46. številka Ljubljana, v soboto 25. febrnvarja XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan we*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 ki*. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po ."» kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. „Narodni Dom" vstaja! Kakor je našim čitateljem znano, razpisuje odbor za zgradbo .Narodnega Doma" v Ljubljani javeo natečaj za načrte društvenega poslopja. S tem je stopila zadeva „Narodnega Duma" v odločilno, in Bkorej zadnjo dobo in menda ga ui rodoljuba, ki bi iz dna svoje duše ne pozdravljal tega toliko zaželje-nega in važnega Stadija — vsaj ni dvomiti več, da se de letos jame graditi v beli Ljubljani palača, namenjena presveti naroda slovenskega ia zidana od Čistega domoljubja njegovih sinov! V očigled temu pomenljivemu dogodku v skromni povestniei nagega roda je pač umestno, da se nekoliko ozremo nazaj na najvažnejše momente, ki so spremljali idejo »Narodnega Diinia" od njene zibelke pa do današnjega dne, in da nacrtamo slovenskemu svetu v glavnih potezah one vodilne nazore, ki so bili merodajni upravnemu odboru, ko je razpisaval javen natečaj za projekte društvene Liše. Koncem I. 1878 se je zbralo krog pokojnega dra. viteza Janeza BI eiwe is a večje število Ljubljanskih in vnanjih rodoljubov, ki so se jeli posvetovati o zgradbi »Narodnega Doma" v Ljubljani. Dne 2. decembra 1H78 so sklenili osnovati posebno društvo v ta namen in volili predsednikom osnoval-nega odbora dra. Janeza Bleivveisa. Nameravali so s podpisovanjem deležev dobiti potrebno svoto ter izdali dnć 7. januvarja 1879 prvi oklic do slovenskih rodoljubov, v katerem razlagajo pomen ,Narodnega Doma" in vabijo na kupovanje delnic. Vsaka delnica se je glasila na 1000 gld., deleži pa naj bi se plačevali v teku dveh let v osmih obrokih po 125 gld. A ta prvi poziv na imovite slovenske domoljube je imel le malo vspeba; ideja „Narodnoga Doma" jela je usahnuvati in bati se je bilo, da zgine popolnoma iz površja. Po dveletnem prestanku in spanji pa se je z novo, elementarno silo zopet oživela. Osnoval se je začasni odbor, napravila so se nova pravila in predložila vladi v potrdilo dne 20. decembra 1881. leta. Po teh statutih je imelo društvo dokaj širšo podlago, nego po prvotnem načrtu. Posebno važno je določilo, da po izvršeni zgradbi in po poplaćanih dolgeh „Narodni Dom" postane lastnina „Matice Slovenske", in sicer s pogoji, da se ne bode zgradba nikdar odteznla v pravilih izreče- nemu namenu in da Matica polovico dohodkov obrne za ustanove dijakom, pisateljem in umetnikom. Društvena pravilu pa kmalo niso vseskozi ugajala in treba jih je bilo vnovič nekoliko spremeniti, osobito pa znižati deležne svote na 100 gld. ter tudi pre-drugačiti amortizacijski načrt. Nova pravila so po stala veljavna z dnem 10. aprila 1885. Od tedaj deluje društvo na podlagi teh pravil. Upravni odbor je marljivo in neprestano razmotrivši sredstva za nabiranje prostovoljnih doneskov, za agitacijo in pouk o namerah „ Narodnega Doma", za pridobitev deležnikov itd. Odnovala se je efektna loterija, ki je dala obilnega posla, a žal primerno le malo dobička (14 000 gld.). Poleg loterije se je tudi pri raznih drugih prilikah nabiralo daril za društvo. Vsi kraji slovenske domovine so doprinašali Žrtve. „Ni bilo godu, svatovščine, semnja", da bi se ne bil vzdignil kak rodoljub in nabiral narodnega davka za projektirano zgradbo. Nič manj nego 322 različnih krajev se je udeležilo do Bedaj nabiranja za „Narodni Dom". Na Gorenjskem smo našteli 45 tacih mest, trgov in vasij, na Notranjskem 41, na Dolenjskem 49, na Štajerskem 37, na Primorskem 39, na Koroškem 15; celo mej brati Čehi smo dobili 63 nabirališč. Ostali doneski so prišli iz Hrvatske, iz Bosne in Hercegovine, iz Laškega, iz Rumunije in daljne Amerike — povsodi, kamor je zanesla osoda slovenska navdušena srca, so se ogrevali za „Narodni Dom" in pošiljali svoje prispevke upravnemu odboru. Poleg tega se je od mlajših rodoljubov v Ljubljani osnovala „krajcarska družba" in pričela svojo agitacijo s krajcarBkimi in deset-krajcarskimi knjižicami. V malih letih je nabrala nad 8000 gld. in je izročila glavnemu odboru. Tako se je množila svota prostovoljnih doneskov od leta do leta. Ko se je društvo pričelo, je imelo koncem 1. 1882 9000 gld. nabranega denarja, a i. 1888 že skorej 51.000 gld.! V novejšem času je nabiran;e prostovoljnih doneskov nekoliko opešalo, kajti mnogo-stranski narodni davek, nova narodna vprašanja in nove potrebe dele in cepijo skromne sile naše. Z .to pa so se spominjali lega narodnega podjetja v svojih oporokah blagi rodoljubi, izmej katerih nam je v prvi vrsti omeniti preblagega Frana Kotnika. In tako ima danes društvo približno 90 000 gld. premoženja — svota, ki je v primeri s številom slo- venskega naroda in njegovim materijalnim položajem uprav velikanska, čudovita ! Mej nabiranjem je upravni odbor vedno pazil na primerne prostore in skušal dobiti v last stav-bišče, ki bi zadoščalo zahtevam projektirane zgradbe. Tu so se javljale posebne težave, ki so znane vsa komu, kdor pozna lokalne razmere kranjske stolice, ki nima obilice Belišč za take namene. Želja po skupnem narodnem zbirališči pa je postajala od dne* do dno večja, posebno odkar je Ljubljanska čitalnica zapustila .svojo mnogoletno prostore in se preselila v hišo brez dvorane, brez restavracije. Tedaj je storil upravni odbor s svojim energičnim predsednikom drom. Karlom vitez Bleiweisom odločilni korak. Sklical je občni zbor in mu predlagal, da se zida „Narodni Dom" v začetku Tivolskega drevoreda, naBproti novemu deželnemu gledališču in koncem vrta vojaške bolnice in vojnega oskrbovališča. Ta prostor je jako ugoden za društvene namene. Nahaja se poleg nove tržaške coste, katero obdaja cela vrsta najlepših novih hiš in pri njem se začenja krasno šetališče, kamor posebno poleti vre* cela Ljubljana. Občni zbor je pritrdil odborovemu predlogu, mesto Ljubljansko je kot lastnik izbranega selišča dovolilo v prodajo njegovo za ceno 5000 gld. — in tedaj je bila odločena osoda „Narodnega Doma". Izven upravnega odbora je bil izbran ožji odbor, ki je izdelal vse potrebne priprave za javen natečaj, katerega sino minole dni čitali v naših listih. Upravni odbor je po nasveth omenjenega pododbora sklenil, da se imajo v društveni hiši prirediti prostori za nastopna narodna društva: a) za „Čitalnieo", b) za .Matico Slovensko", c) za telovadno društvo „Sokol", d) za „Dramatično društvo" in t) za razua druga društva, ako bodo projektantom ostajali primerni prostori. Glavno društvo je „0 i t a 1 n i c a" , ki dobi krasno dvorano, najmanj 250 veliko (to je zdatno večjo, kakor je bila v stari „ČJitalniei") z dvema garderobama ia vrbu tega še manjšo dvorano, kakih 100 m3 obsežno. Za navadne društvene svrhe se imajo „Čitalnici" preskrbeti 2 bralni sobi za dame in gospode, jedno sobo za biljard in 2 igralni sobi, ki naj bodo krog dvorane tako razvrščene, da se za časa veselic ž njo vred porabijo. LISTEK. Iz lunojasnih nočij. (Nocturua; češki spisal Jakob Arbes.) III. Po snežni planjavi. Sever se je zameial z ledenima ustnima, V svetlobeli obleki praznuje zimska noč svoj prvi praznik . . . Polna luna. In v ti jasni, dnevu podobni noči teko lahke sani ob gozdu po ukrajinski planjavi. Nočni mir moti samo igravo cinkanje zvončkov, temni peket bujnih konj, stokajoče in vzdihujoče Škripanje sani, v dalji pa včasih zahrešči vran, katerega goni glad za sanmi. Sani teko — z vibro tekmujoč teko . . . Zdaj v polmraku golih, sneženih dreves, zdaj v polnem srebrosvitu lune. V saneh je postaren vlastelin — poleg njega bleda devojka, katero je na pol zmrznjeno našel v Bnegu ne daleč od mesta. Kdo bi ne dvignil nežnega kmetskega popka? Vzel jo je k sebi v svoje saui, zavil v svoj kožuh, s svojim telesom ju varuje vihre . . . Zmrzla devojka je še vedno brez zavesti. Oči so zaprte; polni, vabljivi ustni sta na pol odprti, sladki dih se spreminja v lahek par. Vlastelin sanja in misli. V njegovi duši, katero razburja sladka nežnost, vrsti ho slika za sliko . . . Vidi bo že v duhu domu v zatišni in topli sobi — vidi otrpneli popek oživljati se — sliši zvonko-sladki njen glasek — Čuti Žgoči njen dih na svojem lici . . . Nehote se stiska k devojki. Nikdo ni temu priča nego Btarikav sluga, ki poganja za saumi konje v dir in se včasih skloui niže k sanem. Sluga ne Banja, Čelo gubć; mračna vzdorovi-tost mu seva iz očij. Duša mu je hladna, trezna in le včasih švigne skozi njeno temo ledeni blisek trpkega spomina--- Dolgo dirjajo — z vihro tekmujoč dirjajo — Vlastelin naposled od dolge vožnje utrujen drema — devojka je še vedno brez zavesti — samo sluga bedi in vidi, kaj se okrog njega godi... A]! v tem se je uajedenkrat prikazala poleg sani gozdna zver . . . Zavrtevši se v brzem teku dirja tik konj, s krvoželjnim očesom preži na sani zdaj spredaj, zdaj z boka. Sani pa dirjajo kakor vihra dalje . . . Zdaj v polmraku golih, sneženih dreves, zdaj v polnem Brebrosvitu lune. Končno se zver od teka utrudi — zavije, da se kri tesćda v telesu — s strašnim krikom izbudi gospoda iz spanja. Ozrl se je na okrog. Vidi zver, kako dirjaje poleg konj z lačnim pogledom preži zdaj z boka, zdaj spredaj na sani. Vzravnal se je in obrnil nazaj k Blugi. „Pobij zveri" veli. „Nimam orožja, gospod!" odgovori temno sluga in švrkne z dolgim bičem, da bi hropeče, penaste konje pognal v besen dir. Toda zver preži s krviželjnim očesom zdaj poleg konj, zdaj poleg sanij, zdaj z boka, zdaj spredaj na izbrani plen v saneh. Vlastelin je v zadregi ... Iz joči j mu arše" bliski jeze . . . Vidi pogin, a sveta ne ve" . . . Najedenkrat mu je šinila v dušo rešilna misel. Ha/Ji« vesti. * (Ruski dijaki v Berolinu.) Izmej zaprtih ruskih diiakov izgnala jih pruska policija Sest. Dubili so ukaz, da v 48 urah ustavijo prusko ozemlje. * (Hniui'-iev s po ni m u i k. ) Te doi imel je v Dli^ellorfu odbor za Hoiofiov spomenik aejo. Sklenilo ■* te, da se protestuje proti znanemu odloku o osiiv um zastopa DttsKeldorfakHga. Ako bi to nič ne pomagalo, bode se odbor pečal z vprašanjem, se M ne ;.ostavi spomenik kje drugod, oa primer v Frankfurtu ob Majuu * (Kolora v B ud i ni p ešt i) je preuebala popolnoma, ker že deset dnij ni bilo nobenega novega »lučaja v ogorski prestolnici. * (Zlato in arehro v fotografiji.) Po statističnih podatkih, ki ho se nabrali' v /!."!iu;enih državah ameriških, potrosi se vsako leto za fotogra-fovaujo />i 350 000 frankov /.Jata iu srebra. * (T e I o f o o i č n i ca ho p in.) Vodstvo lokal nega telefona v Budimpešti zaČeMo je izdajati tele-foničdi ČBRopift, ki ima dozda; kakib 250 tiafočuikov. Proti plačilu 1 giri. 50 kr. uu mot»ee dobi vsak naročnik v svoje ntaoovanie napeljano žico, na kateri sta dve mah školjki. Na znamenje dene naročnik te školiki na ušesa in čuje novice, katere h ■ Črtajo v uredništvu telefoničnega časopisa ves dan v ma-djarskem in nemškem jeziku. Isto tako se naznanjajo telefnničiio vsi važrteji dogodki v mestu. Telegrami »Slovenskemu Narodu1 Dunaj 24. februvarja. Finančnega ministra dra. Steinbacha včerajšnje pojasnilo glede" gaffških razmer ni zadovoljilo vsega kluba, zlasti Jaworski in njega fralčcija sta skrajno nezadovoljna. Dunaj 24. februvarja. Cesar obiskal vojvodo in nadvojvodinjo Parmsko in princezinjo Marijo Lujizo in ostal tara pol ure. Liberce 24. februvarja. Kmetske občine Liberške volile državnim poslancem liberalnega načelnika okrajnega zastopa Angstena. Beligrad 24. februvarja1. Pri občinskih volitvah t Aleksincu propadli radikalni kandidati. Rim 24. februvarja. Bivši upravitelj romanske banke Tahlongo izročil je preiskovalnemu sodniku zapis 'k vseh parlamentarcev, od njega podkupljenih. Rim 24. februvarja. Policija zaprla 27 nevarnih anarhistov. stev.42. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.5i9. V soboto, dne 25. februvarja 1803. V tretji* : CAVALLERIA RUSTICANA. (Kmet s ko viteštvo.) Opera v jcdnem dejanju, uglashil Pictro MaBC.a^ni. Besede spisala O. Targioni-Tozzetti in G. Menaaci. Kapelnik gosp. Fr. Gerbič. Režiser gosp. Joh. Nolli. V cerkvenem (boru po|e Is prijJMsuoatl oddelek l»t-\»Uci;ii ibura „CilaHbeue Mutl».*'". Noil kostumi. " V začetku: Burka v jednom dejanju. Češki spisal dr. Joa. Stolba. Preložil Borštnik. Režiser g. Ignacij Borfitnik. Začetek točno ub «,,8 uri, kunec ub 10. uri zvečer. 1 ) I: i IIIII I i« " 11« » llriLŠlvii. Pri predstavi svira godba slavnega domačega peapolka baron Kuhu fit. 17. Parterni sedeži I. do III. vrste I gld. '20 kr. Parterni se-deži IV. do XI. vrsto 1 gld. Balkonski sedeti I. vrste 1 %u\. Balkonski sedeži H. in III. vrsto 70 kr. Galerijski sedeži I. vrste fiO kr. Ostalo vrsto 40 kr. UBtopnina v lože 70 kr. Parterna stojišča 60 kr. Dijaške ustopnico 30 kr. Galerijska stoj fića 20 kr. Sodeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šolorbnrgxoe ulice, 1 I in pri blagajni. Prihodnja predstava bode v Četrtek, dne 2. marca 1898. 1. Blagajnica ae odpre ob 7. nrl ivsoer. Umrli so v l^uliljujii: 21. februvarja: Elizabeta Urbauija, kuharica, 55 let, Sodarbka sttfea fit. 2, jetika 22. februvarja : Munju Račić, kajžarjeva bči 6»/, l«ta, llovoa Bt. 27, jetika. — Blaž lirovat, m v na t olj na e, kr. pripravnici, 61 let, liesljota cest« 8t. 10, otipnjenje srca. 13. februvarja: Julija Mm trni«-, hišna poseetniea, 82 let, Spitalike ulice At 6, kap. V d o t o I u i bolnici: 20. februvarja* Jane* Jeras, 6 evljar, 33 let, meningitis. — Katarina Karlin, gostija, 80 let, 'marasuma somlis. 21. februvarja : Jakob Zupan, delavec, 65 let, srčna hiba. — Mariju Lavtar, dekla, 21 let, logar. — Luolja Marn, gostija, 70 let. •mamurnu« acmlis. ' V v o j a ft k i bolnici: 21. februvarja : Mihajl Ronner, deftelobrambovec, 33 let, kap. if Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri uri v mm. 23. febr. 7. zjutraj 2. po pni. 9. zvečer 7lft"0 mm. i 20*3 ffn. 723 2 aa 2 0° G 6-0° C 0-0° C si. vzh. si. sev. si. sev. obl obl. jasno 0 10 mm dežja. Srednja temperatura 2 7 , za 2*8" nad normalom. včeraj Papirna renta.....gld. 99" 16 ZD"o.xxaosls«a. borza dne 24 februvarin t. I. danes — gld. 991r> — , 9885 — , 117;7u — „ 10025 — , 99n_ — 33370 — . 121-3?» 98 75 118 05 lOCrnO 987 — 331 75 121-3*» Srebrna renta /lata rentft .... .">"' marčna renta Akcije narodne banke Kreditne, akcije . , Lordon ..... Srebro....... „ —'— — „ — •— 'Napol......... 9 64»/, — „ 965 C. kr. cekini..... „ 569 — „ 669 Nemške marke .... - 5930 — „ 5935 •470 afŽSvfle srečke Iz 1. 1854 . 260 gld. 147 gld. 60 kr. Državne srečke iz L 1864 . . 100 „ 199 „ „ Ogerska zlata renta 4°/0 ...... 116 Ogeraka papirna renta 5%..... — Dunava rftg. srečke' 50/0 . . . 100 gld. 132 Zeralj. č. avstr. 4» .//" zlati zast. listi . 120 Kreditne srečke......100 gld. 195 Rndolfove srečke..... 10 „ 24 Akcije anglo-avst. banke . . . 200 „ 157 Tramway-diušt. velj. 170 gld. a. v. . . . 250 Vsem onim p. n. gospodom, ki so se me spominali o priliki Najvišjega odlikovanja, izrekam najtoplejšo zahvalo. Vzlasti se zahva- ta Ijujem prečastiti duhovščini, c kr. uradništvu, $ meščanstvu Črnomlja in Metlike, učtteljstvu, % c. kr. žandarmeriji, c. kr. finančni straži, po- 2 žarni brambi, vsem zastopanim oboinam, kraj- i nim Šolskim svetom in društvom, ter sploh vsem udeležencem in osnovateljem banketa. Črnomelj, dne 21. februvarja 1893. ,j m 05 75 75 60 50 Zahvala. Tužnim srcem se zahvaljujem vsem onim, kateri bo mojo prerj ubijeno in nepozabno soprogo, oziroma mater, gospo Antonijo Juvančič k zadnjemu počitku spremili, posebno pa čaBtiti dubovščiui. goapodom c. kr. uradnikom, prespo-fitovaidm gospodom meščanom, slavni požarni brtmbi, vrlim gospodom pevcem slavne Idrijske čitaluice in Bluvnega- delavskega druitva za gin-ljivo nagrobnice, vseoj darovateljem krasnih vencev in vHcm drugim prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč dolli.k pogrebu, kakor tudi vsem onim. ki so mojo preljubo rajnko moj boleznijo obiskavali in tudi mene povodom bridke nje jjurabe tolažili; vsem tem izrokam tem potom naj-Hrćnejfio zahvalo iu Bog jim plati btotero! V fdriji, dnč 23. fobnivarja 1893 (213) Anton Juvanelč, krčmar in tnea>tr. Cenik:!' ;,i- pofiiljajo zastonj in frankovani. Največja zaloga mm Wšb JAN. JAX P 1 I Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. Nlake cene. — 1'Rodno pt»eevMH|e nav obroke. — Mtnrl Biroji se tauie-n|nv»Jo. — Popravki «e |: xider»|<> hitro, dobro In (13) eueno. (130^) J. dONTINI jtr^vina s k^ngi^anu in papirjem v Ljub^ftni priporoča ter ima v zalogi: 4'lni|»ermMu-ov«* pesmi, brofi. 90 kr., elegantno vezane z-zlatitn obresomil gld. 70 kr. Godeevoki kateklaem, 20 kr.. po pošti 23 kr. *ftl|fvl Jabk, 21 kr.. po pofiti 27 kr. ' K«rtthlHrtka t**r *a, roman grofa'L. N. Tolstega , 40 kr., p*»' poš ■(.' Rusko pru\vo0la«n|e ta uceie »e, poslovenil doktor Jenko, 12 kr., po pošti 14 kr. Koračnica sedemnajste polkovnlje (Siebeehner Re* giiut'ntsmarsch), za glaBovir, dvoručno fl'1 kr., četvero- ročno 75 kr. KuNke pesni iz repertoarja rusko pevske družine Nm> dine St«v)««*atcV 1 *š Parma — Venec nloveaskili pesnlj ta glasovir, 90 kr. Venec slovenskih pesni}, za citre sestavil Meši če k. 70 kr. (219-1) CJrjImm ravnateljstvo avstrjlit ielezDic. Izvod iz voznega reda -velfsL-vnegrst od 1. olctolorst 3_S©2. Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi označeni so v srednjeevropskem < asu. Odhod iz IJubijane (juž. kol.). Ob 6. nrl 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. url 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iuomost, Paiiz, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Egor, Fram-ovo vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetteu. Prihod v LI ubijano (juž. kol.). Ob 7. nrl 10 min. zjutraj osebni vlak z Duuaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov; Karlovih varov, 'Eger, Marijinih varov, Phsnja, Budejevio, Solnograda, Linc.a, Ischlja, Lfubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 4. nrl 56 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, LjubtiH. Beljaka, Celovca, Frauzensfeste, Pontablja, Tibiža. Ob 0. nrl 37 min. zvečer oBebni vlak z Duuaja, Ljubua, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod ls Izubijane (drž. kol). Ob 7. nrl 15 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. 10 „ popoludne v Kamnik. ,, 7. m OO m zvečer v Kamnik. Prihod v IJubijano (drž. kol.) Ob 6. nrl 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 00 „ do pol ud ne iz Kamnika. ,, 6. dO ,, zvečer iz Kamnika. Sreduje-evropski čas je krajnemu času v Ljubi lani za 2 minuto naprej. (12—41} m Podpisana izpolnujeta žalostno dolžnost ter naznanjata, da je blagorodna gospa JULIJA MATERNE R0J. EGER okrajnega, zdravnika vdova, hišna in zemljfščpa posestnjca prejemši sv. zakramente za umirajoče, po kratki in mučni bolezni, v 82. letu dobe svoje, danes ob 1. uri popćludne izdihnila svojo blago dušo. Fozemeljski ostanki drage pokojnice bodo v soboto dne 25. februvarja t 1. popoludne ob 41/*- uri v hiši žalosti, Spitalske \ilice št. 5, blagoslovljeni ter na pokopališče k sv. Krištofu preneseni in tam v 'rodbinsko rakev k večnemu počitku položeni. "x Svete 'zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. Podpisana priporočava blago pokojnico v časten spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dne 23. februvarja 1893. (216)| Klein in Kovač sodru/.nika tiskarne in kamenopisedne naslednika Egerjeva. IZđaJMtJlj In ddgčvorbi UfMfllftrToTfp "Tt6*11 i. Laatuiua in tisk „Narodno Tiskarne*. \ „Maticu Slovenska" dobi jedno piaarno in 2 sobi za knjigarno in zalogo knjig, telovadnemu društvu „Sokol" pa se zgradi velika telovadnica z vsaj 400ms talne ploskve, jedoa soba za pisarno, 1 soba za predtelovadce, prostor za garderobo in orodje ter kopelj, katara je običajna [tri modernih telovadnicah. „Sokolova" telovadnica bode porahna tudi za velike ljudske shode, veselice, maskarade itd. ter bode zgrajena tako, da se lahko popolnoma sprazne zs te namene. „Dramatično društvo" se bode nastanilo v 2 do 3 sobah, kakor bode ravno prilika nanesla in kakor bodo zahtevale njegove potrebe. Poleg društvenih prostorov naj ima „Narodni Dom" primerno restavracijo, ki bode služila društvom za časa veselic in sploh Ljubljanskemu in ptuiemu občinstvu; gostilno, ki naj postane zopet zbirališče vseh rodoljubnih krogov, kakor je bila svoje dni čitalnična restavracija ognjišče, ki je družilo in vabilo prijatelje it mesta in dežele. Da je vrh naštetih lokalov še prirediti primernih stanovanj za gostilničarja, ktavurnarja itd. je samo ob sebi umevno. Zgradbo je projektirati resno, brez nepotrebnega in preobloženega nakita; troški ne smejo presegati 150.000 gld. Načrte je poslati do 15. aprila t. 1. upravnemu odboru, ki jih bode izročil veščakom v presojo in obdarovanje. Prvo darilo znaša 1200 kron, drogo pa 800 kron. — Že se je oglasilo nad 40 arhitektov za izdelovanje projekta in ni dvoma, da dobi odbor v obilici krasnega gradiva, ki bode porok, da s • bode zidala palača po vseh zakonih umetnosti, uku-m in solidnoati, po vseh zahtevah praktične porabe in po najnovejših skušnjah moderne tehnike. Ako Bog da in sreča junačka, začelo se bode z gradjenjem sredi letošnjega poletja in odbor upa, da bode letos poslopje dozidano do vrha iu spravljeno pod streho. Drugo pomlad se začne notranja in vuanja olepšava in v jeseni I. 1894. stal bode „Narodni Doni* dovršen ter pripravljen, da sprejme narodno občinstvo v svoje krasne hrame! Tako se ima torej uresničiti rodoljubna želja, ki že toliko 1- t pronicuje dejanje in nehanje zavednega naroda, ki je navduševala uajblažje sine njegove. Pač krije mnogo onih mož, ki so se prvi ogrevali zanjo, že hladna gomila, a seme, ki so ga sejali, poganja sedaj ter hoče roditi sad, katerega jim ni bilo dano uživati. Njihovi nasledniki stojimo pred začetkom zgradbe in se radujemo ob njenem porodil. A Če tudi vstaja iz tal, skrbi še niso pri kraji — denarna sredstva so še vedno nezadostna; več nego tretinjo kapitala bode treba še zbrati in dobiti, prt dno bode „Narodni Dom" povsem spolnjeval svoj blagi, v pravilih označeni namen za probudo slovenskega roda. Upravni odbor bode še moral stopiti pred zavedne rojake in vnovič prositi nj hove pomoti. Trdno pa upa pri tem, da njegov glaa ne pade ua nerodovitna tla, sedaj, ko se zgradba skoraj že pričenja in pozneje, ko se bode kamen za kamenom dvigal kvišku, kot vidni znak uaše požrtovalnusti in odborove vztrajnosti, morajo zginiti zadnji dvomi in zadnja mlačnost. „Narodni Dom" je osigurjen iu sveta dolžnost vsa-cega rodoljuba je, da dela še naprej zaaj, kolikor mu dopuščajo moči, da mu utrjuje stare prijatelje in pr dobiva novih. Potem bode Še le uarodno ve- Steguivši se mahuil je ne obotavljajo bo s peBtjo po slugi, da bi ga z jednim udarcem treščil zverini v plen. Toda sluga Be je ognil, spustil vajeti — gospod pa pada opotekši se sam iz san i j .... Ni še padel, že zadira krvoželjna zver cvileč ostre kremplje v telo . . . Konji so Be zarezgetavši vzpeli; toda takoj dirjajo zopet naprej . . . Zaman se sluga trudi ujeti vajeti — usoda gospodova ga vender teži ... Ali konji dirjajo — kakor tekmujoč z vihro — ob gozdu po snežni planjavi .... Dolgo dirjajo . . . Zdaj v polmraku golih, snežnih dreves, zdaj v polnem ertbrosvitu lune . . . Nočni mir moti samo igravo cinkanje zvončkov, temni peket penastih, hropečih konj, stokajoče in vzdihajoče škripanje sanij. O zveri in vranu ni niti sledu . . . Stoprav z utrujenostjo bujnih konj neha se divja in strušna vožnja. Ko pa sluga dviga otrpneli popek iz sauij, vidi da je njegova hči — na smrt bleda ... V. W. selje pravo, potem se hočejo spolniti besede, s katerimi je v zadevi „Narodnega Doma" navduševal nesmrtni Janez Bleiweis rojake svoje v že omenjenem oklicu z dne" 7. januvsrija 1. 1879: „. . . , da naj pripomorejo postaviti krasen spomenik naše narodne sam osvesti in našega narodnega prebujenja, sporni* nek, ki bode naše potomce še izpodbu-j a 1 k delu, ki jim bode dejan s k dokaz, kaj premore složno delovanje, trdna volja in hvalevredna p o Ž r t o -valnost za narod in domovino vnetih mož". Državni zbor. Na Diniaji, 24. februvarja. Razprava o budgetnem provizoriju je bila vele-zanimiva, Izvestni krogi so sicer hoteli preprečiti veliko politično debato, a m se jim posrečilo. Prvi govornik, posl. dr. Kaizl, kritikoval je zadnjo naredbo predsednika najvišjemu sodišču in dokazal nje svojevoljnost in nezakonitost, zajedno pa primerno ožigosal sedanji sistem. Malorus Roman-č u k ironiziral je prav srečno vladni program. Za tema dvema govornikoma povzel je besedo dr. Ivlvard Gregr, jeden najodličnejših govornikov. »Gregr se le bolj poredkoma oglaša, ali kadar govori, vselej uzbuja največje zanimanje. Tudi danes je bila vsaka beseda sunek v srce sedanjega sistema, močan udarec, katerega vlada ne bo tako hitro prebolela. To je pravi husitski duh, in kadar bo navdajal tudi nas, tedaj sele bodemo mogli reči, da smo res prebujeni. Gregra je krepko in duhovito podpiral Herold. Nemška poslanca Plener in Rus s sta se trudila, govoriti kolikor moči zmerno. Očividno je bila to le gola binavščina, a vredno je zabeležiti vsaj to, da sta marsikaj priznala, česar bi Nemci še pred par leti ne bili pripozuali za ves svet. Po navadnih formalnostih prestopila je zbornica na dnevni red in nadaljevala razpravo o budgetnem provizoriju. Posl. dr. Kaizl se spomni slavnosti Jaroslava Vrchlickega in o tej priliki izdane brošure prof. Alberta, kateri trdi, da je sedaj zastalo napredovanje češkega naroda. Krive so tega zastanka forme političnega življenja. Najvišje sodišče imenovalo je naš jezik v posebnem ukazu tuj jezik. Kakov utis je to naredilo, je viditi iz energičnih protestov. Naredba je imela efekt, kateri je naravnost revoluci-jonaren. To je dokaz, kako sodijo na Dnnaji naš jezik in to pravniki, od katerih bi kaj takega ne bilo pričakovati. Naredba je bila nekorektna, vzlic temu pa se ni razveljavila. Pravosodni minister se ni ojunačil za drugega nič, kakor za nekoliko go-vorčkov. Ravnopravnost ni samo praktičnega pomena ampak za narod častna reč, za vlado pa bi morala biti stvar, od katere je zavisen notranji mir v državi. Kadar bo rešeno jezikovno vprašanje, se bo lahko dogovoriti o ustavnih formah države. Grof Taaffe bi rad dosegel, da bi se jezikovno vprašanje pri uradih ne zmatralo za narodno, ampak samo za administrativno stvar. To je bureaukratično stališče, pri katerem so pravi : Češki jezik, nemški jezik, alizarin črnilo, anilin črnilo, to je vse jedno. Tega stališča ne priznava nobena narodna stranka. Po določbi cesarskega patenta iz 1. 1850, mora imeti pečat najvišjega sodišča latinski nadpis, taktično pa se porablja pečat z nemškim nadpisom. Patent, cesarski zakon, je imel namen določiti, naj se na pečatu izrazi, da najvišje sodišče ni nemšk, ampak avstrijsk tribunal. Če zahteva pravosodni minister, naj stavimo pozitivne predloge, mu odgovarjam: Mi se sklicujemo na veljavne zakone in ni nam treba predlagati novih oblik zanje. Če pa hoče nekaj novega, mu predložim narodnostni zakon iz dobe Hohenwartove. Plener je nekoč trdil, da so možje, kateri hočejo ohraniti Avstriji staro moč in slavo, samo mej njegovimi pristaši. Ta nazor vlada vse naše javno življenje, a taki Avstriji se bomo upirali z vso silo. Vlada trobi v taisti rog in nam očita protiavstrijstvo, kar ni ne praktično, ne pametno, ne pravično. Posl. Romančuk primerja vladni program mrtvorojenemu otroku. Vlada ne žaluje nič posebno po tem otroku, da le še mati živi. Posebno mlada sicer ni več, a vender je pričakovati, da bo še kaj rodila. V konfesijonalnih vprašanjih obeča vlada aktivno delavnost, v narodnostnih pa zahteva status quo. Govornik so bavi na to z izseljevanjem malo-ruskih kmetov in zahteva zanje pomoči. Posl. dr. Gregr prosi dovoljenja, govoriti o vladnem krpanju večine. Vsebina te politične komedije je znana. Grof Taaffe bi rad tri nasprotne si stranke spravil pod svoj klobuk in sicer na ta način, da bi te stranke o vseh važnih in vitalnih interesih svojih volilcev pitagorejično molčale in to molčanje se imenuje — vkupni program. Mej drugimi sredstvi porabila je vlada v to svrhn tudi Najvišjo sankcijo. Tu neha šala, ker Najvišje sankcije ni zlorabljati za politične komedije. V programu je tudi citati točko, da je dualizem definitivna oblika države. To je kinešk nazor. Država je živ organizem. Ta rase in se veča, se postara in pogine Državnik ima nalogo uzdržati državo krepko in zdravo ter jo varovati prezgodnje ali silovite smrti. S sedanjimi sredstvi, z germanizacijo in centralizmom in s sedanjo ustavo ne bo Avstrije ohraniti zdrave in le težko jo bo sploh še ohraniti. Sodim, da sedanja organizacija ne samo ni stalna, ampak da se bo še večkrat premenila in končno postala federalistična. Čim prej se to zgodi, tem bolje. Jedro programa je, da prizadete stranke obljubijo molčati o državnopravnih, političnih in narodnih vprašanjih. Na ta unikum si grof Taaffe ne bo vzel patenta, ker ga ne bo posnemal nihče na svetu. Ako volilci nimajo državnopravnih in narodnih želja, potom je programova določba nepotrebna, ako pa jo imajo, potem greše dotični poslanci zoper sveto svojo dolžnost, ker so bili poslani sem, da zagovarjajo želje svojih volilcev, ne pa da o njih molče. Da soglašajo s to vladno tirjatvijo levičarji in Poljaki, temu se ne čudim ; siti so tako, da so lahko nekaj časa mude pri prebavljanju. Slovenci in klerikalci bodo najbrž morali še dolgo in še mnogo govoriti v tem parlamentu, prodno se bodo približali svojemu cilju, a najmanj je bilo pričakovati soglasja mej vlado in češkimi veleposestniki ter moravskimi Čehi in se tudi res ni doseglo. Mladočohov ni nihče povabil in to je zanje laskavo, ker je grof Taaffe s tem priznal, da ve, da v take namene Mlado-čehov ni pridobiti. Dokler ne določite v opravilniku, da v zbornici ni smeti govoriti opravičilih tirjatvah naroda češkega, dotlej bomo o teh govorili, če pa nam ne bo dovoljeno govoriti, si bodemo drugače pomagali. V vsej državi vihra srdit boj, vse hrepeni po odrešenju iz teh neznosnih razmer. Na vsem svetu ni države, kjer so ne jeden, ampak vsi narodi nezadovoljni in se čutijo nesrečne. To je žalostna signatura naše države. Vlada je kriva v toliko, ker ničesar ne stori, da bi temu odpomogla. Kriva je sedanja ustava, ker ima smoter, centrali-zovati tostransko polovico monarhije in v njej zagotoviti nemškemu elementu hegemonijo nad ne-nemškimi rodovi. Madjari so bili vsekako pametnejši od cehov, vsaj češko državno pravo je isto toliko vredno, kakor ogrsko. Čehi le niso imeli dobrih državnikov in črnožolto avstrijstvo jim je prešlo preveč v kri in meso. Da so Cehi ustopili kdaj v državni zbor, to je bila največja hiba, katero so mogli storiti. Trideset let se trudi narod, da otrese s sebe posledice tega koraka, a še doslej se mu to ni posrečilo. V Avstriji je zoper čehe vse dovoljeno, zanje niso v veljavi ne pravo, ne zakon, ne morala, ne pravičnost. (Posl. Spinčič: Za Hrvate in Slovence tudi ne!) Češki narod ni nikdar priznal sedanjo ustave in je ne bo. On sovraži to ustavo, katera se ni prikupila niti Slovencem, niti Hrvatom, niti Poljakom. Levica je ž njo zadovoljna, a ona ni merodajna, ker eksistira le vsled skrajno nepravičnega volilskega reda in tudi ne zastopa vsega nemškega naroda. Uvfidite pravičen volilski red in levica izgine iz parlamenta. Le ustava, katera soglaša s prepričanjem narodov, more hiti priznana. Cehom se očita, da se hočejo ločiti od države. To je hudobno obrekovanje Čehi se drže pogodeb in niso zoper državo, pač pa so federalisti. To je tragična usoda avstrijske države, da pritiska, izsesava, odbija in uničuje ravno tiste narode, katere v interesu svoje moči in svojoga obstanka najbolj potrebuje. Avstrija je kakor kralj Lear ; zavrgla je naj-zvestejšo svojo hčer — češki narod. Načelnik poljskega kluba je očital Mladočehora, da delajo sedanji vladi opozicijo. Poljaki so lahko vladni privrženci ker je ni stranke, da bi imela od vladne naklonjenosti več dobička, kakor Poljaki. Dočim smo mi dobivali drobtinice, nosili so Poljaki svoje pridobitve kar v koših domov. Mi zahtevamo svoje državno pravo in ako kriče centralisti „nikdar!" nam to nič ijffi^r Dalje v prilugi. '"f&m Priloga ..Slovenskemu Naroda" fet. 46, dne 25. fehrnvarja 1893. ne imponira. Kolikokrat so že najmočnejši faktorji rekli: „nikdar!" in pozneje vender pohlevno odnehali. Zakaj se protivijo Nemci državnemu pravu češkemu, ko vedo, da bi imele v samostojni Češki liberalne stranke velikansko večino, Nemci se boje, da bi jih počehili. Kdo misli na to? Že večkrat smo jim dali belo polo, naj zapišejo svoje pogoje, in zapisali so punktacije. Nemci se ne morejo znebiti domišljave fikcije, da so boljši od nas. Prepir mej narodi je samo reakciji v korist. Nemci, zlasti severni Nemci so prepirljivi, zato nimajo ni jednega prijatelja. Govori se, da vnanja politika zahteva, da se tlačijo nenemški narodi. To je istina, a to je tudi žalostno znamenje za stališče, katero zavzema Avstrija v trojni zvezi. Ker bi bile razmere v Be-rolmu drugačne, Če bi se nenemški narodi v Avstriji ne tlačili, zato se morajo ti tlačiti. Prišlo je že tako daleč, da nomški cesar vodilnega državnika avstrijskega ali prezira ali odlikuje, vse po tem, kako tlači nenemške narode. In potem se čudite da so Čehi nasprotniki trojni zvezi. Čehi gledajo to, kar se godi v državnem zboru, ravnodušno in hladno; čimbolj propada državni zbor, toliko bolje. Če se tudi sestavi parlamentarna večina, nas to ne moti. Propadla bode, ker ne bo naravna. Mirno stoječ za utrdbo češkega državnega prava gledamo mirno in čakamo. (Vinarno odobravanje.) Posl. dr. Plener povdarja, da jo tendenca Gregrovemu govoru boj zoper sedanjo ustavo in priznava, da odpora češkega naroda ni lahko premagati, da treba vto veliko politično modrosti in popustnosti. Sedanjajustava je bolj v zmislu avtonomije dežel, kakor februvarska ustava. Kdor pogleda na Češko vidi, da je vzlic sedanji ustavi zadnjih 15 let v materi-jelnem oziru izdatno napredovala. Avstrijski Nemci hočejo, da bodi Avstrija mogočna država, dočim se drugi narodi za to ne menijo. Vodilna misel sedanji ustavi je Bvoboda, če pa ta ni v veljavi, je tega kriva vlada, ker teh idej ne uveljavi. Češki Nemci ne marajo o češki državi ničesar vedeti, ker se boje za svojo narodnost. Vzlic vsemu boju se vidi, kako vse stranke hrepene po končni rešitvi narodnostnega vprašanja. Punktacije so v to prvi korak. Dokler so bili Čehi v neugodni poziciji, so zahtevali to, kar hočejo sedaj Nemci. Vzlic temu in vzlic hudemu boju se je nadejati, da pride končno do porazumljenja. Posl. dr. Herold povđarja, da so češki poslanci prišli I. 187'J. v državni zbor v nadi, da do-ženejo in dosežejo ravnopravnost. Plener trdi, da bi se v samostojni Češki morali počehiti vsi Nemci. To jo nepravično očitanje in želeti je le, da bi se češkim manjšinam v nemških krajih tako dobro godilo, kakor se godi nemški manjšini v Pragi. Plener je napredoval. Sedaj priznava, da je boj mej narodnostimi škodljiv. To spoznanje naj ima praktične posledice. Nemci zahtevajo v punktacijah teritorijalno razdelitev češke kronovine. Kar zahtevajo Nemci za svoj narod, to in nič druzega zahtevajo Čehi za se. Navidezno jo bil Plenerjev govor zmeren, a samo navidezno, ker treba z dejanji pokazati pristnost mišljenja in pomagati do tistega zaže-Ijenega sporazumljenja, katero bo v korist narodom in državi. Posl. dr. Huss povdarja, da vladni program ni bil vzprejet in da vladi tudi ni mnogo na tem ležeče, da mu pripomore do veljave, sicer bi ne molčala trdovratno. Obžalovati je, da je Gregr govoril o ustavi tako zanifljivo, ker ustava, če ni za stoletja, je pa vsaj za desetletja. Govornik priznava opravičenost tirjatve, da naj bodo na Češkem, v okrajih, kjer žive tudi Nenenici, uradniki zmožni češkega jezika, uvažuje velikansko napredovanje naroda češkega in poživlja češke poslance, naj delujejo za celokupno državo, če že ni mogoče, da so samostalni. Poročevalec posl- S z o z e panovvski priporoča predlogo, katero vzprejme zbornica v drugem in tretjem čitanju. Posl. Muth predlaga konec seje, čemur zbornica pritrdi. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. ftlutrauie dežele. V Ljubljani, 25 februvarja. Taaffe. Ministerski predsednik grof Ta u iT' praznuje danes svoj 6 0. rojstni dan in skoro vsi listi porabljajo to priliko, da zabavajo svoje Čitatelje a primernimi razmišljevanji o grofa Taaffea delovauju in nehanju. Uradni in poluradni listi proslavljao grofa Tai'ti -a kot največjega državnika naše dobe, kot genialnega moža, kateri jedini more voditi upravo naše državne polovice, dočim ga drugi ponižujejo, Češ, da je preoakromen talentič. kateremu je slepa sreča pomogla, da se je vzdržal na krmilu. Resnica utegne tudi tu biti v sredi. Grof Taaffe ni tisti veliki državnik, kakor ga popisujejo njemu udani listi, niti tisti nespretni politični šarlatan, kakeršnim ga zina-trajo njegovi zakleti nasprotniki, on je političen realist premeten nad vse in v svojih sredstvih malo izbiri cen. Vodilna ideja njegovi politiki je nemški centralizem in zanj je storil več kakor vsa čistokrvna liheralnonemška ministerstva. Če je tu in tam vrgel Slovanom kako kost, da so jo glodali nekaj čaBa, storil je to le, da jim je na drugi Htrani še več vzel — Kot človeku želimo grofu TaahVu, da hi še dolgo užival sladkosti] življenja, v svojem interesu pa Želimo, da bi jih užival — procul oegotiis. Češka pritožba. Mt-Btoi Bvet Praški, v katerem imajo Staročehi večino, poslal je državnozborskemu klubu mlado-češk h poslancev rezko pritožbo gle :•• izvrševanju ravnopravnosti pri državuih uradih, proBeč naj klub to zadevo h pravi v parlamentu v razgovor. Mestni svet toži bridko, kako svojevoljno in žaljivo postopajo državni uradi, zlasti zato, ker nimajo nikakih principijelnih, za vse slučaje veljavuih navodil. Vsled tega bo posamoe korporacije vedno od slučaja do slučaja primorane, pritoževati se, da ubranijo ravnopravnost. Skrbeti je torej, da Be to kršenje osnovnega zakona o ravnopravnosti ne bo nadaljevalo, da se i/posluje sistematično varstvo, kar je le mogoče, ako se izda splošuo navodilo. — Mladočeški klub bavil se bode te dni s tem vprašanjem in potem stopil v dogovor z drugimi češkimi frakcijami. Naša vojska. Vsako leto, kadar se bliža doba, ko zborujeta delegaciji, se čujejo razni glasovi o naši vojski. Tako tudi sedaj. Letos bs že dlje časa govori o uvedbi dveletnega vojaškega službovanja in 1« ker se ta stvar v nemškem državnem zboru — vedno merodajnem za naše razmere — še ni rešil«, utihnilo je nekoliko dotično govorjenje. Vojna uprava pa se s to namero resno in temeljito bavi, sosebno ker bi z uvedbo dveletnega vojaškega služhovauja treba bilo novi i velikih troškov. Vojna uprava m'Bli namreč pomnožiti mirovno stanje vojske ter število p osam ni h kardel in le v to, da se vsaj nekoliko zmanjšajo troški, bi s« uvedlo dveletno službovanje. Mej pogoje za uspeh te rt forme šteje vojna uprava tudi šole za podčastnike, kjer bi si ti imeli posebno temeljito prisvojiti znanje nemškega jezika Kako čudno, da naša vlada vsako stvar tako obrne, da dobi Slovanom neprijazno lice. V tem ima neko posebno spretnost. Po. nemčevalni zavodi za podčastnike imajo naibrž namen obuditi nove simpatije za vojsko, učinek pa bi bil lavno nasproten Sieer pa še vedno upamo, da bodo poslanci preprečili pomnož tev vojake, ker je to predraga in nepotrebna stvar. Italija in trojna »veza, Breztaktnost Dunajskih članov bratovščine sv. Mihaela je rodila prav neugodne posledice. Italijani so silno srditi in znano je, kaka je debata v italijanski zbornici in kako slabo je zadovoljilo vladno pojasnilo interpelante. Sedaj se obračajo zoper trozvezo tudi taki italijanski listi, kateri so jo doslej sodili še precej prijazno. Rimska „Patria" prinaša članek, v katerem pozivlje italijansko vlado, naj izstopi iz trojno zveze ali pa naj vsaj odpove pogodbo, skleneno z Avstrijo in v to naj ji bo povod hujskanje avstrijskih klerikalcev. — Ta članek uzbuja toliko večjo pozornost, ker je inspiriran od vladi udane frakcijo italijanskih radikalcev. Priprave za srbske volitve. Čudne reči se čujejo iz Srbije. Znani radikalni vodja K a ti o pripoveduje v glasilu radikalne stranko, v „Odjeku", da so nekateri liberalci najeli morilce, da bi njega umorili. On je to naznanil ministru notranjih rečij, kateri pa ni ničesar storil, da se kaznujejo dotični liberalci. To ilustrira srbske razmere kaj slabo in kaže, kako se liberalci pripravljajo za volitve v skupščino. Z druge strani očitajo liberalni listi radikalni stranki, da operira s tujimi novci, z ruskimi rublji in z groši Karagjorgjevičev in da na skrivnem deli mej radikalne volilce revolverje in drugo orožje. Kako se bodo po teh pripravah vršile volitve, je lahko domnevati. Panamska afera. Zaradi podkupovanja poslancev in javnih funkcionarjev ukrenilo je sodišče na predlog preiskovalnega sodnika in zastopnika generalne prokura-ture, da je zoper bivša upravitelja panamske družbe Gharlesa Lessepsa in Foutanea ter zoper bivšega poslanca Sausleroisa dvigniti obtožbo ter jo postaviti pred porotno sodišče. Obtoženci bo bo zoper ta ukrep pritožili na knsncijBko sodišče, katero je pa pritožbo zavrglo. V kratkem se torej začne pred porotnikom serija obravnav, katere bodo raz krile podkupljivost mnogih doslej uglednih in upliv nih mož. Dopisi. Iz 4 ni <» m Iju, dne 19. februvarja. [Izv. dop ] (PredpuBtna kronika.) Naša Čitalnica jela se je dramiti iz dolgega spanja, to svedoči letošnji predpust. Napravila nam je tri veselice. Dne 14 januvarija bil je plesni venček, dne 2. februvarja Vodnikova svečanost in dn6 11. februvarija maškerada. Vse tri bile so jako dobro obiskane. Obširneje mi je poročati o Vodnikovi svečanosti, ki je nas kar iznenadila, bodi si glede ukusa, kakor dovršenosti programa. Obsegala je osem točk, oziroma devet. Sedem točk obstajalo je iz petja in muzikalij na gosli in glasoviru. Slednje točke o mu-zikalijuh izvrševali so gospod pre Isednik sam, go-spica Jelica JerŠinovićeva in gosp. kapelnik Fran Padiera. Že ta imena so nam Bvedoki o dovršenoBti glasbe. Kakor muzikalni del, tako so se tudi pevske točke izvajale vse hvale vredno. Pohvalno se mi je izreči o vseh pevcih, sostbno pa o damah, ki so se kaj marljivo urile in v tako kratkem času dosegle jako lepe uspehe. Veliko zaslugo si je stekel gosp. predsednik, da je ustanovil čitalnični mešani zbor in ga v tako kratkem času svojega obstanka tako dobro izvežbal. Pohvaliti za trud ia požrtoval-nost mi je tudi gospico Jeršinovićsvo, ki je imeia dokaj truda z ženskim zborom in še drugače. Druga točka bila je alegoričen prizor: „Sanje" v spomin Valentina Vodnika, uprizoril gosp. Fran Šetina. Prizor sam na sebi je kratek, a upodobljen bil je tako dovršeno, da nas je kar očaral. Zatoraj vsa čast in priznanje gosp. uprizoritelju in gospej Hariog, ki v rodoljubji nikdar ne zaostane. Istotako vsem gospicam sodelovalkam, Rozaliii Clarici, Milki Spreizerjevi, Olgi Haring, Minki Urbančičevi ter Netki Miillerjevi. Bog Vam plati za Vaš trud in požrtovalnost I Po vsporedu bil je pleB do belega dne. Ta svečanost je pokazala, kaj Be zamore z združenimi močmi. Največje zasluge si je stekel gospod predsednik, ki neumorno deluje v procvit čitalnice. Svečanost počaBtilo je izven domače inteligencije mnogo gostov iz Vinice iu celo dva vnanja gg. duhovnika. Ob 6. uri zvečer bil je na mostu slovesen sprejem in pozdrav došlih gostov z mestno godbo in veliko množico občinstva. Od tu spremili smo jih z godbo na čelu v slavnostne prostore, kjer se je mej odmorom še napivalo na bratsko in domačo slogo. Le prekratka uam je bila noč. Dne" 11. t. m. bila je maškarada. Tudi ta večer bil je izvrstno obiskan Divili smo se ukusno opravljenim maskam v raznih narodnih, stanovskih in drugih nošah. Mej 10. iu 11. uro bil je komičen prizor: „Glasbe moč, ali kako seJakec ženi", umotvor gosp. predsednika samega, istotako uprizoritev. Da je gosp. predsednik pravi veščak v glasbi, smo vedeli, a ta večer smo še le spoznali, kaj da vse zua. Tudi Micika (gospodičina UrbančiČeva), ki jo ulogo dobro zvršila, bila je kaj dražeBtna. Potem je bil ples do ranega jutra. Pohvalno mi je omeuiti tndi točoe postrežbe, gosp. Ant. Lacknerja. Ponosna sme biti letos naša čitalnica na lepe uspehe, ki jih je imela. Le tako naprej! Geslo nam vedno bodi: „Sloga jači, a ueBloga tlači !" o Domače stvari. — (Klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev) v drž. zboru poslal je na-topno brzojavko sv. Očetu : Vrhovnemu duhovniku L?vu XIII. v Rimu. Povodom srečnega due, ko se ves katoliški svet v velikem veselji naudušeno raduje, zastopniki hrvatskega naroda zbrani v drž. zboru, navdani z najglobejira spoštovanjem in uda-noatjo, hrepene in ž^le, da Ti jeden od največjih Petrovih naslednikov, Ti blugonaklonjeni branitelj hrvatskega naroda in n|egovega liturgičnega jezika, kar preje v zdravji vidiš svobodno Kristovo zaroč-uieo. Klub neodvisnih hrvatskih iu slovenskih poslancev: Juraj B ankini, Nikola Dapar, Mato Lagioja, Virg lj J. Perč, VjekoBlav Spinčić. — (Chronique scandaleuse.) Nedavno priobčili smo „♦ xjmpli gratia" zgodovino jedne same udanostne izjave, namreč one občine Šmartinske, ker nam ne dostaje prostora, da bi govorili o „hura-bugu" VBake izjave posebej. Z dotičnim dopisom pa smo dregnili v pravo sršeuovo gnezdo. „Sloveuec" priobčil je zoper naš dopis nek oficijelen protest občinskega zastopa, ki pa sam mora priznati, da smo resnico pisali o neprostovoljnosti to izjave. Ponižni Priloga „Slovenskemn Narodn" St 46, dnž 25. februvarja 1892 ali stanarino 30 gld. Prošnje do 9. marca pri rudarskem vodstvu v Idriji. — Na Koroškem razpisane so učiteljske službe pri Jezeru, v Globa s niči, v Dobrli vesi, v Št. LipŠu in v Rnžni Bistrici. Za prve štiri zahteva so znanje slovenščine. — Pri S 1 o venjegrašk i posojilnici odda se služba kontrolorja z letno plačo 800 gld. Prošnje je uložiti do konca tega meseca. Razne vesti. * (Vsosokolski shod v Brnu.) MoravBko-Šlezka zaveza Sokolska priredi dne 18. julija v s e-sokolski shod v Brnu ter razpošilja že vabila vsem sokolskim društvom, da se v obilera številu udeleže tega sboda. Ta shod ojači in osveži delovanje morav8ko-šlezkih sokolskih društev, ob jed-nem pa bodi dokaz, kako se je razširila sokolska misel v narodu češkem in v vsem slovanBtvu Obilna udeležba sokolskih društev bode nov dokaz vzajemnosti slovanske, katero gojiti je posebno tudi naloga sokolstva. Imeli bodemo še priliko spregovoriti obširneje o tem shodu. * (Ladislav Zeleiiski) najznamenitejši sedaj živečih poljskih skladateljev, ravnatelj poljskega konservatorija v Krakovu, priredi v nedeljo 26. t. m. v veliki dvorani glasbene družbe na Du-naji svoj koncert. Začetek ob polu jedni uri popo-ludne. Za ta koncert naprošeno je slovansko pevsko društvo na Dunaji, da sodeluje. Pelo bode tri zbore skladateljeve se spremljevanjem orkestra c. kr. dvorne opere. Zelena k i se je uže dvakrat udeležil pevskih vaj in obakrat bil vzprejet z navdušenjem. Vodil je sam zbor in ni mogel ga prehvaliti radi dovršenega petja. * (Mascagni vBerolinu.) V dvorni open v Berolinu pela se je te dni Mascagnijeva »Ca-valleria rustičanau v dobrodelen namen. Diri-goval je skladatelj sam in mu je občinstvo priredilo burno ovacijo pri nastopu, po intermezzu in na konci opere. Sedemkrat se je moral Mascagni prikazati na odru. Cesar, cesarica in dedni princ Mei-ninški ploskali bo tudi prav živahno. Cesar pozval je Masoagnija v dvorno ložo in se dlje časa prav prisrčno razgovarjal ž njim. Rekel mu je, da ga srčno veseli, da vidi Mascagni a v Berolinu in da je velika čast za dvorno opero, da se je to moJBtersko delo predstavljalo pod osobnim vodstvom skladateljevim. * (Električne kočije.) V Berolinu vršile so se te dni poskušnje z električnimi kočijami s prav povoljnim uspehom. Voz ima samo tri kolesa in se pomika naprej prav hitro, tako da prevozi jedno miljo v 20 minutah. Pri tekmovalni vožnji električne kočije z navadno kočijo prve vrste prehitela je prva poslednjo že v nekaterib minutah prav izdatno. Nova električna kočija Be da s posebno pripravo takoj ustaviti in se prav hitro in točno izogne drugim vozovom ali na poti stoječim zaprekam. * (Dobro ime.) Ime „Henrik lbsen" pro uzročilo je te dni jako čuden prizor. Vodstvo gledališča v Stavangeru na Norveškem je dobilo izstopni telegram: „ ,Najemljem gledališče za jutri Naznanite v vseh listih: „Predavanje o modernih ženskah". Vstopnina dve kroni. — Henrik lbsen1 Na hip bili so razprodani vsi prostori iu veliko pričakovanje. Ko UBtopi v vodje pisarno mlad člo vek in se mu predstavi, padel je vodja z vseh ne bes, kajti mladenič ni prav nič bil podoben priča kovanemu slavnemu dramatiku. Kaj storiti? Gleda* iišče je bilo razprodano, vodja potisno torej svojega Ibseoa na oder. Komaj pa ;e predavatelj spregovo ril nekaj besed, nastal je grozen hrup v gledališči. Občinstvo zahtevalo je nazaj d.'tiar, ali pa pravega Ibsena. Policija morala je posredovsti in je zapiui predavatelja. Konečno pa so ga morali izpustiti iu mu izročiti tudi precej znaten dohodek večera, ka;ti izkazal se je, da se imenuje res Henrik lbsen in naznanjeno j« bilo tudi le predavanje Henrika Ib sena, brez vsacega dostavka, da bi to baš moral biti slavni pisatelj jednacega imena. Književnost. — „Vesna", mesečnik slovenskega dijaštva, prinaša v štev. 2. nastopno vsebino: Josephus: Menih, pesem; — Antoni n: Poslednji vitez Kolo vraški; — Radića Bleska: Spomini; — Dobro slav: Pod ložo; — Veritas: Volk und Heimat; — Danica: Zlobnost; — Glasnik;— Vestnik; — Književnost in umetnost. — „Matica Hrvatska" razposlala je že vsem članom za lani izdane knjige. Ako jih kdo ni dobil, naj se oglasi pri dotlčnem poverjeniku aH pa neposredno pri upravi „Matice Hrvatske" najkasneje do 25. marca t. 1. Kdor se do tedaj ne oglasi, izgubi pravico zahtevati lanske knjige. Ker je vsa zaloga Matičinih, za I. 1892. izdanih knjig razpo-slaua, se za lansko leto več člani ne vzprejemajo. Zajedno se opozarjajo vsi Matičarji, kateri za lansko leto še niso dopoalali društvenine, naj to blugovolo storiti najkasneje do 15. marca, poverjeniki pa naj čim prej dopošljejo imenike članov, ako tega Se tiso storili. Uprava „Matice Hrvatske". — „Viški boj." Napisao i priredio Petar Kuničić. Ilustrovann sa 52 slike. Tisak i naklada knjižare Lav. Hartmanna (Kugli & Dentsch) u Zagrebu. Ciena tvrdo uvezano sa omotom u bojama for. 140. — Ta lepa knjiga, ki ie ravnokar izšla, obseza 240 str in je okrašeua z mnogimi lepimi slikami otoka Visa, viškega boja in junukov, kateri so se v tej krvavi bitki proslavili. Delo je spisal znani in priljubljeni hrvatski pisatelj Pet. Kuničić. Po kratkem uvodu popisuje na kratko a korenito zgodovino otoka Visa do 1. 1866., potem pa popisuje na podlagi natančuih Stadij in zanesljivega materijala, slikovito in zabavno, ves boj pri Visu. To je doslej brez dvoma najpopolnejši popis te bitke. V dodatku natisnenih je nekoliko Upih pesmij, zloženih v j vo bitke pri Visu iu ondu udeleženih junakov. Ker je knjiga po vsebini in po obliki krasna in mikavna, jo toplo i>riporočamo. — „Duhovna besjeda". Rekao ju Ivna Ja ko v in a, župnik vinagorski, prigodom ustohtbe g. Mihovila Boseka, župniku Kunićkoga dne 2. listopada 1892 Zagreb, 1893 Tisak Dioničke Tiskare. Str. 27. Cena 15 kr. — „Glazba8. List za svjetovnu i crkvenu glazbu i dramatsku umjetnost. Urediuje prof. V. Novak. Tisak i naklada knjižare Lav. Hartmana (Kugii i Deutscb) u Zagrebu Cena za celo leto 3 gld. Novi ta list bo izhajal vsak mesec in pri" Difial rszprave o glasbi sploh, sosebno pa o narodni, studije o znamenitih giasbeuikin in glasbenih delih ter v VBaki številki sliko kakega znamenitega glasbenika. Nadalje prinašal bode list kritike o novih skadbah in muzikalnih spisih, o dramatičnih predstavah in vrb tega š<: v muzi-alni prilogi laglje in težjo kompozicije za klavir, gosli, orgije itd. Vsebina prvi številki je nastopna: Ivan pl Zaje ( sliko); — Oblik i sad rži na u glazbotvorinama; — Hrvatsko narodno kazalište; — Nove knjige i glazbo tvorine i hrv. pjev. društva; — Listak. — Muzi kalna priloga obsega tri skladbe: Roman M o ser: Ekloga; — A. Srijemac: Lepa Pava u kovilju spava; — Franjo Duga u: Preludij za oigulje. — „Techoick^ obzor", orgau spolku arehitektu a inžen^ru v kralovstvf Češkem, prinaša v št. 3. nastopno vsebino: Dum pro okresni v^bor ve Velvarech; — O -akoneeh vydanych ve prospčeh mistnich drah a o hmotne podpore statem jim poni v mite; — Zprava o patera mezinaiodnim sjezdu pro plavbu vnitrozemskou v Par i ži v. 1892; — Upraven! živDosti stavebnich; — Zpiavv stuvebnf; — Oznamovutel submissf Telegram . Slovenskemu Mare Gorica 24. februvarja. V današnji seji občinskega sveta naznanil župan, da se je ravnatelj tukajšnje realke obč. svet Schreiber odpovedal mandatu. Govori se, da zato, ker je v dež. šolskem svetu glasoval z a slovenske šole in se zbal posledic. Obč. svet. dr. V e-nutti interpeliral župana, če je res, da je dež. šolski svet naročil občini, da mora ustanoviti slovenske ljudske šole. Pri tej priliki je strahovito napadal italijanske poslance iz Pri morja, ker se v drž. zboru ni nihče oglasil zoper Spinčica in Laginjo. Zup n odgovoril na interpelacijo, da še ni uradoma obveščen o dež. šolskega sveta sklepu, da torej ne ve nič gotovega povedati. Dunaj 25. februvarja. Prihodnja seja go spodske zbornice določena za ponedeljek. Dunaj 25. februvarja. Deželni zbor konča! debato o premembi Dunajskega mestnega statuta. Glasovanje se vrši v ponedeljek. Dunaj 25. februvarja. Grofu Taaffea čestitali za 60. rojstni dan nadvojvodi Karol Ludovik in Albreht, skoro vsi višji krogi, vsi člani poljskega in ILohenvvartovega kluba in podpredsednik državnega zbora Chlumeckv. Mnogi člani nemške levice oddali svoje vizitnice, j R in 25. februvarja. Preiskava dognala, da znaša deficit pri romanski banki 42 milijo- i nov lir, pri sicilijanski banki 6 milijonov, pri ' neapeljski banki 13 milijonov in pri narodni j banki 2 milijona. Preiskava še ni dognana. Vlada je sestavila posebno enketo, kateri je I izdelati načrt za preinembo bančnega zakona. Pariz 25. februvarja. Senat volil s 148 j glasovi Julesa Ferrvja predsednikom. Proti i kandidat Magnin dobil saino 26 glasov. Od | danih je bilo 249 glasov. i Narodnogospodarske stvari. Kaj pomeni padanje obrestne mere? Spisal Vaso Petrifiić. Kakor človeška roka s stroji in knkor svet, ki dajo prvotna sredstva za plodonosno delovanje, tako je kapital v obliki denarja, tretji element ali faktor, kateri faktorji sodelujejo skupno pri proizvodih vrednostnih dober, po katerih — poleg etičnih močeh, sega in bode vselej segal naš človeški rod. Ti gospodarski elementi ne morejo posamezno ali razdrljeni ničesar storiti ter so prisiljeni, podpirati vzajemno, delo, združeno z denarjem, producira veliko več in zasluži veliko več, — posebno ako ima na razpolaganje delo množečih strojev, — ni go samo, ali s pripomočjo poljedelstva, torej pri-pada kapitalu jeden del dobička pri vseh podjetjih. On je prepotreben za toliko časa, dokler se ne pomnoži v toliki razmeri, da bi bil zastonj, kakor voda ali zrak. Ali posedovatelji teh treh gospodarskih elementov, verujoč v svojo posamezno ustvariteljno moč in nezaslednjoč njih organičnik zvez, prepirajo se mejsobno na življenje in smrt, — poslužujejo se proz ,tu., katere razume samo stro- kovnjak. Ker tacih strokovnjakov poman j kuje, zmedli so se pojmi neprizadetih ali neinteresovanih, vender pa odločujočih krogov v taki meri, da jim jo v okom priti nujno potrebno. Oim bolj se razvija moderno gospodarstvo, naslanjajo*": se na brzojavno porazu-mevanje, na ceneno, hitro potovanje, ter na hitro združevanje stanov, tembolj se je bati, da se v teku stoletij utemeljeno harmonično ravnotežje sodelujočih gospodarskih močij podere in da nastane gospodarski kaos, katerega poravnati bi se zaman trudili prihodnji rodovi. Parlamentarna oblika moderne občne uprave omogočila je, da stopajo na površje tudi društveni centrifugalni elementi z zastopniki, katerim bi bilo prepotrebbo se ozirati razun svtojega poklica tudi na or-ganične zveze gospodarskih vprašanj, utemeljenih pO najboljših reprezon'antih prejšnje oblike vladanja, kateri so itak kakor vsako človeško delo pomanjkljivi in prememhe potrebni. Omenjam samo agrarce v Nemčiji, ki so s svojo zvito agitacijo za obrambo domačega poljedelstva, tako zavozili, da je cena kruhu in mesu na Nemškem večja, nego v kateri koli drugi evropski dr žavi. navzlic tako ponosno sklenjenim trgovinskim pogodbam, od katerih je Nemčija pričakovala svoj gospodarski prestige. V tej lačni državi „der GrOttos-fureht und frommen Sitte" podražil je brat bratu borni košček kruha, nedopnJčajOč uvoza rus'tega žita, ki je že tolikokrat Nemčijo prehranilo, — da se je bati celemu svetu izgredov in kriz. Tudi zastopniki delavskega stanu upirajo se z vso silo pretežju takozvanoga kapitalizma in menijo, da jo čas prišel, da se zaduši in ugonobi ta izsesavajoča moč. Rastoča beda, onemogli, nepreskrbljeni starčki in veliko število nagih in lačnih otrok delavskega stanu se nt dajo prikriti; ali tej bedi ni kriv ka pitalizem, nego pomanjkanje izdatnega dela, vsled česar ni povpraševanja po denarju. To je uzrok, da p a d a o h r o s t n a m 6 r a. Že dlje časa opazujemo na svetovnih denarnih tržiščih, kjer se koneentrujejo močni prometni faktorji, ponudbe in povpraševanja po denarju ali blagu redko prikazen: znižanje obrestne mere. To prikazen registrirati je mej merodajne postave modernega svetovnega gospod ust\a. f>" obrestna mera. katera je gospodovala v vseh prometnih strokah zadnjega stoletja, se je do celega preživela, iu se povzdiguje polagiiina 1" , obrestna mera kot opravičeni, na sedanjih razmerah sloneči izraz za ceno za denar. Četa srednjih in manjših kapitalistov, rekru-iirainh iz Ogromne večino inteligentnih iu marljivih delavcev, gloda s strahom, da se dohodki, izvirajoči iz nalaganja denarja brez osebnega napora, zmanjšujejo in se pripravlja zopet stopiti v prekoračeno arčno fizičnega dela, da si pridobi primanjkljaj dohodkov. Ta gospodarska prikazen pa nič ne moti vele kapitala, kateri je — sledeč načelom trgovske konkurence — prouzroči! to znižanje obrestne mere. ker si s tem znižanjem pridobi denarne cene, ali celo Be razširi za nekoliko od strani manjših kapitalistov po hranilnicah in drugih denarnih zavodih izpodbiti gospodarski prestige. Kdo ne ve, da trgovec ne znižuje svojih cen iz humanitete nego iz preudarka, da svoj promet ali svojo klientelo pomnoži s znižanimi cenami najmanj za tretjino. Kdor je namreč spečal po dražjih cenah 60.000 gld. po 5%» dobil je 3.000 gld.; ako zniža ceno in raspeća vsled tega 75.000 gld. po 4%, dobi tudi 3.000 gld. — Ako je pa reakcija še živahneja, dobi celo še več, dočim pogine itak mučno tekmujoči mlajši, gospodarsko slabejši podjetnik popolnoma, prepuščajoč onemu razvaline svoje bridko osnovane pozicije. To je ona, v naravnih zakonih Jezeča tragična usoda, vsled katere se slabeji močnejšemu ugiba. Vsi napori plemenitih značajev in zakonodavcev, od Solona do naše dobe, priti v okom tej nezgodi, bili so zaman. (Dalje prih.) ta protest seveda g. administratorju Šmartinskemu Trčeku kot duševnemu očetu udanoBtoe izjave ni zadostoval in 19. t. m. je z lece, med tem ko je bilo naaltarju izpostavljeno Najsvetejše, pošteno oklestil našo indiskrecijo ter naznanil str-mečim svojim ovčicam, da je „Slov. Narod" list, „kateri med vsemi časniki v Avstriji največ piše v protiverskem dubu", in da si nakoplje smrtni greh vsak, kdor ga čita. — To mnenje srboritega gospoda bi nas sicer silno malo zauimalo, a značilno jet kake posledice je v tem slučaju imelo tako brezvestno hujskanje. Fanatizovano in zapeljano ljudstvo je namreč iz cerkve gredoč govorilo, da je treba „Narodovega" dopisnika „na gavge" spraviti (to slišal je celo c. kr. orožnik) in posestnik, katerega ima g. TrČek na sumu, da je pisal dotični dopis, prejel je tri dni pozneje iz Ljubljane anonimno skoro kaligrafično pisano dopisnico sledeče vsebine: ,Zdaj sta se pa K. (dozdevni dopisnik) in G. (tisti odbornik, ki izjave ni hotel podpisati) na g. fajmoštra Trčka spravila. Prokleta gau-nerja in cigana. Trček ie pa trčil s kancelna K.—a Kajfeža in G.—a Herodeža. K. ti pa pojdi..........če ne boš tepen." Mi čestitamo g. administratorju Trčeku na tem sadu njegove uzorno katoliške vzgoje ljudstva in svetujemo mu le previdnost, da ne pride v kolozijo s prvim delom kazenskega zakona. — Preuzvišeni gospod knezo-škof (»a sme po vsi pravici biti ponosen na take udanostne izjave in njih posledice. De gustibus .... — (Najvišja zahvala.) Deželnemu odboru kranjskemu in mestnemu zastopu Ljubljanskemu naznanila se je najvišja zahvala za čestitke povodom veselega dogodka v cesarski obitelji. Isto tako veterauskim zborom v Ljubljani, v Idriji in v Domžalah za patrijotične slavnosti povodom štiri-desetletnice srečne rešitve cesarjeve. — (Slovensko gledališče.) Ker je gospa Gerbićeva iznenada zbolela, ne more se peti za daues naznanjena opera „ C a -valleria rusticaua". Predstavljala se bode v drugič krasna o a r d o u o v a drama „ F e -dora", ki je pri prvi predstavi dosegla tako sijajen uspeh. Ker se gledališka sezona bliža koncu, se ta drama ne bode več ponavljala, na kar opozarjamo vse prijatelje slovenskega gledališča. — (Slovenske predstave.) Bodoči mesec bodo slovenske predstave nastopne dni: V Četrtek dne 2. marca, v nedeljo dne 5. (oenefica režiserja g. Borštnika), v sredo due 8., v soboto dne 11., v četrtek due 16., v nedeljo dne 19. ia v četrtek dne 23. marca (sklep sezoue). — (Drugi glasbeni večer „Glasbeue Matice") bude dne* 4. marca v redutni dvorani z piko zanimljivim vzporedom, katerega priobčimo te dni. — (Imenovanje.) Nadučiteljem v Litiji imenovan je g. Fran Slane, dosedaj učitelj v Radečah pri Zidanem mostu. — (Naš rojak, kipar g. Gangl) dogo-tovil je na Dunaji kipa, predstavljajoča tragedijo in komedijo, namenjena za deželno gledališče v Ljubljani. Kipa sta že dospela sem in se bodeta v kratkem postavila na svoji mesti v dolbinah na pročelji gledališča. — (Pomiloščeni kaznene i.) Nj Vel. cesar pomilostil je 81 kaznencev ter jim odpustil ostanek kazni. Izmej teb sta v Ljubljanski moški kazuiluici 2 kazuenca, v ženski kaznilnici v Begunjah pa 1 kaznenka. — („Sloveuako planinsko društvo") ima v ponedeljek dne* 27. t. m. ob 8. uri zvečer svoj I. občni zbor v velikem salonu hotela „pri Maliču". Opozarjamo tudi pri tej priliki ljubitelje naših planin in planinskega sporta na to tudi v narodnem oziru velevažuo društvo. Saj je temu društvu poglavitni namen, da pribori in ohrani slovensko lice slovenskim plauiuam 1 — (K ravnoj)ravnosti pri južni železnici.) Do sedaj izdavala jo južna železuica vsaj nekaj lepakov tudi v slovenskem jeziku, sedaj pa je skrčila še to neznatno koncesijo. Do sedaj imele so namreč posamezne postaje nalog, da so objavljale uradne ure v jezicih v deželi navadnih ; te objave morali so spisati dotični uradniki sami. Sedaj pa se je tudi to predrugačilo. Vodstvo južne železnice izdalo je namreč lepake te vrste jedino le v nemškem iu laškem jeziku. Mari naj je to že odgovor na naš zadnji članek V Skrajui čas je pač, da se vto poklicani faktorji zdramijo in opozorijo vodstvo južne železnice na to, da so železnice zaradi občinstva tu, ne pa občinstvo zaradi Železnic in da slovenski denar ravno toliko plača, kakor nemški ali italijanski, da tedaj za isto plačilo zahtevamo tudi iste pravice. — (O p r o s t o i koncert Sisačkih tamburaše v) bode jutri, nedeljo, v vrtnem salonu „ p r i Malici" z novim vsporedom: 1. Kalnit — Koračnica; 2. Dušan pl. Barac — »Tam gdje stoji" (Brač solo); 3. Volarič — „Slovenca dom", zbor; 4. Šestak — „Gozdni Čar"; 5. J. pl. Zaje — »Hrv. salonsko kolo" (novo); 6. Stegnar — »Pevska radost", zbor; 7. Milutin pl. Far-kaS — „Santa Lucia" (kvintet); 8. Šestak — „Škotska" (nova); 9. Mascagni — Intermeszo iz „Cavalleria rusticana" ; 10 Eisenhut — Mazurka, zbor s Bpremljevaujem tamburic; 11. Vilhar — „Slovenac i Hrvat" zbor s sjiremljevanjem tamburic; 12. Weiss — „Šumi Marica", koračnica. Tudi pri tem koncertu sodeluje iz prijaznosti pevsko društvo „Slavec." Jako lepi uspeh, ki so ga dosegli Sisački tamburaši pri prvem koncertu, jamči vsem obiskovalcem oprostnega koncerta za prav prijeten večer. Vstopnina 40 kr. za osobo. Začete k ob 8. uri zvečer. — V ponedeljek koncer-tirajo tamburaši v K r a n j i , v torek pa v Kamniku. — (Glas iz občinstva.) Piše se nam: Včeraj in danes 24. t. m. leži na voznem tiru Tržaške ceste ob novih hišah stavbene družbe kamenje v debelosti do treh človeških glav. Smilita bo nam konj in voznik, vozeča po noči po tako zaBtavljeui cesti, kajti v temi je poškodba konja ali pa vsaj voza neizogibna. Opozarjamo zategadelj na to malomarnost moBtno redarstvo. — (Dolenjsk&železnica.) Stranska proga dolenjske železnice od Grosuplja do Kočevja bode se bržkone izročila že početkom meseca avgusta t. 1. prometu. Dila so v toliko dogotovljena, da bode mogoče odpreti ta del železnice ob določenem času. — (Ciklorama) ali zbirka na steklu slikanih stereoskopnih fotografij razstavlja se od jutri naprej „pod trančo" v prodajalnici na voglu pri mostu. Vstopnina za osobo 15 kr. Odprto do 9. ure zvečer. Lastnik ciklorarao je Hrvat g. N. Kotarski. — (Nova kmetska podružnica s s i -rarnico.) Iz Rovt nad Logatcem poroča se nam 22. t m.: O osnovanju kmetske podružnice s sirarnico pri nafl omenili ste na kratko že zadnjic v Vašem cenjenem listu; danes Vam o tem sporočam nataučneje in nekaj obširneje: — V nedeljo, 19. t. m. došel je k nam v Rovte tajnik c. kr. kmetijske družbo kranjske, gosp. Gustav Pire in nekako otvoril osnovanje gori omenjene poiružuice s predavanjem v tukajšnjem šolskem poslopji. Šolska soba, dasi prostorna, bila je do cela napolnena. — Gonp. tajnk je govoril kaj dobro, zlasti o zboljšanji senožet, travnikov in pašnikov. Potem je razpravljal pomen, korist in dolžnosti kmetijskih podružnic, in temeljito predaval o reji krav, soBebno pa o mlekarstvu in sirarBki zadrugi. — Na to se je volil odbor za novo kmetijsko podružnico. — Predsednikom je bil voljen Bkoro jednoglasno, č. g. Ivan Hladnik, duhovni pomočnik; tajnikom pa g. Alojz.j Sežun, učitelj in voditelj, — oba v Rov-tah; odborniki pa posestniki: Ivan Mazi, Janez Petkovšek ter Gašpar Kavčič, vsi iz Rovt. — Zatem osnovala Be je tudi sirarnica in se je ogla silo zanjo do 20 udov. — Predavanja udeležilo se je mnogo tukajšnjih posestnikov, kakor tudi več odličnih gospodov iz Dol. Lr*gatca, mej drugimi tudi gospod Ignacij Gruntar, c. kr. notar logaški, ki je pri tej priliki izročil znesek 12 gld. gosp. predseduiku za ustanovitev podružniške drevesnice. — Vsa čast in hvala č. g. Iv. Hladniku za njegov trud in jiožrtovalnost, kakor tudi g. Ig. Gruntarju za navedeno podporo, ter tajniku gosp. Pircu za poduk ! — — (Res postalicae. )Od Velike Nedelje na Spodnjem Štajerskem se poroča, da so že pred dlje časa vložili prošnjo na ministerstvo za slovenski pečat pri tamošnji pošti. Dobili so res pečat, večji nego prejšnji, na njem pa napis „Gross-Sonntag". Taka rešitev prošnje je res čudna ilustracija jed-nakopravnosti. Vsa stvar izročila se je v porabo gosp. državnemu poslancu dr. Gregorcu. — (Rajheuburški brod,) katerega je poškodovalo ledovje v poslednjem času, se je zopet popravil in bode torej zveza s Kranjsko na istem mestu kakor doslej. — (Nova pošta.) Dne 1. marca odpre 8e pri Sv. Barbari nad Vuberkomna spodnjem i Štajerskem nova pošta, ki bode v zvezi s pošto Št. Lenartu v slovenskih goricah. — (Marenberška posojilnica) Da spodnjem Štajerskem ima redni občni zbor due . marca popoludne ob 3. uri z običajnim dnevnim redom. — (Izseljevanje v Brazilijo.) Namest. ništvo v Gradci naznanja v uradnem listu, kako slabo se godi izseljencem v nekaterih krajih v Braziliji. Mnogo tacib nesrečnikov, naseljenih v kolo nijab Jaragua iu Garibaldi v državi Santa Cathrina se je obrnilo do avstrijskega generalnega konzulata v Rio de Janeiro, naj bi ono posredovalo pri bra ziljski vladi, da se zboljša njih neznosno in bedno stanje. Namestništvo torej svari prebivalstvo, naj ne tišči v nvojo nesrečo in se ne izseljuje v Bra zilijo. Posebno opozarja na stroge posledice, ki zadevajo take izseljence, ki Še niso zadostili svon vojaški dolžnosti. Te odredbe razglasilo je namest ništvo posebno z ozirom na silni naval izseljencev v minulem tednu na Mariborskem kolodvoru, u kt-ivm smo poročali. Moralo je posiedovati pole., orožuikov vojaštvo, da sj razburjeno in zaslepljeno množico odpravili zopet na svoja domovja. Neko liko upornikov pa so dejali v zapor. Tu bi bilo pai treba, da se kaj stori za te nesrečneže, ki zda prav za prav nimajo nobenega doma. — (Pomanjkanje vode.) Letošnja zim, prinesla je v nekaterih krajih izredno veliko snega v družin pa ga skoro nič ni bilo, tako, da je zdaj na stalo veliko pomankauje vode. Na Goriškem in v Furlaniji tožijo, da jim nedostaje vode. Soča je bila do zadnjega časa tako nizka, da sta tovarni v Pod-gori iu v Stražiši trpeli mnogo vsled tega. Tudi v goratih krajih okolu Bovca je tako malo snega, da ljudje težko spravljajo lesovje iz dolin in grap, kar se sicer vrši v zimskem času na saneh. Nekatere vode na Furlanskem so sa skoro popolnoma posušile, ker ni pritoka od snežuice. Jednake pritožbe čujejo se tudi z južnega Tirolskega, kjer je istotako padlo prav malo snega. — (Tržaško podporno in bralno društvo) razpošilja poročilo, račun in imenik članov za ujiravuo leto 1892 iu vabilo za občni zbor, ki bode v nedeljo dne 5. marca popoludne ob 3. uri v društvenih prostorih. Račun kaže, da je imel zalog A. 3905 gld. 41 kr. dohodkov in 2716 gld. stroškov torej 189 gld. 41 kr. prebitka, zalog B jia 1105 gld. 85 kr. dohodkov iu 503 gld. 70 kr. stroškov, torej prebitka 602 gld. 15 kr. ki 80 se v zraiBlu pravil v poravnavo izročili zaloga A. Bolnikov je bilo tekom 1. 142, katerim se je izplačalo podpore 2145 gld 16 kr., bolnišnici pa 114 gld. 34 kr. in pa 50 gld. porodnine. Slučajev smrti ni bilo. Članov je bilo koncem leta 324, po novem letu jih je pristopilo 30, torej jih je 354. Odbor je imel 21 sej, občna zbora sta bila 2, Društvena knjižnica šteje nad 350 zvezkov, čitalo je 223 članov nad 300 zvezkov. Tako je društvo na vse strani izpolnjevalo svoj namen. Društveno premoženje z inventarjem vred znašalo jo koncem leta 2726 gld. 94 kr. — (Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju.) Z Dunaja se nam piše: V poročilu o delovanji ^Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji" v minulem letu, ki je bilo priobčeno v Vašem cenjenem Časopisu, izostalo je veliko dušno darilo slavnega deželnega zbora vojvodine kranjsko v znesku 200 reci dveh sto goldinarjev. Ker je imenovani dež. zbor temu društvu tudi vlaoi iu predlanskem, naklonil po dve sto gold., je to društvo do danes prejelo 600 gld. reci šest sto goldinarjev od dežele Kranjske. Ti darovi, so tem znameuitejši, ker do sedaj „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce ua Dunaju" ni goriški, ni koroški in tudi nu štajarski deželni zbor, ui daroval niti beliča, ako ravno je mej podpiranci mnogo dijakov iz Goriške, Štajarske, da tudi iz Koruške. — (Razpisaue službe) Pri glavnem carinskem uradu v Ljubljani je izpraznjeno mesto upravitelja v IX. čin. razredu. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 8. marca pri predsedstvu finančnega vodstva v Ljubljani. — Pri rudarskem vodBtvu v Idriji jo oddati služba tovarniškega paznika z mesečno plačo 34 do 38 gld., eventuvelno 28 do 32 gld. in prostim stanovanjem, ' Dalje v prilogi. ~^M| Veliki krah! Vu Vork ni London nista prizanašala niti evropnki celini ter ie bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo z^oli proti majhnemu plačilu delavnih inočij. PooblaSčen Meni iz vrftiti ra nalog. Pošiljam torej vsukiiimir nledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne gld. 660, in sicer: ti komadov najfinejših namiznih nožflv a pristno hnjrleSko ostr co ; 6 komadov amer. patent-.srebrndi vilic iz jed- nega komada: 6 komadov amer. patent-srelirnih jedilnih /lic; 1** ■ « n kavnih „ 1 komnd hi) er. patent-srebrna zajenialnica za j uho; 1 komad amer. jiatent-srcbrna zttjenialnica za mleko; 2 komada am<-r. patent-sreliruih kupic za jajcu; H komadov an^l -'-kili Viktoria-cašic za pod klado; jii komada efektnih namiznih svečnikov; T-jSl 1 komad cedilnik za tal; 1 » ia,fiiu'jš' sipalniea za sladkor. 44 komadov vknpe samo o-no. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo kUI. 40"— ter je je močti sedaj dobiti po toj minimalni ceni gld. 6*60« AmeričaiiNko patent-sribro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši doku, da le-ta inzerat ne temelji na nils:sils:^n.I slepariji zavezujem ho b tem javno, vsakemu, kateremu no bi bilo nlago povšeč, povrniti brea zadržku zneska in naj nlkedor ne zamudi ugodne prilike, da ai Omisli te krasne garniture, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se jedino le v A. IIIltHi lll*i;it<»-a glavni agenturi zjedinjenih amer. tovarn patent-srebra na Dunaji, 11., Remhraiultsti*. 10. —Telefon st 7114. Pošilja ae v provincijo proti povzetju ali če ae znesek naprej vposlje. (223—1) Čistilni prašok 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (idrav* kovina). Izloček iz pohvalnih pisarn. -o Te.ving, Gor. Avstriisko, 91« svee.ana 1892. Slučajno sem videl pn Njega svetlosti grofu Wurra-brandu vale garniture ter se prepričal o ni" lepoti in ce-nosti Itd. Jcžef Forst, župnik* V 0 lom ucu, 1. maja 185^2. B poSiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilil.i /.natno moje pričakovanje. Stotnik Cz . . ., plackomanda. XT-3ta,rs.©-v-ljerj.o leta. 1663, Svetovno znane (1168-10) so siinmi/.dolane, nagrajene Ivana N. Triminel-ja na Dunaji Vil/3, Kaiserstrasse Nr. 74. Velika zaloga vseh glasbil j.oslij. cller, pihnil. oknriil. nNtilill liurn »mil*, |)li«jili oi—lji« itd. itd., švicarskih ccelnih orgljio, ki igrajo samo od sebe in so nedosežne. glede glasu, KliiNhciii albumi, liiilmltt itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj in franku. Dr. Rose životni balzam je nad .'tO let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo ras top-ljiijoče (1108—IV* domače sredstvo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. vee. Na vseh delib zavojninc jo moja tu dodana, zakonito varovan.t varstvena znamka. Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske. Tam se tudi dobi P raško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav izDorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenjo in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljieali po 85 kr. in ^5 25 kr. Po pošti 6 kr. več. ^ Na vseh delib zavojnuie je moja tu dod.na zakonito varstvena emunke. 0-lo.-vra.c3L zstlogfa. B. FRAGNER, Praga, It. 201-204, Rili strana, lekarna ,,|iri črtirni orli", 8C Postna razpošilja tov vsak dan. w Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" v Ljubljani, VABILO „Kmetske posojilnice ljubljansko okolice" t Ljubljani kateri bode dnć 5. marca. 1893. leta ob lO. uri dopoludne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti 1. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, /;) blagajnika, o) kontrolorja in d) 2 namestnikov, e) Volitev 3 Članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi dmštvenikov. K poliioštevilnej udeležbi vabi častite deležnike tiajuljndneje Ljubljana dno 2 1. februvarja 1893. Ravnateljski odbor. Aktiva Bilanca za leto 1892. Pasiva Gotovina v blagajni sklepom 1. 1892 . Denarji naloženi pri denarnih zavodih Posojila in sicer: a) proti tntabulaorji gld. 106897*— b) proti menicami ,. 18009.— c) proti menicami in zastavnemu pismu . ,, 23170' — Inventar po K)" odbitku za obrab- ljenje........... Zaostale obresti '...... Neporavnani prehodni znesek . . g»d. kr. 10685 16 18122 88 178071» _ 164 81 .•JI 86 82 147 :i4 ■2lil.-l.-12 49 Glavni deleži (100 a 1«>0 gld.) . . . Opravilni deleži (101 a D gld., 226 a 1 gld.).......... Glavni reservni fond...... Posebni rtservni fond...... Hranilne ulojre........ Kapitalizovane obresti hranilnih nlog Za leto 1893 naprej plačane obresti posojil.....•..... Dividenda glavnih deležev . . • . Dobiček........... gld. kr. 101X10 — ust _ 6956 91 3986 53 178881 47 tii>62 18 1889 22 12 3831 18 210332 49 Debot Račun zgube in dobička za leto 1892. Mod letom izplačane obresti hranilnih "log.........• • • Kapitalizovane obresti hranilnih uiog Za leto 1893 sprejete obresti posojil Za loto 1S91 sprejete zaostale obresti posojil.......... Upravni troški........ 10° 0 odbitek od vrednosti inventara . Davek........... Dobitak........... gUT. kr. ">9ii 13 6662 1H 1383 22 1010 47 1071 79 18 31 206 99 2831 is 18219 27 Na novi račun prepisani ostanek iz dobička v 1. 1891....... Sprejete obresti posojil..... Zaostale obresti posojil..... V letu 1891 za leto 1892 sprejete obresti posojil........ Upravni dohodki........ Zamudne obresti ........ Obresti denarja naloženega pri denarnih z.avo lih......... Kredit gld. kr. 160 90 74'.I9 65 3186 82 1227 38 6'il 09 58 07 485 86 i;;2i9 27 Dohod Denarni promet v letu 1892. Razhod 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Gotovina v blagajni dne. 1. janu-varja 1892 ......... Opravilni deleži........ Reservni fond glavnih deležev . . Roaervni fond opravilnih deležev . Hranilne ulogo........ Posojila........... Obresti posojil........ Upravni dohodki........ Denarji naloženi pri denarnih zavodih ........... Prehodni zneski........ Obresti denarja naloženega pri denarnih zavodih ....... Zamudne obresti........ gld. kr. 1 6681 12 2 6L 3 81 l 42 4 lr>8 60 5 101598 84 6 105S32 — 7499 65 7 6til 09 8 66281 S!) 10 68 57 11 1 o 425 36 1 J 13 07 289552 j 01 Opravilni deleži........ Hranilne uloge........ Obresti hranilnih ulog...... Posojila........ . . . Upravni troski..... . . Denarji naloženi pri denarnih zavodih ........... Dividenda glavnih deležev . . . . Davek ............ Prehodni zneski........ Nagrado za 1. Is92....... Dobrodelni nameni....... Inventar ........... Gotovina v blagajni sklepom 1H92. leta............ Kl«l. kr. 108 81806 36 596 18 11 h: (si — 1071 79 76053 01 588 — 206 99 203 21 3(K» — 90 — 14 — 10685 18 389553 61 Naznanilo nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za 1892. leto in Vam naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadiužnej pisarni, kakor to zahteva § 30-, al. 4. društvenih pravil. Ljubljana, dne 24. februvarja 1893. V. Q( j orel c m. p. Janez Knez m. | Dr. Josip Vošnjak m. p, Za ravnateljski odbor Ivan Rodć m V. Jenko m. p. Oton Bayr tn. p. Dr. Jos Šture" m. p. J. Verhovnik m. j>. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja pot praše van j a po ..Mull-ovcm francoskem žganja in soli" dokazuje uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega ko-bolesti utesujoče, dobro znano antirevmatičuo zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati M0LL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 4 (18—3) Mlekarstvo. VBak poljedelec je že izkusil, da je krmljenjo krav v hlevih v zimski dobi na kvar kakovosti mleka in da tudi krave dajo mnogo manj mleka. Zategadelj ne moremo si kaj, da ne opozorimo gospode ekonome na K. v. i/.din redilni prafiek za živino od Prana Ivana Kvvizde, c. in kr. avstr. in kr. rumunskega dvornega založnika za veterinarne preparate v Korneuburgu pri Dunaji, katera sredstvo sc rabi že 40 let z najboljšim uspehom, — in katero, če se pridene krmi in kravam poklada, zboljšuje kakovost mleka ter ima za učinek, da dajo krave več mleka. Tujci: 24. februvarija. Pri Malici: Nouman, Schutzer, dr. BUchler, Germani, Gllick. Schula, Ranienhofur, Iilau, Kaun, Kamauf z Dunaja. — RoHina iz Ribnice. — Gaspari iz Brna. Pri s ion n : Fischer, Klimborgur, Monschein, Herz, Eđllhelm, Robrer, Sehtinvvalder, VViplinger ■ Dunaja. — Slana, Kolin, Dolenc iz Kranja. — Kohn iz Maribora. — Leder iz Gradca. — Schwentner iz Rrežič, — Uoman iz Rudolfovega. — Stritar iz Brna. Pri avstrijskem eeaarjut Sire iz Kranja. — Asto z Dunaja. Meteorologično poročilo. 3 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. j 24. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 726"4 mm. 72fr9 mm. 725 8 mm —5-2° C 5 4° C 2 8° C brezv. al. jzh. si. jzh. megla obl. obl. ll-50mm. dežja. Srednja temperatura Pl", za 08° nad normalom. ZDuinaosl^ci "borza, dn6 25. februvarja t. 1. 1 čeraj — danes Papirna renta.....gld. 9915 — glđ. 9916 Srebrna renta..... „ 9885 — „ 9890 Zlata renta...... „ 117-70 — „ 117-85 5°/0 marčna renta ... „ 10025 — „ 10060 Akcije narodne banko . . „ 990— — B 996'— Kreditne akcije .... „ 33370 — „ 33550 Lordon....... „ 181*86 — , 12P3«) Srebro....... „ —'— — n —'— Napol........„ 9 65 — „ 9647, C. kr. cekini...... 569 — „ 569 Nemške marke .... „ 5935 — „ 59-32'/, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 200 „ — „ Ogerska zlata renta 4%...... 115 , 95 „ Ogerska papirna renta 6°/0..... — „ — „ Dunava reg. srečke 6<70 . . . 100 gld. 132 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 41,.//0 zlati zast. listi . 120 „ —- „ Kreditne srečke......100 gld. 196 „ 50 „ Rndolfove srečke.....10 „ 24 B 75 „ Akcije auglo-avst. banke . . . 200 , 157 „ 50 „ Tramway-d rast. velj. 170 gld. a. v. . . . 251 „ — „ Zahvala. Podpisanka izreka najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se udeležili pogreba njunega soproga Tomo Javornik-a posestnika in atrojarja v Hribu pri Vrhniki kojega truplo je bilo dne 21. februvarja iz Trsta prepeljano in v domači zemlji pokopano. Posebno se zahvaljuje pevskemu zboru za ganljivo petje ter priporoča blagega ranjcega v blag spomin. (224) Ivaiia Javornik. Na Vrhniki, dno 24. februvarja 1893. g ca n s « o .- - — v > o o > 11 ~ * ~ •H s & m - rt I 2 ■ O v »rt a •;=» -l-> *r JM 1 -a 5" o >eo OD '2 o o d a MATTONI'57 S Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredile (5—2) Mattoni'™ Giesshiibler slatine. mlado, brhko, zmožno nemškega in slovenskega jezika, iz dobre hiSe s Štajarskega, želi službe v prodajalnici. — Natančneje se poizvo pri gospodu Franu Čudnu, Slonove ulice v Ljubljani. (220) V najem se da hiša v bližini Ljubljane, z dvema Bobama, shrambo, kuhinjo, kletom, hlevom, skednjem, Supo, velikim sadnim vrtom; na željo se oddajo tudi travniki. Več v upravništvu „Slov. Naroda". (205—3) Karlovovarski mlinci (oblatki), Vaniljski skladanci (Waffeln), Lešniški skladanci, zavoj samo po 8© kr., dobiti je zmeraj sveže pri ANTONU JEČ MINE KTJ, špecerijska trgovina, (171—5) ■v Xjj-a.t>ljan.I, usu S-v. I5etra- cesti št. IG. Kwizdina inova tekočina. proti Mnogo let preskušeno bolesti utesujoče domače sredstvo. Cena '/i steklenici iivslr. velj. glđ. 1.—• „ ; , stekleuicl msir. velj. 6U kr. Dobiva se v vseh lekarnah. (210—1) Paziti je na varstveno znamko in naj se zahteva izrecno Kvvizdina protinova tekočina iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji. Cd N •a i-l > s, y B. *4 m o i—4 na I, občni zbor ^Slovenskega planinskega društva" v ponedeljek, dne 27. februvarja t. 1. ob 8. uri zvečer v velikem salonu hotela „Dri Malici". (226) Začasni odbor. Iščejo se nujno: Več kuharic za tnkaj in drugod, tudi k dvema osobama, in sicer ali same, ali poleg hifiin, 10—12 gld.; — starejša pestema za Gorico; — dve pestunji* jedna k manjšim, druga k večjim otrokom; — 4 hlftlne za tukaj in drugod; pro«la|alka za trgovino z mešanim blagom; — saračunajoča natakarica v izborni gostilni; — tlvo|e deklet za vsako delo. — Več v posredovalnici ii Fin* na Bregu 6. (222) Učenec za trgovino * železnim* in špecerijskim blagom. 2 praktikanta jeden za pisarnico, drugi za trgovino z lesom se vzprejmii takoj pri I£arolu TC.a.iu.Hol&ofcfif-u v Ljiil>ljtn»l. (JJ6—5) Prodajalnica v trgu na Oorenjakem oddat s« pod iigoflnloil pogo|l v nafeni. Ponudbe pod „Trgovec(( vzprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (207—3) «J, GIONTINI trgovina s knjigami in papirjem v LJubljani priporoča ter ima v zalogi: Clmperman-ove pesmi, broš. 90 kr., elegantno vezane z zlatim obrezom 1 gld. 70 kr, Godeevski katekizem, 20 kr., po poiti 23 kr. Sni (I vi Jaka, 24 kr., po poŠti 27 kr. Kodbinska sreča, roman grofa L. N. Tolsteg a, 40 kr., po posti 45 kr. KiiMko pravoplsaufe za učeče se, poslovenil doktor Jenko, 12 kr., po poštt 14 kr. Koračnica ■edemnaj.ste polkovnlje (Siebzehner Be- gimentsmarseh), za glasovir, dvoročno 60 kr., četvero- ročno 75 kr. Unske petini iz repertoarja ruske pevske družine Nadine Slavjauske, 1 gld. 20 kr Parma — Venec slovenskih pesnlj is glasovir, 90 kr. Venec slovenskih pesnl|, za oltre seBtavil Me ši č ek. 70 kr. (219—2) W Nepremočne vozne plahte različne velikfmt.i in kakovoBti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (59—7) i*, i« r\ x: i iv < ^ n i r, špediter c. kr. pri v. |u#.ne ielesnice, v l.| ul»l|ani, na lfeuuajnki cesti it. IS. Naravna dalmatinska mi : : : # runiena, erou in temnordefta „šiler** priporoča X £ po jako nizki ceni ♦ l iflariii Vadilo, | J (22—14) vinotržec v Logatci. ^ Najbolje železo prodaja A. C. AHČIN ry pri ,,zlati kosi" v Id ubijani, Gledališke ulice št. 8. Posebno priporočam orodja prve vrsto za (143—3) rokodelce in poljedelstvo. Za j*i 1*? I za. -vodne ±^g:e kakor za le O 8SI G se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd. Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko. Knjigo z uzorci bogate vsebine, kakerSnih oo ni bilo, za krojače nefriinkovano. Jaz ne dajem odpusta 2'/, ali 3>/, gld. od metra in tudi krojučoui nikakih daril, kakwim^Xk Največja tovarniška zaloga suknene robe v vrednosti \., milijona goldinarjev. Da predočujem velikost in zmožnost, razkladati mi je, da je v moji roki sjedinjen največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanje „kammgarna", pripadajoče opreme za krojače in veliku knjigoveznica zgolj v lastno svrh«-. Da se o vsem navedenem prepričate, poživljam p. u. občinstvo, komur je priliku dana, da si ogleda velikansko prostore moje prodajalnice, v koji posluje 150 ljudij. — Pošilja se le proti postnemu povzetju. — Dopisu vsuje v nemškem, eoskoui, ogerakem, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškimi jeziku. * (188—4) Z„MaWi-jevo začimbo V stelilenicali po 45 kr, in. več. Izborno sredstvo. HQRSCOXCODRSna i2ložbi Y PARIZU 1889 .-(Claa razsodišča) Napdaj pri vah trgovcih s špecerijskimia ždito»«a IfcfrL C. ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega oćl 1- olctorora. 1392. Nastopno otnenjenk prihajalni in odliajalni časi označeni so v srednjeevropskem < asu. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob O. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž. Pon-tuhel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. nri 55 min. predpolndne osebni vlak na Trbiž, Pontabol, lteljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 21 mfn. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnosrrnd, Inomost. Pariz, Line, Ischl, Budcjevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francovo vare, Prago, Karlove varo, Draždano, Dunaj via Amstotton. Prihod v .Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. nrl 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Ainstetteu, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kger, Marijinih varov, Plznja, Budejovic, Solnograda, Linca, Ia.hlja, Ljubna, Celovca, Franzenafeste, Trbiža. Ob 4. nrl 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubim, Btdjaka, Celovca, Franzenafeste, Pontablja, Ttbtsa. Ob 0. url 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljtibiin, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Ljubljano (đrž. kol.). Ob 7. nri 16 min. zjutraj v Kamnik. I, 2. ,, 10 ,, popoludne v Kamnik. ,,7. „ 00 u zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. uri 35 min. zjutraj Iz Kamnika. „ 11. ,, 06 ,, dopoludne i/, Kaoin'ka. „ 8. || 20 ,, zvečer iz Kamnika. Sruduje-evropski čas je k rajnem u času v Ljubljani za 2 minuto naprej. (12— Proti kašlju in katara (tudi pri otrocih), proti sluznici, hrlpavostl, boleznim na vratn, želodcu in mehurja so najbolje priporoča koroški rimski vrelec. Naravno pristno napolnjen. 3STa,jflr3.ejŠEt namizna veda. Glavna zaloga v LJubljani pri M. E. Supanu na Dunajski cesti. (]'J(5-2) Hiša, krčma in trgovina. Ilifift tik farne cerkve, s krčmo in trgovino i mešanim blagom, tlnje se t«ko| v ■mjt-ui. - Kje V pOv6 iz prijaznosti upravni&tvn „Slovenskoga Naroda". (202—2) mm* Se rabi 40 let v mnogih lilevib, kadar krave ne mnrnjo j >.< <, kadar imajo nIaIio prebavo, v svrbo zbol|Mii-nja mleku in da kruvc iluj« već inlfka. (210—1) Dobiva e v lekar- nah in drogori- Jah Avstro-Ogrske. GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwizcla c. in kr. avstrijski in kralj, riimnuski dvorni založnik, krožni !■ kar v Koriioubnr^u pri Diiiiuji. Paziti ju na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno Kwi%diii KorMeuHiirsI i red i Ini prašek zit živino. m* odDTDdne mi I i In vse zraven spadajoče (£. predmete daje po znatno ik. znižanih cenah )p S. Juhasz. 1 i tehnični etablissement v Gradci. Prodaja mlinskega pohišja, Zaradi opustitve in preustrojenja v predilnico se razni mlinski stroji, ki so bili doslej v rabi v Topniškem (lioibuitz) umetnem nilliiu nit vulfct* kakor: raznih sistemov valjavni stoli, okleščevalni stroji, stroji za presipanje in cilindri, čistilni stroji, vzdigovalniki s propasi in kapami, mnogi transinhijski deli, jermeni, kakor tudi drugi predmeti, ki so potrebni za oskrbovanjo mlina, prodajo. — Nadalje sta na prodaj dva veliku vodna kolesa, jedno za od prilike 100 konjskih sil, drugo od priliko 60 konjskih sil, ki sta oba za 2 —8 metra Bkočtlo narejena in v dobrem stanu, z popolnim notranjim in vtianjim pogonom — kakor tudi nekoliko dobro ohranjenih, jako močnih vozov. Povprašati je pri Iairavi. (214) Največje skladišče raznega semena d. p*.: nemške, štajerske, incarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot nujboljsa krma za živino; travnega semena za suhe, mokro, peščene in gli-novite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peteršilj, selerijo, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad. Proseč rnnogobrojnega poseta (11_4) Peter Lassmk. ekstrakt za uho od c in kr. g« kund. zdravnika «*lf-n. T.i ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že ve'1 let avtoritete, ker odpravi vaako nepri-rojeno gluliosf. uklanja takoj slab poMluli, uneHiii lok in vsako uMenno bolezen ; dobiva se pioti d.»poSiljjitvi gld. l*7o v vsej Avstro-Ogerski iratiliovuno po pošti iz lekarn: glavna Uloga v lekarni „prt sv. Duhu" g. Ede pl. To-lekarnl g A nt. K ogla in V mestni lek.irni v Eagrebuf nadalie pri '/»n^tt-i-ju v Trstu: Jožefu C r isto l*o 1 e i t i - j ll v Gorici | na l>iiuuji pri 0. in k«-, vojni poljski lekarn;, na Štefanovem tr*ru st. J<, in pri lekarju Twerdy-ju, Msriahilforatrasse 106. — Pristno hlagn se ddbfva lamo v steklenicah z utisnetdm napil on; e. In kr« Nekuad. ztiruvulk «lr. Mipek iih Dunaj i. ■ 1.-J14-10 Prej J. Geba. Fran Čuden Prej Geba. Al -—o- urar v liiultlfuiii, Slonovo uBioo Ht. 11 (Podružnica v Trbovljah) priporoča al. občinstvu ter posebno preč. duhovščini Bvojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur buditnic, verižic, prstanov, uhanov (191-2) in vseh v to stroko »padajočih stvurij po na), nižjih eeuali. Popravila itvrinjejo se natar&no pod poroštvom. — Zunanja natočila ho. hitro izvršujejo po pošti. Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko. N111110 malu eas.-i! ledini avstro-ogerski patentovani učni zavod filigranskih izdelkov. Na poslednji narodni svečanosti v Uncu odlikovan z veliko srebemo svetinjo. Izdelovanje cerkvenega lišpn, urnih in ovratnik verižic, zapestnic, brosov, garnitur za klobuke, laso in plese, kotiljonskih redov in nakitja zu božična drevesca, vŠivanja na obleke, lepotičju za stensko predmete in krtače, blazinic za zofe, dekorucijskih pahljač i. dr. ; dalje se izdelujejo i jerbaščki za evetlice od pisane ilee in volne. S tem javljam, da sem tu otvorila poučevanje v llligranskem delit, ter vabim častite gospo najuljudneje, da izvolijo isto ogledati v mojem stanovanji Francovo nabrežje št. 5 („pri Solnci") v I. nadstropji. Delo ni samo zanimivo, temveč so mu vsak lahko priuči; celo začetnice morejo takoj v prvih urah izgotavljati nakitje in verižice. Učnina za priučenje vseh dol Btano za dame 1 «ld., za deca 70 kr., in prosto je vsaki učenki, toli časa hoditi, dočim si ni pridobila potrebne spretnosti za samostojno izdelovanje filigranskih predmetov. Potrebna priprava za to je zelo po ceni (skrinjica s začetno pripravo stane &;"> kr.l, in se torej nudi vsakemu prilika, izgotavljati najlepša darila. Učno ure so vsak dan dopoludne od 8. do 12. ure Jn popolndue od 2. do 7. ure; za gospč, ki po dnevi nimajo časa, so učno ure v ponedeljek, sredo in petek zvečer od pol sedme do pol 9. ure. Gospod Jan. Giontinl na Mestnem trgu mi jo iz prijaznosti dovolil, v svojem razstavnom oknu prirediti izložbo male zbirko filigranskih Izdelkov. RazposilJMvna produjalniea za vso pripravo jo na Dunaji, III., Kegelgasee *t. 6 v I. nadstropji, kjer se vzprejemajo tudi naročila na izgotovljone predmete. (191-8) vzprejemajo Odličnim spoštovanjem Jožefa ITliebeii. imunim mlin imiiiih u n n tmmk mimuj—*fw»wwiuiuB aiM^^HiLi.iiiiMi^uT^^/a^a^MffliTB r Meščanska korporacija v Kamniku ima iiu prorfiij v gofcdu ISKtriri 100.000 Brav lepili 3 in itolli smreM sadik tisoč po 1 ^Iti. 50 kr. na mestu; d:ii,e 8000 llBttil mecesuovili sadik: ttBoi' po 3 gld. t»:f mestu. (185—4) FRIDERIK HOFFMANN urar Dunajska cesta št. (521—91) 16 priporoča svojo bogato za'ogo ivlcaraklli lopnili tar i-. vl»ias .srol»ni, in!<». Jok lis in iii!ier]^i in sicer le dobre do oajboljfie kakovosti, kakor tudi VHake vrsto mCounKIIi ur in R»ia?J$^V> yT glavni raipošiljalnici; I« Schw8iik-a lekarna i^yr ^''Jl> Meidling-DnnaJ. ^ Pristen samo, Če imata navod in ddiž varstveno snsuako In podpis, hi je tu zraven; torej naj se pazi in zavrne tfo manj vredno ponarodhe. Pristnega imajo v i.jnb-H:mi J. 8woboda, U. pl. Trnkoosy, G. Pioooll, L. Gredeh v Ku-roikem) i). Meuucr; v ItelJKkti F. Scholz, Dr. K. KiimpC; v 4.oi-m-. (i. H. Pontoni; v WoirN-b«'i-;;u A. llutli; v jiri nji K. Savuik ; v U»<1-Koiii C. K Audrien; v Idriji Josip VVnrto; v BnUovlIlel A. lioblek; V (-olji J. Kuplei bchioid. Zadnja cena. R. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5. Zaloga (189—8) vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske kakor 111 • 1 i \ len vrst kocev, kovtrov, srajc, jop, nogo-vlc, svilenih in ca j gas tih nit itd. po najnižji ceni. 9 o (D Zadnja cena Zobni zdravnik SCHWEIGrER stanuje (47-8) v hdteln „ph Malici6- II. nadstropje, št. 25—26. Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopolu- dne in od 2.—5. are popoludne. Ob nedeljah in praznikih od V, 10.— */,l. uro. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje, Ivan Somnitz t iprej Fr. Pettaucr) urar c. kr. priv. južne železnice g Ljubljana, sv Petra cesta št. 18 S priporoča svojo ». veliko zalogo ur.l 2v Poprave ne Isvriujejo hitro iv* 2, 4lol»ro. (68 ik. Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater mi Sltirerti ti*^;ii nI. If> priporoča hh za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dela v mentn in na deželi, kakor Midi /.a popravila Vodo-Kuhif iiiiprnve vsake wste prevzem-l je ter z \ .Hi' natančuos' jo in poroštvom izvrfiuje. — Trolkovnikl pošiljajo so na sahtevanja zastonj. (67) T- Leveč (t}4} trgovinu z dežel ni mi pridelki v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstne rastline, semena, ko-uiinivroiH aa zdravila, kakor Arnikove >že, Scntjanževe koreninico, belo kres- nice, česinmova zrnja, smrekovo seme. traljikovo lubje, riene rotićke in drage poljske pridelke. Beoo m konje in g«-vejo živino v večjih mnoiittab. Trgovina i raki. BlagO kupuje po najvišji!' cenah. Ivan, 3?x:i©o3a jermenar ln sedlar Xjj-u.ToljsLza.a,, ILv^Zarijlan. trg-priporoča svojo veliko talogO angleške oprave za lastnega izdelka za dame, gonpode in otroke je vedno na izhero. Vsakersna naročila izvršujejo so točno |» in po nizki ceni. Vso mero se shranjujejo in zaznamonujejn. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj bo vzorec vposlati. |'t.r J-J- NAGLAS S«. tovarna pohištva i v Ljubljani, Turjaiki trg; It. 7 in % Goapodake ulico (Knežji dvorec). S Zaloga jednostavnoga in najfiriejega lo- J vj senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, % strngarskega in pozlatarskega blaga, po-^ bistvene robe, zaves, odej, preprog, za-\3 stiral na valjcih, polknov (Žaluzij). Otrobi ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregoni« blagajnice. (U9) jo I Restavracija MPri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. F. Ferlinc, restavratčr. |F. BILINA & KASCHf Židovske ulice št. 1 p priporočata svojo bogato salogo vseh Is [gj vrst roko vio, tako od um-ja (lasten hdelek), k>«kor nuli od dfdMga blagu. Klrurgično obveze (le laateo izde m lek), JHineeno naiholjAi' vrste. raznimi $ klfurgičniuii pripravami, Velika labera H kravat, li lačni ko v. krtač, glavni- M y kov, mila m parfumov. Vse po naj- |f)j Bitjih eenili. i^j Brra-fca Eberl 5 \ Ljuhljana. Frančiškanske ulitse 4. f Slikarja napiaov, i L BtavBinsk^ in pohistzena pleskarja. J 7f Tovarna za oljnate barve, lak n in pokost. (146) (i* ^ Glavni saatop itn ii»-<3 j< orl> ^ p Kliiulueuo kHrl>i»llii«'|H. Maščoha ^ ^: t.n konjska kopita in usnje ff Josip Reich Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 2 priporoča fast. občinstvu dobro urejeno kemično spiralnico v kateri so razparane in nerazparane P molka in ženske obloke lepo oćedijo. J Pregrinfala vsprejtuč se za pranje in ■ eieni v pobarvauje. V barvanji vsprr- I jeuia se svilnato, bmnbažrio in meAano J blago. barva »», v najnovejsiti modah, aj -P aee»tate«tafe()90saiatMM3a 1 SPRAJCAR IVAN I J stavbeni in umetni ključar • J Kolodvorske ulice št. 22 2 • priporoma svoje ('^•'j) • valčaste ograde za okna in vrata • lastni ladeh k, prava jeklena plehovina, 5 s tihim zaporom in trajtiostjo. Popra- J 2 vila v tej stroki se vspieje:nl)ejo ter J| • izvi•'<•.:.•:«. natančno in no nizki ceni. • a ... a ►••»^^»•••»••^•••••••oao -WW- (Viktor Bautb) (180) Xjjul>l|iiiiat^ 31aii*i|in 1 p; iporoča veliko aalogo oprom za krojače in čevljarje, beloprtonega "blaga in podvlok, "bombaža In ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, civanje In kavljl-čanjo, tkanega m nogovičarskega blaga, » predpasnikov, životkov in rokovic, po- V zamantirskega In drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteijnih cvetk in ujib delov, l ^aw- v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovino-Uvnlca. vae vrate strojev za losoreznloe ln žage. (144) Pivv/.iime colu napnivu in Ođkrliii)ii |in ms i i( > 11- Ui Koti«' ]>o n.ijI,oljni lottikTi, slllOUjIll) llll'lillll' ili Ulllllll l.l.]«HJ, {•5 X£oo®^!S)^^ 55 0j s Hotel „Pri Slonu" tj J I. v rut t .. v sredi mesta in v bližini c. kr. fi *' poštnega in brzojavnega urada. w Sobo od 70 kr. naprej. Kestnvnieiju in kavarna sta v hiši. g Železna in parna kopelj |f 9? urejena po Kraneovih kopeli h po o. kr. § & vladnem svetniku fr. prot". dr. pl. Valenti. & 3Li- jMI- Ecliei stavbeni klepar In vodovodni instalateur g t|l.bl,UM.. ( 1 4 "J ) w IknnitJMku uestM Nt. 7 lu 14 B priporoča svojo bogato zalogo klepar- jrg akega dela. tzdelaje vsa v njegov ¥ obrt spad.ijoča rtela v mestu in ml d«- / c 11. Iz.rAevatelj lesenih, cement- to nlh in idejnih streh. Zalega stres- g nega laka, l< snega cementa in kleja. Na P pravitelj strelovodov po novi aistemi. ADOLP KAUPTMANN tovarna oljnatih. barv,fimežev, lakov in kleja v lastni hiši || t v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. | ji FJijali: I j! Slonove ulice št. 10—12 I ♦ V t Evgenij Betetto | ♦ tovarna za metlje J ♦ v Ljubljani, Flcri^anske ulico št. 3 V priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem j svojo veliko zalogo vsakovrstnih J \**~ metel j ihm ^ od najfinejših do naicenejsih po najnižjih e cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj • in franko. Pozor gg. krojači! FELIKS URBANC v Ljubljani, pri železnem mostu ima veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga, lagerndorfskih, Brnskih tkanin in lodna, kakor ludi mnogovrstnega ni.inu fakturnega blaga, hlacevine in vse k oble kam potrebne oprave. 1 (199 Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni imeti 1 IVAN VIDER umetni ln knpčljskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča se častiteuiu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih vencev in šopkov in vseh v njegovo stroko ■padajočih del. Na prodaj ima vedno nnogovr tu • «v«> tlice in cvetlitiuc gnuiee po tiajtnž-jih cenah. 1 (20h) aniMiii.'■ftj.iiiinifritii.il---,-ir -i- rrCl HENRIK KENDA Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) .< W W * ■ - * W \* v* trf « S 1 S \ t J. MULLER (168) u fotografi ciki - artistični zavod v FrHueiHl(itiiwkili ullenli nI. H priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-i fino stroko spadajoča dela, kakor: p »r« trete, krajepise, interieurH, reprodukcije, vsakovratne puduhe, p.s) 4r wv w^ar v^r-v vtilgo St-akar izprašani kovač Kravja dolina št. 2 izdeluj o vsa v u(fgOV obrt npadijoča dela po ni/.kili ctiuuh. \l>r>4) Dobro delo in točna postrežba. 1'oHobno se priporoča za novci i. ui.sk.- podkove. Švicarija (Pod Tivoli) robtavracija I. vrBte. Najlepši razgled na Ljubljano. Doumeti, tlrolnka in itav1ijnu< sita |irlstiiM \ ion, v. dno sveže pivo prvih pivovarn, i/.\r> na lnihiiiju in točna postrežba. — Priporoča ao slav, p. u. občiuat^u in gg. potovaioetn. l (192) H. Eder, reitavrater. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Prtsnann izvrstna restavracija i v««iii*<» iliiirano liiiiinrlf itd. in lepilu vrtom. liA9) = Kegljišče je na razpolago. = Ubod ju tudi iz Poljskih ulic. |rt«f»«**vift aa c. kr. tlrž. uraduike, HUOrmC uradnike C. kr. drž. železnic, privat. železnic, kakor tudi za e. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisanei; po najpo'oljnej^ili cenah; tuni predkrhuje viii zraven spada-jOfic predmete, kakor h»1»1|v, »««'«•«•, klobuka f..i ,iur;olo. zlaie obrobko itd. < sviiiie oprav« izdelujejo so po najnovejši ho; mi. Angleško, francosko in tiuemsko robo imi na sKladidču. F. Casermann (^) krojač /a civilne oprav* in uniforme. Vizitniee kiveri s prmo priporoča „Narodna Tiskarna". \ CHOCOLAT ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (4—6) 50.000 bilo. Dobiva bo v vaeh špecerijskih, dellkatea nlh prodajalnicah in konditorijah. 1'. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl v W»iil>iii*«*-o\ri ulioi v l . j i a i >IJ;t n i ter prosim, da bi mi blagovolilo isto naklonjenost, katero mi jc pred leti skazovalo, tudi v bodoče ohraniti. Z;i mnogobrojna naročila se udano priporoča (221—1) Fran Zeleznikar krojaški mojster. f^i&fes)tžt^jŽgi&Ž?' J&oi "j^>^m^i *tkt^Žt:^Ž"5>^Žoi^v^afe).^jtltoižo;[d^cji^fo^^i^i^fe-'^^ Gospodarji in Pomlad, fiaa za nakupovanje različno železnine in poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanji vseh teh reči jo pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljše blato Potrudil sem đe nakupiti najboljše blag>0 po najnižji ceni, za to som v stanu je dajati tudi po najnižji ceni. Posebno so bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, okovaml za okna ln vrata in s oementom. V zalogi imel bodem vedno najboljši roman in portland cement, stare železniške šino za ohoke, preikrbim pa tudi po najnižji ceni traverze. i. t. d. V zalogi imam raznovrstno priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d. Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane plo-š če vino ter stresnega papirja. V zalogi i mara vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bop-ato pozlačene nagrobne križe posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih •W&~ štedilnih ognjišč in njih posameznih delov. "^T^ra.arija, naročila se točno In. vestno zvrš6. Za obilno nakupovanje in naročevanje so priporoča (174—il) ANDREJ DRUSKOVIČ, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. > m-fr fr 9- fr fr fr fr w r 9- _ . ____________________.__fr ' v v v ffft v v vvv v v rffrff v¥ W^>? ooooooooooooooooocooooooo Hi* lioce |>i-ii-cj>itl dobro karo. nnj S Oelz-eva kava jmt je najboljši ia najčistejši primesek navadai kavi. mr Oelz-eva kava -M ne sodržuje niti hrušek, niti repe, niti sirupa. Dobiva se v vseh špecerijskih prodajalnicali. ;OOOOOOCX)OOOOOGOOOCXSOOOOO IVovo racijonalno zdravljenje. S Vsem bolnim na živcih se najt. o p loje priporoča 21. izdaja izšlo brošure Roinana Welssinnnn-*t SST Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Hieung. H Dobiva se zastonj (700—1H) v g. kr. vseučiliščni knjigarni: JURIJ SZELINSKI, Stefansplatz 6., VVien. r C S Spričevala znanih zdravnikov. BHmr Hišne telegrafe, telefone in strelovode napeljuje po najnovejši, zanesljivo delujoči metodi in po najnižji ceni (92-9) Josip Rebek ključavničar v Ljubljani. Vsa posamična dela so vedno v zalogi. Najboljše vrste piva oodlUn. in sto3s:lerxIoa,lx iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (162—3) Zaloga piva prve Graške delniške pivovarne ^^■aJS^^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. jJ$W~ Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano. izborno iiiitrnii pivo v p imiilii rani 11 mI«»k letilenli m pntento vnniin 7.111111« Nkoai dol>ivn Me \*ak slini svete litra II kr., 1 liter 21 kr. tlubivn s»e v trgovini m Npeecri JMkim I»l«uo»« pri ko.sjm' IvhuI Kom v f£o loilvorakiU ul i rt«It Mt 24. goldinarjev etane pri meni en modrec mi penisih (Federmatratzo) Ti modroci ho solidno iz najboljše tvHrino narejeni, Imajo po 30 dobro vezanih, močnih perea iz najboljšega bakrenega drata, so h finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhnin preoblečeni ter 10—15 let nobenih poprav no zahtevajo. jST~ Pri naročilih z dežele naznani naj ho vselej iial:iiiciin mera postelje v notranji Inči. TB*r; — Ako ho torej dotd za 10 «ld. dober tapeciran inodroc, tia peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, katari pruveuni namenu, imeti «lobrc> posteljo, ne ustrezajo. I i 1 '11 ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice w Lastnikom hotelov, vil, k<»]••■ 1 i j in zavodov popust ud eene. j i kičaste zimnice zn mukn posteljo navadne voliko-ti po 8 flrld« OO n«»l«i«»v-; z afrikom tapecirane iu h oviliioui preoblečene po 1» gld. 714—57) 3s& i I J 1 1 i KAROL TILL, Špitalske ulice št. 10 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pisalnega orodja in šolskih potrebščin. Vsakovrstni predmeti za poslovnico in pisalno mizo. KAROL TtliLtL Papir za pisma in zavitki v kasotah in mapah, vizitniee v navadnem tisku ali litografovano, najlepši beli močni papir za pisarne in koncepte, papir za listine za odvetnike in keležnike, papir za note, papir za zavijanje, papir za podlogo, tivileu puplr, pergiiiueu za ukuhano sadje, poslovne knjige, knjige za kopiranje, belezni«e. svinčniki, držala za peresa, nujizboinejša tinta za pisanje iti kopiranje, barva ia beleži Iu. vse orodje za risarije iu slikarij«, najboljši papir za risanje iu irun-imrciK papir v pole h in zvitkih, lepenki*, nsiijuta lrpruka, risarsko platno,Q orodje iz lesa za urade iu solo, kuzulel diitauia, jgnlnu- teri|Nk» 2 odu |v viiHuJene UNUjate lepeuke ra iašiti in u rti, molitvene knjige i. t. d., i. t. d. (1024 82J Izdujatulj iu odgovorni urednik: Josip No H i. Lastnina in tisk „Narodno T skarnu' 96549^ 417