Kmetijska zadruga šaleška	Kiicu dobrote se je	Sanacijo piazu
dolina z donacijo pomagala	odzvalo skoraj 160	v Dol-Suhi so v teh
Pediatrični kliniki v Ljubljani	nastopajočih	dneh zaključili
STRAN 6	STRAN 12	STRAN 9
Oglasi

-^Gostišče GRAD VRBOV^T
Fp^r-tOSTINSrTVa Mitja K4apn vp Savinjska i gsta 4,3331 Krarte
hevne malice in kosi
Rezervacije zà zaključene družbena dogodki?, ko t sa rojstni dnevi, birme, obkaidu, obletnice ...
¡klovni (m
Pontile !jtk ■ četrtek od /i1 du J 7 v t* Pvwb: ki H JÎ; d« JI .j,-, ■
V ,!. rJ i I I 1 itàlZlird-
Ntdt !ja m ifgantiS/utlit.<tniibs {nad 1Ù osebj
Organiziramo tudi čisto pravo m nepozabno a rajsko večerjo!
Telefon- 03/58-32-S00
28	Savinjske novice št. 47, 659. november 2013
Iz vsebine:
Tema tedna:
Voda še vedno ni draga,
drage so dajatve nanjo........................................4
Prostorska stiska KLS-a:
Se bo podjetje širilo v tujino
ali na sosednje parcele?......................................5
KZ Šaleška dolina:
Trgovino v Nazarjah nameravajo
odpreti v drugi polovici januarja........................5
Smreka Gornji Grad v stečaju:
Nepremičnine prodane na dražbi...................5
Občinski svet Mozirje:
Predlagan šestmilijonski proračun uravnotežili na realen znesek...........................7
Družina Bezjak Tanšek:
Presrečni, da bodo za
praznike lahko spet doma.................................8
Ljubno ob Savinji
Pri Atelškovih v Savini prenovili apnenico.....9
Dobrodelna akcija:
Tudi Denis želi biti bolj samostojen...............10
KUD Utrip Rečica ob Savinji:
Duo fantasija z deli za violino
in harfo do podaljška.........................................16
Tretja stran
Vodovodna omrežnina nova, a ne nepoznana dajatev
V letošnjem letu so se na področju oskrbe z vodo na območju Slovenije zgodile pomembne spremembe, ki pa se zelo razlikujejo od občine do občine. V tokratni temi tedna smo iskali odgovor, kakšne posledice ima na območju zgor-njesavinjskih občin uvedba omrežnine. To je tisti del cene, ki pri vodovodnih in kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture za njihovo normalno delovanje.
Življenjska doba vodovodnih cevovodov znaša od 30 do 50 let, odvisno od vgrajenih materialov, po tem obdobju pa je potrebno vodovodne oziroma kanalizacijske sisteme zamenjati. Zaradi obsežnosti teh sistemov je potrebno dotrajane dele stalno obnavljati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do situacije, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem ni več možna normalna distribucija vode.
Omrežnina se zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oziroma priključka, zato je njen znesek vsak mesec enak. Uporabniki poznamo zaračunavanje omrežnine pri računih za dobavo električne, nekateri tudi toplotne energije.
Omrežnino uporabnikom zaračunava izvajalec obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, ki jo nato nakaže v občinski proračun, kjer se namensko porablja za obnove vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. Ker je razmerje med dolžino vodovoda oziroma kanalizacije ter številom priključkov na to omrežje v vsaki občini drugačno, je omrežnina v vsaki občini drugačna.
Omrežnina se v teoriji izračuna tako, da se seštejejo letni stroški za nadomestitve infrastrukture in vodovodnih priključkov (amortizacija), zavarovanje infrastrukture in odškodnine (služnost, kmetijska dejavnost zaradi omejitev vo-dovarstvenih pasov ...). Navedeni stroški se razdelijo glede na število in velikost vodomera ter obremenijo vsakega uporabnika v stanovanju, stanovanjski hiši oziroma poslovnem objektu glede na velikost vodomera oziroma priključka.
Medtem ko omrežnina pri gospodinjstvih ne predstavlja dramatičnega zvišanja stroškov oskrbe z vodo, so v nekaterih podjetjih zaskrbljeni, saj so soočeni z dodatnim stroškom, ki je vse prej kot zanemarljiv, zato predstavlja zanje nov izziv za racionalizacijo poslovanja.

ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 49, 6. december 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	„ . . , ..,,„„, , __,„ -r
Savinjske novice st. 49, 6. december 2013 3
Tema tedna

KAJ JE OMREŽNINA, KI JE RAZLOG ZA VIŠJE POLOŽNICE?
Voda še vedno ni draga, drage so
dajatve nanjo
V mesecu novembru je marsikatero gospodinjstvo v občinah Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Ljubno presenetila višja položnica za komunalne storitve s strani Javnega podjetja Komunala Mozirje, ki v teh občinah izvaja obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Zneski višji za kakšen evro ali tudi za desetkrat so posledica nove postavke na računih imenovane omrežnina. V občini Luče občinski svet omrežnine in novih cen ni potrdil, v Solčavi in v Gornjem Gradu pa bodo o tem razpravljali najverjetneje še v tem letu.
KAJ JE OMREŽNINA?
»Osnova za sprejem novih cen in uveljavitev omrežnine je bila Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Uredba določa tudi postavke na računih za uporabnike, vse občine pa so imele tudi možnost subvencioniranja omrežnine,« je povedal direktor mozir-ske Komunale Andrej Ermenc. Višina vodarine je v vseh štirih občinah enaka, omrežnina pa je različna, odvisna od vrednosti komunalne infrastrukture in tudi subvencioniranja občin.
Višina omrežnine je namreč odvisna od premera priključka za vodo. Gospodinjstva imajo 20-milimetrski priključek, dejavnosti pa v večini primerov 80- in 100-, do 150-milimetrski priklju-
ček. V občini Mozirje je pet odstotkov odjemalcev z višjim faktorjem omrežnine, v nazarski občini pa je le-teh 6,5 odstotka. Ker je omrežnina fiksni mesečni strošek, ne glede na porabo, je seveda ključni dejavnik pri višjih cenah.
IN KAJ VODARINA?
»Na preteklih računih za komunalne storitve omrežnina ni bila zaračunana, zato povečanja v odstotku ne moremo primerjati. V vodarini je zajeta tudi postavka vodna povračila, ki se je v preteklosti zaračunavala posebej in ni prihodek
Komunale, temveč jih komunalna podjetja vplačujejo v državni proračun. Poleg omrežnine za oskrbo s pitno vodo se omrežnina na novo obračunava tudi za čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih vod. Omrežnino komunalna podjetja nakazujejo občinam nazaj preko najemnine za infrastrukturo. Prihodek komunalnih pod-
Direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc: »Včasih se je gradilo udarniško, s samoprispevkom, sedaj pa se bodo sredstva za gradnjo in obnovo zbirala iz omrežnin.«
(Foto: ŠS)
jetij je tako le vodarina in prihodek od odvajanja in čiščenja komunalnih vod,« je obrazložila vodja finančne službe na Komunali Mozirje Darja Planinšek.
Ker je v nekaterih občinah vrednost komunalne infrastrukture velika, sploh če so v zadnjem obdobju veliko vlagali v njo, je občinam dana možnost, da omrežnino subvencionirajo. Subvencija je razlika med potrjeno in zaračunano ceno, bremeni pa proračun občine. Občina Ljubno je potrdila subvencioniranje v višini 75 odstotkov na vseh treh postavkah: oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. To velja le za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti, subvencioniranje cene za gospodarstvo ni možno. Občina Rečica ob Savinji je potrdila 50-odstotno subvencioniranje cene za odvajanja komunalne odpadne vode, medtem ko občini Nazarje in Mozirje subvencioniranja nista potrdili.
GOSPODARSTVO NA UDARU
Najbolj je nova uredba udarila po žepu gospodarske dejavnosti in gospodinjstva, ki so pri-klopljena tudi na kanalizacijo, ker s tem plačujejo vse tri omrežnine. V večstanovanjskih objektih se poleg vodarine za vsako stanovanjsko enoto obračunava tudi omrežnina za standardni priključek za gospodinjstva. Strošek na posamezno gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu ne bi smel biti višji kot v individualnih hišah, odvisno pa je tudi od višine porabe vode, je omenil Ermenc.
Tudi kmetov, predvsem živinorejcev, nov način obračunavanja ne bi smel preveč obremeniti. Kmetije, ki so priključene na javni vodovod, porabijo v kmetijstvu od 20 do 160 kubičnih metrov vode na mesec. Kmetijam s subvencijo se ne obračunava odvajanje odpadnih vod za porabo v kmetijstvu, zaprosijo pa lahko tudi za zmanjšanje okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih vod.
UDARNIŠKI ČASI SO MIMO
»Največji problem vidim v tem, da občani niso vajeni, da je treba karkoli prispevati za infrastrukturo,« je dejal Ermenc in nadaljeval: »Včasih se je gradilo udarniško, s samoprispevkom, sedaj pa se bodo sredstva za gradnjo in obnovo zbirala iz omre-žnin. Občine so postale lastnice javne infrastrukture in so dolžne zanjo skrbeti kot dober gospodar, zato morajo zaračunavati amortizacijo zanjo, da se bo lahko obnavljala in modernizirala.«
Največji dvomi se občanom seveda porajajo v občinah, kjer imajo infrastrukturo v dobrem stanju in so mnenja, da takšen način financiranja ni potreben. Prav tako so dvomi o namenski porabi teh sredstev v posameznih občinah, padla pa je tudi že kritika, da na ta način oddaljenim odje-
Omrežnina je namenjena za investicijsko vzdrževanje in obnovo komunalne infrastrukture. Uporabnikom se zaračunava mesečno in ni odvisna od višine porabe vode, temveč od vrednosti infrastrukture in velikosti priključka. Omrežnina se bo lahko spreminjala letno. Spremembe bodo odvisne od tega, koliko bodo občine vlagale zbrana sredstva namensko v razvoj in obnovo infrastrukture.
malcem vsi občani sofinancirajo metre in metre cevi. Kakorkoli že, voda je dobrina, ki je neprecenljiva. Dobrina, katera je združila vse Evropejce, da so se uprli njeni privatizaciji, in ne nazadnje dobrina, za katero bodo ljudje dali, kolikor jim bodo zaračunali. Razen tistih, ki so na lastnem vodovodu, kar pa tudi že dolgo ni več ne zastonj in ne poceni.
Štefka Sem
z-	\
V gornjegrajski občini uporabnikom zaračunavajo omrežnino za pitno vodo že tri leta. Najverjetneje bodo na prvi seji občinskega sveta na pobudo Komunale Gornji Grad sprejemali novo ceno in omrežnino. Subvencije s strani občine trenutno ni.
Prav tako je v solčavski občini, kjer so že dvakrat letos obravnavali to tematiko, še v tem mesecu pa bodo obravnavali cene in omrežnino. V ta namen so dali oceniti gospodarsko javno infrastrukturo, o subvenciji pa bodo odločali svetniki.
v_J
4 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Aktualno, Iz občin
PROSTORSKA STISKA KLS-A
Se bo podjetje širilo v tujino ali na sosednje parcele?
Direktor ljubenskega podjetja KLS Mirko Strašek je na novinarski konferenci pred podelitvijo letošnjih donacij spregovoril o uspešnem poslovnem letu, ki se zaključuje. Presegli so vse načrte, ki so si jih zastavili za leto 2013, in z optimizmom zrejo v prihodnost. Tekom leta so povečali število zaposlenih, v zadnjem delu leta pa so zaposlili še 14 oseb in število zapo-
Že nekaj časa se pričakuje širitev trgovske dejavnosti šaleške kmetijske zadruge na območje Zgornje Savinjske doline. V Nazarjah bodo v drugi polovici januarja odprli trgovino na 1.500 kvadratnih metrih. Prostore, ki se trenutno še urejajo, je zadruga vzela v najem od lastnika - podjetja Pfeifer, za kar so sklenili dolgoročno pogodbo.
V trgovini bodo ponujali blago za kmetijsko proizvodnjo, repromaterial, artikle za široko potrošnjo ... Popestritev bo vrtni center, kjer bo mo-
slenih je sedaj preseglo 200.
Povedal je še, da je za zaposlene zelo pomembno, da delajo v stabilnem okolju, in dodal, da bo povprečna mesečna plača na zaposlenega letos preko 1.700 evrov bruto. Na to vpliva visoka božičnica, ki jo dobijo vsi zaposleni, najbolj uspešni in najbolj prizadevni pa za preteklo leto dobijo tudi denarno nagrado.
goče dobiti semena, sadike, okrasne posode in vse ostalo, kar sodi k temu, ter program za vrtič-karje. Vhod v vrtni center bo takoj levo iz trgovine. Za ureditev trgovine je zadruga porabila blizu 100.000 evrov. Ocenjujejo, da se bo vrednost zalog vrtela okoli 600.000 evrov. V začetku bo delo v Nazarjah dobilo sedem zaposlenih. Kasneje, pravijo v zadrugi, računajo na vsaj še tri delovna mesta.
Marija Lebar
Se pa v KLS-u, zlati gazeli 2011, spopadajo z večjo težavo zaradi nujno potrebne širitve. Povečana naročila namreč kažejo potrebo po povečanju poslovnih prostorov, prav tako jih pestijo težave z energetiko. Slednje najverjetneje ne bo tako težko rešiti, večji problem pa imajo z odkupom zemljišč poleg njihove poslovne stavbe.
Lastniki zemljišč, kjer naj bi podjetje postavilo 2.000 kvadratnih metrov veliko halo, so štirje individualni lastniki in agrarna skupnost. Trenutni dogovori med temi in direktorjem naj bi ne bi bili preveč optimistični. Kako se bodo stvari odvijale med vpletenimi, se še ne ve, ve pa se, da je časa malo in bo naslednje leto odločilno glede tega, ali se bo podjetje širilo na Ljubnem ob Savinji ali pa bo prišla v poštev selitev na drugo lokacijo. Razmišljajo tudi o varianti na Kitajskem, kar bi na Ljubnem pomenilo izgubo novih delovnih mest.
Štefka Sem
SMREKA GORNJI GRAD V STEČAJU
Nepremičnine prodane na dražbi
Sredi novembra je bilo na javni dražbi prodano nepremično premoženje v lasti gornjegraj-skega podjetja Smreka v stečaju. Vrednost nepremičnin je bila na tretji javni dražbi ocenjena na 90 tisoč evrov, kupec pa je bil GLI d.o.o., gozdno lesni inženiring iz Slovenj Gradca. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik je premoženje na prvi dražbi prodajala za 325, na drugi za 228 tisoč evrov. Glede na to, da je stečajna masa majhna in glede na seznam preizkušenih terjatev, bo veliko upnikov ostalo praznih rok.
Štefka Sem
Prostore za trgovino še urejajo, v steklenem delu bo vrtni center. (Foto: Marija Lebar)
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Trgovino v Nazarjah nameravajo odpreti v drugi polovici januarja
OBČINSKI SVET NAZARJE
Potrdili plan vlaganj v toplovod
Nazarski občinski svet je na zadnji seji obravnaval investicijski plan Energetike Nazarje in ga potrdil. Obravnavali so tudi poročilo Javnega podjetja Dom Nazarje o izvajanju sklepov občinskega sveta. Sklenjeno je bilo, da Dom v začetku prihodnjega leta predloži občinskemu svetu sanacijski program.
Gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo v občini opravlja podjetje Energetika Nazarje d.o.o. Po koncesijski pogodbi so dolžni zagotavljati trajno vzdrževanje omrežij, naprav in objektov infrastrukture, o vzdrževalnih ukrepih pa vnaprej na občinski svet predložiti letni plan vzdrževanj. Za spremljanje izvajanja pravic in obveznosti koncendenta je županja Majda Podkrižnik imenovala posebno komisijo, ki je med drugim pregledala tudi načrt vzdrževal-
nih del za prihodnje leto. Gradivo je pred sejo občinskega sveta obravnaval odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, o čemer je poročala predsednica odbora Irena Vačovnik. Energetika bo v letu 2014 izvajala vzdrževanje v višini 6.310 evrov. V tej točki se je razvila tudi razprava. Svetnika Janeza Štiglica je zmotilo, da na položnici ni posebej razviden de-setodstotni obljubljeni popust za uporabnike. Z enim glasom proti je nato občinski svet predlog investicijskega plana potrdil.
V letu 2013 je občinski svet sprejel več sklepov v zvezi s poslovanjem podjetja JP Dom, je povedala županja in naštela, kateri sklepi so to. Dodala je, da je likvidnost javnega podjetja problematična in da je občina položaj doslej že reševala z različnimi ukrepi. Po županjinih bese-
dah je občina sama v nenehni stiski zaradi vse manj prihodkov in bi težko opravičila nadaljnje financiranje JP Dom.
»Sem v veliki dilemi, da bi nas v tem primeru doletel očitek, da nismo dobri gospodarji, na kar je v odnosih z JP Dom že opozorila revizorka,« je dejala županja. Svetnik Bojan Štrukelj je v razpravi dejal, da je treba na Dom gledati v drugačni luči, saj je javno podjetje v 100-odstotni občinski lasti. Temu mnenju se je pridružil tudi svetnik Janez Štiglic, ki je menil, da je potrebno iskati kompromise. Temo je predhodno obravnaval pristojni odbor, svetniki pa so na predlog odbora sprejeli sklep, da se JP Domu naloži priprava sanacijskega programa, ki bo v obravnavi na januarski seji.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 49, 6. december 2013 5
Gospodarstvo
KLS LJUBNO
Donaciji razveselili dve zdravstveni ustanovi
Zadnji torek v novembru so v podjetju KLS na Ljubnem ob Savinji podelili dve donaciji v skupni višini 20 tisoč evrov, in sicer Javnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom v višini 12.500 in Splošni bolnišnici Celje 7.500 evrov. V KLS-u namreč čutijo družbeno odgovornost ne le do zaposlenih, kupcev in dobaviteljev, temveč tudi do širše družbe. V letošnjem letu so tako za donacije, sponzorstva in dobrodelne pomoči namenili kar 80 tisoč evrov.
Donaciji je podelil direktor podjetja Mirko Stra-šek, ki je omenil, da sta to letos največja zneska, ki ju bodo donirali. Splošni bolnišnici Celje so že večkrat darovali, medtem ko so letos prisluhnili tudi težavam in željam Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, kjer nujno potrebujejo novo re-
ševalno vozilo za prevoze dializnih in onkoloških bolnikov. S sredstvi, ki so jih prejeli od KLS-a, bodo lahko v zavodu že v tem mesecu pripravili javni razpis in takoj v začetku naslednjega leta kupili vozilo, za katerega imajo sedaj dovolj sredstev, je povedala vršilka dolžnosti direktorja zavoda Darja Es.
Esova je izrazila zadovoljstvo, ker ljudje in podjetja v Zgornji Savinjski dolini še imajo posluh in občutek za težave v zdravstvu in jim jih pomagajo reševati. Čeprav je vozilo le ena od potreb v zgornjesavinjskem zdravstvu, se kažejo premiki na bolje tudi na drugih področjih.
V Splošni bolnišnici Celje so se skupaj z Stra-škom odločili, da bo donacija namenjena nakupu nove porodne postelje. Direktor bolnišni-
Darja Es: »S to donacijo smo zbrali dovolj sredstev za novo vozilo za prevoz dializnih in onkoloških bolnikov.« (Foto: Štefka Sem)
ce mag. Marjan Ferjanc je omenil, da so veseli, da obstajajo podjetja, ki imajo občutek za potrebe širše okolice. »Potreb pri nas je veliko, zato je vsaka donacija dobrodošla. Trudimo se, da delamo kvalitetno in zato potrebujemo tudi kvalitetno opremo.«
V imenu strokovnega vodstva se je za donacijo zahvalil tudi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Dejal je: »Ponosni smo, da smo edini v Sloveniji, ki že gradimo urgentni center, in upamo, da bo obravnava pacientov in kvaliteta dela v novem centru še boljša.« Omenil je tudi, da po novem opravljajo del zdravljenja onkoloških bolnikov s kemoterapijo in da so s tem zdravljenje približali ljudem v širši okolici.
Štefka Sem
V podjetju KLS so podelili dve donaciji v skupni višini 20 tisoč evrov, in sicer Javnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom v višini 12.500 in Splošni bolnišnici Celje 7.500 evrov. (Foto: ŠS)
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Z donacijo pomagali Pediatrični kliniki v Ljubljani
Sredi novembra je v prostorih Pediatrične klinike v Ljubljani potekala slovesnost, na kateri so predstavnikom bolnišnice predali simbolični ček v vrednosti 1.100 evrov. Znesek je bil zbran od prodaje ekološkega mesa Ekodar.
Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZSŠ) je v sodelovanju z Mitjo Petkovškom, dvakratnim svetovnim prvakom v gimnastiki, v dve leti trajajoči akciji zbirala denar v posebnem skladu, za katerega so namenili del prihodkov od prodaje ekološkega mesa blagovne znamke Ekodar. Ček je iz rok Petkovška in direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivana Dreva prejel strokovni di-
Predaja donacije na Pediatrični kliniki v Ljubljani: (od leve) Ivan Drev, Rajko Kenda in Mitja Petkovšek (Fotodokumentacija KZSŠ)
rektor Pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda. Ta je izrazil podporo prizadevanjem slovenskih proizvajalcev zdrave prehrane pri zagotavljanju le-te za najbolj občutljive skupine, med katere zagotovo sodijo tudi varovanci pediatrične klinike.
Ambasador projekta zbiranja sredstev Mitja Petkovšek je ob tej priložnosti spregovoril o pomenu zdrave prehrane. Izjavil je, da zdrava prehrana zanj ni samo predpogoj za uspešno udejstvovanje v vrhunskem športu, temveč si v prvi vrsti prizadeva, da bi čim več kakovostne hrane zaužili tudi njegovi bližnji.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Iz občin, Politika
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Predlagan šestmilijonski proračun uravnotežili na
realen znesek
Mozirska občinska uprava je po besedah svetnikov najprej pripravila prenapihnjen proračun. Šest milijonov evrov se je svetnikom zdela prevelika številka, zato so že odbori, ki so obravnavali proračun, dosegli, da se postavi realna številka, ki sedaj znaša nekaj manj kot 4,5 milijona evrov. Z nekaterimi priporočili, spremembami in številnimi vprašanji so proračun za prihodnje leto v prvi obravnavi potrdili.
Župan Ivan Suhoveršnik je v uvodnih besedah omenil, da so se sestali z vsemi večjimi proračunskimi uporabniki ter društvi in se z njimi uskladili. Ko bodo razdelili sredstva tem, pokrili socialo in zdravstvo, bo le malo sredstev ostalo za investicije. Potreba po investicijah je velika, trenutno sta zagotovljeni ureditev vaškega jedra Šmihel in energetska sanacija zdravstvenega doma, za kateri so bili uspešni na razpisih. Glede obnove in širitve čistilne naprave Loke še čakajo na rezultate razpisa.
Zupan Ivan Suhoveršnik je povedal, da bodo odhodki za notarje in odvetnike zaradi urejanja služnosti za obnovo vodovodnega sistema Letošč zelo veliki.
(Foto: Štefka Sem) Prioritetna naloga je tudi pripra- dolževanje oziroma poroštvo pri za-
va investicijske dokumentacije za vodovodni sistem Letošč. Obnovo kulturnega doma, v okviru katerega naj bi zgradili planetarij, so na predlog odbora za proračun izločili iz proračuna, čeprav so projekt prijavili na razpis. Člani odbora za proračun so bili namreč mnenja, da se v proračun ne vključujejo prihodki, ki niso zagotovljeni.
Peter Habjan je opozoril na za-
dolževanju javnih ustanov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina. Leta naj poroštev ne bi dajala, in to naj bi bilo tudi zabeleženo v odloku proračuna, čeprav mu je župan Suhoveršnik zagotovil, da mora o poroštvu odločati občinski svet.
Mag. Peter Goltnik je omenil, da načrt razdolževanja občine ne gre čisto po planu. V prihodnjem letu so sicer prihodki predvidoma večji
od odhodkov za 300 tisoč evrov, kar naj bi šlo za zmanjšanje dolga občine. Hkrati je Goltnik opozoril, da glede na to, da prihaja volilno leto, ko so odhodki radi višji od planiranih, naj bo občinska uprava glede tega previdna. Kar se tiče poroštev občine, je dodal, da se občina ne more več zadolževati, saj je meja zadolževanja osem odstotkov od veljavnega proračuna.
Med drugim je Jure Repenšek opozoril na to, da kulturni dom potrebuje dobrega gospodarja. Mag. Samo Kramer pa je opozoril na strogo namensko porabo sredstev omrežnine za komunalno infrastrukturo ter povprašal, zakaj je za prihodnje leto planirana enkrat višja poraba za odvetniške storitve. Suhoveršnik je odgovoril, da bodo odhodki za notarje in odvetnike zaradi urejanja služnosti za Le-tošč zelo veliki. Dodal je še, da bodo predlogi svetnikov upoštevani pri drugem branju proračuna.
Štefka Sem
ŽENSKI ODBOR SDS SAVINJSKO-SALESKE KOORDINACIJE
Predsednica odbora Janja Napast sklicala drugo
redno sejo
V	ponedeljek, 25. novembra, je bila v prostorih Slovenske demokratske stranke v hotelu Razgoršek v Velenju druga redna seja ženskega odbora Savinjsko-šaleške regije. Janja Napast, predsednica odbora in poslanka v državnem zboru, je članice seznanila z aktualnim političnim dogajanjem in preverila, kako vestno opravljajo svoje delo kot predsednice in članice mestnih ter občinskih odborov SAŠA regije. V nadaljevanju seje so sestavile načrt aktivnosti in se odločile, da bodo za volitve v Evropski parlament predlagale kandidatki Zofijo Mazej Kuko-vič in dr. Romano Jordan.
V	poročilih mestnih odborov so članice predstavile svoje delo in povedale, da se redno udeležujejo sej izvršnega odbora, spominskih slovesnosti in sledijo političnim dogodkom v medijih. Predlagale so tudi, da bi se srečevale na sejah
Janja Napast je predstavila aktualno dogajanje na političnem parketu in preverila, kako vestno opravljajo svoje delo članice in predsednice mestnih ter občinskih odborov SDS SAŠA regije.
enkrat na tri mesece in ne mesečno. Janja Napast je predstavila aktualne zadeve na političnem parketu. Članice je seznanila s sprejemom proračuna, ki je po njenem mnenju nerealen, in obsodila sprejetje nepremičninskega davka. Povedala je, da je na zadnji seji Državnega zbora vložila amandma,
ki ni bil sprejet, in sicer za obvoznico v Lučah, zato bo projekt ustavljen do leta 2016. Povedala je še, da bo evropska trojka najverjetneje prišla in da po odstopu ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Staneta Stepišnika in ministra za zdravje Tomaža Gantarja Sloveniji ne kaže dobro.
Napastova se je obregnila tudi ob sodstvo in povedala, da SDS že dvajset let opozarja, da ta veja oblasti v Sloveniji ne deluje pravilno: »Na leto sodnik pri nas reši okoli 220 primerov, v eni izmed držav severno od nas pa približno 700,« in dodala: »predsedstvo in politična skupščina Evropske ljudske stranke sta pred kratkim izrazila močno podporo SDS in predsedniku Janši in izrazila pričakovanje, da bo sodni proces proti Janši zaključen v obljubljenem trimesečnem roku in da bo v pritožbenem postopku upoštevana temeljna človekova pravica do poštenega sojenja.«
Članice so se dogovorile, da bodo decembra v Mozirju organizirale poslanski večer z Alenko Jeraj, za leto 2014 pa so se strinjale, da bodo izvedle tri večje aktivnosti.
NN
Savinjske novice št. 48, 29. november 2013 664
Ljudje in dogodki, Iz občin
DRUŽINA BEZJAK TANŠEK V DOL-SUHI
Presrečni, da bodo za praznike lahko spet doma
Občina Rečica ob Savinji je končala sanacijo plazu v Dol-Suhi, ki se je sprožil v lanskem novembrskem neurju. Ob tem so sanirali tudi strugo potoka in zgradili nov most ter tako uredili dostop do hiše, ki jo je plaz ogrožal. S tem je omogočeno, da se družina Bez-jak Tanšek, ki se je morala zaradi nevarnosti izseliti, vrne domov.
USODNO JUTRO
Ob lanskoletnem novembrskem neurju se je nad domačijo in stanovanjsko hišo v Dol-Suhi narava še posebej znesla. Nad hišo se je sprožil plaz, zemljina se je skozi kuhinjsko okno vsu-la v hišo. Hudournik Suha je ozko sotesko in hišo v njej v nekaj minutah povsem poplavil. Lastnica Vanja Bezjak, ki je bila takrat doma sama, se je po ozki deski komaj rešila do sosedov. Na srečo takrat ni bilo doma njenega sina Marcela in partnerja Boštjana Tanška, ki je bil v službi. Družina je tako v kratkem času ostala brez varne strehe nad glavo.
ZA HVALEŽNOST NI DOVOLJ BESED
V tistih hudih trenutkih niso ostali osamljeni. Na pomoč je priskočila Občina Rečica ob Savinji. Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, kjer je Bezjakova zaposlena, je družini v brezplačno uporabo odstopilo stanovanje, ki ga ima v novem bloku v Nazarjah. Priskočil je Rdeči križ, denarno pomoč za prizadeto družino so zbirali tako v BSH kot na Premogovniku Velenje, kjer je zaposlen Boštjan. Na Osnovni šoli Rečica ob Savinji so za Marcela uredili ugodnosti pri šolski prehrani. Občina je odprla poseben račun, kamor so se stekala namenska sredstva v pomoč.
»Zahvala poleg naštetim vsekakor velja tudi medijem, ki so pripomogli, da je bila javnost seznanjena z našo nesrečo, Slovenski vojski, vsem znanim in neznanim ljudem, ki so nam kakorkoli pomagali,« pove Vanja in doda: »Beseda hvala je premajhna za vso našo hvaležnost, a več se ne da povedati vsem številnim dobrotnikom, ki nas v naši nesreči niso pustili samih.«
UPANJE NA VRNITEV
Vsa ta pozitivna čustva, pozornost ljudi, razumevanje s sosedi so jim dajali upanje, da bo vrnitev domov mogoča. »Saj nam je bilo v bloku tudi lepo, imeli smo toplo, prijetno stanovanje, a dom je pač samo eden in zelo smo si želeli nazaj,« zatrjujeta Bezjakova in Tanšek. Hišo, v kateri so prebivali, je Vanja dobila po pokojni materi, v njej je živela od rojstva in je nanjo navezana. Boštjan je v Dol-Suho prišel iz Velenja. »Ta neokrnjena narava, pristni mir, tišina in potok, ki je običajno tako miren, so me takoj prevzeli in privezali nase. Ne bi želel več živeti kje drugje.«
DRUŽINA SE JE POVEČALA
A niso se zanašali le na pomoč drugih, čeprav je bila ta neprecenljiva. Tudi sami so pridno prijeli za delo in poskušali odstranjevati posledice ujme. »Prav vsak dan sem prihajala k hiši in postorila to in ono. Izostala sem le teden po rojstvu hčerke,« govori Vanja s toplino v glasu in solzami v očeh. V tem času se je družina povečala za novo članico - konec junija so dobili malo Tinkaro. Vanja je bila namreč v usodnih novembrskih dneh že noseča, o čemer pa takrat niso želeli govoriti. Mama in hčerka sta vse nadloge dobro prenesli in se zdravi veselita vrnitve domov.
Na novembrski seji je bila na dnevnem redu ljubenskega občinskega sveta predstavitev projekta Geopark Karavanke. Znotraj tega okvira je bila posebej izpostavljena projektna ideja Sprehod po vulkanu. Ta je za ljubensko občino še posebej zanimiva, saj je vsebina namenjena Smre-kovcu, katerega del geografsko sodi tudi v to občino.
Lenka Rojs iz mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave je pri tem povedala: »Pri projektni ideji Sprehod po vulkanu gre za razvoj produktov in povezovanje ponudnikov, pri čemer izhajamo iz naravnih danosti območja.« Pri tem naj bi v obstoječo turistično ponudbo vsebinsko
POČUTIJO SE VARNE
Na vprašanje, če se počutijo varne, oba sogovornika zatrdita, da je bila izvedba sanacija takšna, da se počutijo povsem varne in se spet z ljubečimi očmi sprehodita po lepo prebeljeni in z novimi podi opremljeni hiši z domačo krušno pečjo. V prostore samo še namestijo pohištvo in se vrnejo pod domačo streho, kjer bo praznovanje božiča in novega leta letos še posebej radostno.
»Vsega tega ne bi mogli uresničiti brez številnih dobrotnikov in ljudi dobre volje, zato nanje ne bomo pozabili. Spomladi, ko bo
umeščali geološke posebnosti Smrekovca, navezavo učne poti in možnosti sodelovanja med občinama Ljubno in Črna na Koroškem. Prisotne je seznanila z aktivnostmi, ki so bile izvedene na Smrekovcu in z obstoječo infrastrukturo, h kateri sodijo tudi interpretacijske točke. Ena takih je na Smrekovcu že postavljena. Vsebina dokumenta bi se razvijala dalje, če bi se pokazala možnost prijave na razpis za sredstva.
Svetniki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi in ob tem na novo zvedeli še za kakšno naravno posebnost občine. Strinjali so se, da bi Občina Ljubno v projektu sodeloval kot partner.
Marija Lebar
Vanja Bezjak in Boštjan Tanšek s hčerkico Tinkaro štejeta ure do vrnitve v varen dom.
(Foto: Marija Lebar)
Nista pa veseli le oni dve. Boštjan, ki ob delu v jami še študira in si mora zato večkrat zamenjati izmeno, pravi, da štejejo že ure do vrnitve. Prav tako pa se povratka veseli osemletni Marcel, ki računa, da bo svoj rojstni dan 30. decembra praznoval v lepi prenovljeni hiši.
vreme primerno, bomo pripravili srečanje, na katerem se jim bomo poskusili ustrezno zahvaliti,« na koncu pravi Vanja Bezjak z malo Tinkaro v naročju, ki je kakor obljuba novega življenja.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LJUBNO
Sprehod po vulkanu pritegnil svetnike
8 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Iz občin
OBČINA RECICA OB SAVINJI
Sanacija plazu v Dol-Suhi zaključena
Nad stanovanjsko hišo v Dol-Su-hi se je lani ob novembrskih poplavah sprožil plaz. Občina je objavila javni razpis za izvajalca sanacije, na katerem je bilo izbrano podjetje Nival Invest d.o.o. Dela so v teh dneh zaključili.
Župan Vinko Jeraj je ob tem povedal: »Veseli smo, da je sanacija končana in da se družina, ki se je takrat morala začasno izseliti, lahko vrne v svojo hišo. Občina je zagotovila sredstva za projektno dokumentacijo, gradbeni nadzor in intervencijske ukrepe. Za gradbena dela, ki so stala okoli 85.000 evrov, smo pridobi-
Sanacija plazu je končana in družina, ki se je morala lani novembra izseliti, se lahko vrne v svojo hišo. (Foto: Marija Lebar)
li sredstva od države kot poseben transfer. Sicer pa je celotna sanacija veljala približno 100.000 evrov.«
Med sanacijo so izvedli površinsko odvodnjavanje hribine za domačijo, zaščito s kamnito zlož-bo in novo drenažo za objektom. Na mestu starega mostu so zgradili nov most, izvedena je bila sanacija podpornega zidu ob potoku. Z izgradnjo mostu se je izboljšala pretočnost potoka Rečica in s tem poplavna varnost celotnega območja.
Marija Lebar
LJUBNO OB SAVINJI
Pri Atelškovih v Savini prenovili apnenico
V petek, 15. novembra, je v Sa-vini potekala priložnostna prireditev, na kateri so prerezali trak ob ponovno zgrajeni apnenici. Številne zbrane sta nagovorila župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in eden od lastnikov prenovljene stavbe, Primož Atelšek.
Dogodek je povezoval Radenko Tešanovič iz ljubenskega turistično informativnega centra, ki je dejal, da bo prenovljen objekt kulturne dediščine gotovo dobrodošla popestritev turistične ponudbe občine, ki ga bodo z veseljem vključevali tudi v dogajanje Flosarske-ga bala.
Primož Atelšek je obiskovalcem pred prireditvijo z veseljem razložil, kako taka apnenica deluje. »Tukaj se je včasih žgalo veliko apna. S tem se je ukvarjalo več generacij. Kamenje so dobivali iz bližnje okolice, celo iz Savinje. Sedaj je povpraševanje po doma žganem in gašenem apnu precej manjše kot nekoč, kljub temu smo jo, tudi iz spoštovanja do prednikov, obnovili.«
Naraločnik je povedal: »Poseben pozdrav velja lastnikoma Jožetu in Primožu Atelšku in celi tukajšnji družini. Njihovo zavedanje vrednosti kulturne dedi-
ščine in zapuščine naših prednikov nam je ohranilo ta zanimivi objekt, ki smo ga v letošnjem letu skupaj prenovili. V veliko veselje nam je bilo sodelovati v prenovi, še posebej zaradi Primože-ve zagnanosti in izredne motiviranosti.« Po županovih besedah je občina za prenovo namenila 2.000 evrov, vsa dela je vodil Pri-
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
mož Atelšek, pomagali so mu domači, sosedi in drugi, ki so sodelovali pri obnovi.
Rezanje traku je bilo tako še končno dejanje v tej zgodbi. Zanimiva stavba kulturne dediščine stoji na desnem bregu Savinje, tik ob regionalni cesti, s katere je dobro vidna.
Marija Lebar
Dve točki namenjeni občinskemu proračunu
Slavnostni trak sta prerezala Primož Atelšek (levo) in ljubenski župan Franjo Naraločnik. (Foto: Marija Lebar)
V četrtek, 28. novembra, je re-čiški občinski svet obravnaval rebalans proračuna za letošnje leto. Obravnavali in sprejeli so tudi predlog proračuna za prihodnje leto v prvi obravnavi.
Popravke in dopolnitve letošnjega proračuna sta svetnikom predstavila župan Vinko Jeraj in ra-čunovodkinja Irena Štorgel. To je drugi rebalans proračuna za leto 2013. Poleg manjših prerazporeditev znotraj postavk je bilo treba proračun uskladiti predvsem zaradi bistvenih odstopanj, ki so nastala, ker je bilo v proračun potrebno uvrstiti pet novih postavk. Gre za projektno dokumentacijo za sanacijo štirih plazov, ki ne bo sofinanci-
rana s strani države, kot je bilo sprva predvideno, pač pa jo mora financirati občina. Peta postavka je nujna sanacija mostu čez Grušo-veljsko strugo. Popravke sta pred tem že obravnavala oba pristojna odbora in občinskemu svetu predlagala, da ga sprejme. Svetniki so rebalans proračuna potrdili.
Predlog proračuna za leto 2014 so obravnavali v prvem branju in ga potrdili. Sedaj je dokument, ki je objavljen tudi na spletni strani občine, v javni obravnavi do 13. decembra. Po tem ga bo občinski svet obravnaval še enkrat in ob tem upošteval morebitne dopolnitve in pripombe iz javne razprave.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 49, 6. december 2013 9
DOBRODELNA AKCIJA ZA ŠTIRILETNEGA DENISA Z LJUBNEGA OB SAVINJI
Tudi Denis želi biti bolj samostojen
Življenje slej kot prej vsakomur »postreže« z grenkimi izkušnjami, ki nekoga zlomijo, drugega okrepijo. Najtežje so tiste preizkušnje, ki se tičejo zdravja naših otrok. S takšno se mora vsak dan soočati mlada družina Jakop z Ljub-nega ob Savinji, del katere je poleg staršev Sonje in Mateja ter šestletnega Adama štiriletni Denis. Vedno nasmejan štiriletnik zaradi spastične oblike cerebralne paralize ne more hoditi, niti samostojno sedeti.
Denisu lahko življenje olajšajo posebne terapije, ki pa veliko stanejo. In tukaj lahko z zbiranjem plastičnih zamaškov pomagamo vsi. Za-maške lahko prinesete v katerokoli krajevno knjižnico v naši dolini, zbirajo jih tudi vrtčevski otroci in osnovnošolci na Ljubnem ob Savinji. Mogoče se s časom dobrodelni akciji pridružijo še kje drugje. Lahko pa prispevate finančna sredstva, ki jih nakažete na poseben račun, ki ga je samo za malega Denisa odprlo Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline.
PREZGODNJE ROJSTVO PUSTILO TEŽKE POSLEDICE
Denis je prišel na svet v 31. tednu nosečnosti, in kot pove njegova mamica Sonja, je bil porod tako hiter, da je presenetil tudi bolniško osebje. Prezgoden porod in zapleti ob rojevanju so žal terjali hud davek. Denisovo zdravje je bilo nepopravljivo oškodovano, a danes je kljub telesnim omejitvam živahen štiriletnik, ki s svojimi bistrimi domislicami nasmeje vse v svoji bližini. Letošnjo jesen je začel obiskovati vrtec, kjer so ga sovrstniki takoj sprejeli v svojo družbo.
A Denisov dan žal ne more biti le poln igre. Njegove mišice je potrebno nenehno krepiti, zato se z mamico Sonjo vsak teden odpravita v Velenje na vaje iz nevrofizioterapije, vsakih 14 dni pa na delovne terapije. Denisa tam učijo spretnosti, ki so zdravim otrokom samoumevne, predvsem pa se uči potrpežljivosti, ki jo bo v življenju potreboval res veliko. Dvakrat letno se z mamico za dva tedna odpravita v Univerzitetni rehabilitacijski center Soča, kjer je deležen celostne obravnave. Denis je trmast in vztrajen fant. Če se odloči nekaj opraviti, mu to tudi uspe. A kadar mu nekaj ni všeč, tega pač ne bo počel in nobeno prigovarjanje ne pomaga, pove njegova mamica z nasmehom na ustnicah. Zaveda se, da bo takšna trma v življenju njenega sina dobrodošla, saj bo z njo lažje dosegal večjo mero samostojnosti.
OSNOVNI PRIPOMOČKI ZASTONJ, VSE OSTALO PREVEČ DRAGO
Pripomočke za krepitev telesa ima Denis tudi doma. Vse rad uporablja, pove Sonja, a kaj, ko doma nima dovolj prostora za primerno uporabo vseh. Zgoraj opisane terapije in pripomočki se financirajo preko zdravstvene zavarovalnice.
Tudi invalidski voziček mu pripada preko zavarovalnice. Vendarle gre tu za osnovne pripomočke brez vsakršnih dodatkov, slednji pa lahko zelo izboljšajo kvaliteto njegovega bivanja.
Sonja za lažjo predstavo o ceni teh dodatkov pove, da so samo za streho nad invalidskim vozičkom, ki je nujno potrebna v deževnem vreme-
Stiriletni Denis rad obiskuje vrtec, a najbolj uživa v družbi svojega starejšega bratca Adama in sestrične Sare. (Foto: Tatiana Golob)
nu, plačali 170 evrov. Kot vsi otroci, tudi Denis potrebuje avtosedež. Sedanjega je skoraj prerasel, nov, takšen, kot ga priporočajo na Soči, pa stane vsaj dva tisoč evrov. Tudi pogostejše terapije bi veliko pripomogle k izboljšanju Denisovega telesnega stanja, sta prepričana njegova starša, a brezplačno jih je lahko deležen le enkrat tedensko.
THERASUIT TERAPIJE ODLIČNA MOŽNOST ZA NAPREDOVANJE ...,
Letošnjo pomlad sta starša Denisa pričela voziti v Slovenske Konjice na dodatne therasuit terapije. Zdravniki so namreč povedali, da sta prihodnji dve leti ključni za Denisov boljši telesni razvoj. Denar ne sme biti ovira, sta bila starša odločna, in so poskusili. Therasuit terapije temeljijo na novih spoznanjih o možnosti povečanja mišične moči
Finančna sredstva, s katerim boste Denisu pomagali do therasuit terapij in drugih pripomočkov za izboljšanje njegovega zdravja, lahko nakažete na posebej zanj odprt račun pri Območnem združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline: številka: SI56 0311 7100 0006 605, sklic SI00 24101, z namenom: Za Denisa Jakopa.
in razteznosti mišic. Z njimi bi radi starši dosegli, da bi lahko Denis vsaj samostojno sedel in mogoče kasneje celo sam vstal iz stola.
Sonja z veseljem pove, da se je spomladanski tritedenski sklop terapij dobro obnesel. Denisa so vsakodnevne vožnje utrujale, ko pa sta prispela do terapevtke, je vsakič znova dal vse od sebe. Četudi je star le štiri leta, Denis opaža razliko med sabo in sovrstniki ter si želi večje samostojnosti. In s terapijami lahko doseže nekaj več, v to sta starša prepričana. Po zaključenem sklopu terapij Denis veliko bolj pravilno sedi v svojem stolčku, bolje lovi ravnotežje, zmožen je sedeti po turško, kar je zanj velik uspeh.
... A STANEJO OKOLI 7.000 EVROV LETNO
Žal so therasuit terapije zelo drage, tritedenski sklop stane okoli 1.800 evrov. Za doseganje dolgotrajnih rezultatov je priporočljivo, da se vsako leto opravi tri do štiri sklope terapij. To znese okoli 7.000 evrov letno. Poleg tega se starši z zdravniki že pogovarjajo o možnosti operacije, ki pa jo opravljajo samo v tujini.
Sonja zaradi nege Denisa ne more hoditi v službo, poleg tega je družinica pričela z zidavo hiše. Danes živijo v hiši, ki ni prilagojena osebi v invalidskem vozičku, zato sta se Sonja in Matej odločila za zidavo hiše, ki bo prilagojena Denisovim potrebam. To bodo že zmogli, si pravita starša, a žal hkrati ne zmoreta še stroška the-rasuit terapij za vse leto. Da bi sinu omogočila boljše možnosti za življenje, sta se odločila zaprositi za pomoč, kar jima nikakor ni lahko narediti. Zavedata se, da so danes težki časi za marsikoga, pa vendar, za dobrobit svojega sina morata poskusiti.
Tatiana Golob
10 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Kultura, Oglasi
15 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KULTURNEGA DRUŠTVA NAZARJE
Ob jubileju prejeli Gallusove značke
V Kulturnem domu Nazarje so v nedeljo, 24. novembra, člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje praznovali 15. obletnico delovanja zbora. Ob jubileju so pevci prejeli Gallusove značke s priznanji za pet, deset, dvajset in trideset let udejstvovanja na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Čeprav je bila tokrat vsa pozornost namenjena domačinom, se je na odru Kulturnega doma Nazarje predstavil tudi sekstet AnimaVita.
Zbor zadnje tri sezone vodi zborovodkinja Kristina Šuster iz Mozirja, pred tem pa je bil zbo-
rovodja Anton Acman. Pevci najraje pojejo slovenske ljudske in popevke, vsako leto pa se lotijo tudi zahtevnejše skladbe, s katero se predstavijo na reviji pevskih zborov. Posebej ponosni so na to, da niso nikdar izpustili pevskega tabora v Šentvidu pri Stični in da vsako leto sodelujejo na krajevnih proslavah.
Šusterjeva ocenjuje, da je bila lanska sezona turbo sezona, kar se nastopov tiče, saj so se publiki predstavili več kot desetkrat: »Naš največji nastop je bil lani na Menini, in sicer za borce, kjer nas je poslušalo okoli 1.500 ljudi.«
Ljubiteljski pevski zbor združuje trideset pevk in pevcev, ki se najraje predstavljajo s slovenskimi ljudskimi in popevkami. (Foto: Katja Remic Novak)
Od pevcev je slišati le pohvale, ko teče beseda o Šusterjevi. Predsednik zbora Milan Matko pravi, da v zadnjih letih nadgrajujejo znanje, ki so ga prejeli od Acmana. Podpredsednik Robert Hudolin pa pravi, da jim je Acman dal znanje muziciranja, Šusterjeva pa drugačno tehniko opevanja.
V zboru je trideset aktivnih članov, ki se med seboj kljub starostnim razlikam dobro razumejo. Želijo si pridobiti več mlajših pevcev, kar pa je težava, saj imajo le-ti zaradi šolskih in študijskih obveznosti premalo časa. »Se pa po navadi pridružijo našemu zboru potem, ko zaključijo študij in se vrnejo nazaj v našo dolino, če se seveda vrnejo,« je zaključil Matko.
Katja Remic Novak
Med koncertom je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje pokazal, da ceni aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti in podelili 28 bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk. Največje priznanje, častno Gallusovo značko za najmanj trideset let aktivnega udejstvovanja na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti je prejel Jože Korošec.
Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost.
Na Vranskem je pod geslom »Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost.« potekal 7. kongres Nove Slovenije - krščanskih demokratov, ki se ga je udeležilo več kot 400 delegatov in gostov iz vse Slovenije. Stranka je na kongresu soglasno spremenila svoje ime v Nova Slovenija - krščanski demokrati. Krščanska demokracija se tako, po več kot 13 letih, tudi formalno vrača v slovenski politični prostor. S spremembo imena NSi še bolj jasno sporoča, da ima krščanska demokracija v Sloveniji in predvsem v Evropi zelo pomembno vlogo.
Predsednica stranke Ljudmila Novak je na kongresu poudarila, da krščanski demokrati stavimo na delo, poštenost in odgovornost, na temeljne etične in krščanske vrednote, ki jih ne more nadomestiti tisoč zakonov in predpisov. »Nova Slovenija - krščanski demokrati, smo demokratična politična stranka, ki želi povezovati vse državljane, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vre-
dnote, slovensko kulturo in evropsko povezovanje in sodelovanje«, je dejala in dodala, da želimo ustvariti Slovenijo, v kateri bodo imeli vsi
govi Slovenije ostali tudi po koncu krize. »Zavedajte se, s koncem krize prihajajo šele resna vprašanja s težkimi odgovori,« je dejal mag. Pez-
lP
ODGOVOR ZA PR1HODITO5T.
Ljudmila Novak: »Krščanski demokrati povezujemo vse, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote, slovensko kulturo in Evropo.«
enake možnosti za razvoj svojih sposobnosti in talentov.
Udeležence kongresa je nagovoril tudi ekonomist mag. Rado Pezdir, ki je v govoru opozoril, da bodo dol-
dir in dodal, da je Nova Slovenija tista desna stranka, ki razume tržno gospodarstvo, in ki se bo zavzela za male podjetnike in male ljudi. »Na desnici je to prihodnost«, je še dodal
in izrazil upanje, da bo Nova Slovenija s svojo politiko čim prej normalizirala desno politično opcijo.
Vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin je dejal, da so močnejši krščanski demokrati najtrdnejše zagotovilo za lepšo prihodnost Slovenije in napovedal, da bo Nova Slovenija v desetih letih postala največja politična sila v državi. Evropski poslanec in ustanovitelj Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pa je na kongresu poudaril, da bo Slovenijo rešila predvsem sprememba politične kulture, ki jo predlaga Nova Slovenija. »To je element, ki ga nima nobena druga politična stranka. Mi smo dali v program novo politično kulturo«, je zaključil Peterle.
Kongres je sprejel tudi posebno kongresno izjavo, kjer poudarjamo, da se v NSi zavzemamo za nižje davke, manjšo javno upravo, umik politike iz gospodarstva ter ustvarjalne in poštene državljane.
PR
I
Savinjske novice št. 49, 6. december 2013 11
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
10. DOBRODELNI KONCERT ŽUPNIJSKE KARITAS MOZIRJE-SMIHEL
Klicu dobrote se je odzvalo skoraj 160 nastopajočih
»Verjamem vate« so organizatorji, člani Župnijske karitas Mozir-je-Šmihel, naslovili dobrodelni koncert. Slednjega so 24. novembra desetič zapovrstjo pripravili v mo-zirskem kulturnem domu.
V nabito polni dvorani je občinstvo prisluhnilo številnim nastopajočim. Vsem je bilo skupno vodilo: »Sledi svojim sanjam, bodi to, kar si - angel dobrote. Ničesar ni, kar ne
moreš storiti, verjamem vate.«
»Angeli« dobrote so bili vsi, tako tisti, ki so z nakupom vstopnice prispevali denar, kot tisti, ki so s svojo pozitivno energijo zabavali poslušalce ter se odrekli honorarju. Dogajanje na odru so koordinirali moderatorji Janja Irman Kolar, Klemen Čretnik in Sebastjan Kame-nik. Obiskovalcem je kot slavnostni govornik spregovoril misijonar pa-
Člani ansambla Smeh so s pesmijo sporočali, da si je potrebno vzeti čas za prijatelje. (Foto: Marija Šukalo)
i -
Da je bilo dvourno glasbeno druženje veselo in zanimivo, so poskrbeli otroci mozirskega vrtca in osnovne šole, pater Janez Ferlež s pevsko skupino Mladinskega pevskega zbora sveti Vid, varovanci Društva Sožitje, Dejan Vunjak, kvartet Oljka, ansambla Smeh in Šepet, vokalni skupini Vasovalec in Oktet 9, Lucy & the pipes orchestra in Mojca Breznikar ter Sara Lamprečnik, Mojca Maze in Jan Vodlak.
Alenka Brezovnik, idejni vodja koncerta (levo), se je zahvalila moderatorjem programa Janji Irman Kolar, Sebastjanu Kameniku in Klemnu Čretniku (desno) za vodenje programa. (Foto: Marija Šukalo) ter Miha Majetič, ki je prepričan, da karitas Mozirje-Šmihel bori v dobro
je potrebno v vseh ljudeh iskati tisto, kar je dobro, jim biti pripravljeni podati roko ter pomagati v stiski ali pa se z njimi veseliti oziroma jokati.
Po zatrjevanju moderatorjev se je jubilejnemu klicu dobrote odzvalo 156 nastopajočih, ki so pripravili pester program. V vseh desetih letih pa se je mozirski publiki predstavilo skoraj tisoč izvajalcev.
Že desetletje se tako Župnijska
vseh pomoči potrebnim. V tem času je bil mozirski oder prostor za petje in igranje za vse, ki so skozi glasbo in petje podarjali mali žarek upanja. Seveda tega ne bi zmogli brez številnih donatorjev, gledalcev in prostovoljcev pod vodstvom Alenke Brezovnik. Sredstva, ki so jih zbrali, bodo tudi letos razdelili pomoči potrebnim.
Marija Šukalo
E] 0 00 0H 0 mm
Popravek delovnega časa:
Dobimo se na tržnici
ÜM¡3» COO/-'
ßOHACEV TOPLAR V NAZARJAH
Vabljeni v Bohacev toplar
vsako soboto: ■ poleti od 9. do XI. ure
- pa zim i od do 11. ure
I
12
Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Zgodovina in narodopisje
O Mihaelu Vošnjaku (2)
Piše: Aleksander Videčnik
V državnozborskih volitvah leta 1897 Mihael Vošnjak ni več sodeloval, čeprav so mu kandita-turo ponudili. Po tem, ko je živel v Gorici, je tesno sodeloval v Jugoslovanskem odboru, ki je pripravljal oblike nove države južnih Slovanov. Ko je njegov sin Bogumil po Krfski deklaraciji odpotoval v Ameriko, je Mihael Vošnjak v deklaracijo za tamošnje Slovence med drugim zapisal: »Ni-
mamo danes ne niti doma niti domovine, v tej novi slovenski domovini, ki ne bo samo od Drave do Sotle, nego od Drave do Vardarja in Soluna, bo moral imeti vsak od vas dovolj zemlje, dovolj kruha, dovolj sreče ...« Mislil je jugoslovansko in pričakoval, da bo nova država SHS federativna, ker pa ni bila, se tudi ni vrnil v domovino, ko je prišlo do ujedinjenja.
Ko se je Mihael Vošnjak v Gorici odločil, da se vrne v domovino leta 1920, ga je smrt doletela prav na železniški postaji, od koder je imel namen potovati v Slovenijo.
Kako je bil tudi v jugoslovanski sredini vsestransko ugleden, pove izjava uglednega srbskega gospodarstvenika Velimira Bajkica: »Kad bi Slovenci dizali Panteon, najuglednije mesto bi moralo biti odredženo Mihajlu Vošnjaku.« Objava je bila v knjigi Seljački duhovi, stran 234.
ZANIMIVI PODATKI
Posledice kmečke odveze (1853) v Avstriji so
bile katastrofalne. Včerajšnji podložnik pač ni imel denarja, da bi odkupil svoje posestvo. Država Avstrija ni storila nič, da bi se velike spremembe v življenju naših kmetovalcev nadzorovano uveljavile. Določeno je bilo, da tretjino ocenjene vsote plača država, tretjino fevdalec, tretjino pa kmet, ki je bil pretežno nepismen in sploh ni sledil dogajanju. Država Avstrija je za ocenjevanje nekdanje fevdalne posesti zadolžila fevdalce, ki so ocenjevali po svojih željah, torej čim več bremen naložiti kmetu, čim manj pa sebi.
Imel sem priliko brati cenilni zapisnik kmetije nad Lučami. Navadno srednjeveško ralo je bilo toliko vredno kot krava v hlevu. Seveda so bila podobna opažanja povsod. Kmetje se niso zavedali stanja, v katerem so se znašli. Tako so pač denar iskali pri raznih prekupčevalcih, ki so jih po večini ogoljufali.
O razmerah na vasi je pisal zelo veliko tudi Janez Evangelist Krek. Tudi on je videl izhod iz tega v domačem denarništvu - hranilnicah. Njegovo geslo je bilo: »V vsako faro hranilnico«. Zaradi vztrajnega opozarjanja so ga v nekaterih krogih njegovih vrstnikov, duhovnikov, grajali, češ da je zapadel idejam socializma. Kljub temu so mu v
Razen regulativnih hranilnic so bile naše hranilnice ali posojilnice pretežno zadružne organizacije. O tem smo že pisali, vendar kaže posebej podčrtati zgodovinski vidik zadružništva in njegov vpliv na množice v gospodarskem in socialnem smislu. Gre za to, da so se ljudje zgodaj zadružno povezovali, posebno kadar je kaj takega narekovala stiska. Zato je zadružna misel naletela na prve odmeve prav v proletarskih okoljih. Prve oblike so bile razne prodajno-nakupne, kmetijske, živinorejske še posebej, gozdarske in seveda denarne. Tu so
času po drugi vojni na rojstni hiši vzidali spominsko ploščo.
Revija Bogoljub je leta 1899 zapisala: »Kot žrtve kmečke odveze je v Avstriji propadlo preko 130.000 kmetij.« Kar 61 odstotkov kmetij je bilo visoko zadolženih.
KAJ SO REKLI ALI ZAPISALI OBLASTNIKI
Spodnja Štajerska je bila od srede 18. stoletja pod hudimi pritiski ponemčevanja. Nemci niso skrivali svojih namer napraviti deželo nemško, kot je pozneje v Mariboru naročil krvnikom nacizma Adolf Hitler.
Zgodovinar dr. Ivan Prijatelj je zapisal: »To mi-zerijo slovenskega naroda v začetku nove ustavne dobe je dopolnjevalo skrajno slabo gmotno stanje ljudstva. V kosteh so mu tičale vse slabe posledice pred kratkim minule tlačanske dobe, v kateri je bil Slovenec hlapec, gospodar njegov pa Nemec.«
Celjski Nemci so si v mestu pridobili večino s tem, da so okoliško prebivalstvo vključili v novo občino Celje - okolica. To se je zgodilo leta 1867.
Ko so leta 1871 zahtevali Slovenci dvojezične šole, je med Nemci zavrelo. 4. junija 1872 so sprejeli deklaracijo s protestom proti dvojezični šoli in jo poslali na Dunaj predsedniku Avstrije.
Ministrski predsednik Schmerling je izjavil v dunajskem parlamentu: »Kapital in izobražen-stvo na Spodnještajerskem sta nemška in morata tako ostati ...«
Celjski Nemci so v svoje časopisu Cillier Zeitung leta 1881 zapisali: »Nujno je savinjske kmete izgnati med Čiče (žaljivka za Primorce).«
Konec.
pri nas (1)
gotovo izstopale denarne (kreditne) zadruge, saj so omogočale tudi posojila, so pa nedvomno širile med ljudstvom tudi gospodarsko omiko.
Slovenski gospodarstvenik dr. Jože Bazaj je trdil, da je slovensko zadružništvo izrazito idejno gibanje. Vošnjakovo zadružno gibanje lahko imenujemo preprosto posojilničarstvo. Menimo, da je ocena pravilna, saj je ta dejavnost zajela množice in jih osvobajala spon odvisnosti od raznih izkoriščevalskih dejavnikov.
Nadaljevanje prihodnjič.
Ob odkritju spominske plošče Mihaelu Vošnjaku na hiši v Celju, v kateri je bival, 12. 3. 1975 in plošča z besedilom: Miha Vošnjak, borec za slovenski gospodarski razvoj in veljavo.
Zadružništvo
Savinjske novice št. 48, 29. november 2013 49
Organizacije, Ljudje in dogodki
Krmljenje ptic pozimi
MARIJA SODJA KLADNIK,
vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje
Mraz je pritisnil in začenja se prava zima. To je čas, ko se ljudje spomnimo na ptice, ki nam s petjem polepšajo pomladne in poletne dni, predvsem pa pohrustajo precej škodljivcev na vrtu. Radi bi jim pomagali, da bi lažje preživele zimo. Hranjenje ptic pozimi je odlična priložnost, da jih boljše spoznamo in vidimo od blizu. Ptice pravzaprav lahko zimo preživijo brez pomoči človeka, vendar so hvaležne za dodatno hrano.
Najboljša oblika krmljenja je naravna hrana. Na svojem vrtu posadimo različne plodonosne grme in drevesa. Poleg malin in ribeza, ki jih verjetno že imamo, tudi manj znane grme: črni trn, šipek, glog, rdeči in rumeni dren, ognjeni trn, brogovita, dobrovita ter pustimo rasti črni bezeg in bršljan, ki včasih prideta kar sama. Imenitno je, če najdemo v vrtu prostor tudi za divje plodonosno drevo: skorš, brek, mo-
kovec, jerebika. Najlažje bomo prišli do njih, če jih poiščemo v naravi na brežinah gozdnih cest ali da jeseni naberemo zrele plodove s semeni in jih posadimo na pravo mesto. Naravna hrana za ptice je tudi grozdje, ki ga jeseni nekaj pustimo na brajdi. Pustimo tudi nekaj drob-nejšega sadja na drevesih, radi jih bodo obiskali kosi in brinovke.
Če vrta nimamo, postavimo kr-milnico. Lahko je zelo preprosta, navaden pladenj, ki ga damo nekam pod streho, ali klasična lesena hišica s streho. Prostor strateško izberemo, da ga bomo dobro videli z okna in da je v bližini kakšen grm ali drevo. Predvsem pa je pomembno, da mačka ne more priti zraven. Če stoji na tleh, naj bo nameščena vsaj 1,5 m visoko.
Hraniti začnemo, ko se nočne temperature spustijo pod -5 °C in ko tla prekrije snežna odeja. Hranimo redno, vsak dan do prve daljše otoplitve. S količino hrane ne pretiravajmo. Pomembno je, da krmilni-co pregledujemo in čistimo, da se ne nabirajo prazne luščine in ptičji iztrebki.
Najbolj primerna hrana so sončnična semena, kupimo pa lahko tudi pripravljene mešanice semen, v katerih je poleg sončnic tudi proso in konoplja. Z njimi bomo privabili zrnojede ptice, kot so: velika sinica, plavček, vrabec, ščinkavec, ze-
MMHniilK,, BODICA TEDNA	ajif* 11	Si ■
<	*	
iSs^^isdfi 1		E^fJrZajMsflK
Na Kropi v Primožu nad Ljubnem je za nekatere enostavno odlagati kosovne odpadke, ker je tam »zapuščena« kmetija. Ta kmetija pa ima lastnike, ki so mnogo bolj ekološko osveščeni. »Odlagalec« seveda ni, kajti ni vedel, da je isti teden, ko se je odpadek našel, komunalno podjetje odvažalo kosovne odpadke iz istega zaselka. Marsikdo bi se vprašal, kdo je sploh še pošten, a najbrž nima smisla, saj je brezsrčnih ljudi vedno več. Kdo bo to pobral in peljal na primerno razgraditev? Odgovorni prav gotovo ne.
MP
lenec, čižek, dlesk, brglez, veliki detel, grlica, kalin.
Detlu nastavimo cele orehe in lešnike, na tla k drevesu ali pa cele arašide naberemo na vrvico in jo obesimo na drevo. Drozgu in taščici pod goste grme nastavimo jabolka, ovsene kosmiče, rozine, lahko tudi plodove jerebike, drena, gloga in mokovca, ki smo jih jeseni nabrali in posušili. Dober je tudi gove-
ji loj, s katerim lahko pripravimo pogače.
Opozorim naj samo še, če boste pomladi opazili, da so pod krmilni-co pognale neznane rastline, se prepričajte, da ni zrasla alergena ambrozija, ki se rada pritihotapi v mešanice zrnja za ptice. Če je ne poznate, njene slike najdete na spletu.
Želim vam veliko veselja pri krmljenju ptic!
DRUŠTVO LJUBITELJEV PTIC KALIN MOZIRJE
Restavracija za ptice
Zima je tu, zato je potrebno poskrbeti za prosto živeče živali - še posebej ptice. Fotografija prikazuje ptičjo krmilnico, ki stoji na dvorišču stanovanja v Ankaranu, kjer stanuje in je hišico postavil predsednik društva ljubiteljev ptic Kalin Mozirje Srečo Gostečnik. Krmilnica je delo Sreča Gostečnika in podpredsednika društva Kalin Ferda Remica iz Bočne.
Gostečnik, ki je restavracijo za ptice, kot je imenoval svojo krmil-nico, postavil že jeseni, pravi, da je mesto zanjo treba izbrati posebej skrbno, da do ptic ne bodo mogle mačke. »Hišica naj stoji na drogu in raje ne na drevesu, kar pogosto pomeni smrt za lačne ptice, na katere prežijo plenilci,« je povedal Gostečnik.
Marija Lebar
Ptičja restavracija v Ankaranu (Foto: Srečo Gostečnik)
ŠESTSEDEŽNICA KLADJE NA GOLTEH
Zbiranje pripomb do 26. decembra
Agencija RS za okolje (ARSO) je z javnim naznanilom obvestila javnost, da je Rdeča dvorana Velenje konec oktobra zaprosila za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg gradnje šestsedežni-ce Kladje na Golteh. Javno naznanilo je objavljeno na krajevno običajen način, to je na oglasnih deskah in spletnih straneh Upravne enote Mozirje in Občine Ljubno ter na spletni strani ARSO. Vpogled v dokumentacijo je možen na upravni enoti. Tam je na voljo tu-
di knjiga, v katero se lahko vpišejo pripombe glede izdaje soglasja, pripombe pa je mogoče pisno posredovati tudi na agencijo.
ARSO s tem naznanilom vabi osebe, ki na območju, kjer bi izgradnja imela vpliv, stalno bivajo, so lastniki ali posestniki nepremičnin na tem območju ter nevladne organizacije, da podajo mnenja in pripombe ter morebitni zahteve za vstop v postopek kot stranski udeleženec v postopku.
Marija Lebar
14 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Organizacije, Ljudje in dogodki
OBČINSKO GASILSKO POVELJSTVO LJUBNO
Zagorela je fotovoltaična elektrarna v Melisah
V nedeljo, 17. novembra, je zagorelo v gospodarskem poslopju pri Marjanu Kolencu v Melišah. Požar so gasile operativne enote prostovoljnih gasilskih društev Ljubno, Okonina in Radmirje. Sodelovali so
tudi policisti in reševalci ter vodniki reševalnih psov, saj je bilo poškodovanih več oseb. Tako je predvideval elaborat, ki so ga pripravili za izvedbo skupne občinske vaje.
Kot je povedal poveljnik občin-
skega poveljstva Ljubno Marjan Jarnovič, je bilo predpostavljeno, da je prišlo do puščanja plinske napeljave pri peki kostanja, to je povzročilo vzbuh plina. Posledično se je vnela živalska krma, zače-
tni požar pa se je razširil tudi na fo-tovoltaično elektrarno na strehi poslopja.
Potem, ko je domači gospodar poklical na pomoč regijski center, so na kraj intervencije hitro pri-
šli gasilci z različnimi vozili, tudi cisternami in napeljali cevi za gašenje. Ker je bila vaja, vode v resnici niso uporabili, da ne bi delali škode. Nosilci dihalnih aparatov so vstopili v poslopje, od koder so evakuirali ranjene. Odnesli so jih na za to določeno mesto, kjer so jim nudili prvo pomoč do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Vodniki z reševalnimi psi so preiskali okolico, ker je bilo pogrešanih nekaj oseb.
Po končani vaji, ki si jo je ogledal tudi župan Franjo Naraločnik, so se sodelujoči zbrali pred gasilskim
domov v Radmirju na krajši analizi intervencije. Tukaj jih je nagovoril poveljnik zveze Slavko Bric in izpostavil nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih je opazil med samim potekom vaje. Podaril je, da morajo društva razmisliti o nabavi sredstev za gašenje tako zahtevnih objektov, kot so fotovoltaične naprave. Poveljnik štaba civilne zaščite Ljubno Stanko Zagožen je nagovoril zbrane in se jim zahvalil za pripravljenost, da so žrtvovali svoj prosti čas in se udeležili vaje, ki je bila po njegovih besedah uspešno izvedena.
Marija Lebar
Namen vaje je bil preveriti delovanje članstva, opreme in koordinacije z ostalimi službami, ki pri tem ukrepajo. Sodelovalo je 48 prostovoljnih gasilcev. Dokončno poročilo o izvedbi bodo oblikovali po sestanku poveljnikov.
Nosilci dihalnih aparatov so vstopili v poslopje, od koder so evakuirali ranjene. (Foto: Marija Lebar)
IZJAVA TEDNA


v
«p
Andrej Ermenc, direktor Komunale Mozirje:
»Največji problem vidim v tem, da občani niso vajeni, da je treba karkoli prispevati za infrastrukturo.«
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Članice na martinovem izletu v vinorodnih krajih
Ženske članice Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline so redne udeleženke gasilskih tekmovanj, vaj in ostalih dogodkov v domeni gasilcev. Da pa ne bi le delale, so se odločile, da bodo v času praznovanja martinovega odšle na izlet. Seveda je bil čas pravi za obisk vinorodnih krajev, poleg tega so del izleta posvetile ogledu turističnih in kulturnih znamenitosti.
Ogledale so si Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT v Vitanju in kot se za gasilke tudi spodobi Muzej gasilstva Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah. Le-ta na ogled ponuja deset posebnih in dve splošni zbirki, vse skupaj pa zajema preko tisoč eksponatov. Le streljaj iz Slovenskih Konjic, tik nad golf igriščem med Škalskimi vinogradi, se nahaja gostilna, kjer so uživale v kosilu z veličastnim raz-
gledom na vinograde. Sledil je ogled vinske kleti Zlati grič, ki predstavlja tehnološko in arhitektonsko enega najmodernejših tovrstnih objektov
v tem delu Evrope, za zaključek pa so uživale še v degustaciji vin.
Štefka Sem
Izlet je bil za gasilke priložnost za druženje brez gasilskih oblek in čas za prijateljski klepet.
Savinjske novice št. 49, 6. december 2013 15
KONCERT EVE DUKARIC IN ERIKE FRANTAR NA RECICI OB SAVINJI MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Duo Fantasija z deli za violino in harfo do podaljška
Lirika v strunah so organizatorji, člani Kulturno-umetniškega društva Utrip Rečica ob Savinji, naslovili koncert violinistke Eve Dukarič in harfistke Erike Frantar. Glasbenici sta namreč v avli reči-ške osnovne šole pripravili glasbeno uro za ljubitelje strunskih glasbil.
Dukaričeva in Frantarjeva kot zasedba duo Fantasija izvajata program, ki ga sestavljajo glasbena dela od klasicizma do stvaritev avtorjev današnjega časa. Letos sta na mednarodnih tekmovanjih v Ri-miniju in Štanjelu osvojili bronasto plaketo.
Violinistka Dukaričeva je svojo glasbeno pot pričela na Glasbeni šoli Moste-Polje Ljubljana in se
Violinistka Eva Dukarič in harfistka Erika Frantar igrata kot komorna zasedba duo Fantasija. (Foto: Marija Šukalo)
2. DRŽAVNA LIGA V INLINE HOKEJU
Lučani do druge zmage
Člani Hokejskega društva Luče, ki so se lani z dobrimi predstavami povzpeli na sam vrh ekip v tretji ligi v inline hokeju, so letos novinci v drugi ligi. V prvih petih krogih so morali priznati premoč trenutno prvim trem moštvom na lestvici: Vrhpolju z 2:5, Horjulu TNT z 1:8 ter postojnskim piščancem z 2:4. Premagali pa so Prevoje s 3:2
Zbrali igrače za nazarski vrtec
udeleževala številnih mednarodnih tekmovanj, kjer je dosegala vidne rezultate. Sodelovala je tudi v različnih komornih zasedbah.
Harfistka Frantarjeva je končala nižjo glasbeno šolo ter se po srednji glasbeni in baletni šoli izobraževala na akademiji za glasbo. Svoje znanje je izpopolnjevala na številnih seminarjih pod mentorstvom priznanih profesorjev. Je dobitnica nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter članica simfoničnih orkestrov Domžale-Ka-mnik in Cantabile.
Glasbenici sta z nastopom navdušili rečiško občinstvo, ki si je zaželelo še podaljšek in ga tudi dobilo.
Marija Šukalo
Predsednica MD Nazarje Rebeka Kotnik (levo) je z rezultatom zbiranja igrač zadovoljna. (Foto: Marija Šukalo)
Klub zgornjesavinjskih študentov in Mladinsko društvo Nazarje sta se pred časom odločila, da bosta poglobila že sedaj dobro sodelovanje. Tako so študentje naše doline med nazarskimi mladinci pridobili »zaveznike« in podpornike dobrodelne akcije. V njej so zbirali igrače za vrtce v dolini.
Da je njihova pobuda padla na plodna tla, je bilo opaziti v precejšnji
količini igrač, ki so jih darovali posamezniki iz nazarske občine. Predsednica društva Rebeka Kotnik je z rezultatom zadovoljna in prepričana, da bodo igrače, ki bodo kot Miklavževo darilo zamenjale svoje lastnike, prišle v prave roke. Te so prvi decembrski ponedeljek že dobile nove lastnike. Z njimi si bodo krajšali čas otroci, ki obiskujejo nazarski vrtec.
Marija Šukalo
ter stare znance iz Dolenjskih toplic s 5:3. Dolenjci so kot lanska druga ekipa tretje lige, dobili povabilo zveze, da zamenjajo hrvaške prvake Kuna Zagreb, ki so se letos odpovedali igranju v našem državnem prvenstvu. Lučki hokejisti igrajo naslednjo tekmo v soboto ob 16. uri proti HK Grizliji v dvorani v Lukovici.
ŠS
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št.
69/03, 57/08 in 87/11), 23. člena Pravilnika o dodeljevanju nepro-fitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in pravnomočne odločbe o uvrstitvi na prednostno listo, objavlja Občina Gornji Grad naslednjo
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Na osnovi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v letu 2013 je Občina Gornji Grad na spletni strani občine in v časopisu Savinjske novice dne, 25.10.2013 objavila javni poziv za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
LISTA A
Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine.
1.
BREZOVNIK Klavdija 190 točk
Prednostna lista se objavi na spletni strani Občine Gornji Grad in se uporablja do izvedbe novega razpisa.
Gornji Grad, 03.12.2013 Številka: 352-0009/2013-3
Župan Občine Gornji Grad: Stanko OGRADI, l.r.
16 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Ljudje in dogodki
Lara Voler prihaja iz Mozirja in je dijakinja četrtega letnika srednje zdravstvene šole v Celju. V bodočnosti želi postati profesorica biologije, ima pa tudi velike želje na področju glasbe. Že osem mesecev je namreč pevka ansambla Šepet. Solo petje jo poučuje Romana Cafuta, Lara pa poleg prepevanja igra tudi kitaro in bas kitaro.
K prepevanju v ansamblu jo je povabil Robert Goličnik, ki je glavni »krivec« za nastanek mladega ansambla. Šepet poleg Lare sestavljajo trije mladi fantje: Aljaž, Nace in Rok iz Šaleške doline. Druži jih prijateljstvo in ljubezen do glasbe. S svojo igrivostjo in mladostjo želijo narodnozabavno glasbo ljudem približati na poseben način.
Zgornja Savinjska dolina nekoč in
danes
Razglednica Rečice ob Savinji, ki je bila odposlana pred 110 leti, je objavljena v knjigi Zgornja Savinjska dolina na starih razglednicah.
Od takrat se je v kraju marsikaj spremenilo, poleg novih hiš in blokov imajo novo šolo, vrtec, občinsko stavbo, pošto, trgovino itd. (Foto: IS)
Pravkar so posneli svoji prvi skladbi, ki sta znani slovenski zimzeleni glasbeni uspešnici: Kako sva si različna in Ko boš prišla na Bled. Za obe skladbi je priredbo napravil njihov učitelj in mentor Robert Goličnik. Odeli so ju v čisto novo narodnozabavno preobleko in tako bodo tudi v prihodnje obujali starejše slovenske uspešnice in jih s tem ponovno poskušali približati ljudem. Z eno od teh skladb so nastopili tudi v televizijski oddaji Raketa, kjer svojo priložnost iščejo mladi ansambli, in se uvrstili v decembrski finale.
Štefka Sem
DOBRODELNI KONCERT NA LJUBNEM OB SAVINJI
Pomagajmo Denisu do dodatnih terapij
V nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri bo v dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji dobrodelni koncert za štiriletnega Denisa Jakopa, zaznamovanega z diagnozo spastična ce-rebralna paraliza. Denis zaradi bolezni ne more hoditi, niti samostojno sedeti, a upanje ostaja. Dodatne zdravstvene terasuit terapije in v prihodnosti tudi želena operacija vsekakor vlivajo možnost za uspeh. Dobrodelni koncert je namenjen zbiranju sredstev, s katerimi bi lahko starši Denisu omogočili obisk dodatnih terapij.
Na koncertu bodo nastopili ansambli Golte, Čar, Rosa, Labodi, Savinjski fantje, Štimung band, Mateja Krumpačnik na harmoniki, imitator Elvisa pevec - Klemen Finkšt ter skupina Zajčki iz Vrtca Ljubno ob Savinji. Prireditev bo povezoval Bojan Štrukelj. Vstopnice stanejo sedem evrov in so na Ljubnem na voljo v krajevni knjižnici, v frizerskem salonu Ana Napotnik, v pekarni Kramer ter seveda pred samo prireditvijo v Kulturnem domu Ljubno ob Savinji. Karte bodo v dneh pred koncertom prodajali tudi v Knjižnici Mozirje.
TG
Savinjske novice št. 48, 29. november 2013 17
Oglasi
I
18 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Šolstvo
USTVARJALNE DELAVNICE ZA NADARJENE V GORNJEM GRADU
Na šestih delavnicah za vsakogar nekaj
Na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu so sredi novembra organizirali četrte ustvarjalne delavnice za nadarjene. Na njih so sodelovali učenci iz vseh šestih osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Tradicijo delavnic so pričele socialne delavke na šolah in k aktivnostim povabile otroke, ki so bili prepoznani kot nadarjeni na določenih področjih. Njihova pobuda je padla na plodna tla in tako se sedaj redno sre-
čujejo, vsakič pa si na drugi šoli zadajo nove cilje. Udeleženci delavnic, njihovi mentorji, ravnatelji in pobudnice projekta, socialne delavke so bili nad tokratnim srečanjem navdušeni in se že veselijo naslednjega.
Pet delavnic z različnimi tematikami je potekalo na gornjegrajski šoli, šesta pa v katedrali svetega Mohorja in Fortunata, katero sta za izvajanje delavnice izbrala Bojana Tekavc Zupanc
in Jure Repenšek. Poleg ogleda katedrale so se učenci preizkusili v uslvarjanju in narisali rekonstrukcijo ene od slik v njej.
Španščino za pokušino je vodila Katja Atel-šek. Te delavnice se je udeležilo največje število učencev. Zabavali so se tudi ustvarjalci koledarjev, skupino je vodil Urban Jakop. Poleg zgodovine in nastanka koledarjev so se posvetili zgodovini in narečju domačega kraja. Vsak posameznik je izdelal lasten koledar s temi elementi.
Kemiki so se posvečali poskusom in s pomočjo potrebnih sestavin ustvarili faraonove kače. Delavnico sta vodili Simona Skornšek in Angelca Letojne. Okrog Anje Celinšek so se zbrale plesalke na delavnici izraznega plesa in jazz baleta. Pripravile so dve koreografiji, s katerimi so nastopile pred udeleženci.
Verjetno najbolj zabavno je bilo na delavnici v hitrostnem tekmovanju ličink mokarjev. Zakuhala sta jo Blaž Podrižnik in Tinkara Verbuč Rosenstein, udeleženci pa so se ukvarjali s tem, kako hitre so ličinke mokarjev na ravni podlagi ali »v breg«.
V zaključnem delu so se skupine zbrale v šolski telovadnici in predstavile svoje delo. Udeležencem se je za prijetno druženje zahvalila ravnateljica gornjegrajske osnovne šole Lilijana Bele in jim zaželela na snidenje v prihodnjem letu.
Štefka Sem
Tematsko obarvane delavnice
ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA OŠ MOZIRJE
Preživljanje časa v šoli po pouku zna biti zelo zanimivo. Pri nas, v OŠ Mozirje vsekakor je! V oddelku podaljšanega bivanja se po napornem, a zanimivem pouku najprej malo oddahnemo in se poigramo, nato napolnimo svoje že-lodčke, poslušamo pravljico ali si ogledamo kakšno risanko ali film, da se hrana dobro poleže, nato pa je treba spet malo pokukati v zvezke in knjige ter napisati domačo nalogo. Sledi polna mera ustvarjalnosti ali športnega udejslvovanja v najrazličnejših igrah.
Da pa si še popestrimo naše bivanje, si enkrat na mesec priredimo skupne delavnice, kjer vsi oddelki skupaj ustvarjamo, se igramo, rajamo in se zabavamo. Čas nam res prehitro mine in največkrat so starši kar prehitri, ko nas pridejo iskat.
Konec septembra nas je obiskala Pika. Pa ne katerakoli Pika, prišla je Pika Nogavička. Vsako leto znova komaj čakamo njen obisk, saj se na ta dan spremenimo v prave Pike in gusarje. Na igrišču pred šolo smo ustvarjali ter si izdelali prave gusarske daljnoglede, kape, Pikin obesek in raznobarvne zapestnice. Poskrbeli pa smo tudi za prigrizek in si spekli polno skledo »kokic«.
Pred jesenskimi počitnicami pa smo ves teden ustvarjali iz jesenskih plodov ter si priredili pravo pravcato pojedino s kostanjem in sokom. Zadnji dan smo se spremenili v čarovničke in čarovnike in vsakemu pričarali najlepši teden, ki je temu sledil.
V mesecu novembru smo malce raziskovali o gozdnih živalih, pisali zgodbice in sestavljali uganke, plakate, risbice. Počasi pa se že pripravljamo na decembrsko vzdušje, ki nas bo kar kmalu preplavilo.
Renata Stenšak
Mozirski osnovnošolci so zelo ustvarjalni.
Savinjske novice št. 48, 29. november 2013 19
Organizacije, Šolstvo
SOLSKI SADNI VRT
Čebele počivajo, krožkarji pa ne
Skupina učencev in članov čebelarskega krožka na mozirski osnovni šoli je v poznih jesenskih dneh obiskala šolski sadni vrt. V družbi mentorja in članov Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje so si ogledali nasad in zvedeli marsikaj novega o sadnem drevju. Najpriza-devnejši trije so bili nagrajeni s sadikami jablan in hrušk.
Ker njihove čebele mirno počivajo v prenovljenem šolskem čebelnjaku, so se mozirski krožkarji z mentorjem, čebelarskim mojstrom Markom Purnatom odpravili na obisk k sadjarjem. Predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik je skupino pričakal v družbi z drugimi sadjarji v šolskem sadovnjaku, ki je bil že v samem začetku namenjen izobraževanju učencev na tem področju. Ker čebelarstvo in sadjarstvo ne moreta drugo brez drugega in ker člani obeh stalno sodelujejo, to lepo sodelovanje prenašajo tudi na mlade.
Plaznik je krožkarjem predstavil sadne vrste, ki so zasajene v sadovnjaku, njihove lastnosti, kako se jih obrezuje, vzgaja in neguje. Omenil je sadne škodljivce, naravno zatiranje in preprečevanje bolezni. Poudaril je sobivanje in soodvisnost kulturnih rastlin in čebel, prizadevanje za
ohranjanje čiste narave ter skrb za nadaljevanje tradicije tako pri čebelarjih kot pri sadjarjih. Mladi so z zanimanjem prisluhnili Plazniku, tudi sami so mu postavili nekaj vprašanj.
Na koncu so trije krožkarji, ki so se izkazali na kvizih za mlade čebelarje, od sadjarskega društva prejeli sadike sadnih dreves, da jih bodo posadili v domačih vrtovih in opazovali nji-
hovo rast in uživali plodove.
Ves dogodek je s kamero pozorno spremljal član sadjarskega društva Stane Kotnik. Ta tudi sicer skrbi, da je pestro dogajanje njegovega društva zabeleženo tako na fotografijah kot na video posnetkih in na ta način shranjeno za bodoče rodove.
Marija Lebar
Učenci čebelarskega krožka so pozorno prisluhnili razlagam o sadnem drevju. (Foto: Marija Lebar)
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Na zabavo v naravo
Učenci turističnega podmladka OŠ Mozirje so se tudi letos odzvali na vabilo Turistične zveze Slovenije za sodelovanje na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Izdelali so projekt imenovan Pod Ločko goro. Predstavili so ga 14. novembra.
Festival Turizmu pomaga lastna glava letos
poteka že osemindvajseto leto zapored. Udeležujejo se ga turistični podmladki, ki delujejo v okviru turističnih krožkov v osnovnih šolah. Že kar nekaj let je ta krožek dejaven tudi v OŠ Mozirje, njegova mentorica pa je učiteljica Romana Presečnik. Namen teh krožkov je, da se mladi seznanjajo s pomembnostjo tu-
rizma za njihovo prihodnost, da sami izdelujejo projekte in rešujejo probleme, ob tem pa se zabavajo. Cilj letošnjega festivala je bil priprava dogodka v svojem okolju, v naravi, za svoje sovrstnike.
Na prvih sestankih turističnega krožka so člani z mentorico dodobra razmislili, kaj in kako se dela lotiti. Odločili so se za Ločko goro in se lotili podrobnejše izdelave projekta. Njegova predstavitev je sledila sredi novembra.
Šolarji in ostali udeleženci dogodka so se zbrali na mozirskem sejmišču. Pogovorili so se o popoldnevu, ki je bil pred njimi in se odpravili na pot. Ob desnem bregu reke Savinje so se napotili proti čistilni napravi. Vmes so se ustavljali in se igrali različne igre. Med drugim so po strugi spuščali ladjice, zbirali odpadke in se jih učili ločevati in podobno. Pot jih je vodila vse do gozdne šole. Vmes so izvedeli marsikaj zanimivega o krajih, mimo katerih so hodili.
Da vrnitev ne bi bila prenaporna, je na konec ponje prišel kar Anton Puncer s turistične kmetije Levc in jih na vozu odpeljal na domačijo. Tam jih je čakal še glasbeni dogodek, koncert, ki so ga prav tako pripravili mladi. Ob tem je zadišalo po sladkem pečenem kostanju, s katerim so napolnili lačne želodčke.
Benjamin Kanjir
Cilj letošnjega festivala je bil priprava dogodka v svojem okolju, v naravi, za svoje sovrstnike.
(Foto: Benjamin Kanjir)
20 Savinjske novice št. 48, 29. november 2013
Šolstvo, Šport
Tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu Mozirje
Obiskali smo tudi čebelnjak v Mozirskem gaju.
Vrtec Tulipan Mozirje je tudi v letošnjem šolskem letu sodeloval pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je potekal v petek, 15. novembra. Otroci v vrtcu so na ta dan zajtrkovali živila lokalnega porekla (domač kruh, med, jabolka, mleko in maslo), dogajanje v vrtcu pa so popestrili tudi čebelarji, ki so obiskali otroke, se z njimi družili in odgovorili na nekatera vprašanja.
Ker se zavedamo, da se otroci najbolje učijo preko igre, v konkretnih situacijah in ob uporabi vseh čutil, smo strokovne delavke v oddelkih mlajših otrok (1-3 let) pripravile dejavnosti, kjer so otroci spoznavali čebele, med in čebelarstva preko igre ter si ob tem razvijali tudi druge sposobnosti in spretnosti.
Ena izmed takšnih dejavnosti je bil tudi gibalni poligon Čebelica nabira cvetni prah, v katerega smo vključile odpadni material ter s tem sledile naši eko zavezi. Otroci so si na poligonu razvijali gibalne sposobnosti, razvrščali cvetni prah v ustrezno satovje po barvi ter ob tem spoznali, da čebele nabirajo cvetni prah.
Uspeh najmlajših otrok je bil že premagan gibalni poligon, od nekoliko starejših pa se je pričakovalo že razvrščanje cvetnega prahu po barvi. Pri malčkih smo si ogledali tudi predstavo Čebelica moja prijateljica, okušali med in izvedli še mnogo dejavnosti, ki smo
Rekreacijska liga v športnem streljanju z zračno puško v organizaciji mozirskega strelskega društva se je začela prejšnji petek. Poleg že tradicionalnih strelcev iz zgornjesavinjskih strelskih društev sta se letos pridružili še ekipi SD Šoštanj in SD Šaleška dolina.
Prvi tekmovalni krog je postregel z izenačeno konkurenco. V posamični konkurenci je nekoliko izstopal večkratni zmagovalec lige Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, ki
jih nadgradili v skupinah starejših otrok.
Otroci drugega starostnega obdobja so temo »čebele in med« obravnavali skozi daljše časovno obdobje in vsa pestra ter raznolika področja dejavnosti: podrobneje so raziskovali različne čebelnjake v bližnji okolici; izdelovali lutke naše avtohtone čebele - kranjske sivke in oblikovali panjske končnice. Z zanimanjem so spoznali delo in pripomočke čebelarja.
Posebej zanimiva je bila za otroke sestava čebelje družine in vloga njenih članov, kar smo uprizorili skozi »ples čebel«. Ker otroci radi pojejo, so se naučili tudi pesem o čebeli. Seveda pa je otroke najbolj pritegnilo, ko so preko vseh čutil spoznavali lastnosti in pomen raz-
je zadel 174 krogov od 200 možnih. Ostali strelci niso zaostali veliko, saj je drugouvrščeni Milan Horvat dosegel 170 krogov, 13 strelcev pa se je zgostilo okoli dosežkov med 169 in 160 krogov. Nastopilo je kar 25 strelcev v posamični konkurenci, ki so formirali 10 ekip, med katerimi sta skupaj na vrhu SD Gornji Grad 2 in SD Mozirje 1 z doseženimi 502 krogi od 600 možnih.
Roman Mežnar
ličnih čebeljih izdelkov, predvsem okušanje različnih vrst medu. Tako je že tradicionalni slovenski zajtrk na koncu predstavljal najslajšo izkušnjo.
Vse strokovne delavke vrtca Mozirje se trudimo, da naše najmlajše že v vrtcu seznanjamo z nara-
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ob tradicionalnem slovenskem zajtrku na tržišču predstavila blagovno znamko Anzej Panzej. Med prvimi so se z njo spoznali na lučki šoli šolarji in otroci iz vrtca. Ta blagovna znamka združuje izdelke manjših, za enkrat samo treh slovenskih pekov. Izdelki so ročno izdelani, iz slovenskih sestavin, s poudarkom na slovenski moki. Izdelki morajo biti pridelani in izdelani na naravi in ljudem prijazen način, pot pa mora biti v celoti sledljiva. Kruh so spekli v pekarni Rednak, ki se je priključila tej blagovni znamki.
Najmlajši so ob tej priložnosti prejeli pobarvanke in se naučili nagajivo pesmico o Anzeju, starejši so prejeli zloženke, kjer je predsta-
voslovnimi vsebinami bližnje okolice, katere predstavljajo konkretno, spodbudno učno okolje. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam omogočili in popestrili tradicionalni slovenski zajtrk, še posebej Čebelarski družini Mozirje.
Jožica Ermenc in Nataša Vrabič
vljen pomen pekovskih izdelkov iz slovenskih sestavin. V jedilnici šole so učenci lahko opazovali razstavo o čebelah in kruhu, ki so jo pripravili učenci podaljšanega bivanja z mentorico Jožico Podkraj-nik. »Otroci so bili z zajtrkom zadovoljni in verjamemo, da znajo ceniti domačo in zdravo hrano, ki zagotavlja kakovosten in zdrav način življenja,« je povedala ravnateljica Andreja Urh.
Učenci in otroci iz vrtca so pili mleko s kmetije Janeza Rosca v Strmcu, jedli med, ki ga je podaril lučki čebelar Anton Kumer, in maslo, ki so ga izdelali na Plodrovi kmetiji v Solčavi. Tradicionalni zajtrk so obogatili tudi z jabolki, ki jih je dostavila Kmetijska zadruga Šaleške doline.
Štefka Sem
STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Nova sezona strelske lige z novimi obrazi
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE
Domači zajtrk z Anzejem Panzejem in ostalimi pridelki iz lokalnega okolja
Savinjske novice št. 48, 29. november 2013 21
Šport, Zahvale, Oglasi
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Konec nastopov v pokalu, še brez poraza v prvenstvu
Po težkem gostovanju in porazu na Polzeli pri prvoligaših Hop-sih v 4. krogu pokala Spar je članska ekipa Nazarij v soboto v 5. krogu 4. SKL vzhod 1 še petič zapored zmagala. Gledalci v nazarski športni dvorani so do konca trepetali za zmago nad Posavjem iz Sevnice. Končni rezultat je bil tesen: 86:85. Že v ponedeljek so odigrali povratno tekmo pokala in izgubili proti favoritom.
Sobota je postregla z borbeno in napeto tekmo, ki se je odločala v sami končnici. Slabi dve minuti pred koncem so gostje imeli prednost 80:84, a je domača obramba povsem zaprla poti do svojega koša, Miha Čmer je dosegel šest točk zapored. Gostujoči košarkarji so imeli napad za izenačenje, vendar so po prekršku domačinov zadeli le en prosti met in zgrešili met z razdalje, zmaga pa je ostala doma.
Nazarski igralci so že v ponedeljek odigrali povratno tekmo proti Hopsom s Polzele. Prvoligaš je na tekmi 26. novembra pokazal razliko v kakovosti, saj je bil rezultat 108:67 v korist Polzelanov. Na povratni tekmi so si nazarski navijači ogledali več kot dostojen boj svojih ljubljencev proti prvoligašu, ki je bil boljši z 58:70.
Jutri Nazarčani začenjajo s povratnimi tekmami proti Vojniku, ki je letos klonil samo proti njim in zaseda drugo mesto na lestvici.
Roman Mežnar
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
Nazarje : Posavje Sevnica 86:85 (19:22, 32:19, 16:22, 19:22)
5. krog: Vojnik : Ptuj 86:60, Nazarje : Posavje Sevnica 86:85, Vrani Vransko : Bistrica 71:74.
Lestvica po 5. krogu: 1. Nazarje 10, 2. Vojnik 9, 3. Bistrica 8, 4. Posavje Sevnica 7, 5. Vrani Vransko 6, 6. Ptuj 5.
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Polovičen izkupiček zadnjih tekem
Mozirske odbojkarice so pod trenersko taktirko Davida Skoka dva tedna nazaj gostovale v Mislinji, od koder so se vrnile z tremi točkami. Manj športne sreče in zbranosti so pokazale zadnjo soboto na domačem parketu proti ekipi ŽOK AC Pr-stec Ptuj.
V Mislinji so izgubile samo prvi niz, in še tega na razliko. Končni rezultat je bil tako 3:1, kar je pomenilo, da so vknjižile nove tri prvenstvene točke.
Hud boj se je obetal preteklo soboto, ko so na parket Športne dvorane Mozirje prihajale gostje s Ptu-
ZAHVALA
Veliko prekmalu nas je zapustila naša
Jožica WEISS
po domače Tinčkova Joža iz Spodnjih Kraš 1942-2013
Zadrečko dolino, s katero zdaj postajata eno, je imela zelo rada in dolina ji je ljubezen vračala z lepoto. Bilo pa je še veliko več. Kljub veliki žalosti smo veseli, da je bila mama Joža v tako prijaznem spominu vseh, ki ste se z nami poslovili od nje in ki ste nas prišli tolažit - sorodnikov, prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev. Ne bomo se mogli dovolj zahvaliti sosedom za izjemno pomoč v trenutkih, ko je bilo najtežje. Hvala gasilcem, pevcem, čebelarjem, predstavnikom krajevne skupnosti ter gasilskim, upokojenskim in invalidskim praporščakom. Tudi v zadnjih tednih je bila njej in nam v oporo prim. dr. Beatrika Končan Vračko.
Vsem najlepša hvala.
Mož Peter, hči Renata z Damjanom in sin Peter z Manco, vnuki Klarica, Urban, Pavli in Miha ter brat Toni Levar z družino v Avstraliji
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
ww w_ p o cj ro fc> morana.si
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Dve zmagi za priključek vodilnim na lestvici
ja. Rešpekta domačinke proti dobro uigrani ptujski ekipi niso pokazale in so se ves čas dobro upirale. Na trenutke so jim celo ušle za kakšno točko, kaj več kot to pa niso zmogle. Kljub pogostim menjavam in minutam odmora Skoku ni uspelo najti zmagovalne formule, da bi njegove varovanke gostjam odvzele kakšen niz. Poraz je bil tako gladkih 3:0 za Ptujčanke. Kljub temu porazu so Mozirjanke ostale trdno na koncu zgornjega dela lestvice, na petem mestu, že to soboto pa odhajajo na Prevalje.
Benjamin Kanjir
Ekipa OK KLS Ljubno je v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah dosegla dve pomembni zmagi z ekipama Aliansa II in Braslov-če II. Najprej so ljubenske igralke v petem krogu tekmovanja gostovale v Šempetru, kjer so zmagale s 3:1 (16:25; 25:15; 28:26; 25:21).
V šestem krogu, tekma je bila odigrana med tednom, je na Ljubnem ob Savinji gostovala ekipa Braslovč II. Igralke KLS Ljubno so skozi celotno tekmo odlično izvajale začetne udarce in s tem popolnoma onemogočile gostujoče igralke in zasluženo zmagale. Končni rezultat 3:1 (21:25; 25:16; 25:19; 25:19) je ekipo KLS-a po 6. kro-
gih zavihtel na tretje mesto 3. DOL center.
S tekmovanjem so nadaljevale tudi starejše deklice. Turnir je potekal v Preboldu, kjer so v prvi tekmi mlade igralke KLS Ljubno premagale ekipo Prebolda z rezultatom 2:0 (25:9; 25:17), v drugi tekmi pa so po odlični igri premagale tudi favorizirano ekipo iz Prevalj z rezultat 2:1 (13:25; 25:14; 15:10) in so s štirimi zmagami in dvema porazoma na tretjem mestu v tej kategoriji. Manj uspešne so bile igralke male odbojke, ki so nastopile na turnirju v Zrečah, kjer so morale priznati premoč ekipama Zreč in Alianse.
Franjo Atelšek
22 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	VLOMIL IN UKRADEL SMUČI
Golte: V času med 28. oktobrom in 25. novembrom, ko je bilo dejanje odkrito, je bilo vlomljeno v počitniški apartma na Golteh. Storilec je najverjetneje s silo telesa vlomil v kletni prostor, od koder je ukradel par smuči.
•	POSKUS VLOMA V TRGOVINO
Gornji Grad: 28. novembra ob 3.35 uri sta neznana storilca skušala vlomiti v trgovino, ki je v spodnjih prostorih oškodovančeve stanovanjske hiše v Gornjem Gradu. Ko je zaslišal ropot, je oškodovanec odšel na teraso in s tem neznana storilca pregnal, da sta odstopila od namere in se z vozilom s kraja odpeljala. Na vratih, ki sta jih poškodovala, je nastala materialna škoda v višini okoli 300 evrov.
•	HITROST BOTROVALA PROMETNI NESREČI
Ljubija: 29. novembra ob 17.25 uri je na regionalni cesti v Ljubiji prišlo do trčenja dveh osebnih vozil. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in Mozirje, ki so zavarovali kraj prometne nesreče, odklopili akumulatorja na vozilih, osvetlili kraj prometne nesreče, nudili pomoč policistom, z vpojnim sredstvom očistili razlite motorne tekočine po cestišču in pomagali vlečni službi pri nalaganju vozil. Vzrok nesreče je bila neprilagojena hitrost.
— ■ mii-ijiujt a 'ji
aFotodokumentaci'
»M
•	S HIŠE UKRADEL ŽLEBOVE
Nazarje: V noči na 30. november je neznani storilec s stanovanjske hiše v Nazarjah ukradel enajst metrov bakrenih odtočnih cevi. Nastala je materialna škoda v višini okoli 250 evrov.
•	UČENCU UKRADEN MOBILNI TELEFON
Nazarje: Na policijsko postajo se je 30. novembra zglasil občan in prijavil tatvino mobitela, ki je bil njegovemu sinu 28. novembra ukraden v OŠ Nazarje. Mobilni telefon mu je bil odvzet iz šolske torbe v dopoldanskem času.
•	TATVINA ŽLEBOV
Mozirje: 1. decembra je občan obvestil policiste o tatvini bakrenih žlebov z vikenda na Cesti v Mozirski gaj. Tatvina je bila izvršena v času od 17. do 20. novembra. Materialna škoda znaša okoli 400 evrov.
•	ZAGORELO V POČITNIŠKO-STANOVANJSKEM OBJEKTU Radmirje: 2. decembra ob 23.15 uri je zagorelo ob dimniku v poči-
tniško-stanovanjskem objektu v Radmirju. Ogenj se je razširil na izolacijski material v stropu in steni. Gasilci PGD Radmirje, Okonina in Ljubno ob Savinji so zavarovali in razsvetlili območje, s pomočjo izo-lirnih dihalnih aparatov vstopili v objekt ter s termo kamero odkrili žarišče in določili obseg požara. Požar so pogasili, prostore prezračili in pregledali objekt. Nastala je gmotna škoda za okoli 2.000 evrov.
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir Mila Kačič
ZAHVALA
V teh hladnih novembrskih dneh se je tiho poslovila naša mama in stara mama
Veronika NADLUČNIK
roj. Zamernik 1.11.1933 - 19.11.1913
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala mamini sestri Miki in vsem njenim za nesebično pomoč in oporo.
Zahvaljujemo se gospodu Ferdinandu Luknarju in gospodu diako-nu Stanku za lepo opravljeno pogrebno mašo, pevkam, pogrebni službi Anubis in vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Slavko z družino ter vsi žalujoči
Beseda hvala je premalo zate mama: Za roke tvoje, ki so nas pestovale, za roke, ki so nas negovale in nam ljubezen vzgled dajale.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, stare mame in prababice
Marije PREK
Mavričeve mame 28.5.1915 - 23.11.2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam v tako velikem številu stali ob strani.
Zahvaljujemo se tudi duhovniku g. Belaku za obisk na domu ter lepo opravljen pogrebni obred skupaj z diakoni; pevcem za odpete pesmi, praporščakom, g. Jožetu Remšaku za besede slovesa, pogrebni službi Morana, pogrebcem ter vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
Savinjske novice št. 49, 6. december 2013 23
Za razvedrilo
Cvetke
SAVINJSKE NOVICE PRVIČ IZŠLE DVAKRAT
Čeprav tednik Savinjske novice izhaja redno in točno kot potniški vlak dol na Pak', se je zgodilo, da je prejšnji teden izšel kar dvakrat, in sicer v sredo in petek. Ta izjemen podvig ni bil na prvega aprila, temveč na navadno sredo, na dan za ofiranje glavnemu in odgovornemu uredniku Savinjskih novic mag. Franciju Kotniku, ki ga je naslednji dan že srečal Abraham. Uredniku ni preostalo drugega, kot da si je vzel čas in nekaj o sebi prebral celo na glas. Novice so bile le o njem in zaradi njega, sodelavke in sodelavci pa na 20 straneh še sploh niso napisali vsega.
MED PRVIMI BRALCI KNJIG, KI MU PRIDEJO V ROKE Mateja Ugovšek Lever, knjižničarka: »Uroš, ali vsako knjigo, ki jo oblikuješ, tudi prebereš?«
Uroš Kotnik, oblikovalec Savinjskih novic, knjig, brošur itd.: »Seveda, sploh če prihaja gradivo zanje na obroke in z zamudami.«
TAKO MRZLO, TAKO HUDO Ivo Tesovnik, amaterski igralec, povratnik na gornjegrajski oder: »Poslušaj, Jelka, takoj mi povej, kje je moj reklc, zunaj se je tako ohladilo, da še pingvini pijejo antifriz. Lepo povej, kam si ga dala. Tudi če si ga prismodila z likalnikom, se bova že lepo pomenila.«
Jelka Zagožen, amaterska igralka, povratnica na katerikoli oder: »Ivo, poslušaj. Sem ti že povedala, da sem nehala likati, da prihranimo na elektriki. Drugače pa ti nisem jaz kriva, da živiš v hribih, pa še na senčni strani za povrhu. Preseli se v Bočno, mi imamo še tako toplo, da že ta drugič orjemo krompir.«
24 Savinjske novice št. 49, 6. december 2013
Križanka, Napovednik
pohištvo in drugi predmet«. namenjeni za določen prosto«

SESTAVIL: PETER UDIR
AMERIŠKI IGRALEC (RACINO)
DOMOVANJE, BIVALIÊ4E
KUŽNA SNOV ZA BAKTERIOLOŠKO PREISKAVO
GLASBILO V OBLIKI KOTLA. PAVKA
SODNI TERMIN
ZVEZOA REPATCCA
REKREACIJSKA TELESNA DEJAVNOST
DARILO. POKLON
NARKOTIČNO SREDSTVO ZA KRATKOTRAJNO OMAMO
PATRICK EWING
MESTO V ZAHODNI FRANCIJI
RIMSKE BOSIMI E IZVIROV IN GOZDOV
MAJHNA. PREPROSTA HlSA. BAJTA
POLET, VNEMA
PRI st RIM.
13. OZ.15.CIAN V MESECU
IT. FILMSKI REŽISER (SERGIO)
ORODJE ZA KOPANJE
VELIKA KOLIČINA. MNOŽINA
IT. DRUŽINA IZDELOVALCEV GOOAL
SUMER. BOGINJA MATI
VEJA. OKROG KATERE SE OVIJA GRAH
NAPAD. NASKOK
DEL POSODE. NAMENJEN ZA DRŽANJE Z ROKAMI
AM. IGRALEC (ROBERT)
ME RAZA
RITEM
DELUJOČI VULKAN NA SICILIJI
ARALSKO JEZERO
BOLEZENSKA HUiiNA KOŽE
NOTARSKI URAD
Časovni
TERMIN
GLAVNO MESTO PERUJA
KDOR IZGANJA DIVJAD Z BRAKI
SEDMA ČRKA GRŠKE ABECEDE
ROMAN JNGARDEN
SIMBOL ZA MACH
STAROGRŠKI LIRIK
BOMBAŽNA TKANINA V PLATNEN! VEZAVI
DIRIGENTSKA PALICA
ZVEZNA DRŽAVA NA SKRAJNEM SEVEROZAHODU ZDA
Napovednik dogodkov	
Petek, 6. december	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Snežaki imajo najraje zimo
	ob 17.00. Strelišče v Mozirju Rekreativna strelska liga z zračno puško
	ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Literarni večer
	ob 18.00. Galerija Nazarje Odprtje razstave akad. slikarja Nikolaja Mašukova
Sobota, 7. december	ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Keleja (kadeti)
	ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vojnik
Nedelja, 8. december	ob 18.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Letni koncert okteta Mozirski koledniki z gosti
Sreda, 11. december	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Mihovo pismo
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Božičkovo pismo
Četrtek, 12. december	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Krtek Zlatko
	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Mihovo pismo
Slovarček:
ANAKREON - starogrški lirik; EVIPAN - narkotično sredstvo za kratkotrajno omamo; POITIERS - mesto v zahodni Franciji;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
MAMA, TROBA, ILUSTRATOR, ŠKRTA, TRST OTON, TOMI, ADVENTNI ČAS, ZVAR, REGENT, EMBRIO, MAŽA, TARA, RUPA, KNUTA, ADELA, GAJBA, KRK, NOŽ, GARCIA, PRUT, ANABOLiK, STREME, LAN ENI NA, KLEPAR
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 50. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 49, 6. december 2013 25
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	GEODETSKE STORITVE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; ter
◊	SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove in rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, pe-letni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊ KNJIGOVODSKI SERVIS EXACTE,
z 20-letno tradicijo, vam po ugodnih cenah natančno in ažurno opravi vsa potrebna dela in svetovanja za uspešno poslovanje s.p. ali d.o.o.; tel. 031/689-421 ali 05 915 7548.
Knjigovodski servis Tomi Černigoj s.p., Letuš 54 b, 3327 Šmartno ob Paki.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca bbp, 130 kg; gsm 031/759-955.
Prodam 3 bikce ls, lim., sr, za nadaljnjo rejo, stare cca 3 mesece; gsm 031/855-186. Prodam bikca sivca, starega 14 dni, in svežo svinjsko mast; gsm 041/942-169.
Prodam kravo za zakol, polovice ali četrtine ter domače želodce; tel. 584-44-52.
Prodam telico simentalko, staro 2 meseca; gsm 031/408-467. Prodam teličko limuzin, staro 2 tedna; gsm 041/986-125. Prodam kravo simentalko, pašno, brejo, 2 teleta; gsm 041/631-583. Prodam prašiče, 25 - 300 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520. Prašiče, težke od 25 do 100 kg ter bučno olje, prodam; gsm 041/445-315.
Prodam prašiče, mesnate pasme, krmljene z doma pridelano hrano; gsm 041/619-372 Fišar. Prodam mesnate prašiče, 150 - 200 kg; možna dostava; gsm 041/561-893.
Prodam prašiče, različne teže, z dostavo na dom; gsm 041/637241.
Prodam zajce za zakol ali pleme; tel. 583-20-73.
Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1l/12 eur; gsm 051/366-133.
Domače ocvirke in krvavice prodam; gsm 051/357-683. Prodam goveje meso (registriran razsek doma); gsm 041/216481.
Prodam leseno vrtno garnituro -miza + 2 klopi (kostanj, hrast), d. = 210 cm; gsm 070/315-653.
Prodam nerabljen, 70-litrski mešalec za meso ali testo; gsm 041/254-417.
Prodam mesoreznico 22, s trofa-znim motorjem; gsm 040/543561.
Prodam brestove, češnjeve in hru-škove deske; gsm 041/852-608. Prodam termoakumulacijsko peč 4 kW, cena 35 eur; gsm 031/642353.
Prodam smuči elan, 140 cm, palice in pancerje št. 36; gsm 031/319-784.
Prodam odlično ohranjene traktorske verige 28-12,4 za 160 eur; gsm 031/620-272. Električni vitel, 6 t, prodam; gsm 031/776-736.
DRUGO - KUPIM
Kupim štedilnik na trda goriva; tel. 584-51-21.
Kupim večje število smrek in jelk, primerne za božično okraševanje; gsm 031/842-209. Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, v kakršnemkoli stanju, kupim; gsm 031/736-727.
DRUGO - PODARIM - IŠČEM
Podarim barvni tv sony trinitron, diagonala 69 cm; gsm 070/228481.
Prosim, če mi kdo podari elep-tični trenažer - sobno kolo; gsm 031/346-145.
DELO - IŠČEM
Mlajša upokojenka iščem kakršnokoli delo; gsm 070/512-867.
NEPREMIČNINE
Zemljišče za vrt oddam ob Cesti na Vrhe, Mozirje; gsm 041/650-151. V najem vzamem kmetijo ali pa hlev; gsm 041/365-057.
OSEBNI STIKI
Podjetnik z otrokom, bolno materjo, rabi zvesto žensko brez otrok, do 44 let; gsm 041/552-344.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520.
DRUGO - PRODAM
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
6 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013
i
V	današnji rubriki Stilski izziv vam predstavljamo Faniko Bogdan iz Okonine, katero je na izziv prijavil njen partner, zato je bilo presenečenje ob našem povabilu še večje.
Frizerka Urška Zorin je gospe njene dolge rjave lase precej skrajšala, jih posvetlila in rahlo na-kodrala. Vizažistka Natalija Plankl je Fanikine lepe oči poudarila s črnozlatimi toni, ki so se lepo podali k novi barvi las ter usta obarvala z nežno rjavkasto šminko.
V	trgovini BazarR je Nina B. Felicijan za novo podobo izzivalke izbrala hlače in plašč primerna za uživanje v lepih zimskih dneh ter vse skupaj popestrila še z modnimi dodatki.
Kakšna je nova podoba gospe Fanike Bogdan, pa si oglejte na fotografijah fotografinje Urške Hrastnik.
Novo leto se bliža, to je čas za nove podvige in izzive, mogoče tudi stilske. Zato ne čakajte in se hitro prijavite v našo in vašo rubriko Stilski izziv.
bozorhf
Savinjske novice št. 49, 6. december 2013 27
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_

Poštnina
platanü
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Teiefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
g O Z
_	tu
S S-ro
-i ^ — 3
Ž* sr ■
™ 7ÇL
tu a. 3 u
Nt
-I
m
S ä-
i" « O"
§= S =i h
t ž n TL " 3
ti Cl
? 3
Ol Q
o -O
S1 c
n t/i
1- bi H
¿— m
3 %
% s
=r û
0	i. (K n
1	3" L4 3
o
< Q1
a*
ü "o
S- O ? "g
=. -tí
£ ï :: g-
m 5	r-j
^ „	if
S K	O
q - C.	vi rr
£ &	S
5 ?	S
5	&	3
S. §	m
g I	CL
6	=	S
s ¿	=
3 t	ïï.
°	O
3 I	< ^ £
P Lft
m S
S 5
3	Û
^	5
G	^
ü	3
Q
-e
3 d
O fi M
s'a.
S ni 3 3
Q U
tí
âft
c m » <
ff 6J
|9l
S" 5" (/i
q
e — t 3
it
3
O <
=t = X£
—■' tj TT
S
T
2 - Ñ<
g.
fi ri 2 3
„ w
£ 5 sr
-n. cl rî
a h o.
I |1
o 'S- (U
aj
= 8.3.
D	C
CU	creí
O n<	o a
D	
•	o
TT	i/i
O	
	N
	ÛJ
LA >
<
CJ -ï O
ne D
LA m w
z
§f n E.