rebevšek • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov * letni lestvici Celjski 5 in Slovenskih 5 s pogovori z najboljšimi, 24.00 SNOP (Radio Robin) TOREK« 8. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aiorizein, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9-i 5 Postanek v času, 10.00 Novice, 10.200dprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 14.00 Regijske novice, Z4.IS Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi • župan občine Velenje Srečko Meh. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30Zadnji rokzBoStjanom Dermolom, 21.30 RadioBalkan, 23.00 Sautesurmadl, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox) SUDA« a« janmr 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.45 Nostalgija vaâa razvada, kaj pa ^ga in navada?, 6,00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop, 7.00 2. lulranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8,45 Jack pol, 8.59 Po domače. lO.OO Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 MaliO-klici, 14.00 Regijske novice, I5.00šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Hlmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Popčvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s6Pack Cukurjem, 23.00Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Univox) ffïïm: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6,15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton. 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. Î1.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17,00 Kronika,17.4SJackpot, 18.000dmev•ponovitev,19.00Noví• ce, 19.15 PREPLETanja. 23.00 M.l.C. club, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) 5.00 Začetek jutranjega premama. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 PoročQo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure}, 10.00 Novice, 11.00Kulturni mozaik, 12.00Nov!ce.l2.1SOd pikado pelka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-s hiti prežeto popoldne {do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skřivanka, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00 Festi valj ada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom,23.00 ¥T Label, 24.00 SNOP (Radio Celje -gostitelj SUvester Javornik} Dočakali smo ga-lato 2008'sTsnjo Sema in Robijam Tomaije m. Srečno 2008! v letu 2008 vam ekipa Radia Celje želi, da se vam uresničijo vse vaše želje. Pri tem vam bomo skušali pomagali in poskrbeti za Čim boljši program Radia Celje, hkrati pa tudi za čim boljšo spletno stran www. radioc elj e.com. Če imate kakšne pripombe ali pohvale, nam lahko pišete na radio@radiocelje.com. Hkrati vam ponujamo tudi sodelovanje v akciji Vaše skrite želje uresničila Novi tednik in Radio Celje, Sporočile jih lahko na omenjen elektronski naslov ali po poŠti na Ra- dio Celje. Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za skrite želje. Želje so lahko zelo različne, morda bi radi počeli kaj nenavadnega, spoznali koga ,.. Morda veste, kaj si želi vaš prijatelj, prijateljica, žena, mož, sosed ... Prepustile domišljiji prosto pot. Naj se vam uresrúčijo vse vaše skrile in odkrite želje! Hvala, ker ste praznovali z nami. Objavljamo nekaj utrinkov, kako smo se mi poslovili od starega leta in stopili novim izzivom naproti. Andreja in Robi sta zaplasala pradnovolatni ples. 20 VBDČM RADIA CELJE TUJALISTVICft t APOmoiZEHMBALANDf^T. ONEREimC {6} 1 INMrARMS-KYlAMMOGUE {1) 3. BimY-QXB£CAJllAr (5| 4. 6ABYUIVE-NCOŒSCHERZIN^ (5) 5. LOVEISHERS-SOPHIťHlJSBEXTOfl {2) a HOWLONG'EAGlfS (3) 7. STEVE£ĐWARDS (2) 8. CAILTKESHOT^ GIRLSAIOUO (3) 9. POfiNORAMA-MOUSSET.fEAT SHARONPHUJP$ (4) laH^tESSWHENSl^SMIliS-BACKSTBEET80YS {1| DOMAČA lESIVICA 1. PlfŠ'-TRKAJ 12) 2. MmJU §ANKR0CK8 HNKARAKOVAČ {4) a vLAsms^m-otm (5) 4 NA2AJ-MimT6slOSEfEAT BeVĆ jI) 5. MAMINSIN-NmPUŠi;U) (1) 6. NAFTAUN-ORU^MmVIHP^IKOV (4) 7. 26(^EGAVPIRAN- CARPE {2t 8. OtMDUr^DUM-POPOESlGN (3) 9. 90 NORIH GIAV-URŠA6PR (S) iaPRIOINAPOMOČ-Cl£A {3j Pn£ĐL06A ZATUJO 1£$TVICÛ: GONE 60NE60NE{DONEMOVH)Ofy I-RO^PIANTANO BiUSOH KRAUSS lAimoaA -EROS RAMAZZtmi PREDLOGA ZA [>OMAČO USTVICO: LUNA'NEXYS VRTlUAK-NEiSHA lyoKiinc.OiKtniskaul.4d. Šmrsjs pri Jelšah TeisBIutnšek, Ufn» herojd Staneta 57b. Žalec Nagfaisoca dvigrnti kaseto, »3 )o podaija ZÏ7RTVS. na oglasnem «IdelkuRedia Cs^ L£StvKo 20 vročih laFduj po^lats vsalup sobola c»b 20. uri VimUJUC POLK IN VALČKOM 2007 CEUSKIH5: T NEBOM ISKAL- ANaBRANíTAKUV^ARJA 2. MAMtNESOlZE-MOORUANi Z »)0EČANE2A-GOLTE Z NAJINE NARQSS-mZICaJSíO 3. UŽIVAJV^OAN-ZAPEiJfVKE 4. lUaASEMTE-VESQÍŠTAJERKE t KOSPETJEVEČER- POOKRAiSKIFANrjE SLOVENSKIHS: 1. KUFFim£MOV-MAUBU 1. SLAMNATllZG(M)fll-\^GOR£NJa 1. PRVIIO-MLADIOOCmjQ 2. N1Ć NEOKlfVAJ-ALPSKI KVimF Z ČEZPLOT-AJOA 3. MMHP^LAŽI-TAPAAVH6 4. nOEŽ&A-MOORIV^ 5. ^ENGlAŽ-^ORINZUnZVOKI Ena od zmaoovalk v akciji Full Cool Demo Top je bila tudi Patfidja Peklar, ki ima h svojo lastno skladbo. V pravljični deželi je zapela skledbo My heart will go on. Prednovoletno vzdušje nem je v pravljični deželi sku-sala s skladbo Boj pričarati fullcooldemotopovka Radia Celje Neža Šporer. novi tednik NASVETI Barvit skok v novo leto Ste veselo skočili iz starega in varno pristali v novem letu? Se Uiiko pohvalite« da je bil vaš pristanek tokrat res izviren? Ena najbolj cenjenih Človeških vrlin je v našem divje posnema j oče m svetu namreč prav izvirnost. Roberto Ca-vâlli. sloviti modni oblikovalec» pravi> da je tudi izvirno oblačenje prava umetnosti Navdihujejo ga ženske z močnim značajem, saj se počutijo svobodne in stabilne, predvsem pa v vsaki situaciji izjemno ženstvene. Vendar vsa umetnost izvirnega oblačenja oi zgolj v oblačilih, pogosto zna bili bistvo v modnih dodatkih. Tistih maihnih podrobnostih, ki zaokrožujejo modno z^oó-bo. Ali Še večjo napišejo povsem rm novo. In ker je leto Še novo in mlado, bo morda Pripravila; VLASTA CAH ŽEROVIsnK kar pravi čas, da obrnete nov Ust tudi v načinu oblačenja, poiščete nov osebni slog. "Barve? Vsekakor, vendar ne le na bluzah in krilih ali celo zgolj ruticah. Moda predja-ga, da se obarvate »od spodaj navzgor«, začenši z obuvali in nogavicami. Seveda je moda eno. stabilen in predvsem stopala ter hrbtenico varujoč korak pa drugo. Za posebne priložnosti ali Če ne pešači te veliko, pa je le zabav- no pogledati letošnjo zimsko obutev, ki se veselo dviguje od tal. Na vratolomno visokih petah in debelih podplatih, ki imajo poleg estetske še eno dobro lastnost» saj snežna brozga in luže nasploh ostajajo tam nekje spodaj, naša stopala pa so tako zaščitniško dvignjena, da jim mokrota ne more do živega. A tudi, če ste zaprisežene »brez-petnice«, moda ne pozablja na vas. Razvajati vas namerava z visokimi škornji» ki imajo sicer nekoliko debelejši podplat, pa zato le centimeter ali dva visoko široko peto. A da nas ne zanese iz napovedane poti - barvita so najnovejša obuvala tako veselo. da kar podvomimo, če gre res za zimsko modno sezono. Najbolj zaželene s strani mode 80 tiste barve, ki jih zima najbolj potrebuje. Sončno oranžna, rdeča, rumena ... Pogosto kombinirane s klasiko v Črnem. Za ek-stravaganten korak na še manj konvencionalno stran barvne lestvice poskrbijo odtenki ciklame, globoko vijolične, smrekovo zelene in pariško modre. Če jih boste zagledali v trgovini - ne dvomile,le kupite jih! Kenobarv-nim. sivini ali črnimi oblačilom bodo kot pravi barviti posladki! UREDIMO PRESNOVO Obstaja veČ razlogov za težave z želodcem in Črevesjem. V svojih prehranjevalnih rovadah nimamo reda. temveč jemo. kolikor in kadarkoli želimo tn karkoli želimo. Ne čutimo« katera hrana je za nas primerna in zdrava. Vsak posameznik potrebuje drugačne hranilne snovi in vitamine. Nekateri potrebujejo več zelenjave, nekateh več mesa. nekateri več sladke hrene in nekateri več kisle, drugi pa slane. Te potrebe so odvisne od našega fizičnega in energijskega stanja. Pri prehranjevanju je potrebno upoštevati tudi osebne elemente. Tî so voda. les, ogenj, zemlja in kovina. To so gradniki osnovne življenjske energije. Če nam manjka zemlje ali je imamo preveč, se pojavijo težave s presnovo, saj element zemlje vpliva na želodec Tud t ob presežku ali pomanjkanju elementa lesa Čutimo vpliv na presnovo, saj je les povezan z jetri. Kovina je povezana s črevesjem. Če ima nekdo premalo ali preveč kovine, bo tudi imel težave s Črevesjem in s presnovo. Pomemben dejavnik ze presnovni sistem je tudi gibanje. Več gibanja povzroči boljšo cirkulacijo in boljšo prebavo. Naslednji raztog za presnovne probleme je čustveno obnašanje, če med jedjo nismo umirjeni, če stalno razmišljamo, hrane ne moremo presnavljati dobro. Med jedjo je treba uživati Če smo nervozni, stresni in skrbimo, to vpliva na Živčevje, hormone in cirkulacijo, ti sistemi pa vplivajo tudi na presnovo. Če želimo izkoreniniti presnovne težave, moramo izkoreniniti težave v vseh teh sistemih. To je mogoče doseči, ko smo v popolni energijski harmoniji. Popolno harmonijo dosežemo, Če smo sproščeni, za-dovoi)ni. umirjeni, radostni, Takšno sproščeno stanje za dosego harmonije je priporočljivo vaditi vsak dan vsaj ziutraj in pred spanjem. O uČinkovHi vadbi nas lahko pouči nekdo, ki popolno harmonijo Že obvlada. Dobro je tudi, če si pridobimo analizo naših petih osnovnih ele< mento v (na primer po kitajski metodi »Štirie stebri usode«}. Potem vemo. katere barve in oblike nam ustrezajo in katera hrana nam bo najbolj pomagala do energijskega ravnovesja. Lea in Dušan Zgonik, vodji in svetovalca Centra za kvaliteto življenja SPIRALA m SPIRRLR LJUBLJANA CELJE center za kvaliteto življenja 0^1^630-888 www.spirala.org KLJUČ 00 ZDRAVEGA. SREČNEGA tN USPEŠNEGA ŽIVUEN J A » GLAVOBOL - NASV1DENJE - Tečaj za odpravo glavobolov in migren v Celju. 28. 01. 2008 • ENERGIJSKO SPROŠČANJE - dan na dan • NOVITA - več kot masaža novitednik iiiiiiiiw.novite(lnik.coin 26 ZA AVTOMOBILISTE novi tednik PorscNeavenna GTS Četrti cayenne je GTS To, da gre nemškemu Porschcju zelo dobro« je že dolgo znano. Tlidi lansko poslovno leto (2006/07)» ki s« je končalo 31. julija, je bilo zelo uspešno, saj je tovarna naredila 97 tisoč avtomobilov in imela 7>4 mi-Ujarde evrov prometa. Zelo uspeèen je bii športni terenec oziroma SUV cayenne, saj so jih prodali več kot 33 lisoč. Doslej je tovar- na ponujala tri izvedenke -cayenne, cayenne S in turbo cayenne - januarja pa bo stekla prodaja izvedenke GTS. Načeloma je ta različica nastala na osnovi cayenne S, navzven pa se s svojimi velikimi odprtinami za zajemanja zraka spogleduje z naj-močnejiim turbom. Motorje osemvaljnik z gib no prostornino 4.8 litra in z 298 kW/ 405 KM ter navorom 500 Skiro Skiro d.o.o., Latkovâ vas 214A, 3312 PREBOt-D Nm. Moči je nekaj več kol pri cayenne S (plus 20 KM), navor je ostal enak, po tovarniških podatkili zmore avto največ 251 km/h, medtem ko je pospešek do 100 km/h hitrih 6,5 sekunde. Cayenne GTS ima seveda stalni štirikolesni pogon, tudi reduktor pogonske moči, kar dokazuje, da spada med zmogljivejše. Načeloma je avlo opremljen s klasičnim ali zračno vzmetenim podvozjem; slednje je na voljo za doplačilo. Zračno vzmetenje omogoča različne nastavitve dna vozila od tal, kar je odvisno tako od hitrosti kot tudi od vrste cestne podlage. GTS je ob tem prvi cayenne, pri katerem je mogdče kombinirati klasično vzmetenje s ďemí vrstami nastavitve blaženja, medtem ko sta menjalnika dva -ročni in samodejni tiptronic S. Cene? Januarja, ko bo GTS mdi pri nas naprodaj, bo stala varianta z ročnim menjalnikom dobrih 86, z avtomatskim pa nekaj več kot 89 tisoč evrov. Tel.:+386 (0)3 703 12 20 fax:+3a6 (0)3 7031221 ... sedaj na novi lokaciji v Latkovi vasi! tríiktiírf tnlícAT, Muap^, tci/ûrnjAh, osthnAi^tlbf^ia/ikjitxr AL »» aib rv , VJ fáoribonko lé, C*f{« wwv.ovfodeliretf/femer.sl MEniLCl pretoka zraka vw.audUkoda-i.9tđi KATALIZATOR UNrV£RZALNI LAMOA SONDE KOMPRESORJI KUME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE &ob€řiel elektromotor, kj bo zmogel 100 kW in bo imel 256 Nm navora, električno eneigijo pa bodo dobavljale gorivne celice, v katerih se vodik veže z atmosferskim kisikom in ustvarja energijo, ki se pretvarja v elektriko. Posebnost oziroma bistvo so seveda ničelne emisije škodljivih plinov. Kot napovedujejo, bo Honda clarity-ja ponudila tudi v najem (v Kaliforniji], pri Čemer naj bi stroški me^Čnega najema znašali približno 600 dolarjev skupaj s stroški vzdrževanja in zavarovanja. Prenovljeni murano Nissanov murano spada v razred Športnih terencev (SUV), nekateri ga uvrščajo tudi med t.i. crossover je. Nissan je avtomobil prav nežno spremenil oziroma prenovil, pri čemer soie spremembe res precej nežne ali skoraj neopazne. Še naprej bo avto na voîjo le s 3,5-Iilr-skim bencinskim V6 motorjem s 195 kW/265 KM. Avto bo najprej na voljo v ZDA, proti koncu leia 2008 pa tudi pri nas. ÂYie iOL KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEC Pokličite no brezpločno telefonsko številko 080 20 86 Vprašo|te za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mL Ob vpisu v teca| CPP podorlmo 1 uro praktične vožnje* Tečaj CPP A-, B-, C-, D-, E- in H-kategorije v ponedeljek, 7.1.2008, ob IG.uri. tednik Obvestilo za naročnike Maročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male aglass v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti- 4 male oglase v Novem ted» niku do 10 besed in čestitka na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma 2 osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. ^'TTOTTTTni VOZILA PRODAM FORD focus, lelnlk 2003,5 ml srebrne borve, S9.D(I0 km, klimo..., prodom. Telefonů^) 836-955,05120^64. PEUGKiTbckser furgon 2,5 td, letnik 1995, prodom.Won041 389*370. 66^7 % 5, letnik 1993, reg. do 9/2008, prodaní. Tetefon 051247-703. 67i2 PASAT 1,9 Idi korovon, mete Ino črns barve, lelnik 2003,prodom.Telefon 041 642-070. 6763 TAM 60.80.90.no, po delih, v^bcstor 12 v, prodom.Teleion04l 642-070. 6763 PRODAM TRAiCTOR Slo/e 404, re^., lepo ohronien, přodflm.Telefon04Í 355^3. 6707 TRAKTOR Ford, 45 km, obnovljen, brezbV ben, prodam. Telefon 0412)4-^24. 6?4e TRAKTORSKI vilicor, lićkoltiik koruze in cen 20 puholnik prodam. Telefon (03] 5793-264. 67« SNEZKOfrezo zekf ugodr» prodom.Teldlon 041 65).24?. 8823 KUPIM TRAKTOM, kni9tr|$kj slroj, moíd^uNívotor in lovomo vozilo, msnjse, fudi v okvori, kupim. Telefon 041 407 ^0. 6224 PRODAM HISO no Pečovju, v&tikoM 160 m^, porcelo 500 m^, vseliivo, prodom zo 98.000 EUR. Možnost mertjove zo stonovonje. Telefon 041 634-838. ^ mm.-^'m^ NEPREMIČNINE TR. 03 6461-006 041 ase 825 vnww.p9p*neprern)chlne.e0m STANHOVA, središče C^jo. Hi», 370 m\ prodom. Sempeler. Sfonovan}«, novo, v stari mestoo^i hiši, 100 m^, prodnm. TelsfQn04176B-769. 6654 EiKiobno stanovanje v Hrattnikij, 3S ni, leto 'jt^nóttie 1950, ^no ^inov^» 17.000 tts Podrobnosti ta www.tepsi KUPIM HISO oil porcelo zo vikemf, lokocifa Cerjè* okolica, do 20 bn, kupim. Telefon 041 397-2n. 6755 VlC10zapus(efiokmetijo,zgozdominlost-nim zojfl^emvode, kupim. Telefon 040 496-867. 6761 ODDAM POSLOVNE prodore, 160 m', vsi po^BQ zdravstvenega doma v Cel|u, oi dom. Telebn041 380-590. es» www.novitediiik.com l^BOD SQiPEQEanoGaDia iinhirtova 22. Celj« Ínfg'-farLr.>:v»«'}itpnitcnir' car»^ 034324222 vsakd3nod8.30do 13.00 • odkup vaie nepremičnine • cenitve nepremičnin •vpisivzemljilko hniigo - posredovanje, svetovanje in veren prenos lastnistve pri nepremičninah - sestave fcupoprodeinih pogodb in urejanje potrebne dokumenucije Promet t n«f>refni6nin*mi naj be var«ii, SAto uupaft* sani. Telefon 041 601 555 IZIETNIK Celje J. d., Aškerčeva (etie od^Q v nojem bife na A? Celiš. Inforrmi-cije po Nlefonu (03) 425-3451, 041 771-146, çospCNj Viktor Kukec.vcosu od 7. {lo 15. m. sprejemomo do 14.1. 2008. n NAJAMEM MAHIŠO hi», bivalni vikend oli dvosobno stonovonje v hiši vzome v najem slirli-Ionsko dniuno. I^ojemnino do 230 ČUR.Teiefon051 258-104. Š871 KMOIIO • zemljo vzornem v nojem. Ponud-bepoielefonuOSI 484-253. eeos nnmm PRODAM WÍ, Otok. Obnovi j^odvoubrtostonovo-nje, 53 m^, prodom zo 79.000 EUR. Tolefon031 66&-700,po17.un. p pim. Telefon 041 371-459- 87» PODARIM P£( zo centralno kurjovo in kopolno kod podcrim.T«Í€fon031 335'909. PRODAM ODÛJIŒ, 25(ezje pro»e, izločene brinje, ugodno prodom, motno doslovo.Telefon 041263^27. 5966 PRAW. od 90 do 150 kg. domoćo vzreja, prodom. Telefon 5823-379. 6âi7 ALUKOMEN montai Podjetje Al stavbnih in drugih konstrukcij d.d. Komen 129 a, 6223 Komen Smo dru2ba z dolgoletno tradicijo na področju Izdelave in montaže Al In PVC stavbnih In drugih konstrukcij, zaradi povečanega obsega del vabimo k sodelovanju samostojne skupine za montažo aluminijskih zastekljenih konstrukcij na področju Slovenije. Nastop dela možen takoj oziroma po dogovoru. Za vse informacije pokličite na tel. 05 739S-918 ali GSM 031 374-580. MťDIAFMKOMdAO.. Diina>ska 21. guMJana Celje: 031 508326 delovni ias: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!t! Hnnnaanioa THJCKO ýmefltolko. 200 prodom. Tete- for>041969^23. PRAŠtCA, 170 kg, krmljenego z domočo hroro, prodom. Telefon 041 794-270. 6749 ntASIŒ, petnojst, u nodoljnjo od 50 do 60 kg, prodorno. Telefon (02) 583-1656. 67$1 DVA simontolco mà, prodam. Telo-fon031747-454, è879 BIKCA, simentglec^rok 200 kg. prodom. Telefon 031 553-567. ^esi XIUVO za zakoi prodom zo 420 EUR.Te}e-fon031 45»75. 6776 MjUHNE pralk'e, od 25 do 45 kg, prodom. KoImIo menjom oli prodom. Telefon 031 408.157. B765 OSUČKA, siorego 7 mesecev, prodom. Ceno po dogovoru.Telefon 041 235^25. 6787 SV1HJ0 zo :Qko1 prodom. Telefon (03) 5709-155. ž 261 TliIĆKO simenlolko, slcro desel dni, prodom. Telefon {03] 734-7673. L3 miČXO simentoBu), $toro3 ledfte, prodom 20 220 EUR.TeIefor>031 509^67. 6810 PRAŠIČE, od 30 do 70 kg, prodom. Tdefon 714B-116. eâ26 KUPIM BiKCE ymenfoice, store 14 dni, kopím. Telefon031 251-363. 6799 PRODAM V OKOUG Vojniko prodom belo tn rddte vino, (eno 1 EUR/l lier. Telefon 5773-601031 704^26. 6693 VINO, belo in rdeče, mozm doslova, ugodno prodom. Telefon 03) 382-735. 67u CH]MAŒ vino má, približno 200IJOOI vinskego igonjo in oslolo sodje prodorno. Talefon041471-471 6822 fiElO vino, rtding, s^n in rdeče, žometru rroino, prodom, c&no 1 EUR. Telefon (03) 5741-361, 051 351-635. Cudvtk Senicojentjuf. 6762 VINO z bfoid, neskropfjeno, prodom. Tele-fon{03)57»892. 6766 DOMAĆE virw, neSn^flíeno, po 0,80 EUR/ liter, prodam. Telefon 5733^17. OSTALO PRODM ALUMINUASÎO prikoficoi noletno zovoro, dolžino 2,70 m, s ahřř>i6.Wiw I JEKLÍNKI zo plin, robove to zodn je blotni-ke nisun 1,6 stx in kozmetični stol, prodom.Tetefon031 335-909. 6774 XOTQ, 801,20 žgortjekoho, peôto je potrebno obnove, prodom. Telefon 040 74W35. 6773 ^IlillK mi drvo, zimske gume Miche^n, 205/55-16, domaće vím in opel kodett diesel, prodom. Telefon 051 344-245. 5771 KOVIi^dstsmo, 2.000Ukon1noolie, v Celju, prodamJ^fon (03) 5414-209. 6762 ntlKOUCO, ovtomobikko, tovorno, t^, nO' lelno zovoro, koson, 2,S* 1,7 m, v. k. -70 cm, nosilnost 750 kg, min. 390 EUR, prodom. Telefon041 421-000. p l8kr«nl fantje tlč^io preprosta, zvesta dekleta. Mnogo Jih je, zato purh ca. pozabile ne rBioôèranjaterph brez stroákov spoznajte Tel.: 03/57 26 319, 9sm: 031/836 378. iM^ (Mail, L». OoMji v» 6S. PiM. POSLOVNO ospesen inot Hce preprosto dekle zo troino, resno rozmerje. Telefota 031 807-376. ž2$8 GOTOVINSKAPOSOJILA m ODKOPI POSOJl D03400 EUR. Do 36 m«SM«v M osnovi OD, pûl»itmeiB vašega voiib nCÎUt UL XIV. «rls^e 14. 03/4289000 FCMUflSKASOdOTA. StMeta lUmMM 16,02/52130 00 , PE IÉAfllflOft,Pwtitae*U 3-8. 02/2341000 Pi SUwtal (kadM. Re^wira r, 02/tt1 2000 BOKAm.dM., Stov»t»i]ia27.1000 MuèQana NUMERO UNO KREPITI mtimikmrnmi, niDlUDOlOáHČASaUPOKOiENa 00 50% obremenitve, store obveznosti niso oviro. Kredi li no o»iovi vozilo in leosingi. Možnost odpîoôlo no položnice. Pridemo tudi no dom. NUMEStO UNOe«barl • MNr>tl(e «r 39. Mecitoot teL: 02/252-48-26, 041/750-560 POMLADNI veteriVobimo go^>e, mlojseoli starejše, M lelijo spoznoti novego mn-kego zo resno zvezo, do pokličete 031 612-541, od 15. ure tuprej oli polljrle SUSsporoiilo. Stik, & p., Koseskego 28, 1001 Ljubljono. n ZEMfTKA povedovoInHo Zouponje, ki je uponje v ljubezen povrnilo že već kot 10.000 osebom, posreduje zo vso starostno obdobjo, bre^locno zo mlojse ženske. Telefon (03) 572fr^19, 031 505495. Leopold Oresnik s. p.. Dolenjo vos05,?rebdd, n CEUAH, 55 let, zelispoznoli žen^zo obco-snc sroconjo. Pisne ponudbe po^frte no Now^nâipod^HOVOlfrD. S778 30.000 posredovanj« 11.000 novih l>02nan$tev |e bilo v preteklem (etu sklenjenih 2 nalo pomoćjo. Letce Ka* že. da jih bo se več. žaniéia posred> valnica za V9e genafacije Zaupanje, Dojenja vas 85. PreboU. 09/57 29 319. 031 SOS 49S, 031 830 376 HiTRO NAROČITE mmm Dvalmt na teden, ob torUh in petidh« lanimivo branje o uvljenjii in delu na območju 33 občin na Celjskem. Postna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa €1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mescce. Naročniki breiplačno prejemajo ie vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih bretplačnih tnalih oglasov, do ene čestMe na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. mň i 1^3 prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ V>ahpeteii4ibannwhttriait>leiwa}tke9a sporeda «laajiwostili sveta gla^laiabav. V uredništvu Novega tednika smo se odločili za decembrsko obdaritev naročnikov. Za vas imamo pripravljene lončke z znakom Novega tednika in Radia Celje. V^erjamemo, da bodo dobrodošli v teh dneh, ko vam bo prijal topel napitek, /raven pa zanimiv časopisni članek in prijetna skladba z radia. Svoj lonček boste prejeli na oglasnem oddelku Novega tednika. PrcSernova 19, Celje. Prešernova 19 300Û Celje NAROCILNICA Imo in fnmk Knj: Datum rojstva: Ulica: Nopretdicno nsročem Novi tednik li najmanj 6 mmm podp»: NT&RC d.0,0. bo podsikc uporabljal samo za potrebe naioini^ služte Novega tednika m novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 29 VDOVK upokojme, him 90zn0t) vdovo, ločenko ali tnomiro zo skupno znljen|e. Pisne ponvdbe poSjite no Novi tednik pod SřroSMA JETU. 6792 ZEKfnUposredovoInko Zvestobo, lOcvdfio Poioâitk, $. p., Ob vrtovih 5.3000 Cd|e, telefon 0313a4^6S,04D452-3a2. si ^mám. bi vem no bkovosten noćin p^iskolo o^bo u tmino zvezo. Kondidotke in kondidoti iz vse Slovenije, zozen^ebreiploćno. 6614 POD svojo streho vobimo kuhar^ (m/l). Zozeleno je gostinsko izobrczbo, smer kghor, vsoj 2 leli delovnih izkušeni komunikottvnost, prijcznost. kreott^ nost in vestnost. Nudimo redno uposlV lev v urejeflem okolju irt stimulotivno ploôlo. Ptsn« vloge pošljite no noslov: Penzion Pork Loško, Tr^jborjevo ifliro 5, 3270 Telefon (03) 7343-3Í6, od 8.éo1S.30ure. n TAXi 113, btezplačria Srevilka DELOVNI ČAS NON STOP Zoradi ŠinNs dejavnosti tičemo sodelavke/sodelavce • VOZNIKE • stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.Ov Moriborsko 204, 3000 Celje ORGANQATOR transportnih storitev. V svoje okolje vobimo ombiiioznego in dino-m'ôdgo posomezniko^«IIH.7.1. PLANET TU KdMiutDQrafi ti pfidrioHo pnvka do •firwDimk* pregratu. Btovnilt 20.09. 22.30 Pr*dialM)n»he «dralii 21.00, 23./0 Fnnitk in oUmI iahitfli jeTer« 11.50 16.10.18.0S ZtSiriflt 1I?0 tno is.sa 1B.30 Čtfctj fihn - ptétwiovijw 1130. 14.2Q. 16.20. 1B.20 Zkti hoinpM îm,2Z50 fihn • finhroftizmno 10.q0 12110 1*.1D. 16.00.18.0Û Afmrtild ^angsiar 1L1D. 1*30. im2B.5a.?j:&? Noč faravnie 20.3C. 23.00 Afiofi pni) pratfaioria 12,40. 1440.16.40, 18.40.20.40,2Z40 Zboflotn, piraiha 14.15.16.45,19.10, 2r3a 23.5S Pomlid v Bosni 13.00.17.00, la.oa 21.10.23.20 liCENDA: pfeđ«»vt M v$dk dtfi pfůtístavssovpeaURSDbwo pgditart io i^on? in PCTEK 18.00 StM inMli ravobeijo ali no? 20.00 Zlatt vrata SOBOTA 18.00 Sttavnta 20.3D Smo imfi ravMio ali m? HBXUU 20.30 Zlaiavnta SREDA 18.00 Sictco 20.00 Nadzor SLOVENSKE KONJICE PETÏK 18.00 Vanillin dmrnk NEDELJA 20.D0 Jk«))^ in M PRIREDITVE PETĐC4.1« 10.30 in 16.30 Muzej novejše _zgodovine Celje_ Demonstrâcijâ obrtnika zUUar Mirosla v Bchčič 18,00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik MPZ KUD Frauceu Prešerna Vojnik koncert 18.45 Cerkev sv. Jožefa Celje MeSâni pevski ^>or Celeia Celje božično-nomiemi koncert SOeOTA«9.1« gJ30 do 12.00 Središče Goto vel j Kmečka tržnica liEDB4A,6,1» 10.00 Cerkev v čreSnjicah Koncert po sveli maši 14.00 do 20.00 Celjski dom Celje - _mala dvorana_ Dokumentarni tiJm o življenju ÍD delu Bnina Groeninga, o iz-celjevanjib In pomo^h rastlinam, ljudem, živalim Í7.00 Osrednja knjižnica Ce^je - Levstikova soba_ Alžirija, po največjem s\«t0vnem muzeju na prostem predaval bo Eadovan Riedl 19.00 Kristalni saJon hotela Evropa Besede miru vid£opredstavitev posnetkov govorov I^^maRawaia RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od SkoO-je do škofije: Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije, do 30.9. Galerija sodobne umetnosti Cel|e: it3fMiift£ilzoâvoCisprŒenco.do25.1. Galerija Mozaik Celje: razstava li* kovnih del iz stalne umetniške zbirke, do 31.1. Calcfija Mik Vbpik: likovnadela (o^a naplatno) TbmaŽaRavmkarjaizijnb-liane, do 17, i. Avla splošne bolnišnice Celje: raz-Slava Svetovni dan miru« gradiva dijakov Srednje zdravstvene Sole Celje pod mentorskim vodstvom Cvetke Pangerl in Petra Čepina, do 15.1. Razstavni prostor Cinkarne Celje: fotografka razstava Portali. umetnlSke íotograHje Francija Horvata, člana foto krožka DmStva ljudske tehnike Cinkarne Celje, do 31.1. Hotel Storman Celje: razstava likovnih del (olja na platno) Vlado CerSaka. do 31.1. GaJerija Marcator centra Celje: 3. re^jska razstava - likovni izzivi 2007: l\jdi Crna je barva - izbor likovnih del (slike v različnih tehnikah), do 9.1. Galen|aVolkCeljei Eva na ikonah, razstava Dkovnih del Irene Polanec in olja na platno iun/aKraicovu, do 31.1. likovni salon Celje: Tomaž Tbma-tirc Iz moje glave, večmedijska razsta» va, do 6.1. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster Izdelek na ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od dnige po* lovice 19. stoletja do danes, do 31.3. MNZC- Stekleni fotografski atelje Jospa Pelilcana: Fotografska občasna razstava/oířpi^úkan (IS8S-197?) kronist. do 30.6. Špesov dom Vojnik: Tretja adolescenca, umetniške fotografije Ž^e Vffii-niko, do 7.1. Galerija Mik Vojnikj olja na platno, razstava likovnih del TámůžaRoxmikaX' ja, do 10.1. Prostori MDPM Celje: razstava likovne kolonije ob tednu otroka Mladi in prosti Čas ter razstava naj boljših Zoi* sovih štipendistov študentov, do 31.1. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheolc^ razstava z Upidahjem, kulturna in umei-nostnozgodovinskd razstava, razstava o ALmi M. Karlin. Pokrajini^ miuej Celje, Planina pri Sevnici; EtnoloSka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur; stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laâka Laško-potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Veliki LaSČani: Kari Valentinič. www.radiocelje.com Knjižnica Gimnazije Celje-toiler Ih kovna dek dijakov umetniške Gimnazije CeljeCenier. Galerija Mozaik Celje razstava stalrte umetniS(e zbirke. Muzej novejie zgcidovine Cdje: Živeti v Celju. Zotozdra vstvena zbirka. Muzej novejše zgodo\^e Celje -Otroàki muze) H«inanov brlog: C^ ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotograiski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Gaterija Vlada Gošaka Cdje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochiuaut IVeraerje, restavracija na celjski ždezniiki postaji, Celeiapark Celje in PoŠta Cdje: likovna dela VladaGeriaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Gđleri>a O^na Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature tn Energy Deagn ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskaija Kogoja ter grafik Rudolfa Španz-lo na temo Celjski ^fi. Minoitďd samostan Podčetrtek: Her* banj, dragulj kulturne dediščine • zdravilna zelišča» stalna razstava MarijeCa-ber KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONAtNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje • pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi momjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428 8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-4042 DRUŠTVO OZARA CELJE pomočljudem s težavami vduševnem zdravju; Krekovt^3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 aH 03 427-95-28 DRUřTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE iN OTROKE- ŽRTVE NASlUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dnižtv&-SQS@dru&tvo-sos.si ZAVOD VÏR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 268 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBORCEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Mdlgajeva4,Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: • za starše • za razvezane • za žalske, žrtve psihičnega ali fiačnega nasilja • za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja smoii Rekreacija za študentke: Društvo lL\K (Laški akademski klub) vabi vse študentke na skupno tekrei-ranjevsakc soboto med 17.00 in 18.30 v galeriji OŠ Primoža Trubarja Laško. m mleMO Redno dogajanje v dvorani: tae do ' Športna rekreacija: ponede- Ijek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Ttršek; KUDSuperstar-ples:torekob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanke Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. ur! in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Rekreadja: telovadnica Oš Fïanja Mal-gaja, sobota 14.30 re^Qja - odbojka, možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu ob 17.00 do 19.00. pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. .novitednik.com Zadnji rok z ^ j Boštjanom Dermolom ^ vsalc torek ob 19:30 na Radiu Celje Podjetje řfr&RC. d.0.0. Direktor Srečko šrot Podi nje opravlja časopisnozdložniško, radijsko in agen-ajSKoužno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 4225190. fax: (OB) M4l 032, Novi tednik izhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUK petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klaošek. Mesečna naročnina je 7.50 EUR. 2:a tujino je letr^ nansčnina 180 EUR. ŠieWlka transakdjskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafi; ne vračamo. Tisk; Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor Ivo Oman. Kovi lednik sodi med proiz^e. za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TCMHC Odgovorna urednica: Tatjana Cvim. Namestnica odg. ur: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sailah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadeagTLCom E-mad uredDÍŠt\a: tedrûk@>nt^^ ; E inaU tehničnega uredništva tehrUka.iednik^t-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urânica informativnega programa: Janja Intihar E-oiaiJ: radio(S'nt-rc.si. E'cnail v studiu: inio@radioceIje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozmari Petek, Urška SeliSnik, Branko StamejČiČ, Simona šclinič. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AOENCfJA Opravlja trženje oglasne«^ prostora v Novem tedni* ku in ïùdiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobkiac, Viktor Klenovšek, Alenka ZapuŠek. Rok Založnik l^efon: (05)42 25 190 Fax (03354 41 032. (03)54 43 511 Sprejem ogtasov po dekt pošti: agendja^t-n:.si novi tednik ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 25 evrov v Lepotnem studiu Sodin, Ska-letova 7. Celje 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov v GosliSču Miran v Dramljah 3. - 5. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe Remi Brague: Evropa, rimska pot Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. januarja 2008. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 21. decembra 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 101 Vodoravno: STVARNIK, TROMBOCIT. RIKO, SATAN, AM, NOE, ARA, TESAR, KROP, VESEL. ZAKA, BAGER, BALON, CV, UTE2. OJE, REGISTER, ENACEK. KE, VRACAJ, OSA, ORALO, UPE. SPISEK, AROMAT, AUN, BALSA, ONi. OJ. ONEK, DECA. EGON. DE, ULOM, ENKLAVA, COPATEK, ARKTID, NAJAVA. MIA, DA. . Geslo: Praznik Kristusovega rojstva. Izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 15 evrov za masažo • Carmen Hriber-šek, s.p., in bon za pregled v Biovltalu, d.o.o., Proseniško, dobi: Mija Lamper, Griže 117, 3302 Griže. 2. nagrado - bon za pregled v Biovi-talu, d.o.o., Proseniško dobi: Simoiia 2lender. Drensko Rebro 13. 3261 Le-sično. 3. ' S. nagrado • vstopnici za kopanje v bazenu Golovec in za drsanje v Mestnem parku, prejmejo: Hilda Ml-ias, 14. divizije 9, 3272 Rimske Toplice, Leopoldina Lab, Črni Vrh 49 a. 3304 Tabor in Jerica Krajne. Prešernova 25. 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošli. 2 b 7 S 9 10 U 12 là 14 15 16 17 18 19 1 23 26 27 Ime in priimek; Naslov; _ IP^ HOROSKOP fTn? Otm: Ob misli na lo, koliko lepega vas čaka. že zdaj izgubljate glavo. Če boste tako nada-ljevak, se vam lahko podre pre-nekateri načrt za prihodnost. Ste v ugodnem položaju., a poskrbite. da bo tako tudi ostalo! On: Ne razrniSljajie o tem, zakaj se vam je posrečilo, temveč skušajte čimprej izkoristiti nastalo situacijo. Pkložnost bo odšla prav tako hitro, kot seje pojavila, zalo ne bo časa za kakšne velike razmisleke. Ona: Čeprav imapartner kar nekaj muh. bi prav lahko našla ski^n jezik. Poskusite se mu bolj posvetiti, kajti zadnje Čase se vse bolj oddaljujeta drug drugemu. Naredite prvi korak, uspelo vam bo! On: V objemu stare prijateljice boste našli tolažbo in tudi začetek ljubezni, zalo izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo ponovila, Tïidi vam se obetajo boljši časi, tako v ljubezni kot tudi v poslovnih rečeh. m Ona: Previdno se bosti lotili priprav na pomemben poslovni korak. kivamobeiakarprecejŠ-r^e uspehe. Sprejeli boste pomoč prijatelja, ki se na te zadew spozna veliko bolje, kot se vi. On: Privoščite si krajši počitek in razmislite o svojUi dosedanjih ljubezenskih podvigih-Marsikaj se boste naučili, še več pa odnesli. Postite avanture na miru in se raje posvetite resnejšim opravkom. Ona: Srečali se boste z osebo. ki vam je pred Časom nesebično pomagala iz težav. Izka-iiteji dolžno spoštovanje. Kmalu boste ugotovili, da Je med vama še nekaj več. kot pa le prijateljstvo in spoštovanje. On: Le kako si zamišljate partnerkino zvestoba, ko pa vendar dobro veste, da ji svoje enostavno ne morete zagotoviti. Prijetna znanka vam bo všeč že na prvi pogled, kasneje bo sledilo še vse kaj drugega ... DVOJČKA Ona: S partnerjem bosta končno sedia in rajzčistila nesoglasja, kisov zadnjem času že pošteno načenjala ljubezenski odnos. Vedite, da je prav zaupanje in odkritosrčen pogovor temelj za vajino pňhodnost. On.' Sfcori pogovor s srčno iz-voljenko boste prišh do spoznanja, da ste tik pred tem. da se odločite za potezo, ki vani lahko v veliki meri spremen i dosedanje življenje. Pomislite še enkrat, ali si to res želite. Ona: Uspelo vam bo, da si boste ustvarili odlične možností za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer ste nekoč že pogoreli. Naj vas stari neuspehi ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače-predvsem boljše. On: Ne razmišljajte toliko o globini m pomenu nekega prijateljstva, ampak živite raje tako. kot vam narekuje srce. Na tak riačin boste uspeli tudi v tistem, za kar ste mislili, da niste sposobni realizirali. Ona: Na ušesa vam bo prišla zanimiva informacija o nekom, ki ga že daîj časa sl^voma opazujete. Izkoristili boste ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila. in preživeli resnično pmv-Ijičen konec tedna v dvoje. On: Nekdo v okolici bo nekoliko preveč radoveden, vendar bo za to imel tudi precej tehten razlog. Poskusite skleniti neke vrste kompromis, saj bo tako bolje za oba. Prepiru pa se raje na daleč izognite! KOZOROG Ona: Srečali boste popolnega neznanca, ki bo kmalu našel svoje mesto v vašem zasebnem Življenju, saj vas bo povsem očaral. Končno ste si to srečo tudi zaslužili, saj ste bili zadnje čase kar nekoliko prikrajšani. On: V odnose s partnerko boste spet vnesli tisto potrebno svežino in zabaven odnos, kar ste zadnje čase precej pogrešali. Življenje si boste prikrojili po lastnem okusu, kar vam bo prineslo kar precej veselja. Ona: Dosegli boste tudi tisto, kar si že dolgo želite. Prav tako vam bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet rudi na ljubezenskem področju, ki ste ga zadnje čase vse preveč zanemarjali. Bo pa sedaj zaio lepše^ On: Srečali boste nekdanjo simpatijo in kar naenkrat boste povsem spremenili trenutne načrte. Konec tedna boste preživeli v romantičnem vzdušju m ponoimo rmšU tisto srečo, ki ste jo po nepotrebnem izgubili. DEVICA ^ Orm: Partner vam bo pripravil nepozaben romantičen konec tedna v dvoje, saj bo imel za vas pomembno vprašanje, ki bo terjalo kar hiter odgovor, tako da pravega časa za razmislek enostavno ne boste imeli. On: Ker ste rojeni pod srečno zvezdo, se vam ta tudi tokrat ne bo izneverila. Poskusite naredili kaj tudi na poslovnem področju, saj sle v ljubezni storili že vse, kar ste Trwgíi. în še najvažnejše: ne bo dolgčas! VODNAR Ona: Se vedno vam nijasno> kaj v resniđ želite: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali pa vročo avanturo. Jasno vam je le eno: na dveh stolih se pač ne da sedeti. Pohitite, saj bo kmalu prepozno! On: Zadeve v poslih se bodo razvijale čisto tako. kotstepred-videvali, pa boste tako povsem pripravljeni na poteze konkurentov. hnance bodo sicer malo zamujale, vendar bodo prišle še pravočasno. Ona: Ne boste se uspeli izogniti nepňjetnim obveznostim, ki ste jih vse piedolgo prelagali. Toda na srečo se bo pokazala prav prijetna rešitev, ki vas bo v zadnjem trenutku vendarle uspela rešiti manjše kaiastwfe. On: Malo počakajte, naj gre raje kdo dnig v žerjmfico po kostanj. Šele ko bo jasno za kaj gre, povejte kar mislite, pa bo. kar bo. Nekdo vas bo prisilil, da boste v celoti razkrili čustva- Re-zuliai bo prav presenetljiv ... QGdHmeiill misek rola HouseMouse je umetniško in deJovno ime Staneta Špegla, zanimivega, povsem nezgo-vornega, izjemno ustvarjalnega in inovativnega Velenjčana, ki je tudi glasbeni urednik Radia Celje, Kdo ve» če sploh 5e pomni svoje začetke v punk bendu Dildos in pionirske čase Šank ročka, katerih ustanovni član je bil. Zdaj je eden najbolj uveljavljenih avtorjev in izvajalcev house, drum'n'bass in druge sodobne klubske glasbe, predvsem pa slovi po svojih »reciklažah« znane glasbe drugih avtorjev, po brezkompromisni fuziji različnih glasbenih slogov, pa naj gre za pesmi Rudarskega okteta ali z njegovim pojmovanjem glasbe povsem nezdružljivo melodično klasiko» pop ali kitarsko glasbo. Kaj zna in zmore, je pred novim letom dokazal tudi v Celju, kjer je pokazal in odigral svoj avdiovizualni performance v Umestusiumeinosti. BS Foto: SHERPA Božička Nina Maksa Brečka, direktorja Rimskih term, }e cel december razveseljevala božička Nina Mažgon. njegova lajnica. Če mu je tudi kaj prinesla« ni povedal. Foto: SHERPA , Boštjan in Anika Šujerd in Primorci so zagotovilo za pravo »fe§to«. In zanjo so ob zaključku koncerta orkestra Žabe poskrbeli Celjana Miha Alujevič in Boštjan Dermol ter Primorka Anika Horvat, ki so se izkazali tudi kol odlični improvizatorji. i^o, Anika je malo tudi bobnala, prijela pa tudi za dirigentko palico. Folo: GK Koilevcarja nadomeščata Dareta Dareta Beringa (na sredini), ki se je moral zaradi bolezni za nekaj časa posloviti od sodelovanja z New Swing Quartetom, nadomeščata kar dva Kozlevčarja» Sašo in Nino (desno). Kot pravi Dare, ki si zelo želi ponovno slati na odru. sta /anta odlična zamenjava, Kaj bo z New Swing Quartetom? Ga bodo v prihodnje sestavljali ata in sinova Kozlevčar ter Marjan Petan ali pa se jim bo po odhodu Ota Pestnerja pridružil Se kdo? Na odgovor bo vsekakor treba še počakali. Folo: AŠ Glasba, fotografija, video Na novoletni koncert Žab sta prišla tudi Goga in Troy, žena in sin Romana Fonde. Ta v celjskem plesnem orkestru igra saksofon, pa še njegov predsednik je, Ker se orkester odpravlja na do-pust zaradi finančnih težav, bo imel Roman veliko časa za fotografiranje In družino. Sicer pa lahko njegovo ženo Gogo te dni občudujete tudi VI v videospotu Mihe Alujeviča. Foto: NM ^ f Dobri mož z rdečo kapico Decembrski dobri možje so v Slovenskih Konjicah za svojega pomočnika izbrali župana Mirana Gorínška. Posodili so mu rdečo kapico in vse je steklo lako, kol mora. Vsi, ki so bili celo leto pridni, so dobili darila. Veliko je bilo pridnih, tudi občinski svetnik in predsednik KS Loče Janko Cakš. MBP PORi^^AVA ST£Biu POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODi? ŽELITE PRIMERNO OENAflNO ODŠKODNINO? PE CELJE, Liubljdtukdcesta 20 tEul^^* 080 13 14 PLESKA.RSXVO F/kSAJ>EIlSTVO ^KUGIER Kosovelova 16 3000 CEUE OSM 041 *f 1 Ofé Tel 490 9ttX