Št. 27 (16.677) letoLVI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja o v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja števukc DNEVNIK v za- sužnjeni Evrp TRST-II M/v 532958 c :.v Internet . . • norMil/ j&pnmorski.it 1500 LIR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma Žflb, legge 66296 - Filiale di Trieste Z gorice na oder Ob dnevu slovenske kulture Trst - Kulturni dom v nedeljo, 6. februarja ob 17.00 Gorica - Kulturni dom v torek, 8. februarja ob 20.30 Prirejajo: Slovenska prosveta, ^_________ZSKP in ZSKD SREDA, 2. FEBRUARJA 2000 Bodo O šoli odločali drugi? Marjan Kemperle Ce bo'uresničena »hipoteza o razsežnosti šolske mreže,« ki jo predvideva načrt tržaškega šolskega skrbnika Nicole Le-nocija, bo to za slovenske šole na Tržaškem prava revolucija. Zreducirane bodo v pet avtonomnih zavodov obvezne šole (od vrtca do nižje srednje sole) in v dve višji srednji Soli. Že spet je nad zamejskim Šolstvom zanihal Damoklejev meC »racionaliza- cije«. Tokrat pa ni pod udarom le nekaj šol, kot se je to rado dogajalo v preteklosti. Pod vprašajem je celoten šolski sistem. Skrbnik je oprl svojo »hipotezo« na neodložljivo uvajanje šolske avtono1-mije. V resnici je že posegel na področje reforme Šolskih ciklusov, ki predvideva strukturno spre-membo italijanskega šolstva. Tista reforma pa še ni bila odobrena, zato je vsako njeno predčasno uvajanje brezpredmetno. Šolska avtonomija res trka na vrata. Zaživeti bi morala v prihodnjem šolskem letu. O njej smo že mnogo pisali, največ v Času, ko je vlada v odlok predsednika republike vključila odstavek, v katerem je izrecno omenjeno, da za slovenske šole oe veljajo predpisi, ki se tičejo šol z italijanskim Učnim jezikom. Pred enim tednom je tržaški Šolski skrbnik izjavil, da bo pri pripravi svojega uaerta upošteval te nor-me, pa jih ni. . y pogovoru je sedaj tzjavil, da gre le za »hipotezo«, o kateri bodo AFERA HAIDER / PO PONEDELJKOVI ODLOČNI IZJAVI ŠTIRINAJSTERICE Zaskrbljenost Evropske komisije Tudi ZDA grozijo Avstriji z ukrepi Haiderja podpirajo švicarski populisti, Le Penovi skrajneži, bavarska CSU in ligaši Schussel in Haider sta se dogovorila o vladnem programu DUNAJ - Svobodnjaki in Ljudska stranka so sinoči dosegli sporazum o vladnem programu. Kot je malo po dvaindvajseti uri povedal voditelj Ljudske stranke Wolfgang Schussel na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil skupno z liderjem svobodnjakov Haiderjem (na sliki) bosta obe stranki s sporazumom danes dopoldne seznanila pred- sednika Klestila. Haider je dejal, da gre za program reform, ki bo užival večino v parlamentu. Predsednik Klestil sedaj lahko predlaga drugačno rešitev, vendar je to malo verjetno, Čeprav je avstrijski predsednik zelo zaskrbljen zaradi napovedanih protiukrepov proti Avstriji, Ce bi bili svobodnjaki vključeni v vlado. FJK / POTRDILI SKLEP, KI GA JE RIM ZAVRNIL Spet odobrili ukinitev Gorskih skupnosti Desnosredinska koalicija že tretjič izglasovala črtanje teh ustanov - Napoveduje se ustavni spor TRST - Deželni svet je že v tretje odobril zakon, s katerim ukinja gorske skupnosti: za ukinitev je glasovalo 34 svetovalcev desnosredinskega zavezništva, proti pa 8 svetovalcev opozicije. Rimska vlada je že dvakrat zavrnila deželni zakon, pri katerem pa Antonio-nejeva koalicija trmasto vztraja: tokrat je spet odločila, da bodo gorske skupnosti ukinili s prihodnjim 30. junijem. V zelo verjetnem primem, da bo vlada zavrnila tudi tretji sklep deželnega sveta, se bo spor med Rimom in Deželo usmeril na nov tir: parlament bo moral oceniti umestnost sklepa z -vsebinskega vidika, medtem ko bo ustavno sodišče moralo oceniti zakonitost postopka. V vsakem primeru se napoveduje dolgotrajen spor, ki se zelo verjetno ne bo konCal pred rokom, ko naj bi ukinili gorske skupnosti. Do konca postopka pa ne bodo smeli odpraviti krajevnih ustanov, ki se bodo potemtakem znašle v hudih težavah, saj so jim v deželnem proračunu dodelili sredstva samo do 30. junija. BRUSELJ - »Delimo zaskrbljenost držav Članic unije zaradi morebitnega vstopa Haiderjevih nacionalistov v avstrijsko vlado, a ne bomo prekinili stikov z Avstrijo,« to je vCeraj izjavil Romano Prodi ob koncu izredne seje Evropske komisije, ki so jo sklicali dan po napovedi portugalskega predsedstva EU, da bo 14 Članic prekinilo vse dvostranske stike z Avstrijo. Evropska komisija bo posegla le v primeru, da bi Avstrija kršila 6. člen Amsterdamske pogodbe, ki določa, da EU temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in svoboščin ter pravne države. Prodi je še navedel, da so sklep sprejeli soglasno, podprl ga je tudi avstrijski komisar za ribištvo in kmetijstvo Franz Fischler, ki je elan ljudske stranke. Medtem se množijo podpore ponedeljkovemu sklepu štirinajsterice. ZDA so vCeraj jasno poudarile, da bodo sledile zgledu EU in zamrznile odnose z Avstrijo, Ce bi Haider stopil v vlado. Haiderja so podprli švicarski populisti, Le Penovi desničarji in bavarska CSU. Za podporo Haiderju pa se je goreče opredelila svetovalska skupine Severne lige v deželnem svetu FJK, ki je predložila dokument z ostro obsodbo sklepa vlad članic EU. Na 3. in 5. in strani ČEČENIJA / KRVAV EPILOG BITKE ZA PRESTOLNICO Grozni tik pred padcem, branilci naj bi se umaknili MOSKVA - Prestolnica Čečenije Grozni je tik pred padcem. Čečenski uporniki so včeraj sporočili, da so se v noči na torek umaknili iz Groznega in se pregru-pirali na jugu države. To ruski vojaški krogi odločno demantirajo in trdijo, da je sporočilo le slepilo, s katerim poskušajo »teroristi« prikriti neizbežni vojaški poraz. Resnici na ljubo zveni skoraj neverjetno, da bi se kakih 2.000 čečenskih borcev prebilo skozi ruski obroč okrog Groznega. Majhnim skupinam se je morda uspelo pretihotapiti iz mesta, a ne taki glavnini. Ruska vojska je včeraj skoraj v celoti zasedla strateško momemben trg Minutka. Od 500 do 600 gverilcev se še brani med ruševinami nekdanje predsedniške palače, a so jim štete ure. S padcem Groznega pa ne bo konec čečenske drame, saj se bo gverilsko vojskovanje nadaljevalo v gorah južne Čečenije, kjer bo ruska vojaška premoč relativna. Prav tako ne moremo izključiti, da se ne bodo čečenski islamisti poslužili terorističnih akcij, tako v Čečeniji, kot izven nje. Rusi seveda trdijo, da so blokirali vse dostope iz Gruzije v Čečenijo, kar pa je malo verjetno. Gotovo nadzorujejo glavne prometnice, a ne stez in kolovozov, po katerih bodo gverilci lahko prejeli pomoč in okrepitve. Na 14. strani V letalski nesreči pri Los Angelesu umrlo 88 ljudi LOS ANGELES - Včeraj ob 16.45 po krajevnem času (ob 0.45 po srednjeevropskem času) je v Tihi ocean pred Los Angelesom strmoglavilo potniško letalo MD-80 ameriške letalske družbe Alaska Airlines. Na kraj nesreče so takoj prispele enote obalne straže, a niso našle nobenega preživelega. Na krovu letala je bilo 83 potnikov in 5 članov posadke. Pred usodnim strmoglavljenjem je pilot zaprosil losangeleške kontrolorje poletov za zasilni pristanek, ker je imel težave s krmilci za uravnavanje. Letalo je bilo iz mehiškega letoviščarskega kraja Puerto Vallarta namenjeno v San Francisco, od koder bi nadaljevalo polet v Seattle. * Na 14. strani Trst: skrbnikov predlog o sedmih avtonomnih šolah TRST - Novi tržaški šolski skrbnik Nicola Lenori je izdelal »hipotezo načrta o razsežnosti šolske mreže v šolskem letu 2000/2001,« iz katere izhaja, da naj bi na Tržaškem delovalo le sedem avtonomnih šolskih zavodov: pet zavodov obvezne šole (pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, na Opčinah, v Nabrežini in v Dolini) ter dva zavoda višjih srednjih šol (združeni šoli Prešeren-Slomšek ter Stefan-Zois). V okviru obveznih šol naj bi združili otroške vrtce in osnovne šole posameznih didaktičnih ravnateljstev z nižjimi srednjimi šolami. O predlogu bo prihodnji teden razpravljal Pokrajinski šolski svet, odločala pa pokrajinska konferenca županov. Na 6. strani Kmalu pokrajinski kongres SKGZ TRST - V ponedeljek zveCer je v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah zadnjič pred iztekom mandata zasedal pokrajinski svet SKGZ za Tržaško. Med drugim je sklepal o sklicanju pokrajinskega kongresa SKGZ za Tržaško, ki bo 26. februarja. Pokrajinski svet pa je sprejel tudi poziv svojim članicam in ostalim dejavnikom v Italiji in Republiki Sloveniji v zvezi z zaščitnim zakonom. Na 5. strani Stavka avtobusov brez hujših posledic TRST - Včerajšnje 4-urne vsedržavne stavke krajevnih javnih prevozov se je na Tržaškem udeležilo kakih 70% uslužbencev avtobusnega podjetja ACT. Stavka je seveda povzročila marsikatero nevšečnost, vendar res hudih težav le ni bilo. Stavko so oklicali vsedržavni sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTRASPORTI v okviru pogajanj za novo delovno pogodbo. Na 7. strani Pokrajinski svet zasedal v prazno TRST - Sinoči je zasedal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je imel razpravo o proračunu za leto 2000, ki pa tudi iz političnih razlogov ni stekla. Pokrajinski svet se bo ponovno zbral nocoj. Na 7. strani < OD 15. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA v veleblagovnici 1DUSSI Čedad - Trg Picco 14 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija Največja izbira krzna v FurianijkJulijski krajini TAX FREE ITALIJA Sreda, 2. februarja 2000 RIM / POL NADALJEVAL Z OBSTRUKCIJO r NASILJE / PO NEDELJSKIH DOGODKIH V NA RIMSKEM STADIONU n Par condido: spopad odložen na danes Berlusconi predlagal porazdelitev časa sorazmerno z volilno močjo vsake stranke RIM - Spopad se nadaljuje, vendar ne s tisto ostrino, kot so jo nekateri napovedovali. Poslanci Pola svoboščin se včeraj niso predstavili v zbornici za nagobčniki na ustih, pa tudi glasovanje o amandmajih, ki je bilo napovedano, se še ni začelo. Najbrž se bo morala zbornica o teh popravkih izreči danes, ker se je Pol včeraj opredelil za drsečo obstrukcijo. Vsekakor pa se okoli zakona, ki naj bi v prihodnje urejal politično oglaševanje na radiu in televiziji, nadaljuje merjenje moči. Silvio Berlusconi je včeraj predlagal, da bi televizijski prostor porazdelili sorazmerno s številom glasov posameznih strank. Premier Massimo D’Alema je res povabil opozicijo k dialogu in rekel, da je mogoče najti skupno rešitev, če tudi opozicija pristaja na načelo, da morajo imeti vsi enake pogoje, Berlusconi pa je popoldne predlagal rešitev, ki jo je večina dopoldne zavrnila v okviru odbora, ki usklajuje amandmaje. »Odpovedujemo se politični reklami, toda prostor, ki ga stranke same upravljajo v okviru propagandnih oddaj, mora biti porazdeljen sorazmerno s številom glasov,« je dejal Berlusconi in pri tem pojasnil, da bi veliki morali imeti veliko prostora, majhne stranke pa skoraj nič. Podtajnik v ministrstvu za pošto in telekomunikacije Vincenzo Vita je predlog bral kot »Berlusconijev poskus, da bi omejil poraz«, predlog pa je zavrnil predvsem zato, ker »bi škodil manjšim strankam«. Leva sredina se je skupaj z vlado dogovorila za drugačno rešitev, ki naj bi upoštevala enake pogoje za koalicije in za posameznbe liste, če so prisotni vsaj v četrtini volilnih okrožij. Predlog leve sredine bo podprla tudi SKP, saj je vlada sprejela njen predlog, naj bodo televizijska sporočila zastonj in to na vseh televizijskih in radijskih mrežah vsedržavnega dosega. Poleg tega je vlada obljubila, da bo sprejela priporočilo SKP o konfliktu interesov. Danes pa se bo začelo glasovanje. Poslanci se morajo spoprijeti z okoli 2.200 popravki, preden se bodo lahko izrekli o zakonu. Vlada ukrepa proti rasizmu na stadionu V skrajnih primerih bodo tekme prekinjene RIM - Po nedeljskem škandaloznem dogajanju na rimskem stadionu, kjer so med prvenstveno tekmo med Laziom in Barijem navijači razobesili transparente s kljukastimi križi in vzklikali balkanskemu krvniku Arkanu, se je končno nekaj premaknilo. Rimska vlada, ki je med glavnimi pobudniki evropskega odpora prah Haiderju, si namreč ni mogla dovoliti, da bi na italijanskih stadionih še naprej razgrajali skrajneži z »zaščitnim znakom« kljukastega križa. Notranji minister Enzo Bianco in ministrica za kulturo in šport Giovanna Melandri sta tako včeraj sklicala vrhove italijanskih športnih združenj in v sporazumu z njimi sprejela sklep, da bodo že od prihodnje nedelje tekme, med katerimi bodo navijači izpostavili rasistične napise, prekinjene. Povrhu bodo zaostreni tudi varnostni ukrepi na prizoriščih nogometnih tekem. Kot je dejal minister Bianco, je cilj tega ukrepa preprečiti vse vrste nasilja, tako fizičnega kot verbalnega, kamor sodi tudi razobešanje transparentov z rasističnimi in pritisemitskimi gesli. V takem primeru bodo tekme prekinjene vse do odstranitve napisov, v primeru ponavljanja podobnih dogodkov pa minister ne izključuje možnosti, da hi tekme inkriminiranega kluba potekale za prisilno zaprtimi vrati. Napovedani ukrepi so naleteli na zelo različne komentarje, tako med politiki kot med predstavniki nogometnih klubov. Vendar je treba izpostaviti tudi veliko večji posluh, ki vlada danes med nogometnimi klubi prve lige glede na nekaj let nazaj. Klubi namreč niso več pripravljeni izgubljati zaslužka zaradi peščice skrajnih navijačev. Za red na stadionih se je včeraj še pred sestankom na notranjem ministrstvu zavzel tudi predsednik vlade D’Alema, ko je dejal, da je »potreben močan in takojšen poseg za omejitev tega pojava«. Strinjanje z ukrepom obeh ministrov sta izrazila tudi predsednika oziroma lastnika obeh naj večjih rimskih klubov, Rome in Lazia, Sensi in Cragnotti. Sensi je bil previ, ki je že pred časom predlagal prekinitev tekem, če pride do neredov, medtem ko je Cragnotti že dolgo v vojni s skupinami lastnih navijačev, ki so znani po rasizmu in nestrpnosh. Nedeljske dogodke na rimskem stadionu Olimpico, kjer je aktivno vlogo odigral srbski nogometaš Mihajlovič, je v ponedeljek komentiral tudi selektor italijanske košarkarske reprezentance Bogdan Tanjevič. Izrazil je zgražanje nad napisom v čast Arkanu, ki je bil »na istem koncu kot kljukasti križi, zato je jasno, da pripada istim ljudem«, medtem ko Mihaj-lovičevega obnašanja ni hotel komentirati. NOVICE RIMINI / ZARADI GOSTE MEGLE Bompressi pisal Sofriju prek interneta RIM - »Tudi sam sem hudo zaskrbljen za Ovi-dia. Vsaka moja odločitev je vezana na njegovo usodo, zaskrbljen pa sem tudi zate. Mislim, kaj ti lahko roji po glavi.« Tako je med drugim pisal Adrianu Sofriju Gioorgio Pietrostefani, ki je bil skupaj z Ovidiom Bompressuijem obsojen zaradi umora policijskega komisarja Calabresija. Od trojice bivših voditeljev Lotta continua je samo Sofri odšel v zapor. Druga dva sta pobegnila, o Pietrostefaniju se govori, da je baje v Parizu, Bompressi pa naj bi se skrival blizu rodne Mas-se Carrare. Pismo, ki ga je Pietrostefani poslal Sofriju, je bilo objavljeno v včerašnji številki lista II foglio, s katerim je nekdanji voditelj LC sodeloval. O prostosti Bompressija in Pietrostefanija bosta v prihodnjih dneh odločala nadzorna sodnika v Genovi in Milanu, ki sta pristojna, potem ko je sodišče v Benetkah poudarilo, da za to vprašanje ni pristojno. Bompressi, ki je bil že pred beneškim procesom na prostosti iz zdravstvenih razlogov, je po zavmitivi revizije, v bolj kočljivem položaju, saj zaenlkat ni sodišča, ki bi lahko odločal o tem, ali mora spet v zapor, kljub temu, da bi mu biula kaznilnica lahko usodna. Z zvijačo ustavili oklepni avto in odnesli milijardo lir SANGEMINI (TERNI) - Banditi, ki so včeraj dopoldne napadli oklepno dostavno vozilo za prenašanje denarja in dragocenosti, so bili zelo do-misleni. Po prvih ugotovitvah policije so v motor vozila skrili solzilni naboj, katerega ekspolo-zijo so povzročili z daljskim sprožilcem. Ko se je začelo iz motorja močno kaditi, je posadka blindiranega vozila zavila na odstavni pas, segla po gasilnem aparatu in skušala ugotoviti, kaj se dogaja. Tedaj je privozilo mimo še eno dostasv-no vozilo^voznik se je ponudil, da pomaga kolegom v težavah, toda namesto gasilne naprave je potegnil na dan pištolo. Skupno s pajdaši se je polastil tako milijarde lir. Do napada je prišlo na avtocesti v bližini Perugie takoj po predoru Sangemini. Roparji so očitno dobro pripravili načrt, saj so skrbno izbrali področje, predvsem pa so vedeli, v katerega od dveh dostavnih, ki jih je imel zavod na razpolago, postaviti solzilni naboj. Mavrica: tudi vojaški tožilec začel predhodno preiskavo RIM - Rimski vojaški državni tožilec Antonino Intelisano (isti, ki je zastopal tožilstvo v zadevi Priebke) je začel predhodno preiskasvo o italijanskih vojaških misija na tujem. Poleg misije Mavrica naj bi predhodno preverjanje zadevalo tudi misijo Zora (leta 1997). Preiskovalci naj bi zaenkrat preverjali samo možnost, da bi italijanski vojaki zagrešili kazniva dejanja. Zato ni naveden ne tip kaznivega dejanja, kot tudi ni niko-gal na seznamu preiskovanih oseb. Gradivo zadeva samo morebitne sumljive dogodke. Človeške žrtve in veliko ranjencev na italijanskih cestah in avtocestah RIMINI - Včeraj je bilo najhuje na avtocesti Al4 pri Riminiju (na slikah AP) , kjer sta v verižnem trčenju dve osebi izgubili življenje, težak je tudi obračun ranjenih, kar 45, od katerih so tri sprejeli na oddelek za oživljanje, za pet so si pridržali prognozo. Prvi klic na pomoč je prišel že nekaj po 8. uri, ko je tamkajšnje področje prekrivala gosta megla. Kot so povedali nekateri očividci, je na severnem delu avtoceste med izstopnima postajama v Riminiju neki avtomobil z odstavnega pasa divje zapeljal na vozni pas ter se zaletel v tovornjak. Odbilo ga je na prehitevalni pas, kjer se je vanj zaletel avtobus, v katerem je bil sam šofer. Avtomobilist je imel srečo, saj je ostal nepoškodovan. Prišlo pa je do verižnega trčenja, nekatera vozila je zajel ogenj, ki je bil usoden dvema osebama. Iz enega od gorečih avtomobilov so v zadnjem trenutku rešili dveletnega otroka, ki se je peljal skupaj z materjo. Oče jima je sledil z drugim avtomobilom, ustavil se je in izstopil, pri čemer ga je udaril tovornjak. Nič hujega ni bilo, medtem ko so morali otroka odpeljati v bolnišnico, kjer so si zanj pridržali prognozo. Da bi omogočili dostop reševalnim avtomobilom iz Riminija, Ra-venne in Cesene, gasilcem in agentom, so zaprli še drugi, južni del avtoceste. Kljub temu so le s težavo prodrli do ponesrečencev, sprva so morali več sto metrov pešačiti, predno je lahko nudila prvo pomoč. Ranjence so odpeljali v razne bolnišnice na po- dročju Riminija. Velike težave so imeli pri identifikaciji dveh nesrečnežev, ki sta zgorela. Av- tocesto so odprli šele po dobrih sedmih urah, medtem pa je prihajalo do hudih zastojev tudi na vseh bližnjih cestah, na katere so preusmerjali promet. Podoben kaos je vladal tudi na avtocesti Al 3 Padova - Bologna, kjer je ena oseba izgubila življenje, ranjencev je bilo osemnajst. Našteli so devet verižnih trčenj, v katera je bilo vpletenih okrog 30 vozil, od tega 11 tovornjakov. Nekaj po 13. uri so odprli odsek Ferrara jug - Bologna, medtem ko je bil odsek Ferrara sever - Padova prevozen šele nekaj ur kasneje. Zaradi goste megle je prišlo do prometnih nesreč tudi na državni cesti 16 »Adriatica«, kjer je bil vpleteno tudi karabinjersko vozilo in kjer so našteli 12 ranjencev. O incidentih so poročali tudi s hitre ceste Ancona - Rim ter s samega področja Ancone. Razmere so se normalizirale šele v popoldanskih urah. Megla na področju Ancone pa ni povzročila težav samo v cestnem, temveč tudi v letalskem prometu, saj so morali odpovedati nekaj poletov. ' Včerajšnje prometne nesreče znova potrjujejo, da je febrhar rizičen prav zaradi megle: v zadnjih letih so se najhujše nezgode pripetile prav v v tem mesecu. V strahovitem veričnem trčenju na avtocesti »Serenissima« je 12. februarja 1996 umrlo 12 oseb, skoraj 100 je bilo ranjenih, vpletenih je bilo okrog 300 vozil. Tri leta prej, 9. februarja 1993, so na avtocesti Turin - Milan, našteli 9 smrtnih žrtev, ranjencev je bilo 97, vpletenih vozil okrog 200. V raznih nesrečah, ki so se 20. februarja 1989 pripetile na avtocesti sonca, pa je izdihnil0 13 oseb. AFERA HAIDER / PO PONEDELJKOVI IZJAVI ŠTIRINAJSTIH CLANIC EU O VSTOPU HAIDERJEVE FPO V VLADNO KOALICIJO Zaskrbljenost Evropske komisije Grožnjam se pridružujejo tudi ZDA Haiderja podprli švicarski Blockerjevi populisti, francoski Le Penovi neofašisti in bavarska CSU BRUSELJ - Evropska komisija deli zaskrbljenost, ki jo je v ponedeljek v skupni izjavi glede Avstrije izrazilo štirinajst članic Evropske unije. Komisija bo nadaljnji razvoj dogodkov v državi pozorno spremljala, z avstrijskimi oblastmi pa bo delovne stike obdržala. Tako je včeraj v izjavi, sprejeti po ponedeljkovi grožnji štirinajstih članic, da bodo zamrznile dvostranske politične stike z avstrijsko vlado, ki bi vključevala svobodnjake Jorga Haiderja, zapisala Evropska komisija. Komisija je posebej opozorila na svojo 'dogo varuha določil pogodbe o EU, vključno z opredeljenimi temeljnimi vrednotami: svobodo, demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države. Kot je bruseljska ekipa ugotovila na dopoldanskem izrednem zasedanju, sklicanem prav zaradi izjave štirinajstih članic, delovanje skupnih institucij v tem trenutku ni ogroženo. Na komisiji so v tem kontekstu poudarili, da v danem trenutku skupnih pravil ni kršila ne Avstrija, ne ostalih štirinajst članic. V izjavi komisija v ponedeljek napovedanih ukrepov s strani štirinajstih članic sicer ne omenja. Kot je razložil Prodijev tiskovni predstavnik Ricardo Levi, štirinajst držav ni delovalo v sestavi sveta EU, temveč so članice, resda pod koordinacijo predsedstva EU, zavzele politično stališče, za kar pravne podlage ne potrebujejo. Zato komisija po Levijevih besedah dejanj članic v tem primeru ne presoja. Sama komisija, pa politično ni delovala - odzvala se je zgolj kot varuh pogodbe in v tem kontekstu »spomnila« na temeljna pravila. Pri tem gre omeniti, da po pogodbi članica lahko izgubi pravico do glasovanja Pri sprejemanju skupnih odločitev, če grobo in vztrajno krši temelje, na katerih je grajena EU (svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in pravne države). Levi je pripomnil, da je Avstrija v unijo prostovoljno vstopila in se ob vstopu zavezala k spoštovanju do-ločenih pravil in načel. V tem trenutku Avstrije nihče ne obsoja, da krši demokra-hcna načela, je poudaril, na vprašanja glede vmešavanja v notranjepolitične razmere v Avstriji pa je odgovoril, da nihče ne komentira volitev, temveč razmere. Brez odgovora so bili na komisiji na vprašanje glede možnosti, da bi se Avstrija zaradi zapleta utegnila odločiti za blokiranje sprejemanja odločitev na ravni unije, vključno s pomembnimi vprašanji kot je širitev. Levi je tudi na to vprašanje odgovoril, da v tem trenutku delovanje skupnih institucij EU ni ogroženo - če bo, se bo komisija odzvala v skladu s pravili, ki jih določa pogodba. Gunther Verheugen, komisar za širitev, pa je bil včeraj mnenja, da Avstrija ne bo ogrozila širitve, ker to ne bi bilo v njeno korist. Navsezadnje meji kar na štiri države kandidatke (Slovenijo, Madžarsko, Slovaško in Češko). Ponedeljkovo izjavo štirinajstih članic EU je včeraj podprla večina evropskih politikov, bile pa so tudi izjeme, nekateri pa so izrazili pomisleke ob koristnost take grožnje. Povsem razumljivo je izjavo najodločneje kritiziral Haiderjev švicarski somišljenik Christoph Blocker, ki je prav tako predstavnik tako imenovanega alpskega ksenofobnega populizma. Prav tako ne preseneča podpora, ki jo je izrekel francoski neofašist Le Pen. Bolj vprašljive so podpore in pomisleki, ki prihajajo iz vrst predstavnikov Evropske ljudske stranke. Vodja te skupine v Evropskem parlamentu Hans-Gerd Pottering je namreč ocenil kot »pretiran« odgovor EU. Po njegovem bi morali pred »grožnjami in odsodbami« preveriti program FPO in bodoče vlade. Haiderjevi svobodnjaki so prav včeraj začeli v Evropskem parlamentu deliti svoj politični program, ker bo danes na dnevnem redu izredno zasedanje parlamenta posvečeno avstrijskemu primeru. V bran Haiderja so se postavili tudi bavarski krščanski socialci (CSU), ki izjavo ocenjujejo kot »nedopustno in nepojmljivo vmešavanje v notranje zadeve neke demokratične in pravne države«. Povsem drugačnega mnenja so ZDA. Predstavnik za tisk sveta za državno varnost David Leavy je včeraj izjavil, da bodo ZDA revidirale odnose z Avstrijo, v primeru da bi skrajnonacionalistična Haiderjeva stranka stopila v vlado in da bodo sprejele podobne ukrepe, kot jih je napovedala EU. Ponedeljkovo izjavo EU je podprla tudi Norveška z njo se strinja tudi češld predsednik Vaclav Havel. Nekateri politiki, intelektualci in politologi pa se bojijo, da bi lahko evropski sklep koristil Haiderju in ga v domovini še okrepil. Tega mnenja je tržaški pisatelj Claudio Ma-gris, ki se boji, da bi Haider vse izkoristil v priopagandne namene. (STA/CR) ____AVSTRIJA / ČEPRAV DR2AVI GROZI OSAMITEV_ Schussel vzhaja pri vladi s Haiderjevimi svobodnjaki DUNAJ - Tudi grožnja ostalih 14 držav-članic Evropske unije, da bodo povsem osamile Avstrijo v primeru, da bi Haiderjevi desničarski svobodnjaki sodelovali v novi vladi, v alpsi republiki očitno ne bo mogla ustaviti načrtovanega zasuk v desno. Predsednik Ljudske stranke (OVP) in dosedanji podkancler Wolf-gang Schussel tudi po kriznem sestanku, ki ga je včeraj dopoldne sklical predsednik države Thomas Klestil in na katerem je sodeloval dosedanji socialdemokratski kancler Viktor Klime, vztraja pri oblikovanju nove vlade s svobodnjaki. Hkrati je napovedal predstavitev skupnega vladnega programa ob prisotnosti desničarskega populista Jorga Haiderja (na telefoto Ap posnetek s srečanja delegacij OVP in FPO). Udeležbo svobodnjakov v novi avstrijski vladi sedaj lahko prepreči samo še predsednik republike Thomas Klestil v okviru svojih ustavnih pristojnosti. Klestil je po kriznem sestanku s Klimo in Schiisslom dejal, da glede nove vlade ni še odločil ničesar, Evropsko unijo pa je pozval, naj Avstrijo še naprej obravnava kot enakopravnega partnerja. Vodja ljudske stranke in kandidat za kanclerja v načrtovan novi avstrijski vladi Schussel pa se je včeraj znašel tudi pod hudim notranjepolitičnim pritiskom. Tako predsednik poslanskega kluba socialdemokratov v parlamentu Peter Kostelka kot tudi vodja avstrijskih Zelenih Alexander van der Bellen sta zahtevala njegov takojšnji odstop s položaja zunanjega ministra. Kostelka je Schiisslu pripisal odgovornost za »največji zunanjepolitični poraz Avstrije po letu 1945«, van der Bellen pa je napovedal, da bodo Ze- leni na izredni seji državnega zbora, ki so jo včeraj zahtevali, vložili nezaupnico Schiisslu. Socialdemokratski kancler Klima pa je izpostavil, da ostra reakcija držav-članic EU-ja, ki jo je včeraj potrdila tudi Komisija Evropske unije, ni naperjena proti avstrijskemu prebivalstvu, temveč proti udeležbi svobodnjakov v novi vladi in proti nihpvi pohtiki. Klima je ob tem ponovil, da se je vseskozi boril proti udeležbi Haiderjevih svobodnjakov v novi vladi ter da je vsak čas na raz- polago za oblikovanje vlade, če bi to narekoval položaj. Politični komentatorji pa tudi v do skrajnosti zapleteni notranjepolitični situaciji tudi včeraj niso izključili možnosti, da predsednik republike Klestil še ni izčrpal vseh svojih potez. Ob tem so menili, da bi se Avstrija v zadnjem trenutku lahko izognila popolni mednarodni osamitvi morda z oblikovanjem neke prehodne tehnične vlade, ki jo bi umestil sam predsednik. Ivan Lukan Avstrijski gospodarstveniki so zelo zaskrbljeni DUNAJ, CELOVEC - Avstrijsko gospodarstvo je z ve-hko zaskrbljenostjo sprejelo napoved držav Evropske nnije, da bodo Avstrijo politično osamile, če bodo v novi avstrijski vladi prisotni Haiderjevni desničarski svobodnjaki. Predsednik gospodarske zbornice Avstrije Madertha-ner )e predstavnike trgovskih zastopstev držav-članic vropske unije v Avstriji že povabil na razgovor, da bi Pjn pojasnil situacijo v drža-X1'razgovore, ki naj bi edili v naslednjih dneh, so edtem tudi vsi pristali, je Poudaril Maderthaner. redsednik avstrijske zve-o industrij.ilcev Fritz pa je teval takojšni krizni me-j Zment »od predsednika ; ^Ve. navzdol«. Opozoril s ’ ,a ie treba avstrijsko go-m,. arstvo rešiti pred na- d‘«m“.SS”rai P",e' t>rkr>?Cna zaskrbljenost je rizma na PodroC)u tu- avctVi avni predstavniki se toristicne zveze so ^____^ajizrekli za odločno informacijsko kampanjo v vseh državah Evropske unije, da se čimprej popravi v zadnjih dneh močno poškodovan ugled Avstrijie, ki da je slej ko prej napram tujcem odprta turistična država. Zaskrbljenost ni odveč o tem pričajo odpovedi že rezerviranih letovanj na Tirolskem. Odgovorni za turizem tirolske dežele Magreiter je včeraj sporočil, da so v raznih svetovnoznanih tirolskih zimskošportnih središčih že prejeli telefonska sporočila Belgijcev, ki se odpovedujejo rezervacija. Magreiter je pojasnil, da je večina Belgijcev izjavila, da ne namerava rabiti svojega denarja v Avstriji po Haiderjevih izjavah o Belgiji. Kritike na račun voditelja svobodnjaško-na-cionalistične stranke FPO je izrekel tudi tirolski glavar VVendelin VVeingartner, ki je član ljudske stranke, s katero bi moral Haiderjeva FPO sestaviti vlado. VVeingartner je namreč poudaril, da se bodo morali sedaj opravičevati za Haiderjeve izjave. Manjšina podpira nastop EU CELOVEC - Napoved ostrih bilateralnih sankcij držav-članic Evropske unije v primeru, da bi Haiderjevi svobodnjaki sodelovali v novi avstrijski vladi, je močno odjeknila tudi med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk j e v izjavi za javnost poudaril, da je kritika iz držav Evropske unije »v veliki meri upravičena, hkrati pa tudi nedosledna, kajti avstrijsko manjšinsko politiko so tudi že v zadnjih desetletjih diktirali Haiderjevi svobodnjaki«. Enako po njegovem mnenju velja tudi za politiko dosedanje kaolicijske vlade socialdemokratov in ljudske stranke. »Tudi če se je Evropa šele zdaj odzvala na zaskrbljujoč razvoj v Avstriji, koroški Slovenci ta korak vsekakor pozdravljajo«, je še dostavil Vouk in menil, da bo napovedani mednarodni nadzor Avstrije pozitivno vplival. Od nove vlade, ne glede kako bo sestavljena, pa si NSKS pričakuje takojšnjo uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe, v nasprotnem prime- ru bo manjšina sama poiskala pomoč pri mednarodni javnosti, je dejal Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in sosveta za Koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm (na sliki) pa je dejal, da je »silovito« reakcijo ostalih 14 držav-članic Evropske unije treba razumeti kot jasen signal Evrope »proti populističnim in ksenofobično-rasističnim metodam boja za oblast, ki bi z udeležbo svobodnjakov v avstrijski vladi dobile svojo potrditev s posledico, da bi se podobne sile tudi v Evropi ojačile«. S tem pa bi bila ogrožena kevropska integracija. . Haiderju padejo zdaj na glavo vse njegove izjave iz preteklosti, tako glede nacionalsocializma kot tudi glede tujcev, je nadaljeval Sturm in poudaril, da »Evropa očitno ni pripravljena dopustiti igranja na nizke instinkte in iracionalne emocije«. Sturm pa je ob nastali situaciji kritiziral tudi avstrijsko vodstvo, ki se je Haiderjevemu populizmu zoperstavilo »samo delno in nenačelno ter ga ponekod celo skušal kopirati«. »Zgodovinsko gledano je dober primer za to prav manjšinska politika na Koroškem. Odkrit spopad bi najbrž preprečil vzpon svobodnjakov na Koroškem in v Avstriji«, je menil predsednik ZSO. (I.L.) Nevarnost protievropske naravnanosti Avstrijcev DUNAJ - Sankcije, ki jih je napovedala EU, bi v Avstriji lahko izzvale protievropsko vzdušje in s tem še krepile položaj desničarskega populista Jorga Haiderja. To so po prvih analizah ugotovili raziskovalci uglednih javnomnenjskih inštitutov v Avstriji. Predstavnik dunajskega zavoda OGM Ba-chmayr je povedal, da so prve raziskave že pokazale, da Evropska unija v širših krogih prebivalstva provocira mentaliteto »Mi smo mi«. Vzdušja, ki bi kazalo na povečano voljo Avstrijcev po izstopu iz Evropske unije, pa kljuib temu raziskovalec ni zabeležil. (I.L.) OGLEDALO Če mesimo življenje s Droznimi besedami Ace mermolja V intervjuju za Primorski dnevnik je prof. Boris Paternu na vprašanje Mete Kušar:“Kaj mislite o jeziku sodobne poezije? ” odgovoril:“Strašanska besedna inflacija! Kritika bi potrebovala svojega gospodarnega Arharja. Potrebna bi bila raziskava, koliko so se besedila slovenske lirike podaljšala, odkar obstaja denarno normiranje verza. Prva in najbolj nujna bi bila danes jezikovno-se-mantična kritika poezije, šele potem vse drugo...” Osebno se strinjam s Paternujevo trditvijo, saj se sam s težavo znajdem med sodobnim, recimo, postmodernim (beseda bi potrebovala globlje pojasnilo) pesništvom ter s težavo razbiram, kar je po mojem subjektivnem mnenju dobro in kaj ne. Mislim, da tega ne zmore niti strokovna literarna kritika in se zato drži tendenc. Danes je smer v tem, da pesnik inventivne sestavi čim več besednih navez in dolgih verzov. Knjige poezij se razumljivo prodajajo v dvesto izvodih in zato ne izidejo brez državne podpore, sponsorjev ali avtorjevega samoprispevka. Z gostobesednostjo, predvsem pa z mnogimi odvečnimi in pomensko praznimi besedami del pesništva le odslikava sodobni jezik in govorico. Čeprav na poseben način odraža konkretno življenje in ima do besede odnos, ki ga imamo tako povprečni državljani, kot ga imajo (potencirano) politiki novinarji in vsi, ki se poklicno ukvarjajo s komunikacijo. V resnici govorimo, beremo in poslušamo besede, ki sproti izgubljajo na pomenu, so prazne, spremenljive in jih zlahka demantiramo. Na takšne besede tudi hitro pozabimo in niti ne preverjamo, če jim sledijo dejanja, skratka, če je ob besedi reč. To se dogaja v politiki, v kulturi, v gospodarstvu in v našem vsakodnevnem govorjenju. Odkar ni jasno začrtanih ideologij in idej, odkar zmaguje ena globalna misel s svojo resnico in odkar ni več usodno, če si tu ali tam, so besede borzno blago, ki spreminja vrednost iz dneva v dan. Primerov za to je žal nešteto, omenil bom nekaj drobnih. V časopisu sem prebral resnično in hecno anekdoto iz političnega življenja. Fabio Mussi, načelnik svetovalske skupine Levih demokratov je v Livornu napadel Berlusconia zaradi par condicio. Med drugim je dejal: ”Vsa Berlusconijeva strelska moč ne temelji na pogramih in na ljudeh, ampak na virtualni resničnosti tega, kar se prikazuje, in na, lažeh. Zaradi tega vpije proti par condicio, govori o zaroti in se zaganja proti normam, ki so povsem normalne v zahodni demokraciji. Brez par condicio bodo prihodnje volitve virtualne.O zmagi bo odločala televizija in zmagal bo Vitez. To pa ne zato, ker je najboljši, ampak zato, ker ima televizije, ki so njegova velika moč.” Na izjavo je ostro protestiral Berlusconijev tiskovni predstavnik Bonaiuti, ki jo je označil kot neumno in lažno ter dokazoval, kako je imela Oljka prednost na državni televizij. Iz Mussijevega urada so po protestu pojasnili, da je Mussi samo citiral besede, ki jih je izrekel eden izmed vodji Severne Lige in sicer Roberto Maroni v intervjuju za uradno glasilo stranke Padania pred komaj kakim mesecem, to je 6. oktobra 1999. Danes bosta Maroni in Severna liga podprla Berlusconijev boj proti par condicio, kajti Bossi bo podpisal zavazništ-vo, kjer ne bo protora za par condicio. Drobec iz časopisne kronike dokazuje, kako so lahko v politiki besede, stališča in izjave votle, brez prave vrednosti in zato skrajno nezanesljive. Mojster v besednem žongliranju je Cossi-ga, ki se premika iz desnosredinske v levosredinsko koalicijo in nato rikverc v desnosredinsko kot pešci po Miramarskem drevoredu. Ni sam in niti ni edini. Berlusconi v svojih vsakodnevnih političnih reklamnih vložkih prikazuje sebe in svojo stranko kot zadnji valobran pred politiko sovraštva, ki naj bi jo uvajali komunisti in levosredinska koalicija. Istočasno njegovi pristaši, in še s posebno vnemo Craxijeve sirote, sikajo sovraštvo na račun komunistov. Nekateri prizori so kar smešni. V Santorovi oddaji Circus je Craxijev sin Bobo vstopil na sceno med notami internacionale. Potem smo lahko poslušali nekaj namigov o socialistični vnemi in nato so sledile golide gneva na račun komunistov, ki so danes v resnici socialdemokrati. Skratka, internacionala se je levila v himno Forze Italije. V reklamnih spotih miroljubna in ljubeča desnica na demonstracijah obmetava s kovanci nasprotnike in v parlamentu dviga barikade proti domnevnim Hitlerjem in Stalinom. Pri tem uporablja besedišče iz leta 1948, istočasno pa sklepa maloverjetne sporazume in vleče na svoj voz nove in stare obraze, kot da se v teh letih v Italiji ni zgodilo nič, razen tega, da so zavladali Brežnjevovi učenci. Berlusconi z gore svojih milijard joka pred ljudstvom, da živimo v sibirskem gulagu in s tem ne dokazuje niti spoštovanja do tistih, ki so zares trpeli. Besede postajajo v cirkusu nič, čista inflacija, reklamni vložek, ki ga zamenjajo, ko neha biti učinkovit. Mesimo življenje s praznimi besedami, zakaj naj ljudje potem verjamemo besednim žonglerjem? Pojav ni le italijanski. Berem slovenske časopise in gledam televizijo ter preprosto ne razumem več, kdaj je nek škandal pomemben in kdaj gre za podtaknjeno malenkost, skratka, za povsem normalen spodrsljaj. Berem o polemikah glede volilne reforme, kjer z gostim besediščem vsaka stranka zagovarja v parlametnu takšno reformo, ki bi jo najlažje pripeljala do zmage. Lepa skrb za jasnost in dobrobit države! Onkraj sončne strani Alp govori Haider kot bombe težke in nevarne besede.Po njegovem vlada v Belgiji pedofilija, v Franciji predsednik ne razume ničesar. Haider mleje besede in obenem ves nasmejan žanje po državi priljubljenost z gesli, ki bi se jih morali ljudje bati, a se jim zdijo prisrčna in lepa. Konec koncev ne bi bilo konec sveta, ko bi brcnili nekaj tujcev v gramozne jame... Podobna prazna in grozljiva besedišča se pojavljajo na nogometnih Stadij onih in mi jih v nedeljah gledamo na televizijskem ekranu vsaj desetkrat. Nekoga bodo vendarle prepričala! Med nedeljsko tekmo Lazio-Bari so na primer navijači Lazia razobesili velik transparent z napisom: “Čast Arkanovim Tigrom”. Igralec Lazia Mihajlovič se je približal navijačem in jih pozdravil ter pozneje dejal novinarjem, da je bil Arkanov prijatelj in da je sku- paj s Savičevičem plačal v srbski Politiki nekrolog za'Arkanom. Nič ne de, če je Arkan obtožen najhujših vojnih zločinov! In prav tako nič ne de, če se ob hvalnici Arkanu pojavijo keltski križi in če so pred mesecem dni isti navijači peli znano “Faccetta nera”, Arkan pa je botroval z Miloševičem, ki se sklicuje na nekakšen komunizem. Tudi tu besede nič ne pomenijo. Bistveno je, da navijači pojejo odo nasilju. Dvomim tudi, da bo kdo opozoril Mihajloviča, naj igra in molči, saj Italija ne potrebuje kakih “tigrov”, ki bi klali zamorce in Albance. Z zapisanim menim, da je besedna inflacija, ki prikriva praznino, hujša v realnem življenju kot v poeziji. Ne podcenjujem pesništva, saj je izraz določene kulture in določenih pogledov. Včasih so ti pogledi in kultura kritični do dogajanja in življenja, včasih se mu predajejo. O pravilnosti izbire danes odločajo mode, jutri bo morda kritika odbrala žito od plevela. V realnem življenju, s tem mislim na nepoe-tični vsakdan, je besedna inflacija bolj kruta, ker ima nesluteno moč in ustvarja strahovito zmedo. Govorna inflacija, semantična praznina besed, neodgovornost pri izrekanju stališč, nasilna besedišča so bombe, ker razpolagajo z največjo tehnologijo komunikacije, odkar je človek izrekel prvo besedo. Televizija, radio, časopisi, reklamni letaki, internet nas lahko dobesedno zasujejo. Aleksandrinska knjižnica je napram internetu smešna: je lok proti vesoljski raketi. Zaradi tega so odvečne in neodgovorne besede nevarno orožje, strup za dušo in srce. To pomeni, da ne potrebuje kritičnega semantičnega pregleda le slovenska poezija. Kot je predlagal Popper, bi moral za medije in najrazličnejša komunikacijska sredstva veljati posebni etični kodeks. Kdor govori javnosti, naj bi imel posebno dovoljenje kot voznik, ki gre z avtomobilom na ulico. Jasnih norm bi se morali držati tudi politiki, novinarji, gospodarstveniki in vsi, ki kakorkoli komunicirajo s širšo javnostjo. Brez samoomejit-ve bo po nacionalizmih in komunizmu mrknila tudi demokracija. Ubila jo bo inflacija besed in sporočil, ki so varljiva kot spomladanski vetrovi. Konec koncev je sol demokracije v tem, da državljani se odločajo za to ali drugo opcijo na osnovi progro-mov in izjav, skratka, besed. Bistveno merilo pri odločanju je tudi preverjanje, če besedam sledijo dejanja. Vendar, kako naj državljan preverja, ko pa je že struktura ubesedovanja takšna, da govorec v enem samem dnevu spremeni pomen izrečene besede, jo zanika, jo popolnoma reti-ficira ter predrugači njen pomen in s tem tudi namen? Ustvari se praznina, ki računa, da ljudje v hipu pozabimo, ne poslušamo in vsrkamo samo vtis, ki ga sproži bombni tresk. To se mi zdi pred-prag diktature. Ce se ponovno vrnem k pesnikom, naj izrazim mnenje, da lahko pomeni v določenem trenutku estetska odgovornost tudi družbeno odgovornost. Dvesto prodanih gostobesednih pesniških zbirk ne bo ubilo ne konja in ne ljudi. Ce pa se kulturna elita pridruži čredi gostobesednih kričačev, so v nevarnosti medčloveški odnosi in z njimi demokracija. KANAL / SPOMINSKA SLOVESNOST Partizanski pohod v Beneško Slovenijo Osrednja slovesnost je bilo letos v dvorani gasilskega doma v Kanalu - Podelitev priznanj KANAL - Kot vsako leto so se bivši pripadniki 30. divizije IX. korpusa in drugi udeleženci NOV tudi letos spomnili pohoda 30. divizije leta 1944 v Beneško Slovenijo. Spominska slovesnost je bila minulo soboto, na sam dan začetka pohoda konec januarja tistega leta, vendar ne pred spominskim obeležejem ob cesti, kot običajno, pač pa v dvorani gasilskega doma v Kanalu. Ob res veliki udeležebi bivših borcev s prapori raznih enot in drugih udeležencev pohoda, nekaj jih je bilo tudi iz našega zamejstva, je za uvod zapel šolski pevski zbor, nato pa je udeležencem na kratko spregovoril član glavnega odbora ZZB Slovenije in na Primor- skem še posebej priljubljeni partizanski komandant Franc Cernugelj - Zorko. Obudil je spomin na dogodke pred 56. leti in poudaril zgodovinski pomen pohoda, ki je slovenske borce NOB pripeljal do skrajne zahodne etnične meje, na rob Furlanske nižine, in še bolj razširil baklo upora med beneškimi rojaki in tudi med furlanskimi antifšaisti. Udeležence srečanja je na krakto pozdravil še kanalski župan Zoran Madon. Sledila je še pesem šolskega zbora in recitacije na partizansko tematiko, nato pa je predsednik domicilnega odbora 30. divizije in njen medvojni komisar Vasja Kogej prvič podelil priznanja 30. divizije. Prejeli so jih župan Zoran Madon, Osnovna šola Kanal, učiteljica Darja Žorž, nekdnaji bataljonski in brigadni komisar Drago Košmrlj, nekdanji politični in vojaški funkcionar v vojski dr. Milan Osredkar ter politični komisar ter bataljonski in brigadni komandat ter zgodovinopisec NOB Primorske Franjo Bavec -Branko. Slovesnost se je zaključila s tovariško družabnostjo v osrednjem kanalskem hotelu. Vzdušje na svečanoti in med družabnostjo je potrdilo, da spomin na slavni in drzni pohod divizije v Beneško Slovenijo ne bo zbledel, ker živi zdaj v zavesti tudi mlade generacije. J.K. SEŽANA / ZA STARE MOTOCIKLE Uspešen zimski rally Kras Sodelovalo je skoraj 80 motoristov iz Slovenije in iz sosednjih držav SEŽANA - Letošnji že 4. mednarodni zimski ral-ly za klasične motocikle, ki se je odvijal zadnji vikend v januarju in ga je organiziral Klub lastnikov in ljubiteljev motociklov CMOC iz Šentvida pri Ljubljani pod okriljem novoustanovljene Slovenske veteranske avtomoto-ciklistične zveza, sodi med prve prireditve za starodobnike v letošnjem letu v Evropi. Na njem je nastopilo kar 77 vozil, med uspešnejšimi tudi primorski old timerji. Organizatorji so se letos po besedah Borisa Pikuša odločili za nekatere novosti. Tako so spremenili start in cilj tekmovanja in s tem tudi glavnino prireditve iz Štanjela v Sežano. Obenem je še vedno poudarek na spoznavanju in skrbi za tehnično kulturno dediščino.Tako tudi CMOC povezuje ljudi, ki s svojo ljubiteljsko dejavnostjo ohranjajo tehnično dediščino Slovenije, ki je neprecenljive vrednosti. Rally je nosil mednarodno noto, saj so se ga udeležili motoristi iz Italije, Avstrije, Madžarske in celo iz Nizozemske. Naslednja prva prireditev za starodobna vozila pa je točnostna vožnja za nagrado Podutika, ki jo 26. marca v športnem parku Ilirije v Šiški v Ljubljani organizira ljubljanski klub Codelli Classic. (OK) PISMA UREDNIŠTVU Škof Fogar naj počiva v Trstu Tako se je glasil sestavek v Žarišču 28. januarja, ki ga je napisala ga. Nadja Maganja. Hvaležen sem ji za zapis, kot prav gotovo še marsikdo. Dobronamerno pa bi rad nekaj dodal. V duhovniškem svetu goriške nadškofije je bilo pred dobrima dvema letoma sklenjeno, da se posmrtni ostanki škofa Fogarja prenesejo iz lateranske bazilike v Rimu v Gorico. Tedanji goriški nadškof p.A: V. Bommar-co je s tem soglašal in obljubil vso podporo. Počival naj bi v grobnici, ki je trenutno prazna v cerkvi sv. Karla Boro-mejskega v semeniški ulici. V grobico v stolnici ne bi spadal, ker so tam rezide-cialni škofje, prav tako ni prodrla želja dela furlanskih duhovnikov, da bi ga pokopali v pevmsko cerkev. Bil je tudi Informativni pogovor s tedanjim dekanom kapitlja lateranske bazilike. Ko pa je tržaški škof izrazil željo, da bi se prenesel v Trst, kar smo brali v časopisih, se je ta zadeva v Gorici umaknila iz dnevnega reda in tako samo po sebi umevno prepustila Trstu. Vse to verjetno bralcem Primorskega ni poznano. Ga. Nadja Maganja je z zapisom opozorila, da naj bi se stvar, ki se je tudi v Trstu že prebudila in je zaspala, premaknila v svetem letu 2000. Pri sestavku pa me je zelo motilo, da je čisto na konec, ko obravnava več najrazličnejših stvari, priključi škofa Fogarja in po njem poimenuje zapis. - Velik del zapisa se naslanja na vprašanje primorske duhovščine. Ali bo sedanji ali bodoči čas dostojno - pošteno -ovrednotil delo, ki ga je primorska duhovščina imela, ali ga mogoče še ima? Najprej nastaja vprašanje, kdo se loteva te teme, ali iz katerega zornega kota kdorkoli že, ocenjuje duhovnikovo delo. (To velja za vse poklice.) Prav zato se ne strinjam s trditvijo, ki jo je napisala avtorica v tem sestavku, ko pravi: “Primorske duhovnike so preganjali pod fašizmom, zatirali so jih tudi visoki predstavniki cerkvene oblasti, po vojni pa so spet postali žrtve sektaških in ideoloških bojev takratnih komunističnih predstavnikov.” V vsem tem je veliko resnice, ni pa vsa! Nato nadaljuje: “Vse to je pripomoglo, da se je naše ljudstvo oddaljilo od Cerkve.” V kolikor bi bil samo ta razlog, bi niti ne bil vprašljiv! Da je vernost pri primorskem (zamejskem!) Slovencu takšna kot je, so botrovali povsem drugi razlogi. Med drugimi tudi da je bila marsikje (ne povsod!) premajhna zavzetost pri duhovniku samem za njegovo duhovniško poslanstvo (za Božje delo!). Eno sta prosveta in narod, ki sta tesno povezana z duhovnikovim poslanstvom, nista pa samo to bistveni duhovnikovi poslanstvi, kot nekateri na žalost v našem prostoru še vedno mislijo, pa skozi ta dva vidika še vedno ocenjujejo duhovnikovo delo in njegovo poslanstvo. V kolikor bi tu bilo neko ravnovesje, tega pa velikokrat ne zapažamo, bi gotovo tudi vernost pri primorskem kristjanu bila drugačna. (Kako naj duhovnik do tega ravnovesja pride, je zopet novo vprašanje.) Vse to in še marsikaj je botrovalo, da je slika slovenske zamejske vernosti taka kot je. - Ni rečeno, da je samo slaba! Prav tako ne smemo mimo ugotovitve, da bi marsikje bila lahko tudi boljša! Ambrož Kodelja ZADNJA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA ZA TRŽAŠKO Ob koncu febmarja pokrajinski kongres SKGZ Priprave kongresnih tez - Apel v zvezi z zaščitnim zakonom TRST - V ponedeljek zvečer je v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah zadnjič pred iztekom mandata, ki se je začel junija 1996, zasedal pokrajinski svet SKGZ za Tržaško. Na svoji sedmi seji je med drugim sklepal o sklicanju pokrajinskega kongresa SKGZ za Tržaško. Ta bo v soboto, 26. februarja letos, ob 13.30 v prvem sklicanju ter ob 15. uri v drugem sklicanju v dvorani Oceania tržaške Pomorske postaje. Glavni del seje je bil posvečen razpravi o predlogu kongresnih tez, ki jih je svetu predstavil pokrajinski predsednik Branko Jazbec. Splošen okvir tezam, daje uvodno ugotovitev, da postaja Trst postopno to, kar je nekoč že bil: središče narodov, ki gravitirajo na Jadran. S tem prihaja v veljavo multikulturno in večjezično bistvo Trsta. Od tod nove možnosti za ohranitev in vnovično uveljavitev slovenske prisotnosti v njem. Druga izhodiščna ugotovitev zadeva perspektivo integriranja obmejnega prosto-m, v tem kontekstu pa nujo, da se usoda slovenske skupnosti in njenih temeljnih ustanov projicira v prihodnost tega prostora, ko na njem ne bo več na delu ovir, ki so vse doslej ločevale in Potiskale narazen mesto od ujegovega neposrednega za-ledja. Kot vselej, tudi v našem primeru velja, da je novosti mogoče doživljati kot pretnjo a tudi kot priložnost: element prebije je npr. odpiranje doslej zavarovanega tržišča novi konkuren-ci’ priložnost pa skozi drugačno optiko gledano prav Širitev prej omejenega bga, kar je seveda le druga plat ene in iste medalje. V nadaljevanju so bile kongresne teze razčlenjene po področjih oziroma poglavjih, ki jih je že programska konferenca tržaške SKGZ maja 1998 opredelila kot temeljne za varovanje in razvoj narodne identitete na Tržaškem. To so: teritorij, socialna sobdamost, jezik in komunikacija, kultura in vrednote, gospodarstvo in zaposlovanje, imovinski skladi, šola in šport. Kot rečeno je bila razprava dokaj obširna, številni di-skutanti so iznesli konkretne predloge za dopolnitev in izboljšavo tez, opozorili pa so tudi na nekatere pereče probleme, do katerih se je v zaključku razprave opredelil pokrajinski svet. Tu mislimo zlasti na nevzdržno situacijo, ki je nastopila na Deželi zaradi dejstva, da so pristojni uradi, kljub zakonsko zajamčeni pravici do rabe slovenščine, prav v tem času, ko številna društva vlagajo prošnje za podporo kulturnim dejavnostim, opozarjali vlagatelje prošenj, da zaradi pomanjkanja prevajalskega osebja niso v stanju obravnavati slovenskih prošenj. Tako stanje, je bilo rečeno v razpravi, je diskriminatomo do društev in ustanov, ki se pravici do rabe slovenščine ne žebjo odreči, in zato protizakonito. Z odločnim posegom deželnih svetovalcev in članov posvetovalne komisije za kulturne pobude slovenske manjšine, ga je pobebno čimprej odpraviti! Velik poudarek je bil dan navezovanju tesnejšega sodelovanja Zveze s slovenskimi javnimi upravitelji. Ti imajo vse več pristojnosti na področjih, ki so bistvenega pomena za razvoj skupnosti (urbanistika, šolstvo), zaradi česar je bil pokrajinski svet mnenja, da se jim odprejo vrata v organe, ki bodo na prihodnjem pokrajinskem kongresu obnovljeni. V razpravi so sodelovali Edvin Švab, Jurij Kufersin, VValter Stanissa, Rinaldo Vremec, Anica Malalan, Marino Pečenik, Rosana Petaros, Vojko Slavec, Drago Ota, Damjana Kralj in Jože Koren. Svet je nadalje na svoji ponedeljkovi seji sprejel dopolnila pokrajinskemu pravilniku (v glavnem zadevajo število delegatov na pokrajinskem kongresu in njegovo sestavo, število članov bodočega pokrajinskega sveta in njegovo sestavo) in imenoval kandidacijsko komisijo v sestavi Milan Pahor, Vojko Slavec in Janko Andolšek. Pokrajinski svet SKGZ za Tržaško je na svoji ponedeljkovi seji v zvezi z zaščitnim zakonom izoblikoval apel svojim članicam in ostalim dejavnikom v Italiji in Republiki Sloveniji: Slovenci v Italiji vemo, da sam zakon ne bo zajamčil slovenske prisotnosti ne na tradicionalnem ne na novem ozemlju naSe poselitve. Prav zato se kot avtohtona manjšina ne smemo zadovoljiti z zakoličenjem narodno mešanega prostora z dvojezičnimi napisi; sami si moramo prizadevati, da bomo v tem prostoru še naprej vitalni, da bomo v njem ohranili naše kulturne, jezikovne, gospodarske in druge značilnosti. S tako zavestjo pričakujemo odobritev zaščitnega zakona v poslanski zbornici. Na dlani vseh je, da je zakon za italijanski parlament nenavadno težek porod. Zato ni odveč, da iščemo in sprejemamo prijateljsko pomoč, podporo in soli- darnost znotmj in izven italijanske in slovenske republike. Zelo spodbudna je mven sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ki si izmenjujeta vedno pogosteje gospodarske, kulturne in druge dobrine, kot so npr. pitna voda, elektrika, celo vojska, organizacija olimpijskih iger idr. Sodelovanje na področju varstva manjšin je nekoliko počasnejše vsaj ne dosega npr. dogovorov o prometnih povezavah in hitrih vlakih. Veliko je priložnosti, da čimprejšnji odobritvi zakona pomagamo. Želimo si, da bi včlanjena društva, ustanove, organizacije in posamezniki, ki so povezane v našo Zvezo, pomnožili svoja prizadevanja v prid odobritve težko pričakovanega zaščitnega normativa. BRUSELJ / PO POZITIVNEM MNENJU VETERINARJEV Evropska komisija: preklican embargo na slovensko meso BRUSEL - Evropska komisija je z včerajšnjim dnem preklicala napovedano uvedbo embarga na slovensko meso. Čeprav bo za formalno uveljavitev prekhca beba počakati še na objavo v Uradnem listu Evropske unije, uvoz slovenskega mesa v EU ne bo ustavljen, saj je Evropska komisija takoj po sprejemu odločitve o tem usbezno obvestila vse članice unije. Za obveščanje ostalih držav, v katere izvaža meso, je poskrbela Slovenija sama, na Evropski komisiji pa so včeraj povedali, da bo k temu pripomogla tudi njena delegacija v Ljubljani, ki je bila o odločitvi že obveščena. Bruselj je svojo odločitev sporočil še v tiskovnem sporočilu - tudi to bo po mnenju predstavnikov komisije prispevalo k obveščanju zainteresbanih. V Ljubljani tako bgovin-skih težav ne pričakujejo. Preklic embarga je bil pričakovan, saj se je zanj že minuli teden soglasno izrekel veterinarski odbor EU. Odločitev je Evropska komisija sprejela po hibem pisnem postopku. Ker v 48-umem roku, ki je potekel včeraj opoldne, na predloženo odločitev iz nobenega kabineta na komisiji ni bilo pripombe, je bil preklic potrjen. Evropska komisija je uvedbo embarga na slovensko meso napovedala novembra lani, na podlagi kritičnih ugotovitev veterinarske inšpekcije iz EU, ki se je v klavno-predelovalnih obratih v Sloveniji mudila septembra lani. Inšpekcija je takrat opozorila na pomanjkljivosti v nadzoru nad obrati z licenco za izvoz mesa v EU, na pomanjkljivosti v samih obratih in v proizvodnji mesa ter mesnih proizvodov, "zaradi katerih bi bilo lahko ogroženo zdravje" pobošnikov. Komisija je nato na podlagi mnenja veterinarskega odbora EU Sloveniji ponudila priložnost, da se embargu izogne. Napovedala je novo veterinarsko inšpekcijo, katere mnenje je bilo za embargo ključno. Ta je Slovenijo obiskala decembra, ko je Ljubljana že izvedla vrsto ukrepov za izboljšanje razmer, vključno z novo organizacijo veterinarskega nadzora v državi. Ker so bili inšpektorji z izboljšavami zadovoljni, se je Bruselj izrekel za preklic grožnje z embargom. (STA) TRST / SKGZ IN SSO Manjšina premalo prisotna v slovenskih medijih h TRST - Predstavniki slovenskega vladnega urada za informiranje pod vodstvom direktorice Zdenke Jagarinec so se na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu včeraj srečali s predstavnikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sergij Pahor iz Sveta slovenskih organizacij sta predstavila položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji in izpostavila problematiko prisotnosti manjšine v slovenskih nacionalnih medijih. Kot so sporočili s slovenskega generalnega konzulata v Trstu, sta Pavšič in Pahor izrazila pričakovanje, da bodo slovenski mediji odigrali pomembno vlogo v procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Za to je po njunem mnenju beba izdelati jasno sba-tegijo, katere sestavni del je tudi objektivno in celovito informiranje o življenju in delu Slovencev v sosednjih državah. (STA) _ TRST / SPREJELA STA JIH PREDSEDNIK MARTINI IN PODPREDSEDNIK BUDIN Mladi avstralski Slovenci v deželnem svetu FJK Ogledali so si tudi znanstveni center pri Padričah - Potomci emigrantov so v Benečiji že od polovice januarja TRST - Izteka se obisk skupine mladih Avstral-c®y> potomcev sloven-skih izseljencev iz Be-tiečije, ki se mudijo v nasi deželi od sredine Januarja. ..Včeraj so gostje, ki sta lin, opremljala predsed-in direktor Zveze be-tieskih izseljencev ”Slo-enci po svetu" Dino Shiabai in Renzo Mate-1C’ obiskali sedež dežel-ega sveta v Trstu (foto £ROMA). Sprejela sta ti predsednik sveta An-onio Martini in podpredsednik Miloš Budin j s^eCanie pa je bilo pri-tiost za izčrpen pogo-r o delovanju deželne-8a parlamenta. s V Popoldanskih urah skahrtralski gostie obi' Up 1 Monter za znanstve-j. piskave pri Pa- °gledn’l k>!er ]ih )e na sinu Moratorijev in tiiladi0^0113 sPremlial Vojkofir Znanstvenik Sicer ratina. Pa je bil dose- danji program bivanja mladih v naši deželi zelo pester in se je gibal med spoznavlanimi obiski in seminarskim de- lom. Skupina je bivala v hotelu ”pri Škofu" in vsako jutro je na sedežu društva Ivan Trinko imela dve uri tečaja slo- venščine v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Spetra. Poleg tega je bila na programu vrsta informativ- nih predavanj o zgodovini Slovencev, kulturi in jeziku, pri katerih so sodelovali Dino Chia-bai, Renzo Matelič, Živa Gruden in David Klodič. Studijski del so dopolnili obiski v Vidmu, na Gospodarski zbornici in pri pokrajinski upravi, en dan pa je bil namenjen ekskurziji v Kanalsko dolino, kjer je mladim orisal položaj tajnik Slovenskega središča Planika Anton Sivec. Bivanje mladih Avstralcev se bo zaključilo v petek, ko bosta v jutranjem delu na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu podala zaključke predsednik in ravnatelj zveze Slovenci po svetu. Zvečer pa bo v prostorih srednje šole v Podutani predstavitev videokasete ”Kje je Ti-moteo", ki je bila izdelana v založbi zveze izseljencev in režiji Danila Korena, (du) - SVET FJK / PREDLOŽEN DOKUMENT Severna liga zahteva solidarnost Dežele z Jorgom Haiderjem TRST - Tudi v deželnem svetu Furlanije-Julij-ske krajine je včeraj odmeval primer Haider, saj je veljak avsbijskih narodnjakov dobil v Severni ligi, še najbolj goreče pa v Alessandri Guerra, odločnega zagovornika. V včerajšnji razpravi so se svetovalci tega vprašanja dotaknili bolj posredno, izrecno k »solidarnosti oz. proti preganjanju Haiderja« pa se bodo vrnili ob pretresu dokumenta, ki ga je predložila svetovalska skupina Severne lige. Včeraj pa je svet soglasno odobril dokument o fondih Evropske unije oz. o zahtevi, da bi za celoten deželni gospodarski sistem FJK pri porazdeljevanju stalno upoštevali status nerazvitosti. Kot že omenjeno, pa je bil v razpravi nenehno prisoten koroški sosed Haider, s katerim je Dežela FJK navezala prijateljske stike in ki jih mora - tudi zaradi prijaznega zadržanja prvega moža Koroške - še nadalje utrjevati. Po slični izjavi predsednika deželnega odbora Roberta Antonioneja (Forza Italia) je na iste tone svoje včerajšnje izvajanje naravnal podpredsednik Paolo Ciani, pripadnik Nacionalnega zavezništva. Najbolj dejavni pa so bili na tem področju člani Severne lige, ki so pripravili dokument s solidarnostnimi izjavami do Haiderja in ostrimi kritikami na račun vladnega stališča članic Evropske unije, v katerem je govor o protiukrepih, če bi svobodnjaki Jorga Haiderja vstopili v avstrijsko vlado. V razpravo (o porazdeljevanju evropskih fondov) je posegla tudi predstavnica Slovenskih in italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič, ki se je vprašala, kakšno evropsko kredibilnost ima lahko deželna vlada, ki samo sebe postavi za Haiderjevega zagovornika. Predsednika deželnega odbora Antonioneja in tudi tržaškega Zupana Illyja pa je opomnila, da bi morala v Trstu, mestu, v katerem je delovala uničevalno taborišče Rižarna, s potrebno previdnostjo »dajati odpustke« zagovornikom antisemitizma. Svetovalska skupina Severne lige z Alessandro Guerra na čelu pa je prepričana, da so proti Haiderju sprožili gonjo, ki spominja - tako so svetovalci te stranke zapisali v dokumentu - na zaroto veljakov globalizacije proti zagovornikom manj zbirokratizirane in finančnim mogotcem manj podložne Evropske unije, ki se med drugim potegujejo za zvezo, občutljivejšo do pravih interesov narodov, ki sodijo vanjo. Predloženi dokument, o katerem pa deželni svet še ni razpravljal, bi obvezoval deželni odbor, da izrazi solidarnost Haiderju, posredovati pa bi ga nato moral predsedniku države Ciampiju in predsedniku evropske komisije Prodiju. Po presoji predlagateljev je trd nastop vlad članic EU nesprejemljiv in predstavlja vmešavanje v avstrijske notranje zadeve. V Haiderjevem programu, so zapisali še svetovalci SL, pa ni nikakršnih rasističnih stališč, temveč gre samo za predlog omejitve prihoda tujih delavcev. ŠOLSTVO / NAČRT TRŽAŠKEGA ŠOLSKEGA SKRBNIKA NICOLE LENOCIJA V prihodnjem šolskem letu le sedem avtonomnih slovenskih šolskih zavodov? O načrtu bo prihodnji teden razpravljal Pokrajinski šolski svet odločala pa konferenca županov Avtonomna šola učenci ravn. 2000/2001 1. Cankar - ravnateljstvo Sv. Jakob Cankar 44 Kriščak Kriščak Erjavec 11 Ribičič 31 Širok 21 Grbec 12 vrtec Sv. Jakob 15 vrtec Skedenj 14 vrtec Sv. Ana 7 SKUPNO 155 2. Sv. Ciril in Metod • ravn. Sv. Ivan Sv. Ciril in Metod 57 pov. oddelek Katinara 26 Zupančič 40 Finžgar 20 F. Milčinski 31 Bazoviški junaki 0 vrtec Lonjer 21 vrtec Barkovlie 16 SKUPNO 211 2. Kosovel - ravnateljstvo Opčine Kosovel 72 Sosič Sosič Levstik 59 Bevk 62 Trubar 16 Kajuh 10 Černigoj 40 Sirk 30 Gradnik 24 vrtec Prosek 31 vrtec Trebče 14 vrtec Repentabor 7 vrtec Gropada 10 vrtec Križ 11 vrtec Bazovica 13 vrtec Opčine 37 SKUPNO 436 4. Gruden - ravnateljstvo Nabrežina I. Gruden 46 Legiša ? ? Križ 14 Castellani Sček 25 Jurčič 56 Strekelj 45 S. Gruden 28 Kokoravec 0 1. maj 1945 45 vrtec Devin 19 vrtec Nabrežina 25 vrtec Mavhinie 12 SKUPNO 101 5. Gregorčič - ravnateljstvo Dolina Gregorčič 71 Dobrila Dobrila Voranc 21 Trinko 56 Samsa 0 Bubnič 26 vrtec Boljunec 14 vrtec Boršt 7 vrtec Ricmanje 23 vrtec Dolina 14 vrtec Mačkolje 7 vrtec Milje 13 SKUPNO 254 Višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom 1. Prešeren - Slomšek Prešeren 248 Simčič Simčič Slomšek 80 SKUPNO 328 2. Stefan - Žiga Zois Stefan 127 Rudež Rudež Žiga Zois 141 SKUPNO 268 V prihodnjem šolskem letu naj bi na Tržaškem delovalo le sedem avtonomnih zavodov s slovenskim učnim jezikom. Tako predvideva tržaški šolski skrbnik Nicola Lenoci v svoji »hipotezi o razsežnosti šolske mreže za šolsko leto 2000/2001«. O tej hipotezi bo v torek, 8. februarja, razpravljal Pokrajinski šolski svet, dan kasneje pa se bo o njem izrekla konferenca županov, ki bi morala odobriti dokončni načrt. Lenocijeva »hipoteza« predvideva pet šoloobveznih avtonomnih zavodov in dve avtonomni višji srednji šoli. V okviru zavodov obvezne šole predlaga šolski skrbnik združitev osnovnih šol in državnih vrtcev petih didaktičnih ravnateljstev s petimi nižjimi srednjimi šolami (kot izhaja iz dobesednega prepisa skrbnikovega načrta, ki ga objavljamo v okvirju). Nižjo srednjo šolo Ivana Cankarja in rojanski oddelek Frana Erjavca naj bi združili s šolami in državnimi vrtci svetjakob-skega didaktičnega ravnateljstva; nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda in ka-tinarski oddelek naj bi združili z osnovnimi šolami in državnimi vrtci sve-toivanskega didaktičnega ravnateljstva; nižjo srednjo šolo Srečka koso-vela in proseški oddelek Frana Levstika naj bi združili z osnovnimi šolami in državnimi otroškimi vrtci openskega didaktičnega ravnateljstva; nižjo srednjo šolo Iga Grudna in oddelek v Križu (!) naj bi združili z osnovnimi šolami in državnimi vrtci na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva; nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča naj bi združili z osnovnimi šolami in državnimi vrtci dolinskega didaktičnega ravnateljstva. V okviru višjih srednjih šol je predvidena združitev liceja Franceta Prešerna s pedagoškim licejem Antona Martina Slomška ter združitev poklicnega zavoda Jožefa Stefana s trgovskim tehničnim zavodom Žige Zoisa. V hipotezi so omenjena tudi imena bodočih ravnateljev teh avtonomnih šolskih zavodov. Solo Cankar - svetjakobsko didaktično ravnateljstvo naj bi vodil ravnatelj Aleksander Kriščak, šolo Kosovel -opensko didaktično ravnateljstvo ravnateljica Stanka Sosič Cuk, šolo Gregorčič - dolinsko didaktično ravnateljstvo ravnateljica Kenija Dobri-la, zavod Prešeren-Slomšek ravnatelj Tomaž Simčič, zavod Stefan-Zois pa ravnatelj Pino Rudež. V načrtu ni omenjeno, kdo naj bi vodil šolo Sv. Cirila in Metoda-svetoi-vanskega didaktičnega ravnateljstva ter šolo Iga Grudna - nabrežinskega didaktičnega ravnateljst- va. Ob koncu seznama je le zabeleženo, da bosta ali ravnatelj Zvonko Legiša (srednja šola) ali ravnateljica Marina Castellani (osnovna šola)«izgubili ravnateljstvo«. Toliko je zapisano v skrbnikovi »hipotezi o razsežnosti slovenskih šol v šolskem letu 2000/2001«. »Hipoteza« postavlja na glavo skrbnikove izjavo o »nedotakljivosti slovenski šol«, ki jo je bil Lenoci dal preteklo sredo pred (nesklepčno) sejo pokrajinskega šolskega sveta. Takrat je izjavil, da ščitijo slovenske šole v Italiji meddržavni sporazumi in izrecno tudi 9. odstavek 2. člena odloka predsednika republike št. 983 iz leta 1998. Načrt sodi v okvir šolske avtonomije, posega pa tudi v preurejanje šolske mreže, kot naj bi jo predvidela reforma šolskih ciklusov z navpičnimi povezavami med otroškimi vrtci, osnovnimi in nižjimi srednjimi šolami. Ministrstvo za šolstvo je že pred meseci določilo število ravnateljskih mest v posameznih pokrajinah, in na podlagi razpoložljivih mest naj bi skrbništva pripravila svoje načrte. Te načrte bi morali nato odobriti na ravni pokrajinskih šolskih konferenc, dokončno besedo pa naj bi imela deželna uprava z odobritvijo skupnega načrta. Na slovenskih šolah na Tržaškem deluje sedaj le sedem stalnih ravnateljev, toliko šol, oziroma zavodov tudi predvideva skrbnikova hipoteza«. Skrbnik je v svoji »hipotezi« le združil razna ravnateljska mesta na ravni obveznih šol ter štiri višje srednje šole v dve. Ce je združitev dveh šol s humanistično usmeritvijo (liceja F. Prešerna in pedagoškega liceja A.M.Slomška) do neke mere razumljiva (ne gre pozabiti, da bodo v novi šolski ureditvi učiteljišča in pedagoški liceji izginili...), pa istega ne moremo reči o združitvi šol Jožefa Stefana in Žige Zoisa. Prvi je poklicni zavod, drugi trgovski tehnični zavod, v okviru katerega že deluje oddelek za geometre. Gre torej za šoli, ki imata vsaka svojo specifiko, zaradi česar bi bila združitev tako po didaktični kot tudi po organizacijski plati sila vprašljiva. Skrbnikov načrt je res težko oceniti. Že po prvem pregledu je mogoče ugotoviti, da v njem kar mrgoli napak. Našteli bomo tiste, ki smo jih ugotovili: 1. Osnovno šolo Karla Široka ne obiskuje 21 dijakov, temveč 7, šola pa je sedaj pridružena šoli Josipa Ribičiča. 2. V »bodoči« avtonomni šoli Cankar-ravnateljst-vo Sv. Jakob manjka šola Marice Gregorič Stepančič od Sv. Ane (21 učencev), ki sedaj deluje v okviru svetjakobskega didaktič- nega ravnateljstva. 3. V »bodoči« avtonomni šoli Sv. Ciril in Metod-svetoivansko didaktično ravnateljstvo sta zabeleženi šoli »F.Miclinski« in »Bazociski«, ne pa F. Milčinski in Bazoviški junaki, kot se šoli uradno imenujeta. Tudi iz takega »spoštovanja« je mogoče razbrati, kakšen odnos imajo italijanske šolske oblasti do slovenskih šol. 4. V »bodoči« avtonomni šoli Kosovel-opensko didaktično ravnateljstvo manjka osnovna šola Pinka Tomažiča iz Trebč (44 učencev). 5. V »bodoči« šoli Gru-den-nabrežinsko didaktično ravnateljstvo je zabeležen oddelek nižje srednje šole v Križu s 14 dijaki, ki v resnici že dve leti ne deluje. Omenjena je osnovna šola Karla Streklja s 45 učenci, ki pa je v resnici že leta pridružena devinski osnovni šoli Josipa Jurčiča. 6. V isti »bodoči« avtonomni šoli je zabeležena šola »Kokorovec« (pravilno: Kokoravec) z »0« učenci. V resnici delujeta v šaleški šoli prvi in drugi razred. 7. Skupno število učencev »bodoče« avtonomne šole Gruden-nabrežinsko didaktično ravnateljstvo (101) je zgrešeno. V resnici naj bi šola štela 293 učencev. Do napake je najverjetneje prišlo, ker je sestavljavec »hipoteze« vzel pri seštevanju v poštev le šole »Kokorovec«, 1. maj 1945, vrtec Devin, vrtec Nabrežina in vrtec Mavhinje, ki so bile zabeleženi na 7. strani »hipo- teze«, »pozabil« pa je na ostale šole (Gruden, oddelek v Križu, Sček, Jurčič, Strekelj in S. Grudna), ki so bile zapisane na 6. stra-ni(!). 8. V »bodoči« avtonomni šoli Gregorčič-dolinsko didaktično ravnateljstvo je pri šoli Samsa zabeleženo, da je ne obiskuje nihče. V resnici na šoli delujeta prva dva razreda. 9. V »bodoči« avtonomni šoli Gregorič-do-linsko didaktično ravnateljstvo manjka osnovna šola Frana Venturinija iz B oljunca-B oršta-Peska, ki jo letos obiskuje 47 učencev. Kako bi lahko ob tolike-rih napakah jemali resno načrt, ki naj bi bil temeljnega pomena za bodoč ustroj slovenskega šolstva na Tržaške? (M.K.) Šolski skrbnik Nicola Lenoci: »To je le delovna hipoteza...« Gospod Šolski skrbnik, vas Zakaj? načrt o razsešnosti Šolske mreže »To je delovna hipoteza, ni res preseneča. Preteklo sredo ste dokončen načrt. Je le hipoteza.« pred sejo pokrajinskega Šolskega sveta izjavili, da ni mogoče spreminjati statusa slovenskih šol v Italiji, ker mora Italija v tem primeru spoštovati meddržavne obveznosti. Omenili ste tudi 9. odstavek 2. člena odloka predsednika republike st. 983 iz leta 1998, v katerem je izrecno zapisano, da parametri za določanje avtonomije posameznih Sol ne veljajo v primeru slovenskih šol. Zakaj ste spremenili svoje takratno mnenje? »Formulirane hipoteze so bile iznesene na podlagi operativnih možnosti, ki so se nanašale tudi na Sole s slovenskim učnim jezikom. Na vsak način gre za odločitev, ki jo bodo sprejeli 9. februarja. Sprejeli jo bodo na konferenci županov. O tem bodo odločali posamezni župani, tržaški župan in drugi župani. Ne gre za dokončen,, odobren načrt, gre za hipotezo.« Ta hipoteza pa ne upošteva norm, ki so predvidene za slovenske šole in ki ste jih vi izrecno omenili. Kako to? »Jaz sem le iznesel hipotezo, v kateri se ne držim norme. To je le hipoteza, v kateri se ne držim norme.« A v tej hipotezi ste se požvižgali na normo, ki ščiti slovenske šole. »Sedaj preverjamo, ali obstaja možnost, da bi se te norme ne držali. Gre za hipotezo neaplici-ranja norme, ne gre za to, da ne bi normo aplicirali; to je le hipoteza.« Slovenska šola v Italiji se je že večkrat znašla v podonnem položaju: predstavljene so bile nekatere hipoteze v škodo slovenskih Sol, ki so bile potem izvedene v škodo slovenskih Sol. Ali bo tudi v tem primeru tako? »Zakaj me to sprašujete? Vi se obnašate, kot če bi načrt ne bil le hipoteza, temveč bi ga že dokončno odobrili in izvedli. A ni tako.« Slovenske šole v Italiji imajo v tem pogledu za sabo dolgoletne slabe izkušnje. Mnogokrat so bile so postavljene pred izvršeno dejstvo. Ali ne menite, da je - na podlagi tistih izkušenj - njihova zaskrbljenost utemeljena? »Tistih dolgoletnih izkušenj ne poznam. Jaz ne morem odgovarjati za zadeve, ki so se zgodile pred desetimi leti. Ponavljam, da gre za hipotezo načrta in ne za dokončni načrt.« Tudi v preteklosti smo se znašli pred podobnimi hipotezami, ki so bile nato uresničene... »Ponavljam: odgovarjam le za tisto, kar se sedaj dogaja. In to je le delovna hipoteza.« Toda, oprostite... »Prosim vas. Ta pogovor nima več nobenega smisla. Vi ponavljate isto stvar, in jaz isto. Mislim, da ni potrebno dodajati drugega. Vi ste povedali svoje, jaz sem pojasnil, da gre le za hipotezo. Hipotezo!« Zakaj pa ste preteklo sredo izjavili, da ni mogoče spreminjati statusa slovenskih šol. Ali pomeni, da tisto ni bilo res? »Bodisi v tistem primeru kot v sedanjem gre za delovne hipoteze-Norme ostajajo iste in jih morajo vsi spoštovati. Vedno, vedno!« _ Toda v vaši delovni hipotezi se ne držite norm. Zakaj? »To bomo videli, ko bo naOvt odobren.« Ampak, oprostite... »Prosim vas, nimam kaj dodajati.« Se zadnje vprašanje... »Nasvidenje.« . Marjan Kemperle JAVNI PREVOZI / VČERAJ OD 9. DO 13. URE POKRAJINA / NENAVADNO KRATKA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Stavkalo 70% delavcev ACT No obzorju 8-urno stovko 15. februorjo Predvidene razprave o proračunu sinoči ni bilo Razprava bo najbrž stekla nocoj - Predsednik Codarin napovedal širšo akcijo za ovrednotenje pristanišča Včerajšnje 4-urne vsedržavne stavke krajevnih javnih prevozov se je na Tržaškem udeležilo kakih 70% uslužbencev konzorcijskega podjetja za prevoze ACT, točneje okrog 65% potujočega in 75% upravnega osebja. Stavka je seveda povzročila marsikatero nevšečnost, vendar prav hudih težav le ni bilo. To tudi zato, ker se je pričela ob 9. in se končala ob 13. uri, kar pomeni, da se je odvijala v - s potniškega vidika - sorazmerno mrtvem Času. Stiriumo vzdržanje od dela so proglasili vsedržavni sindikati javnih prevoznikov FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTRA-SPORTI, in sicer v znak protesta, ker naj bi delodajalci, se pravi zveza javnih podjetij krajevnih javnih prevozov Fe-dertrasporti zagovarjala toga in nesprejemljiva stališča na pogajanjih za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Po trditvah zveznih sindikatov naj bi Federtrasporti skušala zvrniti največje breme v okviru naporov za preureditev tega sektorja prav na delavce oziroma uslužbence. Na Tržaškem se je stavki pridružil tudi avtonomni sindikat FAI- SA-CISAL, medtem ko sta avtonomna sindikata UGL in RdB delavski protest bojkotirala.. »Z udeležbo v stavki na Tržaškem smo zadovoljni,« nam je včeraj dejal deželni in hkrati tržaški pokrajinski tajnik sindikata FILT-CGIL Angelo Dodamo. »Upoštevati je treba, da gre za stavko zaradi splošne vsedržavne tematike, ki praviloma manj vžge kot kaka krajevna zadeva. Poleg tega ne gre prezreti, da sta se odločno proti stavki zavzela avtonomna sindikata UGL in RdB, in to z argumentacijami, ki so toliko dema-goške kot nerealistične. Govoriti danes o tem, da je treba krajevne javne prevoze v celoti ohraniti v javnih rokah, je v najboljšem primeru pobožna želja,« je še dejal naš sogovornik. D’Adamo je izrazil tudi upanje, da je stavka v Cim manjši meri prizadela uporabnike krajevnih javnih prevozov. Sicer pa je pristavil, da so vsedržavni sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTRA-SPORTI že napovedali novo stavko. Leta bo 15. februarja, trajala pa bo 8 ur. Sinoči je zasedal tržaški pokrajinski svet. Namesto obolele predsednice Marucci Va-scon je seji predsedoval podpredsednik Vinicio Scapin. Sicer pa je bilo zasedanje zelo kratko. Pričelo se je tik pred 19.30 s skoraj enourno zamudo, okrog 20. ure pa ga je bilo že konec. Na dnevnem redu seje je bil začetek razprave o proračunu za leto 2000 in o programskem poročilu za triletje 2000-2002, ki ju je na prejšnji seji z dne 28. januarja predstavil pristojni odbornik Luciane Savino. Toda razprava v resnici ni stekla. Razlog za to je treba iskati delno v dejstvu, da se bo seja z isto točko na dnevnem redu tako in tako nadaljevala ter najbrž tudi zaključila danes. Kot je sinoči pojasnil predsednik Renzo Codarin, bo namreč pokrajinska uprava šele danes dopoldne zaslišala sindikate o proračunu, zaradi česar bi bilo neumestno, da bi pokrajinski svet o njem glasoval že sinoči. Toda razlog za to, da razprava o proračunu sinoči ni stekla, je treba iskati tudi in mogoCe celo predvsem v nekem drugem dejstvu. Kot je ob predstavitvi dejal sam odbornik Savino, je pokrajinska uprava tokrat predstavila zgolj »tehnični proračun«, brez prave upravno-po-litične vsebine, to pa po odbornikovih besedah zato, ker naj bi bile mnoge prihodkovne postavke nejasne oziroma negotove.Levosredinska opozicija se s tem tolmačenjem ne strinja. Po njenem naj bi Codarinova uprava predstavila upravno-politicno »votel« proračun predvsem zato, ker ni v stanju, da bi na novo premislila vlogo te ustanove in jo ustrezno reorganizirala, delno pa tudi zato, ker si hoče ohraniti proste roke, da bi razpoložljiva sredstva uporabljala po svoji trenutni koristi. Sicer pa bodo predstavniki opozicije in večine svoja stališča podrobneje obrazložili v nocojšnji razpravi. Ob začetku sinočnje seje je predsednik Codarin sporočil, da so se včeraj Pokrajina Trst, Občina Trst, Dežela FJK in Tržaška pristaniška oblast dogovorile o skupni akciji za okrepitev pristaniških dejavnosti. V tem okviru naj bi dali izvedencem na mednarodni ravni izvesti študijo, v kateri bi preučili tudi možnosti tesnejšega sodelovanja luke Trst z lukami Tržič in Koper. Ob koncu naj še omenimo, da je skupina svetovalcev leve sredine vložila predlog sklepa, s katerim bi ustanovili preiskovalno komisijo, da bi preiskala »finančne nepravilnosti«, ki naj bi jih zagrešil visok funkcionar Pokrajine, kot je pred nedavnil izjavil sam predsednik Codarin. DEVIN-NABREŽINA / SVETOVALEC VLAHOV H BOUUNEC / VČERAJ POPOLDNE h Kritično do župana lllyja in predsednika Dežele »Sedaj, po izjavah našega župana, ki jih je izrekel z običajno odkritostjo, vemo, da je Joerg Haider ljubezniva in simpatična oseba, ki jo je - povsem slučajno - doletelo, da je postala voditelj stranke, ki žal nekatere točke svojega volilnega programa naslanja na ekstremistična in ksenofob-na stališča.« Tako med drugim pravi tiskovno sporočilo Stranke komunistične prenove, ki ga je podpisal občinski svetovalec Igor Canciani. Sporočilo zatem podrobno navevaja nekatere Haiderjeve izjave. Tako je oktobra 1990 na srečanju veteranov 2. svetovne vojne (ki se ga je udeležilo številno zastopstvo bivših esesovcev) dejal: »Naši vojaki niso bili kriminalci, kvečjemu so bili žrtve«. Junija naslednjega leta pa je trdil, da »...v Tretjem rajhu so imeli zaposlitveno politiko kot treba...« (ni pa pojasnil, za kakšno politiko je šlo). To je torej človek, pravi še sporočilo Skp, ki ga župan in tudi predsednik Dežele FJK prikazujeta v pozitivni luCi. Regulacijski načrt pod vprašajem Dokumentacija naj ne bi bila skladna s sklepom občinskega sveta Z varianto 18 regulacijskega načrta de- 18 občinskega regulacijskega načrta na vinsko-nabrežinske občine nekaj ni v re- pristojni deželni urbanistični urad. Med du: tako trdi načelnik svetovalske skupi- drugim Vlahov trdi, da so dokumentacijo ne Pola svoboščin Romano Vlahov, ki je o septembrskem sklepu občinskega sveta vložil prijavo sodstvu, obenem pa predla- vložili na deželni urad sredi novembra, ga, naj svet ustanovi preiskovalno komi- decembra pa je sam Vlahov skupaj z sijo, naj odbortnik za urbanistiko odstopi deželnim svetovalcem Serpijem (NZ) (gre za samega župana Marina Voccija, ki ugotovil, da so medtem dokumentacijo vodi tudi urbanistični resor), naj disci- poslali z dežele nazaj na občino, ker so plinska komisija preveri delovanje odgo- manjkali nekateri podpisi načrtovalcev in vomega za urbanistični urad in naj občin- žigi. Občinska uprava je načrte vrnila ska uprava toži načrtovalca, Ce bi se izka- deželnemu uradu, vendar o pošiljanju in zalo, da je občina utrpela škodo; poleg vračanju ni uradne dokumentacije, ugo-sodnega postopka svetovalec opozicije tavlja Vlahov, razen lastoročnega zapisa Vlahov predlaga tudi, naj v primeru, da odgovornega pri občinskem urbanistične bi odobrili preiskovalne komisije in nem uradu Roberta Bova, da je osebno odstopa odbornika za urbanistiko, odsto- prevzel dokumentacijo, pi sam župan Vocci. Vlahov konCno trdi, in gre verjetno za Zastopnik desnosredinske koalicije v vsebinsko najhujšo obtožbo, da dokumen-bistvu trdi, da je prišlo do nepravilnosti tacija na dežeh ni skladna z načrtom, ki pri vlaganju dokumentacije o varianti št. ga je septembra lani odobril občinski svet. V Glinščici se je izgubil umsko prizadet moški Pozno sinoči reševalci še vedno niso našli nekega moškega, ki ga od popoldanskih ur pogrešajo v Glinščici. Star naj bi bil od 40 do 45 let suhe postave, temnih in kratkih las, visok pa približno 1, 70 metra. Moški je umsko prizadet in je bil na zdravljenju v svetoivanskem centru za umsko prizadete. Da bi bila situacija še težja, pogrešani boleha za sladkorno boleznijo, tako da ga je lahko obšla slabost. Pri iskanju pogrešanega poleg varnostnih sil sodeluje tudi deset domačinov. Kot nam je povedal Fausto Di Donato iz Boljunca, je malo verjetno, da bi ga našli pred zoro, ker je na področje v Glinščici poleg teme sinoči legla še megla, tako da je bila vidljivost skrajno omejena. Pogrešanega bi lahko našli le v primem, da je na kaki glavni stezi, kjer ga išCejo reševalci. Sistematično bodo pričeli pregledovati območje šele ob zori, ko bodo lahko v reševalni akciji sodelovali tudi tisti, ki Glinščice ne poznajo tako dobro kot domačini. -Nabrežina / zasedanje po turinskem kongresu DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV / V PONEDELJEK Levi demokrati ugodno o kongresu in vladi Miloš Budin o zaključkih kongresa, o delovanju D'Alemove vlade in o federaciji strank leve sredine Levi demokrati se po sekcijah °očajo s smernicami nedavnega vse-ržavnega kongresa v Turinu in se obe-em pripravljajo na prihodnja volilna počenja. V tem okviru so priredili vr- 0 javnih srečanj: tako so se predsi-ocnjim zbrali v nabrežinskem sedežu uPaj s podpredsednikom deželnega eta Milosam Budinom. Podobno ečanje z Budinom bo v petek ob 20. 1 v Proseški ulici 109 na Opčinah, edtem ko bo pravtako v petek ob 18. do P, Taiinski tajnik Stelio Spadaro vo-skupseino v Miljah, v Ul. Battisti 8. bila3 na^režinskem srečanju je razprava pr 0sr°dotočena na strankinem kon-D’A^U *n na delovanju in dosežkih je a e^1°ve vlade. Podpredsednik Budin z zakljucke kongresa, ki mu je tuj ■ 1k° Pozornostjo sledil italijanski, pa aih L.^dnarodni tisk zaradi pomembna Sklepov, ki bodo odločilnega pome-v a Prihodnost stranke. Med odlocit-Prverri S° P*1 sPrejeli v Turinu, je na nega rnes-tu opredelitev, tudi formal-Na v„Zn,a<":aia. za liberalno demokracijo. edržavnem zasedanju je bilo tudi jasno, da stranka enotno podpira D’Ale-movo vlado, ker jo ima za izziv zgodovinskega pomena: očitno so bile povsem neosnovane špekulacije, Ceš naj bi del stranke in sam tajnik Veltroni nasprotovala D’Alemovi vladi, nasprotno, prej Prodijeva, zatem pa D’Alemova vladna koalicija sta dosegli vrsto uspehov, ki jih stranka izredno ceni, od sanacije državne bilance do gospodarskega uveljavljanja, od izboljšanja zaposlitvene ravni do birokratskega poenostavljanja in učinkovitejšega socialnega skrbstva. Rezultatov bi lahko bilo še veC, ko b.i se v okviru večinske koalicije uveljavilo trdnejše programsko sodelovanje. Stranka, je še^ pojasnil Budin, se zavzema za federacijo sil levosredinske koalicije: v zadnjih tednih je bilo storjenih več korakov v smeri večje politične in programske povezave med strankami zavezništva, je dejal Budin, kar bo ugodno vplivalo na dosežke vladnega delovanja, pa tudi na volilno usoda koalicije. Budinovemu poročilu je sledila razprava, v katero so se oglasili številni elani stranke. Posebnosti rastlinskega sveta neobičajna, a zanimiva tema Predaval je profesor Tone Wraber z ljubljanske univerze Tradicionalni tedenski večer Društva slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek, 31. januarja, »prirodoslovno« obravan. Gost je bil nem-reC prof. Tone VVraber (na sliki), botanik, ki poučuje rastlinsko sistematiko na univerzi v Ljubljani. Tema njegovega predavanja je nosila naslov Posebnosti slovenskega rastlinskega sveta. Prof. VVraber je bil v nekaj dneh kar dvakrat na Tržaškem, saj je v petek, 28. januarja sodeloval z referatom na posvetu o dr. Lavu Čermelju ob 20-letnici njegove smrti, ki je bil v Gregorčičevi dovorani. Svoje ponedeljkovo predavanje je popestril s prikazom številnih dia- pozitivov, ki so prikazale rastline, ki jih najdemo na slovenskih tleh (pri tem je mišljena teko matica kot zamejstvo), pa tudi znamenite botanike, ki so v preteklosti delovali na Slovenskem in po katerih se danes imenuje marsikatera rastlina. Slovenske rastline so namreč znamenite iz veC razlogov, ker so bile na slovenskem ozemlju prvič odkrite, ker imajo tu svoje klasično nahajališče in ker so svoja imena prejele po krajih in botanikih. Slovensko ozemlje pa je z rastlinskega vidika zelo pisarto in zanimivo, saj predstavlja prehodno oz-melje, na katerem se križajo alpska, mediteranska, panonska in srenjeevropska flora - pa ne samo flora, tudi ljudje. Tako se je številno občinstvo seznanilo s številnimi vrstami tipičnih rastlin na Slovenskem (s posebnim ozirom na Primorsko): še- bojem, brezstebelnim ušivcem, drenom, žafranom in drugimi, pa tudi z ljudjmi, ki so pri nas rastlinstvo raziskovali in odkrivali: Pier Andreo Mattiolijem, Janezom Antonom Scopolijem, Karlom Zisom (bratom Žige Zoisa), Baltazarjem Hacquetom, Frencem Hladnikom, Francetom Krašanom in drugimi (npr. Bartolomeom Bia-solettom, Muziom De Tommasinijem in še živečim Liviom Poldi-nijem). Udeleženci večera šo z velikim zanimanjem sledili predavanju prof. VVraberja, ki je zaključil z mislijo, da botanika ni le znanstvena veda, mapak veda, ki vsekakor predstavlja del narodne kulture. (iž) NOVICE KULTURNI DOM / OD JUTRI DO SOBOTE GOSTOVANJE SMO IZ LJUBLJANE Sindikalna skupščina SNALS za ovrednotenje šolnikov Avtonomni šolski sindikat SNALS bo priredil v četrtek, 3. februarja, z začetkom ob 11. uri v zborni dvorani liceja Dante Alighieri v Ul. Giustiniano 3 v Trstu skupščino z naslednjim dnevnim redom: 1. ovrednotenje poklica Solnikov; 2. odpravnine, 3. dopolnilna pokojnina. Vabljeni so vsi šolniki. Prispevki za odpravo arhitektonskih pregrad Tržaška občinska uprava obvešča, da na osnovi državnega zakona St. 9 iz leta 1989 zasebniki lahko vložijo pri njej prošnje za prispevke za odpravo arhitektonskih pregrad. Prošnje sprejema urad za protokol v Ul. Malcanton 3 do 1. marca 2000. Zainteresirani se za informacije lahko obrnejo na urad za handikap v Ul Costanzi 2, soba 318, tel. 040/6754227, vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 16. ure. Javno srečanje na temo »povratek k prihodnosti« Kulturno združenje »Luoghi comuni« bo danes ob 17.30 v knjigami Minerva (Ul. San Nicold 20) priredilo javno srečanje na temo »Povratek k prihodno-sti»- od Togliattija do Rossellija, od komunizma do liberalnega socializma. Na vprašanja Franca Del Čampa bo odgovarjal Steho Spadaro, ki se bo zaustavil o novih perspektivah levice v Italiji, o »slovesni odpovedi« ter o izbirah v Turinu, o italijanskem in evropskem »socialističnem vprašanju«. Elektromagnetni valovi »Elektromagnetni valovi: kaj so, od kod prihajajo, kako učinkujejo«: to bo tema zasedanja, ki ga danes ob 17.30 v avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 prirejata predsedstvo občinskega sveta ter odbor-ništvo za teritorialno načrtovanje pri Občini Trst. Na zasedanje, ki ga bo vodil predsednik občinskega sveta Ettore Rosato, so vabljeni meščani, naravovarstvena združenja in nasploh vsi, ki se zanimajo za podobna vprašanja. Uvodno besedo bo imela odbornica za teritorialno načrtovanje Ondina Barduz-zi, sledili bodo posegi Paola Vecchie, Franca Calli-garisa ter Eliane Frontah. Sergij Premru o razmerah na področju informacije V današnji rubriki »Tunnel« na valovih »Radio Fra-gola« (104, 5 - 104, 8 MHz) bo danes od 19.50 do 20.20 gost časnikar Primorskega dnevnika Sergij Premru, ki bo govoril o razmerah na področju informacije. Vprašanja mu bo zastavljal Bruno Colom-betta, član tržaške NCCdL - CGH. Kdor bi rad posegel,naj telefonira na št. 040-575051 ali naj pošlje fax na št. 040-578119. Glasba in najmlajši Z namenom, da bi glasbo približah otrokom iz vrtcev in osnovnih šol, se bo laboratorij »Scuola 55«, ki ga vodi Sandro Pace, danes predstavil z novo pobudo ob 18.30 v Ul. Carli 10. Vstop je prost. Policistom grozil s pištolo Predsinočnjim je pohcija aretirala 25-letnega Ales-sandra Budaka iz Ul. Puccini 70, zasačili so ga v glavni bolnišnici prav v trenutku, ko je skupaj s 23-letno Moreno P. pripravljal dozo heroina, v rokah je imel injekcijsko iglo. Zaprli so ga pod obtožbo grožnje javnemu funkcionarju ter posesti nedovoljenega orožja. Policijo je poklicalo osebje v bolnišnici, ki je v pritličju opazilo sumljivi osebi. Ob prihodu agentov pa je Budak potegnil pištolo, vendar so ga takoj razorožili. Slo je za slepilno orožje. Pri sebi je imel še nož ter nekaj injekcijskih igel. Ponarejen denar Nastanil se je v hotelu in ko je moral poravnati račun, je iz žepa potegnil stotisočak. Izkazalo pa se je, da gre za ponarejen denar in tako so 25-letnega Cristiana Loreta, ki je brez stalnega bivališča, prijavi-li sodišču. Hrvata za zapahi Pohcija je aretirala 20-letnega Raoula Justina ter 24-letnega Dinka Vlahova, ki sta kradla v trgovskem centra II Giulia v istoimenski ulici. Mladeniča, ki sta doma z Reke, sta se polastila para čevljev v vrednosti 139 tisoč lir. Njuno početje je opazila prodajalka in ju skušala ustaviti, vendar sta ju_ odrinila. Medtem so poklicali policijo, ki ju je takoj prijela. Ilegalni prehodi meje V Italijo je prišel skupaj s sedmimi turškimi državljani, ki so jih zasačih predvčerajšnjim, bil je njihov vodič, zatem pa se je za njim izgubila sled. Včeraj so ga prijeli, ugotovih so, da gre za 32-letnega Hemmeta Kaya, ki so ga svojčas že izgnali iz države. Tujci so na pot krenili iz Bosne, meje so prestopah na gozdnatih območjih, pri prehodu so jim pomaga-h domačini. Agenti si prišh do zaključka, da je za ilegalne prehode skrbela razvejana organizacija. Pohcija je posegla tudi v Miljah, kjer je ustavila štiri makedonske državljane, ki so mejo ilegalno prestopih na tamkajšnjem območju, pomagal jim je neki Kosovar. Skupina je bila v taksiju, ki se je ravnokar odpravljal, da zapusti Milje. Taksista niso obtožili nobenega kaznivega dejanja. Shakespearov Sen kresne noči v ocenah slovenskih kritikov Postavitev je doživela vrsto pohval s strani kritike in občinstva Shakespearov Sen Kresne noči, ki bo na sporedu jutri, v četrtek (ob 16. uri), petek in soboto (obakrat ob 20.30) v tržaškem Krdtumem domu, je doživel v Sloveniji veliko pohval tako s strani kritike kot občinstva. Predstavo je uprizorilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, režiser je bil Vito Taufer, ki je izdelal domiselno predstavo na osnovi prevoda in adaptacije Andreja Rozmana-Roze. Nekaj krajših povzetkov iz osrednjih slovenskih časopisov in revij lahko tržaškim gledalcem predhodno približa igro. Tako je Irena Staudohar v reviji Mag uvedla svoj daljši zapis z naslednjo ugotovitvijo: “Pravljična kresna noč. Ljubezenski zapleti, veliko čarovnije, navihani značaji, mešanica fantazije in smešne resnice. Sen kresne noči je nova gledališka uspešnica, ki jo je s svojo neverjetno domišljijo in natančno režijo v Slovenskem mladinskem gledališču ustvaril Vito Taufer.” Bolj kompleksna je kritika v Razgledih, ki med drugim ugotavlja: “Sen kresne noči zajema izjemno raznolično podobo sveta, od vilinskih bitij do aristokratov in obrtnikov, ki si prizadevajo odigrati amatersko predstavo. Tauferjeva postavitev je s premišljeno uporabo raznih odrskih učinkov pričarala ljubezenske blodnje najrazličnejših parov v vročični predporočni noči. ScenogmBja je pretežno reducirana na barve: modra prevladuje ob kodiScirani človeški ljubezni, preko zelene-na vrhuncih tudi rdeče- pa se potapljamo v skrivnostne globine animahčne erotike in čarovnij, ki jih izvajata Obefon in Spak.” V Dnevniku je Petra Pogorevc napisala: “Ob navezavah na estetiko bondovskih kriminalk, solzavi patos hollywoodskih melodram, tipizira-nost likov in klišejske zaplete žajfastih nadaljevank in animalični šarm junakov iz tarzanovih štorij, ki jih pozorno gledalčevo oko in uho de-tektirata med to neznansko zabavno uprizoritvijo, se zlasti v zasnovi oseb in njihovih odnosov odstirajo tudi sledi gledališča absurda.” Naj citiramo še Alena Jelena v Svobodni misli, ki piše: “Na trenutke se dozdeva, da dogajanje pred nami ni resnično odrsko. Svetlobna prosojnost nam čara podobe na povsem drugačen način, kot smo jih vajeni v gledališču in hkrati nas obdaja čarobnost, ki se ji kot gledalci težko upremo.” Lahko bi še citirali, vendar je to dovolj za radoveden ogled predstave, seveda, če verjamemo kritikom. Mimo te opombice se nam Sen kresne noči obeta kot predstava, ki si jo je vredno ogledati, neglede na mnenje, ki si ga bo vsak gledalec ustvaril med in po gledanju. Gre za gledališki dogodek, ki je prav, da bo “na razpolago” tudi abonentom Slovenskega stalnega gledališča. Težko je namreč ocenjevati produkcijo domačega gledališča in ansambla, če je ne primerjamo s tem, kar se dogaja vsaj v Ljubljani. Različni pogledi in razgledi nedvomno večajo gledalčev užitek, saj mu poglabljanje v drugačne oprijeme omogoča izostren pogled na režijo, igro in tudi na detajle, ki so včasih tisti, ki odločajo o kakovosti predstave. Raznolikost ponudbe nedvomno izostri in oblikuje okus, kar je v gledališču bistveno. (a.m.) DOMJO / OBČNI ZBOR DRUŠTVA VENTURINI Pozitiven obračun dveletnega obdobja Delovanje društva bo odslej vodil povsem prenovljen odbor, ki se bo prvič sestal predvidoma v ponedeljek Obračun s finančnega in vsebinskega vidika: na petkovem rednem občnem zboru je odbor društva Venturini podal pregled bogatega delovanja v dvoletnem obdobju in predal »štafetno palico« novemu. Društvo, ki vodi pestro kulturno dogajanje pri domu, bodo prevzele nove sile, saj sta predsednica Nevenko Kozina in tajnica Miriam Ota prešli v nadzorni odbor, delovanje pa bo odslej oblikoval novi odbor, ki se bo na prvi seji predvidoma sestal v ponedeljek, 7. februarja. Kot je v poročilu naglasila dosedanja predsednica, ki je društvo vodila o novembra 1997, je v tem dvoletnem obdobju društvo praznovalo dve po-memnljivejši obletnici, 30-letnico lastnega delovanja, ki se je razvilo iz moškega zbora, in 15-letnico otroškega, ki sodi med najboljše tovrstne pri nas. Ob teh dogodkih je seveda tekla vrsta že bolj ustaljenih pobud, med njimi velja omeniti vsaj Glas harmonike, ki se od leta 1984 razlega na prvi maj, in novejših, kot je npr. martinovanje. V okviru društva seveda deluje več skupin, na njeno pobudo pa v centru Antona Ukmarja zaživejo najrazličnejše prireditve. ________6. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB / STADION 1. MAJA___________ Nastopile so godbe iz Ricmanj, Divače in s Proseka Zaključni koncert bo v nedeljo v Kobjeglavi, kjer bodo nastopili godbeniki iz Trebč, Doline in Komna Po sobotnem uvodu z nastopom treh pihalnih orkestrov v goriškem Kulturnem domu je letošnja šesta Revija kraških pihalnih godb gostovala tudi v Trstu: koncert so oblikovali Pihalni orkester Ricmanje, Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Divača (f. KROMA). Predvsem pa je bila svojevrstna izbira prostora, v katerem je ta glasbeni dogodek zaživel, saj so se prireditelji odločili, da srečanje mesničijo pod streho, ki sicer sprejema športne tekme, točneje na Stadionu 1. maj. Tokrat je torej pod balonom občinstvo lahko spremljajo glasbeno dogajanje, s svojim ploskanjem pa nagradilo člane treh dobrih godbenih sesta-nov. Priznati je namreč treba, da se je kakovostna raven naših pihalnih orkestrov v zadnjih letih zaznavno izboljšala. Revija kraških pihalnih godb, pri kateri od začetka sodelujejo tudi sorodni sestavi s slo- venskega Krasa, pa je iz leta v deto bogatejša-izložba, ki predstavlja javnosti hvalevredne dosežke te izredno zakoreninjene glasbene dejavnosti. Letošnji niz koncertov je bil že šesti po vrsti: kot običajno v zadnjih izvedbah gre za revijo, ki je razčlenjena v tri koncertna srečanja. Na treh koncertih se v zimskem obdobju pojavi prireditev, za katero od vsega začetka skrbita Zveza slovenskih kultur- nih društev in sorodna matična kulturna organizacija, kot je v zadnjih letih Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS v Sežani. S svojo gmotno podporo reviji zvesto »prisluhne« Zadružna kraška banka, letos pa se ji je pridružila tudi Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. Med vodili te mednarodne prireditve pa je tudi spodbujanje kulturnih izmenjav, skratka srečevanja in navezovanja prijateljskih stikov med sorodnimi društvi. Se posebno letošnji tržaški koncert, ki je zazvenel prejšnjo nedeljo na Stadionu 1. maj, pa je imel pomemben namen prispevati k oživljanju našega mestnega okolja, z izrazitim poudarkom na dogajanje pri Sv. Ivanu. O tem je v uvodnem pozdravu spregovorila tudi Bogomila Kravos, predsednica KD Slavko Škamperle, ki je skupaj s Športnim združenjem Bor prispevalo k uresničitvi drugega koncerta iz letošnjega niza godbeniške revije. Uvodni poziv k skupnemu vrednotenju takih prizorišč, kot je svetoivan-ski stadion, so s svojim izvajanjem spodbudno podkrepile nastopajoče godbe na pihala. Občinstvu sta se predstavili Pihalni orkester Ricmanje po« vodstvom Marina Marsica. orkester Godbenega društva Prosek pod vodstvom Aljoše Starca in pa za zaključek še gostje z onstran meje, člani PihalneS3 orkestra Divača, ki so prvic pri nas nastopih pod vodstvom svojega novega kapelnika Iztoka Felicjana. Gez dober teden je na vt sti še zaključni koncert le tošnje revije, ki bo tokratv Kobjeglavi: v nedeljo, 1 _ t.m., ob 17. uri bodo tamkajšnjem Kulturne domu nastopili še Godo no društvo Viktor Parma Trebč, Pihalni orkeste Breg iz Doline in pa Vaš godba Komen, (dam) Jutri na slovenski TV ponovitev TV Mozaika Vsi, ki v nedeljo zveCer si niso ogledali TV Mozaika niso še vsega zamudili, ker bo ponovitev oddaje v Četrtek, 3. februarja, po televizijskem dnevniku. Najprej bo posebna dopisovalka Suzi iskala Primorskega psa in spoznala vas, zamejca in pesem stoletja. Nato bo na vrsti delovanje sklada Mitja Cuk. Po socialni problematiki bo del oddaje poveCen umetniškemu ustvarjanju Novogoričana Etka Tutte, za njim se bodo lahko gledalci razvedrili v družbi goriških razposajenih ljubiteljev terenskih avtomobilov. »Med dvema ognjema« se vrača na slovensko TV Po lanskem prvem nizu televizijskih oddaj z naslovom Med dvema ognjema, se kviz za šole spet vraCa na televizijske zaslone. Snemanje prve oddaje letošnje izvedbe bo v petek, 4. februarja ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. V prvi oddaji bodo tekmovale skupine Državnega industrijskega tehničnega zavoda Jurig Vega iz Gorice, državnega znanstvenega liceja France Prešeren in Klasičnega oddelka znanstvenega hceja France Prešeren iz Trsta. Na snemanje so vabljeni prav vsi sošolci, profesorji, starši, prijatelji in radovedneži. Letošnja novost je, da pri preizkušnji Pokaži, kar znaš dodeluje točke tudi publika. Zato cim vec je sošolcev in pristašev, tem več je točk za posamezne ekipe. Tudi to pot bosta oddajo vodila Suzi Bandi in Danijel Malalan, za režijo pa bo proskebela Marija Brecelj. Kaj vse pa se bo zgodilo v tej prvi oddaji, boste lahko videli v petek, 4. februarja ob 16.30 na Opčinah ah pa na televizijskih ekranih v nedeljo, 6. februaija pri-bližno ob 20.55, sicer pa takoj po poročilih. V soboto v Oxisu The Adderiey connection Spet je čas za dobro glasbo, M se vsak Četrtek v živo ponuja v kriškem lokalu Oxis. Tokrat se bo občinstvu predstavil nov band, ki pa ga sestavljajo izkušeni in priznani glasbeniki iz Tržaškega. Skupina nosi pompozno ime The Adderley connection, v svoj repertoar pa vključuje zanimive priredbe afroameriškega beat-funk-jazza iz 60. in 70. let, med katerimi tudi popevke mojstra Herbleja Hankocka. Andrea Zulian, pri baskitari, Larry Fonda pri bobniih, Johnny Stax pri Hammond orglah, Gabriele Ma-telli pri trobenti in Roberto Cappuccio pri sam so sigurno vsem glasbenim poznavalcem znana imena, ki že sama jamčijo za uspešen glasbeni večer, ki se bo pričel okrog 21. ure. (Pan) V soboto na koprski TV o stoletnici KD Primorec V soboto, 5. januarja bodo na koprski televiziji v terminu oddaje »Brez meje« predvajali oddajo 100-letnice Kultur-|leoa društva Primorec Trebče. Na prireditvi so sodelovala mnoga društva in umetniki, ki delujejo v zamejstvu. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 2. februarja 2000 SVEČNICA Sonce vzide ob 7.26 in galone ob 17.11 - Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 5-13 in zatone ob 14.26 Jutri, ČETRTEK, 3- februarja 2000 BLA2 VREME VČERAJ OB 12. DRI: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1029 mb raste, veter 8 km na uro severo-vzhodnik vlaga 98-odstotna, nebo oblačno, »aorje skoraj mimo, temperatura morja 7,1 stopinje. 11 LEKARNE Od ponedel »uarja do sol bniarja 2000 . Normalen u °d 8.30 do 1 16.00 do 19.30 Lekarne odi 13.00 do 16.00 Borzni trg : 267967), Ul 1 (tel. 040 82000: - d?1- 213718) "tm telefonsl n znujnim rt —■'•une i 19-30 do 20. Borzni ti Scagni 2, Ul. 36796™1 £ uel. 040 820 nočna služba 2oL30kdor8n30 °dprta 0d 63306o)°SSetti 33 (teL 040 de3l8; hitra p Praznična od 14 praznična od Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Zdravstveno podjetje -Informacije: - Ul. Stock 2 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30, ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00; - Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30; - Ul. Fameto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00, ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00; - Ul. Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. Urad za informacije bolnišnic: (040 3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON-15.30,17.45, 20.00, 22.20 »American beauty«, i. Kevin Spacey, Annette Bening, prep. mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Roset-ta«, r. Luc - Pierre Derden-ne, i. Emilie Dequenne, Fabrizio Rongione. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 19.15, 22.00 »An-na and the king«, r. Andy Tennant, i Jodie Foster. AMBASCIATORI -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II mistero di Sleepy Hol-low«, r. Tim Burton, i. Johnny Depp, Christina Ricci GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.15, 19.00, 21.45 »Giovanna d’Arco«, r. Luc Besson, i. Milla Jovovich, John Malkovich, Faye Du-naway. SumM© (§ilLEE)AUIS©E Gostuje MLADINSKO GLEDALIŠČE - Ljubljana W. Shakespeare + A. Rozman - Roza SEN KRESNE NOČI Režija Vito Taufer Jutri, 3. februarja, ob 16.00 RED C v petek, 4. februaria, ob 20.30 RED A, F in D v soboto, 5. februarja, ob 20.30 RED B in E IZJEMNA PRILOŽNOST ZA VISOK UMETNIŠKI UŽITEK! V petek, 4. in v soboto, 5. februarja možnost 60 parkirnih prostorov v parkirišču na Trgu Perugino GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »lo amo Andrea«, i. - r. Francesco Nuti, i. Fran-cesca Neri. DVORANA »DINAMIČNEGA FILMA« - od 16.00 do 23.00, vsakih 15 minut, »Egypt in 3D«. NAZIONALE 1 - 15.00, 17.25, 19.50, 22.20 »Anna and the king«, r. Andy Tennant, i. Jodie Foster. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »007 -II mondo non basta«, i. Pierce Brosnan. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.45, 19.55, 22.15 »Se scappi ti sposo«, i. Julia Roberts, Richard Gere. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Al di la della vita« . SUPER (Drevored 20. septembra) - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Tra(sgre)dire«, r. Tinto Brass, prep. mladini pod 18. letom. MIGNON- 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Al di la della vita«, r. Martin Scorsese, i. Nicolas Cage. CAPITOL - 16.00, 18.20, 20.00, 22.10 »So-gno di una notte di mezza estate«. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Buena vista social club«, r. Wim Wen-der. V originalu. J PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah bo v sodelovanju s Skupnostjo sv. Egi-dija zbirala podpise proti smrtni kazni v nedeljo, 6. februarja, na Opčinah po mašah ob 9. in ob 11. uri. PD MACKOLJE prireja niz prireditev SLOVENSKI VEČERI. V petek, 4. februarja ob 20. uri, Večer pesmi, besede in likovne ustvarjalnosti - odprtje razstave grafik Barija Tula, mladega ustvarjalca bo predstavil umetnik Boris Zuljan, sledil bo kulturni program z nastopom MePZ Mackolje in mladimi recitatorji. V soboto, 5. februarja, VeCer slovenskega filma - predvajanje filma Na svoji zemlji, predstavitev Aleš Doktoric. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo 9. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, prireditev ob dnevu kulture. Spregovoril bo Igor Tuta, recitirala Suzi Bandi, igral pa bo violinist Matej Santi. Vljudno vabljeni. SKD VIGRED in OSNOVNA SOLA STANKO GRUDEN vabita v četrtek, 10. februarja, ob 20. uri na kulturni večer ob Prešernovem dnevu v osnovni šoli Stanko Gruden. Nastopajo uCenci osnovne šole in elani dramske skupine PD Slovenec z veseloigro »Niti tat ne more pošteno krasti«, v režiji Aleksandra Corbatta. SKD FRANCE PREŠE- REN iz Boljunca vabi v nedeljo, 13. februarja, ob 18. uri, v občinsko gledališče France Prešeren. Nastopili bodo elani dramske skupine PD Slovenec z veseloigro »Niti tat ne more pošteno krasti...« v režiji Aleksandra Corbatta in MePZ Slovenec-Slavec pod vodstvom Danijela Grbca. GLASBENA MATICA TRST - Kulturni dom - V petek, 25. februarja, ob 20.30: 2. abonmajski koncert - Instrumentalna skupina LABORATORIO EN-SEMBLE, dirigent Mauro Vidoni, Marko Feri - kitara, Mariko Masuda - violina. (Rodrigo, Brower, Vil-la-Lobos). [3 OBVESTILA JUSARSKI ODBOR LONJER-KATINARA obvešča vse vaščane, da se lahko zglasijo pri predsedniku Giorgiu Močilniku ali tajniku Mitji Lorenziju za dovoljenje za odnašanje drvi. Tel. št. 040-910375 ali 040-912787, ob uri kosila. TRŽAŠKA KNJIGARNA in KROŽEK KRUT va- bita danes, 2. februarja, ob 18.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev nove knjige akademika Borisa Paternuja OD EKSPRESIONIZMA DO POSTMO- DERNE, založbe Slovenska matica. Knjigo bo predstavil Adrian Pahor. Prisotna bosta avtor in predsednik založbe dr. Jože Mahnič. SPDT vabi jutri, v Četrtek, 3. februarja, na predavanje Z ATLASA V SAHARO. Svoje potovanje po Maroku bo v sliki in besedi prikazal Lojze Abram, v Gregorčičevi dvorani, z začetkom, ob 20.30. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARSI v sodelovanju z ZNANST-VENO-RAZISKOVALNIM SREDIŠČEM REPUBLIKE SLOVENIJE KOPER in ZGODOVINSKIM DRUŠTVOM ZA JUŽNO PRIMORSKO vabijo jutri, v Četrtek, 3. februarja 2000, ob 19.30 v Prosvetni dom na Opčinah na PREDSTAVITEV DELA SANDIJA VOLKA »Ezulski skrbniki - vloga in pomen begunskih organizacij ter urejanje vprašanja istrskih beguncev v Italiji v luCi begunskega Časopisja 1945-1963. Delo bo predstavil dr. Miran Komac, poleg avtorja pa bodo sodelovali še dr. Darko Da-rovec, urednik Knjižnice Annales in dr. Lučka Cok, direktorica ZRS Koper. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP vabita v soboto, 5. februarja, ob 18.30 na družabno srečanje v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, razpisuje ob dnevu slovenske kulture LIKOVNI, FOTOGRAFSKI IN LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE. Tema, oblika in tehnika so proste. Izdelke lahko oddate do sobote, 5. februarja, v uradih Slovenske prosvete, od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 18.30 dalje. Nagrajevanje in razstava ter recital literarnih del bo v soboto, 12. februarja. TRIJE ARHITEKTI RIŠEJO - Vabimo vas na ogled razstave v KRD Dom BrišCiki. Arhitekturne risbe profesorjev ljubljanske šole razstavljajo: Lojze Drašler, profesor na Biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani - krajinska arhitektura; Marjan Ocvirk, profesor na fakulteti za arhitekturo univerze v Ljubljani; Janez Suhadolc, profesor prostoročnega risanja na fakulteti za arhitekturo univerze v Ljubljani. Razstava bo odprta do 6. februarja 2000 vključno. Urnik: vsak dan, od 18. do 20. ure. PREDAVANJE IN POGOVOR V SLOMŠKOVEM DOMU V BAZOVICI na temo: Zakaj naj sploh verujemo v Boga? Kaj pomeni 2000 let krščanstva? Zakaj Cerkev toliko govori o odpustkih? V ponedeljek, 7. februarja nam bo o tem spregovoril g. Dušan Jakomin. ZaCetek ob 20.30. Vabljeni. V PROSVETNEM DOMU na Opčinah je do 7. februarja odprta razstava slikarja Franka Žerjala. Ogled vsak dan od 16. do SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - V torek, 8. februarja 2000, ob 20.30: Z ATLASA V SAHARO. Lojze Abram nam bo z besedo in diapozitivi posredoval svoja doživetja in spoznanja na poti slikovitega Maroka mimo cesarskih mest z visokega Atlasa do nižin Sahare. KD SKALA IZ GROPA- DE vabi vaščane in okoličane, predvsem italijanske narodnosti, na predavanje »Zgodovinsko kulturna prisotnost Slovencev v Italiji«, ki ga ob dnevu slovenske kulture organizira v domačem društvu 8. februarja, ob 20. uri. Predavanje bo v italijanščini, vodila ga bo M. Ivašic. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS vabi na predvajanje videofilmov Fulvia Grimaldija »Jugo-slavia il popolo invisibile« in »Serbi da morire«, v sredo, 9. februarja, ob 20. uri, v dvorani Grudnove hiše v Nabrežini. LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE, ki se žele poročiti v cerkvi, bo potekal v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Prvo srečanje bo v sredo, 9. februarja ob 20.30. Tečaj se bo nadaljeval vsako sredo vse do polovice marca. KD SKALA IZ GROPA-DE vabi vse prijatelje v soboto, 12. februarja, ob 20.30 v domače društvo na skupno praznovanje dneva slovenske kulture. IGRAJMO SE GLEDALIŠČE - 12. februarja se začenja drugi cikel vaj za otroke od 4. do 7. leta, ki poteka ob sobotah, od 10. do 12. ure v OS v Gropadi. Nove vpise sprejemamo do 19. februarja, na tel. št. 040-912843 ali 0347-9835528 (Petra) v večernih urah. KSD ROJANSKI KRPAN prireja v nedeljo, 13. februarja 2000, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma v Rojanu (Ulica Corda-roli 29) PREŠERNOVO PROSLAVO. Mladi odborniki vabijo vse Slovence na ogled bogatega kulturnega sporeda. Slavnostni gost bo pisatelj Boris Pahor. SKD IGO GRUDEN prireja kuharski teCaj pod vodstvom Vesne Guštin. TeCaj predvideva 10 lekcij, ki se bodo odvijale vsak ponedeljek, od 15. do 19. ure s pričetkom 14. februarja 2000. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 040-200407 ali 291030. 3 ŠOLSKE VESTI NA OSNOVNI SOLI ALBERTA SIRKA v Križu zbiramo bone Coop. Bone prinesite v Solo (tel. 040-220351) ali izročite staršem uCencev. Že vnaprej najlepša hvala. COS PINKA TOMAŽIČA v Trebčah zbira kupone Coop, za nabavo didaktičnih sredstev, do 31. marca 2000. Prijaznim darovalcem se uCenci in učiteljice vnaprej zahvaljujemo. OSNOVNA SOLA AVGUSTA ČERNIGOJA na Proseku zbira bone Coop. Bone lahko prinesete v šolo ali izročite uCencem. Že vnaprej se toplo zahvaljujemo. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN V NABREŽINI (tel. 040 200321) obvešCa, da zbirajo učenci bone »esempio« trgovine Coop in se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje. COS 1. MAJ 1945 v Zgoniku zbira kupone Coo-p za nabavo računalnika. Bone lahko prinesete v šolo ali izročite učiteljicam. Vnaprej se zahvaljujemo. Danes praznuje pomemben jubilej Mirjan Žagar Ob svoji 50-letnici toplo čestitata Branka in Silvano Poropat E3 ČESTITKE Ime slavljenca si nam vedno pravil, da ne smemo vsem razodet, da te pa neskončno imamo radi, to lahko zna celi svet. Petra, Irina, Dora in mama Marija. S_____________IZLETI SK DEVIN priredi v soboto, 12. februarja, ob priliki Pokala treh dežel, smučarski izlet z avtobusom v Fomi di Sopra. Prijave na tel. št. 040-200782 (Francko) ali 040-200530 (Dario). MOSP vabi na SMUČARSKI WEEK-END (v priredbi MMM) na Kobli, 10., 11. in 12. marca 2000. Organiziran bo tudi večstopenjski tečaj. Prijave in informacije: Slovenska prosveta, Ul. Donizetti 3, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, tel. št. 040-370846. KRD DOM BRIŠCIKI organizira izlet na Poljsko z ogledom taborišča Au-schwitz in bližnjih mest, od 22. do 25. aprila 2000. Rezervacije in informacije do 12. februarja na tel. št. 04D/327062 - Norma. MALI OGLASI tel. 040 7786333 NA VZHODNEM KRASU ali v Bregu iščem približno 100 kv.m veliko hišo s kletjo in dvoriščem in-ali vrtom. Tel. št. 0335-6085266. PRODAM Mercedes D190, 2000 cc„ letnik ’92, kataliziran, z opravljenim tehničnim pregledom in novimi gumami. Cena 13.000.000 lir. Tel. 040-299294. ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. PRODAM po ugodni ceni rabljeno kuhinjsko pohištvo v dobrem stanju, bele barve, vključno z belo tehniko (hladilnik, peCica, kuhalna plošča, lijak in napa), dolžina 3 metre. Tel. št. 040-575145 ali 040-54390. PODARIM šestmesečnega nemškega ovčarja sivo-Cme barve. Tel. na št. 040-299915 v veCmih urah. CE VAM LIKANJE teži, vam lahko priskočim v pomoč. Pokličite na tel. št. 040-7606015 (Ivana). IŠČEM veščo gospo za pomoC pri gospodinjstvu in varstvu triletnega otroka. Tel. št. 03385067730. HIŠNA pomočnica: mlada gospa išCe zaposlitev enkrat tedensko. Tel. na 040-224407. V PREDMESTJU TRSTA, pri Domju, dajem v najem skladišče, 240 kv. m z vodo, uradom, wcjem in električno napeljavo. Kli- cati ob uri obedov na tel. št. 040-828861. PUSTNI VOZ, 3/4 dokončan, oddamo. Tel. 0481-882240. CE POTREBUJETE pomoC v gospodinjstvu -Čiščenje, likanje, pomoč pri negi ostarelih, tudi nepok-retnih, ali pri varstvu otrok, lahko kličete na tel. št. 0038667-25202. DIPLOMIRANA na pedagoškem liceju nudi pomoC pri varstvu otrok v dnevnih urah. Tel.: 0347-8599801. OSMICO ima odprto v Lohjerju Fabio Ruzzier. Vabi na pokušnjo domače kapljice ob okusnem prigrizku. OSMICO v Medje vasi imata Bojana in Gianna. AGROTURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj, Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251. OSMICO ima odprto Mario Mihe, Zgonik 71. PRISPEVKI V spomin na Jelico Por-tograndi roj. Pertot darujeta Sonja in Mara 50.000 za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob prof. Lea ZubaliCa daruje družina Modic 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na bratranca Serafina Vaclika daruje Ana Klement 25.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Janka Budina daruje Nives 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Klavdija Slobca darujejo sosedje 70.000 lir za bazovsko cerkev, 70.000 lir za MePZ Lipa in 70.000 lir za SKD Lipa. Namesto cvetja na grob Klavdija Slobca daruje družina Karis (Pesek) 50.000 lir za MePZ Lipa. V isti namen daruje teta Angela Fidel 100.000 lir za MePZ Lipa. t Zapustil nas je naš dragi Francesco Negovetich Frane Žalostno vest sporočajo žena Francesca, hčerka Loredana z Antoniom, vnukinja Milena, sestre in svaki Pogreb bo v petek 4. februarja, ob 12.15, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev. Trst, Sv. Križ, 2. februarja 2000 Ob izgubi drage Brede izreka svojcem iskreno sožalje Mladinsld mešani pevslti zbor Devin Ob izgubi drage mame in tašCe Pavle Fachin izreka Pavlu in Majdi ter vsem svojcem iskreno sožalje TFS Stu ledi Ob hudi izgubi drage mame Pavle izreka občuteno sožalje svojemu članu nadzornega odbora Pavlu Fachinu in vsem njegovim Slovensko planinsko društvo Trst GORICA / KULTURNI CENTER BRATU2 Večer samospevov, ki sta ga v četrtek, 27. januarja v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici oblikovala basbaritonist Marko Fink in pianistka Nataša Valant, je bil vnovična priložnost soočanja z večkrat opevanimi vrlinami obeh glasbenih umetnikov. Ce si prireditelj koncertov želi zagotoviti nesporni uspeh glasbenega dogodka, ki bo osvojil s poustvarjalno kvaliteto in domiselno pripravljenim programom, potem povabi Marka Finka, umetnika, rojenega slovenskim staršem v Argentini, ki od leta 1994 živi in deluje v Ljubljani. Z njegovimi izjemnimi interpretacijami samospevov se tudi na Primorskem v zadnjih letih večkrat srečujemo in goriški večer v smislu prepoznavanja Finkove glasovne kultiviranosti ni hil izjema. Nagrajenec Prešernovega sklada za leto 1999 se je tudi tokrat predstavil kot glasbenik z občudujočim občutkom za oblikovanje koncertnega programa, ki zavezniku in ljubitelju samospeva ponuja tehten pregled ustvarjalnosti: od romantičnih mojstrov (F. Schuberta, R. Schumanna, F. Liszta in tudi F. Chopina) preko nepogrešljivega barvnega in ritmičnega razkošja argentinskega skladatelja Carlosa Guastavina do umetnosti slovenskega samospeva kot so ga v značilno slovenski lirično ubrani naravi simbioze literature in glasbene umetnosti ustvarih S. Premrl, R. Ipavec, F. Gerbič, K. Mašek, J. Pavčič ah J. Ravnik. Občutene izvedbe pesmi, ki jim lepo oblikovani vokal Marka Finka daje še poseben čar, je dopolnjevala dosledna klavirska spremljava Nataše Valant. Skratka, izvrstna glasbena umetnika, Marko Fink in Nataša Valant, sta z izvajalsko popolnostjo in izrazno prepričljivostjo vnovič navdušila in osvojila tudi občinstvo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. V elegantni, dostojanstveni in glasovno žametni modrini koncertnega vzdušja pa so me tokrat zasledovale misli o lepoti glasbene muze, ki te lahko zapelje tudi v ravnodušnost in odtujenost trenutnemu izraznemu naboju. Glasbene pripovedi Marka Finka so občutene, božajoče in prodorne in brez dvoma predstavljajo vrhunskost v izvajanju samospevov. Ob vsakem vnovičnem predajanju njegovim glasovnim čarom pa se soočiš tudi z manj vznemirljivim popotovanjem po svetovni zakladnici samospeva, preprosto potoneš v atmosfero že večkrat slišanega in izpovedanega in se a prion ne poglabljaš več v trenutne interpretativne navdihe glasbenega umetnika. Večer samospevov Marka Finka in Nataše Valant postane tako ena sama čudovita pesem, ki pa ti ne prebuja nikakršnih presenečenj ali tudi posebne pozornosti ne. Slovenski koncertni prostor je pač premajhen, da bi v njem lahko tudi še tako velik umetnik uspel ohranjati privlačnost in neokrnjeno zanimanje in navduševati zgolj z malenkostnimi različicami v programskih ponudbah. Tatjana Gregorič OPČINE / POBUDA DRUŠTVA TABOR Kontemplacija narave v delih Franka Žerjala Razstava bo odprta še do ponedeljka, 7. februarja V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja v okviru podbud kulturnega društva Tabor svoja najnovejša slikarska dela Franko Žerjal (f. KROMA). Umetnika je ob odprtju razstave predstavil umetnostni kritik Joško Vetrih, ki je obenem avtor teksta v spremni zgibanki k razstavi. Po rodu je Franko Žerjal iz Trsta, tu mu je bil za profesorja Avgust Černigoj, svoj talent je dalje izoblikoval najprej na go-riškem umetnostnem zavodu, nato se je izpopolnjeval v veščini risanja figure na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljati je začel še kot študent; zaposlil se je kot likovni pedagog na slovenskih šolah na Tržaškem. Po upokojitvi se je še bolj intenzivno ukvarjal s slikarstvom in postavil več razstav na območju Alpe Jadrana. Vpliv Černigoja smemo zabeležiti pri številnih njegovih učencih kot predanost ustvarjalnemu utripu in eksperimentiranju, ki dopušča notranjemu svetu, da se izpove. Kot izjemen pedagog je znal vzbujati eilšis ■ x . -. >7 ^ t' ,r'' ■ mmm „.. • , XX":-,:, T. I l' veselje do ustvarjanja ter v globokem spoštovanju osebnosti posameznika podpiral osebni izraz. Franko Žerjal je prav tako od vedno rad preizkušal nove poti na področju slikarstva in raziskoval tisto prvobitno vlogo likovnega izraza, ki človeku pomaga v prodiranju v globlje sloje zavesti. Tematsko smemo eksponate razvrstiti v dva niza, od katerih so slike na grabčastem ozadju bolj lirično izpovedne in izvirajo iz kontemplacije narave, ki jo umetnik su-blimira v čisto abstraktno interpretacijo. Drugi niz bolj dramatično vzbuja na belini paprinate podlage različne vizije, ki se Umila igralka Pina Cei Včeraj je v Rimu umrla gledališka igralka Pina Cei, stara je bila 86 let in je do nedavnega še nastopala. Znana je bila predvsem po gledaliških vlogah, vendar je občasno nastopalo tudi v filmih in najeleviziji. Ze začetek njenega življenja je bil razburljiv, kot novorojenko so jo vpisali na ustrezen seznam v Firencah, vendar se je rodila na ladji, ki je mater Luiso Cei -bila je tudi igralka - vozila domov s turneje po-Južni Ameriki. Njena zadnja vidnejša vloga je bila nosilna v italijanski gledališki postavitvi dela Alfreda Uhryja »A spasso con Daisy«, ki je doživelo svetoven sloves v filmski inačici. Sicer pa je začela nastopati že v letih ’30 v tedanjih slovitih italijanskih gledaliških skupinah, kot so tiste, ki so jih vodili Gandusio, Emma Gramatica in Ruggero Ruggeri, v slednji je bila kar sedem let glavna igralka. V nam bližnjih letih je igrala v odmevni postavitvi Luče Ronconija »Orlando furioso«, ki so jo po premierni uprizoritvi na spoletskem festivalu leta 1969 odograli celo v New Yorku. Njeni filmi nastopi so se začeli v letu 1931, ko je igrala v filmu »Villafranca« Gioacchina Forzana, v spominu pa sta ostala predvsem njena nastopa v filmu »Oci ciomie« z Marcelloma Mastroiannijem in Silvano Man-gano in v filmu »Storia d’amore e di anarchia« Line VVertmuller. Performans Mary Duffy Irka Mary Du£fy je umetnica in performerka. Četudi brez rok in le z eno dlanjo, je študirala fotografijo in lončarstvo v Dublinu, v zgodnjih 80-ih letih pa je začela lastno ustvarjalno pot, v središču katere je vselej hendikepiranost. Trenutno je dokumentaristka in programska raziskovalka na dublinskem radiu. V vlogi performerke nastopa od leta 1984. Pri svojih delih izhaja iz lastnih izkušenj. Njen performans, ki ga je izvedla v ponedeljek v ljubljanski galeriji Kapelica, sodi v serijo Prothesis - umetniški izraz skozi telesni hendikep, ki se je začel oktobra lani. Svoj performans je Mary Duffy poimenovala Zgodbe nekega telesa (Stories of a Body), povod zanj je našla med obiskom pri zdravniku, ko se je kot otrok, žrtev zdravila talidomid, znašla v vlogi nekakšnega objekta proučevanja. Kot je zapisala Du£fyjeva, se najbolj od vsega spominja groze drugih ob pogledu nanjo. Do nje so se obnašali "kot da je nevidna in nesposobna razumeti mnenja, ki so jih izrekali o njenem življenju in njeni prihodnosti". (STA) TRST / GLEDALIŠČE MIELA »Serenade ensemble«: koncert in cdplošča Ansambel sestavljajo glasbeniki! območja Alpe-Jadrana in izvajajo raznovrstno glasbo Serenade Ensemble sestavljajo pihalci, trobilci in tolkalci s področja Alpe-Jadran, ki so se združili leta 1989, odtlej pa so se poskusili z vsakovrstno glasbo, od baroka do jazza. V ansamblu sodelujejo tudi slovenski glasbeniki z obeh strani meje. V nedeljo, 30. januarja so v tržaškem gledališču Miela predstavili svojo zadnjo lasersko ploščo z naslovom »Romantične serenade«, ki vsebuje dela slovanskih skladateljev Nikolaja Rimskega-Korsakova in An-tonina Dvoraka ter mladostno Serenado Richarda Straussa. Dokaj številnemu občinstvu je ploščo predstavil Pierpaolo Zurlo, sledil pa je koncert, na katerem je Serenade Ensemble zaigral tudi vrsto skladb, ki bodo vključene v prihodnjo zgoščenko. Klarinetistka Roberta Gottardi je zaigrala Koncert za klarinet Nikolaja Rimskega-Korsakova. Solistka je svojo vlogo odigrala dokaj sproščeno ob nežni spremljavi ansambla, ki ga že od vsega začetka vodi Romolo Gessi. Ozračje se je korenito spremenilo, ko je romantični slovanski glasbi sledila vrsta ameriških avtorjev 20. stoletja, ki so zapisani v zgodovini jazza, nekateri pa sodijo že v klasične okvire. Serenade Ensemble je najprej podal venček priljubljenih Gershwi-novih songov (Fascinating rhytm, Someone to watch over me, itd.), nato pa je pianist Nazzareno Carusi z velikim zanosom odigral solistično vlogo Gershmnove »Rhapsody in blue«. Izvedba je bila mestoma nekoliko obremenjena z retoriko, sofist pa je pokazal vroč temperament ter je popolnoma osvojil poslušalce, ki so mu bučno ploskali. Sledila je vrsta znanih skladb velikih mojstrov jazza, v katerih so se kot sofisti izkazali posamezni člani ansambla: v prvi vrsti nadarjeni tro- bentač Flavio Davanzo, ki je zablestel s svojimi improvizacijami, ob njem pa tudi tolkalec Tom Hmeljak, pozavnist Erik Žerjal in saksofonist Piero Purini. Thelonius Monk, Benny Goodman, Duke Elfington in John Penders nedvomno zahtevajo sproščeno poustvarjanje, ki naj bi bilo prepojeno s posebnim občutkom za jazzovsko fraziranje; orkester je pod vodstvom Romola Gessija igral z živahnim ritmičnim utripom, vendar se glasbeniki s klasično izobrazbo bolj težko vživijo v glasbeni svet in kulturo, ki sloni na drugačnih prijemih. Jazz je vsekakor sestavni del glasbene kulise 20. stoletja in občinstvo je z navdušenjem dokazalo, da hvaležno sprejema take ponudbe. Serenade Ensemble je svoj uspešni koncert zaključil s tremi dodatki, ki so zaokrožili prijetno glasbeno srečanje. Katja Kralj V kratkem Berlinal Na letošnjem Berfinalu, ki bo potekal od 9. do 20. februarja, bodo z novimi filmi sodelovali režiserji Volker Schloendorff, Wim VVenders, Miloš Forman in Anthony Minghella. Na 50. berlinskem filmskem festivalu bodo sicer predvajali še 10 filmov izven konkurence in predpremier. Mednje sodijo nova dela Poljaka Andrzeja VVajda, pa tudi filmi Jean-ne Moreau in Roberta de Nira, ki se jima bodo na festivalu še posebej poklonili. V Berlinu pričakujejo ameriškega igralca Leonarda di Capria, ki se bo predstavil v novem fimu Dannyja Boyla Plaža (The Beach); film se sicer poteguje za zlatega ali srebrnega medveda. Miloš Forman pa bo predstavil Moža na luni (Man on the Moon), v katerem igra Jim Carrey. Norman Jewison bo predstavil novi film z Denze-lom VVashingtonom Hurikan (The Hurricane). Z Nadarjenim gospodom Ri-pleyem (The Talented Mr. Ripley), v katerem nastopata Gweneth Paltrow in Matt Damon, se bo predstavil Anthony Minghella, Oliver Stone pa bo zavrtel Katerokoli nedeljo (Any Given Sunday) z Alom Pa-cinom. Nemčija se bo na festivalu predstavila z novimi stvaritvami Wendersa, Schloendorffa in Rudolfa Thomeja, Francijo pa bosta zastopala Claude Mil-lers in Francois Ozon. Na Berfinalu si bo mogoče ogledati tudi Ruski upor Aleksandra Proški-na, srbski igralec Ljubiša Samardžič pa bo s filmom Nebeški trnek (Nebeška udica) predstavil razmere v Beogradu med lanskimi letalskimi napadi zveze NATO. (STA) Filmski festival v Beogradu V Beogradu poteka 28. mednarodni fimski festival (FEST), ki se je začel s filmom francoskega režiserja Luca Bessona Ivana Orleanska. Na programu so med drugimi še film švedskega režiserja Lukasa Moodysona Pokaži mi ljubezen (Fuckin Amal), Pornografska razm-reja (Une lisaison porno-graphiques) Frederica Fon-teyneja in Buena Vista Social club Wima VVendersa. Na festivalu, ki bo trajal do 6. februarja, predvajali več kot 100 filmov iz 22 držav. razvijajo okrog osrednje motivike v bolj grobega reliefnega papirnatega posega, materične pojavnosti, ki vsakič znova rojeva sugestivne iztočnice, simbole figure, šrafure, kontrastno obarvane vozle ali barvna prelivanja. Stabilnost osrednjega elementa in močni kontrasti, ki se krog njega porajajo ustvarjajo močne napetosti, ki prestopajo v dramatično zgoščene splete. Oba cikla sta v bistvu dve podobi iste realnosti, nasprotji, ki dopolnjujeta celovitost pogleda na stvarnost, na odnos človeka do okolja in občutke, ki spremljajo to relacijo, ki prestopi v zasledovanje zakritega, zaslutenega. Umetnik se poslužuje mešane tehnike, še pe-sebno mu je pri srcu reliefnost podlage. Kontemplacija narave zadobi lahko dvojen pomen: po eni strani posreduje navdih barvnih atmosfer, ki jih narekuje lepota narave, njegova preobrazba v različnih letnih časih in krajinskih izsekih, po drugi vzpostavlja eskistencialno problematiko odnosa zemlje s človekom, rušenje prvotne harmonije sproži močne kontraste med lučjo in temo, med posameznimi barvami, med prekrito in neprikrito površino papirnate podlage. Slikarske interpretacije pejsažev se predstavljajo skoraj mo-nokromatsko, kot bi želeli v celoti doživeti tisti spe-" cifičen značaj, ki ga barva pooseblja v svoji primarnosti. Vsaka barvna atmosfera hkrati sproža določene emocije, občutke. Triptih v lesu s svojo vitko pokončno leg0 prikazuje »Steber fantazije«: čisto igro barv, akcijskega nizanja potez* usmerjenega škropljenj3 barvnih madežev: svet domišljije nudi tak° krepko oporo zemeljsk gradnji nadzemeljskega- Razstava je na ogled d° 7. februarja ob delavnikm med 16. in 19. uro. Jasna Merk0 RAČUNALNIŠTVO & TEHNOLOGIJA Sreda, 2. februarja 2000 SVETOVNI SPLET / UVELJAVLJAJO SE NOVE ZAČETNE STRANI SVET VIDEOIGER Portali, specializirane vstopne točke v internet Specializirane strani omogočajo preprostejši dostop do informacij -Pojavljajo se tudi prvi vortali, »vertikalni« portali S specialci v boj proti teroristom Ena izmed kritik, ki jih je občasno slišati na račun interneta, je, da vlada na mreži splošna anarhija. Res je, vendar ljudje večkrat deskajo po mreži brez pravih idej, brez ciljev. Stalno odpirajo in zapirajo spletne strani v iskanju informacij s pomočjo iskalnikov, ker ne vedo, kje naj bi jih našli. V resnici so informacije dosegljive, vendar je treba odpirati veC strani in tako izgubljati Cas, medtem pa telefonski števec teCe. Marsikdo je zato vzkliknil: »Da bi vsaj mogel imeti vse informacije na eni sami strani!« To ni. nemogoče in prav zaradi tega so nastali t.i. portali ali vhodne spletne strani. Kaj so portali? Knjiga »Internet 2000 - Manuale per Tuso della rete« tako-le piše o portalih: »Spletna stran, ki nudi vhod v mrežo. Polna storitev za uporabnike, linkov, novic, orodij za iskanje. Ponuja vodic in je začetna stran za deskanje po spletu.« Portal je torej kot hišna veža s številnimi vrati, na katerih je seznam tega, kar je za nji-nii. Dovolj je prijeti zaa kljuko (pritisniti Ihik) in že se odpre nov svet [spletne strani). Portali dajejo nekaj splošnih informacij in storitev: med storitvami so osebni e-mail, prostor za lastne spletne strani, novice, vremenska poročila, pošiljanje SMS sporočil, horoskop, prevajanje, menjalnica, iskalniki (search engines) itd. Zakaj so te spletne shani tako pomembne oz- zakaj so se v zadnjem Času pojavili novi Portali, za katerimi so pomembna podjetja, kot so Fiat, La Repubblica in Mediaset? Portal je večkrat prva spletna stran (tim. Homepage - začetna domaCa stran), ko uporabnik interneta odpre svoj brskalnik. N.pr. kdor uporablja Internet Explorer, ima kot prvo stran www.microsoft.com ali www.msn.com, kdor pa ima Netscape, odpre zaCetno stran www.netscape.com. Obe spletni strani sta pravzaprav portal. Na straneh Netscape je mogoCe dobiti zadnje finančne novice, vremenska poročila, radio, horoskop ipd., na straneh Microsoft pa je mogoče pošiljati voščila, pregledati pošto (Hotmail), poiskati telefonske številke ipd. Strani sta si torej precej podobni. Na sreCo pa oba brskalnika omogočata spremembo zaCetne strani, saj lahko izberemo drug portal ali navadno spletno stran. Upravitelji te shani bodo zaradai tega zabe-ležili mnogo stikov, tisti, ki privabiti veliko obiskovalcev, pa lahko drago proda reklamo na svojih shaneh. Razni investitorji pa so seveda zainteresirani na take spletne shani. Drug pomembni vidik je v tem, da so na vsakem portalu toCno določene informacije. Eni se poslužujejo zunanjih sodelavcev ali podjetij, drugi pa črpajo novice iz nohanjih virov: tak je primer www.kataweb.it, tj. por- tal dnevnika La Repubblica in tednika Espresso. Poleg osebja, ki skrbi za urejanje spletnih shani, se Kataweb poslužuje Časnikarjev, ki vsak dan pišejo na papirnatih shaneh obeh medijev. Spletna shan www.jumpy.it je last grupe Mediaset in poleg običajnih storitev nudi informacije o televizijskih mrežah Mediaset in založniški družbi Mondadori. Naj omenimo še www.ciaoweb.it, ki je eden izmed najnovejših portalov: s privlačno reklamo in nagradami pa se je že dobro uveljavil. Spletna shan je last grupe IFI-Fiat. Med storitvami, ki jih nudijo portali, je tudi možnost iskanja po mreži. Prav nekateri znani iskalniki, kot so www.yahoo.com,www.altavista.com in www.vhgilio.it, so spremenili svojo funkcijo in se preuredili v prave portale. Možnost iskanja po mreži je tako le ena od tolikih storitev, ki jih je mogoCe dobiti na teh spletnih straneh. Prav ti naslovi ostajajo med najbolj obiskanimi na mreži, saj je med prvimi desetimi najbolj obiskanimi naslovi kar pet iskalnikov, vseh deset naslovov pa ima značilnosti portala. 1. www.aol.com 2. www.yahoo.com 3 .www.microsoft.com 4. www.netscape.com 5. www.geoci ties.com 6. www.excite.com 7. www.infoseek.com 8. www.lycos.com 9. www.msn.com 10. www.altavista.com (Vir: MediaMatrix, avgust 1999) Tudi Slovenija razpolaga s svojim portalom, in sicer na naslovu www.eon.si: poleg običajnih storitev je možno tudi preveriti stanje slovenskih cest in smuCišC, na straneh je tudi krajši seznam trgovin on-line Zanja novost pa so t.im. vortali (Vertical Portal - navpični portali). Z razliko od klasičnih portalov je pri teh mogoCe dobiti vse informacije o določenih argumentih. Na naslovu www.horsenet.com se n.pr. srečujejo vsi ljubitelji konjev, ki sestavljajo pravo računalniško skupnost. (E.B.) edvinbe@tin.it ŠOLSTVO / SODELOVANJE PRI POBUDI TINJT 2ga Zois, šola na internetu, dosega pomembne uspehe Dijaki tržaškega slovenskega trgovskega zavoda Žiga Zois že Jhugo leto zapored sodelujejo v efonovanju, ki ga na vsedržav-ni ravni prireja VVebscuola. Gre fa debate, poročila, raziskave, 1 si jih šole iz vse Italije iz-rnenjujejo prek interneta. Lan-.o 'eto je sodeloval 3B razred ln v tekmovanju šol vseh stopenj je zasedel končno 11. me-s a. Prvih 30 uvrščenih je tudi Prejelo lepe nagrade. Zaradi velikega odziva je le-°s sponzor Tin.it razdelil na-°PajoCe glede na stopnjo (osnovne, srednje in višje šole). Na tekmovanju za višje srednje šole se je letos prijavil 4A razred zavoda Žiga Zois (na sliki), žal pa letošnji 4B razred ni mogel nadaljevati svoje lanske izkušnje, ker si nihče od profesorjev ni upal prevzeti vloge mentorja. Isto velja tudi za ostale zamejske šole, saj ni po dosedanjih podatkih noben drugi razred naših šol vpisan v to tekmovanje (lahko pa se seveda še kdo prijavi: vse podatke lahko najde na spletnem mestu www.webscuola.tin.it). Običajna bojazen pred vsem, kar je povezano z računalnikom, ki ga še imajo nekateri profesorji, je seveda odveC. Dovolj je le osnovno poznanje uporabe interneta in veliko dobre volje. Sola mora imeti na razpolago en sam računalnik in povezavo na internet, ki mora biti obvezno preko sponzorja Tin.it (povezava je brezplačna). Nato se mora nastopajoči prijaviti za razne debate »on-line«, takoimenovane »role-play« (dijaki morajo odigrati neko njim dodeljeno vlogo), lahko pa pošljejo svoje prispevke o določenih temah ali odgovarjajo na vprašanja, ki so jih postavile druge šole. Pri tem se včasih res izgubi kako uro tradicionalnega pouka (ob morebitnem negodovanju profesorjev, ki jim odpade pouk), dijaki pa se priučijo novih spretnosti, kot na primer hitrega sklepanja ob nastali situaciji (če gre za debate »on-line«), poglabljanje nekaterih argumentov ali aktualnih tem, soočanje z vrstniki iz cele Italije itd. Na trenutni' lestvici je naša šola na osmem mestu. Naša šola je bila letos deležna tudi laskavega priznanja: redakcija »VVebscuola« jo je izbrala, skupno z drugimi štirimi šolami, za debato, ki je bila prejšnjo soboto in jo je v neposrednem prenosu tudi (žal samo) omenil vodja oddaje druge mreže RAI »In famiglia«, ko se je povezal s skupnostjo »Citta dei Ragazzi« iz Rima. Dogovorjeno je sicer bilo, da bo televizija predvajala nekaj minut debate med šolami in predstavniki skupnosti, ki jo sestavljajo mladi iz vsega sveta, ki imajo nekako »samoupravo« (seveda pod kontrolo odraslih): volijo svojega župana, sodnika, vodje raznih laboratorijev itd. Žal, kot se ponavadi dogaja, se je razprava nekoliko razvlekla in so debato le na kratko omenili, ko so operaterji prišli v računalniško sobo omenjene skupnosti. Delno razočaranje je omilil prihod operaterjev tretje mreže, ki so istega dne snemali prispevek za oddajo Fokus, ki jo bo Radio Trst A oddajal 13. februarja. M. Oblak S.VVAT. 3 Založnik Siena Distribucija v Italiji: Leader Ocena: 92% Mnenje: Igra se odvija leta 2005 v Los Angelesu, vendar ima bolj malo opravka z angeli, nasprotno: v igri moramo braniti prebivalstvo mesta z največjim številom vsakovrstnih kriminalcev. Misije se zgledujejo po nevarnih operacijah posebnih oddelkov policije, od vdiranja v skrivališča kriminalcev do reševanja talcev in še marsikaj. Swat 2 je bila dverazsežna videoigra, v kateri smo svoje spe-cialce vodih z visokega (podobno kot pri Red Alert). Swat 3 pa se je prilagodil modnim trendom (Rainbow Six, Delta Force, Hidden & Dangerous) in bi lahko trdih, da je doživel metamorfozo. V igri nastopamo v vlogi voditelja 4-clanske vdiralne skupine policije. To, kar igralca najprej prepriča, je visoka grafična kakovost. Prikaz cest in okolja se zgleduje po pravemu losangelskem modelu; tudi podrobnosti orožja in oblek, policistov in kriminalcev so izredno natančne. V igri torej prevladuje kvahteta, ne pa količina. To je lahko dobra lastnost, pa tudi slaba: manj predmetov pomeni tudi, da so se programerji lahko posvetih podrobnostim, obenem pa tudi, da imamo igralci manj možnosti izbire. Zelo pomembna značilnost pri tej zvrsti je nivo umetne inteligence: kot se dogaja v resnici, je treba imeti občutek gotovosti, da v vsaki okoliščini lahko računamo na spretnost, na kritje in moč naših kolegov. Zaradi tega, ko se bomo še kot začetniki udeležili raznih misij, bo primemo, da ostali specialci kar sami izpeljejo nevarnejši del operacije. V igri pa jim verjetno manjka nekaj več podvzetnosti, obenem pa tudi spoštovanje ukazov: n.pr. ko izstrelimo iz brzostrelke, vsi specialci pritečejo k nam in tako zapustijo območje, ki so ga prej krili. Seveda se umetna inteligenca tiCe tudi kriminalcev: verski integralist se gotovo ne bo predal tako zlahka kot navadni malopridnež. Presenetila me je preprostost kontrolnega sistema, ki temelji na sodelovanju miške in tipkovnice: z miško se obračamo in streljamo, odpiramo vrata in podobno, medtem ko se s tipkovnico premikamo, vnašamo ukaze kolegom, menjamo orožje itd. V primerjavi z drugimi podobnimi igrami, je Swat 3 preprostejša z vidika načrtovanja, zaradi tega se bomo morah kar hitro odločati. Misij je 16 in je predvideno, da jih opravimo po določenem vrstem redu ah pa posamezno. Prve misije ne bi smele ustvarjti veCijh problemov, težje pa bo treba ponoviti večkrat, kar bo lahko povzročilo precejšnjo frustracijo. Odlična grafika, dinamičnost in verodostojnost simulacije zagotavljajo igri gotov uspeh, kljub neustrezni načrtovalni modalnosti in dejstvu, da je igra občasno prelahka. DELTA FORCE 2 Založnik: Novalogic Distribucija v Italiji: C.T.O. Ocena: 81% Mnenje: Kot se žal dogaja v navadnem življenju, niti v svetu računalniških iger ni vse perfektno. Prvi Delta Force je bil še kar uspešen izdelek znamenite Novalogic (ki je v preteklosti ustvarila izredne umetnine), novorojena rib vodimo napad oddelek vojaških specialcev za rešitev talcev, vojno proti teroristom, vtihotapljanje v vojaške objekte ipd. Kot v prej omenjeni Swat 3, imamo na izbiro dve modalnosti, in sicer posamezne misije (zatevajo osvoboditev Natovega pilota, rešitev političnih talcev, uničenje vojaških postojank) in dva pohoda (prvi po zasneženi Antarktiki, drugi v oddaljeni afriški državi Čad). Včasih bomo torej delovali povsem osamljeni, včasih pa v skupini, ki prav za prav ne sledi nobenemu načrtu in kar opravlja svoje naloge dokaj samostojno. Veliko pomaga majhna mapa, ki označuje tudi najnevarnejša področja, sovražnike in kolege. Treba je priznati, da je na izbiro res veliko vrst orožja: puške, brzostrelke, pištole, bombe in druge vojaške pripomočke. Igra lahko poteka bodsi prvo osebno kot tretje osebno, kar je skoraj bolj priporoChjvo, saj nudi večji zorni kot nad okoljem. Kljub temu, da igra podpira Direct 3D, je grafika verjetno zdaleč najslabša plat igre. Skratka, igra je še kar lahka (mestoma celo arkadna) in preprosta, žal pa ni grafično dovršena, taktična in niti zelo dinamična. Res škoda, ker smo si vsi pricakovah nekoliko zrelejše delo s strani Novalogic, ki je v preteklosti predstavila mitične igre kot Delta Force 1 in Comanche 3. (jvp) a NOR« Računalniki, Internet, Računalniške mreže, P&E project - Stojan Sosič KNJIGOVODSKI PROGRAMI PO VAŠIH POTREBAH, ... Repentabrska, 28 Opčine (Trst) Tel.: 040-214472 FAX: 040-2159294 Prodaja - Popravila - Inštalacija e-posta: peproject@peproject.spin.it ZDRUŽENI NARODI SO IZBRALI SKUPINO OSEB, DA BI NA SVETU ODPRAVILI REVŠČINO. ENA OD TEA OSEB Sl Tl. Vsake 3 sekunde umori enega otroka. Neposredno ogroža milijardo in tristo milijonov ljudi na našem planetu. Število njenih žrtev se vsako leto poveča za 25 milijonov. Ne, to ni vojna. Ne gre za naravne katastrofe in žrtve niso posledica gospodarskega kolapsa. Ta zastrašujoči pojav se imenuje revščina. V svojo past je ujela petino prebivalcev sveta in jim praktično onemogočila, da bi lahko uporabili svoj talent in svoje sposobnosti. Te potrate ni mogoče več dopuščati. Ena od analiz Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) je pokazala, da ima svet prvič v svoji zgodovini na razpolago bogastvo, tehnologijo in znanje, s katerimi lahko spremeni to stanje. »Jaz,« se sliši nejeverno vprašanje, »in to za tako pomembno nalogo?« Točno tako. Združeni narodi so proglasili »Desetletje OZN za dokončno odpravo revščine, 1997 - 2006«. Tvoje sodelovanje je nujno za uspeh; kot posameznik ali kot podjetje, kot krajevna ustanova, združenje, inštitucija ali kot vlada. Te preseneča? Pomisli vendar. Danes podjetja uporabljajo energijo in inteligenco, da televizijsko sliko posredujejo v najbolj oddaljene kotičke sveta, omogočajo, da so industrijska živila, pijače in telovadni copati na razpolago kjerkoli, ustvarjajo telefonsko omrežje, ki pokriva ves svet. Če bomo to energijo in inteligenco uporabili za odpravo najhujše revščine, bo ta izginila za vedno. Milijoni ljudi, ki niso imeli možnosti za izobraževanje in so jim bila odvzeta sredstva za polno in koristno življenje, imajo zdaj lahko pred seboj drugačno perspektivo. Ta perspektiva jim nudi možnost, da postanejo aktivni, kreativni in tudi srečni pripadniki človeštva. In kako bo do vsega tega prišlo? Kar potrebujemo, je nov način angažiranosti. Tu je mišljena kombinacija posameznikovih sposobnosti, sodelovanja na vseh družbenih nivojih in resnične odločenosti vseh vlad, da ta problem postavijo na vrh prioritetnih nalog. Poleg tega, in morda je to prvič na tem področju, so vključena tudi prizadevanja, sposobnosti in energija podjetniškega sveta. Na ta način boš več kot milijardi in tristo milijonom ljudi povrnil osnovni človekovi vrednoti, kot sta enakost in dostojanstvo. In to tako, da jim boš omogočil zdravo in zadovoljno življenje brez ponižujoče miloščine. Ob vsem tem bo v tem procesu milijarda in tristo milijonov ljudi služila in trošila denar ter ustvarjala nova delovna mesta povsod po svetu. Na ta način bo svet postal mirnejši, odstranjena pa bosta tudi negotovost in jeza, ki naraščata z revščino. Skupaj bomo uničili revščino. Da bi ugotovil, na kakšen način lahko pomagaš, uporabi internet: www.undp.org/teams. Povsod po svetu si moški in ženske, posamezniki in podjetja že prizadevajo, da bi nekaj spremenili. Generalni sekretar OZN Kofi Annan bi bil počaščen, če bi to storil tudi ti. Kdo pa naj vse to spravi v pogon? Združeni narodi so s svojo izkušenostjo sklenili, da si ti, skupaj z mnogimi drugimi tebi podobnimi ljudmi, sposoben, da v naslednjih desetih letih odpraviš najhujše oblike revščine. BUD Š PROGRAM ZDRUŽENIH NARODOV ZA RAZVOJ Brez revščine bo vsak bogatejši. UNDP, Palais Des Nations, CH-1211, Ženeva, Švica TRGOVINSKA ZBORNICA / NOV SERVIS JUTRI / POBUDA KINOATELJEJA NOVICE Nove možnosti za hitro infoimiranje Informatizirano posredovanje podatkov o sistemu kreditiranja, prispevkih in olajšavah Publikacija o filmski igralki Nori Gregor Predstavitev v Editrice Goriziana V nedeljo 15. "Bismarcia” Športno društvo GMG (Gruppo marciatori Gorizia) prireja v nedeljo, 6. februarja 15. pohod in tek "Bismarcia”. Udeleženci bodo lahko izbirali med 8 in 12 kilometrov dolgo progo, speljano po mestnih ulicah v severnem predelu mesta, do Pevme in Sance. Start bo ob 9.30 pred vhodom v telovadnico v dolini Korna, cilj pa pred sedežem društva v pasaži Zamenhof, kjer bo tudi nagrajevanje. Prijave bodo sprejemali na startnem mestu, do 10. ure. Goriška trgovinska zbornica je pred kratkim - doslej prva in edina v Italiji - upeljala poseben servis za podjetnike, ki nameravajo razširiti svojo dejavnost, ki nameravajo dejavnost preseliti ali ki se, preprosto, šele nameravajo lotiti podjetništva in ki zato potrebujejo toCne in zanesljive informacije o možnostih financiranja in koriščenja deželnih, državnih ali evropskih prispevkov. Servis, ki so ga imenovali projekt "Percorsi azien-dali” deluje zelo preprosto, predvsem pa hitro, kar je danes še kako pomembno. Interesent vstavi, preko računalnika, niz podatkov iz katerih Je mogoCe izluščiti tipologijo podjetja oziroma dejavnosti, velikost, področje delovanja (industrija, obrtništvo, turizem, storitve), cilj, ki je bil zastavljen (internacionalizacija podjetja, povečanje zmogljivosti, posodabljanje proizvodnje, začetek nove dejavnosti itd) pa tudi območje, kjer naj bi se projekt izvajal (območje predvideno v okviru načrta Cilj 2, območje 92.3. c itd). Iz banke podatkov je mogoče v zelo kratkem času črpati niz uporabljivih in, poudarjajo na zbornici, aktualnih informacij, na podlagi katerih se bo podjetnik laže odločil, oziroma iskal najboljše rešitve za nameravano dejavnost. Seveda, poudarja sporočilo za javnost, je pomembno, da interesent posreduje čimbolj točne podatke in čim več podatkov, saj bo samo na tak način prejel najbolj ustrezne in točne odgovore. Zbornica jamči, da bodo podatki o zakonskih in drugih določilih, pa naj si gre za deželne, državne ali evropske normative in ki zanimajo podjetnike stalno ažurnirani, saj je to bistvenega pomena. In še nekaj, servis, ki so ga začeli opravljati pred kratkim je za vse gospodarstvenike z Goriškega brezplačen. Pri Trgovinski zbornici so prepričani, da so naredili pametno in koristno potezo za pospeševanje razvoja gospodarstva na Goriškem. Prav na dan, ko bi Eleonora Hermina Gregor - Nora dopolnila 99 let bodo v goriški knjigarni Editrice Goriziana, na Verdijevem korzu 67, predstavili dvojezično publikacijo, ki jo je izdal Kinoatelje, na osnovi gradiva, zbranega ob lanskem Film video monitorju, kjer so, z razstavo in retrospektivo filmov na novo odkrili v Gorici rojeno filmsko igralko. Gradivo sta uredila Igor Devetak in Sandro Scan-dolara. Publikacija predstavlja prvi podroben prikaz življenja in dela v filmskem svetu znane Goričanke, ki jo je prva svetovna vojna "vrgla” v svet, najprej na Dunaj in v Gradec, kjer se je poskusila na gledaliških odrih, od leta 1921 pa v filmu. Nekaj let je delala v Hollywoodu in se nato leta 1933 vrnila v Evropo, kjer je nadaljevala kariero filmske igralke med Berlinom in Dunajem. Po priključitvi Avstrije sta se z možem zatekla v Francijo, leta 1942 pa izselila v Argentino, kjer se je leta 1949 na tragičen način končala Norina življenjska pot. Publikacijo, ki obsega štiri zapise (Nora se je vrnila, Med pepelko in Antigono, Nemška Gorica, Maščevanje zgodovine) in bogato slikovno gradivo, bosta jutri, ob 18. uri predstavila predsednik združenja Sergio Amidei, odvetnik Nereo Battello in scenarist in filmski kritik Jože Dol-mark. Priznanje slikarju A. Kosiču Andrej Kosič, ki je lani prejel posebno priznanje za polstoletno delovanje v vsedržavni zvezi trgovcev z obutvijo, je pred kratkim prejel tudi priznanje, ki ga podeljuje združenje seniorjev v združenju trgovcev za slikarske, literarne in fotografske dosežke. Andrej Kosič, ki je znan kot mojster akvarela, je prejel "Zlatega metulja” za sliko Panorama. Prireditev je bila v kraju Levico na Tridentinskem. "Sposodili” so si vlačilca Neznanci so 24. januarja zadrugi avtoprevoznikov Cita v Tržiču odpeljali dva vlačilca znamke volvo, oziroma Scania. Eno od tovornih vozil so nekaj dni zatem našli na Goriškem, drugo pa v okolici Brescie. Obe vozili so, kakor se je neuradno zvedelo, že vrnili lastniku. Domnevajo, da sta industrijski vozili služili le kot pomožno sredstvo, da so z njima odpeljali ali poskušali odpeljati priklopnike. Podoben dogodek so v tržiškem zadružnem podjetju v preteklosti že zabeležili. V Dijaškem domu danes lutkovna predstava O veseli Lenčici V Dijaškem domu prirejajo danes, ob 17. uri, lutkovno predstavo O veseli Lenčici. Namenjena je predvsem otrokom, ki obiskujejo vrtec in prvi razred osnovne šole, z veseljem pa bodo sprejeli tudi mlajše in morda nekoliko starejše gledalce in, zakaj ne, tudi njihove starše. Glede predstave fahko navedemo vsaj dve zanimivosti: da so jo postavili učenci 3. in 4. razreda osnovne šole pod mentorstvom Igorja Tomasetiga in Martine Ukmar in da so lutke oblikovali v lutkovni delavnici v Dijaškem domu. Te lutke bodo danes zaživele v zgodbi o veseli Lenčici. Sicer pa se bodo mladi lutkarji z isto igrico predstavili tudi na "mali” Prešernovi proslavi, v ponedeljek, 7. februarja v Kulturnem domu. Program bodo dopolnili še z nastopom otroškega pevskega zbora. TURIZEM / ZAVAJANJE OBISKOVALCEV Jugoslavija še zmeraj obstaja Na to opozarja velik napis pri pevmskem mostu Kmalu bo deset let odkar smo za sosednjo državo dobili Republiko Slovenijo. Spremembe pa v določenih krogih še zmeraj niso zaznali, sicer bi bili že davno zamenjali smerokaze. Avtomobilista, ki se skozi Podgoro pripelje do pevmskega mosta velika napisna tabla še zmeraj usmerja v Jugoslavijo. Težko je reči, če gre za nevednost ali prefinjeno obliko turistične promocije ali samo za pozabljivost. Bralce želimo posebej obvestiti, da je bil posnetek narejen včeraj popoldne. Foto Bumbaca. _ GORICA / NEOBIČAJNA PODOBA SOČE Akumulacijsko jezero prazno Na zapornicah so namestili posebne merilne naprave Akumulacijsko jetero pri ločniškem mostu je včeraj izginilo. Namesto velike vodne površine , kjer se redno ustavljajo galebi, so iz presušene struge štrleli hlodi in grušč. Jezero so v ponedeljek ponoči spraznili, da bi omogočili namestitev novih naprav na zapornicah jeza, ki odvaja vodo v namakalni kanal in ki bodo omogočale hitre in točne meritve pretoka. Poseg bodo predvidoma dokončali danes, nakar bodo umetno jezero, ki zadrži okrog 200 tisoč kubičnih metrov vode spet napolnili, nam je včeraj prijazno povedal Elio Tomizza, ki skrbi za vzdrževanje naprav. Foto Bumbaca. JUTRI, 3. FEBRUARJA OB 18. URI V STANDREŽU Manifestacija za preživetje Štandreža Prof. C. Scalon potrjen za predsednika Instituta za veisko in socialno zgodovino Na nedavnem občnem zboru članov Instituta za versko in socialno zgodovino so izvolili člane upravnega sveta te ustanove, ki jo je v zadnjem obdobju vodil prof. Cesare Scalon. Člani upravnega sveta so, poleg Scalona še Lui-gi Tavano, Joško vetrih, Michele Cassese, Marco Grusovin, Italo Santeusanio in Renzo Boscarol. Upravni svet se je že sestal na svoji prvi seji ter vodenje ustanove še za en mandat zaupal prof. Scalonu. Za podpredsednika je bil izvoljen prof. Tavano, za tajnika pa Renzo Boscarol. Upravni svet je tudi izdelal program za leto 2000. Prva pobuda bo 25. februarja ob 18. uri, ko se bo tudi začelo akademsko leto. ZSKD GORICA Vabimo Vas danes, 2. februarja 2000, ob 18. uri v Kulturni dom v Gorici (ul. Brass 20) na predstavitev knjige: “POZDRAV IZ... ANTON JERKIČ. STARE RAZGLEDNICE IZ PRIMORSKIH KRAJEV.” Knjigo bosta predstavila novinar Marko Waltritsch in založnik Branko Lušina Ml PRIREDITVE KD SKALA vabi na prireditev ob Dnevu slovenske kulture, v petek, 4. februarja ob 20. uri, v kulturnem domu v Sovo dnj ah. Ob tej priložnosti bodo predstavili zbirko "Lepo je živeti” Vesne Primožič, nastopil bo moški pevski zbor Skala. Ii3 OBVESTILA V KNJIGARNI ANTO-NINI na Korzu Italia bodo danes ob 18. uri predstavili zbornik Manlia Cecovinija, v katerem sta romana ”Un seme p er il corvo” in "Zadig” Knjigo bo predstavila Mariuccia Coret-ti, prisoten bo avtor. SPDG obvešča, da se v nedeljo, 6. februarja nadaljuje tečaj smučanja in deskanja v Podkloš-tru. Na avtobusu je nekaj prostih mest. Rezervacije pri Klemšetu, danes in jutri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo anagraf-ski urad do 15. februarja zaprt zaradi sodelovanja osebja v tečaju strokovnega spopolnjevanja. Urad bo v tem času odprt 7. februarja od 7. do 12. ure od 15. do 18. ure. B_____________IZLETI DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi 8. marca avtobusni izlet v Spilimbergo. Voden obisk znamenitosti Spilim-berga in obisk svetovno znane šole oblikovalcev mozaikov. Sledil bo obisk Maniaga, znanega središča za izdelavo nožev in obisk muzeja. Kosilo bo v kraju Farma pri Ma-niagu, ob veselih vižah našega Silva. Ker sta letos pust in praznik žena skoraj istočasno, društvo ne po priredilo pustovanja. Vpisovanje na sedežu društva ali pri poverjenikih do 21. februarja. KINO GORICA VITTORIA 1 18.00- 20.00- 22.00 II mistero di Sleepy Hollovv«. VITTORIA 3 17.30»La seconda ombra«. 19.00-22.00»Anne e il re«. L Jodie Foster. CORSO Rdeča dvorana: 17.15-19.45- 22.15 »American beauty«. Modra dvorana: 17.30- 20.00-22.15»007 -il mondo non basta mai«. Rumena dvorana: 18.30- 21.45 »Giovanna d’Arco«. Rež. Luc Bes-son. Danes vstopnice po 8.000 lir. TR2IC EXCELSIOR 17.30- 20.00- 22.15»007 - il mondo non basta mai«. COMUNALE 22.45»Prima della pen-sione«. Gledališka predstava. I ! LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. (začasno v ulici Faiti 13/A) DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI DANES iz Gorice: 9.30, Antonella Gregori por. Braida iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku; 11.00, Ferruccio Dapas iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Starancanu. Iz Tržiča: 9.45, Maria Bergamasco iz splošne bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče; 10.30, Armida Giuliani vd. Scoppa iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Skocjamu. NOVICE ČEČENIJA / SKRAJNO PROTISLOVNE VESTI Albrightova danes v Zagrebu ZAGREB - Ameriška državna sekretarka Madelei-ne Albright bo danes iz Moskve prispela na kratek obisk na Hrvaško, kar predstavlja preobrat v hrvasko-ameriskih odnosih. Albrightova se bo v Zagrebu sestala s premieram Ivico Račanom ter s predsedniškima kandidatoma Draženom Budiso in Stipetom Mesičem. Osrednja tema pogovorov s hrvaškimi politiki bo Članstvo Hrvaške v Partnerstvu za mir, stanje v regiji in pospeševanje gospodarskega sodelovanja med ZDA in Hrvaško. Po predhodnjih napovedih ameriških visokih predstavnikov naj bi na Hrvaško v kratkem prispela skupina ameriških strokovnjakov, ki bi Hrvaški pomagala pri gospodarskih raformah. Medtem je javnomnenjska raziskava, ki jo je vCeraj objavil hrvaški dnevnik Nacional, je pokazala, da se razlika med kandidatoma za hrvaškega predsednika Draženom Budišo in Stipetom Mesičem zmanjšuje. V drugem krogu predsedniških volitev bi za kandidata Četverice Mesiča glasovalo 45% volilcev, medtem ko bi kandidat koalicije SDP-HSLS Budiša prejel 40%. V nedeljo pa je VeCemji list, da bi za Mesiča v drugem krogu oddalo glas 41, 5%, za Budišo pa 30, 7% volilcev.(STA) Tudi Amnesty International vložila proziv proti Pinochetu LONDON - Po Belgiji so tudi mednarodna organizacija Amnesty International in pet dragih organizacij za varstvo Človekovih pravic vložilo priziv na odločitev vrhovnega sodišča v Londonu o osvobo-duitvi nekdanjega Čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz zdravstvenih razlogov. Priziv Človekoljubnih organizacij in Belgije bo prihodnji ponedeljek preučilo prizivno sodišče. Španski zunanji minister Abel Matutes pa je vCeraj zanikal, da naj bi Španija, Čile in Velika Britanija skleniti dogovor o politični rešitvi Pinochetovega primera. V pogovora je znova potrdil, da odnosi s Čilom predstavljajo prednostno nalogo. Trimble pričakuje zamiznitev mirovnega sporazuma BELFAST - Vodja protestantske Stranke ulstrskih unionistov, severnoirski premier David Trimble, je vCeraj v Belfastu opozoril, da Irska republikanska armada (IRA) in drage sevenoirske paravojaške skupine doslej še niso predale nobenega orožja. Trimble je pojasnil, da od britanske vlade zdaj pričakuje začasno zamrznitev severnoirskega mirovnega sporazuma. Ko se bo to zgodilo, bo s še tremi ministri iz vrst ulstrskih unionistov izstopil iz decembra lani oblikovane severnoirske vlade. Po Trimblovih besedah v njegovi stranki namreč ne morejo vec dopuščati, da se proces razorožitve severnoirskih paravojaških enot še ni začel. Predsednik Havel v bolnišnici PRAGA - Češkega predsednika Vaclava Havla so zaradi gripe sprejeli v vojaško bolnišnico v Pragi. Predsednika so v bolnišnico odpeljati, ker se mu je ponoči moCno povišala telesna temperatura, je sporočil Havlov tiskovni predstavnik Ladislav Spaček Po njegovih besedah so se zdravniki odločili za sprejem v bolnišnici, ker se želijo izogniti morebitnim zapletom, povezanim z virusno okužbo. Grozni tik pred padcem Čečeni naj bi se umaknili Vojna se bo sedaj pomaknila na južna gorata območja Čečenije Ruski vojak pripravlja strelivo za miniomete v Groznem (AP) MOSKVA - Za Čečensko gverilo so se branilci »urbjeno umaknili iz Groznega« in se pregru-pirali na jugu države. Za rusko vojsko se CeCeni sploh niso umaknili, Čaka jih le poraz. Pri tako protislovnih izjavah je težko razumeti, kaj se konkretnega dogaja v Groznem. Po veC kot mesecu dni silovitih bombardiranj, naskokov, napovedanih in demantiranih uspehov, pa je vsekakor jasno, da se drama v Groznem bliža svojemu epilogu in da bodo zvezne sile že v kratkem prevzele nadzorstvo nad Groznim. Osvojitev prestolnice pa ne bo pomenila zmage nad islamskimi separatisti, a nedvomno politično zmago za Kremelj in RUSIJA / BLIŽNJI VZHOD Spet večstranska pogajanja V prihodnjih mesecih se bo sestalo več delovnih skupin MOSKVA - Po sedmih letih so vCeraj v Moskvi obnoviti večstranska bližnjevz-hodna pogajanja pod pokroviteljstvom ruskega zunanjega ministra Igorja Ivanova in njegove ameriške kolegice Madelei-ne Albrighti Delegacije kakih tridesetih bližnjevzhodnih in dragih držav so se domenile, da se bodo 11. in 12. aprila v omanskem Maskatu pogajali o vodnem bogastvu, od 8. do 11. maja v jordanskem Amanu o regijskem gospodarskem sodelovanju, od 16. do 18. maja v kanadski Ottavvi o vprašanju beguncev in konec maja ati prve dni junija v Tunisu o bli-žnjevzhodnih ekoloških vprašanjih. Izraelski zunanji minister David Levy je izrazil »veliko zadovoljstvo« in ocenil, da bo nadaljevanje pogajanj mira v regiji dalo »nov zagon«. Po Levyjevih besedah so zahodnoevropske države, Članice odbora za nadaljevanje pogajanj, pripravljene pomagati bližnjevzhodnim državam in prispevati k vzpostavitvi mira v regiji. Ameriški in ruski predstavniki so prav tako izrazili upanje, da bo nadaljevanje pogajanj v Moskvi dalo nov zagon mira na Bližnjem Vzhodu. Po besedah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright naj bi prisotnost ameriških in ruskih predstavnikov »vpletenim stranem dala vedeti«, da niso sami na poti miru. Kot je dejal vršilec dolžnosti ruskega predsednika, premier Vladimir Putin pa je cilj večstranskih pogajanj v Moskvi končanje 50 let trajajoče sovražnosti na Bližnjem Vzhodu. Po njegovem mnenju obstaja realna možnost za vzpostavitev odnosov na osnovi medsebojnega spoštovanja in enakosti. za začasnega predsednika Vladimirja Putina. Poročila z bojišč za čečenske upornike niso najboljša. V zadnjih urah so uporniki izgubili nekaj svojih karizmatičnih voditeljev. Tako je predsinoCnjim padel župan Groznega LeCki Du-dajev, nečak prvega Čečenskega predsednika Žoharja Dudajeva. Ubita sta bila tudi dva Čečenska generala Aslambek Ismajlov in Hunkar Isra-pilov. Za CeCenske upornike pa je nedvomno najtežje, da je bil pri preboju iz Groznega težko ranjen njihov vojaški voditelj Samil Basajev. Kot so sporočili Čečenski viri, je stopil na mino, težko ranjenega so ga nato odpeljali v bolnišnico Alhan Kala, kjer so mu amputirali nogo. Prav Basajev je podpisal včerajšnji komunike, s katerem so branilci Groznega sporočili, da so v noCi na torek zapustili mesto v skladu z načrtom, ki ga je CeCenski vojaški svet sprejel pred dvema mesecema. V skladu z načrtom so morali CeCenski borci mesto braniti do 1. februarja. Iz mesta so odšli, ker so »končali svojo vojaško nalogo obrambe mesta«. Obleganje Groznega so ruske sile zaCele 25. decembra lani, medtem ko so vojaško operacijo v Čečeniji zaCele oktobra. Predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski vCeraj ni potrdil trditev Čečenskih virov, da je približno 2.000 Čečenskih upornikov zapustilo Grozni. Dejal je, da Ce bi se to dejansko zgodilo, bi bila ruska stran o tem ob- veščena z vsemi sredstvi. Ruski vojaški viri pa so dodali, da se boji v Groznem nadaljujejo in da je komunike o umiku le slepilo, s katerim poskušajo CeCenski »teroristi« prikriti neizbežni poraz. »Teroristi« so obkoljeni in nikomur ne bomo dopustili, da bi zbežal, je vCeraj v sever-noosetskem Mozdoku izjavil ruski obrambni minister Igor Sergejev. Dodal pa je, da se Grozni nahaja pred »zasukom v rusko korist«. Njegove besede so potrjevali televizijski posnetki, kako ruski vojaki prodhajo na nova območja Groznega. Trg Minutka je skoraj v celoti v njihovih rokah. Od 500 do 600 gverilcev se še vedno krčevito upira med ruševinami nekdanje predsedniške palače, a so jim štete ure. Krvava bitka za Grozni se bliža h koncu, a z njo pa ne bo konec vojne v Čečeniji. Premaknila se bo na južno težko dostopno gorato območje Čečenije. Zvezna vojska navaja, da so v zadnjih štirih dneh elitni oddelki ruskih padalcev zasedli vec strateških toCk v soteski reke Argun, skozi katero pelje pot v Gruzijo. Prav tako naj bi popolnoma zatesnili mejo med Čečenijo in Gruzijo. Ruska vojska je nedvomno zasedla vse prometnice, a ne stez in drugih prehodov, skozi katere se bo Čečenska gverila lahko še mesece in mesece oskrbovala. V gorati južni Čečeniji je ruska vojaška premoč relativna, tako da Ruse Čaka še dolgo in izCrpujoCe gverilsko vojskovanje. ZDA / SLABIH 48 UR PO STRMOGLAVLJENJU KENIJSKEGA AIRBUSA V strmoglavljenju potniškega letala Alaska Airlines je v bližini Los Angelesa izgubilo življenje 88 oseb Letalo je poskušalo zasilno pristati na losangeleškem letališču, ker je imelo težave s krmilci za uravnavanje LOS ANGELES - Slabih 48 ur po tragediji airbusa letalske družbe Kenya Airways je v noCi na torek strmoglavil v morje MD-80 letalske dra- žbe Alaska Airlines, ki je imel na krovu 83 potnikov in pet elanov posadke. Letalo je strmoglavilo v Tihi ocean kakih 30 kilometrov od obale pri Po- int Muguju nedaleč od Los Angelesa. Kot kaže, nesreče ni preživel nihče. Pilot je predtem zaprosil za prisilni pristanek na letališču v Los Angelesu, ker je imel težave s krmilci za mavnavanje. Letalo je bilo iz mehiškega letovišCarskega kraja Puerto Vallarta namenjeno v San Francisco, od koder bi nadaljevalo polet v Seattle. Z radarskih zaslonov je izginilo ob 16.45 po krajevnem Času (ob 0.45 po srednjeevropskem Času) le nekaj minut potem, ko je losangeleško letališče dovolilo prisilni pristanek. Kot reCeno, je letalo strmoglavilo kakih 30 kilometrov od obale, kjer je morje globoko približno 80 metrov. Kot je povedal Jack Evans, predstavnik za tisk Alaska Air-linesa, so letalo dan prej skrbno pregledati v okvira periodične revizije. Takoj po nesreči so na kraj strmoglavljenja takoj prispele enote obalne straže, ribiške ladje in helikopterji. Na morski gladini so našli plavajoče razbitine in nekaj trupel, a nobenega preživelega. Reševalna akcija se je nadaljevala vso noC v luCi žarometov in s precejšnjimi težavami zaradi razburkanega morja. Jack Evans je vCeraj povedal, da so strmoglavljenji MD-80 izdelali leta 1992, za sabo je imel 26.484 m letenja in ni nikoli imel resnejših mehanskih in tehničnih problemov. National trap ort safety board (ameriški urad za varnost v prevozih) je na kraj nesreče že poslal svoje preiskovalce. Ta urad je tudi sporočil, da so bila letala Alaska Airlinesa med najvarnejšimi, saj od sedemdesetih let niso imele nesreč. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. o ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 Sreda, 2. februaija 2000 ■isESBSBh Vse zunanje trgovinske in bančne storitve^ Finansiranje domačih in tujih artneriev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 TRENDI / ZAČASNA PROJEKCIJA n EVRO / TUDI VČERAJ POD PARITETO Zavod blat potrdil inflacijski podatek za januar (2,2%) Dokočna potrditev 23. februarja ECB čaka jutri nelahka odločitev o ceni denarja Duisenberg ve, da bi lahko trajno šibak evro segrel inflacijo, dvig obrestnih mer pa ustavil gospodarsko rast RIM - Statistični zavod Istat je včeraj potrdil podatke vzorčnih mest, po katerih je bila januarska inflavija v mesečni primerjavi 0, 2-odstotna, v letni pa je dosegla 2, 2%. Inflacijski podatek je sicer Sele projekcija in je torej začasen, ker pokriva le 70% populacije in 60% mest, toda Ce bo 23. februarja potrjen z uradnim Istato-vim podatkom, bo to najvisja inflacijska stopnja, ki je bila v Italiji izmerjena po marcu 1997. Iz pregleda lanskega gibanja inflacijske krivulje razberemo, da se je najbolj znižala mar- ca, ko je padla na 1, 3%, najveCji skok pa je dosegla julija, ko se je povzpela na 1, 7%. Od takrat je neprestano rasla in dosegla novembra 2%, decembra pa je preskočila tudi to mejo in se ustavila na ravni 2, 1%. Januarja letos se je vzpon nadaljeval s skokom na 2, 2%, potem ko je januarja 1999 stopnja inflacije dosegala komaj 1, 5%. Po Istatovih ocenah je za januarsko segrevanje inflacije »krivo« jubilejno leto, zaradi katerega naj bi rasle cene hotelov in javnih lokalov, občutno pa so se podražila tudi živila in pijaCe. BRUSELJ - Evro je tudi vCeraj vztrajal pod ravnijo paritete z dolarjem, predsednik Evropske centralne banke Wim Duisenberg pa se je prvič odpovedal svojemu vztrajnemu optimizmu in priznal, da bi utegnilo nadaljevanje padanja vrednosti evra pospešiti rast inflacije. Evropska valuta je bila vCeraj na trgih pod izrazitim pritiskom pričakovanj za današnji zaključek zasedanja ameriške centralne banke Federal Re-serve, ki bo skoraj gotovo zvišala ves sistem dolarjevih obrestnih stopenj, medtem ko bo Evropska centralna banka o morebitnem podobnem posegu odločala v Četrtek. Toda v Evropi zvišanje cene denarja sploh ni zanesljivo, saj morajo centralni bankirji upoštevati nevarnost, da bi tak ukrep zadušil komaj vzcvetelo rast evropskega gospodarstva. Onstran Atlantika namreč te nevarnosti ni, kajti ravno vCeraj so Združene države do- segle rekord 108-meseCne nepretrgane gospodarske rasti, kar je najdaljše doslej zabeleženo obdobje ekspani-zije. Doslej je namreč najdaljša doba rasti, do katere je prišlo v šestdesetih letih, trajala »samo« 107 mesecev. Toda Ce bodo Američani zvišdali ceno denarja in Evropejci tega ne bodo storili, se lahko zgodi, da se bo dolar še okrepil, za Evropo pa bo nastala dvojna škoda: po eni strani ker bodo kapitali Se bolj bežali s Stare celine (seveda tja, kjer so vlaganja bolj donosna), po drugi strani pa zato, ker se bodo surovine, ki jih je treba plačati v dolarjih, za Evropo še bolj podražile. In prav na to drugo nevarnost je mislil šef Evropske centralne banke Duisenberg, ko je opozoril na nevarnost, da bi trajanje evrove šibkosti povzročilo »resno inflacijsko tveganje«, ker bi imela centralna banka »težave pri ohranjanju stabilnosti cen«. EU / ZARADI KRŠENJA SKUPNE ZAKONODAJE EU / PO PODATKIH EUROSTATA Italija pred Evropskim sodiščem Na zatožni klopi so posebne pravice vlade v privatiziranih družbah LUXEMBOURG - Italijanski »golde share« je končal na zatožni klopi Evri Pskega sodišča. Gre za posebne pravio ^ jih je ohranila vlada oziroma zakladn ministrstvo v privatiziranih družbah El m Telecom Italia (v prvi vrsti pravica d veta pri odločitvah uprave), s Čimer ; Italija kršila zakonodajo Evropske uniji Evropska komisija se je odločila za stri 8° zadržanje do Rima zato, ker Italija go den share ne bi bila sploh smela uvest saj je bila ta pravica že takrat prepovedi na v EU. Tako niti ne zadostujejo »ki rektivni« posegi - ki jih je pripravila rin ska vlada, da bi si zaščitila hrbet, a so ol tičali v parlamentu - kajti norme ni mi 80Ce popraviti, Ce sploh ne sme obstajat Proces pred Evropskim sodiščem j zadnja etapa dolgega spora med Rimo: m Brusljem, sklep luksemburških soc mkov pa bo znan v prihodnjih tednil Italija seveda tvega obsodbo, ki bo imela posledice tudi za poznejše privatizacije, ki so bile prav tako izvedene tako, da si je vlada pridržala posebne pravice. Evropska komisija je Italijo ovadila Evropskemu sodišCu februarja 1999, ko se je končal dolg postopek o kršenju skupne zakonodaje, ki se je bil zaCel decembra 1997. Bruselj obtožuje Italijo, da s posebnimi pravicami v privatiziranih družbah ovira prosto kroženje kapitelov in pravico, da se družbe selijo znotraj Evropske unije. Italijanska vlada pa na obtožbe odgovarja z zakonskim osnutkom, ki je sicer ustavljen v parlamentu, a ima za cilj »spremeniti nacionalne predpise, ki niso v skladu s skupnim evropskim pravom«. Praktično skuša Rim doseči, da bi izredna pooblastila lahko uporabljal »prehodno in v posebnih primerih«. Decembra lani v državah evra 9,6% brezposelnih BRUSELJ - Po včeraj objavljenih podatkih Eu-rostata se je brezposelnost v Evropski uniji decembra lani zmanjšala z 9-odstot-ne novembrske na 8, 8-od-stotno raven, medtem ko se je v enajstih državah območja evra znižala od 9, 8% novembra na 9, 6% decembra. Po ocenah statističnega urada EU je bilo tako decembra 1999 na območju celotne povezave 15 milijonov brezposelnih, od tega 12, 4 milijona na območju evro-enajsteri-ce. Najnižjo, 2, 6-odstotno stopnjo brezposelnosti so izmerili v Luksemburgu in na Nizozemskem, s 4, 1-odstotno brezposelnostjo je na tej strani lestvice tudi Danska, s 4, 2-odstotno Avstrija in s 4, 4-od-stotno Portugalska. Na repu lestvice ostaja s 15-odstotno stopnjo brezposelnosti Španija, kjer pa se je delež brezposelnih v zadnjem letu zmanjšal za veC kot 2%, saj je bilo tam decembra 1998 kar 17, 3% nezaposelnih oseb. Italija pa ohranja nezavidljiv rekord brezposelnih pod 25. letom starosti, katerih delež dosega 32, 4%, medtem ko znaša povprečje držav EU 16, 8%, povprečje držav evra pa 18%. AVTOMOBILSKI TRG / V SLOVENIJI LANI REGISTRIRALI REKORDNO ŠTEVILO NOVIH VOZIL -i Kmalu en avtomobil na vsaka dva Slovenca V Sloveniji lani registrirali 78.142 novih vozil, na Hrvaškem pa le 55.678, kar kaže na veliko razliko v kupni moči LJUBLJANA - V Sloveniji pride Ze skoraj en avto na dva prebivalca. Pred letom dni so analitiki pisali, da je bilo v državi registrirano VeC kot tricetrt milijona osebnih vozil, V lanskem letu so Slovenci registrirali 78.142 vozil, kar je bil ® ord, ki je sicer imel svoje rezlo-ge v prvi polovici leta. Prvega ju-b3 je namreč zaCel veljati davek na dodano vrednost DDV (itabjan-ski IVA). Ljudje so se zbah, da bo-co avtomobili po tem datumu ^r‘'z)i> pa tudi buCna reklama jih je abila, naj si pravočasno kupijo Jlo- T° so tudi naredili. V treh esecih pred uvedbo novega avka so kupci kar drb v trgovine “i samo v juniju kupih 11.552 no-Vur vozil. V naslednjem mesecu je Prodaja padla kar za 30 odstotkov, ^dar pa je jeseni spet začela ra-.' Steyilo 78.142 je rekordno v '/Hcrjavi s podatki iz zadnjih Merek’ £iS° bm Že Sami P° sebi 7 jk^rra vozil je danes v Sloveniji o bogata, vendar je dobra tretji-v^ga parka še vedno stara °t deset let, zato je marsikate- ro vozilo Se samo za odpad. Med starimi vozili jih je veliko iz kra-gujevske tovarne Zastava, od tam pa ni veC nadomestnih kosov. Največ vozil je lani prodala francoska tovarna Renault, in sicer 15.310, kar pomeni 19, 6 odstotka vseh prodanih avtomobilov. Razlog je tudi v tem, da ima Renault svojo tovarno v Novem mestu, kjer so lani izdelali veC kot sto tisoC vozil vrste clio, od katerih so jih v Sloveniji prodali samo 7.543. Prodajajo pa se tudi druga vozila te tovarne. Med proizvajalci je na slovenskem trgu na drugem mestu nemški Volksvragen s 10.240 prodanimi voziti, na betjem korejski Daevvoo s 6.189 vozili, na Četrtem pa itabjanska tovarna Fiat s 5.929 vozili, kar pomeni 7, 59-odstotni tržni delež. Beemvejev so lani v Sloveniji prodali 1.092, mercedesov pa 989. Velika večina prodanih vozil sodi v srednji in nižji srednji razred. Med najbolj prodanimi italijanskimi voziti je model fiat punto, katerih so prodali 3.457, kar pomeni 4,4% vseh prodanih avtomobilov. To vozilo je na Četrtem mestu po cliu, golfu in meganu. V Ljubljani so registrirati kar petino novih vozil, sledi Maribor s 7, 9%, na območju Nove Gorice so registrirati 3, 82%, v Kopru pa 3, 06% vseh novih slovenskih vozil. Zanimivo pa je še nekaj, da namreč na registrskih tablicah ni. videti barvnih grbov novih občin, ki so nastale že pred nekaj leti. Se vedno so tu samo grbi velikih občin iz prejšnjih Časov. Tudi no-voregistrirana vozila domačinov iz Kobarida, Bovca, Brd, Šempetra, Mirna in Komna, da omenimo samo nekatere, imajo še vedno grb prejšnje občine. Slovenija torej zelo hitro veCa in posodablja svoj vozni park in najbrž bodo stara vozila, izdelana še v jugoslovanskih Časih, Cez nekaj let ostala le še kot znamenitost pri zbiralcih starih avtomobilov. Veliko slabše je bilo lani na Hrvaškem, kjer je gospodarski položaj neprimerno slabši od slovenskega. V tej državi, ki ima nekaj manj kot pet milijonov prebivalcev, so lani registrirati 55.687 novih vozil, kar je za dobro Četrtino manj kot v Sloveniji. Hrvatje uvažajo tudi veliko rabljenih vozil, ki jih kupujejo tudi pri trgovcih v Trstu, Gorici in v Furlaniji. Ze podatek o registraciji novih vozil nam pokaže veliko razliko med kupno močjo Hrvatov in Slovencev. Po slovenskem merilu bi namreč morali na Hrvaškem lani kupiti veC kot 200.000 vozil. Največ so lani na Hrvaškem kupiti vozil iz nemške tovarne Volksvvagen (7.701, kar je 13, 83% vseh prodanih vozil). Sledijo nemška tovarna Opel (7.040, 12, 64%), francoska Renault (5.555, 9, 98%) in italijanska tovarna Fiat (4.540 vozil, tj. 8, 15%). Med modeli je na prvem mestu Oplova astra, ki so jo prodati v 3.621 primerkih, na drugem pa Volkswagnov polo s 3.116 primerki. Volksvvagnov golf je tretji (2.690). Italijanskega punta so prodali le 2.007 primerkov in se uvrSCa na osmo mesto, Fiat uno je na štirinajstem mestu s 1.416 registriranimi novimi avtomobili. Hrvatje kupujejo skoraj izključno vozila nizke srednje kategorije. Marko Waltritsch TEČAJNICE I EVRO= 1.936, .936,27 LIRE 1. FEBRUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 1.2. 31.1. ameriški dolar 0,9710 0,9791 japonski jen 104,62 104,62 grška drahma 332,00 331,95 danska krona 7,4432 7,4424 švedska krona 8,5860 8,6000 britanski funt 0,6020 0,6047 norveška krona 8,0730 8,0825 Češka krona 35,850 35,790 ciprska lira 0,5753 0,5785 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 255,42 255,36 poljski zlot 4,0993 4,1153 slovenski tolar 200,3566 200,3422 švicarski frank 1,6078 1,6091 kanadski dolar 1,4121 1,4195 avstralski dolar 1,5277 1,5430 novozelandski dolar 1,9700 1,9848 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 1. FEBRUAR 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO V/OIMLC r Al L IS f C NAKUP PRODAJA ameriški dolar 0,9761 0,9609 britanski funt 0,6047 0,5928 švicarski frank 1,6228 1,5895 danska krona 7,5853 7,2991 norveška krona 8,2489 7,8791 švedska krona 8,7869 8,3667 kanadski dolar 1,4278 1,3752 grška drahma 349,07 303,85 japonski jen 107,62 101,11 avstralski dolar 1,5931 1,4882 slovenski tolar 208,2 197,58 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRU2NA KRAŠKA BANKA 'Z.Q(itUQQ ZO»Zm TRST KMEČKA BANKA GORICA 1. FEBRUAR 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 0,9774 0,9606 1981 2016 britanski funt 0,6053 0,5949 3199 3255 kanadski dolar 1,4174 1,3889 1366 1394 japonski jen 104,9227 102,9002 18,45 18,82 švicarski frank 1,6203 1,5922 1195 1216 norveška krona 8,1770 7,9880 237 242 švedska krona 8,6979 8,4940 223 228 grška drahma 335,7310 322,7332 5,77 6,00 danska krona 7,5277 7,3526 257 263 avstralski dolar 1,5365 1,5060 1260 1286 slovenski tolar 203,8179 197,5785 9,50 9,80 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 1. FEBRUAR 1999 INDEKS MIB 30: +2,07% | delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM ALLEANZA 4,426 +3,02 10,051 +2,65 GENERALI MEDIASET 29,180 +2,42 16,422 +1,38 AUTOSTRADE 7,243 +1,27 MEDIOBANCA 8,601 +3,62 BNL 3,345 +1,24 MEDIOLANUM 11,807 +1,96 COMIT 4,434 -1,00 MONTEDISON 1,471 +1,23 BCADI ROMA 1,150 +2,31 OLIVETTI 3,614 +5,76 FIDEURAM 10,213 +0,17 PIRELLISPA 2,406 -0,53 INTESA 3,295 ■0,66 RAS 8,887 +5,10 MONTE PASCHI 3,422 +1,93 ROLO BCA 1473 16,019 -1,76 BIPOPCARIRE 87,110 +0,60 SAN PAOLO IMI 12,544 +4,92 EDISON 8,495 +3,71 SEAT PAGINE GIA. 2,964 +2,20 ENEL 4,084 +0,93 TIM 11,208 -2,63 ENI 4,811 +0,08 TEČNOST 3,895 +3,28 FIAT 30,400 +4,82 TELECOM ITA 17,055 +2,94 FINMECCANICA 1,442 +0,90 UNICREDIT 4,001 +0,25 ljubljanska banka 1 V:£. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana | NOVICE Nogomet: Intertoto pokal še dve leti nespremenjen NYON -Izvršni odbor Evropske nogometne zveze (UEFA) je na zasedanju v Nyonu potrdil, da pokal Intertoto v naslednjih dveh letih ostaja nespremenjen. Letos se bo tekmovanje začelo že med evropskim prvenstvom, 17. in 18. junija, končalo pa 22. avgusta. Iz pokala Intertoto bodo v 1. krog pokala UEFA napredovala tri najuspešnejša moštva. V pokalu Intertoto bo letos igralo 60 moštev, razdeljenih v tri skupine. V prvem krogu bo nastopilo 40 ekip, v drugem se jim jih bo pridružilo 12, v tretjem pa osem. V katerem krogu bodo nastopili predstavniki posameznih držav, je odvisno od koeficienta UEFA. Tudi denarne nagrade ostajajo nespremenjene. V prvih treh krogih bodo moštva prejela po 50.000 švicarskih frankov, v četrtem in petem pa le 40.000. Sreb bo 11. aprila v Nyonu. Dodatna mesta za nastop v pokalu UEFA si moštva lahko zagotovijo tudi v točkovanju za "fairplay". Tam so najvišje Irska (8, 23), Finska (8, 22) in Švedska (8, 20). V tem točkovanju UEFA upošteva šest parametrov: rumene in rdeče kartone, spoštovanje nasprotnika, spoštovanje sodnika, obnašanje uradnih oseb kluba in obnašanje občinstva. ■ Hiddink novi trener Betisa SEVILLA - Nizozemski nogometni trener Guus Hiddink je v torek prevzel vodenje španskega prvoligaša Betisa iz Seville. Zamenjal je Argentinca Carlosa Timotea Griguola, petega trenerja, ki so ga letos odpustili v Španiji. Hiddink, ki so ga pred letom dni odpustili pri kraljevskem klubu v Madridu, je po poročanju španskih časnikov podpisal pogodbo z Betisom do junija. Igralec baseballa kaznovan zaradi rasističnih opazk ATLANTA - Vodstvo ameriške baseballske lige MLB je kaznovalo igralca Johna Rockerja z 20.000 dolarji in trimesečno prepovedjo igranja zaradi rasističnih opazk Vodstvo lige je tudi opazilo, da rasistično razmišljanje igralcu ni tuje, zato mu je naložilo tudi obvezno psihološko terapijo. Rocker je "zablestel" v pogovoru za ameriško revijo Sports Ilustrated, objavljenem v božični izdaji. Med drugim je natresel precej opazk proti tujcem, homoseksualcem in etničnim manjšinam. "Nisem prav dober prijatelj tujcev. Kako, za vraga, so vsi prišli v to državo", je bil le eden od spornih odgovorov. Rocker je tudi zatrdil, da nikoli ne bi igral v New Yorku, saj se mu zdi že vožnja s podzemno železnico v družbi "mladoletnih mater s štirimi otroki, pravkar izpuščenih zapornikov in bolnikov z aidsom preveč depresivna". Rockerju, ki je medtem svoje izjave že omilil z opravičilom, se zdi kazen previsoka, zato se je njegov odvetnik že pritožil. Kozujoši Funaki na Elanovih smučeh PLANICA - Dvakratni olimpijski prvak iz Nagana, japonski smučarski skakalec Kazujoši Funaki, je danes v Planici podpisal pogodbo z begunjskim proizvajalcem smuči Elanom. Po obsežnih testiranjih na Bloudkovi skakalnici se je Funaki odločil, da bo do konca sezone skakal na "elankah". "S Funakijem smo bili v navezi že spomladi, a se je takrat tudi zaradi japonske smučarske zveze odločil za smuči Rossignol. Ker z materialom ni bil zadovoljen, je na zvezi vztrajal in dobil posebno dovoljenje za menjavo smuči, " je zadovoljen nad novo pridobitvijo povedal vodja Elanove tekmovalne službe Boštjan Gasser. V Elanu si od Funakija, verjetno najbolj zvenečega imena na tej znamki smuči po Švedu Ingemarju Stenmarku, obetajo veliko. Do konca svetovnega pokala je še 15 tekem, med drugim tudi svetovno prvenstvo v poletih v Vikersundu in seveda finale svetovnega pokala v Planici. Rokomet: Na Ol tudi Južna Koreja DUNAJ - Južna Koreja je zadnji, 12. udeleženec moškega rokometnega turnirja na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyu, kamor so se s petim mestom na evropskem prvenstvu uvrstili tudi slovenski rokometaši. Južni Korejci so se na OI uvr-stili kot zmagovalci azijske skupine. V Sydney bodo odpotovale naslednje reprezentance: Švedska, Rusija, ZR Jugoslavija, Španija, Nemčija, Francija, Egipt, Tunizija, Kuba, Avstralija, Južna Koreja in Slovenija. Jutri v Nabrežini ob 20.00 nagrajevanje smučarskega zamejskega prvenstva SK Devin sporoča, da bo nagrajevanje 19. smučarskega zamejskega prvenstva jutri, 3. t.m. ob 20. uri v dvorani Kamnarske hiše Igo Gruden v Nabrežini center. Vbljeni vsi udeleženci in prijateljsi smučanja KOŠARKA / EVROPSKA LIGA SMUČANJE / ZA SP Bolonjski Pot proti (likerju Varese, Laščani in Ljubljančani jutri Tekem konec tedna v Mariboru zanesljivo ne bo Zapletlo se je pri financiranju Danes in jutri bo v evropski košarkarski ligi spet živo. Bolonjski Paf bo že drevi ob 20.30 v skupini H igral doma proti nemškemu Ulkerju, ki je v tej skupini prvi na lestvici. Bolonjčani bodo drevi imeli lepo priložnost, da premagajo tega nasprotnika in tudi prevzamejo vodstvo v tej skupini. Jutri bo v tej skupini Roosters Varese, ki je predzandji na lestvici, gostoval v Zagrebu, kjer se bo pomeril z nevarno Cibono. Tudi Pivovarna Laško bo igrala jutri, in sicer ob 18.30 v Carigradu, kjer se bo spoprijela z Efes Pilsenom. Na prvem srečanju v Laškem so slavili Turki, ki so srečanje odločili v svojo korist šele v končnici. Carigrajčani so skorajda nepremagljivi, odkar je trenersko mesto prevzel Atoman Ergin. Veliko zanimanje val-da tudi za jutrišnji nastop ljubljanske Union Olimpije pred domačim občinstvom. Varovanci trenerja Sagadina se bodo skušali proti francoskemu Choletu oddolžiti za izredno slab vtis, ki so ga zapustili v Beogradu pred tednom dni, ko so zelo nerodno izgubili proti povprečni Crveni zvezdi. Srečanje v Ljubljani bo ob 20.30. V tej F skupini bosta jutri še srečanji: Panathi-naikos - Crvena zvezda in Real Madrid - Paok Solun. Končana zimska nogometna borza MILAN - Končala se je zimska nogometna borza. Do najbolj odmevnega prestopa zadnjega dne je poskrbel Inter, ki je najel branilca Sereno, da bi tako zamenjal Grka Georgatosa, ki čuti veliko domotožje, in odstopil Parmi Paula Souso. Portugalski nogometaš je z zadovoljstvom sprejel Interjevo odločitev in tudi pikro pistavil: »Pri Interju se nisem najbolje znašel, saj mi niso zaupali. Sicer pa sedaj si želim samo igranja.« Paulo Sousa bo z novo ekipo prav nedeljo igral proti Interju. Disciplinski ukrepi: Vierchowodu tri kola MILAN - Branilec Piacenze Pietro Vier-covvod, pravi veteran italijanske nogometne A lige, je dobil prepoved igranja za tri kola, obenem bo moral plačati tudi 5 milijonov lir kazni. Njegov soigralec Delli Carri pa je bil diskvalificiran za dve koli. Oba sta po nedeljski tekmi proti Udineseju žalila stranskega sodnika. Za eno kolo so bili diskvalificrali še: Broc-chi (Verona), Cannava-ro (Parma), Cirillo (Reggina), Gattuso (Milan), Mendez (Torino), Montero (Juventus), Piovani (Piacenza) e Ripa (Perugia). Glede tekem italijanskega pokala so bili diskvalificirani za eno kolo naslednji nogoem-taši: Valtolina in Bu-dan (Venezia), De Patre in 0‘Neill (Cagliari), Jugovič (Inter), Simone Inzaghi (Lazio) in Bati-stuta (Fiorentina). MARIBOR - Maribor je bil med najresnejšimi kandidati, da ta konec tedna izvede nadomestne tekme alpskih smučark za svetovni pokal, vendar tekem po včerajšnji odločitvi FIS zanesljivo ne bo. "Mi smo bili pripravljeni tekme izvesti in imamo praktično vse pripravljeno. Zapletlo se je pri financiranju. FIS in njena marketinška organizacija sta bili pripravljeni zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev, " je povedal generalni sekretar tekem v Mariboru Srečko Vilar in povedal, da je za izvedbo tekme zmanjkalo okrog 20 milijonov tolarjev. Ta konec tedna tekem ne 'bo, saj je FIS že opustila iskanje nadomestnega prireditelja za soboto in nedeljo. Zapletlo se je očitno pri denarju, saj se je število možnih prirediteljev zelo zmanjšalo, na koncu pa z nikomer ni bil sklenjen dogovor. FIS še vedna upa, da bo lahko ponovila tekmi iz Zwiesla, kjer je vreme preprečilo slalom in veleslalom. Poleg tega FIS išče nadomestne prireditelje za tekme, odpovedane v ZDA (smuk, superveleslalom in slalom), ki so bile prvotno zamišljene kot olimpijska generalka za leto 2002. V regiji okrog S alt Lake Cityja je takrat primanjkovalo snega. V moški konkurenci FIS išče prireditelja za nadomestno tekmo v superveleslalomu odpovedanem v Garmisch Partenkirchnu. MOK / VČERAJ ZAPADEL ROK Osem kandidatov za olimpijske igre Kot zadnji je uradno kandidaturo poslal Kairo, nekatera mesta pa so odstopila LONDON - Rok za prijavo kandidature za organizacijo letnih olimpijskih iger leta 2008 se je iztekel. Kot zadnji je uradno kandidaturo Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) poslal Kairo, ki je tako postal osmo mesto z željo za organizacijo največje športne prireditve. Poleg Kaira gredo v boj za končno zmago še Bangkok, Carigrad, Havana, Kuala Lumpur, Osaka, Pariz, Sevilla in Toronto. V zadnjem trenutku so od kandidature odstopili Buenos Aires, Capetown, Lizbona in Rio de Janiero. Po lanskem korupcijskem škandalu pri izbo- ru organizatorja zimskih olimpijskih iger leta 2002 bodo morali kandidati skozi strog proces izbire. Predstavniki MOK bodo pozorni na vsako tehnično malenkost, po mnenju predsednika MOK Juana Antonia Samarancha pa bo zmagal res najboljši. Organizatorja bo MOK izbral na svojem kongresu julija leta 2001 v Moskvi. Po prvih napovedih imajo za uspeh največ možnosti Peking, Pariz in Toronto. Prvi favorit je Peking, saj Kitajska še nikoli ni gostila ne letnih in ne zimskih iger, poleg tega pa se je glavno mesto Kitajske izka- zalo pri kandidaturi za igre leta 2000, ko je dobilo le dva glasova manj od Sydneya. Pariz je igre gostil že dvakrat, Franciji pa možnost zmanjšuje tudi dejstvo, da bodo igre leta 2004 v Evropi (Atene). FBI in Samaranch LAUSANNE - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch se je udeležil zaslišanja ameriških zveznih oblasti o primeru S alt Lake City, so sporočili s sedeža MOK v Lausanni. Samaranch se je v ponedeljek srečal s predstavniki ameriškega pravosodnega ministrst- va in zveznega preiskovalnega urada FBI, za zdaj pa vsebina pogovorov še ni znana. Predstavniki MOK niso želeli razkriti podrobnosti o pogovoru, prav tako pa še ni znano, ali se bo moral Samaranch, ki je bil v New Yorku le na enodnevnem obisku, še vrniti v ZDA. Rokomet: Kras spet v nedeljo Krasovi rokometaši bodo prvo tekmo spomladanskega prvenstva v 2. slovenski ligi igrali v nedeljo, 6. t.m-ob 10. uri v Hrpeljah proti Domu Zabnice. KOŠARKA / NBA LIGA AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 Nesterovič odličen Dosegel je 14 točk in je imel 7 skokov MINNEAPOLIS - Volkovi iz Minnesote so v sever-noamerški košarkarski ligi NBA premagali Kralje iz Sacramenta. Slovenski reprezentant Radoslav Nesterovič je k zmagi domačih v 27 minutah prispeval 14 točk (met 7:10), sedem skokov, eno podajo, tri izgubljene in dve ukradeni žogi, tekmo pa je moral predčasno končati zaradi šestih osebnih napak. Se bolj razpoložena sta bila njegova soigralca Bobby Jackson, ki je dosegel 17 točk, 11 skokov in 12 podaj, kar je njegov prvi trojni dvojček v karieri, in Kevin Gamett, z 31 točkami, dvanajstimi skoki in sedmimi podajami. Miami Heat so ostali ha vrhu lestvice atlantske skupine, potem ko so doma ugnali Detroit Pistonse, za katere zaradi poškodbe kolka še vedno ne igra zvezdnik Grant Hill. Jamal Mashbum je dosegel 23 točk, osem skokov in šest podaj in bil najboljši igralec domačih. Miami je na vrhu atlantske skupine od začetka novembra, v primeru poraza pa bi jih prehiteli New York Knicksi. Zelo zanimivo je bilo na srečanju med Čarovnijo iz Orlanda in Sonci iz Phoenixa. Navijači Orlanda so svojemu nekdanjemu ljubljencu Pennyju Hardawayu, ki je letos prestopil k Soncem, žvižgali vsakokrat, ko je dobil žogo. Vseeno pa je dosegel 21 točk, čeprav je zgrešil kar devet od zadnjih enajstih metov. Hardaway je odigral šele svojo šesto tekmo, potem ko je moral zaradi pretrgane mišice v desni nogi počivati 21 srečanj. Clifford Robinson je dosegel 28 točk, Jason Kidd pa 20 in 14 podaj. Najbolj razpoložen pri domačih je bil Dar-isll Armstrong s 26 točkami in 11 podajami. Prost predstavil svoje moštvo Voznika sta Francoz Jean Aleši in Nemec Nick Heidlfeld BARCELONA - Francosko moštvo formule 1 Prost Peugeot je na dirkališču v Barceloni predstavilo novi dirkalnik in ekipo za sezono 2000. Dirkača moštva nekdanjega štirikratnega svetovnega prvaka Alaina Prosta bosta Francoz Jean Aleši in novinec v elitnem tekmovanju Nemec Nick Heidlfeld, prvak formule 3000. Novi dirkalnik Prost Peugeot AP 03 naj bi v novi sezoni obema dirkačema omogočil prodor do petega mesta v t j 6 razvrstitvi konstruktorjev. Peugeo izdelal nov desetvaljnik A20, ProS^oV inženirji pa so zasnovali povseni _ sedemstopenjski menjalnik iz m ”c_ zija. Ob tem je Prost pridobil ® et nega pokrovitelja, ponudnika i storitev Yahoo. ... .n„ do- "Naša nova dirkača se odli in polnjujeta. Jean ima obilo izku^°'na-je zelo motiviran, Nick Pa )e.z®„timi-darjen, " je bil ob predstavitvi P stičen Alain Prost. JADRANJE / VUITTON CUP Paul Cayard se je maščeval America One osvojila peto regato AUCKLAND - Paul Cayard, krmar ameriške jadrnice America One se gotovo ni predal. V peti regati Vuitton Cupa je pokazal zobe, zanesljivo preamgal italijansko posadko Lune Rosse in zmanjšal zaostanek na 2:3. America One je zmagala s 34 sekundami prednosti. Ameriška posadka si je odločilno prednost prislužila na startu in je to vodstvo ohranila do konca regate. Italijanska jadrnica ni popustila in sredi regate je tudi kazalo, da bo lahko spet presenetile Američane. Krmar De Angelis pa je napravil napako (padel je v past svojega nasprotnika) in tako so se na koncu veselili Američani. Po končani regati je Paul Cayard Čestital svojim fantom in dejal: »To je bila doslej najtežja regata in prepričan sem, da bomo že v naslednji tekmi stanje izenačili.« Na sliki AP: posnetek s pe regate. __ŠPORT NA KOROŠKEM /ODBOJKA ŠD Dob najmanj na 6. mestu V tem krogu je zanesljivo premagal moštvo iz Feldkircha CELOVEC - Odboj-karji SK Dob so v 17. Krogu prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi slavili gladko zmago nad moštvom iz Feldldrcha. Varovanci trenerja Pridala so nasprotnika iz Predarl-ske p0 prepričljivi igri v komaj 50 minutah od- Praviii s 3:0 ( Dob že______e 'nanj šesto r ftivici, z zn tekmi v st Kokolu na I nrožno celo na 10-mesl C'naga bi bo jSe izjhc nalno serij, boliSih ekip usvo n^sta bi bi Vsekakor i ekipa iz Ei stem mesti moral nas yea za v°di na le . -'teliti Prvenstva (oba }e Uniq (26). Dob JJ11 zaen P6«. (I.L. neodločen rezultat 4:4. Zmagal je mladi Žiga Zvan iz Kranja, remizirali pa so Dunja Lukan, Gorazd Zivkovic, Aleksander Lukan, Joži Am-rusch, Rupert Reich-mann in Ivan Lukan. V finalni seriji je na sporedu pet krogov, za podvig v najvišjo koroško šahovsko ligo pa je potrebno najmanj drugo mesto. (I.L.) MINIB ASKET SGT - Polet 76:27 (36:17) POLET: Lupine, Košuta, Sosič, Ferfolja 16, Vaitho, Race, Formigli, Vitez 9, vaditelj: Vremec. Poletovi minikošar-karji so v elitni skupini doživeli prvi poraz. Trener se je moral sprijazniti s številnimi odsotnostmi raznih »smučarjev« in obolelih, tako da se je na igrišče predstavila mlada posadka, v kateri sta se lahko enakovredno borila le starejša Člana Saša Ferfolja in Alex Vitez. Kljub porazu zaslužijo malčki pohvalo za prizadevnost. Bor - Arcobaleno 16:44 BOR: Sabba, Pertot, De Domincis 6, Girlinger, Pancrazi 2, Stokic, Mar-siC 2, Petaros, Pisani 4, Kralj 2, vaditelj: Jogan. Opicina - Bor 33:31 BOR: Sabba, Pipan 2, De Dominicis, Pancrazi, Petaros, Ukmar 22, Girlinger 1, Pertot, MarsiC 2, Stokic, Pisani 2, Bernetti 2. Borovi mi- nikošarkarji, ki so «e po prvem delu turnirja uvrstili v srednjo jakostno skupino, so žal dvakrat zapored izgubili. Treba je omeniti, da so naši na obeh tekmah nastopili v okrnjeni postavi zaradi bolezni in poškodb, tako da predvsem proti Arcobalenu se niso mogli upirati enakovrednemu nasprotniku. Na igrišCu so tako dalj Časa ostali mlajši igralci, pri katerih je Lorenzo MarsiC dosegel prve uradne točke na košarkarski tekmi. Za borbenost in veliko željo po zmagi si zaslužijo vsi igralci, posebno na Jan Pisani na prvi tekmi in Aleš Ukmar na drugi tekmi, pohvalo. (M.J.)____ Obvestilo SK DEVIN priredi v soboto, 12. februarja, ob priliki Pokala treh dežel, smučarski izlet z avtobusom v Forni di Sopra. Prijave na tel. št. 040-200782 (Francko) ali 040-200530 (Dario). Talko kapljic talko let naSemu predsedniku Mirjanu za njegovih 50 let, Zeli Športno društvo Zarja VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 30. JANUARJA DO 27. MAJA 2000 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA 4.47 VRSTA (R) SMER Tržič (5.09), Portogmaro (5.51), Mestre (6.52), Benetke (7.05). URA 2.28 VRSTA (IR) 5.35 (IR) Tržič (5.57), Portogmaro (6.39), Mestre (7.28), 6.28 (R) Benetke (7.41) 6.58 (R) 5.54 (IC) Tržič (6.16), Portogmaro (6.56), Mestre (7.39)na-daljuje v Milano. (Ne vozi dne 23.4.) 7.31 (E) 6.18 (ES) Tržič (6.39), Portogmaro (7.17), Mestre (8.08), Benetke (8.19), nadaljuje v Rim{Sl. 7.53 8.35 (R) (R) 6.52 (R) Tržič (7.14), Portogmaro (8.02) Mestre (8.59), Benetke (9.10). 8.51 920 (E) 7.08 (E) Tržič (7.32), Portogmaro (8.22), Mestre (9.07), (R) Benetke (9.18). 9.30 (E) 7.50 (IC) Tržič (8.12), Portogmaro (8.52), Mestre (9.33), nadaljuje v Rim in Salerno. 10.52 (IR) 9.00 (IR) Tržič (9.22), Portogmaro (10.04), Mestre (10.50), Benetke (11.01). 11.44 (E) 11.00 (IR) Tržič (11.22), Portogmaro (12.04), Mestre (12.50), Benetke (13.01). 11.52 (D) 12.00 (IR) Tržič (12.22), Portogmaro (13.04), Mestre (13.50), Benete (14.01). 13.52 (IR) 12.33 (IC) Tržič (12.55), Portogmaro (13.35), Mestre (14.15), Benetke (14.27), nadaljuje v Milano, Genovo in U- 14.52 (IR) 13.00 (R) Tržič (13.22), Portogmaro (14.04), Mestre (14.50), Benete (15.01). 14.59 (IR) 14.00 (IR) Tržič (14.22), Portogmaro (15.04), Mestre (15.50), Benetke (16.01). 16.22 (D) 14.23 (R) Tržič (14.52), Portogmaro (15.54) -m. 16.29 (IC) 15.00 (IR) Tržičf15.2g, Portogmaro (16.04), Mestre (16.50), Benete (17.01). 17.07 (IC) 15.52 (IC) Tržič (16.14), Portogmaro (16.55), Mestre (17.41), nadaljuje do Rima. 17.52 (IR) 16.00 (IR) Tržič (16.22), Portogmaro (17.04), Mestre (17.50), Benete, (18.01). 18.52 (IR) 17.00 (IR) Tržič (17.22), Portogmaro (18.04), Mestre (18.50), Benetke (19.01). 19.52 (IR) 17.30 (R) Tržič (17.55), Cervinjan (18.09), nadaljuje do Vidma, Pontebbe -,m. 20.28 (R) 17.58 (E) ' Tržič (18.20), Portogmaro (19.04), Mestre (19.47), Benetke (19.59). (Voziod4.3. do 15.3. in od20.4do2.5). 20.52 (IR) 18.00 (D) Tržič (18.22), Portogmaro (19.04), Mestre (19.50), Benetke (20.01 ).(Vozido3.3. in od 16.3. do 19.4. in od 3.5). 21.54 (IC) 19.00 (R) Tržič (19.24), Portogmaro (20.11), Mestre (21.14), Benete (21.28). 2224 (IC) 19,34 (E) Tržič (19.57), Portogmaro (20.41), Mestre (21.24), Benetke (21.35), nadaljuje v Lecce preko Ferrare, 2320 (E) Riminija - ni na pod v Bologno. 23.41 (ES) 19.45 (R) Tržič (20.14), Portogmaro (21.14) -m. 2023 (E) Tržič (20.46), Portogmaro (21.24), Mestre (22.06), nadaljuje v Milano, Ženeve. 1.04 (R) 21.37 (E) Tržič (22.00), Portogmaro (22.44), Mestre (23.26), nadaljuje v Rim, Napoli. 22.30 (BUS) Jržič (22.59), Portogmaro (O.IS)"”31. SMER____________________________________ Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogmaro (1.22), Tržič (2.05). Portogruaro (5.03), Tržič (6.01)-'L Portogmaro (5.36), Tržič (6.30) Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.40), Portogmaro (6.20), Tržič (7.07). Portogmaro (6.45), Tržič (7.28) -1,1. Iz Pontebbe in Vidma v Cervinjan (7.56), Tržič (8.10) -‘L iz Ženeve v Mestre (7.04), Portogmaro (7.49), Tržič (8.27). Portogmaro (7.56), Tržič (8.53) -m (vozi do 19.4. in od26.4.). iz Lecceja v Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogmaro (8.21) , Tržič (9.06). Benetke (8.51), Mestre (9.03), Portogmaro (9.46), Tržič (10.29) . Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.38), Tržič (11.21) . (Vozi od 5.3. do 16.3. in od 21.4. do 3.5). Benetke (9.51), Mestre (10.03), Portogmaro (10.46), Tržič (11.29) . (Vozi do 4.3 in od 17.3. do 20.4. in od 4.5). Benetke (11.51), Mestre (12.03), Portogmaro (12.46), Tržič (13.29). Benetke (12.51), Mestre (13.03), Portogmaro (13.46), Tržič (14.29)la. Benetke (12.51), Mestre (13.03), Portogmaro (13.46), Tržič (14.36) Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogmaro (15.16), Tržič (15.59). Iz Salerna in Rima v Mestre (14.45), Portogmaro (15.26), Tržič (16.06). Iz Milana v Benetke (15.15), Mestre (15.26), Portogmaro (16.04), Tržič (16.44) (ne vozi dne 23.4). Benetke (15.51), Mestre (16.03), Portogmaro (16.46), Tržič (17.29). Benetke (16.51), Mestre (17.03), Portogmaro (17.46), Tržič (18.29). Benetke (17.51), Mestre (18.03), Portogmaro (18.46), Tržič (19.29). Benetke (18.03), Mestre (18.15), Portogmaro (18.16), Tržič (20.05). Benetke (18.51), Mestre (19.03), Portogmaro (19.46), Tržič (20.29). Iz Milana v Mestre (20.12), Portogmaro (20.51), Tržič (21.31). Iz Rima v Mestre (20.40), Portogmaro (21.21), Tržič (22.01). Benetke (21.22), Mestre (21.33), Portogmaro (22.11), Tržič (22.56). Iz Rima v Benetke (21.48), Mestre (22.00), Portogmaro. (22.40), Tržič (23.18),51. Benetke (22.36), Mestre (22.50), Portogmaro (23.51), Tržič (0.36). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.08 (R) Tržič (5.31), Gorica (5.55), Videm (6.30) -lm. 6.36 (R) Videm (5.12), Gorica (5.44), Tržič (6.08) -(". 5.40 (R) Tržič (6.07), Gorica (6.32), Videm (7.13) - nadaljuje za Šarile 726 (R) Videm (5.58), Gorica (6.34), Tržič (6.59) -"! 6.10 (R) Tržič (6.33), Gorica (6.56), Videm (7.32) - nadaljuje za Benetke1'1. 7.46 (R) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (721) - "> iz Šarila. 6.40 (R) Tržič (7.07), Gorica (7.33), Videm (8.11) 828 (R) Videm (6.57), Gorica (7.35), Tržič (8.00) -ra. 7.16 (IR) Tržič (7.38), Gorica (7.59), Videm (8.26) - nadaljuje za Benetke. 8.31 (R) Videm (7.00), Gorica (7.37), Tržič (8.02) -B. 8.10 (R) Tržič (8.36), Gorica (8.59), Videm (9.33) -m. 8.35 (R) Videm (7.27), Iz Pontebbe preko Cervinjana m. 8.11 9.16 10.11 (R) (IR) (R) Tržič (8.39), Gorica (9.04), Videm (9.42) Tržič (9.38), Gorica (9.59), Videm (10.26) nadaljuje za Benetke. Tržič (10.39), Gorica (11.04), Videm (1126) -la. 8.45 9.14 9.50 10.42 (R) (R) (IR) (R) Videm (7.36), Gorica (8.01), Tržič (8.22) -1,1 iz Šarila. Videm (7.44), Gorica (8.20), Tržič (8.45) - (,». Videm (8.41), Gorica (9.06), Tržič (9.27) iz Benetk. Videm (923), Gorica (9.53), Tržič (10.16) -1,1. 11.16 (IR) Tržič (11.38), Gorica (11.59), Videm (12.26) nadaljuje za Benetke. 11.35 (R) Videm (10.05), Gorica (10.41), Tržič (11.06)-121. 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.33), Videm (13.10) -1,1 nadaljuje za Benetke. 12.39 (IR) Videm (11.30), Gorica (11.55), Tržič (12.16) iz Benetk (IzTrSCado TrdaobprMM,oslale!lnevezagolov(enpremzaMmlpiiMvTrslob1255]. 12.10 (R) Tržič (12.33), Gorica (12.56), Videm (13.29) - "'nadaljuje za Benetke. 13.42 (R) Videm (12.12), Gorica (12.48), Tržič (13.13) -B. 12.11 13.45 (R) Videm (12.23), Gorica (12.55), Tržič (13.19) - (msamvpopnznicnti (R) Tržič (12.38), Gorica (13.04), Videm (13.44) -B. Mi) 12.56 (R) Tržič (13.14), Gorica (13.39), Videm (14.20) -(,). 14.02 (R) Videm (12.23), Gorica (12.55), Tržič (13.36) -1,1 (nevozivpepaznic- 13.16 (IR) Tržič (13.38), Gorica (13.59), Videm (14.26) nadaljuje za Benetke. rli M) 13.27 (R) Tržič (13.54), Gorica (14.20), Videm (15.00) - 1424 (R) Videm (12.48), Gorica (13.27), Tržič (13.52) - 'm. 14.10 (R) Tržič (14.34), Gorica (14.56), Videm (15.29) - 1439 (IR) Videm (13.30), Gorica (13.55), Tržič (14.16) bBenetk. 14.11 (R) Tržič (14.39), Gorica (15.04), Videm (15.42) -a. 15.12 (R) Videm (13.38), Gorica (14.16), Tržič (14.43) - 14.31 15.16 16.10 (R) (IR) (R) Tržič (14.58), Gorica (15.23), Videm (16.05) - <». Tržič (15.38), Gorica (15.59), Videm (16.26) nadaljuje za Benetke. Tržič (16.33), Gorica (16.56), Videm (17.31) ■tm. 15.42 15.42 16.39 17.41 (R) (R) (IR) (R) Videm (14.12), Gorica (14.48), Tržič (15.13) -|2’. Videm (14.20), Gorica (14.52), Tržič (15.16) -Videm (15.30), Gorica (15.55), Tržič (16.16) iz Benetk. Videm (16.23), Gorica (16.53), Tržič (17.15) -1,1 iz Benetk. 16.11 (R) Tržič (16.39), Gorica (17.04), Videm (17.42) -B. 17.42 (R) Videm (16.12), Gorica (16.48), Tržič (17.13) -B. 16.40 (R) Tržič (17.07), Gorica (17.32), Videm (18.13) - 1822 (R) Videm (16.48), Gorica (17.26), Tržič (17.53) -ro. 17.16 (IR) Tržič (17.38), Gorica (17.59), Videm (18.26) nadaljuje za Benetke. 18.39 (IR) Videm (17.30), Gorica (17.55), Tržič (18.16) iz Benetk 17.30 (R) Tržič (17.55), Videm (18.45) - preko Cervinjana do Pontebbe -m. 1922 (R) Videm (17.48), Gorica (18.26), Tržič (18.54) -"! 17.40 (R) Tržič (18.08), Gorica (18.34), Videm (19.11) -nadaljuje za Be- 19.41 (R) Videm (1823), Gorica (18.53), Tržič (19.16) -121 iz Benetk. netke. 19.46 (R) Videm (1823), Gorica (18.55), Tržič (19.20) -"™. 18.10 (R) Tržč (18.34), Gorica (18.58), Videm (19.32) -nadaljuje za Šarite. 20.16 (R) Videm (18.41), Gorica (19.20), Tržič (19.46) - (mzivpredmznM] 18.11 (R) Tržič (18.39), Gorica (19.04), Videm (19.42) -121 nadaljuje za Šarile. M) 18.45 (R) Tržič (19.12), Gorica (19.37), Videm (20.17) -mB. 20.16 (R) Videm (18.41), Gorica (19.20), Tržič (19.46) -1,1181 iz Benetk. 19.16 (IR) Tržič (19.38), Gorica (19.59), Videm (20.26) nadaljuje za Benetke. 20.39 (IR) Videm (19.30), Gorica (19.55), Tržič (20.16)1,1181 iz Benetk. 20.14 (R) Tržič (20.39), Gorica (21.03), Videm (21.35). 21.48 (R) Videm (2027), Gorica (21.00), Tržič (21.23) -B iz Benetk. 21.16 (IR) Tržič (21.38), Gorica (21.59), Videm (22.26) nadaljuje za Benetke. 22.03 (R) Videm (20.40), Gorica (21.14), Tržič (21.38) 22.39 (IR) Videm (21.30), Gorica (21.55), Tržič (22.16) iz Benetk 054 (R) Videm (23.29), Gorica (0.06), Tržič (0.31) iz Benetk. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.07 (E) iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev 6.47 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk 12.19 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, (prihaja iz Benetk od 5.3. do 9.42 (E) prihaja iz Ljubljane -141 16.52 (E) 16.3. in od 21.4. do 3.5). Ljubljana -141 17.20 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane (nadaljuje do Benetk od 4.3. do 15.3. in od 20.4. do 2.5) 23.39 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 20.02 (E) prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve IC - lnterdty E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R - Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni avtobus 1,1 - vozi samo ob delavnikih. 151 - obvezna rezervacija ob petkih in ob nedeljah ter od 14.4. do 27.5. 121 - vozi samo ob praznikih praznikih. 161 - ne vozi predpraznične dni. 131 - ne vozi ob sobotah. 1,1 - ne vozi ob nedeljah in naslednje dni: 8.2.; 24.4.; 25.4.; 27.4.; 1.5.; in 27.5. PRIREDITVE Sreda, 2. februarja 2000 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 3. februarja ob 16.00 (red C) gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo »Sen kresne noči«. Avtorja W. Shakespeare -A. Rozman - Roza, režija Vito Taufer. Ponovitve v petek, 4. februarja ob 20.30 (red A, D in F) in v soboto, 5. februarja ob 20.30 (red B in E). Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Dvorana Tripcovich Od 4. do 13. februarja bo Fox & Gould Produ-zioni uprizorilo delo »The Blue Room«, igra Nancy Brilli. Urnik: petek, 4. in sobota, 5. feb. ob 20.30, nedelja, 6. feb. ob 16.00, torek, 8. feb. ob 20.30, sreda, 9. feb. ob 16.00, četrtek, 10., petek, 11. in sobota, 12. feb. ob 20.30, v nedeljo, 13. feb. ob 16.00. Od 18. do 27. februarja bo Compagnia Luca Barbareschi izvajala delo »Pop corn«. Priredba Ben Elton, režija Luca Barbareschi. Spored: 18. in 19. feb. ob 20.30, 20. feb. ob 16.00, 22. feb. ob 20.30, 23. feb. ob 16.00, 24., 25. in 26. feb. ob 20.30 in v nedeljo, 27. februarja ob 16.00. Za vse naslednje prireditve, »Vita e Morte di Re Giovanni«, »Giu al Nord«, »II malato im-maginario«, »Ma che c’entra Peter Pan?«, (ki zamenja »The Blue Room«), in Annata Ric-ca«, so vstopnice v predprodaji pri blagajni dvorane Tripcovich od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00 ter ob sobotah od 8.30 do 12.30, pri UT AT Pasaža Prott; od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 ter ob nedeljah od 9.00 do 12.00. Informacije in nakup s kreditno kartico na zeleno št. 800-554040. Gledališče La Contrada Od 4. do 13. februarja bo Stalno gledališče iz Mark podalo delo »Brancaleone«. Režija Giampiero Solari. Spored: v petek, 4. in 5. feb. ob 20.30, 6. feb. ob 16.30, 8. feb. ob 16.30 in ob 20.30, 9., TO., 11. in 12. feb. ob 20.30 ter 13. feb. ob 16.30 Gledališče Silvio Pellico Gledališka skupina »Quei de scala santa« bo uprizorila narečno delo »Tapedi e savonete«. Urnik: 4., 5. in 6. februarja ob 20.30 v tednu, ob praznikih pa ob 16.30. GORICA Kulturni center L. Bratuž V soboto, 5. februarja ob 20.30 (red B) gostuje SSG iz Trsta s predstavo B. Brechta »Malomeščanska svatba«. Režija Jaša Jamnik. Ponovitev v ponedeljek, 7. februarja ob 20.30 (red A). TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 2. februarja ob 20.45 bo na sporedu delo »Prima della pensione«. Režija Piero Maccarinelli. Nastopata Umberto Orsini in Milena Vukotic. V ponedeljek, 7. in v torek, 8. februarja ob 20.45 bo skupina La Contemporanea 83 podala delo »L’annaspo«. Režija Cristina Pez-zoli. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Jutri, 3., 4., 5. in v nedeljo, 6. februarja ob 20.45 bo skupina Teatro di Luca De Filippo izvajalo delo »II suicida«. Režiser Michele Serra. Teatro delle mostre Danes, 2. in jutri, 3. februarja bo skupina Fox & Gould podala delo »The blue room«. Režija Marco Sciaccaluga. Od 9. do 13. februarja bo na sporedu delo »L’annaspo« v izvedbi skupine La Contemporanea 83 in v režiji Cristine Pezzoli. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Gostovanje ljudskega gledališča iz Celja s predstavo »Don Juan«, bo v soboto, 5. februarja ob 20.00. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 14. februarja ob 20.00 in v torek, 15. februarja ob 11.00 bo gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z delom »Sen kresne noči«. Avtorja W. Shakespeare - A. Rozman - Roza. Režija Vito Taufer. PIRAN - PORTOROŽ V ponedeljek, 7. februarja od 8.00 do 14.00 na Tartinijevem trgu v Piranu in od 17.00 do 18.30 ob Grand hotelu Palače bo Kulturni maraton. Organizatorji: Občina Piran, ZKD Karol Pahor in Avditorij Portorož. PORTOROŽ Avditorij V ponedeljek, 7. februarja ob 19.00 »Mladi kulturi ob njenem prazniku«. Kulturni mo- zaik kjer se bodo predstavili predšolski otroci, učenci osnovnih in dijaki srednjih šol, študenti, gojenci glasbene šole in člani kulturno umetniških društev iz Pirana. UUBUANA MGL veliki oder Danes, 2. in v soboto, 5. februarja ob 19.30 M. Dekleva, M. Kranjc, A. Predan »1821«. Jutri, 3. in v petek, 4. februarja ob 19.30 David Hare »Modra soba«. V ponedeljek, 7. februarja ob 19.30 Boštjan Tadel »Policija, d. d.«. V sredo', 9. februarja ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. V četrtek, 10. februarja ob 10.00 Bernard Shaw »Pigmalion«. Ob 19.30 M. Dekleva, M. Kranjc, A. Predan »1821«. V petek, 11. februarja ob 10.00 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«, ob 19.30 Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«. V soboto, 12. februarja ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. Mala scena V ponedeljek, 7. februarja ob 19.30 Roberto Athayde »Gospa Margareta«. V petek, 11. februarja ob 18.00 Tony Dunham »Ljubezen & seks & terapija«. V soboto, 12. februarja ob 17.00 Nikolaj Koljada »Murlin Murlo«. V nedeljo, 13. februarja ob 18.00 bo Gledališče Ptuj podalo delo »Ljubezenska pisma« Alberta Ransdella Gurneya. FURLANIJA-JULIJSKA __________KRAJINA____________ TRST Gledališče Verdi Operna baletna sezona 1999/2000 »Siegfried« - Richard VVagner. Ponovitve: jutri, 3. februarja ob 19.00, sobota, 5. ob 16.00, nedelja, 6. ob 16.00, torek, 8. ob 19.00. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 7. in v ponedeljek, 14. februarja ob 20.30, bo v priredbi tržaškega koncertnega društva, nastop pianistke Caroline Marie Al- monte in violinistke Elalne Miki Tsunoda. Glasbena matica Kulturni dom V petek, 25. februarja ob 20.30, 2. abonmajski koncert: Instrumentalna skupina »Laboratorio ensemble« - Dirigent Mauro Vidoni, Marko Feri - kitara, Mariko Masuda - violina. (Rodrigo, Browe, Villa-Lobos). TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 3. februarja ob 20.45 bo nastopila glasbena skupina Divertimento Ensemble & Bustric. V četrtek, 10. februarja ob 20.45 bo na violino koncertiral Kyoko Take-zawa, na klavir pa ga bo spremljal Edoardo Maria Strabbioli. V petek, 18. februarja ob 20.45 bo koncertiral pianist Evgenij Ko-roljov. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V petek, 11. februarja ob 19.30 bo nastopilo tržaško gledališče »Giuseppe Verdi« z VVagnerjevo opero »Siegfried«. V petek, 18. februarja ob 20.45 bo igral filharmonični orkester iz Vidma. Dirigent Reinhard Seifried. Solista: Massimo Mercelli - flavta in Patrizia Tassini - harfa. SLOVENIJA NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 14. februarja ob 20.15 bosta nastopila »Wayne Marshall in Mladen Janjanin«. DOBROVO V petek, 25. februarja ob 20.00 bo koncert iz cikla Hitove muze na gradu Dobrovo z nastopom »Trio Gadžijev«. SEŽANA Kulturni center Srečko Kosovel V torek, 8. februarja ob 20.00 bo igral tržaški pianist Claudio Cri-smani. V soboto, 12. februarja ob 20.00 v sklopu odra mladih bo igrala pianistka Tatjana Jercog. KOBJEGLAVA Kulturni dom V nedeljo, 13. februarja ob 17.00 bo »6. revija kraških pihalnih godb«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. mre (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto 1 (I. nad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 click sulla scienza a Trieste«. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca od torka do nedelje od 8.30 do 13.30. Deželna palača (Trg Unita): do 29. februarja, bo na ogled razstava »Emporium - Mostra di abiti e accessori d’epoca«. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob praznikih od 10.00 do 19.00. V galeriji Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) še jutri, 3. februarja od 6.30 do 19.30 bo razstavljal fotograf Anton Corbijan. V galeriji Nadia Bassanese (Trg Giotti 8) razstavlja do 11. februarja Nicoletta Costa. Odprta bo od torka do petka od 17.00 do 20.00. OPČINE V Prosvetnem domu je do 7. februarja odprta razstava slikarja Franka Žerjala. Ogled vsak dan od 16.00 do 19.00. BRISČIKI KRD DOM BRISČIKI: do 6. februarja je razstava arhitekturnih risb profesorjev ljubljanske šole: Lojze Drašler, Marjan Ocvirk in Janez Suhadolc. Urnik: však dan od 18.00 do 20.00. GORICA V Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava slikarke Veselke Šorli Puc. Razstava bo odprta do 4. februarja od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, od 7. do 29. februarja pa bo ogled možen ob prireditvah. Na gradu je odprta razstava o goriškem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00. ______________VENETO_________________ BENETKE V muzeju Correr razstavlja do 13. februarja svoja olja, risbe in skulpture Chiara Rapacci-ni. Ogled možen od 9.00 do 17.00 ure. _____________SLOVENIJA_______________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled retrospektivna razstava Rudija Pergarja, prav tako tudi lapidarij in kulturnozgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA V paviljonu Poslovnega Centra HIT (Delpinova 7a) je na ogled razstava slik in fotografij Valentina Omana, vsak dan od 10.00 do 19.00, do 29. februarja. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušiča. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. UUBUANA Moderna galerija (spodnji prostori): do 6. fe" bruarja je na ogled fotografska razstava Slavka Smoleja. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. Narodni muzej Slovenije: do 5. marca je na ogled umetnostno-znanstvena razstava »Leo nardo da Vinci«. Umik: od ponedeljka do ne delje od 9.00 do 19.00, razen ob četrtkih 0 9.00 do 21.00. Galerija Tivoli: do 13. februarja razstavi]3 Metka Krašovec »Grafike in risbe 1967 1999«. Urnik: od torka do sobote od 10.00 0 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavske^ narodnem parku in etnološka zbirka, s ni razstavi. Umik: vsak dan od 10. do ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponede I ^ do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, n deljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: možen kadarkoli. obisk j® a RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 ®*RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.40 9.55 12.25 12.35 13.30 14.05 16.00 17.10 17.45 17.50 '8.00 18.10 18.35 19.25 20.00 20.35 20.40 20.50 22.55 23.00 0.20 0.50 1.20 Euronevvs Dnevnik - Vreme Aktualna jutranja oddaja Unomattina , vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, poregled tiska Deset minut programov pristopanja Jubilej posvetitve in masa Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 14.00 gospodarstvo Variete: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly (vodi Paolo Limiti) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Michele La Gi-nestra), vmes risanke Grški miti Mladinski dnevnik GT Nan.: Zorro Danes v parlamentu Aktualnosti pred dnevnikom Tg ■ Dnevnik Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! (i. Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualna tema: II fatto Aktualna odd.: Zitti tutti! Parlano loro - Tiho, beseda otrokom! TV film: Senza appello -Double Jeopardy (dram., ZDA ’96, i. Teri Garr, B. Murphy, F. Forrest) Dnevnik Aktualn a odd.: Porta a porta Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik H grillo/Aforizmi Potihoma RAI 2 Varjete za najmlajše: Jutranji Go-cart, risanke, nan. Spelbinder Nanizanka: Hunter Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše Zadeve (vodi Massimd Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: La situazione co-mica Nan.: Naš prijatelj Charly Aktualno: Fragole e mambo Dnevnik Aktualno: Kronika v živo (vodi Michele Cocuzza) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: Jarod M Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nanizanka: Streghe - Čarovnice (i. S. Doherty, Holly M. Combs), 22.30 Friends Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu Film: Fuga dal crimine RAI 3 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Aktualno: Media/Mente, 9.00 Zgodovina Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa) Dnevnik, šport T3 Italie, 13.00 T3 Jubilej, 13.30 Kultura & Prireditve, T3 Articolo 1 Deželne vesti, dnevnik, 14.50 znanstveni dnevnik, T3 Neapolis Pravljice in risanke Variete: Dan za dnem Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Blob Nad.: Un pošto al sole Aktualna odd.: Mi man-da Raitre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Preklete zgodbe (vodi F. Leosini) Dnevnik, kultura, vreme Variete: Troppolitani Fuori orario Rai news 24 - SuperZap -pregled tiska - Vreme §8 RETE 4 Nad.: Zingara, 7.00 Cele-ste Nan.: Pregled tiska Nad.: Celeste, 9.45 Libe-ra d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore mm Dnevnik nrffl Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze H Film: 11 Tigre (kom., It. ’67, r. D. Risi, i. V. Gas-sman, Ann-Margret) mm Kviz: OK, cena je prava Dnevnik in vreme H Nan.: Ceste S. Francisca -Teroristi (i. K. Malden) Film: Sol kvante - Rising Sun (krim., ZDA ’93, i. S. Connery, W. Snipes) Film: La ribelle (dram.. It. ’93, i. P. Cruz, L. Betti) Pregled tiska Film: Geometria di un delitto (dram., ZDA ’69) 8 CANALE 5 6.00 8.00 8.45 8.55 10.05 11.30 13.00 13.40 14.40 16.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 23.15 1.00 1.30 2.20 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vitto-rioo Sgarbi) Nan.: Družina Brock Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna odd. z zensko tematiko: A tu per tu (vodi Antonella Clerici) Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere (i. L. Ciompi, Sara Ricci) Aktualna odd.: Moški in ženske TV film: Miracolo nel bo-sco (dram., ZDA ’97, i. della Reese, M. Baxter) Aktualna odd.: Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia Variete: C*e posta per te (vodiMaria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Striscia la notizia Nanizanka: Missione im-possibile , 3.10 Seaquest ITALIA 1 Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: A-Team - Vojna taksijev, 9.05 MacGyver Nan.: Magnum P.I. (i. Tom Sevvlleck), 11.30 Re-negade Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ Bel Aira Risanke Variete: Mai dire Maik |Bum Aktualna odd.: Fuego! rafij Glasb, odd.: Express m Risanke Nan.: Hercules (i. Kevin Sorbo) B Nan.: Nash Bridges (i. Don Johnson) Aktualno: Real TV Odprti studio Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: Candid Angels Risanke Nan.: Highlander (i. Adrian Paul, A. Vandej-noot) Odprti studio, 0.35 Due punti, 0.45 šport SP v smučarskem teku: 5 km, ženske, 10 km, moški Nan.: Noro zaljubljena TELE 4 17.00, 19.30, 22.45 Dogodki in odmevi Nan.: The Bold Ones Zoom Posočje Oddaja o živalih Aktualna oddaja Božanska komedija v narečju Made in Italy Comingsoon Film: Orchidea selvaggia (i. N. Siemaszko) ® MONTECARLO 12.15 13.00 14.00 16.05 20.30 22.50 19.45, 22.50, 0.45 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: Kojak Film: Tu sei la mia fami-glia (dram., Grč.-Fr. ’88) Film: Un killer per tre voci (thriller, i. J. Bisset) Film: Miami Blues (krim., ZDA ’90) Film {r Slovenija 1 8.55 9.00 9.30 13.00 13.15 14.00 16.30 17.00 18.00 18.10 19.10 19.30 20.05 21.30 22.10 22.50 23.05 0.05 Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Japonske pravljice, 9.50 Sprehodi v naravo, 10.05 nan.: Kako rada imam šolo, 10.20 nan.: Moja žival in jaz, 10.30 ris. nan.: Ba-bar, 10.55 ris. nan.: Mozartova druščina, 11.20 dok.: Zgodovina vode, 12.1 Humoristična nan.: Peta hiša na levi, 12.40 Izbrana poglavja iz 20. stoletja Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Duhovni utrip, 14.20 Obzorja duha, 14.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor, 15.40 Omizje Mostovi Pod klobukom Obzornik, vreme, šport Dokumentarna serija: Vodnik v svet narave Risanka Dnevnik, vreme, šport Sedmi pečat - Film: Ameriški bizon (ZDA 1996, r. Michael Corrente, i. Du-stin Hoffman, Dennis Franz, Sean Nelson) Feljton: Od Krke do Kol-pe Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing, Simfoniki RTV Slovenija se predstavljajo: Akademska uvertura in koncert za violino in orkester v D-duru, op. 77 (Brahms) Dokumentarna serija: Vodnik v svet narave (pon.) TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Dopoldanski program Vi sprašujete, župan odgovarja. Gost: Franc Mužič, občina Brda Pop rock svet Med SoCo in Nadižo, oddaja za zamejce v Italiji V mojem košku je pa mavrica Dnevnik, vreme, iz tiska Zdravniški kotiček Glasb, odd.: Naj spot Pogovor Dnevnik, vreme Slovenija 2 8.00 9.55 10.00 13.20 13.55 15.10 15.40 17.30 18.05 19.00 19.30 20.05 21.35 22.30 Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor: Nanizanka: Veter v hrbet (Kan., 16. ep.) 10.50 dok. odddaja: Fran-cois Rabelais, vladar žejnih 11.40 Film: Živela erotika (Hong Kong) Videoring Euronevvs TV prodaja Film: Brat z drugega planeta (ZDA) Oddaja TV Maribor: Po Sloveniji Nanizanka: Kot strela z jasnega (Nem., i. Daniel Friedrich, Michael Fitz, Jule Ronstedt, 8. ep.) Nanizanka: Sorodne duše .- Skrb (VB, i. Pauline Quirke, Linda Robson, Lesley Joseph, 5. epizoda) Videoring Košarka NBA: Los Angeles Lakers - San Antonio EP v plesih Nadaljevanka: Vse za Soul (VB, r. Sandy Johnson, i. lan McShane, Margi Clarke) K Koper Čezmejna TV - Poskusne odd. - Deželne vesti Euronevvs, 14.30 Aliča, 15.00 Potopis Gugalnica Film: Mafijci (It. ’60, i. Emo Crisa, L. Boni) Globus Program v slovenskem jeziku: Izostritev Primorska kronika Tv dnevnik, šport Gugalnica Pogovorimo se o... Zvezde v cirkuški areni Vsedanes - TV dnevnik Vojni dok.: Kontinent v ognju (VB ’55) Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - poskusne oddaje - T3 TV dnevnik v slovenskem jeziku r '\ Radio Trst A J®- 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 11.00, 14.00, .00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 ©2elna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzor-0'k; 9.10 Odprta knjiga: Na vetrovni postojanki . ' ^©ličič, r. M. Prepepluh); 9.30 Koncert 'rnfonlčne glasbe; 11.10'Iz studia z vami; ■20 Orkestri; 13.30 Ljudska pesem na reviji nmorska poje; 14.00 Deželna kronika; 14.10 l7rr?V°ri o psihosomatiki; 15.00 Mladi val; ■00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Co-ovivo 1999 - 2PZ združenja USCI, PZ Societa ifonica S. Maria Maggiore; 18.00 Mejni pej-o®. nato Slovenska lahka glasba; 18.40 Vera nas čas; 19.20 Napovednik Radio Opčine l1,?. 15.10, 17.10 Poročila v slovenšči m?' 12.30, 18.30 Poročila v italijanšči • 0 Matineja; 16.00 Juke box time; 19 lasba po željah v živo; 21.20 Samo za v. ■3° Ostali Trst-L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) S 7'3°' 8'30' 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-in d a; 6'45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč ^ Ql? 8'00 Pregled tiska; 8,50 Kulturni kole-Pol' 1-5 Srecli ledna; 11.00 Dopoldan In Potr s ° °P0|dnevnik; 13.15 Združenje V miza r lk°V: 13'45 Odgovori; 14.00 Okrogla 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve, kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.) 5 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Družinski zdravnik; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Modri val; 11.30 Aktualnosti; 13.00 L' una blu, čestitke; 13.40 Bella bellis-sima; 14.20 Locandina; 14.35 Euro notes; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 17.33 Le lamele istriane; 18,00 Jurassic pop; 18.45 Goldoni; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.45 Drobci; 22.00 Dialogi; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Stara plošča; 7.30 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.25 Zbori; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar; 9.35 Popevki; 10.00 Žulji; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost, drobtinice; 14.45 Ex-pres;.16.15 Popevk; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 20.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Glasb. odd. J. Webra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.30 Jutranja misel; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Odprti termin; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04- 22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 20 Sreda, 2. februarja 2000 6E: ■ > JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FROtTOL hladna FRONTA OKUJZUA Z SREDISCE CIKLONA SREDIŠČE ANTI- CIKLONA ts 6 66 666 E ee| j §tf§ | gngdagj SvSSušI s 6 25255 "Ni ' X C A VREMENSKA SLIKA Nad severno in srednjo ter vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se od severa bliža Alpam in bo v noči na četrtek oslabljena prešla Slovenijo. Z zahodnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje topel in vse bolj vlažen zrak. 1010 1000 980 - O Sr' 1020 BEOGRAD s/14 z DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11 Dolžina dneva 9.45 f LUNINE MENE Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 14.26 PLIMOVANJE Danes: ob 1.38 najnižje -3 cm, ob 7.20 najvišje 36 cm, ob 14.27 najnižje -52 cm, ob 21.14 najvišje 26 cm. Jutri: ob 2.15 najnižje -7 cm, ob 7.55 najvišje 40 cm, ob 14.53 najnižje -57 cm, ob 21.35 najvišje 31 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 7,1 stopinje C. 6/13 LJUBLJANA 2/8 *X SPUT -/- OSOFIJA -1/7 .. -' LJUBLJANA 3/9 UMAG KOČEVJE /-CT. 1 <^1 tfr0