I * Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah 1 v Velja za vse leto - • Za pol leta - - - -Za New York celo leto , Za inozemstvo celo leto |T 1 The largest Slovenian Daily in the United States. List islovenskih jielavcev y Ameriki, □ Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers, ' B TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Poat Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2S7«. NO. 52. — ŠTEV. 52. NEW YORK, MONDAY, MARCH 3, 1924. — P0NDELJEK, 3. MARCA, 1924. VOLUME XXXH. — LFTNIK XXXH. VELIKA EKSPLOZIJ* V NEW JERSEY Dva in dvajset ljudi je bilo raztrganih na kosce in šestdeset nadaljnih je bilo poškodovanih vsled eksplozije, ki se je završila v nitratnih napravah v Nixon, N. J. — Armadna skladišča municije niso bila prizadeta. — Eksplozijo so čut.iU na Long Islandu. — Okrajni pravdnik uvedel preiskavo. Dva in dvajset ljudi je l>il<> ubitih in več kot šestdeset poškodovanih tekom največje eksplozije, ki je v zadnjih letih pretresla New Jersey. Država vsebuje namreč številno tovarne za eksplozivne snovi in jasno je, da se morajo od časa do časa pojaviti eksplozije, čeprav se stori vse. kar je le mogoče, da se jih prepreči. Tri četrtine eno miljo doljre naprave Nixon Nitration Works, oh bregu Karitan H iver. med New Brunswickom in Metuelien so zletele v zrak tekom ekspozije skoro enega milijona galon amonijskepa nitrata. Takoj vprizorjene cenitve so stavile najprvo žrtve dosti višje kot pozneje določeno, iti danes zjutraj je bilo gotovo, da se ne bo števjlo mrtvih in ponesrečenih poveča I o. William Saunders, neki uslužbenec v uradu plačilnega mojstra, k/cr je raviwi dobivalo osem zidarjev plačo, je rekd. da s<* neka peč v napravah preobrnila vsled eksplozije, a dejanski vzrok eksplozije ne bo postal najbrž nikdar znan. Ogenj je švignil takoj v vse smeri. I Veko seči z bodoče žice se nahaja Camp Raritan, kjer ima zvezna vlada shranjenih nešteto ton mimieije in dru--.ira eksplozivnega vojnega materijala. namenjenega za odpošiljalev v Francijo. < Jlavna sila eksplozije pa je krenila v drugo smer, preko zamrznjena travnika in s tem je bila odvrnjena še dosti večja nesreča. Major Adam Cassad, poveljujoči častnik vojaškega skladišča, ni hotel ničesar izjaviti. Major Graham, načelnik tamošnjo ordinančue šole, pa je priznal, da je v tamošnjih skladiščih dosti TNT ali trinitrotoluola, da bi bila vsled eksplozije lahko uničena dežela na dolge raz-dalje. Rek<^l je, da ne bo vprizorjena nobena preiskava, v kolikor je prizadeta armada, ker ni eksplozija poškodovala vojaške naprave. V odsotnosti okrajnega pravdnika Joseplia Stricker-ja, ki je na počitnicah, je pohitel na lice mesta James Toolan, pomožni okrajni pravdnik, ki se je mudil ob času eksplozije v Philadelphiji. Uvedel je takoj strogo preiskavo ter rekel, da bodo vsi krivci, če jili bo sploh mogoče najti, strogo kaznovani radi zanemarjanja dolžnosti. Tudi coroner J. S. Tlav je pohitel na pozorišče nesre-ee. Za enkrat ni mogel dobiti nobeneara definitivnesra se-srnama smrtno ponesrečenih. Ugotovil je le, da je izgubilo p<-t ljudi svoje življenje, ko so časnikarski poročevalci prodrli skozi dim, plamen in razvaline, da iščejo ponesrečene. Cela severna in iztočna stran New Jersev-a je čutila eksplozijo in isto velja glede Sfaten Islanda. Tudi na Long Islandu so čutili pretrešljaj, radi sorodne geološke formacije. Debele šipe, dva milji proč od pozorišča eksplozije, so se zdrobile. Eksplozijo so čutili na razdaljo štiridesetih milj. Naprava je last Louis Nixoni ter je bila vojno-indu-strijalno podjetje, ustanovljeno v stotih dneh tekom leta 1015. Naprava je izdelovala razstrelilni bombaž. Izza konca vojne je izdelovala naprava celuloid v polah ter •abila pri tem nitrično in žvepleno kislino ter kafro. Naprava ni bila zaznamovana kot nevarna, v primeri z drugimi napravami, v katerih se izdeluje eksplozivne snovi. Kljub temu pa je obsegala štirideset poslopij, na 100 ak-rili zemlje. Nekatera poslopja so bila polna celuloida. V SPOMIN PEEDSEDNIKU HARDINGU. SMRT BELGIJSKE PRINCESE LUJIZE Smrt belgijske prinecsiiije Luji-ze zaključuje tragično življenje, polno ponižanj in bede radi ljubezni edinega bitja, katero je ljubila. Prod skupnim zasedanjem kongresa je opravil prejšni t« II:irdtJi£om. V sro
  • n*>ls<-cinik;). *'<"i ■ len Rev idirr-n. . :..... . . * ----- • .......... • * Shem Alcntjjromrrv spominsko službo z;i {»rtkajnim pr«*ilscinikom pulrjr njfi.,1 J,;, vrhovnc^:r sodni ka Tafta. NOVE HOMATIJE V CENTRALNI AMERIKI Bojna ladja Združenih držav je bila poslana v Puerto Cortes po napadu na ameriški konzulat. Zavarovati se hoče privatno last. Washington, 1). 2. nmva-Na nasvet phan«I< ;: i \>.l'd dvojtle pljučilieo. p«) lezni. ki jt- Trajala , ?rapustila svojega m<-/.a. print-a '? ! Sa eh sen Kobnr«r-(»<>tha. piv« i v--.' j kot dvajsetimi I«-ti. Xp«*jp'\"<» ' je izgovorila malo preduo j>-«ubi!a zavest. Majordom kralju AU> ; * i j da! navodila, da. je treba pati truplo kot je primerim »*»*Muji f«-r li.--.-rki pok.ijie-" •lijskejra kralja Leopolda. Objava smrti pa-;n»-e.- i:i vzbudila spiosm* Miupa* j>-b>s? v Belgiji. kj«-r je bila ee^inja vedno zelo priljubi l>o>ti romantik« pne škega ministr. predsednika Davida Lloyd Georgea. ZT^JT^ r^T^ ' ™ • » T- o^««-- • ,., , - . , . , s . eden dveh preživelih stansin- povestjo o pnnet-sinii Lu, Sedanji ministri so vel,ko uolj zmozn, kot so bto vsi skih državnikov, ki so vodili , .kušala popraviti '„. njihovi predniki. . usodo Japonske. West Hartlepool, Anglija. 1. marea. — V svojem na- Tokio, Japonska irovoru na flolc»jratc». predstavljajoče zdmžone sile libera- Princ Matsajoši Mat^ukata. eden i j'' v hlazn iizma v severnih okrajih Anglije, je rekel Lloyd George. .j-* razdedini!, za: e;. vzeli so ]i SODELOVANJE MED ANGLEŽI IN FRANCOZI Francoski in angleški ministrski predsednik se bosta v kratkem sestala. — Sestanek najbrž ne bo v Londonu. London, Anjrlija. 2. marea. —. Mrnis-t.rvaki p rerisetlnik MaeDo-nald je inavpruriral nadaljno ko-rešpondenco s francoskim ministrskim predsednikom Poincare-jem. V diplomatičnah krogih pripisujejo največjo važnost dejstvu. da ni pnstii angleški ministrski predsednik preiti dosti ea sa za nadaljno potezo, ker {?a vodi v prlavnem želja, da obdrži inicijativo. Obenem bi bilo titdi mofrdoee izeistiti oaraeje vsprico dela dwh izvedeniških •»komitejev, ki sta sedaj zaposlena. * Najnovejša poročila pravijo, da niso prišla sedanja prizadevanja (angleškega ministrskega pred-^ Jnika prdco nvodpeja stadi- ja. V mHienih krogili pa se izjavlja kljub temu, da se morata oba ministrska predsednika sestati v najkrajšem easn. Anp-leški ministrski predsednik bi imel seveda najrajše sestanek v Londonu, vendar pa je dvomljivo, da bi hotel francoski ministrski preiisednik Pomcare priti tjakaj, ker bi l>il v takem sluea ju izpostavljen napadom doma eih opozieij^kih fitrank. Sedanji angleški kabinet je bil v zadnjem easu izpostavljen številnim napa dom, ki so se obračali v glavnem proti predlogu eedanje angleške vlade, da se revidira versafllsko miroorno jx>god bo- re napraviti nobene škode, in eelo v razmerah, v katerih lahko stori dosti dobrega". Poiskns pa ima lahko dober učinek na ognjevite duše nekaterih socijalitienili voditeljev. 44Jaz sem za to, da se jim za nekaj časa prepusti Ška življenja in lastnina. Rušilen vodstvo." je nadnl^eval. "Kmalu bodo imeli razboli ene novel juie Commander Stirlmgs. l,..!^,. 4.. „ .. „ -1 i- i t ' „ - , nrhte ter lzmu.-era srca, a dosti modre j-;e glave m v Po napadu na ameriški konzu-U - , , . w \ , lat V (Viba je admiral Davton ^ dn in mo-oce orav: med ohlala ' izkrcal per in trideset mornari-j -dniistrske-a i::*eiiseumka MacDoualada je primerjal skih vojakov. Pozneje j«- bilo iz-jz ^oditoljein zraeiif est^adre soeijalizma, ki preživi večino •krcanih nadaljnih pet in tride- ^vojei-a časa med boVmi oblački soeijalističfie^a idealizma, set mož. jl/premenje!) človek pa je postal, odkar se ;je pridružd in- Xeki ameriški državljan, er-'fanteriji ter mora korakati po materi zemlji, noseč turni-nee. je bil ubit tekom zadnjih stl'O ]H*OStaka. bojev V Coiba, soglasno z zadnji- .. v prve]!1 govoru MaeDonalda kot ministrskega pred-ni ofieijelnimi poročili, ki pa ne sodllika » je nadaljeval Llovd George, "smo opazili vsa •sebuieio nieproveera imena. - ' .. ' . "r • V nadalinem porouilu ameri-;^drzavanja, vse reservacije m vse kompromise, katerih škega konzula v Ceiba se je gla-t^ Usedaj posluževali posvetni državniki. Ko ciljem silo. da je položaj skrajno slab'Mr- -UaeJJoiialda, ki se je prej posluževal najvišjih tonov, in poročila, ki so prišla iz Te?n-1 govoriti pritajeno in umerjeno, se spomnim nehote marsi-eigalpa. glavnega mesta republi- katerega onemoglega tenorja, ki je bil prisiljen peti bake. pravijo, da je položaj narav-11'iton." nost obupen. j Lloyd George je rekel nadalje, da je bila zadnja vla- Državni uradniki izjavljajo z da vzgled žalostne onemoglosti in da sedanji ministri, vsem povdarkom. da nima vlada izbral nadaljne. ki IxkIo stopili na mesto princa Matsukata. admirala Jama gate in ta bila danes navzoča ob smrtni postelji princa. Družina Mat sukat a je ena največjih na Japonskem in princ sam je imel številne žene ter šti-rkleset do petdeset otrok. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI ZDRUŽENIH DRŽAVAH SLOVENSKI DNEVNIK v in dvajset let. Po njesrovi je neprestano hirala t-r zanimala za življenje. Rojena bila leta 1 s."*:?. L. 187"» se je ]>oročila s prl<-'in I i po m iz Saehsen Kobnrg- ; v Ijen zakon ker ji j'- 1 i okrajno z.»pcrn. Kljub ti-niM jf rodila prinen dva < 'r<>Ua živela žnjim <-<-!ih dvaj->-* I.eta 1 >97 zbežala z irr ' (jeza Matta^ieiu'in. n:ad./.:t»-s!; kavalerij%lvim častnikom. 1*-Filip je sled:! obema na :'r. -ko RivijeroT kjer j«- 1»!! bd." njen tekom dvoboja z irroi Kmalu nato so prinee^In ;■» pr*. v A\"striji in njoivjra ' d>.:: <0 zaprli v ječo. kjer »o držali cela štiri leta. p l šljeno obdolžbo ponarejanja. GR0B0K0PI SO ZASTAVKAIJ. Napolj, Italija. 2. marea-Grobokopi v Napol ju >» /.;> kali ter zahtevajo višje p' : ■ dru«re ugodnosti ra«.li je.vi* ntili življenskih stroškov. dolžbe, da jo umorila Williama Lane, kojega hišinja je bila. Rekla je, da ga je umorila v samoobrambi. ŠTRAJK NORVEŠKIH DELAVCEV. Kristijani j a, Norveška, 27. febr. Zaenkrat štrajka na Norveškem pribMžno 50,000 delavcev, katerim se bo v najkrajšem easu pridružilo še nadaljnih petindvajset tisoč. Vsi zahtevajo izboljšanje plač. WEST VIRGINIA ZA DAVISA. Charleston, W. Va., 2. marca. Tukaj se je pričelo gibanje kojega namen je spraviti na pred sedniški stoiec John W. Davisa. prejšnjega ameriškega poslanika v Angliji. . Podrobnejša poročila bodo objavljena še tekom naslednjega tedna. LADJA. . Seattle, Wash., 29. februarja. Sedem in dvajset mož broječa posadka norveškega parnika Tatjana, ki je v sredo nasedel na skale v bližini Pacheaia Point, na za po dni obali Vancouver otoka, se je danes varno izkacala, kot pravijo poročila, ki so dodg>ela semkaj. SMRT POTOMKE FRANKLINA. 35,000 PRISTANIŠKIH DELAVCEV V HAMBURGU BREZ DELA. Hamburg, Nemčija, 28. febr. — .Pristaniški^ oblast je odpustila vse delavce, ker niso hoteli delati deset ur namesto osem. Vsega skupaj je prizadetih 3.> tisoč delavcev. PROTI SMRTNI KAZNI V ANGLUL Orange, N. J., 28. februarja.— Miss Laura Hale Bradshaw, ki je London, Anglija, 28. febr. — V angleškem parlamentu je bila vložena predloga, ki zahteva takojšnjo odpravo smrtne kazni. •Skoro vsi napredni angleški politiki, med njimi t^di ministrski predsednik Ramsey MacfDonald, so p&bti smrtni 'kazni« DENARNA IZPLAOLa V JUGOSLAVIJI. UAUJI IN £ASEDENF>: OZEMLJI? m potom ami* bank« izvršujejo sanetljm* bjtr« *r- 00 Mlttb Onim bo naše cen* •'•>ank» » Opatiji In Zadru. 200 lir ........ $ 9.90 300 lir ........ $14.55 500 lir ........ $23.75 1000 lir ........ $46.50 Pri nakazilih, ki znalajo manj kot M lir raftunlmo »oaafeej pa 1» «nt« za poitnlno In druga itroiki. Za paiHJatre, ki priiepjo znesek pet tiso« dinarjev atl po dva tlaai lir MJnJa« pa mogočnosti ie posebni popust. Vrednoat dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in neprl čakorano; ls tega razloga nnm ni mogoče podati natančne cene vnaprej Baipnamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Glede "teplaM- t lerBklh dolarjih gžejte poseben oglas v tem Hstn. Denar nam je poslati najbolje po Lknnestie Money Order all pa New lock Bank Draft. FRANK &AKSER STATTE BANK B Oortbndft Street t«l> cortiamtt mir ~ New York. H V OlatBo mtopniitvo Jadr&sxln Sank. ■ -.....- • • - s GTiAS NARODA, 3. MARCA 1924 _ GLAS NARODA IILOVKNI DAILYJ Ov«nad and Publlahad by ■lorsnio PnblitUof Goapaaf (A Corporation) mank ukiea pmttai louit bknkdik. rmiut« Place of ftiistn«M ft the Corporation and Addraaaaa of Abawa Offtearoi n Cortlandt ItmL Borough of Manhattan. Now York City, N. V._ "QLAI NARODA" (Volea of tho People) ■IU«< Cv»ry Day Except Sunday« an« Holldaya. Ka imo Mt* velja 11*4 xa Afnarlko In Canada — H.H fa pol lata .....................mm b3.0t Ca ••trt lata .................. I1.U Za Naw York aa la Za pot lata ....... Za Inozamatva aa Za poi lata ....... la Mi hmhhm Mia fata •.... • P-« tu •TJ» «M Subaertptlon Yearly t&JM Advartiaamant on Agraamant. "Ola® Naroda** Izhaja vaakl dan Izvzamil' nedalj In pramtkttv. t up u br«a podr lca In oabenoatl a« ne ttljau pc \i<>nt>y Order. Pri spremembi tudi pr#>J#nJo btlTallMa naznani. prlobCujeJo. Denar naj aa W»«owB kraja naročnikov, proalmo. da aa da hitreje najdemo naatonlka. »o- "O LAS NARODA" H ••rtlanat tirati Borough ef Manhatttan, NtW Talaphona: Cortlandt tm York. N. Y. FIASCO SUHAČEV IVnhibidjski fanatiki, ki so lioteli na zadnji prohibi-t i j ski konforoiK-i v Albany izkopati governerju Smithu jamo, mi san i i padli vanjo ter se hočejo sedaj na vsak način i/kopat i i/, nje. < i«• v . ijačo, dočim so oropale delavce za ko-:•;» »•<•(« piva. katerega si rad privošči po trudapolnem dnev-11« -111 delu. \'olsicadadni. nič manj kot 158 ladij, napolnjenih z vinom in žganjem. Komu jenamenjeno to vino in to žganje? Iz Londona poročajo, da je bilo tekom zadnjih treh mcstMTV lanskega leta poslanih v Ameriko malo manj kot pol ioilijona galon škotskega žganja. Tekom zadnjega leta je bilo poslanih iz Evrope v Amc-i ko 41 >5 galon žganja. Iz Kanade so pa vtihotapili v VAriižene države nad f>0.000 zabojev žgane pijače. i'o jr bilo vt ihotapljanje na debelo. Številke so le približne. Koliko so pa prinesli seboj poti>iki iz Kanade. Rermude. Kube in Evrope, se ne bo moglo nikdar natančno dognati. Neki angleški butlegar, ki trguje s takozvano "boljšo družbo" poziva v javnih cirkularijih ljudi, naj kupijc delnice njegovepa "podjetja". Te delnice nosijo vsako • et rf let je dvajset procentov proflta. Predsednik Coolid^e je naprosil kongres, naj dovoli štirinajst milijonov dolarjev za oj a če njo brodovja, ki bc napravilo konec tihotapstvu žganja v deželo. To je proč \ ržeii denar. • Prava zmernost bo šele tedaj zavladala v Ameriki, ko ho Volsteadova postava toliko amendirana, da bo dovoljena prodaja piva in lahkih vin. Splošna prohibieija je pa zavživanje žganja in tajno i/de lova nje žganja tako povečala, da je v nevarnosti ljudsko zdravje in da izginja rešpekt pred postavo. To sta najbolj žalostna spremljevalca Volsteadove postave, katero smatrajo vsi pametni ljudje za velikanski fiasco. __T > * iz Slovenije. Od vojakov je pobegnil { je nahajalo razno manufakturno Jajtob Itizman iz Sodnice pri Ptu- j bUigo. ki jo bilo brezdvomno kje ju. Prideljpn je bil no-borački čeri, nUradeno. Tatova sta. bila čedno potiske divizije v .Šubotiei. oblečena, z »rnmašami in okrog: 30 , lot stara. !M**i j-* izgubil »a begu Napad na sostanovalko. • >.i\- klcv!>u>." Leopold Gracar. rudar v Trbovljah, napadel svojo sostanovalko Jo sinili o <}oloh in jo poskodo-val. Za •"dobro" delo se bo inoral zagovarjati pred sodiščem. V Paradk"u pri Sv. Barbari je bilo vlomljeno v hišo posestnika Jožefa Z'mu in pokradeno več rno-ške in ženske obleke ter tlmgih ])redm*-.trf>v v skupni vrednosti 10 j tisoč dinarjev. Tatvino je izvršil Skrit kamniktit v gozdu. j ali je \ saj v'zvezi z njo neki ne-lvan Kovač, rudar v Trbovljah, j znanee, ki je hodil po okolici, se je'našel v gozdu nad separacijo j izdajal za vinskega kupca m seje dva in pol kilograma kamniktit a, z nekaterimi posestniki tudi res ki je bil za časa delavske stavke j pogodil za nakup vina. najbrže namenjen za demrtliranije; V 1) ri vlomili brž-rudr.Lskih objektov. kone e'gani v zidanico Valentina Legata t<»i odnesii dhle&o in jedi- Eksplozija ročne granate. Iz Save na Gorenjskem porof*n- la. Vdrli so skozi oi za 20l>0 Din škode, februarja na*W ltilotni tovarniški! Pod.ieini cigani so odpeljali tr-delavec N. Marki mrd starim že- jyoveu Južefu Banu od Sv. Pavla lezjem ročno granato m jo princ- j konja Ln voz v vednosti 10.000 di-sel v obrat. Tam jo je nekaj časa narjev. Xa v«»zu sta hili tudi dve oprledovaJ, mkar je udaril po njej j krwi jski odeji. s kladivom, da eksplodirala K j V liušah je osleparil več strank sreči pa detonacija ni bila poseb-j 281etni ključavničar v tovanii kar-no močna, ker je bila bržkone bida na ta način. da je .sprejel v Dopis. Ely, Minn. V cerkvi sv. Antona Pad. je po-v čil Rev. Fr. JMi-helčič Antona (lornika z Marija Slojrar. Ženin ima več son-dnikov v sosednjem mr.4u Tower. Nevesta je pa sestra naših trgovcev Slogar "bratje ter j«- članica društva Marije Oi-**ga SiruVtjn št. 120 ISKJ., ka-te- o ji jo na več t 23. februarja v f< sip Skalntovi dvoratni priredilo v»'-elioo. Veselice se je udeležilo lepo število članic in prijateljev, največ jih mladega .spola, kateri se je poslovil ta veeer od svoje to-varišiee. Da se m nikomur dremalo. i? samoobsebi umevno. Za to je skrbela kranjska harmonika., ki t je plesa željne pete vrtela po dvorani. da jo bilo veselja Opazil sem, naše de vojke po številu nad- kriljevale mladeniče. Kar nas je bilo starejših, nam je bolj telenila nristna kapljica iz daljnega juga. Gostje so se razšli zgodaj v noči dragega .dne, ž^Iee, da bi «e zopet katera devojka v tem društvn kmalu s katerim zaročila, da se zopet snidemo. Ali za to sezono je ta -zadeva zaključena. Svatba ie je vršila zvečer dne 25. febniarja v stanovanju Antona Slogar. Tudi na svatbi je bilo veselo razpoloženje med svati, želee mlademu pam obilo sreče. J os. V napel jski kaznilnici so zažgali kaznjenci svoje slamniee, da bi o priliki požara lahko pobegnili. Njihova namera je bila pravočasno preprečena. ' uporabna samo vž i pral na. patrona. Marki dobil čisco neznatne ]>o-skodbe, v njegovi neposredni bližini zaposleni delavec pa težje poškodbe na glavi in mkah. Umrli so v Ljubljani. Fran Adamič, trjrovec in, iposest-nik. 35 let. — Karel Harauer, dninar. 24 let. — Pran Korotšec, to-varn:ški delavce, fil let. — Ivan Celar, gostačev sin. 13 mesecev. — Alfonz Plahuta, hlapec, 25 let. Umrli so v Celju tekoni meseca januarja sledeči: Josip Vorvk, posestnik, 76 let. — Marija nlem. Čem v, zasdbnica, 77 iet. — Ana Staudinjrer, zasebnic-a, SS let. — Matilda Erhnrtie, odvetnika soproga, 5S let. V oetijski javni bolnici: Marija Simone, rudarjeva žena, 33 let. — Danica Tka ve. otrok poštarja, 4 leta. — Marija Tajnšek, dninari-ea, 58 let. -— Marija Kosi. služkinja. 43 let. — Antonija Breulez, občinska reva. GO let. — Emilija Mare.lv, d.n;nariea, 27 let. — Marija Tjiipičnik. dninarica, 41 let. — Marija Trehišnik. občinska reva, 71 let. — Anton Vizovšek, pasest-lik. :i5 let. — Karel Knez. posest nika sin, 2 in pol leta. Ogenj v Besruniak. Dne 5. februarja okoli treh zjutraj je nastal pri posestniku Av srustu Maherju v l>estopju poža.11 Poslopje je po«ior«*lo v kratkem času in je ostalo samo golo zidov je. Plamen je objel že tudi hlev, vendar ipa se je požarni hrambi končno posrečilo ogenj Iokalizirain in preprečiti večjo nesrečo. Izgnana je iz ljubljanskega policijskega okoliša zaradi vlačuvarstva in tajne prostitucije že večkratt kaznovana brezposelna kuharica Marija Hara iz Susice v Češkoslovaški. Dalje je izgnana iz Ljubljane za nedoločen čas iz istega vzroka policiji in sodnijletna Katarina. Kampuševa iz Celja. Izvabila je na zvit način tovarišiei služkinji Albini K ki rusk i sukneno plavo olileko. površnik in svilnat rohee, v skupni vrednosti 3000 Din. ter neznano kani pobegnila. Tatvine v Ljubljani. Policija je prijela na Sv. Jakoba nabrežja brezposelnega mesarskega pomočnika Antona Žgaj-narja. Ukradel je izf>red Iiahov-čeve trgovine na -Sa\ .Jakoba trgti dve prazni vreči, vredni 250 Din. Vreči je hotel prodati na starini. Iz veže Tlšlerjeve irostilne v Kolodvorski ulici je bila ukradena stara slika, vredna 1000 Din Hlapcu Simonu Vuzen na Sv. Jerneja cesti jo bilo ukradeno nekaj perila JNIariji Janmikovi na Strmi poti je biia ukiadena črna suknja vredna 500 Din. Antonu Korenu na Martinovi cesti .so bile ukradene iz kurnrka 3 kokoši, vretlne 2(H) Din. " Služlvinji Mariji Juvanovi na Tržaški eesti .št. 5 je bilo ukradeno iz spalne sol*1 1055 Din. Iz kovač nice Frana Suhadolnika na OKncah je bilo ukradeno 20 jeklenih dlet. vrednih 300 Din. Franu Pipanu v Spodnji Šiški sta bila ukradena 2 zastavna listka. Polk-ija je ugotovila, da je u-kradel listke neki strojnik v Ljubljani, Jakob liove. Prodal je Listke svojt-mu prijatelju Stanku Biten-eu, ki je dvignil zastavljeno blago in ga razprodal po nizkih cenah. Blago je rešeno, oba sta aretirana, sitnosti pa bodo imeli razni k upe L ki so kupili ukradene predmete. 'Al.V Smrtna kosa, Dne 10. februarja je umrl po dolgem mučnem trpljenju Janko Vajda, pristav železniške direkcije v Ljubljani. Pokojnik je bil izredno sposoben uradnik in navdušen narodnjak. Zapušča vdovo rojeno Malgaj in :J otroke. Istega dne je umrl v Ljubljani Viktor Moro, ravnatelj in upravni svetnik zavarovalne dnižbe "Jugoslavije"'. Pokojnik jc bil tako v Ljubljani kot v Sloveniji znana oseba. IJil je na glasu kot veščak v zavarovalni stroki. Po mišljenju je bil Xemee. Užival je rdi svoje krmcalijantnosti in stroge poštenosti v vseh krogih ugled in spoštovanje. Y Cerkljah pri Kranju je umrla Tončka Kramarjeva, rojena Urek, -oproga Mihaela Kramarja. Pokoj niča je bila vrla Slovenka in dobra gospodinja. Pokopali so jo 16. februarja. Rodbino Ivanuša v Sp. Šiški je zadel hud udarec. Umri ji je v nežui starosti sinček Milan. Zdravstveni izkaz Ljubljane v času od 3. do 9. febr. izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 18 oseb, 13 moškega in 5 ženskega spola; (tujcev 6L Smrtni vzroki: jetika 4, druge nalezljive bolezni 1. srčna hiba, 'bolezni žilja 2, drugi naravni smrtni vzroki 10, slučajna smrtna poškodba 1. Med tem časom se je rodilo 29 otrok, 13 moškega (1 mrtvorojen) in 15 žen-ske&a spola. Naznanjene naLre. bolezni: davica 3, trebuš legar 1. | Peter Zgaga | Najboj zanimive so statistike. koga zanimajo, seveda. Tako pravi naprimer neka statistika. da je v Parizu 11,480 žensk, ki so stare nad sedemdeset let. Statistika je čedna stvar, včasih se pa kljub temu lahko moti. Glede števila starih žensk se je ! zmotila za eno. Vseh skupaj jih namreč ni! II,480; pač pa 11,481. Kajti če spada kdo, spada brez dvoma Clemenceau med stare babe. * a. * * Izšla je debela knjiga, v kateri je opisana zgodovina m sta New York a — od počet ka. pa do današnjih dni. Prvotni New York — pravi zgodovina -— je segal do današnjega brooldynskega mosta. Naprej proti severu so bili gozdovi in farme. Kjer teče zdaj Broadway so se leta 1824 izprehajale gosi. V tem ozirit se do današnjega dne ni dosti izpremenilo. Nikjer ni namreč toliko gosi kot jih j»* na newvorskem Broadwayu. * ♦ • * Rojakinjo v Downtownu so vprašali: — Al je res, da vašega .moža že štirinajst dni pogrešajo. Rojakinja se je široko razko-raeila ter odvrnila: — C'e ga pogrešajo .naj ga pogrešajo. Jaz ga nič ne pogrešasm, preklet! . . . * * * lz Cjehoslovaške iporočajo, da je moral resignirati minister Tučni. Minister Tučni je namreč kar na svojo roko prodal ameriški Standard Oil Company važne pe-trolejske koncesije za sedem mi-Lijono^- čehoslovaških kron. Nu zmerjajo zastonj Čehoslova-ške, da je najbolj civilizirana dr- •žava v Evropi. • * * To je parola vsakega pravega ameriškega politika: Jaz .sem repni i kanec v republikanskem okraju, če pa. pridem v demokratski okraj, sem demokrat. * u. * * V neki družbi je bila stavljena naslednja težavna računska naloga: Koliko naročnikov bi imela Edinost, če bi vsak njen naročnik dobil po enega novega naročnika ? — Dvc-sto trideset in pol — soje glasil odgovor- — Zakaj pa tistega ]w>l ' — Zato, ker je neki gotovi Micka Kajon naročen na Edinost. * * * Z mogočnim glasom vpraša Koverta: — Ali ste že obnovili naročnino 1 — Se ne! — .se jih oglasi le-gijon. * * - V zadnji številki namanja Koverta, da bo njegov list v'najkrajšem času dnevnik trikrat na teden. Potem bo. dnevnik dvakrat na teden, potem enkrat na teden In sčasoma bo dnevnik enkrat na leto po potrebi. * v Nadvse značilno je pa našle l-nje naznanilo v piščalki patra Koverte: Med vsemi se je kot posamezni agitator za katoliški tlsek najbolj postavil in najboj tnulil preč. g. Father Martin M. Kožar, pomožni župnik v Springfield. III. Preč. p- je sam osebno nabral 13 novih naročnikov. Trikrat nam jih je poslal. Presneto so morali biti težki. 9ugafii0t*an£fea Ustanovljena L 1898 SCatm. Sfohtuita Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, JVIINN. Glavni odborniki: PrMednlk: RUDOLF PERDAN, »SI E. 1SS Bt.. C1«t*1*b«. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. Box 10« Pe&rl At«.. Lorala, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEK. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Bo* SCI, Ely. Minn. fila«ajnlk nelzpi*6anlb amrtnln: JOHN IIOVCKN, «11 — Utt At«. Oulutk. Mina. Vrtiovnl zdravnik: Dr. JOB. V. GRAH K K, «01 American Blat« ML&Lb Av«.. Plttaburffk. P*. Nadxernl sdbori ANTON EBASNTK, Room n« Bak«v«U Bid«., pa«. Streets. Plttaburyh. Pa_ MOHOR MLADIC. 1S34 W. 1« Street, Ck!ca*o, HL FRANK BKRABEC. 4S23 W«abln«ton Street. L>enT«r. Porotni odbor. LEONARD BLABODN1K. Bon «U. Kly. Mlnn. GRKOOR J. PORENTA. S10 Stevenson Bid«., Puyslln*. 1 RANK »ORICH. «S17 St. Clair At«.. Cleveland. O. ZdruHvalnl odbori VALENTIN PTRC, 7S0 London Rd.. N. BL. Cl«T«IanB. PAULINE ERMENC, S83 Park 6tr.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELAKC. lit Market Street. Waukecaa. I1L Bank Bids-. «H Orna« B«. M 73 3U?' i - - Jednotlno ara dno slasllo: "Olas Naroda"* t t t t Ts« stvari tlkaJoC« s« uradnih sadeT kakor tndl danarn« ^oBUJatv« na] m pošiljajo na fflaTnega tajnika. Vse pritožb« naj s« po«llja na pr«4" ■ednlka porotnega odbora. ProfinJ« ma sprejem novlb ClaaoT ln bolnlSU •pričevala naj m potllja na vrhovnega zdravnjka. JuBoslovanska Katollika Jednota m prlporoCa vsem Jnsoalovnnom BB obilen pristop. Kdor if M postati član te organizacije, naj s« atfaal tajnika blltnjeca druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novlb drafter se pa obrnit« O* al. tajnika. Novo druttvo se lahko -ratanovl s S član! ali Jugoslavia irredenta. Kdo bo župan v Gorici? Tržek .1»' »politikuI in iri>sp(»ati se po faslstovski ■pišealki ni pre ve;" .'aptno, jiko ln« e i.upnn uveljjiv-1.1 at i *»uii svoje crot^potlar-Ae in j^o-Ht'u'ne misli: za to, tno goo pieeej težavno, dobiti v S4-I«n.iih <'-ns'h 'pririierne^ra moža za £ riški-ira župana. Smrtna kosa. V Idriji j<» 20. januarja umrla irdr-. !>»!•! Souvan. Prepeljali so jo 1 j. februarja v Ljubljano, kjer m jo položili v rodivLn^ko •»iflbnifo na pokopabšr-u ^-v. Križa. Dve človeški žrtvi požara. Po/.ir j«. \[»(*iv!il poslopje po-cestnika .Jožefa Žibeine v firižah št Mfil gašenjem yi> sos«*24 ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Lanffusc* Information Service. — Jugoiltr Bureau.) PREDLAGANO ZNIŽANJE DAVKA. Pomen Italije kot industrijske države. Davkoplačevalec ne sme zalo camnditi roka. 7Ai so. da mnogi ljudje odlaša- Nameravano 25-odstotno znižajo pri javi jen je in plačanje dohod-nje davka na letni dohodek je re-ninskega davka (income tax) vrro;iktivno do 1. januarja 1923 — pričakovanjn. da se vresniči pred-fo se pravi, da bi znižanje ze ve-lajrano znižanje davčne lestvice, ojalo za davek na dohodek lanske-katerem se sedaj razpravlja v?a leta. Ako ho ta zakon sprejet. Kongresu. Med tem pa je stari za-bodo morali oni davkoplačevalci, kon v veljavi in treba prijaviti ink i se poslužujejo pravice plačeva-plačati davek po njem. Kdor za-nja na obroke, priti v davčni urad, mudi storili to svojo davčno dpl-da se popravi njihov račun in se žnost do 15. marca, bo kaznovan jim kreditira plačane četrt ine dav-in imel polno sitnosti. dolžnega ob prijavi. Ako pa .. . , . davkoplačevalec plača takoj ves \ tem pogledu naznanja Com 1 1 misioner of Internal Revenue, David H. Blair: Ako priravnamo število dohoda rinskih prijav (income tax returns', vloženih tekom letošnjega januarja in februarja, z onimi, vloženimi v istih mesecih lanskega leta, je razvidno, da davkoplačevalci odlašajo izpolnitev svoje dolžnosti. Ni dvoma, da je to deloma pripisati želji davkoplačevalcev, dn se popolnoma okoristijo, z nameravanimi zmanjšatvimi, zlasti pa z znižanjem od 25^ na dohodke tekom leta 1923. Načrt davčnega zakona od 1. 1924, ki vsebuje te in druge predlagane olajšave, je bi! s strani finančnega- odseka (Ways and Means Commit te) poročati poslanski zbornici (House of Representatives) dne 7. februarja. Davek na dohodke tekom leta 1923. se pa iztirjava na podlagi sedanjega davčnega zakona od 1. 1921. kateri je še vedno v veljavi in ki določa stroge kazni za one, ki zamudijo ali nočejo vložiti prijavo in plačati vsaj četrtino dolžnega davka najkasneje do 15. marca 1924. davek za časa prijave, se mu prav kmalu povrne 2">-odstotno prepla-čilo, ne da bi bilo treba vložiti posebne prošnje za to. Davkoplačevalec prav nič ne pridobi. ako odlaša vložiti svojo davčno prijavo. Ako pa odloži preko predpisanega roka 15. marca, izpostavlja se kazni. Kdor takoj vloži prijavo, se izogne morebitnim poznejšim sitnostim in navalu na davčni urad v zadnjih dneh roka za vložitev prijave. Iz te uradne objave jc razvidno, da bi bilo jako nespametno odlašati ali celo zamuditi izpolnitev davčne dolžnosti v pričakovanju, da Kongres sprejme novi davčni zakon. Zaenkrat velja še stari zakon in treba plačati po njem. Ako bo davčna lestvica zares znižana, dobijo davkoplačevalci preplačani znesek kmalu nazaj. Razvidno je tudi, da oni, ki takoj poravnajo ve.1 davek, bodo nekoliko na boljšem, kar sc tiče popravka njihovega računa. Čakati pa prav do zadnjega dne (15. marca) za prijavo in plačan je davka, je naspamet-no, ko človek radi navala ob zadnji uri mora zamuditi mnogo časa. OGROMNA ŠKODA RADI BOLEZNI DREVES. Drevesa so ravnotako podvržena niti ob razmeroma malem strošku. nalezljivim boleznim, kakor ljudje. Tudi pri njih vničujejo detin-ske bolezni veliko življenj in so Žuželke provzročnujejo v Združe nih Državah približno $130,000,000 škode na leto radi njihove borbe odgovorne za visoko mortaliteto proti živečim drevesom in njiho-nied drevesi. Med temi det inskimi r vini produktom. Tekom desetih let boleznimi je neka sušiea. ki jo je le neki hrošč na zapadu uničil provzročuje drobna gobica in kij smrek v vrednosti od treh milijo-libija ogromno število sadik. V nov dolarjev. Cenilo se je. da vni- drevesnicah, kjer proučujejo drevesne bolezni, učijo pa. kako kontrolirati to bolezen. čenje tega hrošča oziroma preprečitev nadaljne škode z njegove strani bi ne stala čez $150,000. Za | - « U C Kakor med ljudmi, tako se e-. uspešen boj proti vsem insektom. pidemije razpasujejo med drevesi j ki škodujejo drevesom, pa bi bila v vsaki starosti. Kostanjev ožig,; treba kakega pol milijona dolar-ki je bil 1. 1S90 i nt port i ran v Ame- jev na leto. v kar so všteti stroški ko po nekaterih sadikih za drevesnice, j«« kuga, ki je na severu skoraj popolnoma iztrebila to korist no drevo. -Telova rja, ki je bila prinesena iz Evrope pred kakimi dvajsetimi leti, stavija v nevarnost obstoj mnogih vrst naših federalne in državnih gozdnih uprav in zasebnih posetnikov. To je razmeroma majhen strošek in predstavlja le dvestoti ted tega. kar bi se rešilo na vrednosti dreves. Kdor se zanima za taka vpraša- smereUvih gozdov. Kvaratine za T" " ^^ vse import irane sadike je edina podatke in na- - ... v brošuri, ki jo ie ravno- moe proti vnašanju drevesnih bo-',..,,. - - , - . \ J ■_• • ... , |ki«r izdala federalna gozdna unra- lezni m v zadnjem času se kvaran-l 1 tina tudi zri res strogo izvršuje. j™ P°'! ™sIovom "Timber, Mine Jnsekti so pravcata morilci naših |or ('mP-" in ko jo lahko vsakdo ?ozdov, ali ogromna škoda, ki jo!dol,i brezplačno, ako piše na Fo-provi/.ročnjejo, bi se dala pribra-re^t Service, Washington, D. C. Lek za klepetulje. .Tusuff je poročil Cukjko Zdela se mu je krotka kot golobica. Kmalu se mu je pa pokazala v svoji pravi luči. Postala je prepirljiva, trmoglava in je vsem in povsod ugovarjala in hotela gospodariti v celi hiši. Možu je to presedalo in in v jezi je Večkrat svojo ženo pretepel. V svoji užaljenosti gre žena k vedcževalcu, svečenik« dervišu, da ran potoži svoje gorje. Derviš jo posluša in misli si svoje. Žena ga nato prosi za lek, da je mož ne bo Obrtništvo je do*-vg'o v I ta" j že jako hitro visoko stop: ij >. 1> > 17. stoletja je prcdnja^ila Italija pred vsemi "'-»vernimi državam". V novejšem času s« je pa >lika !>'-stveao izp: emenila. I* -manjkanje oglja in ž-!.'za. tn dva neobhodna, lemel.M m dem.' iudnstije >'a o-J težko; i!a I;a- ji tekmovanje z drugimi državami. V /.rok temu pa je tudi pomanjkanje ijwidjetiu nej•> večiri v Orijent in posebno v Južno Ameriko. Manjšega panična je rudarstvo. V celoti je znašata let a 1912. produkcija le '>4 milijonov 200 tisič l'.r. Najvažnejši produkt je žveplo, ki pri ha- j za po večali iz Sicilije. Na drugem mestu stoji cink. ki .se prido-b va na Sardiniji pri Jgleiiasu in .M al j danu. Pomembna je tudi produkcija železne rutic* na otoku Elbi. V i tn:'.njšili množinah se prideluje svinec. l>al:er, živo srebro, borova ki -lina, grafit, petrolej in asfalt. C: iega premoga skoraj sploh ni. i ujavega premoga pa tudi malo. j l«*ta 1912. se ga je pridelalo le 6K0 i t is« č ton. , j Italija mora torej vso svojo po-i Maščevanje. Knez Demetrius je bil strašno( Ctihnil je. Vsa radovedna je ča-trr»')o na premogu kriti z uvozom (zaljubljen v lepo Teodoro, tretjo kabr vpliva svojih besed. Uvaža ga največ iz Angleške. Ru-'hčerko markiza de Marimara. Teo j Knez Demitriu* si je prižgal ci-d't se je prejšnje čase izvažala kot;doi-a je izpolnila trideset lelo in p^nreto. su-v.vina in Šele v najnovejšem ea-j imela je mnogo snubačev. Toda ta: "Napačno ste obveščeni, gospa." Hči zadnjega ruskega carja. ruski diplomat, ki živi v Buenos Aires, iu ki je poznal pra- vo princezinjo Olgo. ni mogel za-Inesljivo ugotovili, ako je la dama j identična s carjevo hčerjo. e vodno v večji meri podelai ic,-;lsna deklica se j.- zal je pojavila e «iiii neka zeUsKa. ki trdi. da je prim-esinja Olga. hči zadnjega ru- Bnenos Aire>u i-., .-'.i .s d .m«. Veliki plavži so na Elbi. na ho] j k;jW OJ,nj., in vs(, snili)a T ;-:kanskem obrežju, dalje v Xa-!Sklonila, p 1: in na Sardiniji. Letna vspo-! ra-»a tu;eira železa in jekla je znašal.; leta 1912. čez 900,000 ton. IIUro se razvija v Italiji kemij--.u industrija, po.sebno superfes-i in umetna giiojibi. I/idje-gradnja ni ktb«-e kako jaka. Važne takezvaue poljedelske inda--t: jf : izdelovanje testenin, .sira. i) 11 v zakona bala je rekel, "slučaj je ravno naspro- sk(lfr;i cju ja. M *d .hugim piten." jvoječasno zbežala ra-" Kako ?'* ga je vprašala knegi-'n ; p,., r0irr;;.Ia v Nemčij... 1'ri i , Ko je njen oče samovoljno ob- uja reodora. :begu so ji pomagali kozaki. i\<-ti ljubil njeno roko knezu Dcmetri ' "Artnr." je nadaljeval knez. — dokaz njenim trditvam, kaže zace-j usti. ni rekla niti besedice, pač pa : Artttr je moj sin in ne Vaš. Takoj ] rane na prsih. 1/. N« mčije j,, i je skrivaj v globini svoje duše ko sem zaznal za Vaše mahinacije. Holamlsko. kjer si je slu-j pripravljala knezu Demitriusu. k sem Vašega otroka zamenjal v zi- žila kruh kn? jdv-alka v kaba-j ga ni prav nič ljubila, strašno maš-' belki z drugim otrokom, ki sem petih. Ker se j.- h. la. d<> jo spo-čevanje. i ga imel z neko sobarico. To je ta znajo, j-' odpotovala s parnikom! V mraku, tik pred svatbo, je pn-'Artur. ki ste ga ljubili in negovali --Antonio IMfino" v ^anto- v j me jnih izdelkov, vinskega cveta, i klicala k sebi v sobo dvornega ko- polnih dvajset let. Žal mi je. da ste Rraziliji. Tam in v Tlio »ie .Tanei-:adkorja, e.=enc m konsen'. Tudijčijaia: 1'dala se mu je ter mu ta-'s^ tokrat zmotili in svetujem Vam, ro je morala težko delati, da -i je. ■:;kro-m sodi- -em s<* je zagovarjala dne 9. febr. % Poroke in razporoke. - v r.oči od 1. na 2. novembra 1923 okrrdla iz zaklenjene trgovine Pavla Steglut ja v Šiearju pri Sevnici razno manufakturno blago v vredmvsii natl 7000 Din ter v noči *-»d 1-3. na 16. novembra iz hleva AntJina Kolal ja vee gosi in kokoši. Anton Korošec -in Rudolf Lenič sta izmaknila prejšnjo noč iz zaklenjene žage Ane An last na Ponikvi »gonilni jermen v vrednosti 750 Din. Vrhu tega sta Rudolf in Antonija Lenič ukradene stvari prikrila hi jih razprodajala. Svoje dejanje sicer tajita ter trdita, da sta blago, ki se je še našlo pri njima, kupila od nekega krošnjarja. Obsojeni so bdi: Anton in Jakob Ko'-osee na 8 mesecev, Rudolf Lenič na i mesece in Antonija Lenič zaradi soudeležbe..pri tatvini na 3 tedne poostrene ječe. 4 Ne črkni o tem. kar se je zgodilo,' nikomur niti besede." Svatba je bila zelo svečana. Na ustnicah lepe Teodore pa je lebdela grenka nasmeška. Knez je s' - skrbjo opazoval žalostno nevesto.; rrad za ljudsko štetje je izdal Ko je z dvanjastim udarcem u- predhodno poročilo o statistiki pore nastopila polnoč, so odpeljali j rok in razporok v Združenih Drža-lepo Teodoro v sobo njenega mla-jvah. To so prve številke te vrste, ki dega moža. ;So na razpolago od 1. 191 f>. in po- Devet mesecev po tem sla vi ju so kazuje jo, da se je od tedaj razna slonokoščene liste napisali ime J memo število porok malce znižalo, novorojenca : A rt ur. sin vladajoče-; ono razporok pa znatno zvišalo, ga kneza in kneginje Teodore. j Leta 1910 je bilo v Združenih Dete je raslo, ljubljeno od oče- Državah !0r»:l porok in 112 razpo-ta in matere. Ko je mali Artur rok (divorce) za vsakih 100.000 navrtil šesto leto so ga učili stre-j prebivalcev. Leta 1922 pa je bilo' 'jj.ti lokom in kmalu nato ga j: za isto število prebivalstva 1033j i porokam: r posameznih dr-pno p- .-a-j za van. .\a primer, v državi New; kovala dneva svoje.v.* t'-mmfa in Vork in v distriktu Columbia, kje maščevanja — kadar bo knezu je po zakonu razporoka jako otez-:V.zodela rešnie-i. kočena. je bilo razmeroma malo 7. osemnajstim leiom ie A rtu;-■, razporok: 10 razporok za vsakih odšel v vojsko. Ker je bil presto-'226 porok v New Torku in 10 raz-I ona sled ni k. je du/d sam > eno ie- porok za vsakih 358 porok v di- o. Vrnil se je doi^.cv kot polkov- 4 i * i i.- t- t ^ • ■ . 1 ,stnktu Columbia. A Xevadi: ki ie. ink. ! i„„vv - . .... kakor znano, zatočišče vseh ne- j»an maščevanja se ie bol) m boj bližal. Xa Artirjev dvajseti ■SPe5nih zakonskih, ie bilo več raz-j rojstni dan je Teodora poklicala 'Porok porok: 10 razporok za j s\ojega moža v pr«st.;liio dvora-,vsakih 9 porok. Xew England dr-nc žave, ki so drugače tako ponosne "Vzeli ste me za ženo proti mo- na svoj sIoves spodobnosti in kon-! Ji volji, mu je teka. "Zato sem v'lanji kruh. Dozdcv-! na princezinja pripovetluje dogod-! ke iz življenja na ruskem dvorili do Razpntinove sinrli. Govori mi-i -lrški. francoski, nemški in ruski, Pozor čitaielji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glat Naroda". S tem bost« ustregli vsem Uprava "Olas Naroda" nenavadno in grezno m^V-evnla.' servatizma, so imele povprečno po: Knez Demitrius, ta Artur. ki ste en° razPoroko za vsaki 9 porok, j ga A'i ljubili d^ise let, jc samo tore-j manJ kot Ponvico toliko po-' moj sin in ne Vaš! On ima druge- rok, kolikor jih ima država New; ga očeta." ... j York za vsako razjkiroko. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleškd Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GliASOSLOVJ^. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN-ANIBESEDNJAK, ftesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere Inora znati vsakdo pri nabavi driar« ljanskega papirja. . Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno an^le^ko izgovore. Iz t« knjige je mojroce vsakemu priučiti 8e angleščine brez učitelja. ICnjlga je trdo vezana, vsebuje 250 strani,C1 jO cena s poštnina ▼ " Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, H. T I OLA.S NAHODA, 3. MARCA 1924 Nevidna X*oka* Spisal McDonnell Bodlrin. 4 (Nadaljevanje.) Pri petsto so lieitirali samo še trije: sodnik Everly, polkovnik Clure in Bob Avre. Malo šampanjca se je bil nasrkal in vsledtega se ni bal ne zlodja, ne Boga. Ponudbe so bile vedno višje. Vsakipot za pet funtov šterlingbv vtv. Nihče ni hotel odnehati. Šele. ko je bila dosežena svota treh tisoč funtov je izjavil pol-iovnik Clure: — Naprej pa ne grem. Ves zasopljen je bil in si je z veliko ruto brisal potni obraz. — Meni je dovolj. — Ali nudi kdo več kot ri tisoč? — Tri tisoč stopetdeset — je vzkliknil Bob Avre. To je odločilo. V dvortani je zavladal molk. — Kdo da več? — je vprašal mirno polkovnik Clure. — Ali nihče ne da več- Sedaj, gospoda moja. se lahko osrečite. Par funtov šterlingov va.s menda ne bo zadrževalo, ko si lahko ustvarite v tem trenutku sreeo za vse življenje. To boste proklinjali jutri, ko bo naš mmladi prijatelj očislil blagajno. Torej nihče več? Prvič, drugič, tretjič. CJospod Bob Avde mora plačati za "dolgo polje" tritisoč Mopeide.sct funtov sterlingov. Po tej borbi je vsakdo mislil, da l>o -licitacija za 'kratko polje" le formalna stvar. I"verjeni so bili. da se za "kratko polje" no bo nihče oglasil in da ga bo dobil polkovnik lahko za malenkostno ceno. Družba se pa ni zavedala velikega presenečen in kij 70 je čakalo. (jospod Bhorifb-I. ki je bil tekom vse licitacije molčeč in miren, se je nenadoma udeležil igre. Vsem se je zdelo, da je on igralee, ki je dolgo, preveč dolgo za-državal svojo igralsko strast, ki je pa nenadoma potrgala vse vajeti ter planila z vso silo na dan. Gospod Rhondel je licitiral višje in višje. V primeri ž njim je bil Pob Avre še pameten in hladnokrven. Vsi so ga začudeno gledali. Kajti med gospodom Jthondelom in licitatorjem se je itnel pravcati boj. \ začetku, ko je šlo vse bolj polagoma, se je jkjlikovnik Clure celo poskušal norčevati iz svojega nasprotnika. — Toliko boljše za blagajno, fantje! — je vzkliknil 1er postrani im-žikal mlademu Pobu. ki je sedel ponosno kot. kralj ter je bil sigurni svoje zmage. Ko je pa gospod Rhondel vsakipot ponudil petdeset funtov šter-lmgov več, sc j<» stari gospod mahoma čisto izpremenil. Poteze njegovega obraza so postale nekam trde. .bv.110 je vrgel ostanek cigare v kot. potisnil od sebe kozarec vina. izpil kozarec vode ter ponudil več k01 je ponudil Rhondel. Meti ponudbama ni pretekla niti ena sekunda. < 'jmvečje no pa {^ostajale številke, tembolj je potajala družba trezna. Tišino je prereza! rezek glas šolnika EverJvja: — Igra gre previsoko. Pomislile, gospoda, ne igra se za lešnike, pač pa za denar Vsega skupaj mora biti sedaj v blagajni približno sedemtisoč tristo funtov štcrlincrov. Predlagam, da igro končamo, enemu gospodov pa poverimo blagajno. Vsi >o začeli ploskati. — -'az sem zadovoljen. — je rekel Bob Avre. — Denar bom položil v gotovini na mizo. Cospnda Ril omlet a predlagam za zaupnika. — ek> bi me veselilo. če bi bil gospod Rhoiulel s tem zadovoljen, — je rekel polkovnik < hire. — kljub temu, da me j.- topot spravil tako daleč, da !>i mi kmalu začela teči voda v grlo. Kp par ponudb, pa bi moral jaz odnehati. Vseeno sem pa zadovoljen. Nič ni lepšega na svetu, kot je posten lioj. Rhondel je rekel, da bo sprejel mesto zanpnika- (■'ospodje no šli v svoje kabine po čeke oziroma po gotov denar. Vso svoto. do zadnjega penija so dali Mr. Rh-ondelu v varstvo. Bob Avre in polkovnik clure. ki sta dala sama več kot devet desetin v blagajni, sta plačala v gotovini. Gospod Rhondel je izdal pobotnico za denar. Ko je odhajal iz kadilnice, je imel v žepu velik šop bankovcev ;n čekov ter velik revolver najnovejšega sistema. Na krovu se je malo pozabaval z gospo Avre. ki je uživala vso Čarobnost krasne zvezdnate noči ter čakala najnovejših poročil o igri. Ko ji je pojasnil vse razburljive prizore, je začela mlada ženica ' viti roke ler je vzkliknila: — Moj Bog. to je strašno! — Kaj hočete, igra je igra. — Koliko denarja Nte že rekli, da je.' — Petnajst tisoč sedemsto petdeset dolarjev. — je odvrnil gospod Rhondel. — To je velikanska svota. Kot da bi jo človek v morje vrgel. — Nikar ne govorite tako, draga moja- Ves ta denar imam t tikaj v žepu in še dosti denarja, ki je last drugih ljudi. — Z največjim veseljem bi vas oropala. — Nikar ne storite tega — se je branil Rhondel ter ji pokazal cev svojega revolverja. — Pojdite stran! Proč! Lahko se izproži. Sicer pa naj vas bo sram. ker nagovarjate Boga k igri. — To ni lepo. — Prav huda sem na vas. — Kaj bi pa rekli, če bi vam jutri izročil ves ta denar? — Vi se šalite. Toda če bi to storili, bi vas skoraj poljubila. — Jaz sovražim besedo "skoraj". — Jaz pa besedo "če". — Ako izpustim besedico "če", ali boste vi izpustili besedico "skoraj"? — Dobro, velja. * — Potom pa lahko noč in ne pozabite svoje obljube. Ne bojte se, vas bom že opomnil. Jutri moram zgodaj vstati. Naš duhovni gospod, ki je na krovu, je prosil nadiženirja Andersona, naj mu razkaže stroje na parmku. Tudi jaz bi bil rad poleg. Hej, gospod Anderson! Mimo je prišel močan, črnobrad človek. Zvedavo se je ogledoval naokoli kot da bi koga iskal. — Gospod Anderson, par besed bi rad izpregovoril z vami — je rekel gospod Rhondel. — Še enkrat lahko noč, gospa Avre. Po-necno vas opozarjam, da ne pozabite svoje obljube. OHa moža sta se začela živahno pogovarjati ter se izpVehajati semtertja po krovu. — To je edina pot, — je rekel končno gospod Rhondel. — Da, edina prava pot, — je pritrdil Sandy Anderson. Vi storite svoje, jaz bom pa svoje storH. Torej navidenje jutri zjutraj. Dobro pazite. Ne zatisnite očesa. iz mmvmm, (Dalje prihodnjič.) , J "Astronomija je kraljica znanosti". je rekel slavili francoski filozof in astronom Flamai-kui in imel je popolnoma prav, kajti nobena znanost ne obdelava tako o-gromnega prostora, kakor astronomija. Prot; nebu se je t*zriralo človeštvo v vseh dobah s posebnim spoštovanjem, strahom in pobož-nostjo. V zvezdah, ki sijejo na neb u, je isk alo skrivnostne znake svoje usode. \z zvezd so astrologi napovedovali bodočnost, zlo ali srečno usodo. Pa tudi astronomi, ki tako daleč od astrologov ne iščejo na nebu samo znanstvenih dognanj, ampak tudi razrešitve Fkiivno^ii naše bodočnosti ne sicer bodočnositi poedincev, pač pa I>.'-.i< čnosti vesoljnega človeštva v tisoče in tisoče rodov, prihodujo-sti in bodočnosti same naše matere zemlje. Da. tam gori v zvezdah, v onih milijonih drobnih svetlih iskric je napisano vse. kar je bilo. ka ■ je ill kar bo. Zvezde >40 svetovi, prav taki svetovi, kafeor je naša zemlja,- četudi na nekaterih ni vode, ni zraka, ni toplote, ampak ko prekHli. bodisi s samim .skalovjem, peskom, vodo ali le-j dom, na stvari nič ne .spremeni. In I ti svetovi s» živi! Ži've prav tako1 J-.akov vsa dvuga živa bitja: se 1-0-dc. vzcvetejo, odevetejo, zore in nazadnje murjejo. "Tako trpini,, da bi ve erni zemlji smilil!" pravimo. k-idar nam je posebno hudo. S tem hočemo r«*č;, da bi se nas kmalu usmilila celo zemlja, mrtva zemlja. Zemlja pa ni mrtva, zemlja je živa. Med življelijem in življenjem pa je razlika. Človek živi drugače kakor črv> ta pa zmpet drugače kpkor drevo in drevo drugače kakor alga ali bakterija. Zato je tudi m^d življenjem m-ga-ničiišh ji anorganičnih bitij razlika. Tudi anorganični svetovi žive njihovo življenje pa je drugačne, kakor življenje nas — ljudi. Razreši'i skrivnost življenja > vetov, je velikanska, .skoro nadčloveška naloga, katero s.o si postavili že pradavni naši predniki. !z popoln m a zanesljivih virov vemo. da so se ljudje že pred 10 tis«." Ln več I'M i hn vil» z agronomijo. T; da nič čudnega ni. če še do danes iti-mo prišli pri reševanju tf mganke tako daleč, da bi lahko rekli — tnkn je in nič dru-»ače. P<'m;slite, kaj bi bilo, če bi ri drribna, skoro nevidna bakterija stavila nabrgo — proučiti človeka in njegovo skrivnost ■ V Lsienj, oziroma še v neskončno 'lahkem razmerju j>a sc nahajamo mi ljudje napram svetovom. Dnevi v živi ienjt! svetov so dolgi ne-skončna stotisočletja. kulturen j človek pa je še tako mlad, star na-1 prani tej primeri komaj nekaj mi- j nut. Vendar človeški duh je takoj i) i ter. da preleti v sekundi razdalje. za katere rabi svetloba milijone let. Zato je preletel že toliko razdalij. toliko svetmv vsemirja. da je t ml i v tem kratkem času svoj««ga kolckti\-n^ga življenja odkril in proumel tisoče in t soče |skrivn pojmoval včeraj in jih pojmuj« danes. Kako jih bo pojmoval jutri? Kako čez sto let, kako čez t.?-oč let' Kdo ve! Morda jih pravilno sploh nikoli ne bo pojmoval. Ncda ■vno ^em čital zanimivo razpravo o novem pojmovanju, ki ie razlieno od vseh dosedanjih. Teorija je sijajna in verjetna, čeprav jo je mnogo učenjakov prezirljivo zavrglo, češ. njen oče Hor-l.iger ni poklica« astronom. Kakor da bi nepoklican astronom ne mogel odkriti nekaj novega! Kolikokrat se je že zgodilo, da so la-jiki odkrili stvari, s katerimi so si trume .strokovnjakov belile glave! Doklej so trdili astronomi, vsaj po veSini, da nastanejo svetovi" iz plinov. Raalor^ili so cel proces v neštetih debelih knjigah, dokazov za to pa vendar niso doprinesli. Vsi njihovi dokazi so: besede, besede, besede — kakor pravi Hamlet. Hoi«biger razlaga nastanek, življenja in smrt svetov eisrto drugače. Začnimo pri spočetju! V neskončnem vsemirju plava velikanska goreča masa — solnce, ki je milijon in mil ij cm krat večje kakor naše. Proti njemu se pomika velik j temen svet, večji" kakor vai pla-I neti našega sistema s soOncem * ^ \ J vred. S** je mrteV. Obtfhjk g* i eimla v aoMeu. In potem? Potem !»o solaiee, ki pa že davno ne bo več solnee, ampak ugašen, mrtev '•vet. povečano z materijo vseh današnjih (planetov in planetoidov plavaiki mrtvo, mrzlo in temno dalje svojo neskončno pot v vsemir-;}u. dclkler ne bo priplavalo zopet v bližino kakega ogromnega živega svinca in končalo svoj tek v njegovem drobovju, kjer bo povzročilo novo eksplozijo, nov porod novih sVWov. novega sistema, ki bodo zopet preživeli v se opisano življenjske faze. a Ko zi\ e ogromna plast ledu, ki meri tisoče kilometrov. Vedno bolj iti bolj in vedno hitreje se približuje ogromnemu solncu — in trenutek, en sam trenutek, in mrtev svet ]>ade 7. vso svo jo tožiti o v solnce. Globoko se pogrezne v njegove raz-ropljene mase. V drobovju solnca se napravi krog mrtvega sveta trda skorja, pod njo pa se stopi voda. zavre, pare nastanejo, pritisnejo ob trdo sko'-jo in naenkrat, ko skorja ue more več vzdržati, i se razleti. Strašna eksplozija pre-1 trese vseni'rje iz s flnea bruhnejo J ogromne mase raztopljene materi-j je >n se zaženejo ka'kor izstredek v p; r.7.110 j( č sc v pr^mi črti v r.eznaaie daljave. pi t u i neznanemu cil ju, vrteč se krog sredine in vmcdi. lierm;ci itd.) Kaj sc i k°1' v n> !•'•«< varjanje in prestavne zgodiloNastal j- nov s« d učni j 1,a-lie in tu,li 0,1 ^ vzkliknil: "A > 1st eni. »prav tak. kakor je naš, h j ;mn,i nisfm vzH "^ier!" Toda kateremu ^.pada tudi naša zemlja| KjV za<:'OTok 5n hot tretji planet! Tak je po t-j! '"0v ' r:,ho vprašujete, tak»> vpra-tervriji porod svetov. . | s nn- t:,k,> vpraševale mi- lijardi- naših prednikov in bodo vpraševale mrlijaide naših p'toni-eev. To je vju-ašanje vseh vpra- svetovi po TCJ ilOVl težnji. Ali ni njihovo življenje docela podebno našemu? Mi se rodimo, ž V. into, umiramo, zato da ' ? red«'-, žive >u umirajo novi ljud- neskončnosT. premika- [[ \ naAa zcn,l ia se ^>dila. ži\ i in r.o umrla, zato — da se l>o- do trdili novi svetovi. Vse je minljivo. ne samo na zemlji, ampak sam. nnfda edino, ki ne b<» :■/ človeških ust nikiTar dobilo odgovora. "On sani ve to..." —s. Izpred sodišča. r<»iagema sc sprva neurejena •naša-nalyre v večje skupine; sredina. ki je bila ž" spočetka najmočnejša, pritegne Še bližnje manjše dele in tako nastane sobice, središče sistema, oče družine n;,vili svatov. Dru1».-!l..st. Pare, ki sr. j iu najpogumnejši j li obdajale, m- . dd-ič v zrak, kij-1*4' VtMI» 11 a »"^ta jih oh k rov j. j,; x v. do. ki p.^da ,nlo,nih'a M »^napovetlanem pičena njihovo površino, kjer prične j tu- Vr';d u=!edal Prijatelja s pomočjo i< plot,- in zraka svoje i ° 111 lM> običajnih poz»Lrav- počasno. tko vljudnostjo odgovoril, da nikogar nič ne briga, da sme vsak d«, k ler ne vzrastejo različne atge.lP> iH ,{t*Sf(,a f^la bese- iz katerih se razvijejo potem iiaj-!'!° n vn"! ^ dvoboj, pri kate-različnejše rastline, ki preidejo \z lt'th Jr J !,,] ^P1^«*« za-lKMlel vode tudi na su«to in prepr»»žejr> vse eeiine. Iz prvih povodnih ži- vilski bitij razvijejo končno nasprotnika z n«>žem v trebuh ter ga težko ranil. Pri prvi obravnavi je bi i J. n .rbsojen na 8 tednov, njegov nasprotnik pa na 50 Din globe. Prijavila sta vzklie. .1. O. ho vseeno odsedel in plačal ;tro->ke ter <»dškone 27. avgusta je gnal prsest-med teh piemen vodilno ulogo in uikov sin Josip Kolar v spremstvu se etablu-a kot —človeštvo. MiK-j svojega očeta par volov iz Raj-jnni in milijoni let pretečejo od henbnrga proti Vijdniu. Ko jr sre-prvega zaplodka do tega najvi-šje-1 čal na potu tri fante, jih je brez ga telesnega in duševnega razvo- j pravega povoda nahrulil, češ, da j a. >\Tšino. Življenje zamre. Najprej se to zgodi na. manjših, oddaljenejših, potem tudi na večjih, bližnjih s-dneu. Toda še med tem se dogajajo manjše katastrofe. Vsi planeti, manjši pari okrog sebe. Fantje so zbežali. Kolar pa kakor pobesnel za njimi. Ob železniški progi ga je ustavij vojak, ki je bil baš tam na straži, 1 Kolar ga jo nahrulil s psovkami. k: s» vsebovale tudi grde žaljen je kralja. Enako je opsova.1 in vo-a. kate;ega jim prizadeva eter, ki izpolnjuje vsem i rje, prisiljeni polagoma krčiti pot. Njihovi krogi, katere črtajo s svojim let (.m krog solnca. postajajo vedno manjši, in sie(>r pri manjših planetih »hitreje, pri večjih pa počasneje. Tako se zgodi, da se kak manjši planet, ki je prvotno hodil "vo.jo pot za večjim, približa temu tako, da ga ta ujame in se mora potem .sukati krog njega kot — mesec ali luna. Ker pa se tudi ta njegova krožna pot po istem zakonu vedno bolj krči, .se mora končno popolnoma združiti z večjim. Z našo zemljo se je združilo že več takih manjših planetov lun in tako se bo nekoč združil tudi naš mesec. Naša zemlja pa ne l>o potem vedno ostala brez meseca; dobila bo novega. Ta novi njen mesec bo planet Mars, naš stari znanec. Ker je manjši kakor naša zemlja, se njegova krožna pot hitreje krči kakor zemeljina «1 tako se bo nekoč tako skrčila, da ga bo naša zemlja ujeJa in se bo potem tisočletja moral vrteti krog nje, dokler se tudi 011 n e bo združil otni-ke do Ljubljane, iu bo pazil tudi no prtljago; da- bo Sla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni nb tem parnikn v kabinah po 2-4-6 v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem parniku, naj nam dopošlje čim prej $10.00 are za ITI. razred in $;">0 za drugi razred |«j vsej Jugoslaviji, da pe. funardove k;irte so dobre za potovanje na najhitrejših svetovnih parnikih. Z:; jvtjasnila s«- obrnite na našejfa Io-kalnepra :isenta ali na naš urad. CUNARD ANCHOR LINE New York. Plymouth. Havre. Pari« PARIS .................... 12. marca New York. Havre. Paris CHICAGO ................. 12. marca ROCHAMBEAU ............ 22. marca LA SAVO IE ................29. marca New York. Vigo [Spain1, Bordeaux LA BOUR DONNA IS ........ 4. marca Puite za navodila lolulaeia ataal« ali n (larai and: 19 STATE STREET. NEW YOR * Povozil jo je. • PimcMtiiik -T«"*si|j FiAcr i»il Svete 'l'i ,j:.c» j'^ krn/no sc>--e v M.'trUio-pp p;i j«. . I.-^kIJu na 1"<> ,l» .Kii:ie l-.rt/ni. i-zif.ntia n:i :! fini zapor-u M:ir:.ji R*»11 ♦ -• - pa lin '*;( plaral? J"i.*»S Dm. PRODA SE j ercnad'trcpna hiša z veliko delavnico in elektriko, popolnoma 11«»vjt. . 3!'»n«fšu št. "»<;. Pdjn-iiila ■ • ! 1«■{n* pri 1 v;»nki J\IoK*nik. »C Kii st \ve., Xev. V-.rk, X. V. CJ-4 -i J Vsak p«T«e bi mor&l iseti hoto izdajo * * PESMARICA GliAZBSNB MATICB" Z* fetiri moike glsaov« Uredil Matej Hnba4 Knjiga ima 296 strani, ter Tsebn je 103 najboljših in najnovejlil pesmi a notami. Oazi« • poštnino $3.00. "GLAS NAHODA" 43 Oortlandt 81, New York. N. 1 Prav vsakdo— kdor ka] Iič#; kdos k»j ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT ▼aakdo prunava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi ▼ "Glas Naroda". Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T^" DOH je namenjen potovati V atari kraj, Je.potrebno, da J« natančno poučen o potnih litih, prtljagi ln dragih stvareh.' Pojasnila, ki vam jih aamoremo dati raled naše dolgoletne izkufinje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovratna parnik o, ki imajo kabine tndi t ILL razreda. Tudi oni ki 8e niso ameriikl državljani, morejo potovati v stari kraj na oblak, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln so pripusčenl brea vsake neprilik* v to dežela Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor iell dobiti sorodnika ali pa ■vojea Iz etarega kraja, nuj nnTi^ pLše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota snafia 6424 novih priseljencev. Za potne stroSke iaplačnje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortland* Street New York Glavno zastopatvo Jadranska banka. EAVNOKAB JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI Najnovejša iluatrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Gena s poštnino %2.— SLOVENIC PUBLISHINQ CO. 82 Gortlandt Haw York City, N. Y. SLOVENSRO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IZTISOV. Kdor ga še nima, naj ga talftj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York mrmrni Imamo v zalogi par sto slovenskih COLUMBIA PLOŠČ po 50e. PiSfte hitra po cenik Mdef ralo^a ne poide. TVAJf PAJK, 24 Main Street, Conpmaugh, Pa.