69. številka. Ljubljana, v torek 26 marca 1901. XXXIV. leto.
UMNIM
Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter vetfa po poitl prejeman za avstro-ograks dežele za vae leto 25 K, za pol eta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanja na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znaSa poštnina. — Poszmezne številke po 10 b. Na naroCbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Stiriatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h, fe se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8L 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo poBüjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8L 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34.     .Narodna Tiskarna" telefon st 85.
Obdavčenje kreditnega društva kranjske hranilnice.
V trgovskih in obrtnih krogih je zavladala dne 17 t. m. nekaka panika. Ta dan se je namreč vršil občni zbor .kreditnega drnistva kranjske hranilnice" in na tem občnem zborn se je izvedelo, da je ob3tanek društva v nevarnosti, ako upravno sodišče ne naredi koneo najnovejši praksi davčnih oblaztev.
Culo in govorilo se je pač že poprej, da se je »kreditnemu društvu" predpisal velikanski davek, ali usodepolnega pomena tega davka se širši krogi interesentov niso prav zavedali in niso hoteli prav verjeti, da bi vsled tega prišel obstanek društva v nevarnost. Umevno je torej, da je mej njimi zavladala panika, saj je eksistenca premnogih trgovcev in obrtnikov takorekoč odvisna od obstanka .kreditnega dru štva", drugi pa bi prišli v največjo stisko in bi imeli silne škodo, če bi se društvo raz pustilo.
In vendar ni izključena možnost, da se društvo razide, zakaj če pritrdi upravno sodišče stališča davčnega oblastva glede podlage, po kateri se določa društvu do-hodarina, potem je obstanek društva popolnoma nemogoč.
Kreditno društvo ima dosti nad 200 članov, ki uživajo skupaj 1.600.000 kron kredita. Kaj pomeni tak kredit za trgovino in obrtnost, tega pač ni treba šele razlagati. Že v normalnih razmerah je tak kredit velikanske važnosti, še večje pa je dandanes, ko tarejo trgovino in obrtnost še posledice potresa tako, da komaj izhaja. Ako bi kreditno društvo v sedanjih razmerah likvidiralo, pognalo bi precej svojih članov v bankerot.
Ko je bilo kreditno društvo I. 1875. ustanovljeno, darovala mu je Kranjska hra nilnica 30000 K v pokritje morebitnih izgub. Za eskomptiranje menic, ki jih vlagajo   člani,   dobiva   društvo   denar od
iLfIS T JBLK..
Makar Cudra.
Ruski napisal Maks im Gor kij. (Daljo.)
„Kaksen čudež? Zdelo se mi je, da je zadela mladeniča kroglja baš v srce. A ta Rada ga je bila udarila z dolgim bičem po nogah, bič" se je zaplel okoli njih in potegnila ga je k sebi — zato je padel Lojko.
,In zopet je ležalo dekle nepremično ter se molče smehljalo. Gledali smo, kaj bo, Lojko pa je sedel na zemlji in si z rokami tiščal glavo, kakor bi se bal, da mu poči. Na to se je polagoma dvignil ter odšel v stepo, ne da bi bil rekel besedo.
8Nur mi Je pošepnil: Pojdi za njim! — In odšel sem za Zobarjem v temno noč... Tako je bilo, sokole moj!
Makar je iztresel pepel iz svoje pipe in jo iznova začel polniti. Tesnejše sem se zavil v plašč, ležal in motril njegovo staro lice, črno od vetra in žege solnca. Resno in strogo je kimal z glavo in nekaj govoril sam s seboj; njegove goste, sive brke so frlele, in veter mu je mršil lase na glavi. Bil je sličen staremu duhn, ki ga je obžgal blisk, a ki je bil Se vedno močan, krepak in ponosen na svojo silo. Morje je Šepetalo kakor prej ob brega, in veter je neprestano
Kranjske hranilnice in sicer po 4'/«°/o< mel tem ko zahteva drnltvo od članov 5%. Društvo deluje torej samo z V»0/« dobička in je torej njega čisti letni dobiček jako majhen. Tekom 20 let je društvo imelo samo jedenkrat (1. 1890) letnega dobička 8300 K, dvakrat (I. 1879 in 1877) ekoro 7000 K, v drugih letih pa je bilo dobička od 600 do 5000 K. Bila so pa tudi leta, ko je imelo društvo izgubo in sicer znaša ta izguba skupaj 14000 K. Povprek je znašal dobiček v minolih 26 letih 2600 K na leto, kar je gotovo jako malo, a še ta dobiček se je le dosegel, ker plačuje Kranjska hranilnioa ursdnika, slogo itd. in daje prostore skoro zastonj
Kreditno društvo torej, kakor pričajo navedene, iz bilanc posnete številke, gotovo nima namena, kopičiti denar; društvo nima namena kaj zaslužiti, ampak podpirati trgovino in obrtnost s cenenim kreditom in je vsled tega pravi blagoslov za vse interesi rane kroge če so bili v Ljubljani pred potresom konkurzi nekaj po vse nenavadnega in so tudi sedaj še nekam redki, je to največ zasluga kreditnega droštva.
In temu društvu gre sedaj do živega davčna oblast in sicer na način, da mora društvo propasti, če ne najde pomoči pri upravnem sodišču.
Društvo je do 1. 1888 plačevalo do-hodarine in dobitkovine po 450 K na leto. Ta davek je potem narasel na letnih 1370 kron, lansko jesen pa je davčna oblast nakrat našla, da mora društvo po novih predpisih za odmerjenje davkov plačevati veliko večjo dohoda-rino in zvišalo jetemudruštvu zal. 1898 davek od 1370 K na 6576 K, za 1. 189 9. pa celo na 8395 K47 v.
Kreditno društvo je bilo primorano, ta davek odšteti in prva po dediča tega je, da izkazuje njegova bilai i za 1. 1900 izgube 10.200 K.
Vsakdo uvidi,  da draštvo, ki ima
raznašal njegov šepet po st pi. Nonka nt pela več, a na nebu so se zbrali viharni oblaki, ki so delali jesensko noč še temnejšo in strašnejšo.
sLojko je šel polagoma, korak za korakom, povesil glavo in spustil roke nizdol, kakor obsojenec, šel k brega nekega poto čiča, sel na kamen in vzdihnil. V vdihnil je, da se mi je srce oblilo s krvjo od žalosti no vendar nisem šel k njemu. Z besedami gorju ne pomoreš — aH ni res? Gotovo. In sedel je, sedel, sedel, ne da bi se premaknil.
„ Jaz pa sem legel nedaleč njega. Noč je bila sveti?- mesec je žalil s svojim srebrom vso stepo, da se je videlo daleč vse.
„Nakrat vidim: — od tabora sem hiti
Rada.
,Veselo mi je postalo, eb, silno! — mislil sem — ta Rada je vražje dekle Glej, prišla je k njemn, a on je ni slišal. Položila mu je roko na rame, zadrhtel je Lojko, razširil roke in podprl glavo. Planil je pokonci in pograbil nož! Oh, zaklati hoče dekleta, se mi je zdelo, in že sem hotel zakričati v tabor in steči k njima, no nakrat zaslišim:
— Proč! Razbijem ti glavo! — A tuli v Radini roki zapazim pištolo in kako meri v glavo Zobarja. Glej, satansko dekle! A no, si mislim, sedaj sta enako silna, pa kaj bode dalje?
povprek 2600 K letnega dobička ne more plačevati po 8000 K davka na leto. Samo davčna oblast tega ni uvidila, kajti vloženi rekurz zoper predpisani davek ni ni česar pomagal. Zdaj pojde vsa stvar pred npravno sodišče. Predno se tam reši, poteče Se precej časa in dotlej bo moralo društvo plačevati predpisani mu davek, d a s i mora ta davek v nekaj letih požreti ves s tolikem tru dom zbrani rezervni zaklad.
Shod dne 17. t. m. je sklenil, naj društvo posluje, dokler ne izreče upravno sodišče svoje sodbe. Ako bi bila sodba neugodna, ako pritrdi upravno sodišče mnenju finančnih oblastev, potem bo se veda društvu konec.
Ta slučaj nam kaže specifično avstrijski fi*kalizem v celi nagoti. Fiskus ni nikjer na svetu ljudomil in popustljiv, ali takšen kakor pri nas ni nikjer. Uioda .kreditnega društva" kaže, da tiskaš pri nas sploh nima nikacega vpogleda v gospodarske razmere in nikacega smisla za pogoje gospodarskega življenja, da se samo zarije v mrtvo črko površnega in dvoumnega zakona, in da se drži svoje fiakaliSke interpretacije z železno vztrajnostjo, tudi če direktno nasprotuje duhu zakona in tudi če vsled tega propade tako občekoristna in velevažna naprava, kakor je .Kreditno društvo".
V IJiihlJanl, 26 marca.
Iz parlamenta.
Državnozborski predsednik Vetter namerava določiti, da se izvolijo delegatje v večerni seji v četrtek, ako se bodo stranke s tem strinjale. Desničarske stranke so baje s tem zadovoljne. Vsenemška zveza in del nemške narodne stranke pa sta pro'i tema, ker se baje bojita, da po izvolitvi delegatov Koerber za nekaj Časa sploh ne pokliče več drž. zbora k zasedanju. Koerber je baje izjavil, da tega ne namerja. Poljski klub je sklenil, da zapusti vselej zbornico, kadar se bodo čitale protiverske in nenravne interpelacije, ter hoče povabiti
— Slušaj! — Rada si je zataknila pištolo za pas in govorila Zobarju: — Nisem te prišla ubit, nego spravit se. Spravi nož! In spravil je nož ter ji mrko gledal v oči. Divno je bilo to, brate! Nasproti sta si stala človeka in smotrila kakor zveri drug na drugega, a oba tako d bra in smela. Gledal je nanja jasni meseo in jaz
— in vse ondi.
— No, slušaj me. Lojko: ljubim te!
— je govorila Rada. Samo skomiznil je z rameni, kakor da je zvezan na rokah in nogah.
— Videla sem mnogo mladeničev, a ti si smelejši in lepši po dnši in licu. Vsakdo izmej njih bi si obril brke, ako bi mu le pomežikniia, vsi bi mi padli pred nege. ako bi to le hotela. A čemu? Že itak sedaj niso baš pogumni, a jaz bi vse le obabila. Malo je ostalo na svetu smelih ciganov, malo, Lojko. Se nikdar nisem nikogar ljubila, Lojko, a tebe ljubim A Se bolj ljubim svobodo! Svobodo, Lojko, lju bim bolj kot tebe. A brez tebe mi ni živeti, kakor tebi ne brez mene. Zato hočem, da si moj z dušo in telesom, ali slišiš.
Nasmehnil se je. — Slišim! Z veseljem slišim tvoj« besede. Daj, govori dalje!
— Še to, Lojko: Vse eno je, delaj karkoli, premagam te, moj boš. Zato ne gubi zaman časa — glej, čakajo te moji
druge stranke desnice, da se mu pridružijo. Katoliški centrum in konservativni veleposestniki so baje že pridobljeni. Cehi se bodo o tem predlogu šele posvetovali. Brezpogojno gotovo ne bodo pritrdili Poljakom, kajti s tem bi predsednikovo cenzuro le odobravali.
Dijaško gibanje na Ruskem. Atentat na višjega prokuratorja sv. sinoda, Pobedonosceva, kaže, da se je revolucionarno gibanje iz dijaških krogov zaneslo tudi med druge sloje. Pobedcnoscev je glavni predstavitelj konservativnosti na Roškem. Njegov velikanski vpliv je glavna opora reakcionarstva. Pobedonoscev je pregovoril Aleksandra III., da je raztrgal načrt konstitu-cije, katero je hotel izdati car Aleksander IL, ki je padel kot žrtva nihilistov. Vpliv Pobedonosceva na Aleksandra III. je bil za moderni razvoj Rusije najškodliivejši ter je baje tudi glavna ovira, da se težnje carja Nikolaja II. na polju šole in prava ne morejo uresničiti. Pobedonoscev je tudi oni faktor, ki je dognal izobčenje v Ru-vji najpopularnejšega pisatelja, grofa Lev Tolstega Iz Moskve poročajo „Grazer Tag-blattu", da rusko vlado resno skrbi, da nastane v Rasiji splošna revolucija. Baje vodi tajen odbor vse gibanje. Policija pa se trudi zaman, da bi prišla temu odboru na sled. Peterburška juristična družba, najodličnejše rusko društvo, je bila te dni nakrat razpuščena in njene društvene sobe so zasedli kozaki. Menda je mislila policija, da je ondi središče revolucionarnega g'banja. Te dri so demonstrantje kamenali uredništvo .Novego Vremeni" ter člena uredništva, Suvonna, pretepli. Na poziv vlade je izdalo 71 prof-sorjev moskovske univerze na dijaštvo oklic, naj bo zopet mirno. Med vrstami tega oklica je baje citati bojazen pred splošno ustajo. V tem oklica je citati namreč: .Ljudje, ki nimajo z vseučiliščem nič opravka, Vas zapletajo v svoje mreže ter Vas hočejo zlorabiti za svoje namene. Ti ljudje se vdeležujejo Vaših shodov, podpihujejo Vaše strasti ter delajo iz vseučilišča dimaik, i<s
poljubi m moje milo vanje . .. krepko te bom poljubljala, Lojko! Pod mojimi poljubi pozabiš svoje smelo življenje ... in tvoje žive pesni, ki tako radujejo ciganske mladeniče, ne zazvene po stepah nikdar več
— pel boš ljubezenske, nežne pesni le meni, svoji Radi... zato ne gubi zaman časa, sem ti rekla, kar pomeni, da se mi boš jutri pokoril, kakor starejšemu tovariša-junaka. Pokloniš se mi k nogam pred vsem taborom in poljubil boš mojo desnico
— in takrat postanem tvoja žena.
— Evo, kaj je želela vražja devka! Kaj takega se ni slišalo še nikoli; samo v starih časih je bilo tako pri Črnogorcih, so pravili starci, a med nami še nikdar! Pobra-timsfcvo z dekletom! Daj, sokol, izmisli si kaj smešnejšega! Zaman si mučiš glavo, ne izmisliš si!
.Poskočil je v stran Lojko z vzdihom in kriknil preko vse stepe, kakor da je ranjen v prsi. Zadrhtela je Rada, a udala se ni.
— Zdrav8tvnj torej do jatri, a jutri storiš, kar sem ti ukazala. Slišiš, Lojko!
— Slišim! Storim — je zaječal Zobar in ji ponudil roko. A ona se ni niti ozrla nanj, ki se je opotekel kakor drevo, ki ga je zlomil veter ter padel na zemljo, ihteč in smeje se.
(Dalje prih.)
katerega se dviga togota vseh političnih, sooialnih in ekonomskih malkon-t en t o v, da bi napravili is specialnega vprašanja vseučilifikega življenja spi o finim požarom. .Times" poroča, da je pod pred8ednifitvom carja ministrski svet skleni), zakon, glasom katerega se puntarski dijaki uvrščajo v armado, odpraviti ter statute vseučilišča revidirati. Umor nauč-nega ministra Bogoljepova, ki je ta kruti zakon uveljavil, ima torej že uspeh.
Vojna v Južni Afriki.
V spodnji angleški zbornici je povedal angleški kolonijski minister Chsmberlain, da Botha ni stavil nobenih protipogojev na Kitchenerjeve pogoje. Samo to je znano, da je Botha rezko napadal guvernerja Milnerja. Iz te vesti sledi, da se Botha sploh resno pogajal ni, da je samo Kitchener ponujal mir ter stavil le on mirovne pogoje, katerih pa Botha ni hotel sprejeti. S tem so dobila ta pogajanja čisto drugačno lice, saj dokazujejo, da je želja po mirn med anglefiko vojsko večja kot med Bari. Iz tega pa tndi sledi, da je položaj Angležev neugodnejši kot položaj Barov. Iz Bruslja poročajo, da je potovanje Krüger ja v Ameriko princi pi-alno sklenjeno. Krüger odpotuje v aprila naravnost v Washington, kjer naprosi Maca Kinleya naj posreduje za Bare. Iz Darbana poročajo, da je 400 Barov v petek severno Naklaagteja porušilo angleški tovorni vlak ter nato z natovorjenimi vozovi odšlo. Iz Kapstadta poročajo, da se je 22 t m pri Haartsbeesfonteina vršil vroč boj. Uspeh ni znan. 24 in 25. t m. so imeli v Kap stadtu zopet 12 kužnih slučajev. Iz Mase raja poročajo: Iz smeri Thanbanchuja se čuje hudo streljanje topov. Menda se vrši boj zopet s Pietom Fonriejem. Iz Cradocka poročajo, da so Buri i znova zasedli Spitz-kop. Iz Tarkastada javljajo, da je imel pol kovnik Gorringe pri Uigenhoeku opraviti z Buri. Uspeh boja ni znan. Dewet je pri Se-nekalu izkopal dva topa, katera je ondi zakopal 30. julija m. 1. ujeti Prinsloo Dopisnik lista .Mötröpole" poroča govorico, da so Buri generala Frencha ustrelili. Generala so baje Bari ujeli, dal jim je častno besedo, da se ne bo proti njim vojeval več. Ker je besedo prelomil, so ga, zopet ujetega, ustrelili. Vest ni potrjena.
Dopisi.
Z Notranjskega, 23. marca. (C o p er niče so lovili.) Hudo se je moralo goditi onemu krojaču iz moravške doline, ka terega je hudič prepodil pri kopanju „Saoa" ter ga podil čez drn in strn. Nemška pisatelja Grimm porabila bi bila to snov za jedno najlepših svojih pravljic. Pred 30 leti, ko sem bil še paglavec, poslušal sem o mraku pred rodno hišo sedeč, najraje pravljice o „ravbarjih, coprnioah" itd- Kako pazno sem poslušal pripovedovalca, niti za* kašljati si nisem upal, da bi ga ne zmotil v njegovem pripovedovanji. Posamezni prizori iz njegove povesti ostajali so živo pred mojimi očmi, lasje so se mi jeli jeziti, mrzel pot me je obhajal in bil sem ves preverjen o resnici posameznih prizorov. Po tej .ba-bjeverski" temi tavajoč prišel sem fiele do prave loči, ko sem začel pohajati ljudsko Solo. Tu mi je moj nekdanji blagi učitelj kmalo dokazal in vcepil v trdo glavo, da ni na svetu nikacih copernio in d raz i h ta cih pošasti. Zapustile so me vse vraže, za pustilo babjeverstvo, minil me je ves strah pred copernicami, ravbarji, kljukci, palčki, pritlikavci in druzimi tacimi pošasti. Ako dandanes opazujem naše ljudstvo po deželi, o, koliko vraž in babjeverstva je Se med njim, osobito med starimi ljudmi in — žen stvom. Ta zna gada zagovoriti, oni hudiča priklicati, drugi zopet hudiča in copernice panati, ta zopet človeka zmoliti in Bog si ga vedi kaj še vse Tacega človeka smatrajo ti babjeverci za neko nadnaravno bitje, in kolikokrat se pripeti, da ga kličejo 8 polnim zaupanjem na pomoč, bodisi pri svoji družini ali pa živini. Seveda takim babjevercem ne dopoveš tega, da jih ta .čeznatorni copernik" le .farba", ter sedajo mu lahkoverno na dobro namazane Uma niče. Res, pomilovanja vredno je tako ljudstvo, in tu naj bi naše vrlo učiteljstvo iz kušalo že pri mladini iztrebiti te vraž« in to „babjo vero". Na Notranjskem nekje je občina, v kateri so se prikazovale zadnje noči pod nekim hribom lučice, katere so Bvigale sem ter tja, kmalo zginole, a se zopet prikazale. Hitro razširila se je ta novica
med ljudstvom, in sosebno vratne lanska raznesla so bliskoma po osli občini vest, da strašijo ponoči .copernice" po vasi. Le od dalefi opazovali so v nepopisnem straha to prikazen Stvar jela as je sumljiva zdeti tudi nekaterim možakarjem. Preplašeni in vsi potni obhodili so podnevi .zaooprani kraj", a nafili niso ničesar, niti ispnljenih las, niti metel, niti kaj druzega Vso zadevo sklenili so naznaniti že orožništvu, ako .copernice" ne odnehajo, kajti bali so se, da jim napo »led le v resnici zagodejo ka tero na svoje metle. Pretečeni večer, noč je bila jako temna, prikažejo se zopet lučice urno semtertia Švigajoč. .Korajža velja, Janez, pokonci!" mislili so si jedni. .Copernice moramo pregnati in panati". Kmalo se je zbrala jednako »sedmim Svabom" po gumna četa, oborožila se a pušo in pre-kljami in hajd nad copernice. Vse je v strshu pričakovalo izida te predrzne ekspedicije Pogumno stopali so Čvrsti bojevniki, jed nako „buraki četi", proti hribu, hoteč tam urno stopiti v bojno črto ter z glasnim „bura!" naskočiti te, vso občino v straha držujoče copernice Že so v bližini zacopra nega mesta, pa o groza in strah, kaj zagledajo. Mesto copermc podila se je tam okoli malega potoka in močvirja tropa va ških paglavcev, kateri so imeli v rokah goreče svečice in lovili — žabe Bojevita kri polegla je takoj, in mesto naskoka in groznega „bura" nastal je hrupen smeh. Veselega srca, da se ni nikomur nič zalega pripetilo, da nikogar copernice s svojimi metlami niso naklestile, ali ga celo zaco prale, vrnila se je hrabra četa zopet proti domu. Drug dan zvečer, bil je ravno petek, pa se je zbrala v narodni gostilni onega kraja vsa inteligenca ter pojedla za večerjo 300 ocvrtih copernic. Občani pa se imajo zahvaliti hrabri č*-ti da jih je rešila tega groznega straha, copernic, da lahko danes zopet prosteje dihajo
Iz Teharjev, 24. marca. (Naša občinska volitev.) Na ravnokar razpisano volitev stavijo naši nemškntarji in Nemci veliko upanje No prepričani smo, da zaman ! Res pa je, da vse, kar kje leze in gre, dela na vse kriplie za nemčnrsko zmago. Dovolite, da Vam poročam za zdaj par epizod iz tega volilnega gibanja.
V Zavodni je neka volilka v teharski občini, zavedna Slovenka z imenom Jožefa Gorišek. K tej pride že davno pred, ko je bila še volitev ra/pisana in volilni imenik razgrnjen, Matija Koller, davkarski ekae-kutor c kr. davkarije celjske, ter jo nagovori: .Zdaj bo kmalo volitev v občinski odbor Teharski; no mati Vi bodete ja dali Slovencem pooblastilo?" Gotovo, gotovo. Toraj mi pa podpišite to pooblastilo. Ženica mu je podkrižala pooblastilo v dobri veri, da mož preskrbljnje pooblastila za slovensko stranke. A mož je pooblastilo ulovil za nemškutar8ko stranka
Vprašamo, kako se drzne davčni ekse kutor na tak „posten" način dobrodušno in lehkoverno slovensko žensko opehariti za njen glas?
No, preskrbljeno je, da bode ta .nemški" Koller zvedel, kaj sme davčni ekse-kntor in kaj ne.
§ 16 obč. reda za Štajersko predpisuje, da mora biti volilni imenik vsakemu na pregled v določeni dobi.
Na pregled samo; dozdaj se je to vedno raznmelo tako, kakor pravi besedilo postave, da sms vsakdo imenik pregledati, da pa nikakor ni dovoljeno si imenik tudi prepisovati. Tako as postopa v Celju, tako se je postopalo vedno, v vseh občinah, kjer in dokler so imeli nemška tarji večino. Zahteve slovenske stranke, da se dovoli tudi prepis imenika, se je vedno odklonilo, in pazili so kakor jastrebi, da ne bi si kdo kaj iz imenika prepisal. Vsaka pritožba bila je od politič nih oblasti zavrnjena, čefi, da postava pravi samo v pregled nikakor pa ne in .v prepis".
Po dozdsj veljavni postavi in njs razlaganju, torej slovenski župan ni dovolil nemškutarjem, ki so prihrumeli 23, si prepisovat imenik, prepis istega. Nemškntarji dirjali so na okrajno glavarstvo, in gosp. pl. Kriehuber izdal je Se tisto uro strog ukaz, da mora župan brez obotavljanja dovoliti prepis vodilnega imenika. To je čudovita na-glost, kakorfine pri okrajnem glavarstva celjskem sicer nismo vajeni.
Vprašamo pa g pl. Kriehnberja, kako on pride do takega ukaza? Ali je od 23.
t m. prišla nova postava v veljavo? Ali velja § 16. obč. reda samo za Slovence, in je dobil od včeraj ca nemškutarje čisto drago razlago?
No poiz vedelo se bode na pristojnem mestu, kako je s to zadevo.
Iz Trata, 23. marca. Dne 17. marca 11. dobila sem priporočeno pismo. Začudeno ga odprem: bila je okrožnica, katero je sestavila cenjena gospa Marija Mayer z imeni podpisanih darovalk, koja se glasi:
. Velecenjene gospe in gospice!
Pred dobrim poldragim letom je bilo, da smo nabrale v Kranja za zavod sv. Nikolaja leoo svoto gld. 56 50 novč. v prid slovenskim dekletom v daljnem Trsta. Od onega časa se je zavod pod požrtvovalnim vodstvom človekoljubnih in domoljubnih tržaških dam lepo razvijal ter do sedaj (v dobi dveh let in 4 mesecev) vsprejel pod svoje okrilje nad 1300 deklet. Sedaj pa se nahaja zavod v veliki zadregi, ker so se združile vse Slovencem sovražne sile z namenom, da ga uničijo. V poslednjem času se je istemu odpovedalo stanovanje, koje je last Žida, in blaga gospe so sedaj na cesti brez strehe in premoženja.
Ali naj mi to mirno gledamo, kako omigujejo hrabre rodoljubkinje v daljnem primoiju v boju s premogočnimi sovražniki in kako po njih padcu bi dobil veliko-mestni moloh zopet v svoje kremplje vrla slovenska dekleta?! Ne, to ni mogoče!
Velecenjene gospe in gospice! Gre se za poštenje stoterih pridnih slovenskih deklet in kdor ima človeško Čuteče srce, ta ne more biti tukaj nem gledovaleč, najmanj pa slovenske dame, kojim mora biti največ do tega, da ostane tudi slovensko službo-joče ženstvo pošteno, zdravo in krepostno.
Radi tega darujmo zopet vsaka po svojih močeh za ta vzvišeni namen z geslom: Pomoč hrabrim sestram na obali sinje Adrije!"
V Kranju, meseca sušca 1901.
Marija Mayer.
Ga. Matilda Majdič 20 K, ga. Leopold. Saunik 10 K, ga. Ivana Hubad 2 K, ga. Cecilija Koran 2 K, ga. Ana Zupan 6 K, ga. Antonija Preveč 10 K, ga. Irena Majdič 10 K. ga. Josipina Puppo 10 K. ga. Marija Mayer 5 K, ga. Ana Mayer 3 K, ga. Helena Pausier 10 K, ga. Tereza Florijan 10 K, ga. Marija Rakovec 3 K, ga. Marija Marenčič 10 K, ga. Mirni Pire 4 K, ga. Ana Ras 2 K, ga. Ana Kamer 2 K, ga. Omerza 10 K, ga. Marija Polak 2 K, ga. Marija Croboh 6 K, ga.  Jeanetta Sajevic
3 K, ga. Pavla Sajevic 3 K, ga. Marija Preveč 3 K, ga. Marija Steinbauer 2 K, ga Marija Likozar 4 K, ga. Ana Stempihar
4 K, Alojzija Šumi 2 K, ga. Beti Tominšek 2 K, ga. Marija Korošic 2 K, ga. Josipina Pučnik 5 K, Gdč. Olga Šaunik 10 K, gdč. Janja Miklavčič 2 K, gdč. Franja Jugovio 1 K, gdč. Paušlar 3 K, gdč. Ema Remi-goj 5 K, gdč. Viktorija Praprotnik 2 K. Skupaj 190 kron.
Ko sem prečitala to okrožnico zalile so mi solze oči! Solze radosti in hvaležnosti. Da, gospe in gospice mesta Kranj so pravi vzor slovenskega ženstva!
Jasno so s tem povedale, da se slovensko ženstvo popne do one stopinje kreposti, koja ženo povzdiguje nad navadnega človeka- Pokazale so s tem činom, da hrepenijo po oni vzvišeni in plemeniti prosveti, koja edina je dostojna slovenske žene. Gospe in gospice Sirom naše domovine, tu imate jasen vzgled, kaj premore čisto rodoljubje in vzvišeno človekoljubje.
Ta čin rodoljubnih dam mesta Kranj zabeležen bode z zlatimi črkami v zgodovini zavoda sv. Nikolaja in v zgodovini našega naroda. Lesketala pa se bodo imena teh plemenitih dam v knjigi življenja. Da, one razumejo nalogo, katero nam je vršiti v Trstu, da atremo glavo zmaju, ki zastruplja nafte čilo in zdravo, a od vseh pozabljeno delavsko ženstvo v Trsta. Zatorej pa:
Slava Slovenkam mesta Kranj!
Zmagoalava.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. marca.
— Občinski svet ima v sredo, 27. t m. ob petih pop. sejo. Na dnevnem redu so. Naznanila predsedstva in poročila: o županovem dopisu glede razsodbe a kr. upravnega sodišča v zadevi dopolnilnih volitev IE. in II. volilnega razreda v letu
1899; o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet; o prošnji, da bi se ne spuščala voda več na Kern. O računskem sklepu .Mestne hranilnice ljubljanske" za 1. 1900; o izpeljavi kanala v Sv. Florijana ulicah; o Antona Gebe prizivu v zadevi hifie v Židovskih ulicah fit. 6; o uravnavi podaljšane Bleiweisove ceste do Dunajske c#ste in o odkupu za to cesto potrebnega sveta; o zgradbi začasnega skladišča za sol ob drž. železnici; o preložitvi brzojavnih in telefonskih drogov in žic z mestnega sveta na svet jažne, ozir. državne železnice ob Bleiweisovej cesti; o županovem dopisu v zadevi stavbišča poslopju za državno obrtno šolo. 0 zopetnem dopisu mestnega šolskega sveta glede remunera-cije za rokotvorni pouk v mestni nemški deški ljudski šoli; o najemninski pogodbi za Zatiški dvorec, o uporabi dotacij ha c. kr. višji realki za I. 1900. 0 upeljavi vode v Kolezijake ulice; o prošnji za napeljavo vodovodnih cevi po Holzipflovej cesti. O prošnji Urše Podkrajškove za podaljšanje vzgojevalnega doneska njenemu sinu; o imenovanji koncipista in koncept-nega praktikanta. 0 neki ponudbi za nakup stavbišča poleg Bleiweisove ceste ;;o županovem predlogu v zadevi remuneracij nekaterim mestnim uradnikom povodom ljudskega štetja ; o prošnji nekega mestnega uslužbenca za podporo radi bolezni.
— Promocija. Gospod Anton vitez Pa nt z, sedaj slušatelj rudniške akademije v Pfibramu, je bi! dne 23. t. m. na gra-škem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo 1 — Danes je bil na gra škem vseučilišču promoviran doktorjem bogoslovja Matej Osenjak, vrli narodpi duhovnik Iavantinske škofije Čestitamo!
— „Deutscher Verein", politično središče kranjskih Nemcev, je imel dne 22. t. m. občni zbor. Govorilo se je najprej o razsodbi upravnega sodišča glede dvojezičnih napisov, potem je g. Uhl utemeljeval zahtevo, naj se ustanovi poseben oddelek mestnega šolskega sveta za nemške šole, katerega predloga pač ni smatrati resnim, in končno se je sklenilo, pro testo vati pri deželnem šolskem svetu in pri deželnem odboru, da je katehet na mestni nemški dekliški šoli ukazal učenkam, da se morajo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne udeležiti misijona v stolni cerkvi.
— „Ts suho" je dobil. Prejeli smo naslednji dopis: Kot veren katoličan sem se udeležil misijona in šel včeraj zjutraj v Šentjakobski cerkvi k spovedi. Spovedal sem se pri gospodu, ki je bil v prvi spo-vednici na levi strani imenovane cerkve. Ta gospod me je tudi vprašal, kako se živim. Povedal sem mu, da sem čevljar, a ker s to obrtjo ni več dosti zaslužiti, in k|ar imam ženo, ki je celo leto bolna, sem tudi mu z i kan t To je pa gosp. spovednika hudo razjezilo. Spozabil se je tako daleč, da je poštenega muzikanta postavil v isto vrsto z ženskami na št. 13, in da mi je končno odrekel odvezo samo zato, ker sem muzikant. Opozarjal sem ga, da so tudi pri vojakih muzikantje, in da se tudi v cerkvi muzicira, a vse to ni nič pomagalo. Gosp. spovednik se ni dal prepričati, in ni hotel premisliti, da cerkev sama vzgaja v orgljar-ski doli muzikante, da torej cerkev vzgaja ljudi, ki jih duhovniki stavljajo v isto vsto z ženskami na št. 13. Kako se naj v oči-gled temu imenuje postopanje gosp. misijonarja, naj sodi občinstvo; jaz sem prepričan, da si z godbo vsaj tako pošteno služim kruh, kakor g. misijonar.
Anton Sameja, Šiška št. 11.
— Kako smo volili dr. šusteršiča v Jesenicah na Gorenjskem. Pod tem zaglavjem se nam piše: Da pridobita svo jemo, od sv. Duha razsvetljenemu ljubljencu en glas, sta delavca Luka Š—1 in Jakob P—r ponaredila volilno legitimacijo. Obsojena sta bila radi tega na zapor in sicer bo Luka Š—I sedel Štiri tedne, Jakob P—r pa šest tednov. Morda ju v luknji obsenči Šusteršičev sv. Dnh.
— Umrl je včeraj zjutraj po dolgem bolehanju podjetnik g. Ivan Tavčar, odličen narodnjak in zvest pristaš slovenske napredne stranke, za katero je pri raznih volitvah tudi kot agitator Sel v boj. Pokojnik, svak umrlega Janka Kersnika, je bil ljubezniv in občepriljnbljen mož, skromen, a kremeni tega značaja. Lahka mu žemljica in prijazen sporni!
— Občni zbor podpornega pisateljskega drufttva je danes ob 8. zvečer v .Narodnem domu".
— Društvo zdravnikov na Kranjskem
ima 27. marca ob pol 6. ari popoladne v deželni bolnici redno meseCno sejo. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Demon stracije. 3. Slučajnosti.
— Druga predstsvs ns korist osobjs slovenske drame se vrši danes zvečer. Igrala se bo velezabavna Nestroyeva burka s petjem .Danes bomo tiči". V njej nastopi vse naše dramsko osobje, ki se je letos prav trudilo za uspeh dramskih pred stav. Ne bomo navajali vseh igralcev in igralk, ki so stebri naše drame, a gotovo je, da ima g. režiser Anton Verovšek letos prav posebnih zaalag za lepo in okusno vprizoritev večice dram letoAniega repertoarja. G. Verovšek je izboren Interpret kme tiskih značajev ter je doaezal tako v resnih kakor v komičnih nlogab najlepfte u*oebe Priznanje pa zaslaži tudi naša najboljša domača igralka gospa Danilova, ki je resna in jako marljiva umetnica. Letos se je odlikovala zopet v najrazličnejših, mladih in starih ulogah ter zlasti s svoio ,S&ppbo" dosegla najpopolnejši uap«b. Tudi g Danilo, sedanji najstarejši član naše drame. c i je zaslužil v polni meri hvaležnost na Sega gledališkega občmatva Posvetil se je v tej 88zöni popolnoma gledališču ter dosegel v raznih značajnih ologah najlepše uspehe, ustvaril nekaj prav lepih tipov t*r pridno študiral svoje naloge Drugih činite Ijev slovenske drame ne bomo navajali, le zaslug g. Dobrovolnega, ki se je odli koval kot igralec in režiser že v prvem Jetu svojega engagementa pri slovenskem gledališču ter govoril lepo slovenščino, ni prezreti Slovensko občinstvo naj se torej odzove vabilu naših igralcev ter se današnje zadnje dramske predstave udeleži najmno gobrojnejš«!
— Slovensko gledališče. Na korist osobja slovenske drame se je višda v ne deljo zvečer predstava »Razbojnikov", katere pa se ni udeležilo tako mnogoštevilno občinstvo, kakor je bilo pričakovati. Osobje slovenske drame bi bilo zaslužilo vsekakor malo več pozornosti; ali — to treba priznati — žaloigra „Razbojniki" se je predstavljala na našem cdru 2e tolikokrat in tolikokrat, da ne more zan mati nikogar več ter jo treba zategadelj pustiti počivati dokaj let, predno se je bo moglo postaviti zopet na repertoar. „Razbojmke" sta pri nas itak držali že doslej samo ulogi Franca in Karla. Z odhodom g. Inemanna pa smo izgubili tudi izvrstnega Franca, ki nam je nepozaben ter bi ga nam mogel zabrisati v spominu le pravi umetnik, ki bi bil g. Ine-mannu vsaj jednak. To pa g. Kovačic 38veda nikakor ni. V ulogi Franca se nam je videl sličen vnuku, ki se je oblekel v dedovo suknjo ter si nataknil njegov cilin der! Uloga mu je zrasla daleč preko glave ter mu bila preširoka in predolga. Eksperiment z g. Kovačičem, ki je šele začetnik, se je ponesrečil, s čimur pa še ni rečeno, da je g. Kovačič slab igralec. Za take uloge pa še dolgo ne bo. Prav dober in simpatičen, pa tudi lep je bil Karl g. Deyl, ki je dosegel s svojo temperamentno igro nekaj prav lepih uspehov. Dobra je bila tudi gdč. Ogrinče va v ulcgi Amalije. Prav posebno moramo pohvaliti g Danila, ki je igral starega Moora izborno. Pohvalno nam je meniti še gdč Rückovo (Kosinski), g. Bo-leško (Daniel), g. Verovška (Schweizer) g. Štefanca in g. Orehka (Spiegelberg) Ensemble pa je bil prav slab in docela nezadosten. Nekateri celo svojih ulog niso nič znali; končno pa je desertirala Karlu Še večina razbojnikov! S šopki sta bili odlikovani gdč. Ogrinčeva in gdč. Rückova. X.
— Električna cestna železnica. Firma Siemens & Halske začne v kratkem z deli za električno cestno železnico- Tam, koder bo železnica tekla, se napeljejo Čez cesto žice, ki bodo pritrjene na posebne plošče na hišah. Te plošče so po kavčukovih aložkih popolnoma izolirane tako, da je izključena vsaka najmanjša nevarnost. Ker bodo te plošče tudi lično izdelane, priporočamo hišnim posestnikom, naj dovolijo nabiti te plošče na njih hiše, ker sicer bi se jim pred hišo napravil drog, kar bi oviralo promet, ter bi gotovo ne bilo mestu v olepšavo, in bi železnico podražilo.
— ..Slovenska šolska Matica" je kaj srečno otvorila nameravana javna predavanja. Včeraj je predaval zanimivo in poučno g. profesor Macher (v poslopja L gimnazije) o krvavem dežju in rudečem snegu Predavanja se je udeležil tudi gosp. deželni predsednik.
— Ženska podruinloa sv. Cirila ia Metoda na Vrhniki napravi v korist družbe veselico dne 20. aprila.
— Potres. Is Vilnje gore se nam
piše: V petek, dne 22 marca ob 8 uri 36 minut zvečer čatil se je tu in v okolici zopet potres Smer mu je bila od jugovahoda proti aeverosapadu- Kakih 5 do 6 sekund trajajoče podzemsko bobnenje je bilo po dobno daljnemu gromu. Med bobnenjem se je zemlja rahlo tresla in zibala; naposled pa se je pojavil močan sunek, da je zaikri palo tramovje. Pol ure daleč od ta proti jugozahoda čutili so prebivalci močne j i potres.
— Zdravnik pri Sv. Lenartu v Slo-venskih Goricah g Josip Jeras je dne 24 susca t 1. umrl B>1 je miroljuben mož, blag mu sponvn! — Kazalo bi, da bi nje govo mesto zasedel zdravnik domačin; a moral bi se boij požuriti, nego pred krat kun pri Sv Tmjici v Slov. Goricah. Razmere so jako ugodne.
— IV. vinski trg v Gradcu. Mestna občina Gradec priredi od 11. do 14 aprila t 1. vinski trg, ki bo v mestnih prostorih Kepleratrasse 104 Na ta vinski trg, ki je združen s pokušnjo vin, se zlasti opozarjajo oni, ki kupujejo Štajerska vina, kakor vin ski trgovci in gostilničarji, ker bodo tukaj gotovo najboljša štajerska vina na prodaj razpostavljena Natančneji spored vinskega trga se lahko izve v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Pri Sv. Pavlu pri Preboldu bode imelo braluo društvo na cvetno nedeljo ob 3. uri popoldne v dvorani pri .Peku" občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika 2 Govor g. A. Petrišeka iz Žalca o hmeljarstvu 3. Nadomestilna volitev treh odbornikov. 4. Predlogi. Pričakuje se obilna udeležba. Vabijo se tudi neudi, ki se zanimajo za umno hmeljarstvo.
Predsedništvo.
— Velika tatvina. V soboto zvečer med 1 ,8. in 1 s9. uro se je neznan tat uti-hotapd v stanovanje Marije Kernove, pro dajalke črevljev v Špitalskih ulicah štev 5 in ji je ukradel iz omare dve hranil nični knjižici kranjske hranilnice, glaseči se na imeni Karola Nosana oziroma Marije Cade-zeve, z vlogama po 2000 kron. zlato žepno uro z dvema krovoma in črkama S. K., vredno 180 kron, srebrno žensko uro, vredno 18 kron, srečke ogrskega rudečega križa, zlat medaljon. 44 kron gotovega denarja in po8elake knjižice na imena Ivane Čadeževe, Jožefa Košička in Marije Kernove, plačilno kn)igo tvrdke Singer in več žepnih rut z dvojnimi rudečimi črtami in z monogramom M. K. Sumljiv je neki znani tat, katerega so takrat videli v hiši, in katerega sedaj policija in žandarmerija zasledujeta.
— Nedeljska kroniks. Iz gostilne so vrgli na Rimski cesti nekega dunajskega pleskarja, ker ni dal neki miru. Ker je še pred gostilno razgrajal, ga je policaj vzel pod pazduho in peljal seboj. — Pri ba-lincanji sprla in stepla sta se v nedeljo popoludne na dvorišču neke gostilne na Dolenjski cesti št. 8, delavec Ivan Kocjan in hlapec Rudolf Japelj. Oba sta opraskana po obrazu. — Vojaki 17. pefipolka in domobranoi so se v nedeljo zvečer na Poljanski cesti sporekli in končno stepli. Jeden vojak je bil na glavi ranjen. V pretepu je zagnal jeden vojak bodalo v okno Marije Mencejeve, da je vse Sipe razbil. — ,Pri nas je korajža, pri vas je pa ni", so peli včeraj ponoči na Dunajski cesti mladi, sladko ginjeni obiskovalci Aleševe gostilne na Posavju. vračajoči se domov. Nahrulili so tudi dva mirna pasanta in pro vzročili tak izgred, da je morala poseči vmes policija. — Na cesti sta si postlala delavca J. Z in F. B., ker ju je bilo vino premagalo in nista mogla priti domov. — Poleg voza pijan je bil posestnik F. C. iz Pšate. Morali so ga odstraniti od voza, ker se je bilo bati, da se pripeti kaka nesreča. — Zastonj se je hotela voziti neka J. C iz Ponikve na Dolenjskem do Ljubljane. Vratar na kolodvoru jo je ustavil, a ona ga je ozmerjala. — Pel je po msstu kleparski pomočnik F. S. in je moral zato prenočita na rotovžu.
— Stekel pes. Danes dopoludne es je priklatil v mesto pes, ki je sumljiv, da je stekel. Imel je penast in krvav gobec. Obgrisil je na Dolenjski cesti Mebletovega psa, na Karlovski cesti pa Koomurjevega Oba ta psa sta as oddala konjedercu, da bosta opazovana. Pes ja rujav in velik a kratkim repom.
— Tat v Ssntjskobskl cerkvi. Cerkovnik Jože Lončar je opazil v soboto popoldne, da je v cerkvi puSioa pod priž nioo poškodovana in ključavnica odtrgana. Tat je v pušico ulomil in pobral iz nje ves drobiž.
— Tatvine. Hlapcu Luki Naohtigallu v Hradeokega vasi Bt 23 je pokradel ne znan tat iz kovčega v podstrešju snknene hlače, Široko srebrno verižico s konjsko glavo kot obeskom in srebrno vvrižico s 4 kronskimi tolarjemi kot oboskom Tat mora razmere v hiši dobro poznati. — Delavcu Francetu Zajca je včeraj popoldne ukradel neznan tat iz predalnika v zaklenjeni sobi 54 kron denarja in posestniku Ivanu Kopača v Metelkovih ulihah je bila uhradena iz šupe konjska odeja.
— Pomaranče je kredla delavka A. L, stanujoča na Opekarski cesti pri branjevki FranČiSki Akčanovi Pred škofijo St. 18 Le ta jo je zasačila pri tatvini.
— Srebrne žlioe je zastavil danes dopoludne v zastavnici kranjske hranilnice neki deček. Žlioe so ukradene v kazinski restavraciji in kavarni.
— Pes ugriznil je potnika Mihaela Skerjanca, stanujočega v Hrenovih ulicah štr. 20. Pes je bil baje Ječminekov.
— Izgubljene stvari. Pekovski po močnik J. K. je izgubil od Vodmata do kavarne .Evropa" srebrno cilinder uro. — Na poti od Gospodskih nlic skozi .Zvezdo" po Šelenburgovih ulicah in po Franca Josipa cesti do Latermanovega drevoreda js izgu bila neka dama srebrno žensko uro s sre brno verižico in denarnico.
— Najdene stvsri. Neki dijak ja našel včeraj popoldne v Lattermanovem drevoredu pri razstavnicah srebrno žensko uro. — Na stopnicah St. 7 na Dunajski cesti je našla I O hranilnično knjižico z vlogo 1000 kron.
* Klimt — zopet nemoralen. Znano je, kolik vihar je na dunajskem vseučilišču in med dunajskim časopisjem povzročila za vseučiliSko avlo določena Klimtova alegorična ali simbolična slika „Modroslovje", ki pa je bila na pariški razstavi vendarle odlikovana kot velik umotvor Enako usodo bo imela menda Klimtova druga, za isto avlo določena slika „Zdra voslo v je". Radi nje je stavil posl. Skene v drž. zboru interpelacijo, češ, da se se ta slika radi svoje nenravnosti ne sme obesiti v avli, kajti sodi bolje v snatomično dvorano. Slika js — trdi Skene — surova in ne-estetična ter mora občinstvo le ogorčiti. Skene je vprašal, ali hoče nančno ministrstvo res nakupiti to nesramno sliko ter tako Klimtovo umetniško smer tudi ofici-alno odobriti Baje je to interpelacijo podpisal tudi neki — slovenski klerikalni poslanec.
* Samomor ns grobu prijatelja. Iz Velikega Varadina poročajo: Nekdaj bogati veleposestnik Aleksander Kiss je postal berač- 81Ietni starec je Bel te dni na poko paliSče, potrgal z grobov križe in sporne nike onih oseb, ki so ga baje pahnile v propast, nato pa se je obesil na grobu svojega prijatelja
* Zelo varčni ljudje žive* v mali nemški kneževini Lipe Detmold, ki Šteje 135000 prebivalcev. Ti prebivalci imajo v ondotnih hranilnicah vloženih 60,000000 mark
* Opojna pijača pri otrocih. Pred leti je profesor Nothnagel pripeljal pred aka demike na dunajskem vseučilišču 10 let starega dečka, ki je bil bolan na jetrih in na zlatenici. Oče dečkov se js silno čudil, ko je Cul, da je vsa bolezen posledica uživanja opojnih pijač. Deček je profesorja povedal sam, da je že takrat, ko je imel Bele 4 leta, s svojim starejšim bratom tajno odpiral omaro in pil razne likerje in konjak, stariBi pa so mu dajali piti Be črnega vina, ker je bil slabega zdravja. Učeni profesor je razlagal, kako je pijača Škodila zdravju otroka in obsojal, da imajo nekateri zdravniki navado, da zapisujejo malim otrokom vino, pivo in Se celo konjak, češ, to jih bo krepčaJo. Pa tudi preveč kave, čaja in čokolade je Škodljivo dajati otrokom.
Književnost
— Skladba pokojnega naduoitelja Ivana Bertis so ravnokar izšle v Milice vi tiskarni v Ljubljani Založila jih je pokojnikova vdova, in se naročnjsjo po 1 krono 50 vin. (najbolje po poštni nakaznici) pri g. Josipu Kostanjevcu, nadučitelju v
Litiji Skladbe so posebno pripravne za zbore na deželi, in jih je uredil gosp. L. Pahor v Ljubljani. Želeti je, da bi se tiskanih 200 iztisov razpečalo kar najhitreje, da ne bi imela gmotne izgube gospa vdova, ki je s to izdajo izpolnila samo srčno željo pokojnikovo._
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 26. marca. V današnji seji poslanske zbornice sta najprej Brzo-rad in Stein zopet sprožila vprašanje o sprejemanju nenemških interpelacij, na kar se je začela razprava o rent-nem davku.   Ta razprava traja še.
Dunaj 26. marca. Za kulisami poslanske zbornice se dela danes prav živahno. Gre se za volitev delegatov iz Češke in iz Moravske. Kakor vsako leto, so tako Čehi kakor Nemci pripravljeni skleniti kompromis. Začetkoma so Nemci iz Morave hoteli Čehom prepustiti samo jeden moravski mandat. Čehi so na to izjavili, da v tem slučaju dobe Nemci samo tri češke mandate, v tem, ko so jih doslej imeli štiri. Končno se je doseglo sporazum-Ijenje, tako da dobe Čehi zopet dva moravska mandata, Nemci pa zopet štiri češke. Zdaj tečejo pogajanja z nemškimi radikalci. Ti imajo mej Nemci iz češke večino, a so se postavili na stališče, da ne sme biti v delegacijo noben veleposestnik voljen.
Dunaj 26 marca. Tukajšnji listi prinašajo senzacionalno poročilo iz Kra-kova, da je cesar obešenega vojaka Balzerja pomilostil, da pa je brzojavno pomiloščenje prišlo prekasno, ker je brzojavni uradnik imel preveč dela. Ministri so danes napram raznim poslancem zatrdili, in da je ta vest neresnična, in da Balzer sploh ni bil pomiloščen.
Petrograd 26. marca. Ministrski svet je policijskemu ravnatelju dal neomejeno oblast glede postopanja v ohranitev miru. Pisateljsko društvo je bilo razpuščeno, ker je protestiralo zoper postopanje policije. Več pisateljev, mej njimi M. Gorkij in več vse-učiliških profesorjev nacijonalne ekonomije je bilo aretiranih.
Pariz 26. marca. „New-York-He-rald" prijavlja interviev z Zanardellijem, iz katerega se sklepa, da Italija ne misli resno na obnovitev trozveze.
London 26. marca. Razni listi trde, da je mej Rusijo in Japonsko nastal jako nevaren konflikt zaradi Korejske. „Times" ugovarja tem poročilom, da so pretirana.
Narodno gospodarstvo.
O sadjarstvu.
(Konec.)
S tem poukom bi bil lahko zvezan tudi pouk o čebelarstvu in marsikaj bi se lahko storilo v napredek istega.
Mnogo se je že pisalo o pravilni saditvi, o cepljenju, o oskrbovanju sadnega drevja, imamo tudi precej poučnih sadjarskih knjig, a vendar naš kmet malo ali nič tega dela ne razume. Če kje, uresniči se tukaj izrek: »Grau ist alle Theorie!«
Prepričan sem, da bi se tem potom povzdignilo sadjarstvo na ono stopinjo, na kateri bi bilo lahko glede na ugodno lego naše dežele. In ko bomo imeli kaj prida trgovskega sadja, potem se bo dalo šele govoriti o sadjarskih zadrugah.
Ne dvomim, da bi se v vsakem sodni jskem okraju dobil požrtvovalen mož, kateri bi rade volje prevzel to nalogo, ako bi se mu le potni troški povrnili.
Ko bo dosegel naš kmetovalec večjo izobrazbo v sadjarstvu, prišel bo do prepričanja, kolike vrednosti je sadno drevje in koliko čistega dobička nam donaša. Potem ne bo težko, pripraviti ga do tega, da bo tudi ob občinskih potih nasadil sadno drevje. Dohodki bi prihajali v občinsko blagajnico, ako bi občina sama oskrbovala to drevje, drugače pa v prid posameznim kmetom.
Ne morem si misliti, da bi ostale te besede glas upijočega v puščavi in to tembolj, ker so že merodajni faktorji ope-tovano pokazali, da imajo srce za pov-zdigo narodnega gospodarstva in ker je zadnji čas, da začne naš kmet saditi, cepiti in izgojevati boljše vrste trgovskega sadja, mesto sedanjega drobnega in malo vrednega drobiža.
Condurango Malaga vito.
(Želodeo krepöujoce vino.)
Nunja, 23. septembra 1898. Blag. gospod H. Leuetek, lekarnar v Ljubljani.
Bad priznavam, da je VaSe Condurans* Hol aar a vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša In vzbuja »last do jedlj. ijr. j. Folne*ovle,
(27—12) obC. zdravnik.
Zahvala.
Odbor dijaške kuhinje v Kranju
se zahvaljuje najtoplejše vsem onim, ki mu pomagajo s sTojimi Človekoljubnimi prispevki vršiti težavni posel. Zahvaljuje se posebno dosedanjim podpornikom ter jih uljudno prosi, naj i v prihodnje pokažejo svojo ljubezen do pridne, toda revne mladine s tem, da jo podpirajo in da ji preskrbijo ravno sedaj o velikonočnem Času lepe pirhe. Vse prijatelje dijaške kuhinje pa prosimo, naj razširjajo zanimanje za prekoristno napravo med svojimi znanci, da je mogoče ustreči prošnjam revnih prosilcev.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. marca: Alojzij Vanino, brusaC, 41 let, Emonska cesta sb. 31, jetika.
Dne 23. marca: Slavica Brajar, črevljarjeva hči, 8 mes., StreliSke ulice §t. 15, jetika. — Josip Golob, gostilničarjev sin, 3 dni, Resljeva cesta 8t. 18, življenske slabosti. — Fran Baje, uradni eluga, 66 let, Prešernove ulice Bt. 42, vodenica.
Dne 24. marca: Anton Tertnik, klavec, 48 let, Poljanska cesta Bt. 58, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vitin» n»d morjem 800-1 m. Srednji anttal tlak 738-0 mm.
Stanje Cas opa- baro-zovanja ! metra
iv mm
II
Vetrovi
Nebo
.s* I
23. 24
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
734 7 j    06 'sr.8Vzb.od. oblaCno j |
735 4 — 2 0 sr.vzsvzhJ jasno Hg ™ 3*3 ;sr. jvzhod; oblaCno 0
7334
25.
9. zveCer 733 4
7. zjutraj 7318 2. popol. i 729 8
ri al svzhod oblaCno
00 si. jzahod del. jasno 45 i b1. jug j oblaCno
26.
9. zveCer
7. zjutraj 2. popol.
7285
7277 727-0
21 Ist. j zahod j oblaCno
19 si. svzhod oblaCno 4*3 si. jjzah. i dež
Srednja temperatura sobote, nedelje in ponedeljka 1-1°, 0 8° in 2 2-, normale: 5 0', 5 2° in 5-4°.
Dunajska borza
dne 26. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/0  .  .  . ,
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4"70 .... Avstro-ogrske banCne delnice  . . .
Kreditne delnice...... . .
London vista.........
NemSki državni bankovci za 100 mark.
20 mark...........,
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
98 35
9810 11790
9710 11775
9280 1677 — 722-240 27'/, 117'60
2351
1910
9050
1131
Potrti žalosti naznanjamo vest o pre-minutji naSega nepozabnega soproga, oziroma brata, gospoda
Jan Tavčar-ja
podjetnika
kateri je danes ob polu 6. uri zjutraj po daljši bolezni umrl.
Pogreb bode v torek, dne 26. marca, ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti Go-spodske ulice štev. 6.
Sv. maše zadušnice brale se bodo za ranjkega v tukajšnjih cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev. (638)
V Ljubljani, dne 25. marca 1901.
Rezlka Tavčar roj Leve, soproga. — Edvard Tavčar, brat. — LoJ-zika Kersnik roj. Tavčar, sestra.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je Bog VsegamogoCni izvolil naSo preljubo soprogo in najboljšo mater, gospo
Josipino Gregorin
roj. Čelešnik
dne 23. sušca 1901 ob 12. uri ponoCi po veCletni muCni bolezni v 47. letu njene dobe poklicati k veönemu poCitku.
Pogreb predrage pokojnice bode v torek, dne 26. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiSe žalosti na Bregu 8t. 20 pri Celju na okoliško pokopališče. (635)
Celje, dne 24. sušca 1901.
Alojz Gregor In, c. kr. deželni sodni svetnik, soprog. — Alojz, Mirka in Jožica, otroci.
Cts. kf. ifttrfltfci jj| držim žtltmlct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febrovarja 1901. leta.
Odhod ls IJublJana jni. kol. Proga 6m Trti«. Ob 13. uri 24 m po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno; fcea Selzthal v Anssee, Solnograd; fcei Klein-Reifling v Stevr, v Line; Cez Am-Stetten n* Dunaj. — Ob 7. uri 5 m sjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franiena-feste, Ljubno, Dnnaj; ees Selzthal v Solnograd, Ino-most; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; fes Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oonevo, Pariz; fes Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Franzove vara, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo moito ln Koievje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 6 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano jož. kol. Proga ls Trhli*. Ob 9. uri 25 m sjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pisna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m sjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograd*, Linea, Steyra, Pariz*, Geneve, Curiha, Bre-
Eenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Qasteina, ijubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 3» m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog* iz Novega mesta ln Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri '62 m popoludne osobni vlak is Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod is Ljubljano drž. kol. v Kamnik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
večjo množino že rabljenih, snažnih in dobro ohranjenih
z £i "bo je TT
po primerni ceni. (626-2)
Velikost po obsega od 30 do 150 klg. Ponudbe naj se pošiljajo na
Josipino Sumi
aLfnblfana, d*adiw^e 9«
Vrtnarica.
(Kindergärtnerin.)
V prijetnem, zdravem mestecu na Gorenjem ötirskem živeCa uradniška obitelj iSCe k dvema otrokoma (4 in 2 '/» lat) zdravo, spretno, slovenskega (ozir. hrvatskega) in nemškega jezika veščo gospodično lepih obCevalnih oblik in iz poštene obitelji kot
▼rtaarioo
ki bi morala, po možnosti, pri stanu primernih hišnih opravkih gospodinjo podpirati.
Ponudbe z zahtevami in prepisi spričeval na upravništvo „Slov. Naroda sub „J. K. Gorenje Stirsko". (607—3)
Naznanilo.
ki se je imel vršiti na tihi ponedeljek, je zaradi praznika O. D. M. odpadel, vršil se bode tedaj
Županstvo v Kostanjevici,
(636-1)   dne 25. marca 1901.
Istrski
teran.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati.
P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobö pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni. (567-5)
Istrska vinarska zadruga
Pulj (Pola — Istra).
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD-
LETNIK XXI. (igoi). Izhaja po 41/, pole obsežen ▼ veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K so h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 18 Za vse neavstrijske dežele 11 K so h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Närodna Tiskarna" v Ljubljani.
Naročila na
:e bane, km iz
jezera id
z am veliki 1* vsprejema cl«
ponedel|ka m* api-llu tvrdka
Kham & Murnik
trgovina s Špecerijskim in delikatesnim blagom in vinarna.
— oooflgo o m-*
Pristne
praške šunke
(z vzgano praško tvrdko), kakor tudi dobre
graške šunke in hrvatska plečeta
poslednja po 72 kar. kilo priporoCa
tvrdka
Kham & Murnik
trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom in vinarna. (634—1)
Kdor zeli naravna
istrska vina
po nizki eenl kupiti, naj se zanesljivo obrne na (578—4)
C. Zalaznik, Pulj, via Castropoia.
= Vsestransko priznanje._
VABILO
k
občnemu zboru
Posojilnice v Zagorju pri Savi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
dni 8. aprila t. L ob 4. uri popoludne v posojilnični pisarni.
T7*epsredL:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobritev računa za leto 1900.
3. Volitev načelstva in preglednika.
4. Slučajnosti.
(637) Načelstvo.
Trgovski pomočnik
liee službe v večji mešani ali mannfaktnrni trgovini Vstopi lahko 20. aprila t. 1.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenskega Naroda". (629—2)
10 do 15 jJM.
si lahko zaslužijo vsak dan gospodje in dame s spečljivim predmetom. Povpraša naj se: Ivan Puclier v Kranju št. 91. i6i2-2>
Iačem
veščega vrtnarja
kateri razume ravnanje v drevesnici in v cvetličnem ter zelenjadnem vrtu, za takojSni vstop v službo. (600—3)
Jos. Lenarčič na Vrhniki.
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
kupuje najdražje
trgovec v »Narodnem domu" v Celji.
faV~ Kdor ima veliko pred Iva, naj naznani zadnjo ceno in množino. (524—7)
Sil lili
tla|e moč ln redi telo.
Dobava v steklenicah (pastčrizovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice.,
I m t o tam i (12—68;
Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč.
Sadno drevje
sadne divjake, jagodno sadje, rožno In lepoti öno drevje, drevored na drevesa, šparglove in jagodne rastline, žlahtne mladike, samo pristno imenovanih vrst pripureča najceneje in v najlepši kvalitet
Viljem Geiger
drevesnica v Eggenbergu pri Gradcu.
Cenik!  brezplačno in  poštnine prosto.
(445-8)
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom'
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Moajt (Brüx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „  1 20
Nikelnasti budilec.......... „  195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoö in tisoö priznalnih pisem. (2611—29)
IfS" Ilustrovani katalog zatton/ in poštnin* protto
Pri c. kr. podpisanem generalnem zastopu c. kr. priv. zavarovalne družbe »Avstrijski Feniks" na Dnnaji razpisane so službe:
a.) dveh potovalnih uradnikov v oddelku zavarovanja zoper požar, vsaka z letno plačo 1200 kron. provizijo in drugimi dohodki.
b) jednega potovalnega uradnika v oddelkih zavarovanja za slučaj smrti, doživetja, zavarovanja proti nezgodam in proti ulomu z letno plačo 1600 kron, provizijami in drugimi dohodki
Pri oddaji služeb oziralo se bode le na strokovno izvežbane prosilce.
Pismene prošnje vložiti je pri podpisanem generalnem zastopu do 6. aprila 1901.
V Ljubljani, dne 25. marca 1901.
C. kr. priv. zavarovalno društvo »Avstrijski Feniks" na Dunaji.
(63g) Generalni zastop v Ljubljani: Prosenc,
Služba rudarskega zdravnika.
Pri rudniku za premog v Trbovljah se odda služba rudarskega zdravnika z letno plačo 3740 K, prostim stanovanjem, prosto kurjavo in razsvetljavo po normalu.
Diplomirani samski zdravniki, ki morejo izkazati večletno prakso posebno v stroki kirurgije in porodničarstva in popolno znanje slovenskega jezika, naj vpos-, ljejo svoje pristojno opremljene prošnje z navedbo dosedanjega službovanja, starosti, stanu in časa eventuelnega nastopa službe, do najdalje
dne 1. junija t. 1.
predstojništvu bratovskega sklada Trbovljskega v Trbovljah; gospodje bolj priletne starosti imajo prednost (559-4)
Trbovljski bratovski sklad.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
4
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
8061
757^8255