Št. 60 V Gorici, v torek dne 31. maja 1910. TafiaJ *L Izhaja trikrat na teden, m sicer t torek, četrtek in so$w ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici-na dom pošiljana: ^' vse loto . • 1;Slovenski Narod« spregovoril o tem ve-levažnem vprašanju, veže nas dolžnost, da tudi mi vestno in vsestransko pojasnimo to vprašanje. Dopisnik »Slovenskega Naroda« ni, kakor sam priznav«, stalno nastanjen v Egiptu, zato tudi ni dobro poučen o stvari, da bi mogel temeljito pokazati, kje je izvor tega velikega zla in kako bi se dalo to veliko zlo iztrebiti. Hočemo torej izpopolniti te pomanjkljivosti v poročilu dr. Murna, priobče-nem v »Slovenskem Narodu«, a dolžnost vseh slovenskih rodoljubov, brez razlike bodi, da razmišljajo o tem in se dogovo- re, kako bi se dalo v bodoče preprečiti ; žensko izseljevanje v Egipt. " To zahteva narodna čast vseh Slo- • vencev. 'lakoj in z vso resnostjo opozarjamo j drage brate Slovence, da je prvi pogoj za i dosego dobrega uspeha v akciji proti žen- I skc.MVi izseljevanju ta, da se izloči vsako str.".'karstvo ju vsaka politična strast, zakaj brez pomena je pri tem politično prepričanje tega ali onega, niti ne velja pri tem ugovor, da pripadajo kraji, iz katerih zlasti teče ta emigracija, pod vpliv te ali one politične skupine. Koren zlega je izven politike in to naj uvažujejo oni, ki se zanimajo za to življensko vprašanje. Prvi Slovenec, ki se je tu nastanil je bil neki urar, Fcfnus. iz ljubljanske okolice. Prišel je v Aleksandrijo pred kakimi 45. do 50. leti. Kot pošten in delaven murski vajenec je našel delo. — Ker se ni brigal za nič drugega, kakor za svoj posel in svoj gospodarski napredek, si je kmalu ustvaril lepo eksistenco. Ko se je po nekaj letih dokopal do neodvisnega položaja, se je vrnil v domovino in se tam oženil. Vmivši se v Egipt, jela je njegova žena dopisovati domov svojcem in rodbini, kako udobno se živi v Egiptu, kako mnogo se zasluži itd. V oni dobi, za časa glasovitega kedi-va Izumila, znanega prijatelja Evropcev, je bil Egipt res prava obljubljena dežela: zgradile so se prve železnice in luke, vojna mornarica, ladjedelnice, kopali so se brezštevilni prekopi za napeljavanje nilske vode po dotlej še ne obdelanem ozemlju, organizirala se je na evropski način vojska in artilerija, rušila so se staroveč-na mesta Kair, Aleksandrija, Mausara itd., da napravijo prostor novodobnim zgradbam, širokim ulicam in bulvarom, prekopava! se je Sueški kanal, ta veličastni izum človeškega duha, jela se je saditi bombaževimi, ki je postala neizcrpljiv izvor velikanskega bogastva te dežele. Vse te velike in epohaine gradnje so privabile v Egipt na tisoče in tisoče Evropcev. Vsa ta evropska invazija ni štela niti enega edinega Slovenca razen starega Eernusa, ki smo ga že gori omenili. Pred 10, ali 15. leti je bila morda samo desetorica Slovencev, ki so se naselili v Egiptu. V obče se Evropec, kadar se seli, seli sam, ženo iu otroke pa pušča doma. Tega običaja so se zlasti trdovratno držali v prejšnji!! časih. Danes se v tem oziru vsled razvite civilizacije nekoliko popušča in mož se seli, ne sicer vselej, a vendar semtertja z ženo in z vso rodbino. — Nasprotno pa se iz goriške in tržaške okolice izseljujejo samo ženske, dočim moški ostajajo doma; na vsem evropskem kopnem so to edini kraji, ki dajejo takšen kontingent prek« morski emigraciji. Vsled opetovanega in zanosnega opisovanja udobnega in ugodnega življenja v Egiptu, je Fernusova žena dosegla, da so semkaj došle dve — tri njene najboljše prijateljice. Bile so mlade in lepe, v njih dobra slovenska kri, brez sledu kake zlobe. Prišle so v Egipt z namenom, da si prislužijo nekaj vinarjev in da se povrnejo v domovino poštene, kakor so prišle. — Vstopile so v službo kot sobarice pri veliki gospodi iu dobivale so neverjetno visoke mesečne plače, poleg tega pa še o-bilne vsakovrstne darove. A te sobarice so pisale svojim prijateljicam, kakor Fernusova žena, in tako je prišlo v Egipt nadaljnih 10—15 Slovenk itd., tako da je že pred. 35. leti štela slov. naseloma okrog 2000 žensk, a niti enega moškega, razen starega Fernusa in njegovih sinov. Vsled okolnosti, da so se Evropci naseljevali večinoma brez svojih žen, a največ izmed njih je bilo sploh neoženjenih, je bilo veliko pomanjkanje na evropskih ženskah, zato se je mnogo Slovenk omo-žilo z Grki, Italijani, Bolgari, Francozi' in Sirijci. Kapitan Hatterns ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Potem so se trije potovala zavili v svoje volnene odeje, in zaspali, četrti pa je čuval; seveda so se pri tem vrstili. Slednji je moral paziti, da se ni vhod v stanovanje zamašil, sicer bi bili v nevarnosti, da jih sneg žive zakoplje. Duk je delil skupno stanovanje; drugi psi pa so se zunaj zarili v sneg, ki jih je v kratkem zametel črez in črez, da so bili prav dobro odeti. Vsled utrujenosti se je seveda sladko spalo. Doktor je nastopil svojo stražo ob treh zjutraj; v temni noči pa je divjal orkan. V kakem položaju so pač bili ti ljudje, osamljeni, izgubljeni v snegu in zaprti v grobu, čigar strani so se debelile ob vsakem izbruhu viharja. Gb šestih zjutraj prično svoje potovanje nadaljevati. Vedno še ista valovita ravan, iste ledene gore, tako da je bilo vsled enoličnosti težko delati znamenja, ki bi jim služila, ko se bodo vračali. Mraz se je še povečal in pospešil korakanje potovalcev, ker se je snežna plast bolj strcliki. Večkrat so prišli do kakega kupa, ki je bil podoben spomenika •-»ii eskimskim kajžam. Oa bi se prepričali, da doktor enega razdreti, a ni našel'drugega nego enostavno ledeno grudo. Kaj menite, Cknvboimv, nismo H mi prvi, ki stopamo po tun delu,,zemeljske oble?« je dejal Hatteras. »Nujbrže,^ odvrne doktor, »toda kdo ve?« »Da bi le praznega časa ne izgubljali s tem iska-j njem,« nadaljuje kapitan, »meni se mudi iti nazaj na ladjo, I in če smo nazadnje tudi brez zaželjenega goriva!« »V tem oziru sem jaz popolnoma miren,« odgovoril doktor. I »Doktor, jaz nisem prav storil, da sem zapustil ladjo; to je bilo napačno! kapitanovo mesto je na ladji in ne drugje.« »Saj je Johnson tam.« »Seveda! pa vendar___hitimo, hitimo!« Sani so se urno pomikale naprej, Simpson pa je neprenehoma priganjal pse; vsled nekega čudnega svetlikali ja v temi se je zdelo, kakor da bi psi tekli po ognjenih tleh in izpod krivin so se utrinjalc iskre. Zato stopi doktor naprej, da vidi, kak pojav je to, a ko preskoči neki kupček, kar naglo izgine. Bell, ki je bil blizu, hitro pribiti na pomoč. ».loj. gospod CIawbonny, kje ste?« ga zakiiče Bell vznemirjen; tudi Hatteras in Simpson prihitita. »Doktor!« kliče kapitan. »Tukaj doli, na dnu neke jame,« se začuje njegov pomirljiv glas; »dajte mi konec vrvi, da splezam na površje.« Pomolili so vrv doktorju, ki se je nahajal v deset črevljev globoki jami, in so ga potegnili iz nje ne brez truda. »Ali ste se kaj ranili?« ga vpraša Hatteras. »Kaj še! nikake nevarnosti ni bilo,« odgovori doktor, otresaje sneg iz svojega obilnega telesa. »Kako pa se vam je to pripetilo?« »Oh, lomljenje žarkov je krivo temu,« odvrne smehljaje doktor, »vedno to lomljenje! Menil sem, da presko- čim en črevelj široko razpoklino, pa sem padel v jamo, ki je deset črevljev globoka. Oh, te nesrečne optične prevare! To so edine prevare, ki se jih ne morem otresti. Tfl naj varn bo v opomin, da se ne prestopite, Če ne presodite, kaka so tla; kajti na svoje čute se človek ne sme zanesti, tu ušesa drugače slišijo in oči napačno vidijo. To so res ljubeznjivi kraji!« »Ali lahko nadaljujemo svojo pot?« vpraša kapitan. »Le naprej, le naprej, Hatteras, ta malenkost mi je več koristila nego škodovala.« Zopet so jo mahali proti jugovzhodu in se zvečer niso prej vstavili, da so prehodili petindvajset milj. Četudi so bili vsi pošteno utrujeni, je doktor kljub temu še splezal na bližnjo ledeno goro, medtem ko je Bell gradil sneženo hišo. Na jasnem nebu <^e je krasno bliščala še skoro polna luna, zvezde pa so s& čudovito lesketale. Iz vrh griča se je pogledu odprla neizmerna planjava, ki je bila posejana z najrazličnejšimi griči. Ko je gledal razstresene griče, ki so se odsvitali v luninem blesku in ki so bili podobni pokoncu stoječim stebrom ali nagrobnim spomenikom, se mu je zdelo, kakor da leži pred njim širno pokopališče brez dreves, žalostno, tiho neskončno, v katerem počiva najmanj dvajset rodov vsega sveta, da spe večno spanje. Kljub mrazu in utrujenosti je doktor nepremično zrl •v ta čudesa, tako da so ga njegovi tovariši komaj spravili proč; treba je bilo počitka; snežna koča je bila že pripravljena in štirje potovalci so se zarinili v njo kot krti ter nemudoma j (Dalje pride.) One, ki so bile že preje omožene.ali ki se niso omožile v Egiptu, so se vračale v domovino, na. njihovo mesto so prihaja-' le druge in njihovo število je raslo od dne do dne. tako je bilo še nekaj let potem, ko so kediva Izmaila strmoglavili s prestola. (Pride še.) Kobilice na irasu. (S Sežanščine.) Rade volje poročam glede na članke o kobilicah na Krasu v »Soči« in na vprašanja, to-ie: Za sedaj se ne more konšta-, tirati množine kobilic, ker so še majhne. Zdi se nam, da jih je mrzlo vreme začet-kpm maja uekaj uničilo, pa vendar ne smemo držati križem rok, kakor da bi ne bilo potreba letos pokončavati kobilice po Krasu. Akcija za pokončavanje mora pričeti takoj, da izvrši svoj namen. Županska zveza je sklenila v svoji seji, da naj se kobilice na Krasu z marljivostjo pokončujejo z nabiranjem in purani. Agilni predsednik g. tomajski župan Jos. Vran je pisal že pred enim mesecem deželnemu odboru, da so se pokazale po Krasu kobilice in da naj se napravi peči za sušenje kobilic, da se ta golazen izkoristi za krmo, aH da danes ni dobil niti odgovora! Pisal je tudi kemičnemu poskuševa-lišču v Gorici, ki je takoj odgovorilo, naj se obrne Zveza na c. kr. namestništvo v Trstuv Naznanil je to zadevo potem takoj c. kr. namestništvu, pa tudi še ni odgovora. — Želja prebivalcev Krasa je ta, da se porabi dovoljena podpora v deželnem zboru ter dobi potrebna državna pomoč za pokončevanje kobilic po Krasu. Meseca januvarija so dobila županstva po Krasu od deželnega odbora okrožnico, kjer je govora o proračunjenih 60.000 K za pokončavanje kobilic. Naj se akcija tudi izvede, ne da bi jo imeli samo na papirju? Ne vemo, zakaj se ta tako važna reč zavlačuje! V soboto smo priobčili dopis s Ko-menščinc, danes priohčujemo dopis s Sežanščine. Iz obeh dopisov zveni soglasno želja Krasevcev, da naj se začne takoj akcija za pokončevanje kobilic po Krasu. Poklicani činitelji, pred vsem deželni odbor, so dolžni poslušati glas kraških kmetovalcev ter nemudoma začeti pokončavanje kobilic. Prav letos je potreba nujna, kajti če se letos ne bo pokončavalo kobilic, jih bo drugo leto vse polno, požrd celo letino, zarod pa še ostane za nastopna leta. Letos je potreba prav dobro zasnovanega pokončavanja, potem se morda polagoma sploh zatre ta škodljivi mrčes, ki opustoša Kras. le morejo, lažejo in obrekujejo, da smrdi za njimi; nad vsakega se spravijo, ki jim ni »ta pravi«. Pred nedolgim časom se je ustanovi- : lo na Banjšicah bralno in pevsko društvo, I ki nima nikakega političnega ozadja. To ni bito .klerikalcem" všeč, češ, da bi mo- . ralo biti »ta pravo«, ali pa niči In ker ni J hotelo postati »ta pravo«, ampak ostalo ( zve.ito svojemu edinemu namenu širiti med j ljudstvom izobrazbo in ljubezen do petja, so ga proglasili za njim nasprotno. Ko se | je pa končno izvedelo, da ni naročeno . društvo »samo na klerikalne časopise, j ampak tudi na »liberalne« in še celo na »ono »Sočo«, ki uči kako se krade in ubija« (njih besede!), tedaj so ga prekrstil! v »brezversko!« Tako govore! In mi jih vprašamo: Ali ni res med vami, ki se tako stražo in zagrizeno oklepate svoje stranke, češ, da je od Boga postavljena, in ki sakramentirate ob nedeljah takoj po službi božji v gostilnah, ali ni res nobenega med vami, ki bi ga bilo sram, vedama lagati in obrekovati?! Družk sv. Girila in Metoda. Veselica pri Maražu ob Soči, katero je priredila podružnica sv. C. in M. v Pev-mi v nedeljo, je vspela prav povoljno. Obširno dvorišče je bilo polno občinstva, dosti iz mesta, šaloigra »Cigani« je bila dobro igrana, vojaška godba je svirala, občinstvo se je izborno zabavalo. Čestitamo podružnici na lepi prireditvi, nade-jaje se, da je tudi gmotni uspeh zadovoljiv. V gostilni Krek na Tržaški ulici je zbrano omizje članov kolesarskega društva »Danica« in »Miren« nabralo na predlog gosp. Alojzija Slamiča iz Podgore 5 kron za žensko podružnico sv. C in M. iz Pevme, ker ni bilo mogoče udeležiti se veselice. — Denar hrani naše upravništvo. Iz Sežane, 29. maja. — IVI o š k a podružnica družbe sv. C. in M. v Sežani je sklenila v zvezi s svojo posestrimo žensko podružnico prirediti veliko ljudsko veselico dne 10. julija t. 1. v korist družbe in v proslavo, da je moška podružnica zopet na novo oživela. — Na občnih zborih so volili člani veselični odsek, kateri je že pričel s svojim delovanjem. Bratska društva opozarjamo na to prireditev. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz Gor. Branice. — Težko če se dobe še v kaki vasi tako fanatični ljudje, kakor ; so pri nas nekateri. Gorje človeku, če kaj reče proti klerikalcem. Še hujše pa je, če se prinese v klerikalno hišo napredni časopis. Takrat so ženske sitne kakor bi jih pikale muhe. Na napredni časopis pa skočijo kakor Ievinje, in časopis je mrtev, ker raztrgale so ga nežne ženske ročice. Kaj ne, gospa Milka? Iz kanalskega okraja. Z Banjšic. — (K 1 e r i k a 1 c e m j e vse dovoljeno). Po dolgem trudu smo vendar iztiihto';;.- zakaj so tukajšnji klerikalci — klerikalci! Eden najbolj nav-' dušenih tukajšnjih pristašev klerikalne stranke se je pred nekaj dnevi jezil na naprednjake: »Ali ste neumni, bodite »kde-rikalc'«, pa boste smeli vse uganjati — nam je vse dovoljeno, mi smemo vse, vse se nam odpusti* vam nič«; sledilo je nekaj vzgledov, (barbarskih činov klerikalnih junakov, kateri so bili oproščeni). Mož sam morda ne ve, kako resnično je govoril. In vsi tukajšnji, »kderikalc'« se zavedajo te resnice, uporabljajo, kjer jo Domače vesti. Veselica obeh goriških podružnic družbe sv. C. in M., določena na nedeljo dne 12. junija t. 1., se bode vršila na vrtu in v salonu hotela »zlati Jelen« v Gorici. Začetek pop. ob 4. uri. Vspored obsega pevske zbore, koncert vojaške godbe na lok, sre-čolov, šaljivo pošto in prosto zabavo s plesom. Bufet z mrzlimi jedili, pecivom in dobro domačo in vipavsko kapljico bo-| nudil potrebno v telesno razvedrilo. Ker je vstopnina mala in bodo veljale navadne gostilniške cene, upamo na precejšnjo udeležbo tudi iz okolice in delavskih slojev, tim bolj, ker se bo vršila isti dan dirka koles, društva »Danica«, ki privabi gotovo precej tujcev v Gorico. Opozarjamo že danes vse slovenske rodoljube v mestu na našo veselico, proseč jih, da opuste ta dan druge prireditve naši potrebni šolski družbi v prid. Ravnatelj tukajšnje gimnazije, gospod Fr. Simzig, je stopil v pokoj ter dobil tem povodom red železne krone tretje vrste. V Gorico je dospel šef generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf ter ostane tu do 4. junija. Sprejemni izpiti na tukajšnji gimnaziji in realki se bodo vršili dne 27. junija t. 1. Pismeni 27. jun. popoldne ob 3., ustmeni 28. junija dopoldne. Dijaški tamburaški zbor vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi dne 4. junija 1910. na vrtu hotela »pri zlatem jelenu«. Vspored: 1. D. Jenko: »Naprej«, koračnica. 2. Fr. Schubert: »Serenada«. 3. M. Vil-har: »Bogotnilovo slovo«, odlomek iz o-perete »Jamska Ivanka«. 4. Š. Šantel: »Galebi«, pesem za tenor šolo s tambu-raškim zborom. 5. H. V. Julijev: »Silve-strova noč«, idila. 6. Fr. Kmoch: »Za praporom sokolskim«, koračnica. 7. J. Offen-bach: »O krasna noč«, barkarola iz opere »Hofmanove pripovedke«. 8. Ant. Ned-ved: »Luna sije«, podoknica za tenor šolo s spremljevanjem pevskega in tamb. zbora. 9. P. Mascagni: Intermezzo iz opere »Cavalleria rusticana«. 10. V. Q. BroŽ: »V posavski šumi«, velika glasbena .slika. 11. Fr. Kmoch: »Sokolska«, koračnica. — Prosta zabava. Začetek točno ob 87* uri zvečer. Vstopnina: za osebo 60 v., družino 2 K., dijaki in dijakinje 40 v. Vstop dovoljen le vabljenim. Ker je čisti dobiček namenjen »pij,. kuhinji« in »Družbi sv. C. in M.«, se pre- plačila hvaležno sprejemajo. Dijaški od- * bor.— J NB. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v dvorani, j Skupščina »Lege« v Gorici se je vr-' šila v nedeljo 29. t. m. Ves dan je potekel 1 mirno. Pokazalo se je, da je vse odvisno | od aranžerjev, če je mir v Gorici ali če nastanejo izzivanja in pretepi. Tudi v Trstu so jim priporočali, naj se obnašajo mirno. Vedeli so, da je stvar taka, da so vsak hip v nevarnosti, da se program ne izvrši do konca, ako se spozabijo; dobro so čutili, da je to poskušnja, ali se bo sploh še kaka taka veselica v mestu vršila ali ne. Slovenci so bili seveda popolnoma mirno razpoloženi, ker sploh naša navada ni: izzivati, braniti se, to pa je naša dolžnost, izzivati se ne damo. Ako bi ne bili vedeli, da bo tako, kakor je bilo, je bilo treba narn samo hoteti, in ljubi gostje laški bi bili imeli priliko, videti slovensko silo v Gorici. Videli pa so laško slabost. Izšel je poziv, naj okrasijo hiše, pa ni bilo skoro nič. Magistrat je dal hitro prebarvati zamazano svoje poslopje ter razobesil nekaj zastav; vabilu se je odzvalo uredništvo »Corriera«, Gabineto di lettura, Cooperativa, laško trgovsko društvo (temu je bilo treba!), meščanstvo laško je ostalo hladno po ogromni večini. Ko so korakali po TekališČu, so videli slovenske napise in nasproti mestni palači jih je bodel v oči Trgovski Dom. Čutili so, da v Gorici niso prevarna tla, da treba biti že lepo v miru, če hočejo uživati gostoljubnost. Lahi in vlada naj vesta, da nismo hoteli motiti laške slavnosti v pričakovanju, da se nadaljuje ublažujoče razpoloženje v mestu ter da ne bo več takih škandalov, kakoršni so bili pred dvema letoma ob znani kolesarski slavnosti in da bodo tudi naše prireditve mirno reš-pektirali. Kakor hitro se to ne zgodi, pa ne bo nobene tako velike laške veselice več v Gorici! — Ker smo vedeli iz dobrih virov, kaj nameravajo znani nemirni elementi za 29; dan maja, srno svarili pravočasno in povedali tudi v zadnjem času, Kar treba. Prav je, da je poteklo vse mir- Dopoldne so bili sprejemi na južnem kolodvoru, godbe so svirale, opoldne zborovanje v gledališču, popoldne ob 4. se je vršil tisti napovedani »impozantni« sprevod po mestu; skoro sami kolesarji so bili in par vrst piskačev, ki so spuščali neke čudne glasove od sebe. Nekaj nad 300 ljudi je bilo v sprevodu, med temi okoli 100 Goričanov. Klaverno; če niso imeli prirediti lepšega sprevoda, bi bilo bolje — nič! Zvečer je bila veselica na Telovadnem trgu; spuščali so rakete in pokazal se je tudi komet v laških barvah. Tujci so odnesli utise, da Gorica nikakor ni tako laška, kakor jim jo slikajo po časopisih in kakor so slišali na magistratu ter v gledališču! . »Lega Nazionale«. — Na zborovanju je bilo prečitano to-le poročiio: Leta 1909 je imela »Lega« sledeče dohodke: v Pri-morju (Goriška, Trst in Istra) 212.140.26 K, y Tridentu 97.943.51 K, v Dalmaciji pa 1.12.202.82 K. Skupnih dohodkov torej 422.286.59. Stroškov je bilo: v Primorju 167.567.79 K, v Tridentu 82.814.06 K, v Dalmaciji 97.028.10. Torej skupnih stroškov 347.409.95. Premoženje je iznašalo koncem leta 1909: 950.283.52 torej približno miljon kron! Število članov, ki je znašalo leta 1908 — 34.340 je poskočilo do konca I. 1909 na 36.193. Največji prirastek kaže Primorje, kjer je znašalo število udov leta 1908 — 19.230 a 1. 1909 — 21.121. — Laške občine dajejo v obilem številu stalne letne podpore, med temi tržaške po 5000 K na leto. Od vžigalic je dobila »Lega« v dveh letih 16.000 K dohodka. Za laško realno gimnazijo v Gorici bo prispevala s 6000 K. Vseh dohodkov je bilo torej i. 1909: K 422.286, torej skoraj štirikrat več, nego jih itna naša družba sv. Cirila in Metoda. Samo Trst je dal 128.000 K. — Članov je štela »Lega« 36.193, med ko jih ima naša Šolska družba še ne polovico. Ljudskih šol vzdržuje »Lega« 23, o-troških vrtcev 21, večernih šol 24, glasbenih šol 6 in šol ter otroških vrtcev, katere izdatno podpira, 25. Vsega skupaj vzdržuje torej »Lega nazionale« 103 zavode in razu-n tega še 39 ljudskih knjižnic. — Te številke si moramo Slovenci držati pred očmi!! Porotne razprave v Gorici. — Porotno zasedanje je pričelo včeraj. Vršila se je razprava proti Mariju Pippu iz Gorice, rojenemu 15. avg. 1887., bivšemu slugi pri »Furlanski banki«. Kot tak je inkasiral in oddajal pri raznih denarnih zavodih večkrat denar, tudi večje svote. Dne 19. okt. 1909. se je polastil dveh nakazil »in bi-anco« s podpisom ravnatelja Antona Or-settija, enega za poštno hranilnico, drugega za »Credit«. Izpolnil je prvo s svoto 3000 K* drugo s svoto 10.000 K ter tudi res dobil 10.000 K pri »Creditu«, na »Mon-tu« pa 3000 K z nakazilom za poštno hranilnico. Nato si je kupil razne obleke ter jo popihal iz Gorice z neko ogrsko prostitutko. Bil je na Dunaju, v Budimpešti, na Reki so ga prijeli ter našli pri njem 9000 K. Pripeljali so ga na to v Gorico, »ljubce« pa ne, ker je ogrska podanica. Pipp je priznal goljufijo ter ni vedel ničesar navesti v svoje opravičenje. Porotniki so odgovorili na edino glavno vprašanje z da, ali so spoznali Pippa krivega goljufije za svoto nad 200 K ali pod 2000 K. Sodni dvor je obsodil Marija Pippa na 10 mesecev težke ječe s postom vsak mesec, plačati mora pravdne troške in Furlanski banki 2000 K. Gg. pevke in pevce Pevskega in glasbenega društva opozarjamo, da se zopet vrše redne pevske vaje in sicer prva vaja za dame v četrtek 2. junija ob 6. uri zvečer, za gospode pa v petek 3. junija ob 87i zvečer. Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. Hallevev komet je opažati vsak večer do pozno v noč na južno-zapadnern nebu. Okrog devete ure se ga že razloči med drugimi zvezdami kot meglico in pozneje pri temi se vidi tudi dolgi rep, ki sega skoraj do svetle zvezde, do planeta Jupitra. Rep se da opazovati na ta način, ako se gleda kako bližnjo zvezdo. Komet je seveda od dne do dne manjši, ker se oddaljuje z neznansko hitrostjo. Danes zaide komet ob 1 uri 15 m. Kdor ga hoče še videti, naj se požuri, ali naj pa preloži svoje opazovanje za 75 let, ako misli, da jih dočaka. Dopusti povodom žetve. — Vojno mi-nisterstvo je izdalo pred kratkim odredbe glede letošnjih vojaških dopustov za časa žetve. Na podlagi teh odredb je treba v obče dovoljevati žetvene dopuste: a) lastnikom ali najemnikom velikih kmetij in sinovom, svakom ali vnukom lastnikov (najemnikov), ki nimajo polne pravice do udobnosti po §. 34 v. z.; to je, ki nimajo -pravice do zahteve, da se jih premesti v nadomestno reservo; b) sinovi, svaki ali vnuki posestnikov malih ali srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, s posebnim ozi-rom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje v obče za tri tedne. Moštvo je odpuščeno v civilni obleki, ter ima proti predložitvi izkaznice za žetveni dopust pravico do one.Znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ki ne potujejo službeno. O c. kr. uradništvu piše neki »c. kr. uradnik« (vsaj podpis se tako glasi) v »Gorici«. Ta lažnik meri na »Sočo« pa pravi, da »izhaja v Gorici list, ki zahteva, četudi ne odkrito, naj bi se vihtela nad uradništvom ruska knuta«. Potem pa pravi, da je znano, »kako je že od nekdaj pisal ta list proti slov. profesorjem in uradnikom vseh strok (kako natančno!), če niso bili deležni milosti gotovih tvorni-čarjev javnega mnenja in tudi novejše številke tega lista so polne i"-nzov, kakor »c. kr. možje«, »mastne ». le« itd___ Knuto zasluži res tisti, ki je načečkal oni člančič v »Gorici«, ker je pokazal, kako hudoben in lažniv človek je: Mi nismo nikoli pisali proti dobrim uradnikom in profesorjem ter nismo nikoli zapisali besede, iz katerih bi se dalo sklepati, da hočemo, da naj se vihti ruska knuta nad u-radništvom. Le podla duša more nam kaj takega podtakniti. — Kar smo mi pisali tekom let proti profesorjem in proti uradnikom, je bilo vse na mestu ter so prišle informacije iz ust samih profesorjev ali uradnikov, ki so se sramovali takih svojih kolegov, ki so bili hujši kakor pa drugo-rodci. Naš nastop proti jednemu takemu profesorju pred leti je imel Jako dobre posledice in obilica dijakov, in družinskih o-četov je bila nam iz srca Hvaležna za oni nastop. Imeli smo, žal, slovenske profesorje in razne c. kr. slov. uradnike, ki so bili res vredni ruske knute, (še se dobi take) ali imeli smo tudi vrle može. Proti tem ni,bilo nikdar nobene pritožbe seve- ša dolžnost in bode za take tudi v bodoče. To naj si zapomni tisti »c.t kr..uradnik« v »Gorici«. Mi spoštujemo uradni-štvo in radi podpiramo njega težnje, obsojamo pa. tako-te^klrko-&. kr. mož, ka-koršnase zbira okoli »Gorice«, ki udriha po drugih državljanih tako nesramno, kakor znajo pač le klerikalci. Te smo imeli v mislih, ko srno pisali v zadnjem času o »c. kr. možeh« in ti so taki, da imajo ostali c. kr. gospodje o njih posebno mnenje, ki seveda ne more biti laskavo. — Kakšno stališče pa zavzema klerikalna stranka na sploh proti uradništvu, je dosti jasno povedal njen generalissimus dr. Šusteršič, ko je rekel: da u r a d n i k i žro, žro in žro! Tako sodijo o uradništvu na sploh klerikalni veljaki. Knuto zaslužijo ti klerikalni prvaki in pa tisti »c. kr. uradnik« v »Gorici«, ki je tako neumen, da išče sovražnike uradništva tam, kjer jih ni! Agent neke tuje nemške knjigarne je hodil po Gorici ter sprejemal naročila na knjigo »La dotina, medico di časa«. Hodil je okoli raznih strank. Neki Slovenec je hotel imeti tako knjigo slovensko in agent mu je napisal na naročilo »1 Stiick sloveli iseh«, dobil, pa je laško knjigo, katero je vrnil. Na to pa mu je knjigarna, »Armings Buchhandlung« pisala, da mora sprejeti knjigo, če ne ga bodo tožili! — Okoli 30 strank je naročilo tako knjigo. —- Kako so ljudje nespametni. Doma imajo knjigarne, v katerih dobijo, kar hočejo; te knjigarne imajo sezname knjig, katere je dobiti, vse stranka lahko doma in pošteno opravi, toda vedno je še preveč takih, ki se dajo rajši naplahtati od kakega tujca-agenta, potem pa je pritoževanje pa že prepozno! Previdnost!! »Baron«. — V soboto je povzdignila »Gorica« g. Gabrščeka v barona. Baron se jej zdi, tako živi, tak je. Glejte, glejte!1 Par številk nazaj so pisali pa, da je revež, ki pogine zdaj pa zdaj. Čisto so ga bili »uničili«, na, v soboto je bil pa baron! Visoka gospoda krog »Gorice« je že čisto zmešana vsled sovraštva do g. Gabrščeka, zato pa piše tako različno o njem. — »Uničujejo« ga že 10 let pa ga še niso uničili. Z vso ihto pišejo članke in ko skon-čajo, mislijo: po njem je. Članek izide — Gabršček pa vedno še živi. Strese jih sveta jeza, pri maši se ga »spominjajo«, na svojih shodih in razgovorih ga »uničujejo«, rokopise nosijo v uredništvo »Gorice« kar po vrsti, ali konec ga le ni. Noče poginiti, no, naj bo pa baron za nekaj časa! Za 14 dni ga bodo pa zopet zaničevali in devali v zadnji nič, 14 dni pozneje bo mogoče pa zopet baron! — Tako udri-hanje po osebi g. Gabrščeka, to je glavno delo raznih c. kr. uslužbencev in sličnih nastavljencev, ki se zbirajo tam okoli zloglasne »Gorice«. Ubožci, ki opravljajo Sisifovo delo. Državni pogodbeni uradniki in nova službena pragmatika. — V sredo 25. t. m. se je vršil napovedani shod deželnega društva drž." pogodb, uradnikov (oficijanti in pomočniki v Trstu). .Predsednik, gosp. Franz, je poročal, da se drž. pogodb, uradniki vse države bojujejo za pravično stvar, da se namreč njih financijelno in socijalno stanje zboljša. Pričakovali so z gotovostjo, da jim nova službena pragmatika prinese zaželjeni cilj, ali to se ni zgodilo. V omenjenem vladnem načrtu službene pragmatike se državnih pogodbenih uradnikov sploh ne omenja. Ti uradniki izvršujejo taktično povsem uradniške posle in so odgovorni za svoje poslovanje, a za to sramotno plačani. Sklicali so ta shod, da protestirajo proti zapostavljanju in vsprejmejo resolucijo, ki jo je poslati na poslansko zbornico. Tajnik, g. Furlani je prečital resolucijo, v kateri se energično protestira proti izpustitvi pogodbenih uradnikov iz načrta službene pragmatike; zahteva se v prvi vrsti, da se pogodbenim uradnikom pripozna značaj uradnikov jednak praktikantov, da se jih po dvanajstletnem službovanju uvrsti v XI. plač. razred in da vlada razun službeile pragmatike vpošteva tudi financijelno stanje ter vsled vedno večje draginje . ustvari položaj ki bo vreden njihovega dela, da bodo mogli živeti kakor ljudje in meščani. Po dolgotrajni debati, so soglasno vspre-jeli resolucijo z malimi pripombami. Zahvala. —- Podpisano »P.evsko in glasbeno društvo v Gorici«, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, si šteje v *j"p?TI5'tno dfffžTTbst, da izreka tem potom svojo iskreno zahvalo vsem slovenskim in hrvatskim rodoljubom v Puli, ki so pripomogli, da je pevski koncert na Binko-štno nedeljo 15. maja t. 1. v tamošnjem »Narodnem domu« vspel v vsakem oziru, posebno se pa še zahvaljujemo gg. Josipu Krmpotiču, Niki Mardesiču in Lacku Križu ter rodoljubom pod »Rudečo marelo«. Konečno se zahvaljujemo tudi c. in kr. ad-miralatu pomorskega pristanišča v Puli, ki je objavil naš koncert v dnevnem povelju, dovolil ogled pomorskega muzeja in bojnih ladij ter nam dal na razpolago ten- J der za izlet na Brionske otoke. V Gorici, 30. maja 1910. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici!. Dr. K. Podgornik I. r. t. č. predsednik. A. ' Jakše I. r. t. č. tajnik. j Službeni razpis. — V moški kaznilnici v Gradišču ob Soči je razpisano mesto | paznika z letno plačo 900 K. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo do 17. junija t. 1. • Treščilo je v Kaprivi v Furlani ji v hišo Marije Frankovič. Strela je priletela v spalno sobo ponoči, prestrašila sveče, napravila dim, poškodovala ni nobenega človeka, v hlevu pa je ubila konja. I Pri balincanju v Moši je zadela kroglja nekega balincarja v glavo tako, da mu je odkrila gorenji del lobanje. Nezavestnega so pripeljali v goriško bolnišnico. j V Gradežu je sedaj že vse polno tujcev, med njimi iz Rusije in Amerike. — Kmalu bodo oddane vse sobe. Kopališčni-ki prihajajo dan na dan v obilnem številu, tako da jih bo najbrže še več kot lani. ' Izgubljeno. — V nedeljo popoldne je zgubila neka gospodična med potjo od hotela pri »zlatem Jeleni!« do veseličnega j prostora v Pevmi zlato iglo v podobi tri-peresne deteljice. Kdor jo je našel, naj se /glasi v našem upravništvu. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Ceno kruhu so znižali v Červinjanu. — Peki v Červinjanu so znižali sami od ' sebe ceno kruhu za 8 v. Zadnji čas je, da znižajo ceno kruhu tudi peki v Gorici! — Revno ljudstvo to zahteva. Vinarsko in gospodarsko društvo v Dutovljah se je razdružilo. Likvidacijo vodi g. Josh>Šuc. - . ' Tobačna trafika v Gorici v kiosku v Korenski ulici se odda potoni javnega pogajanja.« Ponudbe je vložiti zapečatene pri predstojniku c. kr. finančnega nadzorni-štva v Gorici do 14. junija 1910. Varščina 120 K se ima položiti pri davkariji. SoiS_
^Ž-ifr4-JBr>l., Še nekaj poletnih stanovanj v Medvodah == ob gorenjski železnici = z sobno - kuhinjsko in obodovalno opravo, lepimi senčnimi nasadi, rečnimi in peščenimi kopolji, šporlnimi prostori ss cikla za poletje. Oeč pooe lastnik franc 3arc u ITleduodali. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I, nadsir.) — Tolafon it. 78. RaCun poStne branilnice Štev. 837.315. Ne občnem zboru dne 30. ap :la 1910. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 4 7» %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1900. s 6%. Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 18.«1 z deleži v znesku 85.374 kron. — Hranilne vloge: 1,654661-17. Posojila: 1,643.638--. — Reservni zaklad: 91740-59. — Vrednost hiš: 354 416 72. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za s/selej le hlapčdvali tujcem. Slovenske pspofline! PosMajte milo iz te ioiaHe tovarne! Iziett je izmten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole -Koza 8 solncem Poskusite in sodite! Svoji k svojim!