SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlcija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 229. V Ljubljani, v soboto 6. oktobra 1894. Letnilt XXII Iz delegacij. Iz Budimpešte 5. oktobra. Redni vojni budget Danes je avstrijska delegacija razpravljala o rednem vojnem budgetu. Debata je bila dolga, pa tudi semtrtja zanimiva. Proti budgetu govorili so zopet Mladočehi. Skoro vsi govorniki so tožili o velicih vedno se množeČih bremenih, kateri se pa žal ne dajo pomanjšati. Od vojne uprave ni bilo slišati besede, ki bi v tem oziau dajala kako upanje. Čeičina pri vojakih in razoroženje. Prvi govornik dr. Br z o rad je zopet govoril o češkem državnem pravu, kar mu je pa zabranjeval predsednik, kateri misli, da vojni budget nima nobene zveze z notranjo politiko. Po tem se je ta mladočeški poslanec pritoževal, da se pri vojakih premalo ozira na češčino in se ljudje ponemčujejo. Potem je obžaloval vedno pomnoževanje vojakov v Evropi. Sedem velevlasti ima sedaj 3,400.000 vojakov, ki stanejo na leto 1250 milijonov goldinarjev. Ta bremena se vedno vekšajo. Evropi najboljše moči jemlje vojaščina in tedaj ne more konkurirati z Ameriko. Govorniku se zdi čudno, da bi se ne moglo začeti razoroževanje. Državnik, ki bi imel pogum začeti razoroženje, bi bil velik dobrotnik človeštva. Dvoboj. Poslanec Treuenfels pravi, da bode glasoval za budget. Potem pa govori o dvoboju. Tirolska dežela veliko žrtvuje za vojno, ali zaradi tega pa želi, da najsvetejše koristi ne trpe pod vojnimi bremeni. Tukaj gre le za strasti, ne pa za kako nepremišljenost. Stvar se že sistematično razvija in v naši vojni vlada že prepričanje o potrebi dvoboja. Kako vznemirjujočo besedo je izustil o dvoboju deželnobrambeni minister v državnem zboru. Častnik zgubi svoj čin, ako se v gotovih slučajih bojevati more. Dvoboj se torej vsiljuje. Dvoboj ni sredstvo, s katerim se opere žaljena čast, kajti mej zmago in pravico ni nobene zveze. Dvoboj ni pameten in praven in nasprotuje državnemu redu, ker z mečem sam išče pravice in tako moti državljanski red. Nasprotuje civilni in vojaški zakonodaji. Katoliška vera dvoboja ne dovoljuje, temveč ga kaznuje z izobčenjem. Dvobojnik se podaje v nevarnost, da umrje brez tolažil svete vere. Naravnost smešno je, da se to imenuje viteško zadoščenje. V današnjih časih je blaginja prebivalstva odvisna od vere. V gorenjih slojih bi morali dajati lepe vzglede, da potem vera pride tudi v nižje sloje in se povrne družbeni mir. Tudi vojaštvo ne dela prav, da odganja ljudi, ki spoštujejo vero. Kesanje proti Bogu je najboljše jamstvo za zvestobo vladarju. Pokojni nadvojvoda Karol se je bil izjavil, da je dvoboj ostanek iz onega surovega časa, ko se je pravica še delala s pestjo. Dvoboj nasprotuje vsakemu redu in dolžnost države je, da ga odpravi. Dvoboji se tembolj množe, čim bolj disciplina pojema. Govornik priporoča vojnemu ministru, da naj gleda, da se odpravijo Avstrije nevredne razmere, po katerih se izključi častnik, ker mu je Bog več, nego neumni predsodek. Delegata Thurnher in Bazzanella sta se izjavila, da se popolnoma strinjata z nazori, katere je navel gospod Treuenfels gledd dvoboja. Oba želita, da se prepove. Delegat grof Badeni je tudi priznaval, da dvoboj nasprotuje naukom katoliške cerkve in veljavnim propisom. Misli pa vendar, da se ta stvar ne da kar tako rešiti, temveč se mora pred vsem skrbeti, da se v družbi doseže sprememba nazorov časti in o nje varstvu. Se le potem se bode moglo od vojne zahtevati, da opusti sedanje navade. Vojni minister je tudi to stvar omenil v svojem govoru. Rekel je pa, da se popolnoma vjema s tem, kakor se je v tem oziru izjavil deželnobrambeni minister v državnem zboru. Kar se pa tiče vojaškega kurata Skacela, je pa on že v odseku se izjavil, da ni bil kaznovan iu torej tukaj nima o tem nič govoriti. Razoroženje. Mladočeh dr. Pacak pravi, da bi on za razoroženje z obema rokama glasoval. To bi bilo glasovanje, katero želi narod. Z vsemi vlastmi smo v prijateljstvu, vendar ta vedna oboroževanja. Razumi to logiko, kdor jo more. Od 1868. leta se je izdalo za vojaštvo nad 3100 milijonov. Davki naraščajo in ž njimi zadolženje kmetskih posestev. V Avstriji plačujemo ua glavo 4 gld. 2o kr. za vojno. 100 milijonov, katere je zahteval minister Bauer, so že izdani, ali še nismo na koncu. Sedanji minister ne more za bodočnost dati nobenih zagotovil, lo nas vznemirja. Govornik je zopet izrazil svoje mnenje, da bi razoroženje bilo mogoče jedino le, ako se razruši trodržavna zveza. Dr. Promber je ugovarjal Pacaku, da Avstrija ne more začeti razoroževanja. Ce se razoroževanje začne, je bode Avstrija gotovo z veseljem pozdravila. On ne verjame, da bi zveze še pomnoževale vojna bremena. Mučenje vojakov. Več govornikov se je v delegaciji zopet pritoževalo, da se z vojaki grdo ravna. Delegat Pacak se je pritoževal, kako se mučijo češki vojaki. On prosi ministra, da bi se strogo kaznovali tisti, ki mučijo vojake in moštvu naj bi se zagotovilo, da ne bode kaznovano, ako naznani take slučaje. Govornik je priporočal, da bi se premenil vojaški kazenski red. Tudi poslanec Thurnher se je pritoževal zaradi mučenja vojakov in zaradi prevelikega natezanja njih moči pri manevrih. Temu je pritrjeval tudi Promber, ki je tudi obžaloval, da se vojakom ne zboljša hrana. LISTEK Pismo. Gospod urednik! Pokojni Dijogen — bogovi naj so mu milostni —• uganil je marsikatero neumno ali pa pametno kakor hočete. Znano je o njem, da je po dnevu z lučijo iskal — ljudij, da je Aleksandru, ki mu je ponujal kraljevskih milostij, rekel, naj se umakne, da mu solnca ne zakriva. Manj znano morda je, da je skeptika, dvomečega, ali je sploh kaj gibanja na svetu, pustil stati ter se"gibnil ročno od njega brez odgovora po cesti naprej; Platonu, učečemu, da je človek »dvonoga žival brez perja", prinesel je v učilnico oskubljenega petelina kot eksemplar dvo-noge živali brez perja. Mene kot Slovenca zanimalo je posebno to, kako se je Dijogen učil zatajevanja. Da bi se privadil trdosrčnosti ljudij, hodil je po trgu okrog kipov, ter jih prosil milodarov. Bal sem se, da se bo te Dljogenove zatajevalne vaje »oral poprijeti tudi poslanec Suklje, kateri je na potih za dvornosvetniškim sijajem tudi dolgo časa srečaval same neme kipe. Sedaj vendar se mu je izpolnila vroča želja in ko bi bil Prešeren še živ, takoj bi jo zakrožil, kakor nekdaj v spomin Andrej« Smoletu : Ena se tebi je želja spolnila Dvorni da svetnik si imenovan. Slovenci imamo sedaj vendar le tudi svojega dvornega svetnika, za sedaj seveda le na papirju z naslovom in značajem. Za denar Slovenci kakor bogat narod itak ne poprašujemo. Mi sicer nimamo vzroka, da bi se posebno veselili Sukljejevega odlikovanja, vendar mej brati rečemo, privoščili bi mu bili vsaj oni klin, na katerega je splezal njegov tudi s koalicijsko smolo namazan državnozborski kolega grol Stiirgkh. No, kar še ni, to se še lahko zgodi, samo to bi prosili, da to ne gre na račun koristi j našega naroda, čudno se mi zdi, da so nemški listi celo zaradi te mrvice časti in kruha, ki ga je dobil Slovenec kar iz sebe, prav »out of temper". Teptane Slovence pa bode tudi v prihodnje s pogumom navdajal pregovor: Nos besoins sont nos forces, potrebe naše to je naša moč I In potreb nam nedostajel Taka potreba je prepir glede samoslovenskih napisov. Očitali so Vam, gospod urednik, Vaši napredno-narodni prijatelji, da ste glede tega vprašanja mej slovenskimi časniki „sam, tako sam!" Vi ste na to molčali, jaz bom tudi, ker vem, da je glede tega vprašanja na Vaši strani več kakor dve tretjine ljubljanskih hišnih posestnikov, ki imajo v tem seveda prvo besedo. — Drugi časnikarski tovariš je Vam nasproti povdarjal glede tega vprašanja geslo: Klin s klinom! Ako bi se jaz postavil na to stališče in bi hotel našim razmeram prilagoditi to geslo bi dejal: Klinček s kli- nom! V takem broju pa bomo maloštevilni Slovenci zmeraj od spodaj kot podlaga tujčevi peti. Najšumnejši krik za samoslovenske napise glasi se iz »Narodne tiskarne". Nikari pa ne mislite, da je gospoda v »Narodni Tiskarni" res tako samo-slovenska, ako ji kaže, je tudi samonemška. Evo Vam dokaza: »Narodna Tiskarna" in Laibach. — Recbnung fiir P. T. loblichen Verein der Aerzte. — Hier. 500 Stiick Visitenrechnung 3 gld. 60 kr. — Društvu zdravnikov v Ljubljani, ki je po večini slovensko, napravlja »Narodna Tiskarna" račune samo-nemške! Seveda napisi in računi, to sta dve stvari! Kako samoslovenska da je narodno-napredna gospoda v Ljubljani, to pojasnjuje tudi debata, ki se je zadnje dni vršila v narodno-naprednih krogih, namreč, ali naj »Narod" objavlja po vsaki nemški glediščini predstavi imena onih Slovencev, ki se so je udeležili ali naj jih ne objavlja. Ko bi ti preklicani klerikalci hodili v gledišče, bi bila seveda debata kmalu rešena in sicer tako, da naj se imena objavljajo ; ker pa bi narodni nsprednjaki le trgali na svojem telesu, zato bomo imenovanega imenika najbrže čakali toliko časa, dokler bo nemško gledišče v Ljubljani. Taki so ti naši narodno-napredni Samoslovenci v beli Ljubljani. ' L h • Vv • Čeičina v vojni. Mladočeški govorniki izjavili so tudi želje, da bi se razširilo področje češčini v vojni. Temu je posebno odločno ugovarjal Promber, kajti s tem bi se zanesel narodnostui ratpor v vojno, kar bi bilo v škodo državi. Nemci so seveda govorniku živahno pritrjevali. Govor vojnega ministra. Najprej dokazoval je vojni minister, da so vojne zahteve v Avstriji manjše nego drugod. V Nemčiji imajo v mirnem času 584.452 vojakov, torej 11 odstotkov vsega prebivalstva, v Franciji 564.000 mož, ali 18 odstotkov, v Italiji 278.000 mož ali 9 odstotkov, v Rusiji 907.000 ali 8"7 odstotkov in Avstrija 342.000 mož ali 8 2 odstotkov. V Nemčiji izdajo za vojno v frankih računjeno 587 milijonov, t. j. 19 4 odstotkov vseh dohodkov, v Italiji 243 milijonov ali 14 3 odstotkov, v Rusiji 699 milijonov ali 247» odstotka, v Franciji 635 milijonov ali 18-9 odstotkov in v Avstriji 390 milijonov ali 14 40 odstotkov vseh dohodkov. Minister se je zopet odločno izrekel, da vojna ne pozna narodnosti in se v tem oziru popolnoma vjema s poslancem Promberom. Minister navaja v dokaz, da se z vojaki pre-grdo ue ravna to, da je število bolnih pri vojakih od 1888 pod 5°/00- Kar se pa tiče daljšega po-polnenja oboroževanja, on ne more ničesa povedati, kajti, mnogo je odvisno od dogodkov, iznajdb in političnega položaja. Kar se tiče grdega ravnanja častnikov z vojaki, je minister obljubil, da bode o tej stvari dal poizvedovat. Minister misli, da tudi pri sedanjem kazenskem in disciplinarnem redu podložnih najde varstvo proti višjim. Tudi na več druzih stvarij je dal še minister pojasnila. Posebno novega seveda ni povedal, ker je poprej o odseku že dajal obširna pojasnila. Vojaška bolnica v Ljubljani. Pri razpravi o izrednem budgetu je poslanec Elun omenil, da bi bilo potrebno, da se kmalu vojaška bolnica in preskrbovalno skladišče v Ljubljani, ki je sedaj v jednej najživahnejših ulic, pre-stavi iz mesta. Vsprejel se je ves vojaški proračun po nasvetih budgetnega odseka. Odmevi. . ii. Ker je utihnil radikalnega Ajanta gromoviti glas, lahko končamo s svojimi odmevi, kajti poslušalci se naveličajo tudi najlepše pesmi, če se stokrat zapored ponavlja. In stara je radikalna pesem o »brezdomovincih«, ki so baje zakrivili vso nesrečo slovensko. Pojasniti hočemo le še nekaj trditev, ki so stekle izpod peresa radikalnega tribuna. Pisal je tudi mej drugim: Gospod dr. Fr. Papež je priplezal do deželno-odborskega kruha jedino le s pomočjo »radikalcev«. Njegov protikandidat je bil g. Žitnik. In g. Povše in drugi hodili so okrog »radikalnih* poslancev, da naj vendar glasujejo za 2., češ, da je ta neomahljiv Značilno za narodno prepričanje naših napred-njakov je tudi to, da borbo proti mejnarodnemu socijalnemu demokratizmu, ki tudi po Slovenskem na vsakem shodu tepta z nogami naše narodne pravice, popolno prepuščajo brezdomovinskim klerikalcem. In kakor da bi jim bilo žal, da so ..Delavca" odstranili iz „ Narodne Tiskarne", jeli so iz njega ponatiskovati stvari, katere ne delajo časti inteli-genciji „Slov. Naroda". Cuduo se mi zdi, zakaj niso iz iste številke ponatisnili tudi onih vrstic, ki na laž stavijo trditve „Narodove" glede pogojev, pod katerimi Se je „De-lavec" tiskal v „Narodni Tiskarni". Sapienti sat. Vse drugače, kakor pri nas, imajo se na Dunaju. Ondi se je nedavno vršil shod društva nemških naravoslovcev in zdravnikov. Mene je posebno osupnila točka dnevnega reda z naslovom: Buffet du 27. Septembre 1894. Vspored te točke je bil tako bogat, da so na mestne stroške pri enem kosilu ti nemški naravoslovci in zdravniki zajedli — 35 tisoč gld. I Šmentano je bila draga ob tej priliki diagnoza zbranih zdravnikov, najbrže pa so v zvezi s pričujočimi naravoslovci znašli kak nov „bacillus", če drugod ne, vsaj v izpraznjeni mestni blagajnici. In v dobi vladajoče nemške vede je na novo iznajden „bacillus" mej prijatelji vreden, — 35 tisoč gld. Živela veda in njeni gojitelji I O—v. v narodnih vprašanjih.« »Narodov« .člankar naj bi bil vprašal svojega najboljšega prijatelja gospoda Ivana Tavčarja, predno j« zasadil svoje pero. Ta bi mu bil razodel, kar je vedela vsa zbornica in so znali statisti za kulisami, da so radikalci imeli svojega kandidata, za katerega so oddali tudi vse svoje glasove, in da je torej g. dr. Fr. Papež prišel v deželni odbor brez vsake pomoči radikalnih poslancev. In le radikalnemu kandidatu je bil g. Ž. protikandidat, ker je klub konservativnonarodnih poslancev isti večer pred volitvijo soglasno sklenil, da odda svoje glasove le jednemu izmed svoje srede. Ko pa je pred volitvijo g. dr. Fr. Papež izjavil, da vstopi v njiho> klub, glasovali so zanj. G. Povše nas je te dni pismeno pooblastil, izjaviti v njegovem imenu, da »ni kar nič hodil okrog radikalcev, najmanj, da bi govoril proti g. dr. P., češ, da hi naroden. In kako bi bil mogel to trditi, ko je bil g. dr. P. takrat predsednik pravnemu * društvu, v katerem sedč radikalci dr. Tavčar in drugi.« To smemo radikalni gospodi povedati naravnost, da bi se takoj izprva konservativni poslanci ne bili pomišljali glasovati za gosp. dr. Fr. P., ko bi bil ta član njihovega kluba, in so se odločili zanj ker je izjavil, da k njim pristopi. To je istina, vse drugo »prazne marnje.« Konečno moramo še enkrat »Narodu« in njegovim patronom poklicati v spomin I. slov. katol. shod, katerega je »Narodov« člankar menda prespal. Ta shod je mejnik, kjer sta se ločili slovenski stranki; resolucije tega shoda so obsežen program, ki si ga je načrtala konservativno-na-rodna stranka. Načela, izražena na tem shodu, zagovarjala bode vedno in povsod. Izjavili smo že večkrat, da resolucijam I. slov. katol. shoda ne prisvajamo nezmotljivosti in ne trdimo, da bi se ta ali ona resolucija ne mogla jasnejše in primernejše izraziti, toda načela ondi izražena so načela krščanska, po katerih so delovali najboljši slovenski možje in morajo ostati podlaga ter merilo tudi narodni politiki. Le na tej podlagi je mogoč razgovor o taktiki za bližnjo bodočnost, po teh načelih je mogoča sprava, sicer — nikdar. \ Italiji se jasni Razni so vzroki,: vsled katerih je Italija prišla na rob gospodarskega in moralnega propada. Neznosni davki tarejo ljudstvo, nevednost in zdivjanost se širi med prostakj. Duhovščina večinoma le od strani opazuje žalostno stanje svojega naroda. Na katoliških shodih se zbirajo generali brez vojakov, ker ni še prodrla v maso naroda prava zavest in ker tudi v višjih krogih nedostaje navdušenja za dobro stvar. So posamezniki med razumništvom, možje navdušeni za lepo in blago, goreči za blagor svojih rojakov, toda glas njihov ne odmeva dovolj krepko in trajno v javnosti; najslabše v tem oziru je v južni Italiji, najboljše v beneški okolici. Veselo znamenje boljše prihodnjosti je, da se zbirajo možje, da raste pogum in prodira katoliška zavest. Boljši krogi uvidevajo, da bi pasivna politika s časom utegnila neizmerno škoditi, da se bližajo časi, ko bodo dobri lajiki skupno z unetimi duhovniki morali stopiti na javni oder, približati se ljudstvu, ki je v jedru še dobro, sicer ostanejo voditelji brez armade. To prepričanje so izražali mnogi govorniki na 12. katoliškem shodu,, ki se je v septembru vršil v Paviji. Skof Baudi je poživljal duhovnike, naj gredo iz zakristij ter z lajiki stopijo v boj za dobro stvar. Skof Riboldi je priporočal vzajemnost med katoliki raznih stanov, posebno pa medsebojno zaupanje med lajiki in duhovniki. Odvetnik Pagaquzzi, jeden najdelavnejših katoliških voditeljev, je odločno pobijal očitanje, da la jiki (laici militanti) ne poslušajo svojih škofov. Vrednik lista „Eco d' Italia" je grajal malomarnost in popustljivost italijanske duhovščine ter priporočal, naj podpirajo in razširjajo katoliške časopise. V javnih sejah so govorniki naštevali in pojašnjevali vzroke socijalne bede, le škoda,, da govorniki bolj skrbd za lepo, uglajeno, besedo, kakor za prepričevalne dokaze. Sv. oče so s posebnim pismom veselo pozdravili ta shod ter označili nalogo, s katero naj se v prvi vrsti pečajo, rekoč: „Pred vsem skrbite, da se združite in organi-zujete, da se zbližajo v tesno zvezo vsa katoliška društva v Italiji." Nujna potreba pa je, da pospešujete koristi delavcev in poljedelcev, ker le tako je mogoče zmanjšati med stanovi sovraštvo in prepire, ki nas navdajajo skrbjo in strahom." Važna točka obravnav jLe bilo socijalno vprašanje, o katerem so je pečal drugi odsek. Skof fije-zolski je označil socijalistično gibanje v Italiji, rekoč, da takozvani vednostni socijalizem ni domača rastlina in tudi ne razširjena; „toda v Italiji je oni sentimentalni, jako razširjeni socijalizem, ki obstaja v slepi veri v posamezne voditelje ter se hrani ob ljudski revščini. Državni zakoni ne pomagajo in ne zatro socijalizma, socijalni zakoni so pomanjkljivi. Pamet in zgodovina učita, da le pravo versko prepričanje more preprečiti popolni propad človeške družbe." Mnogo se je govorilo o delavskih zbornicah. Ker pa italijanski politiki še niso na čistem glede socijalnega vprašanja, upirajo se mnogi vpeljavi delavskih zbornic, češ, da so iznajdba socijalnih demokratov. Delavske zbornice so dobra, a ne še razvita misel, brezboštvo so le zasejali v te naprave. Profesor Rossi je naravnost trdil, da so socijalni demokratje zato dobili v roke vodstvo teh zbornic, ker se niso ganili katoliki. Izdelali so tudi pravila za kmetiška društva, zahtevali nedeljsko posve-čevanje in prostost krščanskega poduka v šolah. Znani govornik Zocchi je govoril o „papežu in Italiji" ter rekel mej drugim: „Tisti, ki so 1. 1870. za papeža namesto pravice kovali garancijski zakon, iščejo sedaj varstva pri papežu in cerkvi. Spominjal je s tem na Crispijev govor v Napolju. S kratka: Začeli so se gibati tudi v Italiji, boljši življi se dvigajo na površje, duhovi se ločijo, zrak se čisti, nebo se jasni. A Shod Koroških slovenskih posojilnic. S Koroškega, 4. okt. Slavno načelništvo „Zveze slovenskih posojilnic v Celju", sklicalo je za dan 3. oktobra t. 1. v Celovec shod zastopnikov slovenskih posojilnic koroških in narodnjakov, ki se zanimajo za posojil-niške zadeve, da se tam poučč o posojilniških zadevah. Zbralo se je nad 50 udeležencev in bile so zastopane malone vse koroške posojilnice. Navzoči so pazno sledili zanimivim in važnim razpravam, katere so trajale nad 4 ure. Zborovanje je vodil gospod drž. in dež. poslanec Miha Vošnjak, navzoča sta tudi bila tajnika celjske in mariborske posojilnice gg. L o n č a r in S i m o n. G. Vošnjak s prisrčnimi besedami pozdravlja navzoče, zlasti gg. duhovnike ter poudarja: Ko bi ne bili delali vedno vzajemno in zastopno z duhovniki, ne bili bi dosegli lepih vspehov, kakeršnih se veselimo sedaj. Posojilnice na slov. Koroškem so se nepričakovano lepo razvile, njih napredek je sijajnejši, kakor v drugih kronovinah. Potem omenja, zakaj se je sklical današnji shod in obširneje razpravlja o obligatorični reviziji in dotičnih predlogih in obravnavah državnega zbora. Zlasti poudarja veliko važnost natančne revizije za stalni napredek in redno ter vspešno poslovanje posojilnic. Tiste posojilnice ki so pri „zvezi" naj se pregledujejo in nadzorujejo od zvezinega, druge pa, ki zvezi nočejo pristopiti, od državnega nadzornika. — Koroške slov. posojilnice so vse pristopile „Zvezi". H koncu omenja g. govornik tudi lepega razvitka in napredka slovenskih posojilnic. Ko je on stopil prvič na njih čelo, bilo jih je 7, sedaj pa 67 1 G. tajnik Lončar govoril je na to obširneje o dolžnih pismih, menjicah itd. Istotako je gospod Simon strokovno razpravljal razne stvari, ki se tičejo poslovanja posojilnic. Pri posameznih točkah razvil se je deloma prav živahen razgovor, stavila se razna vprašanja, odgovarjalo se je, pojasnovalo itd. Ves razgovor pričal je, kako se naši rodoljubi, tudi kmetje, zanimajo za posojilnice in iščejo potrebnega nauka I Preobširno bi bilo popisovati vso obširno razpravo, rečeno naj zadostuje I Želeli bi si pa bili, da bi se tega shoda udeležil tudi kak nasprotnik našega shoda. Mislim, da bi se naveličal še kedaj govoriti o .neumnem" kmetu in spoznal bi, ako mn pri vednem čitanju liberalnih laži-listov, pamet ni že popolnoma šla — rakom žvižgat, kako prazna je tista fraza o tujih .hujskačih" na Koroškem. Kmetje, priprosti slov. koroški kmetje so se zbrali, da se tu poduče, a iz njihovih govorov si spoznal, da pojmijo dobro kočljive denarne strni, o katerih marsikateri preglasni liberalni kričai nima nobenega pojma! 2elimo le, da shod obrodi prav mnogo sadu, fda 86 tu dani tehtni in važni nauki skrbno uva-žujejo in pripomorejo ik temu, da se koroške slovenske posojilnice, katerih štejemo že 18, čim bolj utrdi in spopolnijo ! Dal Bog ! B. Politični pregled. V Ljubljani, 6. oktobra. Zapadnogališka kmetska zveza ima dne 18. t. m. shod v Novem Soču. Na tem shodu se hode posvetovalo o premeni sedanjega volilnega veda. Kmetje bajž žel4, da se odpravijo volitve po volilnih možeh za deželoi in državni zbor. Upajo, da potem ne pride toliko plemenitašev v zbor, ker bode vplivanje na volitve nekoliko težavneje. Za nemški dom v Prostejevem se je dne 4. t. m. položil temeljni kamen. Ta dom ima namen, propadajočemu prostejevskemu nemštvu zopet pomagati na noge. Zajiček je govoril slavnostni govor in naglašal, da bode ta dom zavetišče nemške moči in nemškega mišljenja. Pri tej slavnosti je bilo zbrano vse prostejevsko nemštvo in še od drugod je prišlo mnogo somišljenikov. To je pač čisto naravno, ali nekaj druzega je pa vsekako malo čudno. Nemški listi pišejo, da so se slavnosti udeležili tudi načelniki političnih oblastev in tamošnjega vojaštva. Slavnost je vsekako imela nekoliko politični značaj in bi se je torej vojaki ne smeli udeležiti. Češko prebivalstvo pa gotovo zaradi tega ne bode dobilo večjega zaupanja v politična oblastva, ako se udeležujejo tacih slavnostij. Pod koalicijsko vlado, ki hoče le narodni mir, je pač tako postopanje oblastev težko nmljivo. Cerkvene predloge v ogerski zbornici. Pri daljši razpravi sta se predvčeraj rumunska pravoslavna škofa Metianu in Popea izrekla proti vladni predlogi o svobodnem bogoslužju, ker bi bilo v škodo njih cerkvi. Učni minister Eotvos je pa trdil, da ta predloga izvira iz časovnega duha in je pridobitev liberalizma, kateremu se ne bode mogla upirati nobena vlada* Celo trdil je, da so načela za vladne predloge vzeta iz katoliške vere, katera je vedno varovala osebno svobodo. Nadalje je rekel, da se sedanji čas napredka ne sme smatrati za tako slabega. Ves njegov govor je bil dolga vrsta zavijanj. — Grof Štefan Szapary je zoper predlogo, ker noče, da se vzakoni brezverstvo. Grof Emerih Szechenji se je izrekel proti predlogi. Grof Kegle-vieh, kateri se je odlikoval že s svojim potegovanjem za eivilni zakon, je seveda zagovarjal predlogo. Po njegovem mnenju se tudi še ne sme smatrati za brezverca, ako kdo ne pripada h kateri priznani veri. Včeraj je bila zopet seja in glasovanje. Rusoflli v Bolgariji. Dunajski „Vaterlandu ima dopisnika v Plovdivu, ki mu precej zanesljivo poročila pošilja o razmerah v Bolgariji. Ta dopisnik piše, da ni prevelike važnosti pripisovati bolgarskemu rusofiUtvu. To so ljudje, ki pač goji ideale, toda zaradi tega političnih ozirov ne puščajo iz vida. To izobraženi možje vedo, koliko je Bolgarija navezana na vlasti zlasti, pa na Avstrijo. Zaradi tega ni treba se nikomur ničesa bati, če rusofili simpati-zujejo za Rusijo, ker to so te simpatije brez pomena. Sicer pa ta dopisnik misli, da se bodo stranke nekoliko preosnovale, ko se Bnide sobranje. Časi so za Bolgarijo minoli, ko so se stranke razdeljevale in imenovale po osebab, sedaj že odločujejo načela. Pristaši Stambolova, katerih pa ni veliko, bi radi južnobolgarske unijoniste razkričali za nevarne ruso-file, ker pa ni res in tako zatrjevanje izvira le iz strankarskega nasprotstva. Ruščina v Bolgariji. Z začetkom novega fclskega leta se baje uvede ruščina kot obvezen predmet na srednjih šolah v Bolgariji. Sicer se je pa na večini srednjih šol že sedaj učila ruščina, le na nekaterih se je bila zamenila z nemščino, zlasti ob Donavi, kjer je prebivalstvo želelo učenja nemščine, ko po Dunavi često prihajajo nemški trgovci, dočim jfl trgovina z Kusijo le slaba. Sodni jske reforme v Italiji. Italijanska vlada je sklenila reorganizovati precej sedanja sodišča. Pri mnogih sodiščih, ki nimajo dosti dela, se bode število uradnikov pomanjšalo, pri drugih po> množilo. Nekatera sodišča se pa bodo odpravila. Pred vsem se bode gledalo, da se pri teh reformah kaj prištcdi. Bismarck in Poljaki. „Cus" omenja, da je leta 1864 Bismarck se pogajal s pokojnim knezom Ladislavom Czartorjskim in temu obetal neodvisno Poljsko, obstoječo iz več vojvodstev. Poljaki so pa tedaj to ponudbo odklonili. Bismarck torej dobro vi, da Poljaki ne goji kacih fantastičnih puntarskih teženj. Bismarck torej proti Poljakom zabavlja, dobro ved6č, da njegova očitanja niso utemeljena. Volitve v Norvegiji se za radikalce ne vrši tako ugodno, kakor so pričakovali. VeČino bodo v parlamentu pač imeli, ali jim gre za dvotretjinsko večino, ker drugače ne morejo preminjati ustave. Da bi pa tako večino dobili, je pa že sedaj jako dvomljivo, če tudi še niso volitve končane. Zveza s socijalnimi demokrati radikalcem tudi ni dosti koristila. Madagaskar. Francozi že resno mislijo na vojsko na Madagaskaru. Ako francoski odposlanec se ne pogodi, bode takoj se začelo vojevanje. Načrti so že napravljeni. Odpošlje se na Madagaskar cela divizija. Stroški so preračunjeni na 50 milijo-uov frankov, ali bodo najbrž še večji. Bojevanje bode zaradi slabih cest pač jako težavno. Posebno bode težko vojake preskrbovati z živežem in stre-ljivom. Angleški ministerski svet se je posvetoval o vzhodnoazijskih stvareh. Angleške koristi v Vzhodni Aziji so v veliki nevarnosti. Sklenilo se je takoj odposlati v Indijo in Vzhodno Azijo 6000 vojakov v varstvo evropski trgovini po pogodbah odprtih pristanišč. Sedaj ima Anglija v vzhodni Aziji premalo vojakov, da bi mogla braniti svoje koristi. Ko se odpeljejo angleški vojaki v Kitaj, nastane vprašanje, kaj store še druge velevlasti. Kdo ve, če tudi Rusija in Francija v kratkem tudi ne odpošljeta tja nekaj vojakov. S tem pa stvari le bolj zamotane postajajo. Naposled bodo pri sklepanju miru zopet hotele govoriti evropske velevlasti. Razgled po slovanskem svetu. Nemci proti poznanjakim Poljakom. Stari Bismark noče mirovati! Hoče pokazati celemu svetu, pa tudi nemškemu cesarju, da nanj ne vpliva starost, da mu je sicer sklonila vrat, pa da mu ostaja njegov duh vedno čvrst in mlad; pokazati hoče, da zna njegova desnica še vedno dobro mahati s sabljo, da zna i v pokoju vladati ter raz-žarjati Nemce na vojsko zoper celi svet 1 S svojo energično besedo je naščuval nemške podložnike na pičlo krdelce revnih Poznanjcev, ki so le take životarili pod ljudoljubno (!) nemško vlado, nimajoč niti svojih poljskih Šol, niti svojih uradov. Ubogi Poznanjci so bili ponemčevani in sicer po dobro preudarjenem, korak za korakom neogibno po-stopajočem sestavu. Na take si Bismark še upa; ua take vklenjene reveže, katerim ni ostalo iz velike domovine nič, kakor materinski jezik in vedna pokroviteljica poljskega ljudstva : katoliška vera. Nemški, liberalni, svobodomiselni, filozofični, vzvišeni in plemeniti narod itd. — kakor se povsodi in vselej Nemci nazivljajo in bahajo — bi se bil skoro vrgel na Poznanjce, kateri nočejo pripoznati nemške, jim tako koristne kulture, kateri se nočejo odreči rojstnega jezika in vere, kateri se dobro počutijo v rojstni, po očetih podedovani domovini ter nočejo pritrditi, da je bila zemlja, katero so cela stoletja oživljale le slovanske pesmi, da je bila, je in bo vselej po pravici le nemška! Pa nemški cesar, boječ se, da ne bi se narod odvrnil od njega, druži se ž njim, pa ne iz ljubezni, marveč iz previdnosti; noče mu biti nasproten; noče, da bi se zdelo, da ne brani nemških koristij in govori v Toruni besede, ki padajo težko na prsa stisnjenih Poljakov. Bismarku je šlo ponemčevanje poznanjske dežele prepočasno, hotel je vse najedenkrat storiti; vsaj se morajo v dobi para in elektrike udati i milijoni narodov hitremu naporu posameznika; voda mora teči navzgori, vrabec mora peti kakor slavček, po volji posameznikovi se mora ravnati celo narava. Zato je založil posebni fond v naseljevanje nemških domorodcev. Tisočerim Poljakom se je dokazovalo, da ni Poznajsko njihovo domovje, če prav so imeli tam hiše, zemljišča, obrti; Nemci so jih tru-moma podili iz zemlje. To se je godilo v začetka let osemdesetih. Takrat je sicer že vladal trijalizem, pa Nemci so ven-dar-le še mislili, da si Rusijo zase pridobijo in sprijaznijo ; zato je začel Bismark dušiti Poljake. Pa Rusija se mu ni usedla na limaniee; Nemčija je morala biti zadovoljna in še hvaležna, da gre z njo pohlevna sestrica Avstrija, čeprav je že marsikatero grenko od Nemčije poirla. Pri nas na Avstrijskem so ščuvali proti Rusiji vedno židje, ker jih je Rusija spodila; uprav tako gališki Poljaki, katerim je pri vsem zvezda voditeljica le sovraštvo zoper Rusijo; tadi Mažari sovražijo Ruse, ker jim ue morejo pozabiti leta 1848. in se udeležujejo vsega, kar more Rusiji škoditi, čeprav potem cela država trpi škodo Tudi Nemčija je nameravala pokazati, da se zna nevarno jeziti na Rusijo, odrekla ji je zaupanje, hoteč jo finančno uničiti ter je vrgla nekaj drobtin Poljakom poznanjskim. Imela se je namreč organizovati Poznanjska kot neka naravna vojaška meja proti Rusiji, v Poljakih Be je imelo vzbuditi narodno sovraštvo proti Rusom ; Slovenstvo se je imelo razdražiti proti Slovanstvu le v prid nemškega protestantizma in poljskega židovstva. Poljsko ljudstvo je bilo cesarju Viljemu zelo hvaležno za oni grižljej privoščene prostosti. Vsaj je slišalo takrat prvič poljske pridigarje v svojih cerkvah, poljske učitelje v šolah, dobilo je i svoje zastopnike v državnem zboru. Tudi drugi Poljaki so začeli simpatizovati z Viljemom in Nemčijo; pozabili so veselja, da ni v nemških srcih ljubezni do Slovenstva; pozabili so vse krivice, katere so jim in Slovanstvu sploh storili Nemci; pozabili so, da so ostala toliko v avstrijski Galiciji in v Ruskem kra-ljevstvu imena mest, hribov in rek — poljska, v Poznanjski pa in v Zahodni Prusiji, da so Nemci ona poljska domača imena izcela izpahnili ter nadomestili s samimi — bergi, — burgi, — steini, — ingi, — engi, — in dorfi! Nemškega cesarja so njegovi podložniki za njegovo navidezno dobroto poveličevali — pa to ni bilo staremu Bismarku po godu ; svet ni smel zapaziti, da se more v Nemčiji kaj narediti brez njega; zato je morala biti Nemčija postrašena in vzbujena iz mirovanja, zato se je moralo i Avstriji pokazati, ka-košna nevarnost ji preti od strani, kjer se je bilo tega najmanje bati, od strani, katera sicer navidezno zdržuje državo in se je zvesto oklepa, katera pa poje v vseh treh delih prejšnje Poljske z besedo in srcem nevarno pesem: „Se ni izginila Poljska, dokler mi živimo; kar nam je tuje sovraštvo vzelo, s sabljami nazaj dobimo!" — in v kratki dobi one privoščene prijetne majhne svobode se veseli že vsak Poljak, da se bo obnovila stara poljska država, ki bo se segala od Baltiškega do Črnega morja. Pa Bismark je spoznal nevarnost; zdaj goni Nemce zoper Poljake, zoper Rusijo in Avstrijo; govori že o trijalizmu v Avstriji, ki ga napravlja Ogersko, Poljsko in Gislajtanija. Stari prekanjenee hoče poučevati habsburško državo; kaže ji, kaj ji koristi, pa kaj škoduje ; njega boli naša glava; on mora še za nas misliti, skrbeti, on mora za nas siveli. Imela je Avstrija že mnogo sovražnikov ->- pa Šli so vsi. Tudi Bismark jedenkrat umrje. Cerkveni letopis. Varhi Božjega groba. Jeruzalem 26. sept. Dovolite, da bralcem Vašega cenjenega lista nekoliko pojasnim sedanje stanje jeruzalemske ku-stodije, katera je dandanašnji še prav tako mejna-rodna, kakor je pred 700 leti. Frančiškani sv. dežele so po narodnosti večinoma Lahi, Spanci in Francozi. Mnogo je tudi Portugalcev, Angležev, Belžanov, Arabcev in Grkov, Nemcev je nekaj čez 20, Slovanov je kaj malo: nekoliko Poljakov iu Cehov ter kakih 6 Jugoslovanov. Večih in manjših samostanov je 48 in sicer v Judeji 9, v Galileji 6, v Feniciji 7, v Siriji 3, v Mali Armeniji 3, v Traciji 1, na Cipru 3 in v Spodnjem Egiptu 16. Število redovnikov frančiškanov delujočih v sv. deželi je 443, namreč 174 duhovnikov, 33 bogo-slovcev, 6 novincev, 155 bratov lajikov, 57 tercija-rijev in 18 postulantov. Vsi veči samostani imajo zelo obširne župnije in dobro obiskovane šole, izmej poslednjih je zelo na glasu licej v Alepu. 21. sept. so se v Marijinem Grobu pošteno spoprijeli grški in armenski menihi. Šlo se je zares, kajti obdelavali so se z noži. Mirili so jih turški vojaki. To je častno za kristijane, ka-li? Pretekli mesee je bila tukaj karavana nemških hribolazcev. Nastanili so se po hotelih. Svetišč niso obiskali, pač pa Omarjevo mošejo. No, hribolazci pa Kalvarija, saj je vendar prenizka zanje II Slovstvo. Majhna afrikantka knjižnica. Kratkočasne in poučne stvari v pospeševanje zanimanja in ljubezni do naših ubogih črnih brate v. — Izdaja LekS Halka. — Št. 1. — Sv. Peter Klaver, kratek popis njegovega življenja. — Skapulir sužnja, povešt iz črnega dela sveta. — Bazno. — Cena 6 kr. Koledar xa 41. teden leta 1894. Nedelja, 7. oktobra: 21. pobink. Rožni-venška; evang.: Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. Ponedeljek, 8 oktobra: Brigita, vdova. Torek, 9. oktobra: Dionizij šk. Sreda, 10. okt.: Gereon šk., Frančišek Borg. Četrtek, 11. oktobra: Justina dev. Petek, 12. oktobra: Maksimilijan šk. Sobota, 13. oktobra: Edvard kralj. — Solnce izide 10. oktobra ob 6. uri 17 minut; zaide ob 5. uri 17 minut. Dnevne novice. V Lju bij an i, 6. oktobra. (Za župnijo Kresnice) je prezentovan č. gosp. Alojzij Jerše, župnik v Dobovcu. (Vojaško oskrbovališče in garnizijska bolnica v delegaciji.) Kranjski delegat kanonik Klun je vČorajšnji seji avstrijske delegacije opozarjal vojaško oblastvo, naj vstreže mnogokrat izraženim željam ter premesti vojaško oskrbovališče in garnizijsko bolnico iz sredine ljubljanskega mesta, ker bi se uprav na onem kraju mesto prav lepo razvilo z novimi zgradbami. (Vladni svetnik Markus), referent pri poljedelskem ministerstvu za vodovode, zagradbe hudournikov iti. mudi se že več dnij v Ljubljani ter si je ogledal pri deželnem odboru poglavitne načrte vodovodov in kapnic, ki se nameravajo še napraviti. Obiskal bo baje tudi Ambrus, da se na mestu prepriča o potrebi ondotnega vodovoda. Podal se bode z istim namenom tudi v Istro. (Osebne vesti.) Cesar je podelil višjemu davčnemu nadzorniku Fr. Taučerju povodom njegovega umirovljenja naslov in značaj finančnega svetnika; gozdni inšpekcijski komisar Fr. Do n n er premeščen je na lastno prošnjo iz Novega Mesta V Celje ; kot učitelj in delovodja za lesno obrt pride na ljubljansko obrtno šolo Jos. Tratnik iz Val. Mezerič. (Deželno gledišče.) Danes zvečer ob pol 8 uri se predstavlja prvikrat; »K n j i ž n i č a r", veselo igra v štirih dejanjih. Nemški spisal Moser. Stalna igra na repertoirju c. in kr. dvornega gledališča na Dunaju. (Zagradbo Ljubljanice pri Fužinah) v občini Bizavik oddal je deželni odbor podjetniku L o n -č a r i č u. (Iz Celovca) dne 5. okt.: Minuli torek dn6 2, t. m. blagoslovili so mil. g. knezoškof novo društveno hišo društva sv. Jožefa. Knezoškof imeli so so tudi primeren nagovor. Hiša je prav lepa, v nji je tiskarna omenjenega društva. — Družba sv. Jožefa šteje že nad 6000 udov. — Dne 2. okt. odkrili so tu v »Sternallee« spomenik grofu Enzen-bergu, ki se je v Celovcu odlikoval v francoskih bojih koncem minulega stoletja. Slavnostni govor je govoril dež. predsednik Schmidt-Zabierow. — V cerkvi oo. Bendiktincev so vjeli dne 3. t. m. v večer nekega tatu, ki se je pustil v cerkev zapreti, da bi jo okradel. Tat je bil že 21 let zaprt. — Kakor v drugih mestih so socijalni demokratje tudi v Celovcu raztrosili in prilepili na hišah, sohah itd. rudeče listke z znanim napisom, dasi je policija z vojaki stražila po ulicah. (Raznoterosti s Koroškega). Ozkotirno železnico hočejo zidati ob Sinčevasi do Žel. Kaplje. Sredstva so menda že zagotovljena in c. kr. trg. ministerstvo je naročilo dež. vladi koroški, naj izvrši revizijo ono črte. — V mnogih mestih, posebno pa v Celovcu so socijalisti v minulih nočeh raztrosili in po hišah itd. prilepili rudeče listke z napisom: »Heraus mit allgemeinem, gleichen\Vahl-reeht! Weg mit der Interessenvertretung!« — Novo pošto so dobili v Limerzah ol> Celovcu. — Tudi na Koroškem imamo sedaj že precej časa prav slabo vreme; vedno dežuje in po gorah je padlo nanavadno mnogo snega. (Slavnost 200-letnice v Rovtali.) Dodatno k zadnjemu le kratkemu poročilu o cerkveni slovesnosti omeniti je še sledeče: Dasi je bilo zadt\jo nedeljo skrajno neugodno vreme, izvršila se je ta slavnost vendar v vsakem oziru dnevu primerno. S postavljanjem mlajev, potrkavanjem in razsvetljavo hiš v predvečer javljali so rovtarski župljani svetu, da obhajajo drug dan praznik farne 2001et-nice. In dasi je drugo jutro deževno vreme z burjo žugalo pokvariti veselje in udeležitev, svojega namena vendarle ni doseglo, kajti, ko je napočila nedelja, zbralo se je v Rovtah na tisoče bližnjega in daljnega, domačega in vnanjega vernega ljudstva, da se udeleži slavnostnega dneva in slovesnih cerkvenih opravil. Iz Ljubljane došel je preč. gosp. kanonik S u š n i k, zatem pa gospodje župniki in farni upravitelji: s C r n e g a Vrha, Zaplane, Zavratca in od sv. Treh Kraljev. Ob 10. uri daroval je preč. gosp. kanonik Sušnik slovesno sv. mašo z blagoslovoma in prevzel tudi cerkven govor, v katerem je razložil pomen in važnost tega praznika, — zatem pa z asistenco opravil cerkveno opravilo. Pri sv. maši se je pela kaj ubrano in točno Schvveitzer-jeva »J e s u - M e s s e«, ter graduale in ofertorij Illadnikov. Ob 3. popoldne bile so pete litanije. — Tantum ergo bil je A. T r e p a 1 o v. — Vse se je vršilo v lepem soglasju s praznično slav-nostjo in poveličevalo, kar moč ta lepi dan. — Da ni kazilo vreme pota, došlo bi bilo več društev z Vrhnike in Logatca. Da se je ta dan tako veličastno praznovati mogel, gre zasluga pred vsem čast. gosp. župniku Ivanu M o ž i n i, ki se ni strašil ni truda ni raznoterih žrtev v dosego omenjene svrhe, srčna hvala pa tudi preč. gosp. kanoniku S u š n i k u, ki je drage volje prevzel nalog cerkvenega opravila in govora, zatem sosednim gospodom duhovnikom za sodelovanje in pripomoč kakor slednjič tudi faranom, ki so zavedali se v vsem svoje dolžnosti! Bog jih ohrani v zdravju in poplačaj, kar so zaslužili za Njega čast! (Blagodušen dar.) BI. gospa V i 1 h a r j e v a, grajščakinja na K a 1 c u pri Zagorju na Notranjskem, podarila je farni cerkvi v Rovtah nad Logatcem ob priliki slavnosti 200letnice ustanovitve ondotne samostojne župnije, krasen, v ognju pozlačen lestenec za 24 sveč. — Bog jej povrni obilokrat! (Kanoniki t Olomucu ne bodo več samo ple-menitniki.) Stolni olomuški kapilelj, brojeC sedaj 13 členov, je sklenil, das pri volitvi novih kanonikov ne bode treba, da bi nov kanonik moral biti plemenitega stanu, kakor je bilo , doslej nad ,100 let v navadi. Vkupe je sedaj spopolniti troje mest. Cesar sam je že 1. 1881 imenoval pet meščanskih kanonikov, in tudi sedanji nadškof dr. Kohn je meščanskega rodu. Ker je bilo doslej plemenitniških duhovnikov le malo, pripetilo se je, da so bili za kanonike imenovani duhovniki iz drugih škofij, in ne sicer radi zaslug za olomuško nadškofijo, temveč zbog svojega plemenitniškega diploma, mnogi pa tudi niso bili zm6žni dež. jezika te nadškofije. t. j. češčine. S tem ukrepom olomuškega kapi-teljna je pot odprt zaslužni domači duhovščini, kar je povsem pravično in ugaja koristim cerkve in lepe Moravske. (Slovenci v Aleksandriji.) „Dom iu Svet" je svoj čas opozarjal, koliko Slovencev prebiva v Egiptu. Splošno se trdi, da so mej vsemi priseljenci najbolj ohranjeni. Ždibog so bili dozdaj jako zapuščeni v verskem obziru. Ztto je gotovo jako tolažljiva vest, da se te dni nastani v Aleksandriji, koder prebiva do 3000 Slovencev, slovenski duhovnik, Č. o. Hubert Ran t. Bog daj obilo blagoslova njegovemu misijonskemu delovanju. (Slovensko blagotvoriteljno društvo v Petro-gradu) ravnokar razpisuje dve nagradi za spise, kojim bodi vsebina o južnih in zapadnih Slovanih. Prvo darilo znaša 3000 rubljev in je ustanovljeno za spis, ki bi imel naslov: »Zgodovina južnih in zapadnih Slovanov od početka t. zv. zgodovinske dobe do 1. 1879;« drugo darilo 1000 rubljev je razpisano za spis, ki bi naj razpravljal povestnico in sedanji položaj Rusinov v Galiciji, Bukovini in na Ogrskem v politiški in verski smeri. Spisi morajo spisani biti v ruskem jeziku in vposlani do 11. maja 1896. (Novo pošto) ob enem tudi poštno hranilnico so 1. oktobra odprli pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini. (Darovi) za dom katoliike družbe: Gdč. Ivanka Z »kotnik 5 gld. — Za osirotelo rodovino Indof: gospa Ter. Povše 1 gld. (V »šume" na Hrvaško) odpeljalo se je p red včeraj z Dolenjskega — osobito is političnega okraja ko- čevskega, blizu 100' moških — starih in mladih, ki si bodo čez zimo s sekanjem ia> žaganjem lesa (hlodov, drv itd.) služili- kruh. N» pomlad vrnejo se ti ljudje zopet na dom. (Teli t ve za občino PodgraA) Dne 30. sept. je objavil upravni odboo občine Pbdgrad, da so volilni imenik« na ogled obtinarjem od 1. do 29. oktobra. Obrok aa reklamacije traja od 30. oktobra do 6ega novembra. Torej se bodo veniar le vršile občinske volitve tudi v Podgradu! (Smnji po Slovenskem 7. do 13. oktobra.) Na Kranjskem: 8. v Gorenjem Logatcu, na Vidmu, poleg Krke, v Litiji, St. Rupertu, Vinici; 9. pri Sv. Heleni; 10. v Motniku, Zagorji (Notr), Zdenski vasi, Šturji; 11. v Toplicah, Št. Petru na Notranjskem, Senožečah, Sodražici. Na Štajerskem: 7. pri Sv. Mariji v Jarenini; 8. pri Sv. Urbanu pri Slivnici, v Lavbeku ; 13 v Poličanah. Na. Koroškem: 13. v Ovšberku, Coberčab. Na Primorskem: 7. v Kastvi; 8. v Šmarju pri Kopru; 10. v Turjakn. Darovi za dom katoliške družbe. Darovali so p. n. gg.: Kanonik dr. Matija Leben 50 gld.; profesor Josip Smrekar 50 gld.; prošt Peter Urh 15 gld.; umirovljeni župnik Josip Jereb 15 gld.; župnik Miha Saje 2 gld.; gospodična Marija Pfeflerer 2 gld.; župnik Ivan Teran 5 gld. Brezobrestnega posojila sta podarila: Mihael Bulovec 300 gld.; Matija Mrak 100 gld. Društva. (S 1 o v. k a t o 1. del. društvo.) Zadnjo nedeljo je pri društvenem shodu govoril dr. Krek. Opisaval je socijalno gibanje v zadnjem mesecu; potem je pa z ozirom na praznik svetega Frančiška Serafinskega pojasnoval socijalno delovanje tega svetnika, ki je svoji zanemarjeni, mehkužni, surovi dobi, prepodobni našemu veku, podal najboljša zdravila, zlasti v svojem tretjem redu. Tega svetnika morajo tedaj posebno častiti katoliški delavci; socijalni pomen njegov je tem večji, ker je on prvi jel pisati v domačem, ljudskem jeziku in je tako rekoč pričel narodno slovstvo. Po njem se je ravnal Dante i. dr. na Laškem in od ondot je prišla ta misel tudi mej druge narode. — Veliko navdušenja je vzbudilo poročilo tovarišev došlih iz Kamnika; vpisalo se je več novih udov. Društvo ima 620 rednih članov. Ker se meseca novembra preseli v novo stanovanje, ima sedaj precej stroškov in zato je hvaležno svojim podpornim udom, katerih je sedaj nad 60 pristopilo. G. poslanec Fel Stegnar je daroval društvu nekaj muzikalij, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje. (Odbor pevskega društva .Slavec" v Ljubljani) ukrenil je v svoji zadnji seji, ▼ teku letošnje zimske dobe prirejati pevske večere v zabavo svojim članom in njega prijateljem in sicer vsako nedeljo kedar ni slovenske glediščine predstave. Prvi tak večer bode v nedeljo dne 7. t. m. v salonu gostilne g. Ferlinca. Začetek ob 8. uri zvečer, vstop prost. (Narodna čitalnica v Kamniku.) Vabilo k veselici, katero priredi »Narodna čitalnica« v Kamniku v nedeljo dne 7. oktobra 1894. na korist »Narodnemu domu« v Ljubljani. Vspored: 1. F. S. Vilhar: »Slovenec in Hrvat«, možki zbor, poje pevsko društvo »Lira«. 2. F. Wagner: »Petje morskih deklic«, koncertna lantazija, igra na citrah gospica Ch. Polegek. 3. F. Mazas: a) Allegro non troppo, b) Andante, c) Rondo, dueti za gosli. 4. F. Czibulka: »Stefanie-Gavotte«, dvoje citre in gosli. 5. Bog vas sprimi! Kdaj pojdete domu ? Vesela igra v enem djanji. — Poslovenil Valentin Mandelc. 6. »Usmrtitev Jovane Gray«. Živa godoba. 7. Ples. — Vstopnina navadna. — Predplačila se hvaležno sprejmo. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabi najuljudneje obdor. Današnji številki priložili so domači obrtniki in trgovci gg. Fr. Petri č, Fr. Čuden, Ivan Kregar in Jos. llebek „Zimski vozni red". Pri naročilih prosimo naj se blagovolijo čč. naši naročniki in čitatelji spominjati označenih tvrdk. Telegrami. Budimpešta, 5. oktobra. V gospodski zbornici nadaljevala se je danes debata o vladni predlogi o svobodnem bogoslužju. G-fof Ferdinand Zichy je proti vladni predlogi, ker se ž njo ne uvaja verska svoboda, temveč brezverstvo. Taka postav.odaja nasprotuje pravi volji naroda. Protestantski škof Papst se je izrekel za nepremenjeno predlogo, kajti on se ne boji, da bi iz tega sledilo' brez- Vremensko »poročilo toplomera p« c«liijn opazovanj« n. ijut. 739 4 10 8 .1. jjap. oblačno O pop. 730-9 15 4 n del. jasno ( •.sveč. 732 9 ft-8 „ jasno Srednja temperatura 12 0 za 1-0° pod normalom, Na prodaj je za vsako obrt prav pripravna Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n domoljubne gospode nastopne darove: Anton č i b a š e k , zlatomašnik iu župnik v pok. v Ljubljaui, zopet 50 kron ........ . g]1 " " Za nepokvarjenost se Jamči kakor pod pečatom! V množini po 50 ali več litrov skupaj mnogo ceneje. 9 zlatih, 9 častnih 13 srebrnih kolajn in prlznal-nlh diplom IX 126 (8-7) 136 20-11 Kwizdov korneuburški živinoredilni prašek sa konje, govedo ln oviad. Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr. ( Z najugodnejšim uspehom rabi so že 40 let v vseh vetjih hlevih proti pomanjkanja elaetl, slabemu prebavljenjn, v zboljšanje ukuanega ln Izdatnejšega mleka. Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le Kvliio v Kornenbnržkl živinored. prašek. Glavna zaloga: Frano Iv. Kwlzda c. in kr. avstro-ogerski in kralj, rumnnski dvorni založnik Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Frlaten dobiva so v vseh lekarnah in droguerijah avstro-ogerske dežele. Predzadnji teden. '•B GM dobitki 60.000,10.000,5.000 * v gotovini le z 10% odbitka. Levovske srečke žt 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 303 3 na Dunaja, Wollzelle 10. 418 28 Izborilo svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritih lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. B0~ Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni.'VB 533 3-1 Najsigurnejše in najboljše ss nalaganje glavnice« je v 4% zastavnih pismih gališkega zemliško-k reditnega društva. Isti osiguravajo ved nego 4odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje č&atnliklh ienitvenlk kavolj; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri J. G. Marerjn, menjalnica m bančni zavod v IJub^ani. 295 35 Št. 655. HatečaJ. 609 3-3 Na o. kr. obrtni strokovni šoli za obdelovanje lesa v Ljubljani je popolniti mesto strokovnega učitelja za jezikovne in merkantilne predmete. Dotični učitelj je ob jednem obvezaD, poučevati imenovane predmete tudi na strokovni Soli za umetno vezenje in Šivanje čipek. Služba se za sedaj odd& samo kontraktno. Letna remuneracija jej je 840 gld. Prosilci naj prilože svojim proSnjam potrebna izpričevala Curriculum vitae, potem pa naj jih izročč do zadnjega oktobra t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dnč 26. septembra 1894. Pozor! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjam da sem se preselil na Valvazorjcv trg št. 4 in se ob enem prav toplo priporočam v izdelovanje talar|ev, havelok-, vrhnjih Mukenj itd. 530 3—2 France JPavšner, krojač. Prve in najstarejše stearinske sveče v Avstro-ogerski. — Pristne le v rožnem zavitku. Pristne F\sarsn MILLYSV4C! P|vSwin?8a»ne73, lllM 0(115. Sept.it KT 8° C. k. dvorni ,,1.,.t.1ji. Obrtniki in trgovci, 375 26-14 Člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani',*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani konserv. obrtnega društva, kateri že mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj b6 pri upravništvu ^Slovenca*. Belec Anton klepar v Šent-Vidu pri Ljubljani. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg itv. 12. Zaloga najraznovratnejšeg« mr (tluttrijikefa blofa. ~9t Bončar France pleskar v Ljubljani, Rimska eesia. Boucon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska ceita itv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejilh stolov natančno In trajno Iz najboljša tvarine Izdelanih. Breskvar France preje X.. Šverljttga knjigtvez, v LJubljani, Stolno župniji«. Čamernik Ignacij kamnosek t Ljubljani, Poljske ulice it. 49. Černe Jožef urttr v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem I zelenjadjo v Ljubljani, Semeniške poslopje. Dolenec Oroslav svečar t Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voičene sveče voi£ene zvitke in mčd. Zaloga pristnega ■V brinja in brinjevea. Vae po najnižji oenl. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23. Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniiko poslopje. Dostal Karol tapetnlk v LJubljani, Sv. Petra eesta St. 81. Brata Eberl slikarja napisov, ■tarUiika ln pohištvena plMkarJa, tovarni u oljnate barve, lak Id p6kost, Ljubljana, Frančiškanske nlice itv. 4. P. s. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi t deželnem na z.ji .Radolfinum". Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonov« ulice. KregarIvan pasar in sreitrar v Ljubljani, Poljanska cesta itv. 8. opozarja proč. duhovščino in cerkv. predstojništva na Izvrstno urejeno delalnico, v kateri izdeljuje vsakovrstno oerkveno posodo ln orodje ie najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oenl. Matkovič Dragotin brivec * Ljubljani, Pred ikoljo Sever Primož mizar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaike ulice itv. 22. Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu. Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Mihelič M. Sčetar in zaloga krtač v IJubljani Florjarsk. ulico Itv. 40. Želonburgove ulice. Ozelj Gabrijel tapetnik v LJubljani, TržaSka eesta. Paušner Franc krojač, v Ljubljani, Valvazorje* trg 4 (poleg okrajnega glavarstva). Pauer Friderik pekfcr v LJubljani, Sv. Petra cesta 8t. 50. Perko Franc sobul slikar v Ljubljani, Florijanske ulico. Petrič Fr. trgovina s manufakturnlm blagom v Ljubljani, Špitalske ulico._ SerikIvan krojač v Ljublpni, Sv. Petra cesta. SkrabecM. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Šturm Franc kr oj ač v Ljubljani, na Bregu Stev. 14. Plehan Valentin icdelovatelj voščenih sveč in leetar v L J u b I j ■ ■ I, sv. Petra cesta. Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Križevnlikl trg, llijali sa Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstao moko la otrobi po prav nizki ceni. Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, taloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hiinih telegrafov itd. Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliike ulice Tomšič Luka vrtnar v LJubljani, Poljanske ulico Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriike ulice. Velkavrh Fr. Jermenar v L j ubija ui, Sv. Petra cesto. Vilhar L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne). Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Zor man Alojzij mokar v Ljubljani, Florijansko ulice. Zalaznik Jakob slaifliarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg Stev. 21, priporoča W št irikrat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno slaidlčarsko in pekarsko peolvo. Zadnikar Henrik pas&r in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnojl. oerkveno posodo in orodje po najnižji oenl. Popravi In prenovi »tare predmete. Ignacij Žargi v Ljubljani, Sv. Petra coatt 4. Trgovina z mtnufaktaraim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in Šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in Šivilje. 21.308 529 (3-1) Razglas mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1895. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, ki so bili rojeni 1872., 1873. in 1874. leta, se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra letos V ekspeditu mestnega magistrata. 2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31. 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, imajo ali v mesecih januvariju in febru-variju 1895. leta podpisanemu uradu ali pa na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami podprte prošnje. 5. Oni, ki žele, da se jim dovoli stava izven domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti kolekovane in z listinami podprte prošnje. V takem slučaji je moč istočasno zglasiti in dokazati tudi pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti. 6. Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanjski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (mornarice) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona. Stavljenee, kateri opusti predpisano zglasitev, akoravno mu le ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka po § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajsetih dnij. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. oktobra 1894. 626 24-19 ® Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni in zdravi Kuthreinerjev izdelek in opetovalho izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedlne pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva» # katerih dosedanji surogati nikogar nimajo 18 l r<'Villl£0*< * Vzemite le bele originalne zavitke s Ii Kf *1 luiiuai. podobo gosp Kneippa in z imenom ltaiiii emer i -Sulelcsander Gotsl podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobar sko in pozlatar sko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40-33 J ON i |) C€51*111% Sv"p"raLceSJaaSt. 2 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, ■rebrnih, tula- ln raznih žepnih ur « najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, Glasntltte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, du- ^ najske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. j Poprave izvršuje točno in po primerni ceni. 500 20 -3 aar Za vojake in dijake znižana cena. 525 3-2 Oh lic. Graščina Rakovnik pod Zelenim hribom v Ljubljani hribe na drobno. Kdor želi kaj kupiti, oglasi naj se dne 9. oktobra 1894 ob 9. uri dopoldne na lici mesta. s pravim zlatom krasno pozlačenih | nagrobnih križev | ima 516 6-3 ea J Albin Ahčin j} v Gledaliških ulicah blizu frančiškanske cerkve. W Cenilniki s podobami se brezplačno razpošiljajo. Znižane cene! V\ I»IC. DBIJiKOVIČ trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila pprajiprediaJ&- vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi _____- , " " revesa (pluge) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile,' za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 33 Knvari ! Tu kuPuJete železo naj-rvuvcuxl • ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! arsr* CARB0L1NEUM! SI lii MM rr^fcivfl i 11 ,v Mili l^i BH Najboljši in najcenejši vir nakupovanja 239 strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih 8 o s n 1 k pralnih strojev ovljalnikov, zravnalnikov perila patentovanih mlinov za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-25) Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., PasettistraNMC 39—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. IW Ilustrovani ceniki zastonj in franko. leidem prokupovnlce in poštene zastopnike. Pod Trančo I COHI Gledal. iMce štev. 1 loVillil^ šfev. a - r L j ii 1» I j ii n i priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izbbrno svojo zalogo Bom 2 * a m po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah F. P. Vidic & Co. v Ljub^anl 266 25 23 priporočajo po najnižji ceni: Blosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago. Lončene peči vsake barve. Zarezane strešnike, r^! nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine Nasade za dimnike. Drainage cevi S^jSE"moiSvirnih DR ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg st. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordinlrn od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne. 78 (18) DomaČa zanesljiva tvrdka! Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! Najboljše in najcenejše žepne in stenske ure ix x* e b u d i 1 n i c e zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu. Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči. 158 30 Ceniki s podobami so franko na razpolago. Zalogi ia zavod za izvršitev civilnih iu duhovniških oblek za prečastiio duhovščino „pri rudečem križu" Viljema §karda IV., Waltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 2B priporoča za pomlad in poletje 1894: 623 52-42 Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike kot: Havelook, vrhne suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete, kolarje, naprs-nlce, vsakovrstne duhovniške čeploe. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga ________. i jajoče vzame se naza | jjjf Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. um Ceniki ln vzoroi na zahtevo brezplačno. ~2±3L mmmmmBHBHBiaBiE Dunajska borza. Dne 7. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4$, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. KrettiiuC tirnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 20 mark........... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini 98 gld. 98 . 122 „ 97 „ 121 „ 96 . 1024 . 367 „ 124 „ 61 „ 12 „ 9 n 45 5 65 60 55 85 30 10 60 55 15 22 90 25 kr. Dn6 5. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5 % ... . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4# Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . južne železnice 5 % . dolenjskih železnic 4% 148 gld. 75 kr. 155 „ 75 „ 197 96 142 127 107 60 50 67 98 220 164 128 98 50 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega LIoyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Monlanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100 195 gld. 50 kr. 140 „ - „ 17 23 69 71 60 24 166 3400 476 108 75 85 175 133 60 50 50 60 75 75 50 30 25 Nakup in prodaja "£S vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanju najmanjšeza dobitk*. galantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H E B C U R Wollzeila it. 10 Dunaj, ■ariahiltorstrassB 74 B. t* gtiT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega abrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.