RESOLUCIJA O POLOŽAJU ZAMEJSKIH SLOVENCEV: Ni dobrih sosedskih odnosov ^imiiimiiiiiiiimiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiu ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM 9020 Celovec-Klagenfurf, Gasometergasse 10 Poziv slovenskih študentov oblastem in javnosti v Jugoslaviji, Avstriji in Italiji | »V zahtevah pa demokratizaciji odnosov med posamezniki in skupinami in zagotovitvi kar najboljših razmer za svoboden in neoviran razvoj vsakega človeka in vsake skupine, kot ga zahteva tudi ustanovna listina OZN, izražamo razočaranje in ogorčenje nad politiko do slovenske nacionalne skupnosti v Avstriji in Italiji,” je uvodoma rečeno v resoluciji, ki so jo o položaju zamejskih Slovencev naslovite na pristojne oblasti in na javnost v Jugoslaviji, Avstriji in Italiji študentske organizacije v Sloveniji — Zveza študentov Slovenje, izvršni odbor skupnosti študentov visokošolskih zavodov v Ljubljani in Mariboru ter Komite univerzitetne konference ZKS. „Želimo si dobrih odnosov, tako gospodarskih kot političnih in kulturnih, ki naj bi jih naša družba in država še bolj razvijala s sosednjimi. Prav zato si bomo z vsemi silami prizadevali za zagotovitev človečanskih in državljanskih pravic zamejskim Slovencem in pogojev za njihov razvoj, kajti ni dobrih sosedskih odnosov brez urejenega vprašanja manjšin.” n os ti v zamejstvu odločilno besedo pri odločanju o meddržavnih sporazumih s temi državami. V dosedanji praksi niso bile izkoriščene pravne možnosti, ki jih dajejo mirovna pogodba, londonski sporazum in avstrijska državna pogodba, prav tako pa pravne možnosti, ki izhajajo iz resolucij OZN. Problem zamejskih Slovencev bi zaslužil obravnavo pred OZN vsaj toliko kot problem Južne Tirolske. Jugoslavija ni ustrezno protestirala proti teptanju človečanskih in na- VABILO Nadzorni in Upravni odbor ZSO sklicujeta za soboto 27. februarja 1971 s pričetkom ob 14. uri v dvorani IV Delavske zbornice v Celovcu ZBOROVANJE na katerem bomo zavzeli stališče do trenutnega narodno-politič-nega položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Vabimo Vas, da se tega važnega zborovanja v interesu uveljavljanja naših pravic zanesljivo udeležite. Vstop samo z vabilom! Karel Pruinik, I. r. predsednik Nadzornega odbora dr. Franci Zvritter, I. r. predsednik Upravnega odbora »Pripadniki narodnosti, ki živijo mešanem območju — je dalje točeno v resoluciji — so najbolj neposreden nosilec ustvarjanja dobrih odnosov med državami. Svobodno rodnih pravic zamejcev. Prav tako vselej z mračno nacionalno nestrp- niso »^oriščene naše možnosH za nostjo, ki je do sedaj prizadejala ljudem že veHko hudega. Ugotavljamo, da je položaj zamejcev, posebej še tako izpostav- neposredno sodelovanje z gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi subjekti na tem področju. Prepletanje tokov v gospodarstvu, Ijenih, kot so slovenski, zanesljiv kulturi in vseh drugih oblikah skup- kazalec demokracije in politične nega življenja predstavlja trajno kulture predvsem vladajočega raz-osnovo za razvoj dobrih odnosov, reda in naroda v deželi, kjer živi. Ijen na avstrijske oblasti in javnost — je sprejela obveze varovanja slovenskih interesov na ozemlju, Zalo menimo, da bi se morala O tem nas uče naše izkušnje s fa- |jstem delu resolucije, ki je naslov-manjšina še veliko bolj kot doslej šizmom, neokipitalizmom, pa tudi uveljaviti kot samostojni in tvorni stalinizmom. Zahtevamo izpolnitev dejavnik sožitja; države in matični mednarodnih sporazumov, tako mi- narodi morajo manjšinskim pred- rovne pogodbe z Italijo in spo- |. Nova sovjetska petletka za znaten dvig življenjske ravni ODK PRED REALIZACIJO DVEH VELIKIH PROJEKTOV Družba avstrijskih dravskih elektrarn (DDK) je — kakor smo žeTporocčdi — pred kratkim sporočila, da namerava še letos pričeti z realizacijo dveh novih projektov za oskrbo avstrijskega gospodarstva z električno energijo: šesto elektrarno na Dravi pri Borovljah in akumulacijsko elektrarno Mblta v vzhodnem območju Visokih Tur. Oba projekta bosta zahtevala investicije v višini 5 milijard šilingov, po dograditvi leta 1976 pa bosta proizvodnjo električne energije na Koroškem povečala za eno milijardo kilovatnih ur. Predpriprave za pričetek gradnje obeh elektrarn so že nekaj časa v polnem teku, dokončni sklep o pričetku gradnje po je pričakovati v prihodnjih tednih. S projektoma Borovlje in Malta hoče DDK prispevati svoj delež za preskrbo gospodarstva z električno energijo v drugi polovici tega desetletja. Kakor so ugotovili raziskovalci razvoja porabe električne energije v naši državi, se bo ta do leta 1980 povečala na okroglo 45 milijard 'kilovatni ur. Lani se je ta poraba gibala pri 24,6 milijarde ki-vatnih ur, s čemer je bila za 75 odstotkov višja kot leta 1960. Zmogljivost obstoječih elektrarn je bita lani le za 5,5 milijarde kilovatnih ur večja od porabe električne energije. Ta višek električne energije — tudi če ne bi bil vezan po izvoznih pogodbah — bi verjetno že leta 1974 niti ne zadostoval za kritje domačih potreb. Energetska kriza torej ni vprašanje, marveč dejstvo, s katerim je treba računati, če letos ne bodo realizirani obsežni projekti gradnje nadaljnjih elektrarn v Avstriji. To tembolj, ker si iz opozicijskih političnih vzrokov določeni krogi v osrednjem združenju elektrogospodarstva na Dunaju prizadevajo, da bi zavlekli pričetek gradnje prve jedrske elektrarne pri Tulnu na Nižjem Avstrijskem. Zanimivo je, da tudi na Koroškem podobne sile začenjajo svoj manever proti projektoma Borovlje in Malta. Da gre tudi tukaj za poizkus zavlačevanja, je mogče sklepati iz komentarja „Va!kszeitung" zadnjo nedeljo na napoved deželnega glavarja Sime. V zvezi z gradnjo elektrarne 'Borovlje ne gre le za vprašanje odkupa potrebnih zemljišč, marveč za dva, za gospodarstvo Roža pomembna mostova pod Humpe-rškim gradom: za most na Evropski cesti 17 in za železniški most na progi Celovec—Podrož-čica. Glede cestnega mostu je že po poplavah leta 1965 obstojala jasnost, da bo sedanji pro-vizorij z gradnjo elektrarne Borovlje zamenjal nov, ^ko|i_700_ metrov dolg most od prve ser-penTibe hod OravoTjazdlCdžefi-favro. Clsbda^zeleznillcega mostu pa je bila do zadnjega tedna odprto vprašanje, pri katerem je šlo tudi za to, ali bo železniška proga Celovec—Svetna vas sploh opuščena. DDK je zadnji teden dala na to vprašanje odgovor v pozitivnem smislu: proga ne bo opuščena, marveč bo DDK v zvezi z gradnjo elektrarne Borovlje železniški most v potrebni meri dvignila. Hkrati je bilo objavljeno tudi sporočilo, da bo v sklopu gradnje elektrarne Rožek-Sf. Jakob v Rožu do leta 1973 zgrajen nadaljnji most čez Dravo. Ta most — četrti od novih mostov čez Dravo, ki bodo zgrajeni v sklopu izgradnje energetskega sistema na Dravi — bo speljan čez Dravo pri Podravljah v bližini svoječasnega do leta 1920 obstoječega mostu in bo dolg 140 metrov. Tako se bo na območju Drave med Beljakom In avstrijsko-jugoslovansko mejo število mostov čez Dravo povečalo na po sume«) svecu DUNAJ. — Zunanjepolitični odbor parlamenta je soglasno odobril poročilo zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja o vprašanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med Avstrijo in LR Kitajsko. Kakor znano je Avstrija ena izmed tistih držav, ki še nimajo urejenih odnosov s Kitajsko. Zdaj je vprašanje očitno dozorelo tudi za dunajsko diplomacijo, ki je po dolgem obotavljanju le prišla do prepričanja, da brez Kitajske ni mogoče rešiti velikih vprašanj svetovne politike, zlasti razorožitve. Že dalj časa pa so tudi gospodarski krogi vzpodbujali vlado, naj upošteva stvarnost, saj je gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Kitajsko zelo pomembno in bi se ob ureditvi diplomatskih odnosov dalo še občutno okrepiti. Minister Kirchschlager je izjavil, da so tozadevni razgovori prešli v končno razdobje. Torej je pričakovati, da bo že v doglednem času prišlo do navezave diplomatskih odnosov med Avstrijo in LR Kitajsko. KAIRO. — Jugoslovanski predsednik Tito je ob koncu svojega obiska v Egiptu na tiskovni konferenci izjavil, da so njegovi vtisi mnogo bolj optimistični kot ob prihodu v Egipt. Ta optimizem — je dejal — vzbuja prožna politika egiptovskih voditeljev, ki nadaljujejo delo predsednika Naserja. S svojo politiko so si pridobili simpatije v svetu, ki je čedalje bolj prepričan, da ta dežela resnično želi mir. Predsednik Tito se je zavzel za sklicanje konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ker meni, da je položaj v Afriki in tudi drugod v svetu tak, da zahteva večjo aktivnost neuvrščenih držav. NEW YORK. — V Ameriki se nadalje širi odpor proti politiki sedanjega predsednika Nixona, množijo pa se tudi kritični članki v ameriškem tisku. Tako je ugledni dnevnik »New York Times" zahteval, naj se kongres ponovno zavzame za omejitev ameriških sil v Jugovzhodni Aziji. V članku, v katerem je čutiti napad na politiko predsednika Nixona v Indokini, list opozarja, da »ni treba izključiti možnosti za novo konfrontacijo velikih sil v Aziji". List Nixonovo grožnjo, da uporabi ameriško letalsko moč brez omejitve v Indokini« ocenjuje kot dokaz, da Nixon še zmeraj misli na vojaško zmago v Jugovzhodni Aziji. BUDIMPEŠTA. — Predsedniški svet LR Madžarske je razpisal splošne volitve za poslance parlamenta in člane krajevnih svetov za 25. april tega leta. Volitve bodo prvič izvedene po novem postopku, ki naj bi omogočil zborom volivcev, da sami predlagajo in tudi neposredno sprejemajo kandidate. Doslej so bile pravice državljanov precej omejene, saj so lahko samo predlagali kandidate, končne liste pa so potrjevale pristojne komisije domovinske fronte. MOSKVA. — Te dni biva na uradnem obisku v Sovjetski zvezi jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Te-pavac, ki je gost sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika. Pri razgovorih med predstavniki obeh držav obravnavajo bilateralna vprašanja, pa tudi aktualne mednarodne probleme. Svetovni tisk v zvezi s tem obiskom piše o izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo- KAIRO. — Egipt je ponudil Izraelu sklenitev mirovne pogodbe, v kateri bi priznal Izrael kot suvereno državo. Izrael bi moral umakniti svoje čete z zasedenih arabskih ozemelj in pravično rešiti vprašanje palestinskih beguncev. Poleg tega bi se moral odreči teritorialni ekspanziji in se ne bi smel vmešavati v politiko drugih držav. Na obeh straneh egiiptovsko-izraelske mej« bi vzpostavili demilitarizirane cone, za ohranitev miru na tem področju pa naj bi ustanovili mednarodne sile, ki bi jih sestavljale vojaške enote Amerike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze. ŽENEVA. — V Ženevi zaseda komisija OZN za človekove pravice, ki obravnava posebno poročilo o rasni diskriminaciji ih položaju jetnikov v Južni Afriki, Rodeziji; Namibiji in na afriških ozemljih, ki so pod portugalsko upravo. BUKAREŠTA. — Pred nedavnim so s« v Bukarešti sestali zunanji ministri vzhodnih držav. Na konferenci so socialističn« države vzhodne Evrope ponovno izrazil« pripravljenost, da se čim bolj zavzamejo v neposrednih pripravah za evropsko konfe' renco o varnosti. Moskovska Pravda je v zvezi s konferenco zapisala, da je nemo' goče Evropi zagotoviti trajnejši mir brez najaktivnejše udeležbe Vzhodne Evrop«; Sovjetska zveza meni, da je že zdavnaj zrel čas za sklicanje evropske konferenc«’ »ki naj bi postavila definitivno točko sedanjem evropskem geografsko-političnefl? zemljevidu". Da do take konference še P1 prišlo, je po mnenju Sovjetske zveze krN* predvsem Amerika. V CELOVŠKEM GLEDALIŠČU: Sedem poglavitnih grehov malomeščanov in pesmi Bertolda Brechta Ko je bil Brecht prisiljen zapustiti Nemčijo, je začel premišljevati, kako je prišlo do režima, ki je zagrešil smrt neštetih ljudi. Ko je spoznal, da je fašizem samo določena — skrajna — stopnja kapitalizma, je videl edino rešitev za človeštvo v socialističnem preobratu. To miselnost je hotel Brecht ljudem posredovati z dramatično literaturo. Toda drame, ki so jih uprizarjali v tistem času (in tudi še danes), so se dale izvrstno integrirati v sistem, ki je prepovedoval svobodo misli in pisanja, ki je ustanovil koncentracijska taborišča in zakrivil izbruh druge svetovne “vojne. Igre starega sloga niso prepričale z argumenti, ampak so privlačile ljudi le z zbujanjem emocij. Avtorji starega „klasičnega“ stila 'so ustvarili osebe, v katere se je lahko vživeti; ustvarili so „večne" in „povsod“ veljavne probleme, ki niso odvisni ne od časa ne od razredne pripadnosti. Vsak se lahko vsak čas vživi v ustvarjeno osebo, vsak delavec v vlogo kralja, ki govori na odru. Človek v gledališču pozabi, kdo da je, pozabi, kje da je in misli, da prisostvuje resničnemu dejanju in ne samo igri. S takimi igrami se Brecht ni mogel boriti za proletariat, kateremu je namenil svojo literaturo. Ustvaril je svojo teorijo epičnega gledališča brez emocij, brez večnih in neodstranlji-vih problemov. Brecht je v gledališču argumentiral, pokazal je, kje in Zakaj so resnični problemi delavcev m kako jih delavci lahko odstranijo. Ni ustvaril problemov zaradi iger, marveč je ustvaril igre zaradi proble- kulturne drobtine % V ljubljanski Mestni galeriji trenut-n° razstavljata dva slovenska slikarja iz >oniejstva, in sicer naS ožji rojak Valentin ® m a n in Klavdij P a I i i i iz Trsta. Oba "■netnika sta izrazila veselje, ker spet 'izstavljata v Ljubljani, kulturnem sredico slovenskega naroda. V Tudi na letoinjem grafičnem bienalu * Ljubljani, ki bo odprt 5. julija, bodo sodelovali grafiki z vsega sveta. Priredi-'elji napovedujejo, da bo razstava zelo ibseina, saj nameravajo vanjo vključiti ekrog 1000 grafičnih listov. Poleg kataloga bodo izdali tudi grafično mapo ljubljanske grafične iole, kjer bo zastopanih 16 umetnikov. Grafični bienale bo letos ie Posebno pomemben, ker bo navezan na »mpozij ..Grafika danes in jutri", ki ga bo Prpanizirala jugoslovanska sekcija med-Porodnega združenja umetnostnih kritikov. • Po večmesečnem obdobju brez vodje Je Drama SNG v Ljubljani dobila novega 'avnatelja. Gledališki svet je to važno •enkcljo zaupal Janezu Šenku, ki bo rav-Pateljske dolžnosti predvidoma prevzel Prihodnji mesec. Novi ravnatelj Drame *Ng je doslej delal v ljubljanskem Mest-lem gledališču ter v Jugoslovanskem dramskem pozorištu in gledališču Atelje 112 v Beogradu, skoraj deset let pa na 'odloleleviziji. • S Cankarjevim ..Martinom Kačurjem” Ja šentjakobsko gledališče v Ljubljani pro-•lovilo svoj SO-letni Jubilej. V petih deset-'*tjih svojega obstoja je gledališče na •koraj 4500 predstavah uprizorilo 250 odr-•kih del, s katerimi je v polni meri izpolnjevalo vlogo in nalogo pravega ljudskega gledališča, šentjakobsko gledališče Pa spada tudi med tista gledališča, ki ■»majo skrbi zaradi občinstva. mov. Tako so nastala dela edinega nemškega socialističnega realista, ki se je rodil leta 1898 v Nemčiji, jo moral leta 1933 zapustiti in je šel v Ameriko, po vojni pa je spet živel v Nemški demokratični republiki, kjer je umrl leta 1956. Leta 1933 je nastal tudi balet »Sedem poglavitnih grehov malomeščanov (glasba: Kurt Weill), ki je bil letos uprizorjen tudi v Celovcu. Tematiko poglavitnih grehov najdemo tudi pri drugih pisateljih, n. pr. pri Strindbergu, Wedekindu, Hauptmannu i. dr. Vsebina baleta se, kot tudi nekaterih drugih Brechtovih iger, dogaja v Ameriki iz časov iskalcev zlata. Malomeščanska družina v Louisiani pošlje svojo hčerko v mesto, da bi se tam prodajala in služila denar za majhno hišico. Tukaj se s tem, da se izogiba poglavitnih grehov, prilagodi kapitalističnemu trgovanju: sprva je preponosna, da bi se prodala; ker pa hoče priti do denarja, se mora prodati; pri tem je »ponižna" in se je izognila enemu izmed poglavitnih grehov — ponosu. Torej: s tem, da se izogibaš poglavitnih grehov, prideš v kapitalističnem sistemu do denarja in končno tudi do hišice; toda hkrati zgubiš bistvo člo- veškega L ^e ne veseliš več nad pridobljenim. Intendantu celovškega Mestnega gledališča Wochinzu je uspelo, da je za to uprizoritev pridobil najboljše moči, ki so ravno s tem baletom gostovale skoraj že v vseh večjih mestih socialističnih dežel (lani tudi v Ljubljani): ansambel Vzhodno-berlinškega gledališča. Koreografka Gritka Kratke, Vera Oelschlegel kot Ana I ter lise Hurtig kot Ana II so tudi v Celovcu navdušile pretežni del občinstva, z izjemo seveda tistih krogov, katerim so šle v nos Brechtove antifašistične pesmi, ki jih je interpretirala Vera Oelschlegel. Posebno hudo je zadelo take ljudi pri drugi predstavi, ko je igralka Brechtovo »Legendo o mrtvem vojaku" povezala z Vietnamom leta 1971. Zlasti Kleine Zeitung se je hudo razburjala in spraševala pri Wochinzu, ki je igralkin »spodrsljaj" baje obžaloval, ker mu »aktualizacija Brechta ne leži in hoče klasičnega(I) Brechta". Če je Kleine Zeitung pisala resnico, potem Wochinz najbrž sam ni vedel, kaj je rekel, ali pa ne pozna Brechta. Druge možnosti ni, kajti vsak, ki vsaj malo ve o Brechtu, se mora začudeno vprašati, kaj je to: klasični Brecht? Noče aktualnega Brechta, ta naš Wochinz. Potem naj ga ne uprizarja! V čem pa se razlikuje vojak v Vietnamu od vojaka v prvi svetovni vojni? Tudi v Vietnamu ne ve, za ko- *■ ga se bori; tudi v Vietnamu je »tisti, ki govori o sovražniku, sam sovražnik". O aktualizaciji Brechta sploh ne more biti govora, kajti Brecht bo tako dolgo aktualen, dokler ne bo konec kapitalističnega sistema in bo namesto njega zavladal socializem, za katerega se je Brecht boril vse svoje življenje. Franci Zzvitter ml. Šolstvo zamejskih Slovencev predmet razprave v slovenski skupščini Odbor za vzgojo in izobraževanje pri prosvetnokulturnem zboru skupščine SR Slovenije je prejšnji teden razpravljal o problematiki slovenskega šolstva v zamejstvu in prišel do naslednjega poglavitnega sklepa: Dolžnost Slovencev v matični domovini je, da po svojih močeh napravijo več za nadaljnje razvijanje šolstva za slovensko narodnostno manjšino v sosednjih deželah Avstrije, Italije in Madžarske. Kot gradivo je odboru služila dobra in realna analiza o stanju slovenskega šolstva v zamejstvu, ki jo je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Med drugim je iz analize razvidno, da ima slovenska manjšina v sosednjih državah precej različne možnosti šolanja v materinem jeziku. Sicer je bil v povojnih letih dosežen precejšen razvoj, vendar ne povsod in ne enako. Odbor je menil, da bi se v matični domovini morali prizadevati, da bi imeli Slovenci v zamejstvu vsaj približno enake možnosti šolanja v materinem jeziku. Glede na to bi bilo treba iskati najrazličnejše možne oblike vzpodbujanja in pomoči. V tem smislu so udeleženci razprave govorili o možnostih diplomatske službe, o stikih strokovnih šolskih organov, o vplivu večjih obmejnih kulturnih središč v Sloveniji itd. Splošno je bilo iz razprave v skupščini čutiti spoznanje, da je bila skrb matične domovine za šolsko problematiko zamejskih Slovencev dostikrat preskromna in da bi bilo ta dolg treba poslej popraviti. 5Vova kulturna revija a.. Meseca aprila bo predvidoma izšla prva številka nove kulturne revije, ki jo bo z naslovom »Schnitf-punkt" (Presečišče) izdajal kulturni oddelek pri koroški deželni vladi. Pobudo za novo revijo je dal deželni glavar Sima, po zamisli pa naj bi ti »koroški kulturni zvezki" Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v petek 26. februarja 1971 ob 20. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu. Na prireditvi bodo sodelovali znani slovenski operni solisti, o Prešernu in njegovem delu pa bo govoril prešernoslovec in ravnatelj Prešernovega muzeja v Kranju Črtomir Zorec. Ljubitelji slovenske kulture in umetnosti prisrčno vabljeni, da se udeležijo prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Odbor odražali pomembno vlogo Koroške v središču Evrope kot mostu med različnimi kulturnimi krogi in poudarjali njeno posredovalno nalogo na področju Alpe-Jadran. Nova revija bo po načrtih izhajala četrtletno ter bo prinašala pregled aktualnega dogajanja na Koroškem zlasti s področij odrske umetnosti, književnosti, glasbe in likovne umetnosti. Pri tem naj bi bil poseben poudarek na povezanosti kulturnega življenja Koroške s kulturnim življenjem Evrope. K sodelovanju so bile povabljene številne znane osebnosti domačega kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Svojega skupnega predstavnika oziroma strokovnjaka naj bi imenovali tudi obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev ter si pobudniki nove revije obetajo, da bo sodelovanje slovenske narodnostne skupnosti pospeševalno vplivalo na medsebojno ra- zumevanje med obema narodoma v deželi. Širjenje »koroških kulturnih zvezkov” — kakor poroča deželna tiskovna služba — ne bo omejeno na Koroško in Avstrijo, marveč bodo imeli novo revijo na razpolago tudi vsi avstrijski kulturni inštituti v tujini. Tej široki zamisli revije bo odgovarjal tudi naslov prvega zvezka, ki se bo glasit »Evropska Koroška". Slovenska televizija začela z barvnim sporedom S svojega oddajnika na Nanosu je ljubljanska televizija sredi meseca začela oddajati slovenski barvni program. Do srede aprila bodo gledalci slovenske televizije na 27. UHF kanalu lako vsak večer kakih 90 minut med 19. in 21. uro gledali slovenski program v barvah. V drugi polovici nameravajo barvni spored razširiti še s televizijskim dnevnikom v italijanskem jeziku, ki ga oddaja koprski studio. Sedanje oddaje z Nanosa so zasnova drugega slovenskega televizijskega sporeda, ki bo v celoti v barvah. Do uresničitve teh načrtov bo seveda prišlo šele v prihodnjih letih, vsekakor pa so že prvi poskusi z Nanosa glede vidljivosti izpolnili vsa pričakovanja. TONE SVETINA lil m r Ji lik ■ ■ j! lih 61 PRVA KNJIGA Podoficir, Avstrijec, mehanik, dve leti poročen in oče &nega otroka, v vojaški službi teto in pol, je brez posebnih Pfedsodkov pripovedovat vse, kar jih je zanimalo. Prav nobene želje ni imel, da bi herojsko umrl za novi evropski red. 4ato so bili z njimi strpni. Blisk pa mu je dal cigareto. Zadovoljni s prvim razgovorom, so ga ponosno gnali P'oti Cerknemu. Med potjo bi jim ga ljudje ubili, če ga ne b' zaščititi. Ko je major VVolf od generalovega adjutanta prejet betonsko povelje, da se popoldne ob štirih zglasi pri ge-^ralu, ga je dobra volja minita. Včasih se je srečanja z Pjim veselil. Obetalo mu je zanimiv besedni dvoboj, mimohode pa se je seznanit z razpoloženjem v štabu in s trenut-r>trr'i zahtevami položaja, ki ga je vedno spretno izrabljat v prid sebi in svojemu delu. Tudi proučevanje generalovega značaja in »njegovih metod ga je začenjalo dolgočasiti, i^av malo novega je odkrival v njegovem svetovnem na-*®ru, ki j® temeljil na vsestranski vlogi sile in uporabi organiziranega nasilja. Precej blizu je bit njegovemu skritemu c'Jju In tudi njegove šibke točke je slutit. To »pa je bito zelo VQžno za vse, ki so prihajali v stik z generalom, posebno še zanj. Zelo nevarno se mu je bilo »bližati s tiste strani, ki mu ne bi bila všeč. Imel je navado, da ni prav nič opozorilno zarežat, temveč samo »popadel. Generalova bližina je pri njem izzvala razpoloženje sprehajanja po dvorani, prepleteni z žicami, ki so zvezane z minami. Večkrat pa je Walf primerjat razgovore z generalom kot sprehod po napeti žici. Zdaj je slutit, čemu ga kliče. Popoldne običajno ni imet navade izdajati povelj in se razgovarjati o službenih zadevah. Gotovo se je hotel z njim porazgovoriti. Že pri zadnjem srečanju je ugotovit, da se ga včasih polastita obup in osamljenost. Razen njega, ki si je ustvaril videz, da se ga ne boji, so se generala bali bolj kot partizanov, posebno v njegovih kritičnih razpoloženjih. V takih prilikah pa je bit general najbolj dovzeten za sugestije »in obenem najbolj nevaren za napačno besedo. Besedica ati kretnja, ki mu ni bila všeč, »je postala usodna. Bile so še druge okoliščine, zaradi katerih Wolf to pot ni imel »posebnega veselja stopiti pred generala. Medtem ko je bil general v Berlinu, se je »politična in vojaška situacija poslabšala. Zato je »predvideval, da bo general pri njem preizkusil zamisli, ki jih je sprejel v glavnem poveljstvu. Vsakokrat, ko se je vrnil s posvetovanj, je bil kot nanovo nobrušen nož. Zaradi tega se je hotel temeljito pripraviti in spočit ter vedrega lica stopiti »pred generala. Na hitro je zbrat vse, kar bi utegnilo zanimati generala. Pripravil se je tudi na odgovore, kjer »je pričakoval njegovega napada. Brez tega, da bi ga general ne poskušat ponižati, pa ni bilo srečanja med njima. To se je Wolfu večkrat upiralo. Samo tega se je bal, da se nekega dne ne bi mogel zadržati. Ko je imet občutek, da je za srečanje zadostno oborožen, se je hotel samo še prespati. Verjel je, da dobro spanje prinese tudi dobre misli. Popoldne je v najboljši uniformi, ki jo je imel samo za obiske pri generalu, 'n v škornjih, ki so se svetiti »kot ogle- dalo, z vedrim obrazom in smelostjo v očeh, nekaj sekund pred določenim časom stat pred vrati generalove sobe. V enem sta si bila z generalom edina. Vsak po svoje sta gojita »kult osebnosti in učinkovanja za vsako ceno. Točno ob štirih so se vrata odprla in na vratih je stal general, vzvišeno se smehljajoč in oholo vzravnan. Nenavadno dobro razpoiložen ga je povabit, da je vstopil v njegovo veliko, strogo vojaško opremljeno sobo, v kateri je prišla najbolj do »izraza velika firerjeva slika s širokim, pozlačenim okvirom. Po uradnem pozdravu, ki ga je Walf izvedel vedno zavidljivo vzorno, je general, čeprav mu je to godilo, malomarno zamahnil z roko: »Pustite »to, Helmut!" kar »je že vnaprej pomenilo, kako bo tekel njun razgovor. Krepko mu je stisnil roko »in ga premerit od nog do glave z zadovoljnim smehljajem. »Točni ste, gospod major, kakor ura do sekunde. Ne prepozni ne prezgodaj. To mi je všeč pri oficirju in človeku naše vrste. Kdor ne spoštuje časa, nima odnosa do sebe, še manj pa do drugih. In seveda mu je tuj fudi naš novi red." Peljal ga je k mizi 'in sedla sta v zelene usnjene fotelje, v katere se je človek pogreznit in postal majhen, kot je sam pri sebi ugotovit WoH. »Izvalite konjak, Helmut. S tem si preganjam prehlad v pomladanskih dneh," je dejal general in obema natočit. Wolf »je bit presenečen nad sprejemom in nad prijaznostjo. Vendar je za prijaznostjo slutil past. Kljub vsemu pa se je čutit počaščenega. »Poklical sem vas, da bi se »porazgovorila o nekaterih stvareh, »ki so za nas važne, in o katerih me zanima vaše osebno mnenje, ki ima vedno nekaj svojega, čeprav ne povsem neoporečnega. Vsa vaša »poročita sem pazljivo prebral, preden ste prišli, »in leže tamle na mizi." \h^sc>ooooo<>ooooo Zveza slovenskih žena vabi na občni zbor ki bo v ponedeljek 8. marca 1971 s pričetkom ob 12.30 uri v Dijaškem domu SŠD v Celovcu, Tarviser Strafje 16. Odbor oooa-oooooooooooooooooooo V zadnjem času je po zgraditvi jezu za elektrarno Bilčovs-Bistrica naraslo okoli naše vasi umetno jezero. Zaradi tega je naša vas zgubila tri starodavne hiše, in sicer pri Mežnarju, Branciju in Prodnjaku. Lastniki so se z družinami vred preselili: eden v Škofiče, drugi v Ledince in tretji v Št. Ilj. Toda število hiš se zaradi tega ni zmanjšalo, marveč je nasprotno še naraslo, kajti na robu vasi so kar štirje mladi vaščani postavili nove hišice. Danes smo tudi bolj povezani z ostalim svetom, kot je bilo to poprej, ko so pravili, da smo čisto „zaplan-kani“. Prej izredno slaba pot do središča občine v Bilčovsu je zdaj prav lepo urejena in nas povezuje s tako imenovano razgledno cesto; na južno stran pa smo dobili povezavo z novim mostom čez Dravo. — Poročati moramo še o zlatem poročnem slavju, ki sta ga v družinskem krogu obhajala naša vaščana Janez Žnidar, pd. Kovač, in njegova žena Marija, rojena Martič. Dne 7. februarja je minilo 50 let, odkar sta kot ženin in nevesta stala pred poročnim oltarjem. S pridnostjo in štedljivostjo sta čuvala in večala svojo posest, potem pa lepo urejena po- VABILO Kakor lansko leto, bosta obe kulturni organizaciji koroških Slovencev tudi letos priredili ZBOROVODSKI TEČAJ katerega prvi del bo v soboto 27. In nedeljo 28. februarja 1971 pri Miklavžu v Bilčovsu. Na tečaj vabimo vse zborovodje koroških pevskih zborov. Ker bo tečaj namenjen tudi začetnikom oz. tistim, ki se zanimajo za zborovodstvo, vabimo k udeležbi tudi take, ki želijo ustanoviti svoj pevski zbor ali kakorkoli delovati na pevskem področju. Pri tem predvsem mislimo na učitelje in jih posebej vabimo, da se tečaja po možnosti udeležijo. Tečaj bodo vodili priznani glasbeni strokovnjaki prof. Radovan GOBEC, prof. Branko RAJŠTER in dirigent Marko MUNIH. Krščanska kulturna zveza - Slovenska prosvetna zveza 15.00 — 16.00 16.10 — 17.00 17.10 — 17.45 18.10 — 19.00 19.10 — 20.00 20.10 — 21.00 21.10 — 22.00 13.00 — 14.00 14.10 — 15.00 15.10 — 16.00 16.10 — 17.00 17.10 — 18.00 URNIK IN PREDMETNIK SEMINARJA Sobota 26. februarja prof. Radovan Gobec: Spoznavanje glasbene literature prof. Radovan Gobec: Spoznavanje glasbene literature prof. Radovan Gobec: Spoznavanje glasbene literature prof. Branko Rajšter: Kako pričnemo študij nove skladbe, delo z mešanim zborom (primer: S. Malič-Mrak) dirigent Marko Munih: Od tehnične obdelave do interpretacije, delo z mešanim zborom (primer: E. Adamič — V gozdu) dirigent Marko Munih: Od tehnične obdelave do interpretacije prof. Branko Rajšter: Od tehnične obdelave do interpretacije, delo z moškim zborom (primer: A. Foerster — Večerni Ave) Nedelja 27. februarja prof. Radovan Gobec: Spoznavanje glasbene literature prof. Branico Rajšter: Osnove vokalne izobrazbe dirigent Marko Munih: Od tehnične obdelave do Interpretacije, delo z mešanim zborom (primer: E. Adamič — V gozdu) dirigent Marko Munih: Kako pričnemo študij nove skladbe, delo z moškim zborom (primer: P. Jereb — Novemberska) prof. Branko Rajšter: Od tehnične obdelave do Interpretacije, delo z moškim zborom (primer: A. Foerster — Večerni ave). sestva predala hčerki in sinu, ki enako skrbno gospodarita ter čuvata od staršev podedovano izročilo. Kakor je pač v življenju, je v družinsko srečo zlatoporočencev kanila tudi marsikatera grenka kaplja. Ena njunih hčerk je ohromela in je zdaj že več let priklenjena na bolniško posteljo. Vendar pa težke preizkušnje in težave niso mogle vzeti Janezu Žnidarju zavesti, da je v življenju treba žrtvovati tudi za skupnost. Skozi več volilnih dob je zastopal v občinskem odboru koristi slovenskih volivcev. Na domu zlatoporočencev sta se zglasila tudi župan deželni poslanec Hanzi Ogris in še en član občinskega odbora, da jubilantoma čestitata v svojem in v imenu občine ter jima izročita primerno darilo. Voščilom se pridružujemo tudi mi ter Kovačevi mami in očetu naknadno kličemo: Še na mnoga leta! Smrt je kosila Ta teden smo se kar na treh pokopališčih poslavljali od ljudi, ki jih je smrt iztrgala iz naše srede, iz naše narodne skupnosti. V Bilčovsu smo v torek pokopali Ano Ogris, pd. Miklavževo mater, v sredo je bil v Podravljah pogreb Barbare Mostetschnig, roj. Vosperc nik; v četrtek pa je bil na ljubljanskem pokopališču na Žalah položen k zadnjemu počitku drjrance Cziggn, profesor glasbe na slovenski gimnaziji v Celovcu. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširneje poročali prihodnjič, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: »Da, gospod general," se je oglasil Wolf, ko je general premolknil in ga s svojimi sivimi, hladnimi očmi vprašujoče gledal. »Skušal sem vam nanizati nekaj vprašanj glede situacije, ki je nastala po tej zimi." »Vaša izhodišča so pogumna in zanimiva in kar mi je najboij všeč, niso šablonska. Zato so vredno premisleka. Nekaj pa me skrbi, česar ne bi nikomur priznal, razen vam, ki ste do svojega dela dovolj kritični, in to vsaj delno sami veste. Dragi moj Helmut," je zavzdihnil general in spremenil obraz v tragično masko, »razmerje sil se sumljivo spreminja v našo škodo in v njihovo korist. In veste, kaj je pri tem najbolj žalostno? Da so nekateri odgovorni ljudje popolnoma slepi in gluhi. Brez občutka za strategijo. Vojak, ki nenehno ne proučuje razmerja sil, pa ni vojak in tudi politik ni politik. Tu so nekateri podatki, ki vam verjetno še niso znani," je dejal general, vstal in prinesel s svoje mize sveženj papirjev in jih razgrnil pred majorjem. »Sicer so to stvari, ki se vas ne tičejo. Ne bo pa nič narobe, če jih veste." Walf je kot navadno preslišal pripombo in z narejenim zanimanjem čakal, da bo zvedel stvari, ki mu jih je morda že nekoč povedal. Saj se je čestokrat vede ali nevede po-novljal, po potrebi pa je tudi brez sramu spreminjal svoje izjave, če je smatral to za koristno. »Tu je zbrana situacija vseh let okupacije. Številke o porastu komunističnih band po letih, tu so zmogljivosti naših enot in domobranstva in nadalje številke naših in njihovih izgub po letih. Računajte, da so njihove izgube po naših poročilih dvakrat pretirane, sicer bi jih že zdavnaj zmanjkalo po gozdovih. Ključ za primerjavo naše klene vojske s to drhaljo pa si poiščite sami in sodite. Težak spopad nas čaka na spomlad, če hočemo zogotoviti oskrbo fronte v Italiji. V Berlinu so nam izprašili kosti. To, kar jaz delom z vami, je simbolično človekoljubje. Pestujem vas kot dojenčke, zavite v vato. Trd sem. Pa sem še premehak. To je moja glavna napaka, katero sem sklenil odpraviti. Resnično, Helmut, razočaran sem nad nekaterimi našimi ljudmi in nad njihovim obnašanjem. Tvegal sem lasten položaj in potvoril nekatera dejstva, ko sem poročal v Berlinu. Situacijo sem jim prikazal v luči, v katero še sam ne verjamem. Sram me je. Nikdar ne bi napravil tega, če ne bi tako delali ali še bolj lagali tudi drugi. Ljudje otope, stvari se sučejo drugače, kot smo si jih zomislilt v začetku," je govoril general nekam skrušen. Premolknil je, segel v škatlo za cigarete in prižgal obema. Wolf je bil v zadregi. General se mu do take mere še ni razkril, čeprav ga je večkrat obiskoval tudi doma na stanovanju, kjer sta se menila tudi o intimnih stvareh in opravljala znance. Dobro je vedel, da ga bodo te misli kmalu minile in potem od tega ne more pričakovati ničesar dobrega. Pričakoval je, da bo general že naslednji hip trenutke svoje slabosti preklel in da bo njegova oholost kmalu vzplamtela. Da si je prav njega izbral za svoje izlive, ga je prevzelo s ponosom in z nejevoljo. Vedel je, da general pričakuje odgovora, ker je zato premolknil, in zdaj mora nekaj reči. Nič pametnega mu ni padlo v glavo. Praznina kot pri dijaku na diplomskem izpitu. Molk v tem položaju pa ne bi bil odgovor. Zato je uporabil šablono, ki naj bi mu pomagala pridobiti na času. »iPopolnoma točno, gospod general. Podobne misli sem imel tudi sam. Morda pa situacija le ni tako problematična, kakor se zdi." General se mu je pomilovalno nasmehnil: „Walf, vi ste star lisjak. Ne varajte sebe, še manj pa menel V tem položaju je to nepomembno, še manj pa koristno. Lahko je celo nevarno. Nekaj vam bom dokazal, kar vam morda ne bo po godu. Ne čutite se prizadetega! Z ljudmi, ki jih imam, ne morem uresničiti svojih zamisli-Bom nekoliko dolgovezen, z namenom, da vas prepričam o pravilnosti svojih sklepov. Govoril vam bom zato, ker vas smatram za toliko pogumnega, da mi slepo ne boste pritrjevali, kot to delajo mnogi kimavci-specialisti, ker sem general in vi major, orodje v mojih rokah, ki ga lahko poljubno uporabljam, hvalim ali zavržem. To se pravi, da vas uporabim na mestu, kjer boste gotovo izginili. Toliko v vednost, ker vas visoko cenim, morda celo previsoko. Pa pustiva to pripombo na robu," je dejal general 5 tišjim glasom in ga ostro pogledal. Potem si je prižgal cigareto in nadaljeval: »Premislil sem in ocenil položaj v novi luči z realnim izhodiščem. Prevrednotil sem vse naše delo in boj skoz' kritično prizmo in prišel sem do zaključkov, ki vam jih bom sedaj razložil. Glavni problem je v tem, da se ne znamo 1 vesti kot osvajalci. To je rak rana, ki nam ogroža zmagOi vir neuspehov in krivda za podaljšanje vojne. Ne mislite« da kaj dvomim v zmago nemškega orožja. Nikoli nisem bil bolj prepričan kot sedaj. Kmalu se bodo stvari zasukale. Zaupam vam, da imamo v izdelavi orožje, o katerem se sovražnikom Nemčije niti ne sanja. Oprostite, da sem se odvrnil od misli, ki jo nameravam razviti. Bistvo problema je v stanju zavesti. Rasna pripadnost velikemu arijskemu človeku, tvorcu edinih starih in novih kultur, v zavesti nekaterih naših ljudi bledi in ugašfl-V nekaterih pa se ni niti prižgala. Imajo roje sopotnikovi ki so se slučajno usedli na vlak kljukastega križa. Poved<*| vam bom primer. Kor poglejte, vlačugarijo se z ženskam' osvojenega ničvrednega ljudstva. Sprejemajo podkupnin® in kupčujejo z nemško častjo in če hočete tudi z našo krvjo1 Popustljivi so do nasprotnikov, ki vse to izrabljajo. Sami *® bogate in še njihovo sorodstvo. Pozabljajo na poglavitn® q k r< ■»: i ti v-e svoji registraciji." Zahtevamo, da preprečijo imenovanje ulic po germanizatorjih in postavljanje spomenikov v slavo okupatorjem in nacizmu, je rečeno v resoluciji, iki potem v delu, naslovljenem na italijanske oblasti in jav-nasf, navaja podrobne zahteve glede uveljavljanja pravic Slovencev v Italiji. Nato resolucija nadaljuje: »Podpiramo zahteve, ki so jih Posebej se slovenski študenti v Sv°ji resoluciji obračajo na univer-20 in visoke šole v Sloveniji ter ugotavljajo: »Z ustrezno kadrovsko politiko *1aj skrbijo za vzgojo strokovnjakov. ki se bodo ukvarjali z raziskovanjem socialnih, ekonomskih in Političnih problemov manjšin. Na riaših srednjih in visokih šolah ter Univerzi je potrebno zamejcem ma-terialno in organizacijsko omogo-~*n študij ter zagotoviti priznanje diplom v tujini. slovenski predstavniki poslali avstrijskim in italijanskim oblastem. Zamejski Slovenci vseh idejnopolitičnih in nazorskih opredelitev naj mnogo bolj enotno, dosledno in bojevito kot doslej nastopajo za realizacijo interesov in pravic slovenske skupnosti. Njihova okcijsko-politična enotnost in skupni prijemi v uresničevanju dogovorjenega manjšinskega programa bo omogočila, da bo manjšina odločilen dejavnik lastne nacionalne in socialne osvoboditve in tvorni dejavnik demokratizacije družbenih struktur v lastnih državah, ne pa objekt igre političnih sil in diplomacije. Zahtevamo, da v celoti preneha negativni, diskriminacijski ideološki prijem v odnosu uradne Slovenije do posameznih skupin v zamejstvu in moralno- politično in materialno podporo tistemu, ki iz različnih političnih in ideoloških osnov deluje v skupni meri — odpravljanje vseh vzrokov za podrejen položaj Slovencev in zagotavljanje tistih pogojev, ki manjšini omogočajo popolni razvoj. V tem smislu tudi pozitivno ocenjujemo dejstvo, da se mladina noče vnaprej neposredno strankarsko povezovati, ampak te v konkretnih akcijah. Podpiramo tiste site, ki objektivno krepije enakopravni položaj Slovencev. Podpiramo akcijo demokratičnih sil Italije in Avstrije in razpoloženje delavcev, kmetov, študentov in napredne inteligence, ki je prišlo do izraza v odporu proti nasilju skrajno nacionalističnih sil nad slovenskim prebivalstvom in lastnim delavskim razredom." Intenzivirati in koordinirati je potrebno vse oblike študijskega in strokovnega sodelovanja, analizirati učne in študijske programe univerze in srednjih šol, razpisovati posebne seminarske in diplomske naloge s to problematiko in povečati vse kulturne, športne, turistične stike z zamejstvom. Univerza v Ljubljani in Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru naj razvijajo odnose tvornega sodelovanja z ustreznimi visokošolskimi zavodi v Avstriji in Italiji." • SREDSTVOM JAVNEGA OBVEŠČANJA V zadnjem delu resolucije, naslovljenem na sredstva javnega obveščanja, pa je rečeno: »iPravočasno in kritično je treba poročati o kulturnih, gospodarskih in političnih dogajanjih v zamejstvu. Naši ljudje v Avstriji in v Italiji so izpostavljeni političnim in gospodarskim pritiskom, zato je obveščenost celotnega prebivalstva toliko pomembnejša, nujna. Sredstva javnega obveščanja morajo biti odprta za pobude, kritiko in vprašanja kvalificirane javnosti in občanov.” Radiše Na pustno nedeljo nas radiški pevci in pevke niso vabili — kot običajno — v dvorano, marveč v gostilno k Miklavcu, kjer so pripravili družaben večer. Za uvod je mešani zbor pod vodstvom Šimeja Wrulicha zapel Prešernovo Zdravljico in Tomi Ogris je spregovoril v pozdrav navzočim, nakar so pevci zapeli še nekaj pesmi. Za ples bi nam moral tudi tokrat igrati naš Stanko, ki pa je bil bolan. Zato smo naprosili dobrega prijatelja našega društva Hanzija Kežarja, ki pa ni prišel sam, marveč je pripeljal s seboj tudi svojo ženko in še Micko Hribernik, da sta ubrano zapeli ob spremljavi harmonike. Do poznih nočnih ur je trajala prijetna družabnost in ni bilo med nami niti enega, ki ga Hanzej s svojo harmoniko ne bi bil zvabil na plesišče. Najlepša hvala gostom iz šentvidskega društva, prisrčna hvala pa tudi našim pevkam in pevcem za res posrečeni večer. — Naj ob tej priložnosti nanizamo še nekaj statističnih podatkov iz minulega leta. Rojstev smo zabeležili lani v naši občini sedem, in sicer so se rodile štiri deklice in trije dečki; med njimi so bili Mihael J. Krobath, sin naše učiteljice, Silvester Wrulich, sin našega organista, ter županova hčerkica Martina Ogris. Smrtnih primerov je bilo šest: Marija Ruttnig (69 let), Ana Schuschnig (40), Katarina Oblak (63), Franc Uschovnig (60), Katarina Walter (63) in Ana Orasche (73 let stara). Poroke pa tekom lanskega leta nismo imeli nobene, kajti vsi radiški „samci“ so ostali zvesti samskemu stanu. Upamo, da se bo vsaj letos kateri izmed njih ojunačil ter nam dal priložnost, da bomo zakonski par z „juckanjem“ pospremili na novo življenjsko pot. • UNIVERZI V LJUBLJANI IN ZDRUŽENJU VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU Zveza študentov Slovenije ter Izvršni odbor skupnosti študentov visokošolskih zavodov v Ljubljani in Mariboru sta v zvezi s položajem slovenske narodne skupnosti v Italiji in Avstriji naslovila na zbor narodov zvezne skupščine SFR Jugoslavije odprto pismo, v katerem je na začetku rečeno: »Evropa je v krizi, sodobni svet na prelomnici. Pod pritiskom velekapitala in hegemonističnih struktur nastajajo novi represivni socialni sistemi. Totalitarna politika centrov svetovnega monopola in represivna politika reakcionarnih sil v posameznih državah je usmerjena proti nosilcem socialne revolucije in narodnostne osvoboditve v vsaki konkretni družbi. Boj za popolno ekonomsko-politično in kulturno uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji razumemo kot konkreten prispevek k demokratizaciji mednarodnih odnosov, v katerih je položaj malih narodov in pripadnikov manjšinskih narodnostnih skupin eden od zanesljivih objektivnih kriterijev za stopnjo demokratičnosti posameznih državnih in družbenih struktur." Potem je v odprtem pismu obširno govora o odložitvi obiska predsednika Tita v Italiji, o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter o njenem boju za enakopravnost, pri čemer je poudarjeno, da bo šele izpolnitev vseh določil, ki se nanašajo na položaj zamejskih Slovencev, pomenila konkreten dokaz politično izražene dobre volje za razvoj dobrih sosedskih odnosov. V boju za dosego pravic zagotavljajo študenti zamejskim Slovencem vso podporo, nato pa v svojem pismu nadaljujejo: »Ugotavljamo, da je v razvoju samoupravne družbene skupnosti ostalo področje zunanje politike v javnosti relativno najbolj odtujena politična sfera. Zahtevamo, da se vsi samoupravni subjekti resnično uveljavijo tudi pri oblikovanju zunanje politike. Socialistične republike in njihovi predstavniški organi, družbene in politične organizacije, strokovna združenja, sredstva javnega obveščanja, kulturne in znanstvene ustanove naj imajo odločilno vlogo v procesu demokratizacije oblikovanja in izvajanja zunanje politike na ravni federacije. Razvita samoupravna družba, ki hoče biti učinkovita, zahteva osebno odgovornost vseh nosilcev javnih pooblastil. Na področju zunanje politike ima nedosledno spoštovanje principov javnosti, odgovornosti in strokovnosti še posebej negativne posledice, ker zmanjšuje zaupanje in podporo javnosti in s tem neposredno tudi slabi položaj Jugoslavije v svetu; vse to je posebej jasno prišlo do izraza v kritičnem razpoloženju naše (javnosti ob dogodkih v Avstriji in Italiji. Zahtevamo, da zvezna skupščina in zvezni izvršni svet, državni sekretariat za zunanje zadeve s svojo usmeritvijo, organizacijo in načinom svojega dela omogoči, da se v konstituiranje zunanje politike vključijo vsi družbeni subjekti v republikah. Od slovenskih poslancev in odgovornih organov pričakujemo, da bodo dosledno vztrajali pri realizaciji interesov slovenskega naroda, katerega sestavni del je tudi ena tretjina Slovencev, ki živijo izven meja SRS. Poudarjamo, da bo prav uveljavitev slovenske družbene skupnosti v celoti tudi prispevala k nastajanju novih odnosov v federaciji. Naši interesi za ureditev položaja zamejskih Slovencev niso noben poseben slovenski kompleks, s katerim bi obremenjevali meddržavne odnose, ampak so to vitalni interesi jugoslovanske družbene skupnosti, kot je tudi neodvisen razvoj makedonskega naroda stvar vse Jugoslavije. Šele z resnično uveljavitvijo vseh pravic zamejskih Slovencev se uresničuje konstituiranje slovenskega naroda v demokratični federaciji enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Predlagamo, da zbor narodov zvezne skupščine razpravlja o vlogi republik pri oblikovanju zunanje politike in v iem kontekstu vprašanj tudi o položaju slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah. V pripravah skupščinske razprave in na njej morajo priti do izraza vsi nosilci interesov jugoslovanskih narodov in vseh samoupravnih subjektov v državi." T°ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — n°logo: za osvojitev sveta je potrebno plevel najprej iz-rebiti, zasejati germansko seme, šele potem bomo želi po Vseh njivah tega sveta." »Helmut," se je samoumevno nasmehnil general, »smeš-n° bi 'bilo trditi, da bo svetovna nadvlada Nemčije sreča *a vse prebivalce na zemlji. Iz zgodovine vam je znano, 5:10 so Germani od začetka do današnjih dni z ognjem in Uiečem pobili in iztrebili cela plemena in ljudstva, da bi ustvarili življenjski prostor. Poslušajte, zakaj poudarjam ° tako znano stvar. Celo pri majih ljudeh so pomisleki o ukrepih. Tudi vi ste mi o tem poročali. Pomisleki o ukrepih, jih podpisujem sam in zanje odgovarjam pred nemškim prodam in zgodovino. Razgovarjajo se, čemu dajem stre-iali toliko ljudi? Kaj se mi je te dni zgodilo? V eksekucij-ki skupini policije se je našel mož, in to pravi Nemec, čiste Kfvi in preteklosti in povsem normalen. Šel je in se uprl, da bo streljal talcev. Pomislite, nesramnost! Ni hotel dvigniti buške! Kakšen bedaški vitez! Telefonirali so mi o tem in Plavili streljanje. Kar telefonsko sem ga dal, brez kakršne-'kali postopka, ustreliti. H kolu so ga postavili, k banditom, kar je bilo edino primemo in za vzgled vsem, ki Mislijo, da se bodo upirali in si sami izbrali vloge. Slišal sem, da se je nekaj naših v napadenih postojanki'1 predalo sovražniku, in še to sem izvedel, da so enote, K| streljajo v gozdu med drevje, da opozore bando, da se Umakne, ker se boje za svoje usmrajene zadnjice. Ljudje bozabtjajo, da smo na mostišču pritiska na Vzhod. Da gorgonska rasa spoji kri in zemljo Severnega morja z Jadra-Jjdm, je za nas prav tako nujno, kot dobiti ruska polja. "■er je dejal, da je treba uničiti osvojena ljudstva, germa-bizirafi zemljo, zato je smešna vsaka sentimentalost in vsaka zveza s sovražnikom. Nesmiselno je parjenje arijske-duha z ženskami manjvrednega ljudstva. To je tako, kot bi čistokrvnega konja parili z oslico," se je krhko zasmejal general in nadaljevali: »Helmut, tu so vzroki za pomanjkljivo pojmovanje najvišjih vrednot nemškega duha, časti, zvestobe in vere v zmago. Če bi te stvari pojmovali tako kot jih je treba, bi trdno stali ob Jadranu in na Uralu. Mnogo časa smo zapravili in še nekaj: biti osvajalec je velika umetnost. Eno je razumeti vlogo, drugo pa, uresničiti jo. Proti našim ciljem delujejo močne sile. Celo v sužnjih je nekaj, da bi bili radi gospodarji, in upoštevati moramo tudi to, da v zgodovini tudi najmočnejši ni bil nikdar tako močan, da bi mogel biti zmeraj gospodar, če ni znal spremeniti moči v pravico in pokorščine v dolžnost. To misel je izrekel neki zamorski Francoz, pa sem jo uporabil kljub temu, ker je krvavo resnična. Kako pa je pri nas? čisto preprostih stvari ne znamo spreminjali v poulični jezik. Ljudje nam ne slede toliko iz zavesti kakor iz tradicionalne nemške discipliniranosti, ki izvira še iz časov najemniških vojska in je prišla že v pregovor. Nezadovoljen sem s stvarmi. To vam povem prvemu, Wolf, ker mi je bilo vedno do vas. Rad bi vas vzgojil v oficirja, ki bi pred koncem vojne lahko postal general. Zviti ste dovolj, prav tako brezobzirni in tudi krutosti vam ne manjka," mu je laskavo našteval njegove vrline, da se je Wolf topil od zadovoljstva in hlinil skromnost. »Preveliko priznanje zmage, gospod general. Zdi se mi, da me precenjujete. Za vojaka v pravem smislu mi nekaj manjka. Trudim se in se zgledujem pri vas, pa ne uspem. Prišel sem do zaključka, da se pravi vojaki rode kot veliki misleci in umetniki. Saj je vodenje vojne najstarejše opravilo in najbolj dovršena veščina vseh veščin." General se je čutil polaskanega in je bil Wolfu za njegove pripombe na tihem hvaležen. Zato mu je nalil, trčila sta in izpila, dvakrat zaporedoma. Wolf je vedel, da še ni prišel z aduti na dan. »Helmut, sedaj me pa zanima, kako sodite o stvareh, ki sem vam jih nakazal?" se je s prežečim obrazom general zastrmel vanj in položil bledi, koščeni roki predse na mizo. Wolf se mu je samo nasmehnil in gladko odgovoril: »Moram priznati, da so vaše ugotovitve točne in globoko premišljene." Povedal je natanko to, kar je general hotel slišati, kar je tudi takoj potrdil: »To me veseli, ker so izhodišča za akcijo širšega stila. Ne veste, kako so me razjezili," je general belo zavil oči in spačil ustnice ob spominu na svojo jezo. Z drobno, koščeno roko je bobnal po mizi in vpil, kot bi govoril tisočglavi množici: »Svojim (ljudem bom vcepil novo hotenje, nabil jih bom z arijskim duhom in voljo. Nemec je rojen za borbo in vojno, zato naj gre k hudiču vsak, kdor misli, da bo počival na lovorikah! Izbil jim bom udobje iz riti. Dali bodo od sebe vse, kri bodo scali! Zlomil jih bom, in to mislim prekleto resno!" Zdaj se je celo WoIf ustrašil, ker je vedel, da to, kar govori, tudi misli. Vedel je, da general zavoljo gumba, ki manjka na srajci in bi jo moral obleči, lahko pobesni. V takih primerih strga srajco na koščke in jo pomendra s škornji. Potem pa mirno obleče drugo. Vedel je tudi to, da general v trenutku jeze meče svojim adjutantom in strežnikom škornje v hrbet in je sposoben celo streljati. Zato je njegovim besedam sproti pritrjeval z glavo in očmi in se trudil na vso moč, da ne bi z ničemer pokazal, (kako mu je smešen. »Ta zemlja je vražja, tu moramo biti pripravljeni, da se spopademo vsako minuto, ponoči ali podnevi," je besnel general, »z vsemi sredstvi moramo uničevati naše sovražnike. Brez pomislekov in brez milosti. Sovražem vse, ki niso teh misli! Izginili mi bodo izpred oči," je pribil general. Nje- Po nekaj letih se lahko zgodi, da se čustveni odnosi spremene, da zbledijo brez pravega vzroka. Četudi se imata zakonca še zmeraj rada, se spoštujeta in si ostaneta zvesta, žar prave ljubezni usiha. Zakaj? Odgovor je banalen: kriva je navada. Vse postane preveč vsakdanje. Je mar nemogoče ohraniti sveža in večno mlada najnežnejša čustva več let, vse življenje ? Ljubezen ni nekaj konkretnega, nekaj, kar se prinese domov in spravi v omaro. Treba jo je negovati, hraniti: z ljubeznivo besedo, nasmehom, stiskom roke, nežnostjo, ljubeznivim pogledom, z nepričakovanim darom, s povabilom na večerjo, cvetlicami. Na koliko teh drobcenih radosti pa zakonci pozabljajo! Pozabljajo morda ni prava beseda, ker včasih eden od njiju ne misli več nanje, drugi jih pa objokuje. Nobenih presenečenj, nič novega, nobenih emocij. Življenje teče po zvoženem kolovozu ustaljenih navad. Iz takšne monotonosti se ro- Krize v zakonu jeva jo „krize“. Hudo nevarne lahko postanejo, kadar eden od zakoncev odkrije osebo, polno novega neznanega šarma, ki ga privlači. Kako se izognemo tem monotonijam, temu, da zakonca drug drugega dolgočasita? Z majhnimi radostmi, z razvedrili, z „malimi norostmi", ki jih zaljubljenci tako dobro poznajo, zakonci pa pozabljajo. Da si ne morete privoščiti? Saj se „male norosti“ zaljubljencev vendar ne kupujejo z denarjem. Toda nekaterim „resnim ljudem" se ta vznemirljiva presenečenja, polna čara, zde povsem nesmiselna. Zmerom so preveč zaposleni, mislijo na službo, na kariero, na to, kako bi več zaslužili. Jejmo preudarno! Se nekaj tednov — in odlo- obleko. In — žili bomo zimska oblačila, datnih večerij Se nekaj mesecev — in prekrškov po smuknili bomo v kopalno bomo zaradi Zadnje čase ni več pomembno, koliko obrokov hrane použijemo dnevno. Bolj ko ne je to odvisno od vsakega posameznika. Ta ima raje trd obroke dnevno, drugi pa si bo hrano razdelil na štiri, pet ali celo več obrokov. Pri tem je treba vedeti, da je priporočljivo, da ‘ljudje, ki veliko sedijo in umsko delajo, jedo večkrat, toda po malem. Taki obroki namreč zelo malo obremenjujejo prebavne organe in ne ovirajo delovne zmogljivosti. Toda zadeva ima tudi svoje slabe lastnosti — če jemo velikokrat, ponavadi pojemo preveč. Koliko razlag in utemeljitev je bilo že napisanih o tem, kako pomemben obrok hrane je zajtrk. Toda naše navade so slabe in ukoreninjene, zato bo potrebno verjetno še veliko besed. V stalni stiski s časom pojemo zjutraj skodelico kave, ali pa še to ne in potem lačni čakamo dopoldanskega odmora, po katerem se zaradi predolge razlike med enim in drugim obrokom sipet slabo počutimo. Zato ne bo odveč, če še enkrat povemo, da je pravilen samo tisti zajtrk, v katerem je vključenih od 30 do 35 odstotkov hrane, ki jo použijemo na dan. Tudi ni vseeno, kako jemo: v miru použit kruh s skutnim namazom in vitaminski čaj bo- $<>oo<>oooooooooooo<><>oooooooooockxx>oo J-Lcpota in zdzavjc Lepota in zdravje sta tesno povezana. Seveda zdravje še ni lepota, je pa prvi pogoj za lepoto. Svežina obraza, prožna in mehka koža in prožni gibi so v veliki meri odraz zdravstvenega stanja. Lepota je torej odvisna od zdravja. Res je, da poznamo danes že vrsto najrazličnejših kozmetičnih pripomočkov, ki pa vsi skupaj ne morejo ustvariti lepote. Umetnost lepote zahteva veliko časa in nege. Najhujši sovražnik je malomarnost. Samo nekoliko potrpljenja in pazljivosti, pa bomo dosegli lepe uspehe. OSEM NASVETOV ZA LEPOTO IN ZDRAVJE: 1. Pazite na zdravje, kajti zdravje in lepota sta neločljiva. 2. Nadzorujte pravilno delovanje prebavnih organov. Kronično zaprtje, ki je zelo pogostna težava mladih žena, škoduje mladostni polti in zdravju. 3. Pazite na zdravo prehrano in jejte enakomerne obroke ob točno določenem času. Mnogo žena se nepravilno hrani, saj jim je vseeno, kaj In kdaj na hitro pojedo. Hrano moramo temeljito prežvečiti. Zlasti pa uživajmo čimveč sveže oN kuhane zelenjave. 4. Redno se kopajte in prhajte s toplo ali mrzlo vodo. Prha odlično uravnava živčni sistem In poživlja krvni obtok, hkrati pa tudi krepi kožo. 5. Vsak dan redno telovadite vsaj petnajst minut. 6. Privoščite si dobro in obilno spanje osem ur na dan. Zgodnji počitek in zgodnje vstajenje zelo koristita lepoti in zdravju. 7. Po vsakem naporu počivajte, kolikor dolgo morete. Takoj ko začutite utrujenost, se oddahnile. 8. Veliko se sprehajajte na svežem zraku in sončite. Ukvarjajte se z lažjimi športnimi dejavnostmi. Koža in telo potrebujeta veliko kisika, sonca In gibanja. ugotovitev zagrenjeni, na mesto da bi nas razveselile Če bi bili radi spomladi vit ki in se vsaj po tem merili z mladim svetom, potem mo ramo na to misliti že zdaj Toda tudi dolgi sprehodi, te lovadba, masaža in podob na dejanja ne bodo zalegla, če ne bomo preudarno — še nekaj iz- jedli. To pa moramo ne so ter močnatih mo zaradi zunanjosti — tem kosilu — pa več predvsem zaradi zdrav prvih dveh ja. sta vredna več kot jajca s slanino, kd smo jih pogoltnili stoje. Mnogo ljudi se pritožuje, da zjutraj nima nobenega apetita. To je res in še razumljivo, če upoštevamo ustaljene prehrambene navade, ki zajtrk po krivici zapostavljajo. Začeti bo zato treba postopoma. Morda bi zjutraj spili kozarec soka ali pojedli sočno jabolko in sčasoma se bo tek že prebudil. Malice ne bi smele biti enolične in bi morali paziti, da to ne bo vedno samo kos kruha z maslom. Ljudje, ki fizično delajo, porabijo do dopoldanskega odmora veliko energije, zato jo morajo nadomestiti z malico, polno ogljikovih hidratov in maščob. Običajno pa pri malicah pozabljamo na vitamine, saj se le tu in tam zgodi, da bi ji dodali mlečni napitek, sadje ali kakšen paradižnik. Znano je, da otroci ne pijejo radi mleka. Če pa bi dobili ka-kao, sadno mleko, ali kako drugače pripravljen mlečni napitek, verjetno tolikšnega odpora ne bi bilo. Umski delavci bolj ko ne po nepotrebnem malicajo tople obroke. Med glavnimi obroki bi potrebovali le osvežitev — mleko, jogurt, sadje ali sadni sok, k temu pa morda malo rženega ali črnega kruha ali prepečenca s surovim maslom ali margarino. In končno — malicati bi morala tudi gospodinja. Pa ne tako spotoma, mimogrede, ko pripravlja kosilo, temveč v miru, kot vsi ostali. Tudi njej bo zadoščal kakao, mleko ali mlečni napitek, morda sadni sok pa košček kruha z medom ali marmelado. Vitamini so potrebni tudi starejšim ljudem, zato bi morali z njimi dopolniti tudi njihovo dopoldansko in popoldansko malico. Če so ostali obroki polni in redni, lahko kosilo mirne duše zmanjšamo. Naše prehrambene navade pa so žal drugačne. Mnogi ljudje jedo samo dvakrat dnevno — toda njihovo kosilo je takšno, da potem vsaj dve uri niso za nobeno rabo. Tudi večerje ki bi morale biti samo pika na „i“, so mnogokrat preobilne. Če pravimo, naj bodo večerje lahke, pa to ne pomeni, da bi jih morali podcenjevati. Predvsem je potrebno upoštevati, da je to v mnogih družinah tisti dnevni obrok, ko je edino-krat zbrana vsa družina. Zato bi je ne smeli použiti med opazovanjem televizijskega programa, temveč tako kot vse ostale obroke — zbrano in počasi. Pri izbiri hrane ne gre toliko za toplo ali hladno večerjo, kolikor za to, kako je sestavljena. Sveže sadje, skuta, sir, mleko in druga živila bi morali biti njen sestavni del. Če pa je večerja naš glavni obrok, potem jo je treba pojesti najpozneje dve uri pred spanjem. Če bomo dotlej že lačni, si pomagajmo ČRNA REDKEV Črna redkev je znana vrtna rastlina. V njej je pekoče hlapno olje, ki ima v svoji sestavi tudi žveplo. Poleg hlapnega olja so v korenini tudi sadne kisline in vitamin C. Črna redkev je znana kot dobra okusna zelenjava, ki nam pride prav zlasti v zgodnji pomladi, ker se nam prebava zavoljo enolične zimske prehrane rada poleni. Pri prebavnih motnjah z želodcem nam nekaj rezin črne redkvice hitro izboljša prebavo, odstrani napenjanje pa tudi zaprtje. Uživanje črne redkvice koristi tudi pri žolčnih motnjah, uživanje soka pa koristi pri kašlju, vnetju bronhijev, ker razkraja sluz; pomaga pa tudi pri zgagi. IPri motnjah v prebavi in pri težavah z žolčem pomaga redno uživanje redkvice, ki pa naj traja dalj časa. Za kašelj redkvico nastrgamo, jo v vodi malo prekuhamo, tekočini pa dodamo medu in popijemo vročo. Enako koristna je tudi rdeča redkvica ki je že zgodaj spomladi prvi sadež na vrtu. s svežim sadjem, skodelico mleka, žličko skute ali čim podobnim. In ne pozabimo — dobro počutje naslednjega dne je marsikdaj odvisno prav od večerje! In za konec: ne izgovarjajmo se s tem, da navad po tolikih letih ni moč spremeniti in da bo to že prinesel čas. S slabimi prehrambenimi navadami slabo vplivamo tudi na navade svojih otrok in če bodo tudi ti nadaljevali prakso svojih staršev, bo naša prehrana vedno pomanjkljiva! Poskusite! KROMPIRJEV PRAŽENEC V maščobi pečemo narezan krompir, ki mu pri* mešamo na drobno narezanih mesnih ostankov, gnja* ti, klobas, krvavic, prekajenega mesa ali rib. KROMPIR S SUROVIM MASLOM Dno pekača ali koiiee namažemo na debelo s turovim maslom. Nato ga napolnimo v plasteh s surovimi krompirjevimi rezinami, ki morajo biti dobro osužene. Vsako plast potrosimo s soljo in prav malo paprike ter jo pokapamo z raztaljenim surovini maslom. Posodo pokrijemo in pečemo pol ure, nakar jo zvrnemo na krožnik. Lahko pa jo proti koncu zgoraj možno zarumenimo in ponudimo kar v pekaču. KROMPIR Z JAJCI Kuhan in na rezine narezan krompir pečemo v mo-ičobi. Ob koncu ga prelijemo z jajci, ki smo jil* žvrkljali s soljo (na osebo po eno jajce), in pustimo, da se strde. Posipamo ga s sesekljanim drobnjakom ali drugimi zeližži. KROMPIR S SIROM Krompir pečemo (glej zgoraj!), posipamo na koncu z nastrganim sirom in premeiamo. Poleg ponudimo zeleno solato. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — gov ozki, koščeni obraz je poslal prosojno bled, oči pa steklene. Vstal je, šel k omarici za pijačo, si nalil kozarec kisle vode in ga v dušku izpil. Potem je šel k svoji pisalni mizi, odprl predal in izvlekel šop fotografij. Ko se je vrnil k Wolfu, je bil miren. S smehljajem na obrazu, ki ni bil prav nič podoben prejšnjemu, je tožil: .Poglejte tragiko, Wa!f. Jaz izgorevam. Vse dajem od sebe in živim samo za državo. Medtem pa drugi uživajo, kradejo državi čas in denar. Tu so dokazi,” je polagal predenj sliko za sliko in govoril: .Poglejte, na primer tole: za javnost in za zgodovino sem se slikal s tem bedastim rdečeličnim in licemerskim škofom, da nam je bla-gloslovil nekaj bataljonov še balij bedaste drhali, ki smo jo formirali v vojsko in jo preimenovali v domobrance. Njihovi voditelji so taktiki najslabše vrste. Poglejte tegale starega osla, sivolasega kozjebradca, senilnega generala v njihovem vodstvu. Toliko se spozna na vojno in na politiko kot pes na glasbo. Razen izdajanja za mastne denarje, je ni stvari, ki bi mu šla od rok. Pa kaj hočeš? Vse to je banda, zrela za krematorij. Mojo jezo tolaži samo to, da se bodo poklali med seboj. Naj se cukajo s komunisti za boga in za zemljo. Po zmagi bomo obračunali. Toda zdaj trpim jaz, ki se ukvarjom z njimi, to pa je za človeka časti umazano delo, posluževati se teh izvržkov. To je naša slabost in nepripravljenost.” ,Koj hočemo, gospod general. Izrabljati nasprotja pri sovražniku, spada k umetnosti vojne. S tem se lahko tolažimo, ker nam drugega ne preostane. Smo pa v taki fazi vojne, ko ima korist prednost pred častjo, če dovolite opombo v opravičilo." Ko sta posrebafa kavo, se je general razživel: .Pojdiva k stvari zavoljo katere sem se hotel z vami posvetovati. Vi zelo dobro praznote moje ljudi, poleg tega ste objektivni in hitro vidite človeku do dna. Veste, rad bi se znebil nekaterih ljudi in jih zamenjal z novimi. Dolgočasijo me, ker se mi že predolgo motajo pred očmi. Po drugi strani pa ni pričakovati posebne koristi od njih. Na kratko — nova metla mi je potrebna. Kar ni za rabo, pa na Vzhod, na fronto. Pogledala bova spiske, da ne bo treba mučiti spomina." General je razgrnil po mizi papirje in zamišljeno otresel v pepelnik ogorek. „Če dovolite drobno pripombo, gospod general." .O, seveda!” .Imate prav. Že dolgo sem občudoval vašo potrpežljivost. Kor je res, je res, da delate z ljudmi v rokavicah. Nekaj jih je, ki ne kažejo nobenega smisla za akcijo. Kadar vas ni, nobene spodbude. Ljudje, ki čakajo 'le na povelja, ne morejo uresničevati vaših zamisli, 'ki zahtevajo pozornost in nenehno aktivnost." .Kaj hočete, Helmut? Med nama rečeno, tako smo jih naučili. S samoiniciativo in disciplino pa je tako kot z dvema boleznima v človeku: zdravilo za eno je strup za drugo. Mi smo se odločili za disciplino in še tega ni. Pa poglejva te ljudi in razloge, da bi jih menjal. Razvrščene jih imam po pregrehah. Poglejte tega majorja: Slovenko ima za pri-ležnico, in še tako, ki ima brata v hosti. Vojna tajna je tu v nevarnosti. In takih kot je on, je več. Tu je spisek vseh, ki se ciparijo s Slovenkami. Tu pa imam ptiče, ki sprejemajo podkupnine. Delali so usluge za denar in vzpostavljali zveze z jetniki." Prebral je vrsto imen in iz šopa papirjev je vzel nov spisek. „Tu so primeri nediscipline." General je z jezljivim glasom listal naprej in od časa do časa prenehal m vprašal: „No, kaj mislite o tem človeku, gospod major?" Walf je kot struna napet sledil generalu in si skušal zapomniti vsako njegovo besedo, da bi se lahko pravilno opredelil za posameznika. Kadar je general obmolknil, j® hitro povedal, ne da bi pomišljal: .Bojazljivec. V vsaki akciji je zadnji, pomanjkanje hrabrosti pa bi rad nadomestil z narejeno predanostjo' stranki in s ploho praznih besed.” General pa je dodal: .Dober za Vzhod,” in si naredil pri imenu znamenje. Prišla sta tudi do stotnika Knieckeja. .Imeniten človek in odličen oficir, rojen vojak, sicer bi mu nekoliko več fantazije ne škodilo," ga je pohvalil Walf. General je zadovoljno kimal: .Akcija, ki sta si jo zamislila in izvedla v Cerknem, je vojna umetnost. Čudiff* se tej kombinaciji, študijsko sem proučil vse vaše poročilo- | To je edinstvena, dolgoročna kombinacija misli in organizirane sile z bliskovito izvedbo. Kar žal mi je, do sem va* tiste dni prehudo stisnil v klešče. Šolski primer za utemelji' tev pravilnosti dolgoročnega investiranja v agente s po' sebnimi kvalitetami. Krasno, občudovanja vredno!" .Hvala, gospod general! Vaše priznanje mi vliva volj0 do novih načrtov," se je od zadovoljstva topil Walf, hvaležen za veliko priznanje, ki ga bo še temeljito izrabil. „Ne bojte se, Helmut. Vojne še ne bo konec. Rabin1 vas. Naj nama natočimI Pijva In preganjajva pomladni prehlad!" se je rahlo zasmejal general in dejal: „Ko sV0 ravno pri stvari, žal mi je tistih vaših ljudi, ki ste jih poten1 izgubili. V klavrnem položaju ste. Če bi vaš aparat dele' val, nam ne bi uničili rudnika. Pobesnel sem. S krivci sen1 opravil takoj, na vzhodni fronti se pokore za svojo nebud' nost in bedasto zaspanost." „Da, gospod general, edino primeren ukrep. (Nadaljevanje v prihodnji številki) ERNEST SCHMUCKER POROČNO DARILO Stari Joe je sedel na stolu pred svojo trgovino in od časa do časa vr-Sel pogled na ulico, razgreto od vročine. Zaspano je razmišljal, da ne bo dela, ker je vse mesto na stadionu, da tribune kar pokajo pod težo, na stojiščih pa se ljudje prerivajo in po-Pjo. Bil je svečan dan: priredili so rodeo. Prebivalci mesteca in mnogi drugi niso hoteli zamuditi priložnosti, da si ogledajo tekmovanje kavbojev v krotenju divjih konj, v jahanju in toetanju lasa. Doslej tudi stari Joe ni zamudil niti enega rodea, ko pa mu je umrla žena, ga to ni več zanihalo. Po Lisini smrti je postal strahotno osamljen. Zato je pred nekaj tedni tudi sprejel podnajemnike v bito: Johna Millerja in njegovega pri: jatelja z brazgotino na licu. Dobra fanta! je razmišljal stari J°e- — Resda se malce preveč pote- ® Prazno in brezbarvno je samo življenje praznih in brezbarvnih ljudi. ® Stvarnost je ne samo bolj živa, temveč tudi popol-nejža od fantazije. • Ne zamudi ugodnega trenutka — to je najpomembnejši pogoj za življenjsko modrost. © Vsak človek naj govori 5 svojim jezikom. /ORlZfii Pata po okolici, včasih ju cele noči n domov, posebno tistega z brazgotine P®- Sicer pa sta mlada in kot trgov-,a potnika se morata potepati naokrog. , Joe je dvignil glavo. Velik bleščeč točk se je ustavil pred hišo. Moški 2 fazgotino je stopil iz njega, molče tognil dva prsta h klobuku in izgi-n*l v hiši. avt0- Je zamrmral Joe. — Nikoli si ne bi mislil, da je moč to-too zaslužiti s prodajo gospodinjskih aParatov. Medtem je moški z brazgotino šel P° stopnicah in trikrat potrkal na ne-a vrata. Nekdo jih je za pedenj odit1'1 m moški je smuknil v stanovanje. *j° je v roki drugega moža, ki je stal a vrati, zagledal revolver, se je zasejal. p.~T Kaj je, John? Malo nervoze? ^aj stran ta pihalnik. T r~ Ne norčuj se, Rili, je dejal John. — Imaš avto? r~ Seveda, se je nasmehnil moški brazgotino. — Buick kot pesem, •*a;novejši model. Ni bilo težko. Vse hesto je na rodeu. HASSE etterstrom Vrgel je klobuk na posteljo; tam sta ležali dve veliki torbi, kakršne navadno nosijo trgovski potniki. — Pazi, stari, pa glej, da ne napraviš napake, je rekel Bill. — Veš, da sem banko ves teden opazoval, poznam jo kot svoj žep. V tem času sta za okencem samo knjigovodja in blagajnik. Ti boš pazil na vrata in me varoval, če kdo pride. Vse drugo bom napravil sam. Jasno? John je pokimal. — Ko izpraznim blagajno, bova zapustila banko, je nadaljeval Bill. — Mimogrede me boš spustil iz avta, torbo z denarjem pa boš odnesel k mojemu dekletu Lilly. Ona je v baru Giro. Reci ji, da je v torbi poročno darilo. Ona ve, kaj sem pripravil za danes, razumela bo. Torej sva dogovorjena? Lahko greva. Moški je vzel svoj klobuk in torbo. Ko je John stopil za njim, je BiH karajoče odkimal z glavo in ironično rekel: _— John, John, ni ga zastopnika, ki prodaja pralne stroje, da ne bi imel torbe. Bodi torej tako ljubezniv in vzemi torbo! Ko je stari Joe videl podnajemnika, ikako gresta iz hiše, je s težavo vstal in kašljaje rekel: — Mister Miiller, bi mi napravili uslugo? — Zelo rad, je odgovoril John in obstal pred starcem. — Prinesite mi, prosim, iz mesta zavojček podganjega strupa. Vedno bolj so podgane predrzne. Pomislite, zjutraj je tekla ena čez moje noge. Požrle mi bodo celo skladišče. Dva kilograma bi bilo začasno dovolj. — V redu, ga je pomiril John, pozdravil in odšel k avtu, kjer ga je nestrpno čakal Bill. Ko sta prišla pred lekarno, je Miller rekel: — Ustavi pred lekarno, Bill. Stari Joe me je prosil, naj mu prinesem zavoj podganjega strupa. Moški z brazgotino je skomignil z rameni in ustavil. John je vzel torbo in stopil v lekarno. Čez nekaj minut se je vrnil, vrgel torbo na zadnji sedež in se usedel zraven Billa. Molče sta vozila naprej. — Dobro pazi, John! ga je opominjal Bill. — Ko stopim v banko, počakaj eno minuto, potem pa pridi za mano. In zapomni si: brž ko bo vse končano, boš prišel v zadnjo sobo v Mac Garmickovi gostilni. Tam se bova dobila. — V redu, Bill. Buick se je ustavil pred banko. Moški z brazgotino ni ugasnil motorja. Vzel je svojo torbo in izstopil. John ga je gledal, kako gre v banko. Počakal je Še malo in odšel za njim. Blagajnik in knjigovodja sta delala za svojima mizama. Ko sta obiskovalca prišla v banko, sta komaj dvignila glavi. Bill je stopil k okencu. —Rad bi informacije o pogojih za posojilo, je rekel. TURISTA Živel je nekoč starejši gospod, ki je kaj rad hodil na dolge izlete, svojim petnajstletnim sinom se je pogosto ure in ure sprehajal zunaj P° gozdu. Nekega dne pa je lilo kakor iz škafa in fedaj reče sin očetu, ki Se je tako rad gibal: »Očka, danes pa vendar ne moreva z doma?" „Ne," je odgovoril oče, »danes ne moreva z doma. Ampak gibati 59 morava. Bova pa doma tekala." Potem kakor po navadi nabašeta nahrbtnik, nakar začneta tekati °koli jedilne mize. Fant nosi nahrbtnik. Tekata dve uri, nakar reče stari: »Zdaj se nama bo prileglo malo zajtrka. Tule v zelenju bova sedla 'n jedla." In posedeta na tla in fant vzame zajrtk iz nahrbtnika. Zdajci opazita, da sta svederc pozabila doma. »Boš pa ti stekel domov po svederc," reče oče, Fant stopi k jedilni omarici in prinese svederc. »Ne, prijateljček," reče oče, »dejal sem, da moraš sleči domov Po svederc!" In fant mora teči dve uri, stari pa medtem leži in prebira jutranje časnike. Ko se fant vrne, zajtrkujeta. Potem počivata in naposled reče stari: »Zdaj greva pa domov." »Veš kaj, očka," odvrne fant. »Jaz ostanem tu, se bom pa jutri Vrnil — domov." sHouctiska knjiga — Imate jamstvo? je vprašal blagajnik brez zanimanja, ne da bi dvignil pogled. — Seveda, je rekel Bill. — Kako ti je všeč tole? Blagajnik je dvignil pogled in se zastrmel v revolversko cev, namerjeno v njegovo glavo. — Lezita na tla! je ukazal Bill in obrnil cev proti knjigovodji. — Z nosom dol, hitro! Sicer bo ognjemet! Blagajnik in knjigovodja sta ubogala. Bill je nagovoril svojega pajdaša. — Pazi nanju! Jaz grem v zadnjo sobo. Preskočil je ograjo, stopil k odprti blagajni, stlačil v torbo 30.000 dolarjev in se zopet pridružil Johnu: Za-densko sta prišla do vrat, stekla po stopnicah in skočila v buick. Bill je vrgel torbo na zadnji sedež in zgrabil za krmilo. Veliki avto je oddivjal proti avtocesti na jug. Malo pred avtocesto je Bill skrenil na levo, na poljsko pot. Tu je izstopil. John pa je sedel za krmilo in odpeljal proti baru Giro. Pet ur pozneje so oba gangsterja prijeli v Mac Garmickovi gostilni. Ko so se vozili proti policijski postaji, je Bill vprašal sivolasega moškega, ki je sedel zraven njega: — Ali vas lahko nekaj vprašam, inšpektor? Midva sva zadevo izpeljala perfektno. Nikakor ne morem videti, kje je bila napaka. Nekdo naju je moral izdati. — Točno, Bill! je rekel inšpektor. — Lilly iz bara Giro. — Lilly, moja zaročenka? Nekaj imate za bregom, inšpektor, Lilly me ne bi nikoli izdala! Inšpektor se je široko nasmehnil. — Pa te je le, Bill! Strašno jezna je nate. Kaj ti je neki bilo, Bill, da si zaročenki poslal za poročno darilo dva kilograma podganjega strupa? Le kaj ti je bilo tega treba? CARLO MANZONI Na stopnišču Signor Veneranda je dobrih deset minut stal na stopnišču v šestem nadstropju. „Oprostite,“ ga je vprašal hišnik, potem ko ga je nekaj časa opazoval, »na kaj pa čakate?" »Čakam na tramvaj," je dejal signor Veneranda. »Na tramvaj?" je zajecljal hišnik začudeno, „mar mislite, da bo tule privozil mimo tramvaj?“ »Tega nikakor ne mislim," je rekel signor Veneranda, „kdo pa trdi, da to mislim? Še mislmi ne na to!" „ Ampak, če čakate na tramvaj...“ je jecljal hišnik. „Saj ste vendar sami rekli, da čakate na tramvaj..." »Na kaj pa bi po vašem mnenju čakal v šestem nadstropju?" je vprašal signor Veneranda. „Morda na taksi?" »Zdi se mi, da je nesmiselno čakati na tramvaj, če pa ne bo nobeden pripeljal mimo," je dejal hišnik. »Oprostite, pred pol ure sem videl spodaj voziti enega mimo," je dejal signor Veneranda. »Spodaj že vozijo mimo, ne pa tu zgoraj..." je jecljal popolnoma zmedeni hišnik. »Ali veste, da ste čudak?" je dejal signor Veneranda. „Saj vam vendar pravim, da natanko vem, da tu zgoraj ne pelje noben tramvaj mimo. Ker tramvaja sploh ne potrebujem, mi je vseeno, če pelje tod mimo ali ne." »Zakaj pa čakate nanj?" je zajecljal hišnik. »Ker ne vozi mimo!" je zavpil signor Veneranda, ki je pričel izgubljati potrpljenje. »Mar vi ne bi čakali, če bi peljal tod mimo in če bi hoteli vstopiti?" »Seveda, ampak ..." »Kaj ampak!" je zavpil signor Veneranda. „Kadar jaz potrebujem tramvaj in če pripelje mimo, tedaj vstopim. Če pa želite kar naprej čakati, tedaj vendar ni potrebno, da stojite na postaji...“ »Ampak ..." je jecljal hišnik, ki ni nič razumel. »Ampak, ampak ...“ je zavpil signor Veneranda jezno. »Pravi čudak ste, da veste! Človek bi že kar podvomil, ali ste sploh normalni. Sicer pa sem izgubil veselje, da bi se z vami dalje pogovarjal...“ In signor Veneranda je skomignil z rameni in godrnjaje stopil po stopnicah navzdol. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. 53 Janez Rožencvef: PRAVLJICE, 128 str., ilustr., br. 9 Radovan Zogovič: NJEGOŠEVA PESNITEV O BORBI IN SVOBODI, 48 str., br. m A. S. Puškin: POVESTI IVANA PETROVIČA BELKINA, 116 str., br. m Louis Aragon: SMRČEK — DOBRI SOSEDJE, 48 str., br. 9 Branko Radičevič: IZBRANE PESMI, 52 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. o Oskar Hudales: ZGODBE O BOMBAŽU, 96 str., ilustr., br. O Hans Ruesch: NA VRHU SVETA, 152 str., br. O Gottfried Keller: UUDJE IZ SELDWYLE, 270 str., br. O Katrin Holland: CHARLOTTA TORRESANI, 324 str., br. O Alojzij Remec: VELIKI PUNT {Slovenske večernice), 160 str., br. 6.- VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. Sl E. S. Thompson: VINIPEŠKI VOLK in druge povesti, 112 str., ilustr., br. m M. Mjin: PRIRODA IN LJUDJE, 168 str., ppl. M Ivo Čipiko: PAJKI, povest dalmatinske vasi, 128 str., ppl. Si Jakob Šket: MIKLOVA ZALA, 112 str., br. m MAKEDONSKE POVESTI, zbirka, 104 str., ilustr., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. o Louis Adamič: KRIZA V AMERIKI, 100 str., kart. O Cesare Pavese: TOVARIŠ, 140 str., br. O Jakov Ignjatovič: VAŠA REŠPEKT, 160 str., ppl. O Johan Bojer: ERIK EVIE, 244 str., ppl. O Miško Kranjec: ŠTIRI NOVELE, 160 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. m Vasco Pralolini: DEKLETA IZ SANFREDIANA, 96 str., ppl. m Jukio Mishina: KIPENJE MORJA, 136 str., ppl. £9 Eduardo Santa: UMIRANJE NA ZEMLJI, 120 str., ppl. IS Lojz Krajhger: NOVELE, zbirka, 212 str., br. £1 Finn Soeborg: TAKŠNI SO PAČ, 140 str., ppl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. O George Sand: MALA FADETTE, 180 str., ppl. O Hildur Dixelius: SARA ALELIA, 396 str., ppl. o Alan Sillitoe: V SOBOTO ZVEČER IN V NEDELJO ZJUTRAJ, 212 str., ppl. O Konstantin Paustovski: ČRNO MORJE, 176 str., ppl. O Arthur Omre: BEG, 212 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. M Dr. ing. Anton Kuhelj: LETO 2000, 112 str., ilustr., br. 9 Vido Latkovič: PETER PETROVIČ NJEGOŠ, 224 str., ppl. 9 Matevž Hace: TIHOTAPCI, 208 str., br. H Grazia Daledda: MARIANA SIRCA, 192 str., pl. S Jurčič-Kersnik: ROKOVNJAČI, 204 str., ilustr., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. 15.- 18.- O Virginia Woolf: GOSPA DALLOWAY, 220 str., br. O Oscar Wilde: SLIKA DORIANA GRAYA, 264 str., br. O Jonathan Svvift: GULLIVERJEVA POTOVANJA, 336 str., br. O UPOR, izbor proze iz osvobodilne vojne, 264 str., sl. priloge, kart. o James Joyce: UMETNIKOV MLADOSTNI PORTRET, 228 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. ■ Peter Jilemnioky: NEORANO POLJE, 400 str., br. ■ France Novšak: DEČKI, 264 str., pl. ■ Lojze Zupanc: SONCE JE UMRLO, 128 str., ppl. 9 Vlado Habjan: POMLAD VNUKOV, 180 str., br. ■ Boris Režek: ŽELEZNI KRIŽI, 244 str., ppl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. o Veljko Kovačevič: V OKOPIH ŠPANIJE, 232 str., ppl. O Dane Debič: BALADA O MODRI SVETLOBI, 132 str., ppl. o Herbert VVendt: LADJA S PREKLETIMI, 292 str., ppl. O Haroun Tazieff: ŽIVI OGNJENIKI, 160 str., ilustr., pl. O Valentin Kafajev: BLEŠČI SE JADRO Ml SAMOTNO, 304 str., tl., ppl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. ■ Charles Dickens: POVEST O DVEH MESTIH, 392 str., ppl. H Oskar Davičo: MED MARKOSOVIMI PARTIZANI, 304 str., ppl. ■ Reinhard Seifferf: ŠOLA DOBRE VOŽNJE, 136 str., ilustr., br. ■ Blasco Ibanez: KRVAVE ARENE, 360 str., pl, ■ S. Koslav: DOGAJALO SE JE ZA KULISAMI, 286 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. O IZ KRVI RDEČE, antologija, 204 str., ilustr., ppl. O Wilfried Schilling: STRAHOVALCI, 324 str., pl. O Homer: ODISEJA, 384 str., pl. O Honore de Balzac: IZGUBLJENE ILUZIJE, 2 knjigi skupaj 764 str., br. O Aleksander Vučo: MRTVE JAVKE, 276 str., pl. Izbor obsega v glavnem antikvarlčne knjige, ki so na zalogi samo v enem Izvodu. Zalo svetujemo, da sl jih oskrbite takoj, predno bode razprodane. Posamezne knjige lahko naročite tudi po poiti. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC WULFENGASSE ŠPORTNI RADIO PROGRAM • 10. POKAL VITRANCA Zadnjo soboto in ndeljo je bilo v Kranjski gori 10. mednarodno smučarsko tekmovanje v slalomu in veleslalomu. Po letu 1961, ko je Jugoslavija dobila elitno alpsko tekmo pod pokroviteljstvom smučarske zveze FIS z najvišjo oznako A, je bilo to tekmovanje po vrsti deseto za pokal Vitranca. V desetih dirkah je nastopalo čez tisoč dirkačev iz 25 držav. Sobotni veleslalom je odločil v svojo korist italijanski prvak v veleslalomu Filippa, ki je na lanskoletnem državnem prvenstvu Italije premagal Gustava Thonija. Drugo mesto je zasedel Francoz Noble pred rojakom Ambroisom in Italijanom Strickerjem. Najboljši Avstrijec Fiegl je zasedel šele deseto mesto. Drugi dan tekmovanja za pokal Vitranca so v slalomu zasedli Francozi prvi dve mesti. Zmagal je Bonnevie pred No-bleom, tretje mesto pa je zasedel Avstrijec Berthold. Kombinacijo in pokal Vitranca je dobil Francoz Noble, ki je v obeh prireditvah zasedel drugo mesto. Drugo mesto v kombinaciji je osvojil Francoz Ambroise pred Švedom Rolenom. ŠPORT NA KRATKO Pred približno 3000 gledalci si je nemški olimpijski zmagovalec iz leta 1968 Erhard Keller v dramatičnem zadnjem teku zagotovil naslov svetovnega prvaka v šprin-tarskem troboju. Na najhitrejši ledeni progi sveta je Keller zmagal v teku na 500 m in v teku na 1000 m. Avstrijec Othmar Braunecker, ki je športni svet opozoril nase pred svetovnim prvenstvom v Davosu v teku na 500 m s časom 39,6 sekunde, je moral v Inzellu kot zadnji tekmovalec nastopiti sam. Zabeležil je 41,07 in se s tem časom ni uvrstil med prvih trideset. Svetovna prvakinja pri ženskah je postala Nemka Ruth Schleiermacher. Avstrijska atletinja Maria Sykora je v Kaliforniji postavila nov svetovni rekord v teku na 600 jardov. S časom 1,21,5 je izboljšala stari rekord za 8 desetink sekunde. Sykora je ta rekord postavila v dvorani v San Diegu, njeni nastopi v Kaliforniji pa so pravzaprav le treninškega značaja. Avstrija 1 Sobota, 27. 2.: 13.JO Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 14.55 ORF-koncert — 15.30 Za otroke — 16.25 Za družino — 17.10 Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19,16 Pregled sporeda — 19.30 Cas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj si želiš — 21.45 čas v sliki — 22.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Nedelja, 21. 2.: 14.35 Srčni infarkt, šiba stoletja — 15.25 Za otroke — 15.50 Flipper — 16.15 Film zate — 16.45 Kontakt — 17.15 Tajnosti morja — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Bonanza — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Shakespeare: Mnogo hrupa za nič — 22.15 čas v sliki — 22.30 Iz moje knjižnice — 22.55 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Ponedeljek, 1. J.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Soboia, 27. 2.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 18.00 Majhna solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Spored v orehovi lupini — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 28. 2.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.40 Pisani zvoki — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 1. J.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 5.30 Ljudske viže — 9.00 šola resno in veselo — 10.00 Nevarna žarišča svetovne politike — 10.45 Avstrijska pesem 20. stoletja — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Kritična presoja otroških in mladinskih knjig — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Avstrijske Zbiralec išče Maklin-Začetnica in Skef-Čitanka. Ponudbe na naslov: Ferdinand Neureifer, Johann-Wolf-Strasse 4, 5020 Salzburg. 18.50 Poglej okoli sebe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kobra prevzemite — 21.00 Prometna vzgoja — 22.00 čas v sliki. Torek, 2. J.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lako noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zagonetna smrt predsednika kanadske vlade — 21.15 Poročnik in postelja, filmska komedija — 22.45 čas v sliki. Sreda, J. 5.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Mostovi do človeka — 11.00 Poročnik in postelja, filmska komedija — 16.30 Za otroke — 17.05 Mala abeceda športa — 17.30 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Nevidni prijatelj — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Šest ubežnikov, filmska groteska — 21.00 Julietta, lirična spevoigra — 22.45 čas v sliki. Četrtek, 4. 5.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Slike zveznih dežel: Zgornja Avstrijska — 11.00 Fizika — 11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Komentar k aktualnim dogodkom — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Decernat M — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Prenos iz L6wingerjevega gledališča — 21.45 Civilizacija — 22.35 čas v sliki. Petek, 5. J.: 10.00 Instrumenti tehnike — 10.30 Gorska vas — 11.00 Meč in tri čipkaste hlačke — 18.00 Agrarni obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.41 Oddaja kmetijske zbornice — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Akti XY — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Avstrija-švlca — 23.10 Akti XY — 23.20 Plesni turnir. ZAHVALA Vsem ki so nam ob težki izgubi, katera nas je zadela v nedeljo 21. februarja 1971 s smrtjo moje drage žene, 'naše matere in babice, gospe ANE OGRIS roj. Bister pd. Mlklavžinje v Bilčovsu izkazali svoje sočustvovanje s številno udeležbo pri pogrebu, s podarjenimi venci in cvetjem kakor tudi s pismenimi izrazi sožalja, izrekamo našo prisrčno zahvalo. Posebna zohvala velja domačemu gospodu župniku Leopoldu Kasslu ter prefektu iz Plešivca gospodu Mirku Isopu za tolažilne besede in ostalim navzočim duhovnikom; predsedniku Zveze slovenskih izseljencev Lovru Kramerju za poslovilni nagovor; moškemu zboru SPD »Bilka" za žalostinke na domu žalosti in ob grobu. Zahvalo izrekamo tudi gospodu zdravniku dr. Stanislavu Jelenu za njegovo zdravniško oskrbo, kakor tudi vsem, ki so pokojno v času bolezni obiskovali in tolažili. Janko Ogris st., mož Hanzej Ogris ml., Ana Gasser roj. Ogris Gašpar Ogris Martič, Marija Gasser roj. Ogris otroci z družinami k radijske igre po letu 1945 — 21.20 štajerski godci igrajo. Torek, 2. S.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Pripovedke iz Avstrije — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.30 Prava beseda na pravem mestu — 10.45 Slavni skladatelji o svoji mladosti — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Za mladino — 14.45 Razgovor o znanstvenih knjigah — 15.00 Ljudska glasba — 16.15 Kritična presoja otroških in mladinskih knjig — 16.30 Za otroke — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Okoli zakona, nočna glasba. Sreda, 3. S.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Pravljice za vas: Pepelka — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije in Furlanlje-Julijske krajine — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Kritična presoja otroških in mladinskih knjig — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Zveneč filmski obzornik. četrtek, 4. 5.: 5.05 Pihalna godba — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Usodni dnevi Avstrije — 9.30 Vesele note — 10.00 Nesmrtno gledališče — 10.45 Regionalno načrtovanje v Avstriji — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Diletto musicaTe — 16.30 Za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Dedno pravo — 18.00 Odaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Zabavna oddaja — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 5. S.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Zdravnik in ti — 9.30 Vesele note — 10.00 Angleška literarna oddaja — 10.20 Zgodovinske osebnosti v glasbeni upodobitvi — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji: Helmut Scharf — 15.00 Zborovsko petje na koroških šolah — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina — 22.2$ Okretnica jugovzhod. Slovenske oddale Sobota, 27. 2.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 28. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 1. 5.: 13.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 2. 3.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Za krmilom. Sreda, 3. 3.: 13.45 Informacije — Skladbe slovenskih skladateljev. četrtek, 4. 3.: 13.45 Informacije — Koroška sinoda — Mladina poje — Za našo knjižno polico. Petek, 5. 3.: 13.45 Informacije — Poper in sol. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 27. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.1 S Glasbena matineja ob Chopinu — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Veseli zvoki — 12.10 Iz opere „Car Saltan" — 12.40 Poje mezzosopranistka Vera Klemenšek — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Od vasi do vasi — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Orkester RTV Zagreb — 18.15 Popularne strani naše domače simfonične glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Kvintet bratov Avsenik — 20.00 Zabavna radijska igra — 21.00 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 28. 2.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nodeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveto — 17.30 Radijska Igra — 18.09 Slavni virtuozi s programom skladateljev impresionizma — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami. Ponedeljek, t. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Lidija Kodrič In Bob Stefanovič — 12.10 Opoldanski Intermezzo — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Ženski zbor iz Nove Gorice in moški zbor Iz Tolmina — 16.40 Z operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Borisa Franka — 20.00 VVagnerjeva opera ..Mojstri pevci nOrnberškl" — 21.05 Iz zakladnice domače lahke orkestralne glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Ples z velikimi orkestri. Torek, 2. S.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Su-madljske narodne pesmi — 12.10 Iz Kogojeve opere „črne maske" — 12.40 Melodije iz filmov — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Majhna revija slovenskih hornistov — 16.40 Rad Imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Ansambel Viški fantje — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska Igra — 21.28 Lahka glasba — Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec • Borovlje. Hotel „ R o s e n t a I e r h o f " ANTONIČ išče za sezono KUHARICO Plača izvrstna 9184 Reka — MLihlbach telefon (0-42-531 241 22.15 Koncert sodobne romunske glasbe — 23.15 S popevkami po svetu. Sreda, 3. 3.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matinejo — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 12.10 lgr° violinist Vladimir škerlak — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Voščila — 15.40 Med popularnimi stranmi orkestralne literature — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.30 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. četrtek, 4. 3.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 12.10 Iz Donizettijeve opere „Lucia Lammermoor" — 12.40 V ritmu koračnic — 14.10 Pojo mladinski zbori z Gorenjske — 14.45 Mehurčki — 15.40 Bolgarske narodno pesmi — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavno glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Sodobni avstrijski sklodatelji — 23.05 Lirika Malezijo — 23.15 Jazz —• 23.40 Od popevke do popevke. Petek, 5. 3.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matinej0 — 9.05 Praznik 8. marec — 9.35 Slovenske narodne v priredbi Danila Bučarja — 12.10 Smetanovi klavirski plesi — 12.40 Z ansamblom bratov Avsenik — 14.15 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Voščil0 — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Blaž Arnič: Gozdovi pojo, simfonična pesnitev — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert " 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Pavlo Kosca — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 „Top-pops" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besed* in zvoki z logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo- Gesucht in gutge-hendes, serioses Re-stairrant freundliche SERVIERTOCHTER auch Anfangerin, Verdienst Fr. 1500.—, Zimmer im Hause, Familienanschluss. Offerten mit Bild on: Familie Sfocker, Restaurant Rossli, CH 4313 M8hlin/AG Ndhe Basel (Schvveiz), Tel. 061 — 88 10 02. Gesucht per sofort oder 1. Mai in Sai-so-n oder Jahresstelle BUFFETTBCHTER SERVIERTOCHTER KIOSK-VERKAUFERINNEN Gute Enflohnung und schone Unter-kunft zugesichert. Offerten mit Zeugniskoipien, Foto und Lohnanspruchen erb. an: A & U. Lanz-linger, Hotel-Restourant Schvvagcrlp, CH 9107 Schwtiga!p (Schvveiz). Gesucht per sofort oder nach Verein-barung einfaches, nettes MADCHEN fur Mithilfe in Kuche und Hausholt, in modernen Gaststdttenbetrieb. Hoher Lohn und familiare Behandlung zuge-sicherf. Offerten on: Familie Fehlmonn, Hotel Seethailerhof, CH 5406 Boniswi1/AG (Schvveiz). Wir suchen einen lieben treuen BURSCHEN auf unsern schonen Bauernbelrieb im Thurgpu. Neue Statlungen, gute Behandlung, rechter Lohn, Familienan-schluss. Eine ausfuhrliche Anlvvort ervvartet: W-Bigler, Ziehi, CH 8555 MOUhelm (Schvveiz), Tel. 054 — 8 18 16. EILIG! INTERCONTINENTAL WORLD SALES stellt unmittelbar Mitarbeiter-(innen), Alfer gleichgultig, fur Heim-arbeit ein. Teiltags, halblags oder voll-fags in allen Ortlichkeifen. Die Ver-dienste sind unmittelbar und die Loh-nung vvochentlich. Antvvorten mit beiliegendem interna-tiona-lem Anvvortschein, vor dem 12. Marž 1971 an: I. W. S. Marketing, c/o. M. T. I. Business Dept., 11, Rue Voltaire, CH-1211 Geneve 1, Schvveiz.