Telefon št. H#- Poštnina platana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA R< Ct Ni po M; de be POLITIČEN DNEVNIK mi Št. 95. V Ljubljani, torek 27. aprila 1926. haja vsak delavnik ob 11. dopoldne Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. jkopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisn a se ne sprejemajo Upr«;/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. 3k. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. tročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32’— Din. ilih oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijalne namene lavstva ter nameščencev, slane vsaka beseda 50 para. De lo tiskana beseda slane 1' — Din. Malih oglasov trgovskega ačaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pena enoslolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Leto I. Pašič je nepomirljiv. INTERVENCIJE MINISTROV DRI PAŠIČU. — PREDLOG ZA IZKLJUČITEV LJUBE JOVANOVIČA. — LJUBA JOVANOVIČ IZKLJUČEN. — KRITIČEN POLOŽAJ VLADE, — PRED I)E- M1SIJO VLADE. Belgrad, 27. aprila. Včerajšnja seja glavnega odbora radikalne stranke se je pričela šele ob 11. uri. Navzočih je bilo 71 delegatov. Dopoldne pred sejo .so obiskali Bašiča radikalni ministri predsednik Uzu-novič, dr. Ninčič in Marko Gjuričič ter siku šali .pregovoriti Pasica k po-tnirjenjiu in mu odsvetovali izključitev Jovanoviča, naglašujoc težke posledice takega, koraka, Pašič je nasvete odklonil, 'niti za odgoditev izključitve ga. niso pridobili. Predsednik vlade je bil včeraj ob 11. uri tudi na dvoru, da poroča o položaju, ki je kritičen iza vlado zlasti, Iker hočeta radikalna ministra Boža Maksimovič in dr. Srskič odstopiti, če stranka izključi Jovanoviča. S seje je Pašič spodil poslance «<,»«,«.„ vu-ova k in razpravljal samo z ostalimi dele- rej vsekakor še ni končana, isfclica igati. Sejo je -zapusti! tudi lizunovič jo že sestanek Jovanovičevih pri j; in šel takoj h kralju. Oglasili so so tel jev, 'zlasti poslancev, izključite' razni govorniki, delegati radikalne Jovanoviča bo imela težke posledi stranke in v ..splošnem je bilo vidc- ... .. .. ti, da so za pomirjen je in spravo, le nekaj jih je bilo, ki so se odločno oprijeli Pašič a im ostro nastopili proti Jovanoviču. Jovanovič se ni dosti branil, iizjavil je samo, da pri svojem vztraja in še nadalje vzdr- žuje kritiko sedanjosti in sedanjega Pašičevega položaja, izjavil pa tudi da glavni odbor ni kompetenten za reševanje tega vprašanja in da rzato ne ho sprejel im priznal nobenega sklepa. Istega mnenja je bil tudi belgrajski delegat preds. kasač, sodišča dr. I). Subotič. Pašič je pa vztrajal in zahteval glasovanje. Izid glasovanja je bil čuden. 4(5 delegatov je glasovalo 'z;i izključitev Jovanoviča, 1 delegat proti izključitvi, 22 delegatov pa ni hotelo glasovati. In Jovanovič ji* bil izključim. Da je dosti simpatij za Jovanoviča, je razvidno i:z številnih ovacij, ki ,so mu jih prirejali prijatelji in pa njegova izjava, da se pesem' šele pričenja in pa njegovo slovo: »Na svidenje.« Akcija. Jovanovičeva to- za stranko im mogoče tudi za P. šiča samega. Na vsak način je p izključitev izzvala vladno krizo i jo pospešila, tako, da moremo sigui no govori it. o demisiji UzunoVičev vlade. Radič je že, odpotoval v Be grad. Politični položaj v državi kritičen. Belgrad, 27. aprila. Javno mnenje v Belgradu presoja politični položaj kot kritičen. V Belgradu prevladuje mnenje, ki ga zlasti naglasa Pašič, da je edinstvenost države le takrat zajamčena, če imajo v rokah absolutno vodstvo državne politike radikali. Pokazalo se je to zlasti ob sestavi Uzunovičeve vlade, ko se ni upal ne Davidovič ne Jovanovič, ne kdo drugi sestaviti novo vlado, ker je bil vsakdo gotov, da bi se izpostavil nevarnosti sam in tudi država ’1 e razmere se ne bodo še tako kmalu izpretnenile. Opozicijonalne stranke uvidevajo ta položaj ter zaradi-tega opuščajo vsakršne opozicijonal- ne akcije proti režimu. Zavedajo s< opozicijonalne stranke tudi prav do bro da je v sedanjem položaju mo goče le troje: čisti režim radikalom ali kakršnakoli koalicija brez vpliv; druge stranke, vlada generalov, ki ji državljani že iz gospodarskih razlo go v ne morejo želeti. V tej političn sferi, ki traja takorekoč že od spre jem a ustave, se utegne nahajati dr žava še več let, dotlej, dokler m zmaga med meščan, politiki načel« politične enakopravnosti za celo dr žavo ter se politične stranke orien tirajo v zrnislu njih gospodarsko-po litičnih interesov. Sklepi sofijske konference in njene soeijalne politične zahteve. i. Strokovna balkanska 'konferenca na Balkanu, zborujoča v Siriji dne 9. do 11. aprila 1926 je pri razmotrivainju .soeijalne politike naslovila podjetjem kot priktično izvedljive .sledeče zahteve: a) Izvedba in ohranitev "zakonito .maksimalnegaosemurnega dela v obrti, trgovini in poljedelstvu je absolutno nuj.ua. Za mladino, za žernske in za de-iavee v zdravju škodljivih podjetij in delavnicah naj se uvede šesturno delo. Kjer pa že eksistira skrajšani delovni čas, naj se tudi uzakoni. Izvedba osemurnega .dela. m skrajšanje‘delov nega časa naj se uredi na pristanku skupnega sklepa. Tedenski počitek, določen na minimalnih 36 ur tedensko, naj odpade na nedeljo. Konvencije, nanašajoče so na prepoved nočnega dela mladine, otrok in pekov naj se ratificirajo bi izvedejo. b) Inšpekcija dela naj se vpelje v vseh strokah dela. Vpliv strokovnih organizacij na inšpekcije dela naj se omogoči z imenovanjem inšpektorja dela im zastopnika strokovnih organizacij. c) Varnost in zdravstvenost delavcev v podjetjih naj sc zagotovi z varnostnimi napravami. Posebno pozornost jo treba obračati na bolezni pri izvrševanju obrti. d) Postaviti je treba zakonito .priznanje obratnih odborov in zaupnikov. e) Ustanoviti je treba posebna delavska .sodišča za poravnavo sporov, ki nastanejo v delovnem razmerju. Strokovne organizacije morajo imeti odločilen vpliv pri imenovan j,u sodnikov. f) Obnoviti je treba javne delavske izkaze s paritetnim zastopstvom. Strokovne poslovalnice je treba izenačiti in vzporediti z javnimi. s) Pravma obveznost tarifnih pogodb, ki morajo veljati kot minimum .sporazumijenih pogojev je zagotoviti z zakonom. Prav tako poslovanje posredovalnih uradov. h) Smo.tr on e ustanove za zdravljenje delavcev je treba posebej nadomestiti z zakonom o plačanih dopustili. i) Otrokom pod 14. letom in ženam dva meseca pred in po porodni je prepovedati vsako delo. j) fiz ves ti je obvezen šolski pouk do 14. leta. Prilagoditi je strokovno in izobraževalno delo mladoletnih delavcev praktičnim potrebam moderne dobe, ki .se vračuna v zakonito dovoljeno delovno dobo. k) Delo žen «e naj plačuje prav tako kot moško. 1) Vse zakone in odredbe, ki se tičejo delavske zaščite, je treba prav tako uporabiti tudi za delovne pogoje delojemalcev v državnih in drugih javnih obratih, v kolikor niso ugodnejše urejene. m) Kot ofiicijelno zastopstvo delojemalcev je upostaviti samostojne delavske zbornice. n) Stremeti je za tem, revarili, ali pada so brezpravna para. Volitve v trboveljsko občino so se pravilno izvršile in ni razloga, da se sedaj delavstvo še razburja in kliče duhove... Pravica motra biti za vse enaka. Pravijo... da so slovenski radikali energični iu pravijo, da se drug drugega kaj malo boje, vsi pa da Pašiča časte, če že ne njega samega, pa njegovo brado. Pravijo, da so tudi slovenski radikali dosledni, ker so pač Slovenci vedno dosledni. Ker pa radikali ne morejo več nositi pri sebi podobice sv. Alojzija in sv. Jožefa, nosijo s seboj podobico svetega Pašiča, ki je na vsak način po starosti prekosil marsikakega svetnika in bo mogoče še Matuzalema. In s sveto podobico so šli v Belgrad Zupanič, Sajovic in Tavčar, da rešijo krizo radikalne stranke. In so jo baje samo slovenski radikali rešili. Zupanič iz hvaležnosti ker mu je baja svojo dni preskrbel in povedal, da ministru pripada kabinet in mu razodel, da na mesto ministrov morajo delati kabinetni šefi in tako dalje ... Tavčar ima zopet svoje dolžnosti i napram Pašiču i napram Zupaniču, ker le tako se stranka drži po koncu. Sajovic jo je pa polomil, strahovito jo je polomil, najbrž ni imel svete podobice Pašiča v žepu in se ni mogel na potu v Belgrad navduševati za sveto brado in pa ... pravijo ... da noče izkazovati hvaležnosti ne Zupaniču in ne Pašiču ... Jack London: Železna pela, 20 (Socijalni roman. Prevel I. V.) (Dalje.) Nisem bila presenečena o izidu mojega razgovora z gospo Wieksonovo in gospo Perton-vvaithovo. Bili sta dami družbe. Njuna domova sta bili palači. Imeli sta množino hiš, razstavnih po vsej deželi, v gorah in ob morju. Imeli sta armado uslužbencev in obilica njunih socijainih udejstvovanj je bila sama zmeda. Pokrovi teljstvo-vali sla univerzam in cerkvam, in posebno duhovščina je bežala v ponižni podanosti pred njima. Ti dve ženi sla bili sila, in bili ste lo radi svojega denarja. Posnemali sta svoja moža in govorili v istem visokem tonu o politiki in o dolžnostih in odgovornosti bogatih. Imeli sta isto moralo, kakor njuna moža, moralo njunega razreda; govorili sla gladke fraze, katerih njuni lastni ušesi nista razumeli. Bili sta razžaljeni, ko sem jima povedala o obžalovanja vrednem položaju Jacksonove rodbine in da se čudim, da se niso dobrohotno zavzele zanj. Poučile so me, da nista hvaležni za pouk nobenemu, ki hi ga jima kdo dajal glede njunih socijainih dolžnosti. Ko sem ju kratko prosila, naj pomagata Jacksonu, sla ravnotako kratko odklonili. Presenetljivo pri tem je bilo to, da sta mlaodnne odklonili z istimi in enakimi besedami, čeravno sem obiskala vsako posebej in nista imeli pojma, da sem bila pri eni in drugi. Obe sla odgovorili, da ju veseli, da se izjasnita; nikdar ne bosta priporočali, da se da premija za zani-krnost. Tudi nočeta s tem, ako se ponesrečencem izplača odškodnina, voditi siromake v skušnjavo, da se sami vržejo v stroje. Bili sta odkritosrčni, visoki dami. Bili sta pijani samozavesti o lastni preudarjenosti in pravičnosti razreda, kateremu pripadata. Za vse. kar sla delali, sta imeli sankcijo v njeni razredni morali. Ko sem se odpeljala od gospe Perlonwai-thove. premislila sem še vse enkrat in so spomnila besed Ernesta, da sta navezani na stroje, ali tako, da sedita zgoraj, na vrhu. 5. Vedoželjni. Ernst je pogosto zahajal k nam. Med tem ni bil samo moj oče, tudi ne samo polemizirajoča družba, ki ga je privlačila. Temveč laskala sem si takrat, da sem deloma jaz tista povzročiteljica njegovih obiskov in kmalu nato sem zvedela, da je bila moja domneva resnična. Nikdar ni bilo takega ljubimca, kakor Ernst Everhard. Njegov pogled, stiskanje rok jo bilo krepkejše in sigurnejše, ako in kje je lo le bilo mogoče. In vprašanje, ki je od začetka ležalo v njegovih očeh, je postajalo še bolj zapovedujoče. Prvi vtis, ki ga je naredil name, ko smo se spoznali, je bil neugoden. Nato sem čutila, da me nekaj vleče k njemu, a me je nato zopet odbilo, ko je moj razred tako surovo napadel. Ko sem pa spoznala, da on mojega razreda ne oli-rekuje in da je tisto žalostno, kar je o njem povedal, upravičeno, sem zopet čutila, da me sili k njemu. Postal je moj orakcl. V moje dobro je strgal krinko z obraza družbi in mi do- volil bežne poglede v resničnost, ki je bila ravnotako neprijetna kakor nesporna. Kakor sem rekla, nikdar ni bilo takega ljubimca, kol je bil on. Nobeno dekle v vseuči-liščnem mestu ne živi do svojega štiriindvajsetega leta tako samostansko, da bi ne imela ljubezenskih izkušenj. Tudi jaz sem imela častilce in sicer tako med brezbrkimi študenti, profesorji, atleti, kakor tudi med nogometnimi giganti. Ali noben izmed teli mi ni dvoril tako, kakor Ernst. Objel me je, predno sem vedela. Njegove ustnice so se dotaknile mojih, predno sem mogla protestirati ali se ubraniti, pri tem je njegovo konvencionalno dostojanstvo učinkovalo smešno. Ni me snubil. Objel me je in poljubil in smatral za gotovo, da se poročiva. O lem ni bilo nobene diskuzije. Edina diskuzija — in ta je nastala pozneje — je bila o tem, kedaj bo najina poroka. Bilo je brezprimerno. Bilo je fanlaslnno. Ali soglasno z Ernstovim dokazom resničnosti je »bil uspeh". Zaupala sem mu svoje življenje. In to zaupanje je bilo srečo prinašajoče, v enaar mi je bilo pogosto v prvih dneh naše sreče težko radi bodočnosti, ko sem mislila na goiec.nosi m burnost njegovih zatrjevanj ljubezni. Ali la bojazen je bila neosnovana. Nikdar se m bila katera žena osrečena od l»ol.| zla itnega m nezno-čulečega soproga. Ta nežnočutnosl in burnost od njegove strani sta bili posebni mešanic, podobni bojazljivosti in neprisiljenosli v njegovem obnašanju. O ta bojazljivost! Nikoli je ni premagal, zalo je bila tudi tako lepa. Njegovo obnašanje v naši sprejemni sohi me je spominjalo na oprez-v trgovini porcelana. (Dalje prih.) nega bika Štev. 95. ..DELAVSKA POLITIK A St ra« 3. Križem sveta. Posledice petrolejskih požarov. Na r(>ti zemlji. Ugotovljeno je bilo, da lSo nahaja na velikih delih Marna v ozračju ne več kot šest odstotkov vodnih pai., ki se nahajajo nad Mount \V ils on o m in samo tri odstotke vode, ki se nahaja nad Pasadeno, Cal. Po mnenju gori imenovanih znanstvenikov pomeni to, da .so velik j deli opazovane Marsove polovice skrajno pusti in stihi. Borbank je umrl. Luther Burbank, slavni znanstvenik, je nevadno umrl. Bil je star 77 let. Pokopala ga je srčna hiba, ki se je pojavila pred par tedni. Njegova zadnja želja je bila, da ga pokopljejo v njegovi drevesnici meri rožami, katere je sam ustvaril. Najbolj zdravo velemesto. — Največji' mesto v Avstraliji je Sydney, Kleje čez ‘MHI.1100 prebivalcev. Dr. Ptir-d.v. na.ivišji zdravstveni uradnik v S.vd-mju, je podal poročiIo o zdravstvenih razmerah mesto in je izjavil: Kvdne.v je od vseh mest na svetu, ki štejejo več kot pol milijona prebivalcev, najbolj zdravo tu ima v tem oziru rekord,« Od 100.000 prebivalcev jih je umrlo leta 1924 samo 928, to se pravi 9.28 na tisoč. Od 1000 dojenčkov pod enim letom jih jr umrlo samo 57. Povprečna umrljivost v zadnjih petih letih je bila 9.35 na tisoč. Purby primerja s Sydneyem ona velika ameriška mesta, ki imajo najboljše zdravstvene uredbe, in dobi za Newyork 11.2 odstotka umrljivosti, za Chicago 11.1, za Philadelphio 12.7. V Sydneyu zniža poleg izbornih zdravstvenih naprav umrljivost tudi izredno ugodno podnebje. — V Sloveniji znaša umrljivost povprečno 18 odstotkov. Kako diplomatje žanjejo dobiček od vojne. Polkovnik Edward H. House, bivši privatni svetovalec predsednika W ilsona, ki je spremljal Wilsona na vseh njegovih potih med svetovno vojno, bo dobil za svoje »Spomine« več kot milijon dolarjev. House je opisal v svoji knjigi vse svoje intimno življenje z Wilsonom. Samo listi, -ki so objavili njegove »Spomine«, so mu plačali 175.000 dolarjev. Pop ubil ženo, otroka in sebe. A. H. Nikotin, wilkesbarški župnik grštko-ka-toliške pravoslavne cerkve sv. Nikolaja v tem mestu, je te dni ubil svojo ženo im sima, potom pa še samega sebe. Predno je sebe usmrtil, je zažgal župnišče. Gasilci, ki so pogasili ogenj, so našli tri mrliče. Poročilo ne pove vzroka. Žganjarna v drevesu! V ogromnem deblu rdečevea (to je drevo, ki menda raste samo v Kaliforniji) so našli čumnato, 24 čevljev dolgo in široko, v kateri je bil ogromen kotel za kuhanje žganja. Pod kotlom so kurili s petrolejem. Vhod v drevo je bil zakrit s platnom, na katerem je bila umetno naslikana skorja drevesa. Prohibična oblast je v imenu zakona »zaprla« drevo za eno leto kakor zapre poslopje, v katerem se -kuha žganje. Belokožni posilnež zamorke poslan v norišnico! Charles Marchant, sin bogatega trgovca v Ameriki, ki je posilil 121etno zamorsko deklico, je bil prejšnji teden poslan v norišnico. Psi-hijatri so izjavili pred sodiščem, da fant ni pri zdravi pameti. Sodnik je nato razpustil poroto in pozval drugo, ki je sodila o mentalnem stanju obtoženca. Ta porota je v eni uri dognala, da je mladi Merchant blazen. To je bil prvi slučaj v Kentueikyju, -da je belokožee posilil zamorko. Smrtna nesreča vicekonzula v New Yorku. Newyorški nemški vicekonzul in njegova žena sta bila povožena od avtomobila. Konzul je podlegel poškodbam. Soeijalistični kongresnik V. L. Berger je zadnjič predložil resolucijo v prid onim -emigrantom, ki so vtihotapijo ali na kak drugi nepostaven način pridejo v Združene države. Resolucija se glasi, da vsi Lnozemci, ki so prišli v Združene države protizakonito, naj ostanejo tukaj in vsak naj plača 25 dolarjev kazni. Ta denar naj se nalaga v posebni fon d, ki naj se rabi za pogozdovanje goličav. Čudna železniška nezgoda v Ameriki. Potniški in tovorni vlak sta vozila vštric po dveh paralelnih progah, ko se je zlomila os pri vozu tovornega vlaka. Voz je odletel v potniški vlak in ga razmetal. Ubit je bil železniški kurjač in dva potnika sta bila ranjena. Podrtine obeh vlakov so ležale na vseh štirih progah pennsilvanske železnice in promet je bil ustavljen za štiri ure. Na tisoče avtov ostalo v snegu. Zadnji snežni viharji v Chicagu so hudo udarili -avtomobiliste, ki so bili na potu v Chicago z dežele. Kakor poročajo iz podeželskih krajev, stoji ob cestah na tisoče avtov, ki so obtičali v zametih. Okrog 600 vseučiliščnikov v Urbani, ki so se peljali domov v Chicago na velikonočne počitnice, je moralo pustiti avtomobile ob cesti ali v garažah malih mest, če so bili tako •srečni, da so jih dosegli. Med potjo so ■se puslužili vlaku. Dnevne novice. Kultura. Drama. Torek, 27: Zaprto. Kreda, 28.: »PygrnaHon«. I). Četrtek, 29.: »Deseti brat«. B. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 1.: »Borba«. Izv. Nedelja, 2.: »Pegica mojega srca«. Izv. Pondelje.k. 3.: Idiot«. A. Samostojni kmetje, odnosno sedanji eksponenti radičeve stranke v Sloveniji so imeli v nedeljo svoje zborovanje v Ljubljani in sicer v gostilni pri »Levu«. Baje so v svojem optimizmu našteli kar 200 delegatov s Prepeluhom in slovenskimi radičevci in slovenskimi republikanci. Bili so tudi štajerski zastopniki, ni bilo pa Drofenika in ni bilo Mrmolje in tudi ni bilo Ure-ka in Keneta. Samostojni kmetje že vedo zakaj ne. Pucelj je bil izredno dobre volje, ker se Radiču zopet obeta, da pride v vlado in da bo tudi Puclju preskrbel udobno mesto, čeprav je že Radič sam izvedel, da se Pucelj baje baha po Sloveniji, .da samo on odločuje o upravnih in zlasti prosvetnih okoliščinah v Sloveniji. Tako dobre volje je bil, da je celo žrtvoval svojo stranko in vanjo pritegnil v-se »upornike« in celo mešanico nazval s slovensko kmetsko stranko tako, da bo v slabših pozicijah še vedno mogel operirati z SKS in da za eventuelne metamorfoze ne bo treba spreminjati prvotnega krstnega imena, kar je vedno nerodno in nepriporočljivo. Torej Pucljeva stranka, če je namreč še Pucljeva, se danes imenuje slovenska kmetska stranka in ker nosi predvsem naslov slovenska, diši torej po klerikalizmu in po separatizmu in je demokrate, očetovske demokrate strahovito ujezilo in jim ni mogoče odpustiti tega greha. Demokrati so si želeli Puclja v drugačni obliki in ne gre jim v glavo, da bi bile Velike Lašče še na slovenskem teritoriju in ne gre jim v glavo, -da bi Pucelj še znal slovensko in se ne popolnoma ujedinil, kot je to storil Žerjav et consortes. Demokrati so namreč mnenja, da ibi bilo že skrajno potrebno, da se slovenski poslanci odvadijo jezika narodne manjšine v Jugoslaviji in se oprimejo državnega jezika in državnih manir. Zato je Pucljev greh težak in spovednik Žerjav ga bo težko odpustil. Kajti demokrati ne znajo odpuščati in neradi odpuščajo, zakaj bi pa onemogel človek odpuščal? Ali Puoelj se za odpuščanje tudi dosti ne briga in tudi me utegne, ker baje zbira gradivo za svoje spomine in jih namerava v doglednem času izdafi v večjem obsegu kot Šuklje. Zaveda se namreč, da naša literatura ne premore dosti memoarjev. In tudi to je nekaj. Bojazen pa taka. Kakor znano, je v Ljubljani izhajal tednik »Del. kmet. list«, glasilo -Gustinčičeve -skupine. Vladi, odnosno policiji se je zazdel nevaren in list je ustavila. Argumentov za svoj ukrep je navedla cele strani, češ, -da je prinašal članke in uvodnike, ki seveda najbrž niso bili v skladu z obstoječimi tendencami raznih gospodov. Nam se list ni zdel nevaren in obsojamo ustavitev najostreje, čeprav tudi mi nismo soglašali z listom. Ker smo pa za -svobodo prepričanja, nikoli nismo listu odrekali eksistenčne pravice in smo zato, da -se naj listu pusti svoboda, da more svobodno utemeljevati svoje ideje in naj te izzovejo idejni boj, ki je edino uspešno borbeno sredstvo; na ta -način, kot misli vla-da, 'f pa ideje ne ubijajo in je njen zadnji korak le v njeno lastno škodo. Diktatura nam je pred dnevi v resnici pretila, ker ni bilo nikogar, ki bi bil voljan prevzeti vladne posle in nadzirati neparlamentarno vlado. Demokratom je bilo to sicer všeč, ker -so se nadejali, da bo šel Radič v luknjo, za njim mogoče še Korošec, ker se je smrtno zameril -nekaterim vladnim krogom, in da bo pogorel še Pucelj ter znova začel z mesarijo i-n gostilno, čeprav je že precej pozabil na svoj pravi poklic. Pa so se -demokrati spet zmotilo -diktaturo je preprečil Uzunovič in se na demokrate sploh niti oziral ni. In to je demokrate najbolj zadelo. Še bolj jih pa boli, ker se je Paš-ic Pribičcvi-čevim ponudbam samo nasmehnil in še zdaleka ni upanja, da bi se usmilil zbeganih demokratov in jih pritegnil v vladno posle. Radiču bi bila pri kongresu njegove -stranke kmalu slabo predla. Vse poslopje, kjer je zborovala stranka, je bilo zastraženo in samo določenih minut so še čakali, in Radič bi bil zo-pe-t romal v luknjo. Radič je to slutil in vsa j pred kongresom ni hotel biti vklenjen, in M. j,, za to na vsak način hotel izmuzniti iz zborovalne dvorane. Uda- no je bil pri pravil jen ina vse in čakal in čakal... dočakali pa iznenadenje. Uizu-novič je namreč presenetil policijo .s brzojavko, v kateri je aretacijo Radiča preklical. Upal je tako, da pridobi Radiča za svojo vlado. Kajti Uzunovič je ,s svojo neparlamentarno vlado v zadregi in bi se iz zadrege rad izkopal in Radič bi ga lahko. In ga tudi bo, že iz hvaležnosti, da ga je Uzunovič rešil zopetne ječe, pa čeprav bi se mu tudi v zapora ne godilo slabo. Za rezervne oficirje. V 4. številki »Ratničkog Glasn-ika«, mesečnika Udru-ženja raze-rvnih oficira i ratnika, stran 126—129, je objavljen pravilnik ministrstva vojske in mornarice o podeljevanju denarne podpore -aktivnim in rezervnim oficirjem in ofieirjeni-inva-lidom, radi zdravljenja v kopališčih, sanatorijih, in drugih klimatskih krajih. Ta denarna podpoTa se daje tistim rezervnim oficirjem, katerih bolezen izvira iz posledic vojne in katerim zaradi materijalnega položaja ni mogoče, da se zdravijo bire-z te podpore. Podpora se daje za toliko časa, kolikor časa traja bolezen, a največ za 30 dni. Podpora znaša za oženjene 70 dinarjev, za neoženjene pa 50 dinarjev dnevno. Premoženjske in družinske razmere morajo biti dokazane z dokumenti pristojnih oblasti. — Članstvu ljubljanskega pododbora je ta pravilnik na razpolago vsak delavnik od 18. do 19. ure v društvenem lokalu v Kazini. Pomočniški zbor brivcev, frizerjev in lasnlčarjev naznanja svojemu članstvu, da se bo na 1. maja delalo do 12. ure. Obenem oibvešča članstvo, da se udeleži izleta na Fužine. Zbirališče od 1. do -pol 2. na vrtu restavracije »Novi svet« ob vsakem vremenu. Odbor. Ambulatorij in ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev z dnem 28. t. m. se preselita iz dosedanjih prostorov v Gradišču št. 2 v nove prostore na Miklošičevi cesti 20. Dne 28. t. m. poslujeta ekspozitura in ambulatorij še v dosedanjih, dne 29. t. m. pa že v novih lokalih. Nesreča pri igranju. V Šiški so se igrali otroci iz barak. Zašli so tudi na progo za artil jeri jekim skladiščem. Sedemletni Alojzij Medvešček je splezal na vagon, pa pri tem omahnil in tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Prepeljati so ga morali z rešilnim vozom v bolnico. Skesan grešnik. Na policiji se je javil še dokaj mlad brivski pomočnik Jakob L. iz Zakota pri Brežicah -in se ske-ano izpovedal, da je grešil in sicer, da je zapravil zaupani mu denar, s katerim bi moral nakupiti nekaj brivskega orodja. Prosil je, da ga naj kar ob-drže v zaporu, češ, da ne boste imeli potem sitnosti z menoj. Oddali so ga v zapore deželnega sodišča. Bahala se je, da se je rodila s sedmimi zobmi in da ji je zato dana posebna, milost božja, s katero ji je omogočeno gledati v duše vseh ljudi in prorokovati bodočnost vsakega posameznega. In res je začela s svojim preroškim poslom in -sicer Marija Jankovič iz Subotice. Od različnih lahkover-nežev je izvabila nad dvajset tisoč dinarjev in se prav pošteno mastila z denarjem. Policija se ’je pa začela zanjo zanimati in jo tudi aretirala. Nesreča. Pred ljubljanskim semeniščem je padla Rotar Marija, ,kuharica velikega župana Baltiča. Pri padcu si je zlomila nogo in so jo morali z -rešilnim vozom odpeljati v bolnico. Na Selu je v pražarni kave, last Justine Rojčeve, izbruhnil požar. Nesrečo ni povzročil; od dima omamljenega ključavničarskega pomočnika so pa le morali prepeljati v bolnico. Na Miklošičevi cesti se je prevrnil avtomobil, ker šofer ni zapazil, da ee-sto v bližini frančiškanov popravljajo. Bilo je ponoči in zapora ni bila razsvetljena. V avtomobilu je bilo troje oseb, ki pa niso bile poškodovane. V Rušah pri Mariboru so neznani zlikovci uničili vse sadne nasade nekaterim posestnikom. Nasekali in i*o-lomili so sadno drevje tako, da se bo v kratkem posušilo. Težko prizadetih je okrog 5 posestnikov. Ves dolgoletni trud jim je popolnoma uničen. Šport, Izid nedeljskih prvenstvenih tekem. ŽSK Hermes : SK Svoboda 4 : 0 (0 : (I). Prošlo nedeljo se je odigralo takorekoč predzadnje kolo prv. tekem, pri katerem so nastopili trije pari proti vnikov, upoštevajoč tekmo med rezervama Primorja in Jadrana. Svoboda, ki je imela močnega pro-tivnika v ŽSK Hermes, je .s .s\ojo igro naravnost presenetila. V kolikor je zaostajal napad, v toliko ga je uadkrilje-vala obramba. Tekma se je vodila v dokaj hitrem tempu, ki sta ga skoro izdržali obe moštvi. Poeetkoma je večkrat Hermes napadel, a mu je Svoboda tudi vračala. Tempo je postajal čimdalje bolj oster. Svoboda v obrambi lepo odbija nasprotnikove napade. Ugaja povsem ambicija in požrtvovalnost moštva Svobode, kar jo doprineslo do tega, da je ostal prvi del tekme neodločen. V drugem polčasu ista slika. Svoboda se bori z voljo in zavestjo, medtem ko skuša Hermes doseči zmago na vsak način, kar se mu tudi posreči. Ako pomislimo, da je Hermes dosegel v pomladanski sezoni lepe uspehe, med drugim je omembe vredna zmaga nad Jadranom 5 : 1, tedaj je gornji rezultat, ki ga je dosegla Svoboda, nadvse dober. SK Jadran : Akad. SK Primorje 2 : 0 (2 : 0). Ta rezultat je iznenadil. Povsem gotovo se je pričakovalo, da bodo akademiki zmagali, ugibalo se je le o diferenci golov. Medtem pa so Ja-dranaši prijetno iznenadili pričujočo publiko, ki se ni vedla preveč športno. Tekma se je odigrala med deževnim nalivom tako, da je razmočeno in blatno igrišče povsem onemogočalo regularen potek igre. Seveda je bilo to za Jadram ovo moštvo gotov plus, kajti akademiki s svojo tehniko ne zmorejo na takem igrišču prav nič, kar je hi 1 o tokrat očividno. Navala Primorja, ki je inače dobro kombinirala, so ni mogla znajti na mokrem terenu, a v ostalem se je pustila preveč kriti od nasprotnika. Početkoma je Jadran ostro napadal ter celo dalj časa oblegal primor-janska vrata. V tem času je tudi zabil oba gola. Vratar Primorja je obakrat v jel žogo, ki pa mu je vsled mokrote zdrčata iz rok, kar so Jadranaši koristno izrabili. Protinavale Primorja ne prinesejo uspehov, čeprav dalj časa napadajo Priimorjaši Jadranovo svetišče. V drugem delu igre absolutna premoč Primorja, ki pa ne more tega iz- koristiti v zaželjene gole. Krivdo na tem nosi njegov napadalni kvintet, ki jo igral prckomodno in se ni znal prh lagoditi razmočenemu terenu. Tudi obe krili sta zastreljali nekaj prav lepih situacij. Jadranovo moštvo je igralo s pravo ambicijo, požrtvovalnostjo, kar je pri-morjanskemu moštvu manjkalo. V tehničnem in taktičnem oziru so zaostajali sicer so Primorjaši nadkriljevali, pa so jih v startu in postlranju. Ermana 11. so tako dobro krili, da ni mogel imenovani priti sploh do strela. Sodil je tekmo dobro in objektivno g. Hus, kateremu je skušal gotov del prisotne publike z neprimernim vzklikanjem otežkočiti izvršitev njegove dolžnosti. ASK Primorje rez. : SK Jadran rez. 4 : 2. Obojestransko raztrgana igra, vendar je rezerva Primorja, ki je nastopila le z 9 igralci, v vseh ozirih nadkril jevala Jadranaše. Za zvezo socijalističnih občin. Črna, 23. aprila. V »Delavski Politiki« sta izšla že dva članka o potrebi, da se vsi socija-listični občinski zastopniki združijo v posebni organizaciji. Kdor ima količkaj smisla ■za socijalistično občinsko delo in za dobrobit občanov mora le želeti, da bi prišlo čimprej do uresničenja te idealne misli. Kakor je potrebna enotnost v delavskem gibanju sploh, tako je potrebno tudi enotno delo v vseh onih občinah, v katerih imamo so-ci jalisti večino. Kaj je občftra'? S čim se peča oib-činal Če odgovorimo na ta vprašanja, tedaj šele vidimo, koliko smo grešili, da nismo že prej delali po enotnem načrtu, ki ga pa moremo ustvariti šele tedaj, ko si ustvarimo zvezo vseh socijalističnih županov in odbornikov. Občina je v državnem ustroju to, kar pri telesu posamezen člen. Država je sestavljena iz številnih občin, kakor je telo sestavljeno iz številnih členov. Posamezni deli lahko ovirajo in kvarijo razvoj in zdravje telesa. Isto je tudi z občinami, ki so lahko na potu interesom delovnega ljudstva, če ne vršijo pravega dela. Kakršne občine takšen je srez, takšna je oblast, in končno celota, odnosno država. Mnogo socijalističnih občin bo tvorilo soeijalističen srez in mnogo teh srezov oblast. Če bomo šli smotre-no na delo, bomo kmalu zaznamovali uspehe, na katere bo delavski razred v doglednem času lahko ponosen. Vemo torej, da je občima začetek in konec države, vsled tega moramo tudi spregovoriti o njenih nalogah. Občine, katere so v meščanskih rokah, v rokah takozvanih kapitalističnih zastopnikov, imajo interes na tem, da kolikor mogoče malo izdajo, ker s tem olajšajo kapitalistom plačevanje občinskih doklad. V onih občinah, kjer nimajo delavci, kmetje in mali obrtniki svojega zastopstva, se navadno zanje nikdo ne briga. SocijalLstična občina pa ne sme delati po gori omenjenih vzorih, marveč ravino nasprotno. Najprej je treba skrbeti za vse ono, kar ljudstvo najbolj potrebuje in zahteva. Glavna naša naloga je, da ščitimo delavca, kmeta in obrtnika pred izkoriščanjem kapitalizma. Skrb za uboge in onemogle ter nezaposlene, je prva in najnujnejša točka vsake socijalistične občine. Stanovanjsko vprašanje je tudi zlo, ki uničuje delavca in obrtnika. Tudi v tem oziru morajo v prvi vrsti občine poseči vmes in poskrbeti, da se zidajo stanovanjske hiše, zlasti za najpotrebnejše sloje, da se tako omili bedo, ki tlači na stotine revnih družin. Z intenzivnim delom se da znatno preprečiti tudi izkoriščanje ubogih družin od strani hišnih posestnikov. Ustanavljati .se morajo nadalje kmečke zadruge in slično s pomočjo občin, da morejo služiti svojemu namenu. Dvigniti se mora nadalje s pomočjo in sodelovanjem občine ljudska izobrazba v vseh duševnih in tehničnih pogledih. Izboljšati se morajo komunikacije in prometna sredstva; kjer jih še ni pa uveisti nova. Nešteto in nešteto nalog čaka posebno one občine, v katerih smo soci jal isti že v večini, odnosno, kjer v doglednem času bomo. Marsikateri nalogi posamezna občina ni kos, zato je toliko bolj potrebno širše’medsebojno sodelovanje vseh takih občin. Ravno s tega stališča je že skrajni čas, da ustvarimo čimprej organizacijo, ki bi se naj imenovala Zveza .socijalističnih občin v Sloveniji. Ne smemo torej več razmišljati, ali bi ali ne bi, marveč treba takojšnjih predpriprav, stvarnih predlogov, nasvetov in dejanj. Po mojem mnenju naj bi se Zveza osnovala po s rezki h podzvezah, s sedežem na kraju, kjer je »rezko poglavarstvo in v oblastno Zvezo s sedežem na kraju velikožupanske oblasti. Oblastni zvezi, ki bi naj zaenkrat obsegale mariborsko in ljubljansko oblast, naj tvorita centralno zvezo s sedežem v oni oblasti, kjer je večina so- •socijali.stičnih občin. Ustanovne občne zbore naj bi sklicalo vodstvo stranke-in sicer v zgoraj navedenem smislu. Podajam sodrugom v preudarek moje skromne misli, v trdni nadi, da bomo prišli tudi v tem oziru do dejanj. Mislim, da se vsakdo zaveda velikega pomena take organizacije ter da bomo po svojih močeh vsi delali na tem, da se čirnbolje uveljavijo načela in program socijalizma vsaj tam, kjer nam je dana možnost. P. D, Studenci pri Mariboru. Že pred štirimi leti je občinski odbor sklenil, da se nabavijo svarilni napisi proti prehitri vožnji avtomobilov in motornih koles, in sicer se je dovolila hitrost 15 km na uro. Ker pa nekateri lastniki avtomobilov in motornih koles teh svarilnih napisov sploh ne upoštevajo in se z njimi še norčujejo ter vozijo kar z 50—60 km, je občinski odbor v svoji seji, dne 15. aprila na predlog soc. kluba enoglasno sklenil, da se jih potom časopisja še ponovno opozori in če to ne bo.pomagalo, se bo proti vsakemu, ki teh cestnih predpisov ne bo upošteval, strogo postopalo. Če Pomislimo, da so pri nas glavne ceste kakor Aleksandrova in Kralja Petra vsak dnevni čas z ljudmi kakor tudi z tovornimi vozovi prenapolnjene in da posečajo te ceste tudi šolski otroci, si lahko predstavljamo nevarnost in nesreče, katere se lahko pripetijo vsled tega brezobzirnega divjanja od strani gotovih kapitalistov, O neznosnem prahu, ki se obenem povzroča niti ne govorimo. — Že nekaj časa sem opazujemo, da se nahaja pri nas precejšnje število psov, ki se klatijo okoli brez gospodarja in povzročajo posebno sedaj spomladi na polju škodo, kjer si iščejo živeža. Pa tudi lastniki psov so v večjih slučajih malomarni in se za psa ne brigajo in ga prepuste svoji usodi. Pripetilo se je tekom letošnjega leta že več slučajev, da sp bili ljudje od psov ogrizmjeni; kako usodepotna more taka rana postati ni treba še posebej pripominjati. Opozarjamo vse lastnike psov, da ne zadostuje samo vplačilo predpisane občinske takse, katera je sploh minimalna, ampak da se v prihodujosti držijo tudi tozadevnih predpisov. Ne zadostuje namreč, da se plača za psa. kot varuha hiše 1 Din in potem pes kolovrati v vsaki ulici in mu je veriga popolnoma tuja .stvar. Potrebno bi bilo. pri prihodnji priliki na to pasjo sodrgo opozoriti konjača, ki se bo gotovo za to zanimal. Zaloga pohištva in pletenih izdelkov! Kdor želi prhižtvo za »voje »«ano»anie, ali želi popol^it«. kar mu manjkal naj se ogleda veliko lalalogo ^Produkcijo** na Tržaški ce&ti « Lfubltani. — Na pismeno povpražanjc takoj odgovor. — Priloži naj »e aenamka. J»HODUKCI)A' m. Tržaška usta. Uaiija .Stan ia Dam". 196 I Konzumentje! Konzumentje I Kahupojte svoje potrebščine v prodajalnah Konzumnega društuo za Slovenijo r. z. z c. z. i > * > i i i i Solidne cene. 'm Točna postrežba. Dobro blago. Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 250. Delež Din 300 —. Jamstvo enkratno. 133 SPLOŠNO KREDITNO DRUŠTVO V LJUBLJANI h Aleksandrova cesta 5 1*. Z. Z O. z. Ustanovljeno SPREJEMA hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. J M Pisarna: Ljubljana, Aleksandrova cesta. štev. & Jr J J — .... POSOJUJE na menice, zastavna pisma in lombnrd po ugodni obrcal, meri 4jjujjxiLi)i>iA»r< ........................ — ~ i------1""" * 1‘**“*‘ * *......... Glavni in odgovorni urednik; Rudolf Golouh. - Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. - Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec. Ljubljani. Tisk J. Glasnika nasl.