jr>4 Številka.
I'rat, v soKnto IS imvrmlua I Sili).
Tefcij XXIV.
..Edinost" izhaja dvakrat nit 4t*n. rasim nedelj in praznikov, zjutraj in «ve<*er oh 7. uri.
ponedeljkih in po praznikih izhaja oli H uri ijutraj.
Naročnin« nnnfta : Oh* izdanji na leto . . . ghl. 'J|-Za HHino večerno iz.laii|e . ., 12' — '/.a pni leta. četrt let« in na mearc rar.mcrnn.
Jlaročnino je plačevati naprej. Na na-ro^he brez priložen? naročnine *e upravu ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trutu /.jutranje Uevilke po 3 nvi. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake z jutranje Številke po 2 n vi. Izven Trst« po I nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA BRITVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Ut. <«70.
4 nvč.
V edtnoatl je moč
Oblast
»e razmutio p«i vrni*h v petitu, /.a vhč-krHtno nn rodilo » primarnim popuntoiu. Poalana. osmrtnice in javne zahval*. domači offlnai itil rat-una jo po pogodbi.
V«i dolini um j ne pošiljajo uredništvu. Nefrmikovani dopiai «e n»» »prejemajo. Rokopisi •i*' iih vračajo.
Narorniiio. reklamncije in oula««' -»prejemu iipriivnlAtvn. Naročnino in iurlii"p je plačevati liu'o Tr.-tt.
1 rediilAlio hi (i> U n rn ii -e nahajala v ulici Carinim Mv. 12. IprnviiiHlvo, oil-pravnUtvo in m p rej emu nje liiHeralov
v ulici Molili piiti-ol«) *lv. .'I, II. nad*ir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik.
-1-
Lastnik konsorcij lista „Edinosti'

atisnila tiskarna konsotcija lista „Kdinoat" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
I Ml naj 17. V večernji aeji odseku za pre-osnovo sj 14 »o se izrekli vsi govorniki proti sedanjemu besedilu istega. Dzieduszveki je predlagal, da se ustanovi stalen odsek obeh zbornic. Posl. Kaiser, Kramar in &uklje so zahtevali, da se ta S odpravi. Posl. grof Haugwitz je zahteval tudi spremembo opravilnika. Dipauli je predlagal boljše besedilo Sj, glasom katerega bi imelo državno sodišče odločevati o potrebi uporabe tega i?.
Dunaj 17. Cesar je sprejel danes v Budimpešti člena a v str. kvotne deputacije pl. Ja\vorskega in tira. Kathreina. »Neue l<Yeie Presse« pripisuje tej avdijeneiji veliko politično važnost, češ, da je cesar liotel imenovanima razložiti menenje krone o občnem pol. položaju.
Ulliiaj 17. (Zbornica poslancev.) Po razpravi o odpravi časniškega kolka so razpravljali o obtožbi ministerstva Thun. Porcher je vprašal, zakaj se še ni predložil začasni proračun in zakaj je predsednik sprejel neko češko prošnjo v zapisnik. Predsednik je odgovoril, da pride proračun morda z«; na dnevni red priti, seje, čeških peticij sprejemati na opravilnik ne zabranjuje. Prihodnja seja bo v torek.
Budimpešta 17. Ogerska kvotna deputacija je pisala avstrijski, naj imenuje številko izpod Ho, na podlagi katere bi se nadalje razpravljalo. Po ponovnih sejah so konstatirali v zaključni seji ob H. uri zvečer, tla se niso mogli zjediniti glede kvotne številke.
Ve< fina členov avstr. deputacijo odpotuje jutri na Dunaj, istotako grof Clary in pl. Kniaziolucki.
ttilll 17. (Komora.) Ministcr-predsednik Pel-lou.\ je predložil kraljev dekret glede političnih naredeb, da se isti spremeni v zakon ter prosil, da se predloga izroči zbornični pisarni.
Pariz 17. Minister- predsednik Waldeok-Ronsseau je prosil otlsek za pomiloščenje, naj sprejme v amnistijo tudi obsojence, ki so v zvezi z Drevfusovo pravdo, kakor Zola, Henry in Pieijuart. Neki senator je zahteval isto glede zarotnikov. Minister-predsednik je izjavil, tla sedaj za to ni pravi čas. Odložili so sklepanje.
Vojna v jušni Afriki.
London 17. »Ueuter« javlja iz Laurenco Martpieza: Dne 14, t. m. so Boerei ves dan ob-Ktreljali Ladvsmith. V sredo ho ponovili streljanje iz vseh topov. Mesto gori na več mestih.
I jO ml o II 17. »Daily Telcgraph« javlja, da znaša zguba Angležev z vlaka, ki se je vozil na rekognosciranje, 60 mož Dublinskih fizilirjev in 40 mož Durbanskih pešeev. »Dailv Mail« pravi, da je vseh ranjenih in pogrešanih vojakov 100.
Sprememba na namestništvu v Trstu?
V »Naši Slogi« čitamo nastopna, jako umestna izvajanja:
Iz dunajskih nov in je tudi v italijanske novine Primorja prešla vest, tla c. kr. namestnik v Trstu odstopi, da bo imenovan namestnikom v Gradcu in da na njegovo mesto pride bivši minister za trgovino, baron Dipauli.
Mi ne vemo sicer, koliko-je resnice na tej vesti, no, rekli bi vendar, da se gosp. grof Goess ne Čuti presrečnega v Trstu.
Dospevši iz Bukovine, je mislil, da ljudi in odno-šaje bolje pozna, nego jih pozna v resnici. Bržkone je došcl sem res z dobro voljo, da bi zadoščal svoji težki dolžnosti in da pomiri duhove, do skrajnosti razburjene po nesrečni vladovini Rinaldinijevi, grenkega spomin«. Gospod grof nvideva danes brez dvoma tudi sam, da ni dorasel pretežki nalogi, katero bo pravi namestnik Njeg. Veličanstva moral rešiti v Primorju. Gospod grof Goess je v polni meri zadovoljil manjšino prebivalstva v Primorju, kar mu italijanski listi tudi priznavajo. Oni ga brez obotavljanja in z zavidno odkritostjo uvrščajo mej italijanske namestnike Primorja. On je to zaslužil v polni meri, ker je za i t a 1 i j a n s t v o Primorja storil več, nego bi bil storil kateri si bodi člen italijanske liberalne stranko. S te strani mu Italijani morejo torej podati nnjodličneje spričevalo in največo pohvalo. No, kraj vseh teh odlikovanj in javnih priznanj, grof Goess vendar ni povsem srečen v Trstu. Prevarit se je v nadi, da izvede ono, kar njegovi neposredni predniki niso hoteli izvesti.
1'gibanje onih listov torej ni brez podlage, ko pišejo, da grof Goess želi zapustiti namestniško stolico v Trstu ter zasesti ono v Gradcu, ki je brez dvoma prijetneja in inchkeja. Drugo vprašanje pa je seveda, da-li se jo bivši namestnik štajerski in sedanji ministerski predsednik, grof Clarv, popolnoma odpovedal stolioi v Gradcu, kajti bržkone je mislil na to, da bi se še mogel vrniti v Gradec kakor namestnik.
O odstopu grofa Goess a se torej za sedaj nc moro resno govoriti. Morda se tudi bavijo s tem v visokih krogih, no, nam navadnim ljudem ni znano nič natanjčnejega o tem. Ali ročimo, da se sprememba v osebi namestnika res pripravlja, pa so moramo vprašati : na kako stališče bi so v tem slučaju morali postaviti narodna stranka in njo prvaki na Dunaju? Naše menenje v tem pogledu je kratko in jasno, in je : da nam m prav čisto nič do spremembe jedne osebe!! Tu bi trebalo popolne spremembe nesrečnega vladajočega zistema, ki nas tlači in uničuje!! Taka sprememba pa more priti le po spremembi osrednje vlade. Na Dunaju mora nastopiti ministerstvo, ki ho znalo in hotelo državne temeljne zakone izvesti do skrajne točke, osobito pa jednakopravnost vseh narodov te polovice monarhije: v šoli, v cerkvi, v uradih in v javnem življenju sploh. Dokler se bodo na Dunaju držali zastarelega in krivičnega ustavovernoga zistema nemških strank, dotlej tudi za nas v Primorju ne more priti bolje, pa naj pride Peter ali Pavel na namestniško stolico v Trstu.
In naj grof Goess tudi ros odstopi že sedaj in naj ob sedanjem z iste m u pride tudi druga oseba na njegovo mesto, morali bi vsekako storiti vse inožjio, da v. n a ni c s t n i k o m od stopijo t u d i ne k a t e r i nj e g o v i sv o t o v a 1c i! Med istimi je namreč tudi takih, ki bi tudi na strani naj pravičnejšega namestnika ne mogli in no hoteli braniti ali zastopati načela jezikovne jedna-kopravnosti v Primorju. Naj bo namestnik kdor si bodi, oni bodo vsikdar za Nemca in za Italijana poprej, nego za Hrvata ali Slovenca. Mnogo
in mnogo hi lahko povedali o njih, ali se nočemo izpostavljati nevarnosti konfiskacije. Pa čemu tudi ? Naši poslanci poznajo, kakor mi, to gospodo in njihovo delovanje, in vodo, kaj jim je storiti !
Javni shod
pol i tU'n ogn društva 'Edinost« v Hojami
dne \'J. novembra 1 H(,)9.
(Dalje.)
Občinska uprava v Trstu.
Gospod dr. Kybaf je nadaljeval:
V vseh tridesetih letih, kar razne komisije hodijo in se vozijo študirat o bodočem vodovodu, niso dosegli ničesar drugega, nego da so občino slednjič za pleli v velikansko pravdo.
Občina je bila namreč naročila italijanskemu iuženerju Dliceatiju — tukaj v Avstriji namreč nimamo inženerjev ! (Veselost.) naj napravi nekak načrt za vodovod. Ko je mož izgotovil ta naročeni načrt, je mestna uprava, ne vem iz kakega vzroka, zavrgla istega. Menila je imela zopet tista družba »Aurisina« svoje prste vmes.
Potem jo občina izdelovanje načrtov izročila iuženerju Smrekarju iz Stuttgarta na Nemškem, ter naložila občinskemu tehničnemu uradu, da stvar študira.
Ko je bil načrt gotov, elaborat tehničnega urada, se je inž. Duccattiju zdelo čudno, da je 11 i In ideja, na kateri sloni novi načrt, z a las podobna isti m i s 1 i, k a t e r o je bil on porabil poprej v svojem odbitem načrtu!!! Pomislite le! Ako se je med obrtniki ali rokodelci pripetilo kaj takega, da je kdo porabil kako iznajdbo drugega, pravijo, da je - ukradel misel. O občini seveda to ne velja! (Veselost.)
Duccati pa ni molčal, ampak — ne bodi len — jo tožil občino, ker je vzela njegovo misel iz načrta, ter jo porabila za svojo misel v novem načrtu, in občina je bila. kakor vam je znano, obsojena, da mora inž. Dueeatiju plačuti okolo .'10.000 gld. odškodnine.
To edino so torej dosegli po tolikem naporu, tla moramo plačati 80.000 gld., vode pa še danes nimamo! (Pojavi ogorčenja.)
IVtoin so prišli mostni tehniki na drugo, »vse porazujočo« misel. Začeli so kopati pri sv. Ivanu kanal, ki naj 1 >i dovajal vodo ter so srečno dosegli, da je votla odtekla po tem kanalu Bog ve kam. Torej s<i srečno pri tiral i tako daleč, da tudi sv. Ivančani, ki so imeli votlo poprej, je sedaj nimajo več, mesto pa tudi ne, Seveda tudi ti ljudje ne molčijo, a m p a k toži j o o h č i n o, ker jim je vzela vodo in občina bo morala zopet plačati odškodnino, To je zopet drugi uspeh in druga »korist« od tolikih študij.
Imeli so tudi komisijo, kateri je bila naloga pospeševati rešenje vprašanja o vodovodu. A ker se ni mogla zlagati z delegacijo, se je ta komisija razišla. Nedavno pa je imel mestni svet zopet eno pametno misel, to namreč, da treba bivšo vodovodno komisijo zopet oživiti. In to so tudi storili. Ali edini mož, U i je v mestnem svetu tehnično izobražen, ki kaj ume o takih stvareh, dr. Gairin-ger, se je branil vstopiti v to komisijo. Ko pa niso mijenjali ter ga vendar-lc izvolili v odsek, je dejal: Dobro, če že prav hočete po vsej sili, po imenu
Ihmii notri, iicer pa ne r tiču uite nikar na k a k ii sodelovanje o »I moje strani.
A vse to I>i mp l>i!o ni?, k<i hi ti gm|M>dje / s v nji m il en a rje tn tako gospodarili. Vsakdo dela z svojim imetjem, kar hoče. Pri nas |>a imamo ij '.'L*. mestnega statuta |ee*. pa tet od dne 1 'J. aprila IHoO.), kaUn pravi, da je občinski svet odgovo-ren /a t<», kur dela, in če zanemarja kako opravilo, ki mu je naloženo, ima vlada dolžnost, da kontrolira občinski sv o t.
Tn se j«' dovolilo najetje posojila 1 L' milijonov ghl. A naša vlada gleda mirno tako gospodarstvo mestne uprave. \e lirika se za to, da morajo davkoplačevalci tolike davke plačevati za stvari, ki niso potrebne ali pa eeld škodljive. Vlada l)i imela d<d/.nost, skrlicti za davkoplačevalec, a te dolžnosti, kakor vidimo, ona ne izvršuje. (Frenetično ploskanje.)
Naši poslanci so uvideli naposled, da v tem občinskem svetu, kakor je sestavljen sedaj, kjer vlada samo ona stranka, ki dela, kar hoče, ne morejo opraviti ničesar, in zato so izstopili iz mestnega sveta.
Mi jim moramo liiti hvnlcžni na tem koraku. Sicer hi se jim kedaj moglo očitati, da so to tudi oni pomagali, ko se ju na tak nezaslišan način trosil občinski denar.
Vem, da so nekateri okoličani druzega me-nenja. Ti pravijo: To je vse res, da občina rat-inetuju denar. I'a naj le trosijo; mi imamo tudi korist od tega : mi delamo na tlaku, na stavbah, mi služimo na občini mnogo denarja,
•laz vprašam: mar bi ne bilo takih del tudi potem, ako bi imeli drugače sestavljen mestni svčt, i mar bi isti ne zidal istotako in dajal dela okoliča- \ nom?! Mesto se razvija in mora delati in zidati neprenehoma. < 'e bi ne imeli tega občinskega sv6ta, ampak drugega, boljšega, biL bi še več in več zaslužka, kajti nov pametutji občinski svčt bi imel več denarja, ker ga ne hi trosil za nepotrebne stvari. (Tako je!)
Se na neko tako nepotrebno stvar inoram opozoriti.
I/, proračuna za leto |H<>*>. je razvidno, da troši občina nad 4.S,(HM) ghl. na leto za občinski gimnazij in 57.<MJO gld. za občinsko realko, torej skupaj nad 100.000 gld. za ti občinski učil išči.
Vi mi boste morda oporekali: Mar ni potrebno, da imamo šole, da se izobrazuje mladina?! Res je, tudi jaz sem tega meneuja. Ali kar se tega gimnazija tiče, vas moram opozoriti, da je vlada že večkrat ponudila občini, da bi država prevzela ta gimnazij v svoje roke ter da ga hoče vzdržati na svoje troške. Občina bi se torej lahko razbremenila. Mar mislite, da so hoteli vsprejeti to ponudbo?! Kaj še! Oni nočejo tega zavoda dati iz rok, ker se boje, da Iti potem, čim bi zavod prešel v državno oskrb, ne mogli več vzga-jati mladine v takem duhu, kakor se U i godi sedaj: da ne bo tam več toliko hvalili Viktorja Emanuela, toliko nabirali za društva »Dante Alighieri« in »Lega Nazionale«, kakor se to godi sedaj med abiturijenti tega zavoda. (Klici: Nabirajo v lirah!) Bojijo se torej, kakor rečeno, da bi se mladina ne vzgajala več v radikalnem laškem duhu, kakor sedaj: zato trosijo 100.000 ghl. na leto, katere bi lahko porabili za kako drugo koristno stvar.
Ako mi torej pravimo, da je današnje občinsko gospodarstvo škodljivo, imamo gotovo prav. Ce bi občinska uprava prišla v prave roke, bi imeli okoličani še več zaslužka, ker bi se denar ne trosil za nepotrebne stvari: ker z našim denarjem ne hi podpirali ponesrečencev na Italijanskem in ranjenec v v Afriki.	(Pride še.)
Politični pregled.
TRST 18. novembra lH'JB.
K položaju. Ali res kri zija? Ali je grof < 'larv res nvidel, da ni možno vladati parlamentarno, hkratu presti raje parlamentarna načela?! Ali je res uvidel, da taka vlada, ki postavlja parlamentarno načelo na glavo, zali te vaje, da se večina mora v vsem pokoriti manjšini - da taka vlada ne more vladati parlamentarno?! Grof Clarv pa hoče vladati parlamentarno! Ali grof Clarv res uvideva, da je najbolje, da gre?! Včeraj seje bila raznesla uelo govorica, da je grof ('larv že podal svojo demisijo. Govorica pa je navstala vsled
dejstva, da sta bila vitez Javorski in dr. Kathrein v Budimpešti pozvana pred cesarju.
Zelo verjetnu je sicer, da je monarh v prvi j vrsti govoril o pogajanjih kvot n i h d e p u- | taeij, ali «Neue Kreie I'resne* je overjena, da se je pretresalo tudi politično | m »loženje. Rečeni list. hoče kovati /a-se kapital, rekši, da je monarh ho- ! tel rečena voditelja desniee opozoriti na to, da večina nima le pravie, ampak tudi dolžnosti. Go- , tovo je tako, in ako je monarh tudi res rekel tako, je izrekel le neomajljivo resnieo. Židovskemu listn pa moramo povedati, da od večine je smeti zahtevati spolrijevanje dolžnosti šele potem, ko so se priznale t n <1 i nje pravice! Jedna prvih pravie vsake parlamentarne večine pa je, da je vlada vzeta iz nje srede!!
Ali se sedanji večini priznavajo nje pravice ? In ali se jej priznava nje glavna, le-kar omenjena pravica?! Grof Clarv mora vedeti odgovor, saj je že obstanek Clarvjevega ininisterstva dokaz, da se ne priznavajo! V drugič mora torej krona posezati vmes, da popravlja, kar nisi to neokretno mi-nisterstvo. V par tednih se cesar že v d r u-gie.ohrača do desnice. Kuj je vredno tako j ministerstvo, ki vsaki hip potrebuje podpore krone, mesto da bi ono pokrivalo krono, kakor veleva duh konstitucijonalizma ?! Tudi »Neuc Kr. Prcrae« meni maloduštm, da je sicer možno, da ta korak krone povspeši parlamentarno delovanje, da pa j e j a k o d v o m 1 j i v o, d a h i s e sit u v a c i j a o g o d n e j e zasuk a I a za g r ofa C 1 arvj a! — »Information« trdi, da je bil Jaworski pozvan v Budimpešto zato, ker se je cesar hotel (t h v e-stiti o mišljenj n in željah desnice!
Dr savni zbor. (Zbornica poslancev.) Včeraj je bil drugi slučaj v tem zasedanju prorokovanoga preponijanja našega parlamentarizma, obljubljenega dela za vzpostavljenje normalnih oduošajev, in zo-petnega zidarja vsega onega, kar so prodniki g. grofa Clarvja baje podrli : včeraj je hit drugi slučaj v teh tednih, (ta je zbornica sklenila nekaj zaželje-nega, koristnega in pametnega. Ali v obeh slučajih je bila nrav predmeta taka, da hi hoteli videti poslanca, ki bi si upal glasovati proti ! V jedne m in drugem slučaju je bila vladna predloga, ki je bila vsprejeta, ali ponavljamo, da je bila nrav predmeta taka, ki je silila poslance, da so pritrdili, iz česar sledi, da Clarvjev kabinet nima prav nobene pravice, da bi v teh glasovanjih videl kakov izraz zaupanja do njega samega. Nedavno so vspre-jeli načrte zakona za podeljevanje pomoči iz državnih sredstev onim krajem, ki trpe bedo vsled elementarnih nezgod. V glasovanju za tako predlogo je pa le čin dolžnega človekoljubja, usmiljenja do trpečega sočloveka, ne pa kakega priznanja vlade, ki je slučajno ne krmilu. Včeraj pa je zbornica votirala zakon, s katerim se odpravlja časnički in koledarski kolek. To pa jc tudi čin čio- ! vekoljubja in usmiljenja do onih širokih siromašne- j jih slojev, katerim je trdosrčui fiskus dosedaj pod raže val in dosledno tudi kratil ne le sredstva za izobrazbo, ampak tudi orožje za borbo za svoje stanovske koristi in politiške pravice.
Tudi tega glasovanja zbornice ne sme ministerstvo Clarvjevo pisati v knjigo svojih aktiv. Potrebno je, da se konstatuje to, kajti oficijozni pevci bodo gotovo videli v tem povod za veličastne himne grofu Clarvju. - - Dobro je povdaril poroče- j valeč Kozlovski, da odprava časuiškega kolka ' ustvari podlago zdravemu novinstvu. Britko morda, i a vendar le resnieo je izgovoril knez Dziedušicki, da porotna sodišča v nekaterih krajih še niso zdrela. I Kar naravnost moremo trditi tudi mi, da tržaška ! porota tudi ni še zdrela, vsaj ne za sodbo o politi- j škili deliktih, oziroma o zasebnih tožbah radi ža- j ljenja časti, ker se ti porotniki le preradi dajejo voditi od strankarskih o/.irov in se ne morejo po-vspeti do potrebne višine objektivnosti. Grof Dziedušicki je precej ostro napadal grofa Clarvja, istotako tudi nemški konservativec Eltz.
V razpravi o predlogih za obtožbo minister-stva Tliunovega sta poslanca Hottmann in Funke utemeljevala obtožbo, očitaje rečenemu minister-stvn, da je zlorabilo $ 14. Nota bene, to sta člena iste levice, ki bruha sedaj svoj strup na kontrolno komisijo za državne dolge, ker noče dovoliti, da bi se na podlagi istega — S 14. izdalo okroglih 50 milijonov goldiuarčkov. Seveda: prejšnji ininister-ski predsednik je bil grof Thun, sedanjemu pa je ime grof Clarv. Prvi ni hotel odpraviti jezikovnih
naredeb, drugi pa jih je - in še kako!! Se spremembo na vladi se seveda spreminja tudi levičarsko menenje o ničvrednosti I 4.
Pod zaključek seje je bilo še malo praske mej levičarji in predsednikom. Za razmerje mej levico in grofu m Clarvjem je značilno, da so levičarji odkrito nastopili kakor zaščitniki grofa Clarvja, zahtevajc, naj predsednik hitro postavi proračunski provizorij na dnevni red in reši tako njih var-vanca jedne velike skrbi. Seveda, grofu Clarvju teče voda v grlo.
Drugi povod praski je bil, ker je predsednik tudi neko češki sestavljeno peticijo dal uvrstiti v zapisnik Predsednik pa je zavrnil levičarje prav odločno, rekš , da smatra za čin pravičnosti, ako se tudi nemškega jezika neveščim nudi prilika, da morejo v svojem jeziku ulagati peticije. Desnica je vikamo ploskala tem besedam, levica pa je viharno ropotala proti — pravici. Seja je bila zaključena.
Domače vesti.
sv. Klizuhetc bo jutri, dne 10. t. m. Dan spomina na blagopokojno cesarico našo. Z bolestjo v srcu sino se spominjali danes na to mučenico z cesarsko krono na glavi. Ker pa je jutri nedelja, je odredilo ministerstvo, da se je šolska mladina danes udeležila sv. maše-zadušnice za dušni pokoj blagopokojne cesarice.
Slavil Ktrossiiia.vcrjli! Danes je miaolo ;"><> j let, odkar je uradna »VViener Zeitung« objavila j imenovanje mladega dvornega kapelana, dra. Josipa i Jurija S tr os s m a v e rj a škofom v Djakovaru. Pol ; stoletja na stolici škofovski, pol stoletja pastirovn-1 nja, pol stoletja od Boga blagoslovljenega delovanja | Bogu v čast in narodu v korist in slavo! Kes re-| dek dogodek. Mi si dovoljujemo malo varijacijo ( besed v »Obzoru«, ko pravimo, da je danes ves slovnnski svet zbran v duhu okolo velikega biskupa, da mu poklada trihut neomejene ljubezni. Čuvaj snm Bog tega velikega duhu. — Z živim zadovoljstvom beležimo, da sta češki in poljski klub v parlaiiKCtu na Dunaju službeno čestitala StroHsmaverju. Tudi ta prilika kaže, kako se tesneje in tesneje sklepajo vezi, ki spajajo čutstvo-vanje Slovanov.
Slovenk«' pozor ! Prejeli smo in objavljamo: Leta in leta že nabira tržaška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za božičnico. A to nabiranje postaja čim dalje težavnejše, sosebno radi mnogoštevilnih drugih potrebnih iu matije potrebnih nabiranj. Tem težavnejše jo pa letos, ko so v časopisih jeli spodkopavati ugled družbe. Da bi vendar vsakdo stokrat premislil, prodno kaj zapiše in pošlje v javnost. Da je tudi v tej družbi marsikaj, kar ni najbolje, kdo bi prigovarjal temu?! Moj Bog, kje pa ni poleg zdravega jedra tudi slabega, bodisi v javnem, bodisi v zasebnem življenju?! Tudi naša družba je človeško delo, a kar prihaja iz rok človeka, vse jc nepopolno! Kes jc, da moderni realizem hoče razkrivati vse rane, pregledati vse temne kote. Ali pa smejo vsi, vse vedeti ? Menim, da ne, ker to gotovo ne bi koristilo večini. A koliko škoduje to naši družbi, vele tisti, ki ima posla z ljudmi, posebno pa s takimi, ki so le slučajno tu pa tam ujeli kako frazo, kak migljaj. Dovolj! Ogenj jo v strehi in nezaupanje raste in se širi. Pa tudi takih je, ki preže, kje bi našli kaki izgovor, tla bi jim ne trebalo — kaj dati! Kako dobro došla jo takim ljudem vsaka senca, ki je padla na naše naprave, bodisi po pravici ali krivici! Posebno priljubljen greh pa so mej nami osebnosti, kakor da bi res bila stvar in oseba eno in isto!
V tem splošnem kaosu pokažimo vsaj me ženske, da smo nad osebnostim i! Pokažimo, da ljubimo družbo danes, kakor «mo jo ljubili prvi dan njenega obstanka. Ne trgajmo te svete vezi, ki spaja vse sloje naše malo Slovenije ! Zedininm in združimo se raje tem tesneje v močno falango! In v naši sredini čuvajmo iu negujmo prekoristtm družbo sv. Cirila in Metoda!
Posebno zdaj bodimo zložne, ko se začne običajno nabiranje za božičnico. Pomislimo, da je okoli i>00 otrok, ki so skoro vsi potrebni obuvala ali obleke. Priskočijo naj nam na pomoč vse zavedne žene v okolici in na deželi, vsaka v svojem krogu naj nabira prispevkov za božičnico! Vsaki dar, naj si bodi še tako mal, bo dobro došel! 1'ošilja
*e Idagajničariei, pc«^|>i<*i Mankočevi, vin Kun ta um T r s t.
Mnogo je tudi lueih, ki Iti radi kaj dali, |>a ne prihajajo z nobenim v dot i ko, ali pa niso dovolj poučeni o si vari. Da se temu nedostatku od-poinore, napravi ženska podružnica tri domaČe veselice v Slovanski citalnici / igi 'o in |ietjeni.
Prva domača zabava I •o v torek d n c li 1. t. in. oh f». uri pop. Na tej bodo peli pevei bratovščine sv. Cirila in Metoda, a diletantjc društva «Slava* iz hv. Marije Magdalene spodnje uprizore igro Dva gospoda, jeden sluga».
Druga d o m a č a z a 1» a v a l»o 6. decembra t. j. na sv. M kluvž pop. z nastopom sv. Miklavža in sv. Ivanskih diletantov.
Tretja domača za ha v a ho prvega ja-nuvarja se sodelovanjem diletantov « Velesile« iz »Skednja.
Natančneje programe objavimo v Kdinosti«, posebnih vahil ne homo razpošiljali. Zato je dolžnost rodoljubom, da o stvari obveščajo eden dru-zega in tako pripomorejo k povoljnemu vspehu našim podjetju in.
•Illtl'1 bo v ihirkovljuli v »Narodnem domu« lepa veseliea društva »Adrija«. Mej drugimi točkami mnogovrstnega programa bosti narodni .slovenski pesmi »Jaz pa pojdeni na Gorenjskoc in »Na Gorenjskem je fletno«, kateri je krasno har-monizoval pokojni skladatelj Pir na t. lTprizori se tudi spevoigra »Vinska poskušnja«. Kdor se hoče jutri prijetno zabavati, pridi le v Barkovlje! Začetek ob f). uri.
Uniforme mestne straže tržaške. Kakor vestnim kronistom nam je zabeležiti o tem predmetu sledeče govorice:
dedni govorč, da ni bilo e. kr. namostnišivo v Trstu ono, ki je protestovalo proti italijansko-vojnSkim uniformam mestne straže, ampak vlada sosednjega kraljevstva sama da je storila tako, potom tuk. konsulata italijanskega. Italijanski častniki da so se namreč čutili žaljene in so se pritožili proti zlorabi njih častne suknje, oziroma proti temu, da tržaški magistrat stavi njih — oficirje — tako-rekoč v eno vrsto z — občinskimi policaji.
Druga verzija glasi drugače in tolmači prepoved tako, da so se krojači — zmotili za en gumb.
Znano je namreč, <la je na vojaških oblekah določeno tudi število gumbov. Da bi bil nekak razloček med suknjo italijanskih artiljerijskih častnikov in tržaških italijanskih stražarjev, so predložili svoječasno za uniforme poslednjih — en gumb manj, nego jih imajo italijanski oficirji.
Krojače v patrijotizem iredentarski namreč — ali pa tistih, ki so mu naročili delo, je šel za korak dalje ter prišil še tisti gumb, tako, da sedaj ni prav nobenega razločka med eno in drugo obleko. Tako da so hoteli prevariti slavno oblast. A ta je znala dobro šteti, pogodila je, da so krojači utihotHpili po en gumb več na vsaki suknji in je prepovedala — vse gumbe!
Italijanskim častnikom pa moramo dati prav. Saj je opravičeno, da senilno tržaških občinskih stražarjev smejo oni odlikovati vsaj z jednim gumbom več! Mar so se mestni stražarji tržaški keclaj luli pri Aha Garimi v Afriki?!! Kdor zna tako — teči, zasluži že en gumb več.
Za nas jo vsckako zanimivo konstatirati, tla avstrijski patrijotizem v Trstu visi na niti, s katero je prišit — sedmi gumb !
Iz sv. Ivana nam pišejo: Tukajšnji rodoljubi se pridno pripravljajo, da tudi letos, kakor vsako leto, prirede »Miklavžev večer* in sicer v nedeljo dne H. decembra pop. Vse kaže. da bo letošnji Miklavžev nastop jako imeniten. Pa o tem pozneje enkrat. Za danes opozarjamo samo slovenske matere, naj gotovo pripeljejo svoje otroke ter jim napravijo nedolžno veselje.
Saj nam dogodki detinskih let ostajajo neizbrisni v spominu in „as spremljajo liki' svitle zvezde na temnem potu življenja našega.
Kesiiiea sili na dan! Pred včeraj njem Keje pred okrožnim sodiščem v Celji vršila razprava proti Slovencu, solioitatorju g. Bovlii, katerega je dr-žuvno pravdništvo tožilo radi tega, ker se je o znanih kauihalskih dogodkih v Celju branil z revolverjem. Tožen je bil, da je o tem ranil nekega te žakaGrahiča. Branitelj Bovhe, g. dr. Dečko, pa je dokazal se svojimi prepričevalnimi in povsem logičnimi izvajanji, da je Bovlui rabil revolver, ker je
bil v skrajni nevarnosti za svoje življenje. V kakih zadregah za argumente in dokaze so bili celo sodni izvedenci, zdravniki Nemci .-eveda, ki so hoteli Bo v ho potlačiti priča dej stvo, da je jeden njih rekel na pr.. da je bil telovnik »ranjenega« GrahiČa iz »krhke in elastične snovi«. Elastično in krhko h k rat u ! Dotični German naj kar hitro vzame patent na to svojo iznajdbo! Morda i z najde tudi snov, ki bo mokra in suha likratu!
Solieitator Bovha je bil popolnoma rešen o h t o £ h e. Seda j pa se le spomnimo, kaj vse so nemški listi pisali o njem, kako so ga slikali kakor tip slovenskega divjaka! Kako so prav ta dogodek
z Ilovho peklensko izkoriščali, opisuje eeljskc dogodke! Koliko smradu se prav radi tega dogodka navalili ne le na Bovho, ampak na ves slovenski narod ! Kako so našemu narodu kratili dobro ime pred svetom, a sedaj je sodna razprava dokazala, če je kdo trpel krivico, da je l>il to le siromak Bovha, in če je bil kdo barbnr, so bili nomškutarski napadalci. Po predvčerajšnji razpravi ui rešena le čast proganjanoga Bovhe, ampak tudi dobro ime progaiTjanega naroda slovenskega. Mesnica vendar le sili na dan. Da pa so celjski neinčtirji k prejšnjim divjaštvom pridodali še jedno -- po razpravi, po 1>. uri zvečer, so šli ti junaki pred hišo Bovhe ua samoti, kjer so z svojim huronskim kričanjem spravili v največ i strah nedolžno ženo in četorico nedolžnih ot.ročičev - temu se ne čudimo, ker to jim je menda že — v naravi.
Tiskovna svoboda v Avstriji. Zadnja številka celjsko »Domovine« je bila zopet zaplenjena — štirinajstič že. Ne bomo se čudili, ako preide v pregovor ta tiskovna svoboda v Avstriji.
«Učiteljsko društvo» v Tolmin u bo imelo dne 22. t. m. oh H. in pol uri zjutraj svoj občni zbor z nastopnim dnevnim redom: I. Nagovor in pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. ;}. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev pregledovaleev računov. f>. And. Vrtovec poroča o svojem delovanj. (i. Volitev društvenega odbora. 7. Predlogi in nasveti. Odbor je določil zborovanje na ta dan, da udeležniko n prihrani stroške, ker je ta dan tudi volitev 2 učit. zastopnikov v okr. šolski svet. Ako pojdejo oddaljeni tovariši nekoliko prej od doma, da se bode moglo zborovanje točno začeti, bo vse, z volitvami vred, dovršeno do pohidne. Z ozirom na to, da so zimski popoludnevi kratki, bo vsakemu na svobodno voljo, kedaj se bo hotel pokosilu vračati domov. Na obilno udeležbo uljudno v"l,j	odbor.
Hladno prenočišče si je izbral predprollo noč knjigovez Josip S. iz Trsta. Spal je v vrtu na trgu Lipsia, od koder so ga redarji spravili v ulico Tigor. Menda so se vendar bali za njegovo
Najdeno. Sinoči je našel neki redar v ulici Nuova srebrno zapestnico. Ista je shranjena na policijskem ravnateljstvu.
Nesreča na (»urniku. 13-letni mornarski vajenec Kortunat Kazija je padel včeraj popoludnc v skladišče nekoga paruika ter se težko poškodoval. Rešilna postaja ga je dala spraviti v hol-nišnico.
I>ražbe premičnin. V ponedeljek, dne 20. novembra ob 10. uri predpoludno so bodo vslod naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v nI. S. Giacotno št. 1, hišna oprava in ure; v Barkovljah št. 211, vozovi, konji in les: Šalita di Gretta štev. li, bela moka; v ulici Alighieri 4, hišna oprava; v ulici Poste veeehie št. 20, električne baterije in zvončki; v ulici M a io lica št. 11, hišna oprava.
Iz-pred naših sodišč. Včeraj so bili obsojeni 20-letni Anton i', iz Kobarida zaradi javnega na-silstva v I") mesecev težke ječe ; vlH-letni ngeut Karol P. zaradi goljufije (S 107. kas. zak.) na X mesecev težko ječe; 42-letni Anton C. iz Paimanove zaradi težke telesne poškodbe v o mesece težke joče.
O zadnji seji mestnega sveta prinesemo poročilo v ponedeljek, ker nam jo danes nedostajalo prosto/a.
Opozarjamo vse eenj. trgovce, gospodinjo, kuharice itd. na današnji oglas »Prve kranjske tovarno testenin Zniderdič «.Vr Valenčič v Ilirski Bistrici«. Ta tovarna je v tej stroki res prva med Slovenci. Poslužujte se vsi pri domači tvrdki, in ne kupujte od nasprotnih mun tovarn. Proč torej s »Pasta di Nnpoli« itd. in vsakdo naj zahteva le testenine domače tvrdke ! !
I pa i no, da ^g. trgovci v laeutn in na de>eli bodo kmalu preskrbljeni <* twn blagom, ako jr:i nimajo.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti, i
Bil na j I s. < enar je <losj»«'| danes semkaj in se je podal v Schonbrunii.
Ihlilaj I H, Kakor javljajo listi se je zadnji predlog avstrijske kvotne deputacije glasil :>4'.V_\ ogerske :»4-2."», diferenca znaša torej 0-27°/,,.
Dunaj 1*. Predsednik v ministerskem svetil, grof Clarv, in voditelj ministerstva, pl. Kniazio-lučki. so došli predpoludno iz Budimpešte semkaj. »NVioner Zeitung« objavlja zakon /.a podeljevanje državne pomoči bedo trpečim krajem.
Vojna v južni Afriki.
London I H. Renterjevn pisarna javl ja iz Laurenzo Manpiez dne lf>. t. in.: V boju mej Bo< srci iz Oranža in Angleži miiiolega torka so poslednji najprej celo uro streljali iz topov. Potem so Boerei ustrelili iz velikega topu notri v angležko baterijo. Angleži so se umikali. Notri mej njimi se je razletelo nekaj granat. Zgube Angležev niso znane. Od Boercev sta bila dva mrtva,<> ranjenih. Od konj je bilo 12 ubitih, (i ranjenih. O polnil oči so vsi transvalski Boerei okolo L a d v s m i t li a jeli stre l j a t i. Več poslopij jo začelo goreti. N a s l e d n j e g a dne so A n g I e ž i zapustili bombardirano mesto in so zasoli grič v zahrbtju, da so u bežal i granatam.
Londoil is, »Times« javlja iz Laurenzo: Manpiez: 4000 Boercev so se združili s poveljstvi v Ksteourtu, da se postavijo proti angležki koloni, ki prihaja v pomoč. Neki most čez reko Tugehi so porušili. Portugalci napravljajo na meji utrdbe.
Laurenzo Marquez 17. »Joliaiinetlnirger Standard and Diggers Ne\va« javlja dne h*>. t. m.: 4000 Boercev je v torek zapustilo griče okolo Ladvsmitha, da se pridružijo vojski pri Ksteourtu. Namen temu gibanju je, da zaustavijo generala Bullerja, kateri hoče baje prodreti skozi Natal v podporo angleški vojski v Ladvsmitu.
Poslano!
Štejem si v dolžnost javno se zahvaliti slavni zavarovalni banki „SLAVIJI", kakor tudi njenemu zastopniku, gosp. Henriku Giberti, Via Canale št. 7. I. nadstr. za točno ugotovitev in poplačilo Škode, nastale vsled požara v moji prodajalnici.
Nazarij Orižon /. r.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljeima Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana).
Absolutno konkurenčne cene. I^T* Moje pohištvo donese srečo !
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessandro Levi Minzi v Trslo.
Piazzu Itosa i-i o žtev. i.
(fiolsko poslopje).
Bogat i/bor v tiipctnrijah, /milili In slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na h rod ali železnieo, brez da bi se %a to kuj zaračunalo.
Proda se
2.801 seženj onim* zemlje. Povprašati na upravuistvu našega lista.
Razglas.
v Si. posestvu, ki so hi Iu lasi Antona Turka vulgo Sknre na Opčinah in
obstoji* iz poslopij in dvori Ar mi < >prinah, i/ zemljišč na Opčinah, v Kojami, nsi Kmi-tovelju in v Humih, st' skupno, ali pa v |x>-<nmeznih kosili prodajo ;ili pn t ml i dajo v /si k u p.
Poslopju, dvorišča in mkutersi /ei::ljiiV*u imajo jako ugodno lego.
Natanrneja pojasnilu daje <|r. >|;ltcj PlTtlMT. <Mlv«ktlllk V Trstll, Via < 1assa di Hisparmio Štv. T II. nadstr.
št. 7<>M.
Objava.
Občina Šentvid nad Vipavo ne bode pobirala dan sejma, dne 20. novembra 1899, 1900 in I90l nikake sejmarine, razun za stavljenje šotorov.
Županstvo Šentvid
dno 15. novembra 1H!)<{.
D. Zadnik - Trst
am- Via Nuova it. 28
Trgovina z najboljšim laiiifaktiimim blauom,
Uclohiva 80 najboljša Kotonina hela in ru-java za razno mož ko in žensko perilo. Mo-
derei najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem riniinju. Pletl(šjali) v raznih modernih ha rvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki hi ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
IT zorni na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto.
'An mnogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik
Trst. Via Nuova štev. 28.
PRSNI PRAH (prah za izvožćeke)
U«*
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavostf. lasližanju na hodu in drugim katarićnim afekcijam
>katljica / navodilom po 30 nvč. Dvhivn se jedino v
lekarni PRAXMARER, ,.Pri dveh zamorcih 4
občinska palača. Tr*.|.
Zunanje naročite izvršiijnjejo se ohratno pošto.
Najboljše berilo in rtanlo je vsestransko jako pohvaljena
„Viola io omilca ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjig« za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsejra potrebnega, da more -eln* in druge blatiti iu prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po poŠti 10 kr. ver, ali proti po--tneimi povzetju pri Jožefu Valenčlčn na Dunaja, in. Hanptstr&sse N 84, n. St., Th. 38. 3. Stiege Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi nm kupee poslal knjigo ne razrezano iu čisto v treh dneh nazaj.
Engel-ova juha
i/, tovarne /n konzerve, otupljen arah in zimski Ječmen (Aestovrstnik) v Lcoherdorhi je najboljša in najcenejša hrana. Keililnn snov glasom uradne analize HliXL "/„ ter je vsled dobrega ukusa in priproste hitre priprave ae-prekosljiva. Prospekti in poskuSnje na željo brezplačno. Važno za javne zavode iu koristnima društva Ugodni pogoji za razprodajalee. Naročnine: Bureau Wien II I Taborstrasse 25.
TRST. - Via delle Pošte štv. 10.
Istrska in dalmatinska vina i/ najslovcčih kleti. Cene brez konkurence, blago pristno in najboljše kakovosti. Istrsko liovo lino boljše l>iil-mat lusko lino 80. Opollo liovo fino v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na dom na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko užitninskega davka. Naročbc v zalogi ali s poštno dopisnifo.
NOVA DROGERIJA
DRAGOTIN-A JENULL
v THHTU, Via G^ipa vogal Via Car rado rl (i.
je preskrbljena z vsem v to stroko »padajočim blagom. Priporočam zlasti vse predmete zn čiščenje, barvanje in zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih za govejo živino, konje, prešiče itd., razkužilo proti huhnnični kugi, raz-Kužljiva mila in razkužljivi prah za oldažiti zrak v vodnikih, straniščih, jamah itd. Vse po nizkih cenah Oziraje se na svoje 2fi-letno službovanje v drogerijali v ulici < Shega in Benvenuto ter obljubuje točno in pošteno postrežbo se priporoča slav. občinstvu v mestu in iui deželi.
Spoštovanjem
Drago t in Jenull. •
dvorni založnik
Nj. svetosti
papeža Leona XIII.
lekarnar pri angelju
v Ljubljani, Dunajska cesta
Železnato vino
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri ho v
železnatem vinu,
lekarnarje Floooll-ia v IJ ubijani
zmiraj potrdili navedeno množino Železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njeira učinek.
To vino je kaj dobro za slabo krvne, nervozne in vsled ho le/, ni oslabele osebe, za blede, sloke suhe in boleluilie otroke. Cena polliterski steklenici 1 ghl. Naročila pošiljajo se z obrni no pošto: poštnino plačajo p. n. naročniki.	III.
Vaše h I a g o r o d j e !
Pošljite mi s poštnim povzetjem osem pollitendrih steklenic železnatega vina, ker se oh novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehom.
Jožef t'e ril k o, župnik. Vnlired na štajarskem, 17. januvarja
V nedeljo dne 15. oktobra sem odprl
gostilno
mr Adria ^m
v ulici Nuova št. II.
Toči se črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočam se slavnemu občinstvu za dober obisk. Zajedno priporočam svojo
zalogo vina
v ulici Carintia št. 11, kjer se dobiva vinu na drobno in debelo po najnižji ceni.
Filip Ivanišević.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
Iz It i Hi t n jo v o lekarno v Pratfl
pripoznano izvrstno, bolečin? blažeče mazilo
dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame r—■ previdnostno samo steklenice s to varstveno I T^p^, znamko kakor originalni izdelki.	' '
Riclterjeva lekarna pri zlatem levo v Pragi
Eliznbutno ulico S.
M. A IT E.
Tr»t. Via Nuova. vo?ai Via S. Lazzaro st. 8. Trst.
t'ast "»i je javiti si, občinstvu in cenjenim odjemalcem, da sem prejel bogat izltor raznovst-nega blaga /.a jesen in zimo in sicer: sukno /.a gospe in gospode, flanele, perkal za obleko in bluze v najnovejšem risanju kakor tudi barvan in bel. ter piket za perilo; maje vseh vrst od volne ali bombaža, odeje (kovtre) s podvlekoali od volne, preproge. pregrinjala itd. itd. Imam v zalogi tudi veliki izbor drobnarij za krojače, šivilje in niodistke.Hpreje-niam naročila zn izgotovljanje oblek za go9pe, katere izvršim |i<> meri /. največjo tančnostjo in natanjčnostjo po cenah brez konkurence.
Velik Izbor blaira za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najniftjlh cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore eenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najiiljudneje
M. AITK.
(
F-1
* Tržaška posojilnica in hranilnici
jeiistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica 8. Francesco it. 2, I. n.
iKlovanska Čitalnica).
Hranilne aloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentu i davek od hranilnih ulog plačuje zavod nam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po .r) '<,°/0, na menjico po H */0, na zastave po r> 1,a*>/o-
t rudne are so: od !»—12 dopolnilne in od 4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopolnilne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek oil 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od ft—4 popoludne.
Poitno hranilnični račun 816.004. ^ >t---- - ff
i
Prva kranjska tovarna
testenin
Žnideršič & Valenčič
v Ilir. Bistrici
priporoea svoje priznano izborne testenine, kot makarone, fideline in razlifine vloge za na juho v različnih kakovostih.
Prvi sijajni uspeli najinih izdelkov jo ta, <la so ni v našem okraju v treh lotih toliko tostenin zavžilo, kot najinih v toku onega meseea, kar jih izdelujeva.
Spoštovane gospodinje, sezi te p<> teh
pristno domaČih testeninah, katere pri nas sedaj še oni se slastjo zavživajo, ki dosedaj niso hoteli vedeti o njih, kajti najine testenine so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsako druge in gotova sva, da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih le pokusi.
Dobi) se v vseli prorlajalnioah jostvin nit povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po l/-.' kg. z najino firmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna št. 2. I. nadstropje (zn javnim vrtom) solo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, pelje, vse tamburaike instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (eontrabaa) Natančne ju pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotjn. — /a vspesni in točni poduk jamčim. Priporočuje se za obilno udeležbo beležim	udani
llrabroslav Voeprlf*
........i ►
VYVW i 1
1 ^ ^ ^r T