_ Poštnina piaiana v gotovini« ft 26. V Uubllani, dne 30. iunijs 1921. Leto ttl» kmetijske stranke za Slovenijo Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za; male oglase . uradne razglase reklame . . . celoletno , . . poluletno ... Posamezna številka Uredništvo in MpravRišfv© lista Je w LlaibSiarcl na kongresnem trgu it. S fnas^roSi dvorca), Jasni cilji - jasne (Govor poslanca Ivana Ureka.) 1©. Brez olepšav in brez strasti, mirno in stvarno je razložil tovariš Urek na 54. seji ustavotvorne skupščine, kaj teži slovensko ljudstvo in kje mu je potrebna odpomoč. Jasnost odseva zato iz Urekovega govora, ki je ves pro-žet od jasnosti naše misli, naše zmagovite ideje. Velika prednost govora leži v tem, ker na njej postavljeni temelji stoje trdno in nepremagljivo. Zato prinašamo govor tovariša Ureka z zadoščenjem, kot dokaz ne samo sile naše ideje, temveč tudi sile volje, ki jo imajo njeni najodličnejši zastopniki — naši poslanci • m • Govor poslanca tovariša I. Ureka se je glasil: Gospodje poslanci! Pred nami leži V m. oddelek ustavnega načrta, to je tasta oddelek, ki je dvignil toliko hrupa in prahu v tej zbornici in v naši državi, zlasti pa v naši Sloveniji. Dovolite mi, da izrazim kot kmet in kot zastopnik slovenskega kmeta, v Imenu katerega mi je tukaj čast govoriti, njegovo jjnižljenjo- in ijjegove želje. Ako gremo danes po naši Sloveniji in poslušamo zahteve in želje našega ljudstva, slasti slovenskega kmetskega ljudstva^ vidimo, da hoče, želi in zahteva lfndstvo čim večjo in čim obširnejšo samoupravo. Naše sip vensko kmetsko ljudstvo je med vojno silno trpelo. Ne samo, da so ga nemški avstrijski trinogi tirali v boj protS lastnemu bratu, ter da so ga preganjali, trpinčili in zatirali kot politično sumljivega, temveč hoteli so ga naravnost iztrebiti. Očetje in sinovi so moraili v boj proti lastnim bratom, medtem ko so doma matere s hčerkami in otroki delale same na po- sestvu. Vse tisto, kar so pridelale, jim je pa zopet vzela država. Trpljenje in trpinčenje, ki so ga naši ljudje prenašali s strani nemškutarjev in s strani prejšnje nam neprijazne avstrijske vlade, je bilo toliko, da je rodilo silen odpor v srcu vsakega Slovenca; 'rodilo je odpor in rodilo je željo: Proč od Avstrije! Rodilo je žeijo po maščevanju! Tako je nastala zahteva po odrešenju in po lastni narodni državi — Jugoslaviji. Jugoslavija! To ime je odmevalo s početka nekako bolj prikrito, toda čim dalje burneje med našim narodom od hiše do hiše, od prve do zadnje gorsko koče. Jugoslavija! To ime smo izgovarjali z nekako pobožnostjo, ker smo si mislili Jugoslavijo kot nekak nedosegljiv ideal, kajti takrat, ko smo bili zasužnjeni in trpinčeni pod vlado nam neprijaznega naroda, sploh nismo mogli verjeti, da dosežemo kdaj svojo svobodo. Umevno je, da je nastalo po prevratu velikansko navdušenje. Manifestacije za združenje z našimi južnimi brati so se vršile po vsej Sloveniji; ljudstvo, je bilo omamljeno od navdušenja ir od veselja nad uresničenjem naših dolgoletnih želj in zahtev. To je bilo pred dvema letoma ir pol. Takrat ni nihče mislil, da bo v tako kratki dobi nastopil čas, da bo prav isto ljudstvo zahtevalo to, kar danes dejansko zahteva: gospodarsko ločitev od Beograda. Gospodje! Poglejmo, kdo je pravzaprav ta preobrat v našem ljudstvu, kdo mu je odvzel to ljubezen do skupnosti in edinstva in kdo mu je vsilil in vcepil zahtevo, katera se danes propagira v Sloveniji od hiše do hiše. Višji vinarski nadzornik B. Skalicky: Vzorna moravska vas F£ikazy. (Slika z izleta v Češkoslovaško.) V Hari smo, bogati moravski Hani, ki leži v rodovitni nižavi reke Morave. V Olomucu zasederao za has pripravljene vojaške avtomobile in po eno-urni vožnji po krasni, široki, s pravkar cvetočim sadnim drevjem zasajeni cesti smo sredi dobrega, (folavnega, gostoljubnega, vrlega in zaivednega kmetskega ljudstva — med Hanaki. Avtomobil ostro zavije in se ustavi sredi postavne vasi. Lepe zidane hiše, postavljene v čatverokotu po mestnem vzoru. Za hišami gospodarska poslopja in okoli njih prostrani \Ttovi. Sredi «navsi» (vaškega trga) mala cerkvica in njej nasproti šola. Pred šolo nas sprejmejo s prisrčnim pozdravom vaš-čani In nas p^ljpjo v šolo, da nam pokažejo svoj ponos, novo šalo. Obžalujejo le. da nismo prišli kes-neje, drugo leto, ko bo dograjen njih »Narodni dom», lepa velika moderna stavba blizu šole, podobna skoraj palači. ki bo dala prostore posojilnici, čHalnici, narodnim društvom in gledališču. Tam si bosta gospodar in gospodinja kakor tudi njiju vesela mladina po enotedenskem trudapolne® delu poiskala plemenite zabave in razvedrili. Stopimo v vežo šole. Takoj nasproti profolne stene visi lep križ z umetno i&Mano Kristusovo podobo, ki je (Okrašen* s svežim cvetjem. Vsi ga vidijo in zapazijo in se čudijo. Slišijo se po-menki: «Saj so nas klerikalci ,farbali', da so Čehi vse križe iz šol pometali.* To pojasnimo našim češkim prija-teljen, ki se zgražajo nad ostudnim načinom političnega boia naših lažnivih in obrekljivih nasprotnikov. Nj. hodnikih so slike iz češke zgodovine in izreki slavnih čeških mož, oso-bito izreki velikega Komenskega, češkega «učitelja narodov®. «Pojdi sin in uči se moder biti i» nam ostane v spominu in še bolj izrek: «V mladini je bodoči narod*. Že to nam kaže, koliko skrb polagajo naši češki tovariši na vzgojo mladine, dobro vedoč, da izobražen in zaveden kmet ne bo propadel. Učimo se od njin! Vzbudimo v mladini ljubezen do naroda in veselje do kmetskega poklica. ker s tem ji zapustimo najlepšo dedšSino. «To, kar imaš v glavi in v sicu, je najboljši zaklad, ki ti ga nihče ne more ukrasti«, tako mi je nekoč dejal moj dobri, rajnki oče. Zaveden in razsoden mož se tudi ne bo od nikogar dal za nos voditi, izkoriščati ali tlačici. Kakor prej, tako je pokazal to češki narod zlasti tudi med vojno. Stopimo v prostorno, svetlo sobo in nagovori nas podžupan gospod Vaca, kmet iz Prikazov. Med drugim pravi, da je ves napredek v vasi in v načinu gospodarjenja pravzaprav zasluga treh zavednih gospodarjev, ki so pričeli pred tridesetimi leti svoje sosede bodriti in buditi iz spanja. Danes je vsa vas moderno urejena po zadružnem načelu. «Vsi za vsakega, vsak za vse.» V vasi jt. izvedena popolna komasacija (zlaganj j) zemljišč. Posestniki imajo vzorno urejena gospodarstva, zadrugo za V prvi vrsti so to zakrivile vse tiste vlade, M so vladale od prevrata pa do sklicanja našo ustavotvorne skupščine v naši državi, iu sicer na tak način, da se niso niti najmanj ozirale na koristi našega kmetijskega ljudstva: Ako pregledamo stotine naredb, ki so bile med tem časom izdane v Beogradu, najdemo med njimi 80 odstotkov takih, ki so bilo izdano popolnoma brezmiselno samo zato, da šikanirajo našega kmeta sploh in seveda s tem tudi slovenskega kmeta. Tiste vlade in tisti režim, ki so ustvarili komuniste, katerih po prevratu v državi nismo imeli, iste vlade in isti režim so tudi provzročili, da je to ljudstvo, ki je takrat s takim navdušenjem pozdravljalo csvobojenje in ujedinjenje, sodaj tako odločno proti temu in da zahteva gospodarsko ločitev od južnih delov naše države. Ako pogledamo samo nekoliko na metode, s katerimi se je vladalo nad našim kmetskim ljudstvom, vidimo, da je bila obznana, ki je bila sedaj izdana proti komunistom ali gotovim političnim skupinam, prava malenkost in ničla proti vsem onim obznanam, katere so izdale takratne vlade proti našemu kmetijskemu ljudstvu. T« obznane so šle za tem, da kmetu ne onemogočijo samo političnega življenja, temveč da mu naravnost vzamejo njegov obstoj, njegov gospodarski razvoj in pravico do življenja. Medtem ko so uživali vsi Irugi stanovi svobodo, so je moral naš kmet pokoriti raznim naredbam, ki so jih izdajali dan za dnem in ki so bile vedno drugačne, tako da je ena drugi nasprotovala. Te naredbe so govorile o raznih maksimalnih cenah za kmetove proizvode brez ozira na to, ali more kmet s temi conami tudi izhajati, ali more s tem rediti svojo družino, ali more kriti vse svoje izdatke. Po tem ni nikdo vprašal. Nihče ni vzel svinčnika v roke, da bi izračunal, ko- živinorejo, zadružno mlekarno, pekarno s skladiščem in sladamo. Najprej se je izvedlo v občini osušenje zemljišč, kar smo si ogledali. — Tam, kjer sta prej ras tli samo preslica in loček ter so stal 3 mlake z žabami, vidimo sedaj najkrasnejša polja, polna bujne pšenice, slovečega lianaškega ječmena in sladkorne pese. Na občinskih mapah nam je g. podžupan Vaca razkazal pomen in vrednost komasacije. Prej so bila po stari, slabi kmetski navadi vsled delitev med otroke in odprodaj razkosana zemljišča, male parcele, liki razmetana polena, sem in tja ležeča, sedaj pa ima vsak gospodar le eno, k večjemu dve široki parceli, ležeči ob cesti ali potu. število parcel se je s tem zmanjšalo približno aa četrtino. Ker ima vsak gospodar vso svojo zemljiško posest na enem kraju, obdeluje zemljo ceneje in hitreje, uporablja lahko večje kmetijske stroje, kolobari lažje in pravilneje s pridelki itd. Težavno je bilo zemljo pravilno iu praktično na novo razdeliti, toda korist tega dela je velika. Vas ima kakih 70 gospodarjev-kmetov, ki posedujejo po 10 do 30 oralov zemlje. Le-ti žive lahko od svojih posestev. Občinski pašnik uživa 75 uVa\-ieencev, ki skrbe za njegovo vzdrževanje. Skoraj enako je število manjših posestnikov in kajžarjev, ki so navezani na delo pri večjih kmetijskih posestnikih. Kmetski delavci so najeti večinoma, za vse leto in dobivajo poleg deputatnega zemljišča in plače ob času dela tudi hrano za vso svojo obitelj. Na polju se seje večinoma ječmen, ki zelo slovi zlasti za izdelovanje slada (za pivo) in se izvaža po večini na Ba- liko staneta kmeta pridelovanje in življenje, preden je bil izdal take naredbe. Neizmerno so se šikanirale naše kmetske žene po raznih mestih z na-redbami o maksimalnih cenah. Odvzemalo se jim je blago in so jim ga uničevalo. Zapirali so jih in kaznovali z najostrejšimi globami. Vse to, gospodje, seveda ni vzbujalo ljubezni, ampak srd proti onemu, od katerega je po mnenju ljudstva vse to prihajalo. Iu to je bit Beograd. «Vsega je kriv Beograd.» Tukaj v Beogradu so bili na vladi naši ministri. Tako smo imeli v nekem času lanskega leta tri ministre ^Slovenske ljudske stranke* in baš v tisti dobi so izšle smrtonosne naredbe za slovenskega kmeta, ki so popolnoma zabranile ves izvoz živine, sadja, vina itd. Če ho delale to dotiene stranke namenoma, bi bila moja sumnja opravičena, da so delale to samo zaradi tega, da so mogle, sledeč svojemu cilju, v Sloveniji ljudi še naprej huj-skati, češ: Glejte, to vse dela z Vami Beograd! Med raznimi sekaturami, s katerimi so šikanirali naše ljudi, je bila tudi naredba o popisu živine, konj, voz itd. iz leta 1920. Naše ljudstvo tega ni bilo vajeno, zlasti ne na način kakor ga je predpisovala ta naredba. Pri nas, kjer so razmere tako urejene, da prijavi vsak kmetovalec pri svoji občini vse, kar se zahteva od njega, se ljudje nikakor niso mogli sprijazniti s takimi naredbami; te naredbe so izzvale velik odpor in seveda zopet sovraštvo proti tistim, ki so jih izdali. Nerednosti pri davkih, korupcija pri železnicah, podkupovanje železniških uradnikov in postajenačelnikov, kar je bilo v modi in kar se je moralo izvrševati, ako se je sploh hotelo dobiti kako blago po železnici, uvedba različnih carin edino v ta namen, da se zaščiti par bogatih industrijcev in par bankirjev ne glede na to, da varsko in Angleško. Z jarim ječmenom jo obsojana najmanj ena Četrtina vsega polja, druga četrtina pa s sladkorno peso, katere odpadki (zrezki) dajejo tečno krmo za živino, zlasti za molzne krave. Ker je hanaški ječmen jari ječmen, se da s peso dobro vrstiti in po njej izvrstno uspeva. Ostali dve četrtini zemljišč sta posejani s krušnim žitom, pred vsem s pšenico, potem z okopavinami in krmskimi rastlinami, zlasti s črno deteljo. Travnikov je le malo. Živinoreja je zelo razvita: videli smo krasne živali bernsko-hanaško pasme. Spričo dobje krme, obstoječe zlasti iz odpadkov sladkorne pese, zrezkov in listja, ki jih ensilirajo (kisajo) v posebnih jamah in jim primešavajo rezanico in močna krmila, posebno otrobe, je mlečjost prav zelo visoka in znaša povprečno na leto in glavo 3000 litrov mleka. Za skupno podelavanje mleka so si ustanovili gospodarji leta 1911. lastno «Kmetsko mlekarsko društvo za Prikaze in okoliš«, katerega člani so vsi kmetje v vasi. Deleži društva so po 50 K; na vsak delež se je moral gospodar zavezati, da bo dobavil dnevno skupni mlekarni najmanj 4 litre, največ pa 20 litrov mleka lastnih krav. Mlekarna je moderno urejena. Poleg tega prodaja mlekarna sveže mleko v Olomuc, podelava tudi mleko v mlečne izdelke, kakor sirovo maslo in sir, ka*era smo imeli priliko pokusiti. Kmalu so prišli gospodarji na to, da potratijo gospodinje s peko kruha doma mnogo dragocenega časa, kuriva itd. Zato so si omislili leta 1912. lastno pekarne, to je «Skladiščno in pekarsko ge s tem oškodujejo in gospodarsko uniči dvanajst milijonov drugih prebivalcev, vse to, gospodje, je vplivalo na naše ljudi tako, da jih je privedlo do tega, kar danes zahtevajo: Prof; od Beograda! Napake centralizma. Ljudstvo zahteva svojo samouprave i ne samo iz omenjenih razlogov, ampal i čim obširnejšo samoupravo hoče tud i iz važnih gospodarskih vzrokov. Sine * vi, ki so oddaljeni od svoje mater* j, gotovo niso materine ljubezni, pa n: ij jih mati ljubi šo tako vroče, deležni y tisti meri kakor oni, ki bivajo pri njf y, v njeni bližini. Obširno in veliko g p-spodarstvo se ne more voditi z ene ga mesta in od ene osebe tako dobro 1 ca* kor zahteva razvoj tega gospodarst ra, Naš gospodarski položaj v državi n i v posameznih pokrajinah enak. Zato j8 nemogoče, da bi se mogla vsa n aša država, ki je sestavljena iz tako • različnih krajev z različnimi potreb ami in zahtevami, vladati po enem in is tem vzorcu, po enem in istem kopitu. Kar je za en del dobro, jo gotovo za d irugi del škodljivo. Vzemimo na primer; sv mo izvoz živine, ki je za slovenskega kmeta življenjska potreba, ker naš kmet preživlja sebe in svojo družino edino s tem, kar mu donasata ži vinoreja in vinarstvo. Zaradi tega jej naš kmet na izvoz svojih pridelkov' navezan in zato zahteva, naj se njegovi pridelki vnovčijo tako, da more izhajati. Ker pa se njegovi pridelki vi naši državi, oziroma v Sloveniji, ne morejo prodati, zato zahteva energično izvoz. Če tu samo poudarim, da stanfi, kar lahko izračuna vsak poznavalec, pri nas v Sloveniji živinorejca sameiga kilogram žive teže živine do 40- kron, da pa mora prodajati živino po 10 do 16 kron, si lahko vsakdo misli, v kakem gospodarskem položaju se nahaja naš slovenski kmetovalec. Iz lastne izkušnje tudi vem, .da gre naše uradovanje z Beogradom zelo po- društvo za Prikaze in okoliš« z deleži po 50 K. En delež upravičuje zadružnika na leto največ do 5 q (500 kg) kruha, za kar mora dobaviti 5 q krušnega žita. Večja kmetija dobavi na leto običajno 20 q krušnega žita, (pšenice in rži) in dobiva skozi vse leto iz pekarne svež kruh. Koncem leta so napravi obračun in čisti dobiček razdeli med zadružnike. Pekarno, ki je opremljena s stroji na električni pogon, vodi izvežban pekovski mojster. Pekarna ima tudi stroje za drobljenje (šrotanje) žita za krmo. V kratkem bodo postavili tudi. mlevske stroje, tako da se bo žito. lahko tudi doma mlelo. Električno moč dobiva vas iz električne centrale v bližnji vasi Brezovi na reki Moravi. Vsa vas in vse hiše so električno razsvetljene; večji gospodarji imajo tudi električne motorje, s katerimi sesajo vodo, režejo rezanico, žagajo in sečejo drva, mlatijo itd. Ogledali smo si županovo posestvo, ki je izmed največjih v vasi. Žal, da je bil g. župan zaradi zdravljenja v naši Bački odsoten. Občudovali smo lepe hleve s samodelujočimi napajalniki, skozi katera priteka sveža voda prav k jaslim vsake živali, ki pije, kadar in kolikor hoče svežo, zdravo vodo. Potem smo si ogledali še eno srednje in slednjič eno majhno posestvo kmeta Klementa Vyhnalka, ki ima le kakih pet oralov zemlje. Občudovali smo snažno in lepo opravljeno in urejeno stanovanje, hlev s šestimi glavami živine, gospodarsko poslopje itd. Povsod sta nas spremljala ljubezniva gospodinja in prijazen gospodar, lci nam je končno podaril v spomin tudi svojo vi- Ne podpisujte nobenih izjav, ki vam jih predlagajo klerikalci, ker vse njih izjave so sieparija! Somišljeniki, pristopajte k »Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi! Kad. Imam IzkuSnje, da se je čakalo mesece in mesece na odgovor na naše majhno vloge; vloge se dostikrat sploh »e rešujejo ali pa se kratkomalo izgube. Vsi t! razlogi gotovo zadoščajo, da opravičijo zahtevo našega slovenskega kmetskega ljudstva, da dobi vsaj za ■tako dolgo, dokler se razmere v državi popolnoma ne izenačijo, svojo lastno In čim obširnejšo samoupravo, seveda w okviru močno in velike države. Vsem tem stvarnim razlogom, ki so jih provzročile vlade, se pridružuje še tretje dejstvo, to je demagogija različnih elementov v Sloveniji, katerim •so blagor ljudstva, blagor naroda in blagor države deseta briga in ki streme samo za hujskanjem naroda, da ,bi si s tem pridobili moč in ostali na komandi. Samo na kratko hočem omeniti, kdo vrši to demagogijo in na kak način. Hnjskarije SLS. Slovensko ljudstvo se nobene stvari 'tako zelo ne boji kakor vojne. Vojna, katere so je moral slovenski kmet udeleževati štiri'leta, je vplivala nanj tako, da si je gotovo nikdar več ne bo zaželel nazaj, ampak da se je bo branil na vso moč in da jo bo v vsakem primeru poizkušal preprečiti. Kdor bi hotel našega slovenskega kmeta zopet i zapeljati v vojno, ta bi bil njegov najsi večji sovražnik, s katerim bi se naš 1 imet nikdar no mogel sporazumeti, trotovo stranke pa so poskrbele, da se : mvno med našim slovenskim kmetskim ljudstvom širijo razno pravljice in da s5« predstavljajo naši južni bratje Srbi jI kot tista", ki hočejo vedno in vedno le »ojno. Po naši deželi gre celo prislovi-< a, ki so jo vrgli med ljudstvo taki ], judje: Čc vprašaš Srba: »Kaj si po s rojem poklicu?*, ti odgovori: »Voj-li ik!» S takimi stvarmi se seveda dela m ied našim ljudstvom na to, da zaso-vi caži ljudstvo ta narod, ki hoče zgolj in samo vojno in nič drugega* Obsodba hujkačev, ' . T 7 dokaz, da to niso samo fraze, am-ipal c da je gola istina, naj navedem za dol caz nastopno dejstvo: Tajnik «Slo-ven eke ljudske stranke», g. žebot, jo izja vil na shodih v Dobovi in Kapelah to-l e: Sedaj bo vojna. Srbi gredo na pomioč ententi proti Rusom. Mi se bomo morali boriti za bogataše in bankirje u Mobilizacija v Beogradu je že podposana; med prvimi, ki so jo podpisal i, so bili seveda tudi samostojnoži. «S lovenski gospodar*, glasilo klerikalno stranke, je pisal dne 21. aprila med drugim: »Ta, gospoda (mi samostojni!) razglaša, da bo povišala davke jz oznrom na vedno naraščajoče državno pertrebe, katero je zakrivil 120.000-milijonski nakup gospodov Turkov in stroški za mobilizacijo, za katero je kot prvi glasoval samostojni minister Puceljp» S tem so torej vrgli puščico proti nam, da smo glasovali za vojno. Mimogjredc pa je ta ost naperjena proti 'onim, «d katerih hočejo ti ljudje naše ljudstvo odtegniti: proti Srbom, ki so mobilizacijo, o kateri jaz ničesar ne vem, baje že izvršili, tako da bo zopet jrojna in vojna. Dalje trosijo med našo ljudi vest, da bom« morali, ako bomo združeni s Srbi v skupni državi, plačevati ogromne davke za vzdrževanje in gradbo raznih stvari v Srbiji. Tukaj imam tozadeven dokaz. Četudi je prepovedano v zbornici čitati, mi boste gotovo vendar dovolili, da preberem samo kratek izvleček iz klerikalnega lista »Straže* z dne 1. junija t. 1, .« Straža* je pisala tako-le: «Slovenci imamo razmeroma malo javnih potreb. Pri nas imamo že vsa javna poslopja zgrajena, krasne šole, justične palače, glavarstva, pošte, drugod v Srbiji in Makedoniji še tega sploh nimajo ali pa imajo samo raztrgane lesene bajte. Milijonske postavke se za zidanje teh poslopij postavljajo v proračun in te gredo vse le za Srbijo. Za srbske šole bo moral naš kmet ravno tako prispevati kakor srbski, čeravno srbski kmetje niso nič prispevali k našim šolam. In javna poslopja, koliko bodo stala! Ogromne vsote, vsaj južni kraji naše države še nimajo ničesar tega, kar je neobhodno potrebno za upravo kolikortoliko kulturne države. Po Makedoniji, južni Srbiji in tudi pravi Srbiji bo treba začeti čisto od kraja zidati in graditi. Saj še v Beogradu nimajo nobenega poštenega poslopja za to ali ono stroko državne administrative. Koliko milijard bo tukaj treba žrtvovati! In kdo bo žrtvoval? Srbski seljak, ki ima požgano kočo in neobdelano polje? V prvi vrsti slovensk in hrvatski kmet na Hrvatskem, v Slavoniji, Bački in Banatu, kjer so ravno hrvatski seljaki najmarljivejši in najbogatejši.* Čisto jasno jc, da klerikalci s takimi stvarmi učinkujejo na one, katerim je to namenjeno. Na ta način obsovražijo pri naših ljudeh oni narod, s katerim bi morali skupaj živeti, ter ustvarjajo v njih zahtevo in željo: Proč od Beograda! Omenim naj samo še eno metodo, ki jo uporabljajo ti ljudje! Imam pismo iz občine Buče od našega somišljenika, ki mi piše tako-le: »Tukaj klerikalci strašno delujejo, da bodo Srbi prišli sem, da bodo-sami srhski učitelji in da-bodo v sodniji sami Srbi, da nas bodo ,biksali' in pretepali, da bo slaba za-nas* itd. itd. Čudno ni, čc s takimi vestmi, da bodo Srbi zasedli vse naše urade, šole itd. in da bodo mučili in pretepali naše ljudi, odvrnejo naš slovenski narod od Beograda, da ga odvrnejo od naroda, kateri bo tako strašno delal z njim. Tako pa ne delajo samo taki navadni agitatorji, ampak vsi glavni voditelji te stranke. Tako je tudi kaplan Toplak iz moje rojstne župnije pred nekaj tedni rekel pred cerkvijo zbrani večji množici: »Izgubljeni smo! Saiuo-stojneži so nas izdali Srbom. Sedaj bodo Srbi nad nami komandirali, zasedli bodo vse urade; v Ljubljani pri vladi je že en Srb poverjenik* itd. itd. Ljudje so zbegani, če slišijo takšne govorice, ker si pri tem predstavljajo svoje južne brate take, kakršne jim jih slikajo, in če jih agitatorji straše, da bodo v primeru, če ne bomo imeli tako obširne avtonomije, kakor jo zahteva «Slovenska ljudska stranka*, prišli res ti ljudje med nje in komandirali nad njimi po svoji volji. (Konec prihodnjič.) nabilo b prvemu občnemu zboru ritnico. Poleg kmetijo se peča ta gospodar tudi s ldeparstvom. Kjer kmetija sama ne zadošča, tam se pečajo gospodarji, ravno tako kakor pri nas, tudi z obrtjo. Zopet dokaz, kako tesno združena sta kmet in obrtnik večkrat kar v eni osebi. Po ogledu žrebčarne smo se podali y vaško gostilno, ki je za časa zgradbe »Narodnega doma* nameščena pro-vizomo rui velikem kmetskem podu. Domačini so nam (bilo nas je okoli 60) gostoljubno postregli z dobrim zajtrkom, pri katerem smo se v hrvatskem in češkem jeziku zahvalili ljubim gostiteljem in tovarišem, hanaškim kmetom, za njih sprejem. Nato smo so odpeljali z avtomobili zopet v Olomuc, da potujemo dalje v prijazen kanaški Kromeriž. Ob vračanju smo si še enkrat ogledali širno poljane, snažno polje brez grmičevja in brez mej (le z mejniki) in občudovali velik napredek češkega kmetovalca. Spominjali smo se svoje domovine 5n v duhu smo si predstavljali, kako lahko bi bilo tudi pri nas marsikaj drugače, lepše in koristnejšo urejeno, ako bi nam ne manjkali sloga in samozavest, ki ju ima v tako obilni meri češki kmet. Odkar je Alfonz Štastny iz Padarova pred več kot tridesetimi leti pričel bodriti in vzbujati češkega kmeta, da se, dotlej razkropljen in razdvojen, združi v eni sami, stanovskopolitični stranki z geslom: »Kmet s kmetom in za kmata*, je češki kmet gospodarsko in kulturno neznansko napredoval. Ni je moči na svetu, ki bi ga odtrgala^ od njegovih lastnih stanovskih, političnih in gospodarskih organizacij. Odločnost, zvestoba in samozavest mu dajejo moč, da napreduje gospodarsko in kulturno in da dela takorekoč čudeže. In pri nas? Tudi slovenski kmet je po vojni dvignil zeleni prapor agrar-cev, da stopi tudi on v vrste zavednega kmetskega ljudstva bratskih narodov in kliče: «Kmet s kmetom, za kmetijstvo in njega napredek!* Toda komaj jc dvignilo kmetsko ljudstvo svojo doslej ponižno k tlom sklonjeno glavo, že so njegovi sovražniki, volkovi v janjčjih kožah, začutili nevarnost tega gibanja. Dobro vedoč, da ne bodo mogli zavednega kmeta nikoli več tako izkoriščevati in tlačiti kot so nevednega, so se vrgli kakor tolpa gladnih volkov na zavedne može in voditelje kmetskega pokreta. da bi ta pokret v kali zatrli in zadušili. Združeni in z roko v roki nastopajo najhujši črni reakcionarji z naj-radikalnejšiini rdečkarji proti našemu kmetskemu gibanju in boju za našo politično in gospodarsko svobodo. Z lažmi, obrekovanji in zvijačami poizkušajo odvrniti kmetsko ljudstvo od tistih mož, ki se bore za kmetovo politično in gospodarsko osvobojenje ter njegovo samostojnost. Našli so sicer mnogo zaslepljencev in mnogo izdajalcev, ki gredo za Judežev groš z njimi, toda našega pokreta ne bodo zatrli nikdar več, ker mora tudi naš kmet priti in bo prišel do spoznanja, kje sta njegovo mesto in njegova rešitev iz robstva. Zato v boj za pravice in napredek kmetskega ljudstva vsi, ki ste dobre volje in poštenih misli! V boj za Staro pravdo! osrednje gospodarske zadruge v LJubljani, reglstrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo v nedeljo dne 10. julija 1921. toSno ob enajstih v veliki dvorani ,,Mestnega doma" v Ljubljani s tem-le dnevnim redom: L Poročilo ustanovnega odbora. 2. Volitev načelništva. 3. Volitev nadzorništva. 4. Slučajnosti. .« .« n Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepal ne glede na število nav-zočnih članov. Občnega zbora se ima pravico udeležiti vsak delničar ,Ekonoma', ki je podpisal pristopnico in tako postal član zadruge. »Kmetijski" in »kmetski". (Napisal dipl. agr. A. Jamnik.) V javnosti še danes nista dovolj razčiščena pojma, »kmetijski* in »kmet-ski». Celo velik del inteligence ne razločuje ali pa noče razločevati teh dveh besedi. Zato slišimo pogosto govoriti in celo pisati (tudi po časopisju) «Kmetska družba* namesto »Kmetijska družba* in »Samostojna. kmetska stranka* namesto »Samostojna kmetijska stranica*. Ali je v teh dveh besedah glede pojmovanja najti kako razliko? Da, in š' celo veliko razliko! To razliko naj razjasnim glede pojmovanja in vsebine besed « kmetska* in »kmetijska* z ozirom na našo stranko. Kmetska stranica je stranica samih kmetov, zemljiških posestnikov. Nemec bi jo imenoval «Baucrnpartei». Kmetijska stranka pa ni stranka samih kmetov-posestnikov, nego ta pojem je mnogo širši. Taka stranka bi se istotako lahko imenovala zemljedelska stranka. Nemec bi jo imenoval »Land-\virtschaf tsparfei^ V kmetijsko stranko spada vsakdo, ki ima opravila kmetijstvom, torej kmetijski delavec, kmetijski posel, kmetijski obrtnik, bajtar, mali kakor tudi večji kmetijski posestnik, kmetijski strokovnjak (tudi gozdar, živinozdravnik itd.). Nikakor pa v tako stranko nespadajo samo kmetje-posestuiki. To je treba razločevati, ker zlasti klerikalci in socialisti prikazujejo našo stranko kot strauko samih zemljiških posestnikov, torej kot kmetsko stranko, kar pa SKS. v resnici ni, ampak je kmetijska v polnem pomenu besede, kakor je spredaj raztolmačeno. To potrjuje njeno ime »Samostojna kmetijska stranka*, naslov našega glasila »Kmetijski list* in določila našega programa. Naša stranka je tedaj po svojem imenu in po svojem programu jasno kmetijska. Klerikalci in socialisti uganjajo veliko neotesanost in lopovstvo tem, da hočejo ljudem kmetijskega značaja, zlasti kmetijskim delavcem, poslom, hlapcem, deklam, bajtarjem, viničarjein itd. prikazovati našo stranko kot kmetsko stranko, t. j. kot stranko posestnikov zemljišč. Med tem pa imajo ravno klerikalci svojo «Kmetsko zvezo*, t. j. zvezo kmetov-posestnikov, in vendar vabijo v njo tudi kmetijske delavce, viničarje in drugo ljudi kmetijskega značaja, ki nimajo v samokmetski klerikalni organizaciji nikakršnega svojega interesnega zastopstva. Krmijo jih s praznimi frazami in z demagogijo, slepijo jih z raznimi obljubami in jih kot volilne backe priklepajo v organizacijo, ki ni zanje. Prav tako sleparstvo počenjajo socialni demokrati s svojo «Kmetsko-delavsko zvezo*. Ker je ta zveza «kmetska», torej zveza posestnikov, in ne kmetijska, tedaj kmetijski delavci, posli in viničarji ne pomenjajo v taki organizaciji ničesar drugega kot pri klerikalcih, t. j. volilne backe. Tovariši, poučujte zapeljance pov* sod in vselej ter dopovejte jim, kako jih sleparijo! Razložite jim, kam spadajo! Ko je šlo ob ustanovitvi naše stranke za njeno ime, smo dovoljno in temeljito premislili, kako jo je imenovati, da bo tudi ime odgovorjaio njenemu programu. Zavedajoči se pomena besed «kmetski» in «kmetijski», smo se-odločili za ime «Samostojna kmetijska stranka*, s čimer je ne samo v programu, temveč tudi že v imenu jasno poudarjeno, da to ni stranka samih kmetov-posestnikov, temveč stranka vsega na deželi živečega ljudstva, ki ima opraviti ne s kmetstvom, ampak z zemljedelstvom ali s kmetijstvom. Nameravani puč v Prek-mnrjn. Pred nekaj dnevi se je razširila vest, da je bil s strani prekmurskih raadžaronov v zvezi z madžarsko vojsko, oziroma takozvano »Prekmursko legijo*, zbrano v Zala-eger-szeg-u, za dan 26. junija nameravan puč (nasilen državni preobrat). — Madžarski grofi in knezi, ki posedujejo znatna vcleposestva v Prekmur-ju in bivajo sedaj na Madžarskem, samoumevno niso mirnodušno opazovali, kako se razdeljujejo nji^va na tisoče oralov obsežna posestva med revne, do sedaj trumoma v Ameriko za dnevnim kruhom odhajajoče domačine. Puč se je pripravljal nelc z mad7 žarske strani, ampak so ga tudi dor bro organizirali v Prekmurju samem, kjer jim je bilo to lahko. Saj je tu še vedno polno takih elementov, ki ne morejo pozabiti na lepe zlate čase, ko so komandirali in pasli lenobo, ker je delalo za nje izmozgano kmetsko ljudstvo. Odkar je zasedla Prekmurje jugoslovanska vojska, je bilo nameravano že več podobnih pučev. toda še nobeden se ni prav obnesel, tako da se tudi sedaj nameravani že od prvega početka, ko se je zvedelo zanj, ni smatral za resnega. Preiskava pa, ki še ni končana in je tudi tajna (semtertja vendar le pro-nikne kaj v svet), je morala že spoznati resnost, čemur dokaz so številne aretacije in konfinacije. Načrt puča je bil tak-le: Dtic 26. junija naj bi se vzdignili z orožjem in silo prekmurski domači nezadovoljni in nahujskani elementi proti vsemu, kar je jugoslovanskega, na drugi strani pa naj bi istočasno udarila legija čez mejo. Kako dobro je bil načrt pripravljen, sledi iz tega, da so bili gotovi elementi zato že mobilizirani, da bi razbili brode. ki nas vežejo s Štajersko, in da bi vse «SIave». katere bi poprej ne pobe-šili, na begu ob Muri pobili. Toda teh redkih Prekmurcev, ki niso zadovoljni z obstoječimi razmerami, je sicer samo malo. Preštejemo jih lahko na prste. Le-ti izrabljajo svoj prejšnji vpliv in terorizirajo nepoučeno in nezaupno ljudstvo. Ti faktorji so: Večina duliovništva, ki je še madžarske narodnosti in ki spada še sedaj na Madžarsko pod škofa v Szombathelyju, nato madžarski odvetniki, katerim je sedaj zaradi nezmožnosti v poklicu odklen-kalo, odstavljeni notarijuši in drugi odstavljeni bivši uradniki in dosti še nastavljenih učiteljev. Ti ljudje ne bi imeli nikakih pomislekov, da bi vse prečansko uradni-štvo v prvem drevoredu po vrsti po-besili. Baje je bila že svoje dni sestavljena nekaka konskripcijska lista, ki jc vsebovala vse prekmurske narodne delavce, v prvi vrsti odgovorno uradništvo. Kmet, obrtnik in delavec hočejo imeti mir. V srcu so zadovoljni z danimi razmerami, ker so imeli že dovolj prilike se prepričati, da se obla-stva brigajo in delajo zanj. Bog ne daj, da bi kdo to pokazal javno! Madžarom mu zagroze takoj: »Ko se vrne naša vojska, obesimo tudi tebe*. Na kratko: ljudstvo je terorizirano od v Prekmurju ostale madžaron-ske inteligence in nahujskano proti vsemu, kar je jugoslovanskega. Glavno sredstvo za hujskanje in terorizi-ranje jim nudi okolnost, da razmejitvena komisija še ni izvršila svojih del, s čimer begajo ljudstvo, češ da še pripade precejšnji del Prekmurja pod Madžarsko. LabVo že danes rečemo, da se bo tudi sedaj postopalo po kavalirsko. To vemo iz izkušnje. Prekmursko krajevno oblastvo je n. pr. izgnalo pred dalj časom nevarnega hujskača, nekega drja. V. Ta mož pa je pri-rajžal iz Ogrske skozi btajersko in Ljubljano v Prekmurje nazaj. Seveda se je lahko vsem v pest smejal in oblastvo ni imelo nobene moči proti ukrepom Ljubljane. Gotovo se je tudi vsemogočni gospod Sever, gerent v Dolnji Lendavi, o katerem žc celč tedne poročajo časopisi, da je odstavljen, pa je še vedno tu, z vsem sijajem potegnil za svoje protežirance. Znano bo merodajnim krogom mogoče bolj kot nam, kako je ta rodoljub brusil pete pri višjih instancah, da je še ostalo madžarsko uradništvo na svojih mestih na nekem pod državnim nadzorstvom stoječim vele-posestvu. Tega ta mož gotovo ni storil iz ljubezni do bližnjega. Kakor se sliši, je nekaj tistih njegovih kli« jentov zapletenih tako daleč v to zaroto, da so jih morah še tako obzirni preiskovalni organi zapreti, oziroma konfinirati. Mož bo zaropotal z zvezo županov, zagrozil s štrajkom in vodilni krogi bodo padli pred njega na kolena. Zaroto bodo opisali za neresno in nenevarno in vsa afera bor končana. G. Sever si bo pa lahko svoje privatno življenje napravil Še udobnejše — kajpak le iz golega al-truizma napram tem hujskačem. Toliko za danes merodajnim krogom v resni pomislek. Pridite sami v Prekmurje in proučite tukajšnje razmere! Do sedaj ste se informirali pri faktorjih, katerih obvestila so bila ali namenoma ali iz nevednosti netočna. Rokavice proč! Hujskače čez mejo* kamor jih vleče srce! Na odločilna mesta Prekmurja pa ljudi, ki bodo za ta mesta dosti uvidevni in energični ter tudi zanesljivi Jugoslovani! Pokrajinske vesti. (Današnjo številko) smo morali zaradi dveh zaporednih praznikov (Vidov dan in Sv. Petra in Pavla praznik) zaključiti že v ponedeljek dopoldne, kar naj upoštevajo cenjeni bralci. (,) nekdanja trdnjava neinštva na Kranjskem, je prešel v slovenske ali pravilnejše v demokratske roke. Ne odobravamo načina, po katerem se je to zgodilo in stojimo trdno na stališču, da mora pripasti lastnina «Kasinovereina» vsemu slovenskemu narodu in ne posameznim strankam. Zato odklanjamo današnjo rešitev, zato nasprotujemo temu, da bi postala lastnik ljubljanska občina, zato zahtevamo, da preide v last »Jugoslovenske Matice*'. Upamo, da še ni izrečena zadnja be-< seda in da bo naš cilj dosežen. (Kai pa to?) Opozorili smo svoje-časno naše demokrate, nai z ozirom na trenutne volilne uspehe v Ljubljani, ne delajo nobenih ekstratur glede izvoza živine. Kljub temu pa je odšlo v Beograd neko poročilo ljubljanske pokrajinske vlade, naj se izvoz živine prepove. Vprašamo pred-sedništvo deželne vlade tudi naše demokrate, kdo ie bil oče tistega predloga, ki je bil absolutno nekvalificiran? Zahtevamo v tem oziru pojasnilo in prav odločno svarimo vse prizadete, naj se ne igrajo z ognjem! Utegnili bi izzvati prav neprijetne posledice, ki bi mogle prav zelo pospešiti nek proces v demokratski stranki f ' ; * (Na upit poslanca Urka) glede žetvenih dopustov naših vojakov ie odgovoril vojni minister, da se v splošnem vojakom teh zahtevanih, dopustov nc more dovoliti, dokler niso naše meje popolnoma zavarovane in tudi stanje v državi sami urejeno. Tri- do štiritedenski žetveni dopusti pa se bodo dovoljevali posameznim kmetskim sinovom v izrednih nujnih primerih, ako bo pretila družini nevarnost, da ne bi mogb. brez pomoči sina ali brata vojska spraviti pridelkov. Tozadevne prošnje morajo biti naslovljene naravnost na ministrstvo za vojno in mtarnarnico ter istinitost istih potrjena po občinskem uradu, ki za svoje potrdilo jamči in prevzema odgovornost (Nova hujskarija.) ^Slovenec* in drugi klerikalni listi pišejo z debelimi črkami, da je Kranjska prodana centralizmu, in sicesc za sramotno ceno. In pri tem pcičiašajo številke, za koliko je bila ceaj,ena imovina dežele Kranjske. Toda poštenjaki okrog »Slovenca* so zamolčali, da so te številke iz leta 1918.. še iz dobe pred preobratom. To pa. ne moti »Slovenca*. samo da more hujskati. (Babjeverni «Slovenec».) Babje-vernost je sicer po naukih katoliške cerkve grešna, toda kaj to briga «Slovenca», če le more z njo hujskati. Strah in g;roza za našo državo. Ustava, ki jo sedaj sprejemajo, je 13. ustava v Srbiji. Kaj bo z deželo, če bo že v ustavi št. 13 igrala tako važno vlogo! Stari babi, ki piše v «Slovenca», svetujemo v pomirjenje, da stavi št. 1?» v loterijo! Morebiti jo doleti sreča 5šn najde še kak košček pameti! Potrebovala bi jo prav zelo! («Sedanjoiboii?i£, žičeva ulicsc. št. ©. . Za trgovce poseben popust. ..............:■ Vsak zaveden Jugoslovan mora biti ud „JugosIovenska Matice'1! Književnost. Za poletno sezono naročite takoj novo aam došlo knjigo: Jiraeek: ,,Filozo-floka hi! stori ja", ki je izšla kot prva hrvatska jubilejna izdaja! Po povzetju K jo [pošilja J. Herejk, središrjica leško -jug oslavenske knjižare, Zagreb, Hatzova u .lica 15. Najboljiii historični roman češkoslo-vačkega p aroda. Žepne, Ktenske, nihalne, kuhinjske uro, bndiljke, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri trvdki Lvan Pa v UalillMBj Stari trg; St. 20. v bližini Novega mesta. Pojasnila daje Janez Udovd, Regerča vas št. 13, p. Novo mesto. Ruska književnost. Zahtevajte cenovnike ruskih originalnih knjig od Ceško-jugoslavenske knji-žare J. Horejk v Zagreba! Vsakovrstne rozglednice, umet-. niske. zgodovinske, lju-bavne i. dr. ter (JUjlU' UMM nudi po jako nizki oeni Ceško-jugosla-venska naklada J Herejk v Zagrebu. Zbirajte lipovo cvetje, sušite ga v senci in na prepihu! Vsako množino kupi po najvišjih cenah MHBRBA". zadruga za izkoriščanje zdravilnih rastlin z o. z. v ZAGREBU, Paimoticeva ulica št. 20 Edina razprodaja vseh vrst specialnega Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igei, modnega Le s Cšleifholc) gS^V 280 K m" a. a., pošta Medvode. • ter priporočamo vsakovrstna semena za poletje in jesen Sever & Komp. v Ljubljani, Wo fova ulica št 12. Trgovina z železnino „,pri zlati lopati" 0 L3UBL3JSH1,1/aluazurjeD trg št. 7 casproti krii-anake cerkve (prej Hammer-nchmidt- MUhleisen). Zaloga oementa in karbida. I^P** Kupim valjčni mlin in žago, oboje dobro upeljano ter s stalno vodno močjo. Kupi m tudi vsako posamezno ter nudim posredovalcem nagrado. Ponudbe sprejema Fr. Skala, Videm ob Savi. Proda se bencin-motor 6 H. 1». Stoječ na vozu s cirkularno žago, pripraven tudi za poljska dela. Pojasnila daje A. Drame v Ljubljani, Zabjak št. 2, II. Primešaj krmi Mastin! V zmisla odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.695, lri mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 21 J. julija 1899., št. 25.265, smejo dietetično srs dstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogi sti in kramarji prosto prodajati. Mastin je ko:t prosti obrtni predmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. 8t. 28.561. Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 6 zavojev Mastina stane 50 kron in ee jih pošlje poštnine prosto na dom. Mazilo zopsr garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožno bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazi.lii velja po pošti 15 kron. Lekaimap Tpnkoci „ v Ljubljani (Slovenija) zraven roiovža. za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tvornic Stanz, Kindberg. Sem mering. Schottwien, Puchberg, Auseewiese i. dr nudi po najnižji ceni iz svojih zalog v Ljubljani. Osijeku. Novem Sadu in Zemunu KOST A NOVA K O Vič veletrgovina mavca v LJUBLJANI, Židovska ulica št. 1. goderso in negodeno, kupi v vsaki množini Mehanična vrvarna, terilnica in predilnica a »i uilj-VJl U3U|JlJG. = Ponudbe je nasloviti na tovarno na Grosupljem. = ------- Soi platna! Vsako vrsto Sanene preje dobite v poljubnih množinah pri Mehanični vrvarni, terilnici in predilnici Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje. Vprašanja je nasloviti na tovarno na Grosupljem. očiščene in rezane, sušite! Fonudbo z vzorcem vred sprejema „Herba", zadruga za izkoriščanje zelišč z o. j. v Zagrebu, Paimoticeva ulica št. 10. Zadruga kupi vsako množino jurčkov, za katere plača najvišje cene. samo bel, mandalon in koks (prepeličar) kupim ali g» zamenjam za rdečega ali za fižol drage vrste in doplačam eno krono pri kilogramu Sprejmem vsako, tudi najmanjšo množino. Fvan IPo^aČTiils, Ljubljana, Dunajska oeata ž t. 36. oddaljeno pol ure od državne ceste, S»r J© j»x»oc&aj. K posestvu spadajo tudi poslopje, nahajajoč« se v dobrem stanju, zidano, z opeko krifo, ter okroglo 300 m' stoječega mehkega in okroglo 200 m3 trdega lesa. Na posestvu se redi lahko sedem dc osem glav živine. Natančnejše pogoje in ceno pove pooblaščenec Ivan 3Tatg št. lO. |L^j======ri!--L-^nrsg: ■i apii =vac Kmetovalci, pozor! Dospele eo staroznane, naravnosive (petnajstarce) v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druga vsako-vrstna železnina. Trgovcem se dovoljuje poseben popust. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka Zalta