£AMtš
POSTELJA ZUPAN
MOJCA ZUPAN s.p Vransko 41 E-mail: mojca.župani @siol.net Gsm: 041 623 327 Gsm: 041 668 981
DS; 22769307
IZDELAVA MASIVNIH BUKOVIH POSTEU, OMARIC IN KOMOD TER PRODAJA VSEH VRST LATOFLEKSOV IN VZMETNIC.
cJUTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
m
Savinjske doling
Leto VII • številka 4 • cena 350 SIT • 28. april 2005
Občina Žalec	
Prostorom dajo dušo ljudje	str. 3
Živimo z zemljo
Razvoj podeželja kot izziv
str. 28
MESTNI PLINOVODI
D I S I m B U (. II A P L I N A d , o . o ,
PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 faks:
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11.00-12.00 Sreda: 11.00-12.00 in 16.00-17.00
Preživite prijetne prvomajske praznike, tudi ob spominu na upor Slovencev proti okupatorju.
Uredništvo Utripa
Budnice in srečanja
Praznik dela bomo letos praznovali v nedeljo, ki naj bi bila sicer za večino že sicer dela prost dan. Vse več zaposlenih mora delati tudi ob nedeljah, glede na številne težave, s katerim se srečujejo delavci, pa je ta praznik vse bolj aktualen. Pranovanje bomo pravzaprav pričeli že s tradicionalnimi kresovanji, nedel-
jo pa bodo tako kot vsako leto na prvi maj zaznamovale budnice, za katere bodo poskrbele godbe.
Tradicionalno prvomajsko srečanje, ki ga organizirajo sindikati, bo tudi letos pri Šmiglovi zidanici. Pričelo se bo ob 10.30 uri. Prav tako že tradicionalni prvomajski srečanji bosta na Gori (oziroma Šentjungerti) in Bmici,
ki ju organizirata planinski društvi Galicija in Liboje.
Že 44. prvomajski pohod bo na Goro Oljko, kjer bo tudi tradicionalni shod z mašo.
Proslave ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju pa bodo letos večinoma združene s praznovanjem dneva zmage. Mineva namreč 60 let od konca druge svetovne vojne. Osrednja proslava v dolini bo v petek, 6. maja, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
K.R.
April v znamenju čistilnih akcij
Okoli 50 članov društva upokojencev Petrovče se je lotih čiščenja ruškega gozda od mlekarne do njihove brunarice.
April je tudi v Savinjski dolini v znamenju akcij čiščenja in urejanja okolja. Vse občine so pripravile takšne akcije, na njih pa so sodelovali predvsem člani raznih društev.
Ker je pri tem še posebej pomembno ozaveščanje in vzgoja mladih, so pri čiščenju okolja sodelovali tudi šolarji. V vseh akcijah v občini Žalec so našteli več kot tisoč sodelujočih. Dan Zemlje je torej dolina pričakala bolj čista, v žalski občini pa so ga obeležili tudi z odprtjem ekološko učne poti ob ribniku Vrbje. Več o akcijah poročamo na naslednjih straneh Utripa.
T. Tavčar
Vsem občankam in občanom, bralkam in bralcem Utripa čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela
1. maju.
Občina Žalec Župan s sodelavci
Letošnji april si bomo zapomnili po hladnem vremenu, ki nam je le redko ponudilo toplo pomladansko sonce brez hladnega vetra ali dežja in nam korenito podaljšalo kurilno sezono. Udeleženci pohoda na Bmico (na zgornjem posnetku) so imeli sečo z vremenom, pohod ob dnevu zdravja pa je spremljal dež. Tako še bolj željno pričakujemo topel maj, ki ne glede na vreme prinaša nekaj kratkih počitniških dni.
Letošnji 2. april pa bo v zgodovino zapisan tudi kot datum smrti enega najpomembnejših papežev v sodobni zgodovini. Papež Janez Pavel tl. je bil namreč ne le voditelj Rimskokatoliške cerkve, ampak zagotovo tudi svetovni voditelj. Zdaj imamo novega papeža, to je 78-letni Nemec Joseph Ratzinger, ki si je nadel ime Benedikt XVI. Večina Slovencev je zadovoljna z izbiro novega papeža.
- -^?ff	L 'H rtL i -H				
car	!	i	à -		
PANELNE OGRAJE
DVORIŠČNA VRATA
Polzela, Ločica 65d Tlel: 03/5701 22T,
041 754 eet5 Fax: 03/5701 <*«46
www.ogradt.com
Tipi vrat: -ENOKRILNA -DVOKRILNA -DRSNA
KOTfflS
KOTniK
GRADNJE IN SUKOPIESKARSTVO
Igor KOTNIK, s.P.
Nikolo Teslo 6, 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-mail
igor.kotnik@siol.net
SUKOP16SKRRSKR IN ZIDRRSKR D€IR KOMPl€TN€ FINRUZRCIJ6 OBJ6HTOV
I TOPLOTNE IN KLBSKN6 FflSAD€
tl/i/celi/eA/cawóIw že ch/ /efcz I960
Občina Žalec in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske dobne, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever za celjsko območje - Žalec in Društvo izgnancev
VABIJO
na osrednjo proslavo ob dnevu upora proti okupatorju in 60-letnici dneva zmage.
Prireditev bo v petek, 6. maja 2005, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora v
Za
'alcu.
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 2660,713 26 66
Pražarna in kavni butik
Nagradna i akup nad 2.
r, \r >-r, ■ r,
fi I V] I 0 / 0
Ill'll c '
nakup uau 4.VUU «JI I
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Božo Radovanovič,
Šmatevž, Gomilsko
2.	Sonja Kostanjšek, Podlog 42, Šempeter
3.	Ernest Gamest,
Prečnat
9 771580 096004
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109, 572 43 25
NUDIMO VAM
* VSE ZA STREHO. OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, ESAL PLOŠČE, TEGULO,
• SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEX, TYVEK • KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT DO 6 m,
{možna dostava na dom).
• ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA,
• VSE VRSTE PLOČEVIN - možnost plačila s kreditom.
*** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE***
Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure.
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
sodi za vino •
INOX
milni za grozdja •
INOX
mlini za Jabolka
april 2005
v
Občina Žalec
Svetniki
poslušali proračunske porabnike
Prvi ponedeljek v aprilu je zasedal Občinski svet Občine Žalec. Na dnevnem redu je bilo dvanajst točk, najobsežnejša točka pa so bila poročila javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Žalec, ter institucij, zvez in društev s področja negospodarstva in gospodarstva, ki prejemajo dotacije iz proračuna.
Vseh poročil je bilo skoraj štirideset, zaradi velikega števila poročevalcev pa je bila seja v dvorani žalskega gasilskega doma. Od javnih zavodov so lansko leto z izgubo za-ključili Osnovna šola Petrovče, II. OŠ Žalec in Vrtci občine Žalec. Šob
sta primanjkljaj pokrib s presežkom prihodkov iz preteklih let, izguba vrtcev pa znaša skoraj 14 mibjonov tolarjev in je po besedah ravnateljice Mare Mohorko posledica neplačanih terjatev s strani staršev in razkoraka med veljavno in ekonomsko ceno. Povišanje cen, ki ga je Občinski svet potrdil na novembrski seji, bo dalo rezultate šele v letošnjem poslovnem letu.
Na hudo pomanjkanje zdravnikov v Zdravstvenem domu Žalec pa je opozoril Marjan Golob. To je hud slovenski problem in tudi minister za zdravstvo kratkoročnih rešitev nima. Zdravniki s Slovaške, ki lahko v najkrajšem času pridobijo bcenco za samostojno delo, niso zaintere-
sirani za Slovenijo, je povedal Marjan Golob, zdravniki iz držav nekdanje Jugoslavije pa potrebujejo najmanj leto dni za pridobitev bcence. Žalski zdravstveni doma ima sicer dva štipendista, vendar pa nov sistem specializacije ne zagotavlja resne zaposbtve v Žalcu, saj lahko delo najdeta kjer kob v regiji.
Ob tej točki so svetniki z večino glasov odobrib povečanje sredstev za delovno uspešnost v javnih zavodih Zdravstveni dom, UPI - Ljudska univerza Žalec in Žalske lekarne, direktorici Medobčinske mabčne knjižnice pa odobrib enkratno letno nagrado.
Kljub številnim poročilom pa je bila najbolj vroča razprava o kadrovskih zadevah. Svetniki so
imenovali predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zavodov, razprava pa se je razvnela zaradi ponovnega predloga občinskega odbora LDS za razrešitev svetnikov Andreja Vengusta in Gvida Hribarja iz vseh odborov in komisij Občinskega sveta. Na prejšnji seji je bilo za in proti razrešitvi enako
število glasov, tokrat pa je bilo več glasov za razrešitev. Zaradi tega so ob koncu seje iz vseh komisij in odborov odstopili svetniki Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke. Vodja svetniške skupine SDS Jurij Blatnik je po seji povedal, da so se v opoziciji
odločiti za odstop iz delovnih teles, ker po njihovem pomeni razrešitev prej omenjenih svetnikov enoumje oziroma brezumje. ’’Mistim, da se zadeve v Sloveniji korenito spreminjajo, smo za sodelovanje, pogovore, vendar je treba upoštevati, da se je razmerje moči spremenilo in da je LDS žal zvezda, ki zahaja,” je dodal. Župan zaradi odstopa ni bil zaskrbljen in je prepričan, da bodo odbori normalno delali naprej s člani, ki jih bodo imenovati na novo.
Na 20. seji so svetniki brez razprave potrdili razvojni program izgradnje kanalizacijskega sistema v Občini Žalec, v 60-dnevno javno razpravo so dali predlog odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Med drugim so potrditi novo ceno storitve pomoč na domu. Nova cena je 2.934 tolarjev za uro opravljene storitve, od tega žalska občina subvencionira 1.467 tolarjev.
K. R.
Prekopana Savinova ulica
V Mestni skupnosti Žalec postopno obnavljajo kanalizacijske in druge vode v posameznih ulicah. Trenutno dela potekajo v Ulici Rista Savina.
Investitor je Javno komunalno podjetje s sredstvi občine Žalec, rekonstrukcija kanalizacije, vodo-
voda in same ceste z robniki, asfaltom. Vrednost celotne investicije je po besedah vodje Oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Aleksandra Žolnirja 24,5 milijona tolarjev, dela pa naj bi bila končana čez mesec dni.
K. R., foto: T. T.
Prekopam ulica v Žalcu
Tudi gradbeni odpadki ne sodijo v naravo
V	občini Žalec so 2. aprila pripravili občinsko akcijo pomladanskega urejanja in čiščenja okolja. Z akcijo so obeležili svetovni dan vode (22. marec) in svetovni dan Zemlje (22. april), glavni namen pa je bil zagotoviti urejeno, čisto in zdravo naravno ter bivalno okolje.
V	sobotni akciji je sodelovalo 790 občank in občanov, od tega 263
Bukovžlak, ostalo so bile kovine, ki so jih odpeljati v predelavo v Surovino. Potrebnih je bilo 13 odvozov. V akciji so sodelovala donatorska podjetja: Javne naprave Celje, Surovina Žalec, Ceste mostovi Celje, Vzdrževanje in obnova cest Celje, Ingrad Gramat, Kamnolom Liboje, Andrej Križan s. p., Milan Grobelnik, s. p. in Javno komunalno podjetje. Prevoz odpadkov na zbirna mesta so omogočiti tudi številni lastniki traktorjev.
Učenci podružnične osnovne šole v Gotovljah in učiteljice pri urejanju zelenic okrog šole
otrok, akcije pa so pozneje pripravila še nekatera društva, tako da je letos v pomladanskem čiščenju okolja po oceni višje svetovalke za komunalni nadzor Občine Žalec sodelovalo 1100 ljudi.
Skupna količina zbranih odpadkov v soboto, 2. aprila, je znašala približno 80 kubičnih metrov, to je 17.720 kilogramov, v povprečju je vsak udeleženec akcije nabral 22,4 kg odpadkov. Dobrih 15 ton odpadkov je bilo odpeljanih na odlagališče
Vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir je povedal, da je sodelovanje podjetij in lastnikov vozil zelo pomembno za uspešnost akcije, prav tako se v imenu Občine zahvaljuje vodstvom krajevnih skupnosti, društvom, sodelujočim osnovnim šolam, vrtcem in seveda vsem občankam in občanom, ki so se udeležiti akcije. ’’Ugotavljamo, da so občani letos skoraj v celoti upoštevati naše opozorilo, da akcija ni namenjena zbiranju odpadkov iz gospodinjstev. Menimo,
da je k temu prispevalo tudi dejstvo, da imamo v občini že od junija 2000 urejen zbirni center za kosovne odpadke, kjer je vsem gospodinjstvom omogočeno brezplačno odlaganje vseh vrst kosovnih odpadkov. Center je odprt vse delovne dni v letu od 9- do 17. ure, ob sobotah od 9-do 13. ure. Očitno zbirni center in njegova funkcija počasi le postaja
so. Problem so še vedno gradbeni odpadki, katere občani pogosto še vedno štejejo kot uporabne za urejanje naravnih okolij (nasipi brežin, izravnava terena ...). To ne dni, gradbeni odpadek je v naravi še vedno odpadek. Opozoriti je potrebno tudi drobne odpadke, ki jih odmetavajo udeleženci cestnega prometa ob javnih cestah. V tem pogledu
Upokojenci Gotovelj pri čiščenju ob cesti na Rinko
je najbolj kritična žalska obvoznica, ob kateri čistijo najmanj trikrat na leto (redna naloga Enote za urejanje okolja pri JKP Žalec). ’’Uidi z izgledom prostora ob železniški progi nismo zadovoljni. Lastniki sosednjih zemljišč pogosto odlagajo biološke odpadke in razne gradbene materiale ob progo, kar sicer ne predstavlja kemičnega onesnaževanja, vpliva pa na slabši videz urejenosti te javne infrastrukture in z njo krajine,” opozarja Simona Bolarič.
Pomladansko čiščenje okolja je v vseh krajevnih skupnostih potekalo v delovnem in prijetnem vzdušju, na kar je gotovo malo vplivalo tudi lepo vreme. Vsi mladi udeleženci so dobiti spominske majice z grbom občine. Razveseljivo je, da so se v preteklih letih očiščeni deti potokov in rek ohranili čisti, tako da so se lahko letos udeleženci akcije le sprehoditi mimo.	K. R., foto: T. T.
javnosti znana dobrina, na njegovo vsebino pa bo še potrebno opozarjati,” pravi Aleksander Žolnir.
Po besedah Simone Bolarič je vsako leto manj odpadkov v naravnem okolju, a na žalost še vedno
Mladi iz Vrbja pri čiščenju nabrežja Savinje
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec (Uradni list RS št. 41/97)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2005.
I.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj Občine Žalec.
I. GRB OBČINE ŽALEC
Grb Občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in
Ivseh drugih področjih človekovega ustvarjanja.
Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga Občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2. PLAKETO OBČINE ŽALEC
Plaketo Občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih.
Plaketo Občine Žalec lahko Občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec.
Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga Občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
II.
Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
III.
Pobudo za podelitev priznanja Občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati:
- naziv in naslov pobudnika,
- datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje,
- ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika:
- kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b) za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
- kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 31. maja 2005-
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZNANJA
Prostorom dajo dušo ljudje
Ministra temeljito izprašali
Žalec je tudi po delitvi nekdanje velike občine ostal upravno središče Savinjske doline. V osrednji občinski stavbi je poleg nekaterih drugih državnih služb tudi sedež Upravne enote Žalec. Vseh deset let, kolikor v naši državi delujejo upravne enote, so morale stranke na urejanje upravnih zadev čakati v dolgih vrstah po hodnikih, kar je pogosto povzročalo slabo voljo. Pred dnevi pa so bili odprti novi prostori z okenci za stranke, ki omogočajo sodobnejše poslovanje in kakovostnejše storitve. Nove prostore je skupaj z načelnikom UE Marjanom Žoharjem odprl minister za javno upravo dr. Gregor Virant.
Pogovori o tej investiciji so se pričeli že pred leti, maja lani pa je servis vlade kot investitor vendarle pričel postopke za ureditev novih prostorov. Z Občino Žalec so se dogovorili o zamenjavi prostorov, tako da je upravna enota dobila 226 kvadratnih metrov velike površine v pritličju prizidka občinske stavbe, kjer je bila prej velika dvorana.
V svojem nagovoru je načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar izpostavil prizadevanja za približevanje storitev strankam in za
prijaznejšo upravo. Z novimi prostori so pridobili standard, ki ga ljudje pričakujejo in ki jim pripada. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k temu, med drugim tudi žalskemu županu, servisu vlade in vsem zapo-
slenim v upravni enoti.
Minister dr. Gregor Virant je povedal, da žalska upravna enota glede na podatke, ki jih o kakovosti storitev in zadovoljstvu strank zbira ministrstvo, sodi med najboljše. Poudaril je, da so primerni prostori nujen pogoj za dobro delo in da prostorom dajejo dušo ljudje. "Vse
velike strategije in vehke besede se na koncu uresničijo v projektih, kot je današnje odprtje novih poslovnih prostorov. Gotovo to sodi v kontekst strategije prijaznejše in bolj učinkovite javne uprave. Ves čas poudarjamo svojo željo, da bi bila javna uprava kakovosten servis za državljane in podjetja. Z novimi prostori bo Upravna enota Žalec gotovo boljši servis, kot je bila doslej.” Zbrane je nagovoril tudi župan občine Žalec Lojze Posedel (prisotni so bili župani vseh šestih občin z
območja žalske upravne enote) in izpostavil nekatere pomanjkljivosti, ki jih je potrebno urediti, med drugim dostop za invalide, zunanja parkirišča in fasado.
Za kratek kulturni program je poskrbela žalska glasbena šola, za ’’glas ljudstva” pa Klobasekov Pepi.
K. R., foto: T. T.
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je obiskal Žalec. Obisk je organiziral občinski odbor SDS-a Žalec. V šolstvu je ob menjavi vlade kar nekaj odprtih vprašanj, kar dokazuje tudi udeležba na posvetu z ministrom - ravnateljice in ravnatelj osnovnih šol iz žalske občine, učiteljice in učitelji ter vodstvo žalske občine in več staršev so napolnili veliko predavalnico I. OŠ Žalec.
Minister dr. Milan Zver je v uvodu predstavil šolsko pobtiko nove vlade. Nato pa so ministru šolniki in tudi starši zastavili številna in zelo raznolika vprašanja ter predstavili svoja razmišljanja v zvezi s posameznimi področji in problemi, na primer o organizaciji pouka in izbirnih predmetov, o integraciji, diferenciaciji in nivojskem pouku, eksternem preverjanju znanja, pa tudi o takšnih problemih, kot je feminizacija učiteljskega poklica. Minister je šolnikom zagotovil, da v prihodnjem šolskem letu bistvenih sprememb pri organizaciji pouka ne bo: ’’Naslednje šolsko leto bo sprememba temeljila predvsem na pomenu in vlogi ekstercev, torej zunanjega preverjanja znanja. S tem bo šolam precej olajšano delo pri izvedbi te zakonske obveze.”
Kot velik problem je bila izpostavljena Osnovna šola Griže, ki edina v občini nima prostorskih pogojev za devetletko, pa tudi sicer bi bila
potrebna temeljite prenove, saj je zgrajena iz nekaterih oporečnih materialov. Kot je povedal župan Lojze Posedel, je žalska občina za zagotovitev devetletke v šole doslej vložila že več kot 800 milijonov tolarjev, po njegovem mnenju pa je griška šola brez ustreznih prostorskih pogojev morda tudi zaradi pred časom prevebkih ambicij za izgradnjo telovadnice. ’’Zavedamo se vseh potreb šol, vendar je vse preprosto
nemogoče izpolniti. Velik razkorak je pri predšolski vzgoji, kjer smo župani krivi, da vrtci ne dobijo toliko, kot jim predpiše država. Država je prenesla obveznosti, ne pa tudi virov. To je zlasti v manjših občinah velik problem. Glede šole v Grižah prevzemam obvezo, da bo ta šola narejena, če bo država dovolila večjo zadolžitev občin in zagotovila
dodatna sredstva. Realno letos in prihodnje leto ni pričakovati, da bi se pričela ta investicija.” Dr. Milan Zver je v zvezi s tem povedal, da je idejni projekt za griško šolo usklajen s službami na ministrstvu za šolstvo in šport, vendar dinamika izvedbe še ni določena.
Zagotovo pa bo Žalec letos dobil novo glasbeno šolo. ’’Glasbena šola je eden večjih projektov v tej regiji in njeno gradnjo bo sofinanciralo
več občin in država. Glede na porast zanimanja za glasbene šole na Slovenskem se večajo tudi potrebe po tovrstnih prostorskih kapacitetah. Slovenija bo morala zato malo več pozornosti v prihodnosti namenjati tem prostorskim problemom,” je povedal minister, ki si je poleg I. OŠ ogledal tudi prostore II. OŠ Žalec.
K. R., foto: T. T.
Minister dr. Gregor Virant (levo) in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar v novih prostorih
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je moral odgovoriti m veliko vprašanj, v zvezi z mnogimi problemi pa pritrdil, da so potrebni temeljitega razmisleka.
Nikolaja obrezana
Udeleženci prve rezi nikolaje (v sredini z zelenim predpasnikom Bogomir Rotovnik)
Že drugi cepič
Sobota, 16. april, je bil pomemben dan za gasilsko društvo Arja vas in za vse štiri vasi, ki jih pokriva društvo. Ob južno pročelje Gasilskega doma Arja vas smo namreč posadili cepič stare trte z mariborskega Lenta.
Prireditve se je udeležilo več kot sto krajanov. V sproščenem vzdušju smo med sabo poklepetali, se zavrteli ob melodijah Navihank in predvsem pohvalili družabnost, ki so jo v zadnjem času gasilci vnesli med ljudi.
Občina Žalec in Društvo Savinjskih vinogradnikov sta pripravila krajšo slovesnost ob prvem obrezovanju nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru. Prvo rez je opravil njen skrbnik Bogomir Rotovnik iz Gotovelj.
Po besedah župana Občine Žalec Lojzeta Posedela bodo prihodnje leto pripravih prireditev, na kateri bodo na podlagi predhodnega razpisa izbrah lastnika cepiča trte nikolaje. Ob zaključku so ob dobrotah članic Društva podeželskih žena občine Žalec nazdravili dobro rasti.
T. T.
Knjižna
revija
Besedni ustvarjalci Spodnje Savinjske doline so imeli prejšnji teden drugo srečanje v Savinovi hiši. Na civilno pobudo Ustvarimo književno revijo se je prvega srečanja v februarju udeležilo devet piscev, drugega pa sedem.
Osnovni namen revije je vzpodbujati ustvarjalnost pesnikov, pisateljev in dramatikov predvsem s področja Spodnje Savinjske doline. Opremljena bo tudi s fotografijami in umetniškimi risbami. V njej bodo objavljeni tudi podatki o razpisih, seminarjih in delavnicah.Prvo številko bodo izdali v decembru, izšli pa naj bi dve številki letno. Glavni urednik bo Mare Cestnik. Administrativna dela bodo opravljah na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. Pripravljah bodo literarne delavnice, večere z gostom in bralne večere. Magda Šalamon
I.U.
Cepič so posadili ob gasilski dom v Arji vasi
Zinka Petek, podpredsednik Franc Golavšek in predsednik društva Franjo Divjak med podeljevanjem priznanj, diplom in zahval
Dvajset let DU Šempeter
Društvo upokojencev Šempeter letos obeležuje 20-letnico delovanja. Jubilej so proslavili v okviru rednega občnega zbora, ki so ga pripravili v gostišču Rimljan v Šempetru. Zbora se je udeležilo 178 članic in članov društva. Najzaslužnejšim so ob tej priložnosti podelili
tri društvena priznanja, šest diplom in enajst zahval. Dobitnikom sta jih podelila predsednik in podpredsednik društva Franjo Divjak in Franc Golavšek. Jubilejni občni zbor so ob koncu obeležili s kulturnim programom, večerjo in prijetnim družabnim večerom.
Društvo upokojencev Šempeter velja za eno izmed zelo uspešnih in dejavnih društev v Zvezi društev upokojencev občine Žalec. Društvo šteje 539 članov in po številu članstva sodi med srednje velika društva v Savinjski dolini. Imajo pestro dejavnost, še posebno aktivna pa sta odbora za izlete in rekreacijo. Vsako leto pripravijo kar nekaj izletov, na rekreativnem področju pa člani sodelujejo v tradicionalnih upokojenskih panogah, kot so metanje krogov, metanje pikada, streljanje z zračno puško, rusko kegljanje in balinanje. Udeležujejo se meddruštvenih tekmovanj in tekmovanj, ki jih vsako leto organizira Zveza DU občine Žalec. Medalj in pokalov se je nabralo že več kot sto. Lansko leto je na državnem prvenstvu upokojencev v streljanju z zračno puško žalsko društvo zastopala tudi ekipa strelk in osvojila drugo mesto.
Člani društva sodelujejo tudi pri raznih drugih aktivnostih v kraju, na primer pri čistilnih akcijah, pri akciji vama pot v šolo in drugih. S svojim delom so dejavni akterji v svojem kraju že dve desetletji, jubilej pa je priložnost za nove izzive in uspešno delo tudi v prihodnje.
D. Naraglav
Tehnični zbor Slovenske vojske in seznanitev z možnostmi sodelovanja v Slovenski
vojski
Uprava za obrambo Celje bo tudi letos seznanila vojaške obveznike, ki bodo v koledarskem letu dopolnili 18 let, z dolžnostmi in s pravicami, ki izhajajo iz Zakona o vojaški dolžnosti.
Ob tej priložnosti bo Slovenska vojska pripravila tehnične zbore, na katerih bosta predstavljeni sodobna vojaška oprema in tehnika.
Ker bo to tudi priložnost za pridobitev konkretnih informacij, ki se nanašajo na prostovoljno služenje vojaškega roka, pogoje in možnosti za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske ter pogoje za poklicno zaposlitev v Slovenski vojski, ste vljudno vabljeni, da si tehnične zbore ogledate.
Tehnični zbor bo tudi v Žalcu, in sicer pred gasilskim domom 5. maja 2005 od 8. do 14. ure.
Pridite vsi fantje, ki ste dopolnili 18. let, veseli bomo vašega obiska!
Uprava za obrambo Celje in Skupina za pridobivanje kadra Celje
Tildi o strategiji prostorskega razvoja
Svetniki občine Braslovče so se sestali na 19- redni seji občinskega sveta. Po sprejetju dnevnega reda je bilo podanih nekaj pripomb na zapisnik zadnje seje, ki pa so ga z nekaterimi dopolnitvami v razpravi le potrdili. V nadaljevanju so razpravljali o strategiji prostorskega razvoja občine in o prostorskem redu občine Braslovče.
Obrazložitev svetnikom sta podala predstavnika Biro Urbanist iz Celja, ki sta poudarila, da mora biti ciklus priprav novih prostorskih aktov zaključen do 20. julija 2007, ko bodo prenehale veljati prostorske sestavine občinskega planskega akta. Po tem
roku, v kolikor ne bi bili sprejeti prostorski akti, ne bi bilo mogoče opravljati gradbenih in ostalih prostorskih dejavnosti, s čimer bi dejansko zastal razvoj občine. Svetniki so imeli pri tem kar nekaj pomislekov in pripomb. Med bistvenimi je bila pripomba, da naj bi te prostorske akte sprejeli vsaj tri mesece pred rokom, ko se izteče mandat občinskemu svetu.
Precej časa so svetniki namenili razvojnemu programu izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Braslovče, ki sta ga svetnikom obširneje obrazložila in na njihova vprašanja odgovarjala direktor in tehnični direktor žalskega komu-
ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE ČESTITA
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA.
nalnega podjetja Matjaž Zakonjšek in Igor Glušič. Kot sta poudarila, bo v občini Braslovče potrebno v
naprav. Za potrebe čiščenja oziroma predelave blata iz čistilnih naprav in greznic je nujno potrebno dograditi
OBČINA BRASLOVČE
Braslovče 29, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00, Faks: (03) 703 84 10, e-mail:obcina@braslovce.si
Svetniki so sejo pripravili v obnovljenih prostorih stare osnovne šole, kamor se je preselila tudi občinska uprava.
naslednjih desetih letih dograditi in zgraditi manjkajočo kanalizacijo, ki je predvidena z nacionalnim operativnim programom, ter osem čistilnih
čistilno naprav v Kasazah. Svetniki so nato sprejeli sklepa, s katerima je občinski svet sprejel razvojni program izgradnje kanalizacijskega sistema v
občini Braslovče za obdobje 2005-2015 v podani obliki, da se za samo izvedbo pripravijo variantne izvedbe z ekonomsko analizo in da občinski svet poda pobudo na Ministrstvo za okolje in prostor, da se naselji Letuš in Grajska vas uvrstita v višji rang.
Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za
letošnje leto. Nova povprečna gradbena cena kvadratnega metra uporabne stanovanjske površine, zmanjšane za stroške komunalnega urejanja zemljišča in za vrednost stavbnega zemljišča, znaša 173.843 tolarjev. Z nekaterimi pripombami so svetniki nato potrdili pogodbe o upravljanju z nepremičninami - Športni center Parižlje in Gasilski dom Letuš.
T. Tavčar
Znani dobitniki občinskih priznanj
Svetniki občine Vransko so na 15. redni seji obravnavali 15 točk dnevnega reda. Med drugim je bil na dnevnem redu predlog o podelitvi priznanj Občine Vransko za letošnje leto. Priznanja bodo podelili ob občinskem prazniku.
Grb občine Vransko bodo prejeli Justin Sedovšek, Vincenc Praportnik in Avguštin Piki, plakete Ludvika Čulk in Julijana Golob, priznanja pa Anja Štrumbelj, Jakob Mežnar in Mira Les. Priznanja bodo dobitnikom
izročena na slavnostni seji občinskega sveta 7. maja.
Svetniki so dali soglasje k dodatku za delovno uspešnost direktorici Medobčinske matične knjižnice Žalec Anki Krčmar v višini 20 odstotkov njene osnovne plače za leto 2005. Ta del plače se izplača iz lastnih sredstev, ki jih zavod pridobiva na trgu ob pogoju, da ta dodatna izplačila ne povzročajo izgube zavoda. Takšno soglasje so svetniki dah tudi za direktorico Ljudske univerze UPI Žalec Franjo Centrih. Svetniki
so se seznanili z obvestilom Javnega zavoda Zdravstveni dom Žalec, iz katerega izhaja, da se je direktor tega zavoda, mag. Franjo Velikanje, enkratni denarni nagradi za leto 2004 odpovedal. Občinski svet ugotavlja, da so podobna dejanja zelo redka, zato izraža magistru Franju Velikanji vse priznanje.
Svetniki so obravnavah tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika denarne pomoči novorojenčkom v Občini Vransko. Po krajši razpravi
so sprejeh spremembe in dopolnitve pravilnika in potrdili tudi znesek enkratne pomoči za novorojenčke v letu 2005; ta znaša 30 tisoč tolarjev za posameznega novorojenčka in velja od sprejema sklepa.
Župan Franc Sušnik je svetnike seznanil in jih obenem povabil na prireditve ob občinskem prazniku, 1. maja na srečanje občanov na Čreti, 7. maja na slavnostno sejo s podelitvijo priznanj in na odprtje ceste Klance-Klokočovc, 13. maja pa na odprtje podjetja Pesed in na odprtje nove kotlovnice in polaganje temeljnega kamna za inovacijski center.
T. Tavčar
OBČINA POLZELA
OBČANKAM IN OBČANOM TER VSEM DELOVNIM IJUDEM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ČESTITAMO
OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA.
Izobraževanje odraslih že drugo leto
Odpadki v zbirni center
Občina Polzela je v preteklem letu naredila velik korak na poti okolju prijaznejšega obnašanja. Izgradnja zbirnega centra za kosovne odpadke v neposredni bližini kamnoloma v Andražu nad Polzelo je bila zelo pomembna pridobitev, saj
so s tem vsem gospodinjstvom približali možnosti odlaganja kosovnih odpadkov skozi vse leto, ne le enkrat na leto. Hkrati pa predstavljajo sortirani odpadki sekundarne surovine, kar pomeni tudi
velik prispevek k zmanjšanju stroškov ravnanja z odpadki.
Zbirni center za kosovne odpadke v Andražu nad Polzelo je odprt vsako sredo od 8. do 19- ure in vsako soboto od 8. do 13. ure. V zbirnem centru je tudi prostor za oddajo nevarnih odpadkov. V kamnolomu prevzemajo tudi gradbene odpadke, ki jih je možno oddati vsak delovni dan.
T. T.
Iz računalniške učilnice v OŠ Prebold
Društvo upokojencev Prebold je tudi v letošnjih zim-sko-spomladanskih mesecih organiziralo izobraževanje odraslih. Pobudo za tovrstno izobraževanje je dala upokojena učiteljica in svetnica v Občinskem svetu Občine Prebold Emilija Črnila.
Po njeni zaslugi in razumevanju Občine Prebold, ki sofinancira izobraževalne programe, tudi letos potekajo študijski krožki računalništva in angleškega jezika. Udeleženci so bik o tovrstnem izobraževanju obveščeni preko kabelske TV in Radia Goldi. Ob tem gre poudariti, da izobraževanje ni namenjeno samo upokojencem, ampak tudi ostalim občanom, predvsem nezaposlenim, gospodinjam in drugim zainteresiranim. Pravkar zaključujejo z 20-urnim začetnim in
nadaljevalnim krožkom angleškega jezika in z začetnim in nadaljevalnim krožkom računalništva. Angleški jezik poučuje Alenka Kovač iz Hello šole, računalništvo pa učiteljica iz Osnovne šole Prebold Mateja Zadobovšek.
’’Izobraževanja se skupaj udeležuje 44 slušateljev, ki so zelo prizadevni in učeči,” pravi Emilija Črnila, ki je zelo vesela, da je njena ideja padla na plodna tla. V nadaljevanju je še dejala: ’’Stroške izobraževanja angleškega jezika v celoti krije občina. Sredstva v proračunu so bila namenjena za izobraževanje odraslih. Predavateljico za računalništvo in prostore pa krijemo iz lastnih sredstev. Slušatelji so zelo zadovoljni nad tovrstnim načinom izobraževanja. V njihovem in tudi v svojem imenu bi se zahvalila županu Občine Prebold Vinku Debelaku in svetnikom za razumevanje. Veseli smo, da ima ob tako skromnem občinskem proračunu tudi izobraževanje odrashh svoje mesto. Podobna izobraževanja potekajo v številnih slovenskih občinah. Ledino smo na tem področju uspešno zaorali tudi v Preboldu in prav je, da s tem nadaljujemo.”
D. N.
Letošnji dobitniki priznanj
V Taboru praznovali
Občina Tabor je konec aprila praznovala. Zvrstila se je vrsta športnih, kulturnih in zabavnih prireditev, še posebno slovesno pa je bilo na slavnostni seji Občinskega sveta. V nedeljo so pripravili tradicionalni Šentjurski sejem, jutri (petek) ob 20. uri bodo izvedli še 16. nočni tek.
Slavnostno sejo so tudi letos polepšali zeleni Jurij, praporščaki društev in organizacij, Savinjski
rogisti, Moški pevski zbor KD Ivan Cankar Tabor in Vokalna skupina Candela iz Petrovč. Program sta povezovala mlada moderatorja Ksenija in Gašper. Ob zaključku so zaigrah štirje harmonikarji, ki so se zbrali prav za ta večer. Ob Gorazdu Kovčetu in Gašperju Jazbinšku iz občine Tabor sta zaigrala še Nejc Zupan z Vranskega in Matej Cigler iz občine Prebold.
Zbranim je spregovoril župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek.
Poudaril je, da je praznovanje občinskega praznika v Taboru povezano s spominom na veliki slovenski kmečki upor, ki se je pred 370 leti prav na njihovem območju, hkrati pa postregel tudi z nekaterimi vodstva občine, katerega krona bo zagotovo dokončanje projekta šole in vrtca. Prizidek s kompleksno ureditvijo prostora bodo slavnostno predah namenu 17. septembra letos, v nove prostore pa se bodo učenci naselili že z začetkom novega šolskega leta. Župan je poudaril, da so vehko postorili na informacijskem sistemu, na področju požarnega varstva in turizma. V tej smeri je bilo doslej narejenih že kar nekaj vzpodbudnih korakov. Eden teh je tudi organizacija kmečke tržnice. Izrazil je vehko zadovoljstvo nad uspešnim delom društev in organizacij v kraju. PGD Kapla Pondor je ob prazniku prevzela novo motorko.
Priznanje občine Tabor sta letos prejela: Mihael Kokole in Lipe Tekavc. Srebrno plaketo je prejelo Planinsko društvo Tabor za 25-letno uspešno delo. Priznanje župana Občine Tabor pa je prejel Alen Kovačič, in sicer za prizadevno in inovativno delo na področju aranžerstva za potrebe domačega kraja.
D. Naraglav
Občine
april 2005
Obdaritev novorojenčkov že četrtič
Občina Prebold je pred dnevi starši in njihovimi novoroje- lanL Novorojenčkom so tudi v preboldskem hotelu orga- nčki, ki so se rodili v času od tokrat podeu bone v vrednosti nizirala že četrto srečanje s 1. avgusta do Sl. decembra ,jJ0j tolarjev
Skupinska slika novorojenčkov in njihovih staršev v preddverju preboldskega hotela
Tudi na Polzeli o kanalizaciji
Svetniki občine Polzela so na 14. redni seji občinskega sveta med drugim v prvi obravnavi sprejeli in dali v štirinajstdnevno javno obravnavo osnutek odloka o komunalnem prispevku v občini Polzela. Po novem odloku so izračunani povprečni stroški opremljanja zemljišča s posamezno komunalno infrastrukturo na območju občine. Ta strošek se bo pri izračunu porazdelil glede na velikost gradbene parcele in velikost objekta v razmerju 30 proti 70 odstotkov.
Tako bo na primer novi prispevek za gradbeno parcelo, v velikosti 861 kvadratnih metrov, znašal 1,2 milijona tolarjev, pred tem pa je znašal 800 tisoč tolarjev. S sprejemom tega odloka bo Občini Polzela omogočen izračun in odmera komunalnega prispevka na način, kakor ga predpisuje zakonodaja. Stroški se bodo povečali za graditelje, ki gradijo na večjih parcelah, vendar je komunalni prispevek še vedno za 77 odstotkov
nižji kot v občini Žalec in za 72 odstotkov nižji kot v občini Velenje.
Svetniki so v nadaljevanju seje razpravljali o Razvojnem programu izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Polzela za obdobje od 2005 do 2015. Program j e izdelalo Komunalno podjetje Žalec, obrazložila pa sta ga direktor Komunalnega podjetja Matjaž Zakonjšek in tehnični direk-
tor Igor Glušič. Osnova za izdelavo razvojnega programa kanalizacijskega sistema v občini je bil Nacionalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda, v katerem so prikazana območja, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo. V nacionalnem programu je določena tudi prioriteta izvajanja kanalizacije, ki je odvisna
Med gradnjo kanalizacijskega voda na Polzeli
Na prvi podelitvi septembra 2003 je bone prejelo 21 novorojenčkov, na drugi 22, na tretji 24, na tokratni pa 19 novorojenčkov. Leta 2003 se je torej v občini Prebold rodilo 43 otrok, lansko leto pa 45 otrok, kar je dokaj razveseljiva številka, ki navdaja z optimizmom glede natalitete v občini.
Starše je nagovoril podžupan Franc Škrabe, ki je poudaril pomen in potrebo za skupno odgovornost pri rasti in vzgoji otrok. Tako staršev kot družbe, ki je odgovorna pomagati mladim družinam na vsakem koraku, saj so otroci naše skupno bogastvo. K temu je dodal, da bo Občina Prebold tudi v prihodnje skrbela, da bo življenje njenih občanov čim lepše in prijaznejše. Vse najlepše želje je podžupan Franc Škrabe ob koncu svojega nagovora izrekel staršem tudi v imenu župana Vinka Debelaka in ravnatelja Milana Jezernika, ki se srečanja zaradi službenih obveznosti tokrat nista mogla udeležiti.
D. Naraglav
od gostote poselitve in števila prebivalcev v določeni aglomeraciji. V sodelovanju z Občino Polzela je na osnovi smernic in navodil Nacionalnega operativnega programa izdelana situacija - karta obstoječe in predvidene kanalizacije po posameznih naseljih, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in čistilno napravo.
Gradnjo kanalizacijskega sistema bo v občini Polzela potrebno v načrtovanem časovnem obdobju intenzivno nadaljevati z namenom realizacije zastavljenih ciljev. Okoljska dajatev je najpomembnejši vir financiranja kanalizacijskega omrežja, vendar ne bo zadoščala za potrebno izgradnjo javne kanalizacije. Kot naslednji pomemben vir financiranja je občinski proračun, ki ga sestavljajo prispevek uporabnikov za priključitev na javno kanalizacijo in namenska sredstva za gradnjo kanalizacijskega sistema. Občina Polzela si bo prizadevala za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev s strani Evropske unije. Zaradi izgradnje se bodo povečali stroški amortizacije in vzdrževanja.
Stroški za predvideni kanalizacijski sistem bodo znašali približno 800 milijonov tolarjev.
T. Tavčar
Za čisto okolje
Spomladansko čiščenje okolja je že vrsto let v navadi tudi v občini Polzela. Seveda pa je tudi nekaj brezvestnih občanov, ki odpadke puščajo za sabo kot ’’kure kakce”.
V akciji so občanke in občani čistili nabrežja rek, potokov in jezer, javne poti, okolico kulturnih in zgodovinskih objektov, parke, skratka mesta, koder ljudje hodijo in se zadržujejo. Nabrali so velike količine več vrst odpadkov, največ je bilo pločevink, plastenk in plastičnih
vrečk, torej odpadkov, ki ne razpadejo in zato trajno onesnažujejo ter kazijo bivalno okolje. Akcije se je udeležilo nekaj več kot dvesto občanov, predvsem člani 33 društev.
Novost pa je možnost odlaganja kosovnih odpadkov v zbirnem centru v Andražu, ki je odprt vsako sredo od 8. do 19- ure in vsako soboto od 8. do 13. ure. V zbirnem centru za kosovne odpadke so poskrbeli tudi za poseben prostor za oddajo nevarnih odpadkov.
T. T.
Med čiščenjem parka Senek
Urejajo klubske prostore
Na občnem zboru so se zbrali člani Društva upokojencev Andraž nad Polzelo, ki šteje 200 članov in sodi med manjša v dolini, po dejavnosti in uspešnosti pa sodi v zlato sredino.
O delu društva je na zboru
poročal predsednik Anton Mešič, ki je poudaril, da so delali v okviru možnosti, da so se veliko družili in si tudi pomagali. V program za letošnje leto so uvrstili urejanje klubskih prostorov, rekreacijo, izlete, pohode, obiskovanje bolnih članov, sodelovanje z drugimi društvi v občini
Polzela in domačem kraju. Občnega zbora so se udeležili tudi nekateri gostje, in sicer poslanec v Državnem zboru RS Ivan Jelen, članica upravnega odbora ZDU Slovenije Pavlina Glušič in podžupan Občine Polzela Simon Ograj enšek.
Na zboru so podelili društvena priznanja, za slovesno vzdušje pa so poskrbeli kvintete Lastovka in domači mladinci.
T. T.
Predsednik društva Anton Mešič
OBČIM PREBOLD
VSEM DELOVNIM IJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO
OB DNEVE BOJA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
V Preboldu predstavniki slovenskih občin
Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije na seji v Preboldu
Občina Prebold je pred kratkim kot 128. občina postala članica Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki ima sedež v Mariboru (poleg Skupnosti deluje tudi Združenje občin). Predsedstvo te organizacije se redno sestaja na sejah in obravnava aktualne teme in predloge zakonov oziroma podzakonskih aktov, ki tako ali drugače zadevajo lokalne skupnosti. 18. seja predsedstva je bila v Garnem šport hotelu v Preboldu, kjer so si člani predsedstva najprej ogledali kratek promocijski film občine gostiteljice, pozdravil pa jih je tudi župan Vinko Debelak. Sejo je vodil predsednik in mariborski župan Boris Sovič.
Na seji je sodeloval tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar. Med drugim je predsedstvo Skupnosti občin seznanil s spremembami Zakona o financiranju lokalnih skupnosti. Predlog novega zakona še ni usklajen z ministrstvom za finance, pripravljen pa naj bi bil do konca tega leta. Ministrstvo med drugim predlaga, da bi se največji dovoljen obseg zadolževanja občinskih proračunov s sedanjih 10 % povečal na 20 % letnega proračuna. To bi tudi manjšim občinam omogočilo financiranje večjih projektov, zlasti če pridobijo sofinanciranje s strani države ali evropskih skladov.
V nadaljevanju seje so govorili o problematiki vračila nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč zaradi odločb ustavnega sodišča o razveljavitvi oz. odpravi občinskih odlokov, o predlogu Uredbe o uvrščanju delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov v plačilne razrede, o spremembah navodila o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načina spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa, pa tudi o poročilu nadzornega odbora, finančnem načrtu in programu dela SOS za leto 2005. Skupnost občin Slovenije bo v kratkem pripravila tudi letno skupščino.
Eden od perečih problemov, ki so jih obravnavali že na prejšnji seji, je financiranje tako imenovanih družinskih pomočnikov, do katerega so upravičeni nekateri invalidi in starostniki. Odločbe o tem, kdo je upravičen do pomočnika, izdajajo centri za socialno delo, plačniki pa so v celoti občine. Boris Sovič je poudaril, da je ta zakonska možnost za invalide sicer zelo dobrodošla in humana, da pa je zlasti za majhne občine zagotavljanje denarja za tovrstne plače nesprejemljivo breme. Kot je povedal Vinko Debelak, je Občina Prebold v marcu izplačala pet plač uslužbencem občinske uprave, hkrati pa tudi pet plač za družinskega pomočnika. Predsedstvo SOS se bo v zvezi s to temo čim prej sestalo z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
K. R.
OBČINA PREBOLD
Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold (03) 703 64 00, faks: (03) 703 64 05
OBVEŠČA
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z odlokom o priznanjih Občine Prebold (Ur. list RS št. 37/00 in 27/04) razpisuje pogoje in rok dajanja pobud za podelitev priznanj Občine Prebold v letu 2005.
2. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje samozaposlitve v občini Prebold v letu 2005.
Vse informacije v zvezi z razpisom so na razpolago na naši spletni strani obcina@prebold.com in Kabelski TV.
OBČINA PREBOLD
april 2005
Po DOLINI
Preboldska gasilska zveza uspešna
V dvorani Gasilskega doma na Groblji so se na sedmem občnem zboru Gasilske zveze Prebold zbrali predstavniki gasilskih društev, ki so vključena v GZ Prebold, vodstvo zveze in številni gostje. Med njimi so bili podpredsednik GZ Slovenije Tone Podobnik, poveljnik sa-vinjsko-šaleškega poveljstva in član predsedstva GZ Slovenije Franc Fingušt in župan Občine Prebold Vinko Debelak ter predstavniki gasilskih zvez iz Trbovelj, Velenja, Žalca in GZ Zgornje Savinjske doline.
Vsem prisotnim je dobrodošlico zaželel predsednik gostiteljskega društva Vojko Kolenc, ki je na kratko predstavil 80-letno zgodovino društva in jih seznanil z aktivnostmi v letošnjem jubilejnem letu. V nadaljevanju so s kulturnim programom občni zbor popestrili mladi gasilci z Groblje. Poročilo o delu GZ Prebold je podal predsednik Jože Veber. V uvodu je spomnil, da mineva letos 50 let od začetka organiziranja gasilcev v gasilske zveze. Dejal je, da so se že takrat postavljali temelji prostovoljnega gasilstva v polvojaško formacijo z upoštevanjem enotnih pravil gasilske službe. S tem se je pokazala potreba po še večji strokov-
ni vzgoji in načinu financiranja, kar je prispevalo k današnji podobi in delu gasilske organizacije. Poudaril je, da so gasilci največja organizirana združba na Slovenskem, ki s svojim humanitarnim poslanstvom in prostovoljnim delom dokazuje, da jih
vsak režim, vsaka vojna že več kot 130 let spoštljivo uvršča v sistem, v katerem živijo. Danes je v Sloveniji 113 gasilskih zvez, ki vključujejo 1400 prostovoljnih gasilskih društev s približno 125.000 člani.
Kar nekaj gasilskih zvez je nastalo v obsegu, kot je GZ Prebold in se sreču-
jejo z večjimi in manjšimi težavami. GZ Prebold se s svojim delom in doseženimi rezultati uvršča ob bok najuspešnejšim gasilskim zvezam. S sedmimi operativnimi gasilskimi društvi, in po stečaju TT Prebold le še s formalno organiziranim gasilskim društvom preboldskih tekstilcev, GZ Prebold uspešno zagotavlja požarno varnost v občini Prebold. Ob tem ne gre prezreti uspešnega dela mladinske komisije, ki je v minulem letu povečala interes mladih za vstop v gasilske vrste. Ustanovljen je bil mladinski svet in izveden prvi občni zbor
mladih. Vedno znova presenečajo veterani, in sicer tako glede množičnosti kot po dosežkih na tekmovanjih. Zelo razveseljiv je tudi delež gasilk v društvih. Na tekmovanjih in vajah dokazujejo, da v ničemer ne zaostajajo za moškimi.
Sicer pa v GZ Prebold, kot je dejal Jože Veber, največjo skrb po-
svečajo strokovnemu izobraževanju. Izdelan je program izobraževanja, o katerem je na občnem zboru govoril tudi poveljnik GZ Prebold Branko Verk. V minulem letu je tečaje izobraževanja opravilo 34 gasilcev. Poleg izobraževanj, kot so izobraževanje za poveljnika, za vodjo enot, za nosilce IDA aparatov, za tehnično reševanje, nadaljevalni tečaj za gasilca, so društva pripravila interna izobraževanja, na katerih so svoje člane izobraževali na področju delovanja gasilske tehnike. V sklop izobraževanja oziroma usposabljanja spadajo tudi skupne vaje. Teh tudi v minulem letu ni manjkalo, osrednja v mesecu požarne varnosti je bila izvedena na kmetiji Uplaznik v Matkah.
Poveljstvo GZ Prebold je prav tako velik poudarek dajalo preventivni dejavnosti. Opravili so pregled hidrantnega omrežja, hmeljskih sušilnic in gasilnikov. Na področju tekmovanj so desetine tekmovale na dveh nivojih, in sicer na občinskem in državnem. Na slednjem so bdi med tekmovalci GZ Prebold najuspešnejši veterani iz PGD Matke, ki so osvojili 4. mesto. Na področju intervencij, razen v enem primeru, ni bilo zahtevnejše akcije. Intervenirali so ob požaru na stanovanjskem objektu, ob dimniškem požaru in ob treh požarih na avtomobilih.
Poročila predsednika in poveljnika so dopolnili predsedniki komisij za delo z mladimi, z ženami in veterani. Vse tri komisije so zelo uspešno delovale in s tem dodale velik delež k uspešnemu delu GZ Prebold.
D. Naraglav
ZDUO Žalec z novim vodstvom
Omizje z novim predsednikom Jožem Glinškom (pod zastavo EU) in nekaterimi člani
V prostorih gostišča Rimljan v Šempetru je bila 16. aprila prva redna skupščina Zveze društev upokojencev Občine
Žalec. Na njej so pregledali rezultate minulega leta, si zadali nove naloge in podelili
plakete ZDUO Žalec. Opravili pa so tudi nadomestne volitve, saj je dosedanji predsednik Ivan Jelen zaradi poslanskih obveznosti v Državnem zboru predlagal svojo zamenjavo. Predsednik zveze je postal Jože Glinšek iz Društva upokojencev Petrovče.
Za uvod v skupščino, ki so se je udeležili delegati društev in njihovi predsedniki ter gostje na čelu z županom Občine Žalec Lojzetom Posedelom, so poskrbele Pevke treh vasi. Najprej je zbrane nagovoril predsednik Ivan Jelen, ki je pozneje podal obširno poročilo o delu zveze v enoletnem obdobju. Delo desetih društev in Univerze za III. življenjsko obdobje je bilo zelo razgibano in raznoliko, za kar so zaslužni predsedniki društev in predsednica univerze Marija Masnec, ki so znah v svojih sredinah ustvariti moštva, ki dobro delajo in skrbijo za vsestransko aktivnost članstva. Društva veliko pozornosti namenijo izletništvu, planinarjenju in športu, medsebojnemu prijatelj-
stvu, druženju, pridobivanju splošne razgledanosti s pomočjo univerze, plesu, sodelovanju z drugimi društvi, z občino in županom ter Pokrajinsko zvezo DU Celje. Veliko so se posvečali proučevanju problematike, ki zadeva socialno varnost upokojencev, in prenosu stališč preko vodje svetniške skupine o delovanju Občinskega sveta. V zvezi se trudijo in spodbujajo starejšo generacijo k vzajemnosti in medsebojnemu spoštovanju ter k zdravi, smotrni in aktivni uporabi prostega časa, k izvajanju športnih in drugih aktivnosti.
Ivan Jelen se je ob zaključku svojega poročila še enkrat zahvalil občini in županu za razumevanje starejše generacije in pomoč. Za uspešno delo in dobro sodelovanje se je zahvalil tudi vsem predsednikom društev in članom upravnega odbora zveze, s katerimi je uresničeval program zveze v minulem enoletnem obdobju. Uspešno delo je zaželel novemu vodstvu na čelu s predsednikom Jožem Glinškom.
D. Naraglav
Polzelski borci zborovali
V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli so se na letnem občnem zboru zbrali člani Občinske organizacije ZZB in udeležencev NOB Polzela in drugi gostje. O delu 97-članske organizacije sta poročala predsednik Avgust Palir in tajnica Ladislava Zupanc.
Iz poročil je razvidno, da so tudi v lanskem letu posvečali skrb urejanju grobov in grobišč, pripravili več srečanj, razen srečanja ob občinskem prazniku 2. oktobra, ki so ga organizirah s samoprispevkom, se udeležili vseh proslav, med drugim tudi proslave ob 60-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske dohne, ob
dnevu mrtvih pripravili v sodelovanju z Osnovno šolo Polzela komemoracijo, ob koncu leta pa so obiskali deset bolnih članov. Zelo so veseh in zadovoljni, da je spominska plošča na Gori Oljki dobila prvotno obliko, dah pa so pobudo, da bi se Osnovna šola Polzela ponovno imenovala po prvoborki Veri Šlander. V programu dela za letos so poleg že ustaljenih nalog, kot so urejanje grobišč in spomenikov, izletov in srečanj, komemoracije in ohranjanje vrednosti NOB, zapisah, da bi v tem letu dobih obljubljene prostore v občinski stavbi, postavili nazaj na častno mesto pri šoh kip narodne herojke Vere Šlander in preimenovali
Predsednik Avgust Palir
OŠ Polzela v OŠ Vere Šlander. Radi bi tudi obnovili spominsko obeležje ob progi v Podvinu, sprejeli več novih članov s posebnim poudarkom na mlajših, ki bodo ob upoštevanju določil statuta in pozitivnim odnosom do NOB lahko postopoma prevzemali vodstvene funkcije in zadolžitve.
Občni zbor sta med drugim pozdravila tudi podpredsednik Območnega združenja borcev Viljem Petek in ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl. Ob koncu so podelili dvoje priznanj. Za prizadevno in uspešno delo v borčevski organizaciji sta priznanje prejela zakonca Jože in AgicaDobrišek, za pripravo kulturnih programov na raznih borčevskih prireditvah pa so priznanje podelili učiteljici Mojci Kralj z OŠ Polzela.
T. Tavčar
Žalska zveza ima 50 let
Pred dnevi je bil v dvorani Kulturnega doma Liboje 50. občni zbor Gasilske zveze Žalec, ki so se ga udeležili delegati 35 prostovoljnih gasilskih društev iz občin Vransko, Tabor, Braslovče, Polzela in Žalec. Med številnimi gosti so bili tudi župani in podžupani vseh petih občin. V letu 2004 je GZ Žalec štela 3514 članov, kar je 140 več kot leto poprej.
Iz številnih poročil je razvidno, da je bilo delo zveze lani uspešno. Potekali so številni tečaji, ki sta jih pripravili Gasilska zveza Žalec in Gasilska zveza Slovenije. Predsednik zveze Franci Skok se je zahvalil vsem, ki so našh čas za prostovoljno delo, ki gasilce še posebej plemeniti, saj svoje poslanstvo opravljajo iz ljubezni do sočloveka, ki potrebuje pomoč ob požarih ah drugih naravnih nesrečah. V minulem letu so pripravili več praznovanj, 100-letni-co pa so praznovali gasilci na Polzeli in v Grajski vasi. Gasilci zveze so 90-krat posredovah, od tega 46-krat ob požarih, nastale škode pa je bilo po nestrokovni oceni za nekaj več kot 25 milijonov tolarjev.
Tako kot predlani so tudi lani prevažah vodo v višje ležeče predele na svojih operativnih področjih za potrebe krajanov, razbijah led,
odpirali so vrata stanovanj, zapirali vodo in opravljah vsakdanje intervencije v dobro ljudi. Na tekmovalnih področjih so na državnem nivoju ponovno dosegli odlične rezultate v mladinski konkurenci. Državni prvaki so poštah mladinci iz društev Parižlje-Topovlje in Andraža. Veliko uspeha pa jim žehmo na kvalifikacijah za gasilsko olimpijado, ki bo v Varaždinu. Na kvizu mladih o znanju gasilstva so že drugič zapored na državnem nivoju slavili mladi gasilci
z Vranskega.
Na zboru so sprejeh tudi progam dela in finančni plan ter podelili več priznanj Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Žalec. Priznanje GZ Žalec prve stopnje sta prejela Miroslav Lovrek in Darja Marinko,
Predsednik GZ Žalec Franci Skok med pozdravnim nagovorom
tretje stopnje pa Franc Drobež. Bronasto plaketo GZ Žalec je prejela Katarina Petrin, priznanje GZ Slovenije pa Hubert Shumacher iz Rommerskirchena v Nemčiji, ki se je že velikokrat izkazal z dobavo različne gasilske opreme GZ Žalec, gasilcem v Braslovčah in Žalcu. Za njegov prispevek k razvoju gasilstva
ga je Občina Braslovče v letu 2003 imenovala za častnega občana.
Petdesetletnico zveze pa bodo 2. juhja združili s praznovanjem 60-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Dobriša vas-Petrovče. Za popestritev zborovanja je poskrbel kvintet Dobroveljski fantje. Zbrane pa sta med drugim nagovorila žalski župan Lojze Posedel in v imenu GZ Slovenije Franci Naraks.
T. Tavčar
Del delegatov na jubilejnem občnem zboru GZ Žalec
IVA*
>
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE. KOMBIJE. MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
Po DOLINI
april 2005
Koronarni klub - še več za zdravje
Na tretjem rednem občnem zboru so se sestali člani Koronarnega kluba Savinjska dolina Žalec. Po podanih poročilih za preteklo leto so si zastavili nov program dela in izvolili novega predsednika. Društvo bo v naslednjem mandatu vodil Ivan Vidmajer.
V prihodnjem letu bodo skrbeli boljšo informiranost občanov, pripravili bodo več zanimivih strokovnih predavanj in seznanjali občane s pomembnimi podatki za zdravo življenje, poskrbeli pa bodo tudi za druženje na pohodih, izletih in klubskih večerih.
Milica Podobnik, dosedanja predsednica, je ob tej priložnosti poudarila:
’’Koronarni klub je namenjen doživljenjski rehabilitaciji bolnikov pri številnih srčnožilnih boleznih.
Poleg obolenj na venčnih ali koronarnih žilah so zlasti v zadnjem času pomembna skupina bolezni, ki naj bi bila zajeta v tovrstno rehabilitacijo, torej, gre za bolnike s srčnim popuščanjem Za te bolnike je včasih veljalo, da morajo počivati in čim več mirovati, da bi zaščitili srčno mišico. Danes velja ravno obratno: dolgotrajna telesna neaktivnost in mirovanje namreč poslabšujeta že tako okrnjeno telesno zmogljivost bolnikov s srčnim popuščanjem. Vadba je odsvetovana le pri zelo napredovanj bolezni in v obdobjih poslabšanja. Sicer pa je priporočljivo izvajanje dihalnih in lažjih razteznih vaj, hoja. V Ljubljani, na primer, so bolniki vključeni v ambulantno rehabilitacijo, kamor hodijo trikrat tedensko, tudi po dve leti. Potem jih usmerijo v njihov koronami klub. Samo po sebi se ponuja vprašanje: Ali gre za
razliko v oskrbi bolnikov? Nikakor ne. Kako se bomo vedli in kakšno pot bomo ubrali, ko zbolimo, je odvisno od nas samih. Ravno ljubljanski koronami klub oz. zveza klubov je glavni pobudnik ustanavljanja koronarnih klubov tudi po drugih regijah, tudi našega pred tremi leti. Edino, kar pri nas še delno šepa, je malo slabša povezanost z osnovnim zdravstvenim varstvom, kar pa, upam, bomo uspeh popraviti. Druga zelo pomembna skupina bolnikov so bolniki s koronarno boleznijo. Bodisi da so že doživeli miokardni infarkt bodisi da spadajo med visoko rizične zaradi prisotnih dejavnikov tveganja. Iddi v Celju bomo kmalu imeli koron-arografski aparat. Dostopnost do tovrstnega zdravljenja in diagnostike bo mnogo boljša. Ko zbolimo, je večina ljudi visoko motivirana in prične razmišljati o življenju, da bo
potrebno nekaj narediti, spremeniti tisto, kar je v veliki meri pripomoglo k bolezni. Farmakološko zdravljenje, zdravila so seveda življenjskega pome-na, so nujna, prav tako pa je nujno tudi, da odstranimo dejavnike, ki so botrovali npr. miokardnemu infarktu. To so običajno telesna neaktivnost, nepravilna prehrana, kajenje, stres. Tildi ko imate vstavljeno žilno opornico, se proces ateroskleroze na dragih naših žilah lahko nadaljuje in zajame lahko tudi mesto premostitve. Zato je zelo pomembno vedeti, da je resnično potrebno spremeniti in odpraviti slab način življenja. Velik poudarek v našem klubu dajemo pravilni, srčnim bolnikom prilagojeni telovadbi. Morda se sliši šablonsko, vendar gre resnično za malo drugačen, med populacijo sicer manj znan pristop, a z dobrimi rezultati. Vaditeljicam pa bo z dobrim organizacijskim vodenjem kluba dana večja možnost za poglobljeno vsebinsko delo.”
Milica Podobnik
Starejši krajani Levca ponovno skupaj
Predsednik KO RK Levec Izidor Tolič med svojim pozdravnim nagovorom
Levec je najmlajša KS v Občini Žalec, saj ima za sabo šele pet let delovanja. Kljub temu se lahko pohvalijo z uspešnim delom, Id mu dajejo pečat tudi krajevna društva in organizacije. Ena izmed teh je Krajevna organizacija Rdečega križa. Pred kratkim so v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Društvom upokojencev organizirali tradicionalno srečanje krajanov, starih nad sedemdeset let.
Srečanje je bilo organizirano v večnamenskem prostora KS. Zbrane je pozdravil predsednik KO RK Izidor Tolič. Nekaj besed je starostnikom v imenu Območne organizacije RK Žalec namenil Janez Meglič. Poudaril je, da so tovrstna srečanja prijetna oblika zbliževanja ljudi in zato zelo dobrodošla, in pohvalil delo krajevne organizacije.
V krajevni skupnosti Levec živi štirideset krajank in krajanov, starih 70 in več let. Srečanja se je udeležila le slaba polovica. Med udeleženci je bila tudi najstarejša krajanka 95-letna Marija Jančič. Najstarejši predstavnik moškega spola na srečanju pa je bil 80-letni Rado Lipovšek.
D. N.
Letovanje otrok letos drugače
Skrb in prizadevanje za dobro otrok je tudi poslanstvo Občinske zveze društev prijateljev mladine Žalec. Z njim lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju, k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in bodoče življenje. Tudi v letošnjem letu smo se odločili, da otrokom omogočimo letovanje, vendar tokrat malo drugače.
Glede na vse večja obolenja otrok na dihalih in priporočila otroških
zdravnikov v Občini Žalec bomo otroke popeljali na 12-dnevno kombinirano letovanje na morje in v hribe. Omogočili jim bomo nekaj drugačnega, mnogo doživetega, nekaj, kar jih bo spremljalo skozi vse življenje. To so predvsem tista doživetja, ki so drugačna od vsakodnevnih dogajanj.
Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci spontano - neprisiljeno pridobivajo znanja po principu lastnih izkušenj in pod strokovnim vodstvom mentorjev.
Predsednica OZ DPM ŽALEC Danijela Puncer
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE -OBMOČNO ZDRUŽEl'jJE ŽALEC
organizira 19- maja 2005 med 7. in 12. uro krvodajalsko akcijo V ŠEMPETRU (v prostorih osnovne šole).
OPTIKA
KODIUN.
s. p.
Rimsko cesto 35, 3311 ŠČMPCT6R, tel.: 03 / 700 06 30
Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure.
PRCGICDI VIDA: SR€DA, 25. 5. 2005
**ZNIŽflNJC**ZHIŽRNJ€**ZNIŽnNJC**
50 % POPUST NA DOLO«N6 MOD€L€ SONČNIH IN KORčKCIJSKIH OČAL.
Obiščite nos in videli boste bolje!
13 LCT Z VRMI OPTIKA rV,
LETOVANJE 2 00 5
Občinska zveza DPM ŽALEC bo organizirala letovanje osnovnošolskih in srednje šolskih otrok na otoku Krku - Punat in na Pohorju - Trije kralji, in sicer:
1.	dekada od 4. julija do 15. julija PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
2.	dekada od 11. julija do 22. julija PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
3.	dekada od 18. julija do 29. julija PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
4.	dekada od 25. julija do 6. avgusta PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
5.	dekada od 1. avgusta do 12. avgusta PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
Vse informacije dobite na matičnih šolah oziroma na Občini Žalec - Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Bojan Jereb, tel. 713 64 38 oz. 051 342 646.
Avto
GALANT
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji
Itidi pesem
za zdravo življenje
V sodelovanju z Občino Prebold in Radiom Celje je sredi meseca v Dvorani Prebold potekala zanimiva prireditev Živeti zdravo s pesmijo. Osrednja osebnost večera je bila prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka splošne medicine in nacionalna koordinatorka za preventivo srčnožilnih bolezni, ki je polnoštevilnemu občinstvu spregovorila, kako lahko sami najbolje poskrbimo za svoje zdravje.
Jana Govc Eržen je o zdravem načinu življenja in predvsem o zdravi prehrani govorila že v Novi Cerkvi, Gornjem Gradu, Vitanju in na Dobrni.
kdaj bom o tem spregovorila tudi v domačem kraju, v ’’Šenpavlu” oziroma Preboldu. Danes se je to zgodilo in bila sem kar nekako ganjena, ko sem v dvorani videla toliko ljudi, ki se jih spominjam iz svojih otroških in mladostniških dni. Bilo mi je v veliko veselje in zadovoljstvo in upam, da se bo poslej kaj podobnega še zgodilo. Rada bi, da bi tudi v občini Prebold organizirali delavnico, kakršne smo pripravili tudi v Gornjem Gradu, Novi Cerkvi, Vitanju in na Dobrni,” je dejala Jana Govc Eržen in dodala: ”Vse, kar govorimo o zdravem načinu življenja, vsebuje elemente zdrave prehrane, elemente zdravega gibanja. Vemo, da se ljudje spreminjamo, da drugače živimo, da se drugače prehranjujemo, da je na
Primarij dr. Jam Govc Eržen med predajo diagnostičnega aparata za krvni sladkor predsednici KO RK Mariji Kapus
0 zdravju, ki je velika vrednota, je želela spregovoriti tudi v Preboldu, v kraju svoje mladosti, kamor segajo njene korenine. ’’Veselje in smeh sta pol zdravja in zato smo se s sodelavci odločili, da predavanja popestrimo tudi na ta način,” pravi Jana Govc.
Na prireditvi je zbranim spregovoril tudi župan Občine Prebold, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad tovrstnim dogodkom in se akterjem, še posebno Govčevi, zahvalil za lep in poučen večer. Ob zaključku predavanja je zahvalo vsem sodelavcem, sodelujočim in občinstvu izrekla tudi predavateljica in Krajevni organizaciji RK Prebold izročila diagnostični aparat za merjenje sladkorja v krvi, ki ga je darovalo podjetje Roche diagnostics Ljubljana.
Večer se je zaključil s prijetnim družabnim srečanjem ob zdravi prehrani in napitkih. ”Ta večer mi zelo veliko pomeni. Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bo dvorana polna. Ko sem hodila po Sloveniji predavat o zdravem načinu življenja, sem večkrat vprašala sama sebe,
naših krožnikih zelo nezdrava hrana in da naš način življenja postaja vse bolj sedeč. In prav zaradi tega vse raziskave kažejo, da prezgodaj obolevamo, da prezgodaj umiramo zaradi srčnožilnih bolezni, zaradi rakavih obolenj, zaradi povišanega krvnega tlaka, holesterola, zaradi sladkorne bolezni, čedalje bolj pogosto obolevajo tudi naši otroci. Zato mislim, da je to, kar vlagamo v promocijo zdravja, zelo pomembno in da se nam bo obrestovalo. Dobre izkušnje s takšnimi projekti imajo drugi narodi, recimo Finci, ki so uspeli s predavanji in motivacijo ljudi znižati stopnjo umrljivosti in obolevnosti zaradi kroničnih bolezni. Želimo si, da bi bila sredstva za tovrstno obliko promocije zdravja na razpolago na Ministrstvu za zdravje in da bi se ta projekt, ki smo ga začeli v celjski regiji, širil naprej.” Večer sta s pesmijo in glasbo obogatila ansambel Mira Klinca in pevka Maja Slatinšek.
D. Naraglav
SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
KRK Uroš, s.p.
Zabukovica 162, 3302 Grile GSM: 031/307-780
•	Kleparsko-krovska dela
•	Sanacija vseh vrst streh
april 2005
Osrednje teme
Deset let za gradnjo kanalizacije
Vse spodnjesavinjske občine so v minulih dneh sprejemale Razvojni program izgradnje kanalizacijskega sistema za obdobje od leta 2009 do 2019. Programe je za vse občine pripravilo Javno komunalno podjetje Žalec, ki je takoj zatem pohitelo s pripravo operativnih planov, da bi lahko občine kandidirale na razpisih za državna in evropska sredstva. To bodo zelo zahtevne investicije, v občini Žalec, na primer, naj bi za gradnjo kanalizacije porabili okoli dve milijardi tolarjev. Ob tem je potrebno dograditi še centralno čistilno napravo v Kasazah. Zakaj je bilo potrebno izdelati razvojne programe za vsako občino, smo vprašali direktorja Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaža Zakonjška.
’’Država je konec oktobra leta 2004 sprejela Nacionalni program odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. V njem je postavila zahteve Evrope in nas na nek način prisilila, da bomo pričeli graditi kanalizacije in čistilne naprave v okviru nekih planov in smernic, ne stihijsko. Država je določila tako imenovane aglomeracije, to so območja poseljenosti prebivalcev, kjer je enota en hektar. Glede na to, koliko ljudi živi na enem hektarju, je določila prioritetne razrede. Prednost imajo seveda območja z gostejšo poselitvijo. Nekateri kraji pa sploh niso uvrščeni v ta nacionalni program, saj imajo premajhno
Matjaž Zakonjšek
poseljenost. Država se namreč zaveda, da ne bo mogla s tem nacionalnim programom pokriti celotne Slovenije, sploh ne v tako kratkem obdobju, kot je deset let. Na osnovi tega nacionalnega programa smo se lotili izdelave desetletnega plana izgradnje kanalizacij za območje vseh šestih občin. V tem planu smo označili aglomeracije in določili šest razredov. V prvem razredu so na primer Žalec, Gotovlje, Vrbje in Šempeter. Vrisali smo kanalizacije, ki so že zgrajene, za katere so narejeni projekti in pridobljena gradbena dovoljenja, pa tiste, za katere so narejene idejne zasnove, in tiste, za katere smo sami naredili neke grobe idejne zasnove, da smo na osnovi tega lahko izračunali, koliko bo to stalo. Država je kot merilo postavila ceno 40 tisoč do 45 tisoč tolarjev za meter kanala. Na osnovi tega smo naredili grobe cenitve višine investicij in terminski plan. Zadeve smo uskladili s strokovnimi službami vseh občin. Ta dokument je nastajal približno dva meseca in pol z maksimalnim angažiranjem določenega števila zaposlenih v našem podjetju,
to pomeni tudi delo ob sobotah in nedeljah.”
V tem času se je spremenila tudi zakonodaja v zvezi z okoljskimi dajatvami.
’’Namesto okoljske takse imamo po novem okoljsko dajatev, ki jo plačujemo ob vodarini kot takso za obremenjevanje voda. V letu 2005 še velja, da Javno komunalno podjetje takso pobere ob ceni vode, jo odvaja v občinski proračun, občina pa s tem denarjem in s svojimi sredstvi gradi kanalizacijo in čistilne naprave. Za to mora od države pridobiti ustrezno dovoljenje oziroma odločbo, da gre res za namensko porabo denarja. Od leta 2006 se bo okoljska dajatev plačevala po dvanajstinah neposredno v državni proračun. Mi pa smo dolžni pripraviti takšne programe oziroma projekte, da jih bomo lahko prijavili na državne razpise in da bodo šli skozi državna sita, tako da bomo od države dobili vrnjen denar. Možno bi bilo, da bi na ta način določena občina dobila od države tudi več denarja kot ga sicer zbere z okoljsko dajatvijo od svojih občanov, vendar pa v to močno dvomim. Doslej smo na leto v vseh šestih občinah zbrali približno 200 milijonov tolarjev takse in vso smo uspeh obdržati v dolini oziroma smo pridobili pozitivne odločbe od države in tako pričakujemo tudi za leto 2005.”
In zakaj se je pravzaprav tako mudilo s pripravo in sprejemom programov izgradnje kanalizacije?
”Za leto 2005 smo morah do 31.
marca letos dati prijavo za sofinanciranje investicij. Ta prijava je morala biti usklajena s programom izgradnje kanalizacije oziroma nacionalnim programom. Do 31. maja letos pa moramo izdelati še operativne programe, s katerimi bomo lahko kandidirah za repubhško takso oziroma okoljsko dajatev za leto 2006 oziroma za štiri leta. Če posamezne občine tega ne bodo imele, bodo dale denar od zbranih okoljskih dajatev v državni proračun, država pa ga bo namenila tja, kjer bo menila, da je potrebno in kjer imajo ustrezne programe. Operativni program bo izdelan hkrati s tako imenovano fasibihty študijo, ki se ta čas že izdeluje za 20 občin, vključenih v projekt izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav v porečju Savinje. Z njim bomo lahko kandidirah za nepovratna sredstva države ali Evropske unije, kjer so spet drugi kriteriji. Evropa bo financirala samo gradnjo tistih kanalizacijskih vodov, kjer je strošek na meter kanala manj kot 800 evrov na prebivalca (populacijsko enoto). Se pravi, da Evropa sofinancira samo glavne, magistralne in primarne vode. Sekundarne kanalizacije bodo še vedno morale graditi občine same, s sredstvi okoljskih dajatev in kakšnimi drugimi viri.
Pa še na nekaj bi opozoril. Prej sem omenil, da je nacionalni program določil aglomeracije. Teh mi ne moremo spreminjati. Kanalizacijo moramo najprej graditi v krajih, ki so na vrhu prioritete oziroma z največjo gostoto prebivalstva, torej ne moremo sami določiti vrstnega reda gradnje kanalizacij. Pravzaprav občina lahko spremeni vrstni red in na primer zgradi kanalizacijo v Grižah prej kot v Petrovčah, vendar bo v tem primeru morala sama
zagotoviti denar, od države ne bo dobila sredstev iz okoljskih dajatev. Na koncu imamo nekaj aglomeracij, na primer na Ponikvanski planoti, za katere je občina prav tako dolžna zgraditi kanalizacijo, vendar za to ne bo smela uporabiti sredstev iz okoljskih dajatev, ampak bo morala najti druga sredstva, od občinskega proračuna do prispevka krajanov.”
Vsaka od šestih spodnjesavinj-skih občin pa bo morala poleg gradnje kanalizacije in svojih čistilnih naprav prispevati tudi k dograditvi čistilne naprave v Kasazah.
Čistilna naprava v Kasazah je še vedno zgrajena le do prve etape prve faze. Ves čas trdim, da mi pravzaprav čistilne naprave še nimamo. Zakaj nam v Kasazah smrdi? Zato ker je tako imenovani aeracijski del bistveno premajhen in gre nepregnito blato na odprte sušilne grede, kar povzroča smrad. Čistilna naprava v Kasazah ima zmogljivost 20 tisoč populacijskih enot, ki jo bomo povečali na 60 tisoč enot, za kar smo že pridobih gradbeno dovoljenje. Na to čistilno napravo bodo po dograditvi priključene občine Polzela, Prebold, Žalec in del Braslovč, poleg mlekarne. Investicija v čistilno napravo znaša preko dve milijardi tolarjev in to ne more biti le breme Občine Žalec, saj so solastnice tudi ostale občine. Vsaka bo morala zagotoviti svoj delež. Občine, ki bodo gravitirale na to čistilno napravo, se bodo morale najprej dogovoriti, v kakšnem deležu jo bodo uporabljale. Pri liniji blata pa se bodo kot uporabnice pojavile še občine Tabor, Vransko in del Braslovč. Linijo blata moramo namreč prav tako zgraditi, kar bo stalo od 500 do 600 milijonov tolar-
jev. Za ta del investicije bo verjetno uporabljen tako imenovani ključ BI, ki je bil uporabljen tudi pri delitvi bivše Občine Žalec. To linijo bodo uporabljali vsi - tudi čistilna naprava na Vranskem, ki se bo gradila letos, bo v postopku čiščenja voda proizvedla blato, ki bo šlo v podzemne cisterne, ko se bodo te napolnile, pa se bodo izpraznile dvakrat ah trikrat na leto. In to blato se bo odpeljalo na centralno čistilno napravo, kjer se bo predelalo, in sicer ne kot sedaj v odprtih lagunah, ampak v silosih, tako da bo vpliv na okolje minimalen.”
Kdaj naj bi se pričela gradnja čistilne naprave v Kasazah?
Čistilna naprava v Kasazah ima potrebna dovoljenja za začetek gradnje, dokupljeno je tudi potrebno zemljišče, ni pa zagotovljenega denarja. Bo pa ta projekt prijavljen na razpis za evropska nepovratna sredstva. Nekaj bodo morale prispevati občine, zagotovo pa bomo skušah pridobiti tudi še nekaj državnih nepovratnih sredstev. Z deh žehmo pričeti že v letu 2006.
Naj povem še to, da nameravamo jeseni narediti še plan za gradnjo in obnovo vodovodov. Občasno so namreč objavljeni razpisi tudi za investicije v oskrbo s pitno vodo, seveda pa mora biti v času razpisa že pripravljena dokumentacija. Do konca leta bomo imeh izdelano tudi katastrsko shko greznic. Potem bo obveza lokalne skupnosti in nas kot izvajalca gospodarske javne službe, da vsakemu gospodinjstvu enkrat na tri leta izpraznimo greznico in odplake odpeljemo na centralno čistilno napravo, kar bo predstavljalo dodatni strošek za gospodinjstva. V to nas že zavezuje zakonodaja.”
K.R.
Praznovanje pomladi v TC Levec
Najboljši sosed v Levcu, Mercatorjev trgovski center, ki bo letos septembra praznoval drugi rojstni dan, se vseskozi trudi za kakovostno ponudbo in prijetno počutje svojih obiskovalcev. K temu prispevajo svoj delež raznovrstne prireditve, številne ugodnosti
ob nakupih, skrbno vodene in načrtovane akcije, prijazno osebje in še marsikaj. Posebno skrb namenjajo promociji zdravja, ki je ena izmed aktivnosti Mercatorjeve ponudbe zlasti pri prodaji sadja in zelenjave.
Pred približno dvema letoma se je Mercator odločil aktivno vključiti v akcijo Zdravo življenje - uživanje sadja in zelenjave 5-krat na dan po ugodnih cenah. Prav tako je na Mercatorjevih policah še veliko proiz-
vodov, ki so namenjeni zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja. Označeni so z napisom Linija izdelkov za zdravo življenje. V promociji zdravega načina življenja so minuh teden postregli še z eno novostjo in organizirah tridnevno prireditev pod skupnim imenom Praznovanje pomladi.
Od 21. do 23. aprila je bil trgovski center v znamenju rož, zdravilnih zehšč, pokušanja bio in dietne prehrane, brezplačne testne masaže akopresumih točk, merjenja krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Vse dni so bifi kupci rož deležni brezplačne posaditve le-teh v cvetlična korita. Izbira rož je bila zelo pestra. Zelo bogata pa je bila tudi ponudba sadik zdravilnih zehšč in začimb. V zvezi z njihovo uporabo so bila organizirana tudi svetovanja in predavanje, za kar je poskrbel vehk
Na stojnicah je bilo večino proizvodov namenjeno zdravju in zdravemu načinu življenja
poznavalec zehšč in začimb dr. Janko Rode. Obiskovalcem centra so se predstavih tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in Zeliščna galerija Trebnik iz Slovenskih Konjic s prodajo sadik zdravilnih zehšč in začimb, Cvetličarna Bernarda Kotnik, Zehščna kmetija Kalan s Kozjanskega, ki na svojih poljih ekološko prideluje 42 zdravilnih rasthn, več kot 20 vrst pa jih nabira, in Ekološka kmetija Petek s Strmca pri Laškem, ki poleg zdravilnih zehšč ponuja čisto piro v zrnju, pirino moko, pirine izdelke (zdrob, kašo, rezance, kruh ...), več vrst kisa, olja, jabolčno vino, sokove in še kaj.
V petek dopoldan so dogajanje v centru popestrili tudi otroci iz vrtca Levec, ki so s svojim programom navdušili obiskovalce trgovskega centra. Brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola so opravljale članice Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. Sploh pa se velja prepustiti prijetnim nakupom v trgovskem centru, kjer nas takoj pri vhodu pritegne vonj dišeče kave iz bara Petka, v nadaljevanju sprehoda po centru pa tudi ostala ponudba. Ob tem se velja spomniti besed, ki jih je kmalu po odprtju trgovskega centra izrekla vodja supermarketa Irena Roter: ’’Mercator trgovski center Levec blago ne le prodaja, ampak skrbi tudi za kakovost življenja in dobro počutje svojih kupcev.”
Vsi, ki so nakupovali v supermarketu, so bik te dni tudi nagrajeni. Vsak nakup nad 5.000 tolarjev pa je bil nagrajen s sadiko rože. Kakorkoli že, Mercator je najboljši sosed in zato je njegov trgovski center Levec vredno obiskati. Z veseljem vas pričakujejo.
EP - dn
e
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Uhca Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Uporabnike naših storitev obveščamo, da smo poslovanje ”vse na enem mestu” preselili v pritličje prizidka upravne zgradbe.
Vabimo vas k uporabi infotočke, kjer si lahko ogledate in pridobite želene obrazce in se seznanite s ponudbami za prodajo kmetijskih zemljišč.
Uradne ure za poslovanje s strankami na sedežu Upravne enote: ob ponedeljkih od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob petkih od 8. do 13. ure.
Na sedežih krajevnih uradov:
Prebold: ob ponedeljkih od 8. do 12. in od 13. do 15. ure,
Vransko: ob torkih od 8. do 12. in od 13. do 15. ure,
Polzela: ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure,
Braslovče: ob petkih od 8. do 13. ure.
Svetovalka za pomoč strankam vam je na voljo vsak delovni dan na sedežu
Upravne enote ali na:
Tel.: (03) 71 35 125,
E-pošta: ue.zalec@gov.si.
Vse informacije, obvestila in novice so objavljene tudi na spletu: http://upravneenote.gov.si/upravneenote/zalec.
OB PRVI OBLETNICI VSTOPA SLOVENCE V EVROPSKO SKUPNOST VSEM DELOVNIM IJI DEM, DRÌAVIJANKAM IN DR2AVIJANOM SPODNJE SAVINJSKE DOUNE, ČESTITAMO!
HKRATI VAM OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJI IN PRAZNIKU DELA ŽELIMO
PRIJETNO PRAZNOVANJE!
Osrednje teme
april 2005
poleg slovesnosti, na kateri so nastopili Blaž Verdel, Alja Stepišnik in Nuša Dvoršek, analizirala minulo delo in si zastavila nove naloge. Predsednik Viljem Petek je v svojem poročilu najprej spomnil na nekaj lanskoletnih pomembnih dogodkov, od vstopa Slovenije v Nato in EU do zamenjave vlade, ki jo sedaj tvorita dve politični stranki, ki po njegovih besedah vse od osamosvojitve nista naklonjeni borčevski organizaciji. Izrazil je tudi bojazen nad delom sedanje vlade, ki s svojimi potezami kaže obrat od evropske socialne države v ameriški liberalizem.
V minulem letu je preboldska borčevska organizacija v celoti izpolnila svoj program. Člani organizacij so se udeležili vrsto prireditev in proslav, ki so obeleževale pomembne dogodke iz NOB. Med pomembnimi lanskoletnimi aktivnostmi je bilo srečanje vseh treh veteranskih organizacij , ki je bilo organizirano v okviru praznika Občine Žalec. Ob koncu leta so pozornost namenih obiskovanju in obdarovanju bolnih in obnemoglih članov na njihovih domovih in v domih za starejše.
Lansko leto je borčevske organizacije Spodnje Savinjske doline zaznamovala tudi izguba predsednika Območnega združenja ZZB NOB Rada Glenška. Na občnem zboru so se v njegov spomin in v spomin devetim umrlim članom preboldske organizacije poklonih z minuto tišine.
D. Naraglav
Invalidnine se bodo zmanjšale
Levo predsednik pododbora Žalec Stane Jakše in podpredsednik Društva vojnih invalidov Celje Marjan Rojnik
Društvo vojnih invalidov Celje, pododbor Žalec, ki združuje vojne invalide vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v prostorih Društva upokojencev v Grižah pripravilo 11. srečanje oziroma
letni občni zbor. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Griže, je zbrane pozdravil Marjan Rojnik. Poročilo pododbora Žalec je podal
predsednik Stane Jakše, ki je med drugim povedal, da pododbor Žalec šteje 73 članov, njihova povprečna starost pa je 80 let. Tudi v lanskem letu so skrbeli za svoje člane. Bolne so ob novem letu obiskali na domu, prav tako pa tudi tiste, ki so praznovali okrogle obletnice, pomagali pa so predvsem socialno šibkim članom, se udeležili srečanj in proslav.
V nadaljevanju je udeležence srečanja Pavla Gostečnik z Upravne enote Žalec seznanila s predlogom novega Zakona o vojnih invalidih. Med najpomembnejšimi novostmi pa je, če bo zakon sprejet, da se bodo invalidnine vojnim invalidom zmanjšale kar za 50 odstotkov. Zbor sta pozdravila tudi predsednik Društva vojnih invalidov Celje Vinko Kolenc, ki je člane seznanil z izvolitvijo novega podpredsednika Društva vojnih invalidov Celje, to vlogo je prevzel Marjan Rojnik iz Griž, in podpredsednik Območnega združenja ZB NOV Spodnje Savinjske dohne Viljem Petek. O problemih vojnih invalidov pa je spregovoril tudi Ivan Veber iz Šentjurja.
T. Tavčar
mladostnikov.
Glavni cilj programa je izboljšati raven samopodobe med slovenskimi učenci in dijaki ob sistematičnem delu z učenci, njihovimi starši in učitelji.
Mentorji poročajo o zelo dobrih rezultatih, saj se je (po podatkih, zbranih do maja 2003) bistveno povečala motivacija za učenje (za 84 %), izboljšali so se medsebojni odnosi in povezanost v razredu (za 68 %), izboljšalo se je vedenje, zmanjšale pa so se disciplinske težave (za 47 %).
Iz izkušenj izvajanja programa v tujini in tudi že v Sloveniji strokovnjaki dolgoročno napovedujejo: uspešno reševanje socialne problematike, krepitev osebne odgovornosti otrok in mladostnikov, zmanjšanje nasilja v šoli in lokalni skupnosti, zmanjšanje uporabe drog in alkohola, izboljšanje učnega uspeha.
L. K.
1 novimi člani ohranitev organizacije
Sprejem novih članov
V slovenski borčevski organizaciji so se že pred leti odločili za pomlajevanje svoje organizacije in s tem za ohranitev spomina na NOB, ki je zahtevala ogromno število življenj. Tej nalogi uspešno sledijo tudi v preboldski borčevski organizaciji, saj vsako leto sprejmejo veliko novih članov, ki spoštujejo NOB in nekdanji boj slovenskega naroda proti okupatorju.
Na letošnjem občnem zboru, ki so ga pripravili v prostorih PGD Latkova vas, so medse sprejeh osemnajst novih članov. Poleg izkaznice in značke sta
novim članom predsednik Viljem Petek in tajnica borčevske organizacije Tonika Martinšek podehla rdeč nagelj. Zbora so se udeležbi tudi nekateri gostje, med njimi predstavnik šole Marjan Plavčak in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Slednji je pohvalil delo organizacije in obljubil, da bo občina tudi v bodoče skrbela za spomenike in spominska obeležja ter zagotavljala potrebna sredstva za ta namen in delo borčevske organizacije.
Preboldska borčevska organizacija, ki sodi po številu članstva med največje v Savinjski dolini, je
Za preprečevanje nasilja v šolah
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je potekal strokovni posvet o razvijanju pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov. Posvet sta organizirala Inštitut za razvijanje osebne kakovosti in Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije pod pokroviteljstvom Občine Žalec. Vodilna predavatelja sta bila dr. Robert Reasoner in mag. Marylin Lane.
Program je pred več kot tridesetimi leti skupaj s sodelavci na kalifornijski univerzi oblikoval dr. Robert Reasoner. Na osnovi ugotovitev je opredelil pet ključnih dejavnikov in zbral aktivnosti za krepitev samovrednotenja otrok in mladostnikov.
Kateri so ti dejavniki? Najprej potrebuje otrok občutek varnosti, šele potem lahko pridobi občutek lastne vrednosti. Občutek identitete pomeni predstavo, ki jo ima otrok o sebi. Oblikuje jo iz vtisov, ki jih v njem sproža ravnanje drugih, predvsem staršev, ki imajo na oblikovanje otrokove samopodobe največji vpliv. Občutek pripadnosti pridobimo, kadar nas sprejmejo drugi. Iddi ta občutek se oblikuje najprej v družini. Če otrok čuti, da ga družina sprejema takega, kot je, se lažje in bolj sproščeno vključi v druge socialne skupine. Otroci, ki se v svoji koži dobro počutijo, imajo tudi občutek smisla oz. naravnanosti k cilju. Vedo, kaj želijo doseči, zakaj nekaj delajo in kako to sovpada z njihovimi dolgoročnimi cilji. Občutek sposobnosti pa pridobimo, kadar verjamemo, da
se lahko spoprimemo z vsakim novim izzivom. Čeprav ne poznamo vseh odgovorov, verjamemo, da jih bomo našli. To je občutek lastne moči, ki temelji na preteklih izkušnjah.
V Sloveniji program od leta 1999 naprej razvija Inštitut za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane, leta 2002 pa so s sodelovanjem tudi drugih strokovnjakov oblikovali razširjen program z naslovom Razvijanje pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju, ki vključuje delo z učenci, učitelji in starši. Program je dveleten, pri delu pa ga uporablja več kot 500 mentorjev z licenco za delo po programu iz približno 200 ustanov in zajema okrog 10.000 otrok in
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV,
ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, t
KATASTER KOM. NAPRAV,
4 fi'	MERITVE ZA PROJEKTIVO,
f	« -JbLL	INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/ 612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
ČESTITAMO OD DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO LEPE IN PRIJEINE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. Javno komunalno podjetje, d. o. o., Žalec
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o.
objavlja prosto delovno mesto
Referent za izdajo soglasij
Pogoji:
Višješolska izobrazba gradbene ali strojne smeri Znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) Izkušnje pri delu z računalnikom (Word, Excel)
Najmanj 5 let delovnih izkušenj Vozniško dovoljenje B kategorije Starost 30 do 45 let
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šest mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite do 10. 05. 2005 na naslov:
Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., Ul. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec s pripisom ”za razpis”
ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite!	+
KOLIKO NA LETO PRIHRANIM, ČE STAR KOTEL NA OLJE ZAMENJAM	
Z NIZKOTEMPERATURNIM KOTLOM NA ZEMELJSKI PLIN?	MI ŠINI Pl INOVODI
Letno približno 148.084,80 SIT.	I) I S ! IM H P < I 1 A P 1 I N A <1 1. o
april 2005
Podjetništvo
Razvojna agencija Savinja, m
JAVNI RAZPISI V TEKU
Miuistrstvo za šolstvo, znanost in šport
-Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4. gospodarska infrastruktura in javne storitve (Uradni list RS, št. 53, 14. 5- 2004). Razpis bo odprt do konca leta 2006.
-Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.1.: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (Uradni list RS, št. 39-42, 23. 4. 2004). Razpis bo odprt do konca leta 2006. Nadaljnja odpiranja bodo vsake tri mesece (začenši z decembrom 2004) 10. v mesecu do porabe sredstev.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
-	Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt CEF). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 28. 10. 2005 (Uradni list RS, ŠL 53-54, 6. 6. 2003).
-	Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj Program Phare čezmejno sodelovanje Slovenija/ Avstrija 2003 SI.2003/004-939-01 (Uradni list RS, št.: 23-24, 11. 3. 2005). Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom, smernice za prijavitelje projektnih predlogov in prijavni obrazci, so na voljo na sekretariatu: Regionalni center za okolje, Slovenska 5, 1000 Ljubljana, in na spletni strani www.rec-lj.si. Rok za prejem projektnih predlogov je torek, 10. maj 2005, do 15 ure.
-	Javni razpis za sofinanciranje nagrad na področju urejanja prostora in graditve objektov v letu 2005 (Uradni list RS, št. 26-28, 18. 3- 2005). Predvideno obdobje porabe sredstev je do konca novembra 2005, pri čemer morajo biti nagrade fizično podeljene do 11. novembra 2005. Ne glede na način prenosa morajo vloge prispeti v vložišče Ministrstva za okolje in prostor najkasneje do vključno 15.4.2005 do 11. ure. Razpisna dokumentacija je ves čas trajanja razpisa na voljo na spletnem naslovu: www. gov.si/mop/ v rubriki Oglasna deska ali po tel. 01/479 73 61 (ga. Ana Struna).
-	Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij v letu 2005 (Uradni list RS, št 36, 8. 4. 2005). Na razpis se lahko prijavijo okoljske nevladne organizacije, ki imajo uradni sedež na ozemlju Republike Slovenije in so pravno-formalno organizirane kot društvo, zasebni zavod ali ustanova. Rok za predložitev vlog je 9. 5. 2005 do 14. ure na Ministrstvo za okolje in prostor. Razpisna dokumentacija je ves čas trajanja razpisa na voljo na spletnem naslovu: www.gov.si/mop/ v rubriki Oglasna deska oziroma v vložišču Ministrstva za okolje in prostor (2. nadstropje). Dodatne informacije so na voljo vsak delavnik pri ga. Mileni Janežič, tel. 01/478 73 35, faks 01/478 74 15, e-mail: milena.janezic@gov.si.
Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije
-	Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2005 (Uradni list RS, št. 15-16, 18. 2. 2005). Rok za predložitev vlog je do objave zaključka tega razpisa. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani sofinancerja: www.gov.si/aure in po tel. 01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure.
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 26-28, 18. 3. 2005). Vloga se odda na pošti in mora biti oddana najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Na prvem odpiranju bodo odprte tiste prispele vloge, ki bodo oddane do 3. 5. 2005, za nadaljnja odpiranja so roki naslednji: 6. 6. 2005, 4. 7. 2005, 5. 9- 2005 in 3. 10. 2005. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Agencije: www.gov.si/aure. Naročite jo lahko tudi s pisnim zahtevkom na naslov: Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, ali po faksu 01/300 69 91 do roka. Dodatne informacije o razpisu lahko dobite po tel. 01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure.
-	Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2005 (Uradni list RS, št. 26-28, 18. 3. 2005). Rok za predložitev vlog je do objave zaključka javnega razpisa v Uradnem listu. Odpiranja so vsak prvi četrtek v naslednjih mesecih do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni stani sofinancerja: www.gov.si/aure. Dodatne informacije o razpisu so na voljo po tel. 01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
-Javni razpis za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu - alternativni dohodkovni viri Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2005 (Uradni list RS, št. 36, 8. 4. 2005). Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje projektov, z možnostjo koriščenja do 31. 12. 2007, je 851,939.000 sit, od tega (okvirno): - namenska sredstva EU-EKUJS 425,969-500 SIT, - slovenska soudeležba 425,969.500 sit. Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošiljko na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160,1000 Ljubljana, do 9.5.2005 (velja poštni žig 9- 5. 2005). Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na agenciji tel. 01/580 77 32 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9- do 12. ure, v sredo pa tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure ter pri naslednjih osebah: Darja Jeriček, Zavod Celje, Izpostava Prevalje, tel. 02/824 69 23 ali 041 474 881, e-mail: darja.jericek@ce.kgzs.si; Michaela Vidič, Zavod Nova Gorica, tel. 05/335 12 12 ali 031 323 184, e-mail: michaela.vidic@kvz-hg.si; Darja Zadnik, Izpostava Postojna, tel. 05/726 58 17 ali 031 666 142, e-mail: darja.zadnik@go.kgzs.si.
-	Javni razpis za ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti za posebne kmetijske pridelke oziroma živila iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2005 (Uradni list RS, št. 36, 8. 4. 2005). Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo do vključno 9. 5. 2005 vsak delavnik pri ga. Bernardi Lovšin na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ali na spletni strani: www.arsktrp.gov.si ali www.gov.si/euskladi ter na tel. 01/580 77 32 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9- do 12. ure, v sredo pa tudi v popoldanskem času od 14. do 16.
-	Javni razpis za ukrep Posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2005 (Uradni list RS, št 36, 8. 4. 2005). Vlogo je potrebno poslati najkasneje do 15. 6. 2005 s priporočeno pošiljko na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 16Ó, 1000 Ljubljana, s pripisom: ”Ne odpiraj - Vloga za javni razpis - Posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov 2005”. Informacije je mogoče dobiti pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Bernarda Lovšin, tel. 01/580 77 32, faks 01/478 92 06, e-mail: aktrp@gov. si vsak ponedeljek, sredo in petek med 9- in 12. uro ter vsako sredo med 14. in 16. uro, pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana, Dejan Pehar, tel. 01/478 90 99, faks 01/436 20 48, e-mail: dejan.pehar@gov.si vsak ponedeljek in petek med 10. in 12. uro.
-	Javni razpis za ukrep Ribogojstva, predelava in trženje iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2005 (Uradni list RS, št 36, 8. 4. 2005). Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo najkasneje do 15. 6. 2005 na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, pri Bernardi Lovšin, tel. 01/580 77 32, faks 01/478 92 06, e-mail: aktrp@gov.si vsak ponedeljek, sredo in petek med 9- in 12. uro ter vsako sredo med 14. in 16. uro ter na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dejan Pehar, tel. 01/478 90 99, faks 01/436 20 48, e-mail: dejan.pehar@gov.si, vsak ponedeljek in petek med 10. in 12. uro.
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje
-	Javni razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 7. 2004 do 30. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 36, 8. 4. 2005). Višina sredstev razpisa znaša 312,000.000 sit. Vlagatelj mora prijavo na razpis za dodelitev sredstev poslati izključno s priporočeno pošto na Ministrstvo za obrambo, Upravo Republike Slovenije, najpozneje do 11. 7. 2005. Zainteresirani vlagatelji lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na Gasilski zvezi Slovenije, Tržaška 221,1000 Ljubljana, ali na spletnih straneh Gasilske zveze Slovenije: www.gasilec.net.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2005 -Dnevni center za odvisnike od prepovedanih drog in zavetišče za brezdomne odvisnike od prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 36, 8. 4. 2005). Razpisno dokumentacijo (obrazec 2005, vzorec pogodbe) dvignejo ponudniki na recepciji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Komikova 5, IV. nadstropje, 1000 Ljubljana, ali na spletni strani ministrstva na naslovu: http://www.gov.si/mddsz/razpisi/predstavitev. htm. Rok za oddajo ponudb je 28. 4. 2005 do 14. ure. Vse dodatne informacije so na voljo pri ga. Marjeti Ferlan Istinič, tel. 01/478 37 21 ali g. Borutu Grabrijanu, tel. 01/478 34 59.
Ekološki razvojni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 32LI04B (Uradni list RS, št 126-127, 26. 11. 2004). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 29. 7. 2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološko razvojnem skladu Republike Slovenije, javnem skladu, Trg republike 3,1000 Ljubljana, tel: 01 241 48 20, faks: 01 241 48 60, in na spletni strani: www.ekosklad.si.
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34P005A (Uradni list RS, št 15-16, 18. 2. 2005). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12.2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološkem skladu RS, tel.: 01/241 48 20, telefaks: 01/241 48 60, in na spletni strani www.ekosklad.si.
Slovenski podjetniški sklad
-	Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005 (Uradni list RS, št 26-28, 18. 3. 2005). Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v letu 2005. Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisarna št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2005- V primeru, da bodo sredstva porabljena pred 25. 10. 2005, bo sklad objavil zaprtje razpisa v Uradnem listu RS. Dodatne informacije na tel. 02/234 12 72 in 02/234 12 64 ali na e-pošti:bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
’’Polzela” uspešna tudi lani
Pri oblikovanju ženskih nogavic
Največji proizvajalec ženskih, moških in otroških nogavic v Sloveniji, ki je tudi med največjimi v Evropi, Polzela, d. d., je uspešno zaključil lansko poslovno leto. Kljub velikim težavam, ki pestijo tekstilce, Polzela še naprej vztraja na svoji poti kot kakovosten proizvajalec vseh vrst nogavic po tržno zelo ugodnih cenah. Pri tem rast cene nafte močno vpliva na rast cen osnovnih surovin.
Kot je povedal predsednik uprave Alojz Dosier, jim je v lanskem letu s kakovostnim in strokovnim pristopom uspelo pridobiti večjega kupca v Švici. Za zagon te proizvodnje so potrebna precejšnja dodatna sredstva, znižali pa so nerentabilne
dodelavne posle. V lanskem letu se je na tržišču povečala ponudba nekakovostnih nogavic po zelo nizkih cenah, ki jih prodajajo predvsem tuje trgovske družbe. Kljub temu se je ’’Polzeli” donos iz poslovanja v letu 2004 v primerjavi z letom 2003
povečal za 4,9 odstotke na 4 milijarde tolarjev. Temu primerno se je povečal tudi dobiček, ki je znašal 31 milijonov tolarjev, medtem ko se je povprečno število zaposlenih znižalo za 7,5 odstotkov.
T. Tavčar
Razvojna agencija Savinja, &z
-	Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005 (Uradni list RS, št. 26-28, 18. 3. 2005).
Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisama, št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2005. Informacije na tel. 02/234 12 74, 02/234 12 72 in 02/234 12 64 ali na elektronskem naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v letu 2005 (Uradni list RS,
št. 30-31, 25. 3. 2005). Razpisna dokumentacija je dosegljiva na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada (pisama št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 10. 11. 2005. V primem, da bodo sredstva porabljena pred 10. 11. 2005, bo sklad objavil zaprtje razpisa v Uradnem listu. Vlogo pošljite na naslov: Slovenski podjetniški sklad, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, s pripisom ”Ne odpiraj
-	Vloga za poslovni kredit”. Vse ostale informacije dobite na tel.: 02/234 12 74,02/234 12 72 in 02/234 12 64 ah na elektronskem naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis za izdajanje poroštev za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji s subvencijami v letu 2005 (Uradni list RS. št 30-31, 25. 3. 2005). Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada (pisama št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Vlogo za prevzem premije pošljite na naslov: Slovenski podjetniški sklad, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, s pripisom ”Ne odpiraj - Vloga za poroštvo sklada”. Vse ostale informacije dobite na tel. 02/234 12 74, 02/234 12 72 in 02/234 12 64 ali na elektronskem naslovu naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad. si.
-	Popravek javnega razpisa za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v letu 2005 (Uradni list RS, št. 33-34, 1. 4. 2005). Tretji odstavek 1. točke se po novem glasi: Skupna višina razpisanih subvencij je
80,000.000 sit.
Občina Žalec
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec za leto 2005 (Uradni list RS, št. 26-28, 18. 3. 2005). Predmet javnega razpisa: A) sofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu, B) dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje kmečkega prebivalstva na področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter subvencioniranje socii-nodelovne pomoči, C) subvencioniranje zavarovalnih premij za živino in kmetijske pridelke, D) sofinanciranje investicij v kmetijstvu, ki prispevajo k izboljšavi pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše, E) sofinanciranje društvene dejavnosti na področju kmetijstva, F) sofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane, G) sofinanciranje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Vsa sredstva tega razpisa morajo biti porabljena do 15. 12. 2005. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev: vloge za namene pod A), B/b), C/a), D), F) in G) morajo biti predložene na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ah po pošti najkasneje do 15. november 2005 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu; vloge za namena B/a) in E) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ah priporočeno po pošti najkasneje do 15. aprila 2005; vloge za namen C/b) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ah priporočeno po pošti najkasneje do 30. junija 2005. Dodatne informacije so na voljo na sedežu Občine Žalec, Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, ah na tel. 713 64 36 (ga. Tilka Potočnik).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (Uradni list RS, št. 4, 14.1. 2005). Rok prijav je odprt do 31.12.2005. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS-u, na tel. 300 13 09, vsak dan od 8. do 10. ure (kontaktna oseba mag. Eva Lavrenčič).
Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj
-	2. javni razpis za zbiranje vlog, ki bodo sofinancirane iz Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006. Številka javnega razpisa; 4012-136/2005 (Uradni list RS, št. 38, 15. 4. 2005). Posamezni prijavitelj lahko predloži več vlog. Popolna vloga mora prispeti v zapečateni ovojnici na naslov: Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj, Regionalna pisarna Štanjel, Štanjel la, SI-6222 Štanjel. Rok za predložitev vlog je 15.6.2005 do 14. ure na zgoraj navedeni naslov, isti rok velja za oddajo vlog po elektronski pošti: olga.abram@gov.si in jts.interreg@regione.fvg.it. Vlogi priložite disketo ah zgoščenko. Dodatne informacije so na voljo ob torkih, sredah in četrtkih med 8. in 12. uro osebno po predhodni najavi ah po tel. 05/731 85 33 (ga. Olga Abram). Vprašanja lahko posredujete tudi preko elektronskega naslova: oiga.abram@gov.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani: http://www.gov.si/arr.
Evropski razpisi za nove poslovne priložnosti
-	Glede razpisne dokumentacije se obrnite na Katarino Urbas, tel: 01 589 18 74, katarina.urbas@pcmg.si, in Natašo Tratnik, tel: 01 530 98 10, natasa.tramik@pcrng.si.
Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah s seznama C in D
(Uradni list RS, št. 10,4. 2.2005). Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do vključno 30.9.2005. Kontaktni osebi Javnega sklada: Franc Florjančič, tel.: 01 836 19 53, Katja Zgonc, tel.: 01 836 19 53.
TUJI RAZPISI
-	Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE-l_II—JANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVE
Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.
Pokrivanje LINDAP EKO in JEKLENIH kritin, CREATONA in ostalih kritin.
Podjetništvo
april 2005
\ sodelovanju s Finci do inovativne regije
V torek, 19-aprila 2009, je v prostorih RITS v Celju potekala mednarodna konferenca v okviru projekta TRIO ERE. Osrednja tema konfet enee je bilo vprašanje, kako z izboljšanjem sodelovanja med gospodarstvom in institucijami znanja, torej univerzami, vplivati na uspešnejši razvoj regij. Projekt je bil solinanciran v okviru razpisa PHARE PPF II, na katerega smo se prijavili partnerji v okviru Grozda informacijskih tehnologij e-Aliansa na čelu z institutom CIMRS pri Univerzi v Mariboru, in sicer Razvojna agencija Savinja iz Žalca, podjetje Inova IR iz Velenja, Univerza na Primorskem ter Politehnika iz Yvaskyle na Finskem.
Na konferenci smo uspešno soočili razvojna razmišljanja naših ministrstev na poti približevanja spremen-
jenim ukrepom lizbonske strategije z bogatimi izkušnjami regionalnih, univerzitetnih in visokošolskih ter gospodarskih predstavnikov central-nofinske regije, ki smo jih dopolnili s primeri dobrih pa tudi slabih izkušenj na področju konkretnega sodelovanja med gospodarstvom ter razvojno-raziskovalno in izobraževalno sfero. Predlogi potrebnih sprememb, ki so bili izoblikovani na sami konferenci, kažejo, da se moramo spremeniti vsi - država mora med drugim spremeniti sistem financiranja univerz in stimulirati projektno sodelovanje z gospodarstvom, podjetja se morajo povezovati med seboj in se odpreti za sodelovanje z institucijami znanja, dolgoročneje morajo načrtovati in usposobiti svoje kadre za uspešno konkuriranje na globalnem trgu, univerze pa morajo postati bolj fleksibilne in svoje programe hitreje prilagajati potrebam gospodarstva.
D. J. K.
Inovatorji so
Zlato diplomo podpredsednica GZS Mateja Mesi izroča Milanu Keriču
Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Celje je tudi letos podelila priznanja za najboljše inovacije v letu 2004. Na peti razpis je prispelo 1$ predlogov inovacij, kar je za regijo, ki ima več kot 5000 gospodarskih subjektov
PRODAMO, KUPIMO TER POSREDLJEMO
stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, poslovne prostore in objekte ter stavbna zemljišča.
Hql., d. o. o., Parižlje 15,
BRASLOVČE BIRO ZA CENITVE TER MENEDŽMENT NEPREMIČNIN
Šlandrov trg 40/11, Žalec 710 03 60, 041649234 (od 8.30 do 9.30)
skromen dosežek, je poudaril direktor celjske zbornice Jože Pušnik.
Komisija je podelila pet diplom, tri bronasta, štiri srebrna in dve zlati priznanji. Tudi letos je kar dve diplomi prejel Miran Farčnik z Vranskega za izboljšave na traktorjih. Zlato priznanje za CTiP izdelavo intaglio plošče (intaglio tisk sodi med največjo možno grafično zaščito tiskovin) pa je prejel Milan Kerič, ki je sicer zaposlen v Cetisu Celje, že nekaj let pa živi v Latkovi vasi.
K. R.
Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razdojna agencija Savinja,
GIZ
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC
objavlja
sklep
o razpisu 20. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče, Tabor in Žalec.
I.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 50,000.000,00 SIT (petdeset milijonov tolarjev).
n.
Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin Braslovče, Tabor in Žalec, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj 1 novo delovno mesto za dobo, ki ne sme biti krajša od dobe vračanja kredita, in za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline
-	RPP v občinah Braslovče, Tabor in Žalec, ter za druge projekte, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika.
III.
Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče, Tabor in Žalec.
IV.
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po nominalni obrestni meri največ 3,365 % (določena na letnem nivoju in je nespremenljiva). Minimalni znesek posojila je 1 mio SIT, maksimalni znesek pa 10 mio SIT, izjemoma pa bomo za večje razvojne projekte dodelili tudi znesek 15 mio SIT.
V.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. maja 2004 oziroma do 15. vsak naslednji mesec najdlje do 15. septembra 2005, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi vlog, na naslov:
Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: “20. natečaj - NE ODPIRAJ”.
Vlogi morajo priložiti:
kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa,
potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drugi ustrezni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev,
potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe, bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu, izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil, druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ...),
kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce.
VI.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji.
VII.
Posojila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo.
VIII.
Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline.
Opomba:
-	Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ah na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent)
ZBORNIC» Z/ISEBNEG/4 GOSPODA RSTl»
Ž/ILEC
ČESTITA
VSEM PODJETNIKOM, OBČANKAM IN OBČANOM * SPODNJE SAVINJSKE DOLINE OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
TER ŽELI
VSEM MIRNE IN PRIJETNE PRVOMAJSKE
PRAZNIKE.
Poklici, ki jih primanjkuje
Na Uradu za delo Žalec beležijo veliko število brezposelnih oseb. Februarja letos jih je bilo 2.739, kar našo regijo postavlja na 5. mesto po številu registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji. Po drugi strani se s strani delodajalcev povečuje povpraševanje po poklicih, ki jih primanjkuje.
Med tovrstne poklice v Spodnji Savinjski dolini sodijo avtoklepar, avtoličar, avtomehanik, zidar, tesar, klepar-krovec, mizar, mesar, pek, slaščičar, inštalater strojnih instalacij, orodjar, keramik-pečar, tapet-nik, monter električnega omrežja, strojni mehanik, strugar in obdelovalec kovin. Kljub štipendijam, ki so vsako leto razpisane za mnoge izmed teh poklicev s strani Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, je zanimanje za te poklice med osmošolci in devetošolci še vedno majhno.
Center za informiranje in poklicno svetovanje Žalec (ČIPS) in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec sta tudi letos v februarju in marcu organizirala predstavitve deficitarnih poklicev in dualnega sistema izobraževanja v osmih razredih devetletke v vseh osnovnih šolah Spodnje Savinjske
doline. Predstavitev je potekala v dveh delih. Najprej smo na osnovnih šolah v obliki učne ure predstavili učencem delovanje CIPS-a, opis vsakega deficitarnega poklica posebej (naravo dela in šole, kjer se lahko za poklice izšolajo) in način dualnega izobraževanja. V drugem delu pa smo učencem omogočili seznanitev s poklicem v praksi pri obrtniku za tiste deficitarne poklice, za katere je bilo največ zanimanja. Tako smo se seznanili z naslednjimi poklici: avtomehanik, avtoklepar in avtoličar (pri Avtohiši Drev, d. o. o.), mesar (mesnica in delikatesa Ervin Čas, s. p.), pek in slaščičar (Roman Brglez, s. p.). Učenci so si lahko podrobno ogledali delo in delovne razmere za določen poklic, podjetnikom postavili vprašanja in poklepetali o prednostih in slabostih določenega poklica. Zahvaljujemo se vsem podjetnikom, ki so nam omogočili predstavitev poklica.
Namen predstavitve je bil, da bi se med učenci povečalo zanimanje za izobraževanje poklicev, ki jih v naši regiji primanjkuje, in vzbudi zavest, da lahko tudi ti poklici omogočijo uspešno podjetniško pot.
Barbara Kač
Skupščina Hmezad exporta
Delničarji družbe Hmezad export-import Žalec bodo 20. maja pripravili 7. redno
skupščino. Na njej bodo med drugim zamenjali dva člana nadzornega sveta.
Kot člana nadzornega sveta sta namreč odstopila Henrik Peternelj in Anton Vrhovnik, po predlogu uprave
pa naj bi bila nova člana Anton Vrhovnik in Jožef Čas. Na začetku skupščine se bodo delničarji oziroma njihovi zastopniki seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2004 in pisnim poročilom nadzornega sveta ter podali razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2004.	K. R.
Drugo dejanje za Tekstilno
Prihodnjo sredo bo na celjskem druga dražba za prodajo nepremičnin Tekstilne tovarne Prebold. Med drugim bo naprodaj proizvodna hala s pletilnico, katere izklicna cena je skupaj z opremo 105,8 milijonov tolarjev.
Na dražbi bo še več drugih nepremičnin, med drugim plemeni-tilnica in barvarna. Vse nepremičnine so bile naprodaj tudi na prvi dražbi, v drugem poskusu pa je njihova izklicna cena znižana za 10 do 20 odstotkov.
K. R.
PRODAMO:
ATRO Stanovanjska zadruga z. o. o.
POSLOVNA ENOTA ŽALEC; Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC
Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@aol.net, ww.sz-atrij.si
ZABUKOVICA
-	montažna hiša, 77 m2 bivalnih površin, stara približno 60 let, parcela 2000 m2, cena 6,5 mio SIT;
ARJ A VAS
-	nova nedokončana stan. hiša v III. gradbeni fazi, tlorisne velikosti 280 m2, parcela 1600 in 5000 m2, cena 40 mio SIT;
LIBOJE - Pongrac
-	nadstandardna manjša stan. hiša, 200 m2 biv. površin, 1. 2004, vseljena, parcela 1200 m2, cena 43 mio SIT;
PETROVČE
-	ca. polovica starejše hiše z 2-sobnim stanovanjem in mansardo, velikost ca. 70 m2, zgrajena okoli 1. 1930, etažna lastnina urejena, cena 6,8 mio SIT;
ŠEMPETER
-	stan. hiša, L 1972, velikost ca 180 m2, parcela 625 m2, cena 21 mio SIT.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si.
april 2005

Občina Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec
zveza
turističnih
društev
občine
Žalec
I
objavljata
ZBOR
ra
’’Najlepšega kraja, hiše in kmetije v letu 2005”
v okviru projekta Turistične zveze Slovenije ’’Moja dežela - lepa in gostoljubna”.
1.
S ciljem izboljšati kakovost življenja občank in občanov Občine Žalec in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših krajev, za učinkovitejšo promocijo Občine Žalec in posledično Slovenije ter turizma in prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi organizirata Občina Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec izbor najlepše urejenega kraja, hiše, kmetije in obnovljenega objekta kulturne dediščine z naslovom
"Najlepši kraj, hiša in kmetija”.
2.
Izbor je zasnovan na projektu Turistične zveze Slovenije ’’Moja dežela - lepa in gostoljubna”.
3.
V	izbor se vključujejo prebivalci, tako da skrbijo za celoletno urejenost bivalnega okolja (objektov, v katerih stanujejo), okolja, kjer so zaposleni (podjetja, ustanove, zavodi), in kraja, v katerem živijo. Urejanje okolja je najbolj množična dejavnost prostovoljcev. Kraji, zaselki in objekti naj bodo urejeni vsak dan v letu. Urejanje okolja ne sme biti le enkratno dejanje, ampak kakovost življenja.
Pobudniki in nosilci izbora na krajevni ravni so turistična društva in krajevne skupnosti. Na ravni občine organizirata in usmerjata tekmovanje Zveza turističnih društev Občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Izbor poteka najprej v okolju krajevne skupnosti, najbolje ocenjeni pa napredujejo v izbor na nivoju občine.
Najbolje ocenjeni v določenih kategorijah v okviru občine (kraji, šole) tekmujejo za laskavi naziv ’’Najlepše urejeni v Sloveniji”.
4.
Za uspešno organizacijo izbora so udeleženci razdeljeni v kategorije:
1.	kraj, zaselek oz. del kraja,
2.	hiša,
3.	kmetija,
4.	šola,
5.	podjetje, ustanova,
6.	obnovljen objekt kulturne dediščine.
NAJLEPŠI KRAJ, ZASELEK OZ. DEL	KRAJA
V	tej kategoriji se ocenjujejo urejenost kraja, zaselka oz. dela kraja kot celote in tudi posameznih objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju oz. delu kraja za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Ocenjuje se ulice in trge, objekte različnih dejavnosti, upošteva se naravno in gojeno cvetje in zelenje, skrb za dediščino, turistično infrastrukturo itd. Pri ocenjevanju se preverja, kako je s prizadevanjem za zdravo in čisto okolje (zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov, varovanje vodnih virov in zraka, raba alternativnih virov energije itd.) in s prometno ureditvijo.
NAJLEPŠA HIŠA
Ocenjujeta se zunanja urejenost hiš in njihove okolice (urejenost fasade, dvorišča, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic).
NAJLEPŠA KMETIJA
Ocenjuje se urejenost kmetij, tako stanovanjskih objektov kot gospodarskih, in njihove okolice (urejenost fasad, dvorišč, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic), ohranjenost elementov kulturne dediščine (vodnjak, hišna kapelica).
• TURISTIČNI • KOTIČEK •
NAJLEPŠA ŠOU
Vsebina tekmovanja šol je urejenost šolske stavbe, okolice šole, telovadnih in športnih igrišč. Pri ocenjevanju se upošteva tudi skrb za okoljsko vzgojo učencev in njihovo sodelovanje pri urejanju šole in njene okolice.
NAJLEPŠA POSLOVNA STAVBA
V	kategorijo poslovnih stavb so vključeni objekti podjetij, obrtnikov, zavodov in ustanov (trgovine, gostišča, banke, policijske postaje, gasilski domovi ipd.) na področju občine Žalec.
Ocenjuje se urejenost objektov, njihove okolice in pripadajočih objektov. Upošteva se, kako je poskrbljeno za dostop in označenost ter usklajenost z okoljem.
NAJLEPŠI OBNOVIJEN OBJEKT KULTURNE DEDIŠČINE
V	tej kategoriji se ocenjuje obnova objektov kulturne dediščine (ki so lahko stanovanjski objekti, sakralni objekti, verska znamenja, gospodarski objekti) z upoštevanjem arhitekturne tipičnosti, tradicije, etnologije ter skladnost s pokrajino in zasnove naselja. Vključeni so lahko objekti, katerih obnova je bila dokončana v zadnjih treh letih.
5.
Izbor vodi projektni svet, urejenost pa ocenjuje posebna ocenjevalna komisija. PROJEKTNI SVET
Projektni svet imenuje župan Občine Žalec. Projektni svet imenuje petčlansko ocenjevalno komisijo, zbira in ovrednoti podatke, obvešča sodelujoče in javnost o poteku izbora ter skrbi za koordinacijo z regijsko ocenjevalno komisijo projekta Turistične zveze Slovenije ’’Moja dežela - lepa in gostoljubna”. Projektni svet sodeluje tudi pri oblikovanju zaključne prireditve in podelitvi priznanj ter nagrad najlepšim v vseh kategorijah.
OCENJEVALNA KOMISIJA
Ocenjevalna komisija, ki jo imenuje Projektni svet, si dvakrat v letu ogleda prijavljene kraje, hiše in kmetije. Vse rezultate posreduje v pisni obliki Projektnemu svetu. Ocenjevalna komisija se pri svojem delu opira na dogovorjene kriterije.
6.
Na krajevni ravni (območje krajevne skupnosti) organizirajo izbor turistična društva v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. K sodelovanju v izboru se lahko prijavijo lastniki (pravne in fizične osebe) sami z izpolnjeno prijavnico, ki jo dobijo pri turističnem društvu v svojem kraju, objavljena pa bo tudi v lokalnem časopisu Utrip in na spletnih straneh Občine Žalec in ZKŠT Žalec. Udeležence v izboru lahko prijavijo, seveda s soglasjem lastnikov, tudi turistična društva in krajevne skupnosti. Prijavi mora biti priložena utemeljitev. Prijave zbirajo turistična društva po posameznih krajih in ZKŠT Žalec do 31. maja.
Turistična društva najkasneje do 15. junija posredujejo informacije o najbolje ocenjenih po posameznih kategorijah na ravni krajevne skupnosti za vključitev v izbor na ravni občine. Ocenjevalna komisija na ravni občine opravi prvi ogled v mesecu juniju, drugi ogled pa v mesecu septembru.
7.
Trem najlepšim v vsaki kategoriji bodo na zaključni prireditvi v mesecu novembru v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec podeljena priznanja in nagrade. Pri kategoriji ’’kraji in zaselki oz. deli krajev” so prejemniki turistična društva, ki delujejo v nagrajenih krajih, in krajevne skupnosti, pri kategoriji ’’šole” prejmejo priznanja in nagrade ravnatelji oz. ravnateljice, pri kategorijah ’’hiše”, ’’kmetije” in "poslovni objekt” ter ’’obnovljeni objekti kulturne dediščine” so prejemniki lastniki.
8.
Udeleženci tekmovanja, ki so razglašeni za najlepše (1. nagrada), izgubijo pravico sodelovanja na tekmovanju za tri leta.
9.
Mesto Žalec zaradi specifičnosti (velikost, gospodarstvo, gostinska in druga ponudba) ne sodeluje v kategoriji ’’kraj”, zato pa se vključi v tekmovanje v vseh ostalih kategorijah. Pobudnika in nosilca tekmovanja na ravni mesta Žalec sta Turistično društvo Žalec in Mestna skupnost Žalec.
Zveza turističnih društev Občine Žalec predsednica Ivica Čretnik
Žalec, april 2005
Občina Žalec župan
Lojze Posedel
Za vsako hiško ena rož'ca
Zveza turističnih društev Občine Žalec oziroma turistična društva tudi letos organizirajo cvetlične tržnice pod skupnim naslovom Za vsako hiško ena rož'ca. S to akcijo dajejo pomemben prispevek k lepšemu izgledu hiš, kmetij, krajevnih središč, vasi in zaselkov.
Prvo cvetlično tržnico je 16. aprila pred trgovino Bala v Petrovčah organiziralo Turistično društvo Petrovče. Minulo soboto so pripravili tržnice
tudi v Grižah, Vrbju, Libojah, na Ponikvi in v Žalcu. Dan zatem so tržnico pripravili tudi člani TD Galicija.
Tržnico so 27. aprila, pred Rimsko nekropolo pripravih tudi člani TD Šempeter, ki se že sedaj vneto pripravljajo na turistično sezono v Rimski nekropoli in jami Pekel. V Preboldu so cvetlično tržnico organizirah 16. aprila v sklopu redne sobotne tržnice. Občani so na podlagi kupona, ki ga je Občina Prebold poslala na vse naslove, dobili eno lončnico brezplačno.	D. N.
Slovesna zasaditev lipe
27. aprila so se v Šempetru na parkirišču Rimske nekropole odvijala tradicionalna cvetlična tržnica. Vrtnarji in cvetličarji so z veseljem svetovali, kako polepšati svoj dom z balkonskim in vrtnim cvetjem. Poleg cvetja na tržnici ni manjkalo raznih sadik, zdravilnih zelišč, dišavnic in izdelkov iz keramike. Novost letošnje tržnice pa je bila ponudba čebeljih pridel-
kov, ki jih je prodajalo Čebelarsko društvo Šempeter.
V času tržnice, ki je potekala od 9. do 12 ure, je bila ob 11. uri slovesna zasaditev Upe ob 100- letnici Turistične zveze Slovenije. Lipo bosta zasadila častni član TD Šempeter in častni krajan Šempetra Franc Štorman in predsednik KS Šempeter Jože Randl. Slovesnost je s harmoniko spremljal harmonikar Mitja Križnik iz Šempetra.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUN1H GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV
•	MALIH GOSP. APARATOV
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
S cvetlične tržnice v Preboldu
CENITVE
nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15, 705 03 20, 041 649 234
V Ukovnem salonu bUzu vhoda v Rimsko nekropolo pa je bila ta dan na ogled tudi razstava unikatne keramike Jaroslava Hrustalenka.
D. N.
Šlandrov trg 43, Žalec
tel.: 03/713 69 45, faks: 03/713 69 46
e-naslov: velo.zalec@siol.net
www.velo.si
HOrOttSDČNE &EUUIE,
Politične stranke
april 2005
VABILO!
Lokalni odbor Stranke mladih Slovenije vabi vse člane Stranke mladih Slovenije iz Občine Žalec, vse privržence Stranke mladih Slovenije in vse zainteresirane na zbor članov lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije, ki bo v soboto, 7. 5. 2005, ob 17. uri v preddverju dvorane KZ Šempeter.
Hkrati pa želimo vsem občankam in občanom Občine Žalec mirne in sproščujoče prvomajske praznike.
Danijel Novak, predsednik LO SMS Žalec
Tako
se premaguje favorite
Slovenska ljudska stranka
Nekateri dogodki zaznamujejo svoj čas bolj, drugi manj, odvisno katerih krogov se dotaknejo. Med njimi se pojavijo tudi taki, ki zaznamujejo širša obdobja, vnesejo v zgodovino nov mejnik ali celo spremenijo pogled nanjo. Zagotovo je pontiiikat Janeza Pavla II eden teh velikih stvari. Njegovo delo in poslanstvo ostaja veličastno sporočilo vsemu človeštvu. Bilo nam je dano živeti v njegovem času.
Nova opozicija v Državnem zboru se kar ne more sprijazniti z dejstvi, ki so jo doletela. A kakorkoli, vloge so se zamenjale in pričakovane obljube sprememb se uresničujejo, to pa pomeni, da je potrebno tudi koga na političnem položaju zamenjati. To je popolnoma logična in legitimna poteza, saj različni pogledi vodilnih funkcionarjev zagotovo ne morejo prinesti soglasij v drugačnem programu dela. V Sloveniji se je končno potrebno zavedati dejstva, da je Balkan zgolj naš sosed in ne več skupna država, Evropa pa je opcija, za katero so se opredelile skoraj vse zahodne države, razen Švice in Norveške. Naša naloga je v EU nastopati suvereno in pozabiti na balkansko ležernost, nered ter parole nekega preminulega režima. Mislim,da je potrebno nehati na široko govoriti o strpnosti, pač pa se je potrebno oprijeti pojma korektnost. To je tisto, s čimer se dosegajo jasni človeški odnosi, brez izsiljevanj in argumentov moči. Na korektnosti temeljijo popolnoma vse relacije, strpnost pa že v svojem bistvu eno stran postavlja v podrejen položaj.
Brezplodno moraliziranje o Sašu Pečetu, ki je uporabil povsem lep slovenski izraz ’’nagnati”, je zgolj čofotanje po luži, ki jo bodo prvi sončni žarki izsušili. Prav nikjer ni najti nič žaljivega, še manj nesramnega, le pomen ima značaj odločnosti, ki je bila v danem trenutku predsedujočemu DZ potrebna in popolnoma na mestu. Kalimerovski sindrom LDS in SD (po novem) je zgolj vzbujanje pozornosti, ki pa ne more v sebi nositi niti politične in še manj moralne vsebine. Ob vsem skupaj se v vrtincu izgublja še Matjaž Hanžek, ki že dolgo ne varuje več pravic svojega naroda. Iz svojega instituta je napraril nekaj nedoločenega, ki uporno ponavlja isto pesem, kot bi preskakovala igla na
Ali Slovenija še potrebuje Slovensko ljudsko stranko? Tako vprašanje bi lahko bilo na mestu, ko smo priča izredno visoki priljubljenosti prijateljske, a konkurenčne (naj ne bo nobenega dvoma) stranke na ’’našem” desnosredinskem političnem polu. Ob hkratnem pogledu na rezultate SLS-a v zadnjih anketah ni težko razumeti, če bi kdo izgubljal vero v prihodnost.
In nato doživimo uspeh v Slovenski Bistrici! Kandidatka Slovenske ljudske stranke je zmagala in postala nova županja. Nov dokaz, da pri političnem delu ni izgovorov na druge in na zunanje okoliščine. Potreben je človek, potrebno je delo in zaupanje volivcev. Tako se premaguje favorite! Ni igre in ni prevare, nič ni zastonj in nič ni podarjeno ali samoumevno.
V Slovensko ljudsko stranko smo združeni zato, ker smo prepričam, da nobena druga politična opcija ne postavlja tistih vrednot, tistih rešitev in tistih skupin ljudi, ki nam največ pomenijo, na tako visoko mesto kot mi. Vrednote, ki so vso zgodovino prežemale politično delovanje Slovenske ljudske stranke, bi lahko označili kot ’’prizadevanje za dobrobit Slovenstva”. Za nas je značilno sodelovanje intelektualcev in ljudskih množic ter posebna občutljivost za socialne probleme delavcev in kmečkega stanu; ohranitev in razvoj slovenskega podeželja ter ustvarjanje družinam spodbudnih in prijaznih razmer. Slovenska ljudska stranka razume slovenski nacionalni interes kot narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko, kulturno, jezikovno in socialno ohranitev slovenstva in slov-
enske države, pri čemer je zdravo gospodarstvo ključ za obstanek in razvoj vseh ostalih dejavnosti.
Če bomo ves čas imeli pred očmi vrednote, ki nas združujejo, vizijo, v katero verjamemo, in se zavedali poslanstva, ki ga ima naša stranka v slovenskem političnem prostoru, potem ne bomo imeli nobenih težav pri vsakdanjem soočanju s političnimi izzivi in problemi ter oblikovanju naših stališč in odgovorov. Le na podlagi naših lastnih stališč in pobud lahko namreč gradimo svojo prisotnost tako v medijih kot v ’’glavah” volivcev.
Če bo naša vizija slovenske prihodnosti in naši cilji, ki jih združujemo v program SLS-a, s strani državljana - volivca prvič prepoznala kot njegova, če bodo pri njem visoko na prednostni listi in če bomo s svojim političnim delom in izpostavljenimi osebnostmi vzbudili dovolj visoko stopnjo zaupanja, da smo sposobni te načrte izpeljati, potem se bo volivec odločil za nas. Za podporo in uspeh se nam na ta način ni bati.
Gradnja ugleda in zaupanja pa traja veliko več časa kot tri tedne predvolilne kampanje. Naslednje volitve so jeseni drugo leto. Potrebno je takoj začeti s kadrovskimi in vsebinskimi pripravami, kajti že zamujamo in žal z vsakim dnem izgubljamo priložnost za končni uspeh.
Prvi pomladni dnevi so že za nami. Narava se je prebudila in začela novo življenje.
Pričeli smo z deli na vrtovih, poljih, njivah. Gremo ven! Kam? Med ljudi! Delat in zmagat!
Rok Ravnikar, predsednik Nova generacija SLS
starem gramofonu.
Napeto postaja tudi v žalskem občinskem svem. Zadnja seja je dokazala bedo oblasti željnih lokalnih pomembnežev, ki jim bo odslej servilnost odmerila še manjšo vlogo, kot so jo imeli doslej. Paradoks te servilnosti je ravno v dejstvu, da bolj ko si ubogljiv in odvisen, manj si suveren in svoboden. Okolica, v tem primeru volivke in volivci, v njih izgubljajo svojega zastopnika oziroma zaupnika, m pa se je potrebno vprašati, do katere meje gre razum in do kje seže doslednost. Imeti citre žal še ni dovolj, da nekdo tudi je citrar.
0 aktivnosti občinskega odbora SDS pa tole: v zadnjem mesecu dni smo imeli kar tri ministrske obiske. Prvi je bila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospa Marija Lukačič, ki je obiskala Jožefov sejem v Petrovčah in se srečala s hmeljarji Spodnje Savinjske doline. 8. aprila se je na I osnovni šoli mudil na pogovoru z ravnatelji, učitelji in predstavniki svetov staršev celotne občine minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, v ponedeljek 11. aprila pa je bil v Žalcu dr. Gregor Virant, minister za javno upravo. Ta je namenu predal prizidek upravne enote v Žalcu.
Občinski odbor SDS je v četrtek, 14. aprila opravil tudi svojo redno letno konferenco. Pregledali smo preteklo delo, sprejeli plan za leto 2005 in podelili priznanja SDS dvema članicama in dvema članoma, ki so se v lem 2004 posebej izkazali. Pogovorili smo se o programskih smernicah in spremembah Statuta stranke, kar bo poglavitna tema na 8. kongresu SDS, 14. maja v Portorožu, ter izvolili delegate, ki bodo na 8. kongresu SDS zastopali 00 SDS Žalec.
Ob prihajajočih praznikih vsem članicam, članom in simpatizerjem iskrene čestitke in prijetno praznovanje 1. maja - praznika dela.
Za 00 SDS Žalec
Januš Rasienicz
MESEC
SPREMEMB
April je resnično mesec sprememb. Na kongresu Združene liste socialnih demokratov 2. aprila 2005 v Ljubljani smo s spremembo statuta spremenili ime stranke in postali tudi po imenu SOCIALNI DEMOKRATI.
Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo. Predsednik je še vedno Borut Pahor, podpredsednica je Andreja Rihter iz Celja, podpredsednik, Igor Lukšič, generalni tajnik pa je odslej Uroš Jauševec. Tudi med člani predsedstva je bilo nekaj zamenjav. Predsednik pokrajinskega odbora Srečko Meh iz Velenja je član predsedstva socialnih demokratov.
Spodbudno je, da je na kongresu sodelovalo veliko število mladih članov in pozitivna energija, ki so jo širili okrog sebe, nam bo prišla še kako prav, da socialni demokrati dosežemo zastavljeni cilj. To je vsekakor oblikovanje vladne koalicije na prihodnjih volitvah.
Zavedamo se, da samo kakovostno delo s člani in somišljeniki, pravočasno in korektno opozarjanje na nepravilnosti in aktivno sodelovanje v pripravi predlogov, prinaša pozitiven rezultat. Pred nami je veliko dela ”na terenu”.
V tem smislu se je 19- 4. 2005 v Žalcu sestalo predsedstvo pokrajinskega odbora s podpredsednico
in generalnim tajnikom ter začrtalo aktivnosti do naslednjih občinskih volitev. Pokrajinski odbor združuje občine Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter Šaleško dolino, v aktivnosti pa bo potrebno za dosego boljših rezultatov vključiti tudi Mestno občino Celje.
Klub socialnih demokratov, ki združuje tudi skupino svetnikov socialnih demokratov Občinskega sveta Občine Žalec, vabi v nedeljo, 8. 5. 2005, vse ljubitelje narave na tradicionalni družinski pohod na Šentjungert. Obeležili bomo 9- maj - dan Evrope, ko se spominjamo zmage nad fašizmom.
Zbrali se bomo ob 9- uri pred Zadružnim domom v Galiciji. Pot nas bo vodila skozi Hramše in Zavrh do planinske koče. Pot ni zahtevna in je primerna za vse, ki si želijo prijetnega druženja.
Vsakega pohodnika, ki se nam bo pridružil na poti, bomo pogostili z malico pri planinski koči, kjer bo družabno srečanje.
Veselimo se druženja z vami!
Socialni demokrati Roman Virant
Aktivnosti za prihodnost stranke DeSUS
Vse bol) se bliža kongres in vse bolj se čutimo soodgovorne za prihodnost države in polno uveljavljanje človekovih pravic ter svoboščin državljanov v naši družbi ne glede na njihovo pripadnost. Zagotavljanje možnosti državljanov, da se bodo v socialni državi dobro počutili kot posamezniki, si štejemo v stranki kot najpomembnejšo nalogo.
Vsi se dobro zavedamo strankarskega odločanja v državnih organih, zato podpiramo dialog v okviru socialnega partnerstva in se vedno bolj zavzemamo za trdnejše sodelovanje s civilno družbo v parlamentarnih pripravah in drugih organih oblasti. Tako tudi ugotavljamo, da so že pridobljene pravice kar prevečkrat ogrožene. Zavedamo se vedno težjega gospodarskega položaja. V stranki pa se čudimo, kako to, da se vedno znova išče izhod za reševanje problemov v pokojninah, da se lomijo kopja vse prevečkrat na plečah upokojene generacije. Vse prevečkrat se omejujejo socialne pravice, vedno znova se stremi k zniževanju pokojnin. V stranki DeSUS vidimo rešilno bilko problema predvsem v bolj razvitem in za konkurenčni boj bolj pripravljenem gospodarstvu.
Zato mora biti tudi v prihodnosti vodilo naše stranke stalna borba proti stališčem, ki ogrožajo socialno državo, proti ideologom liberalne ekonomije, ki vedno in
DeSUS
povsod zasleduje predvsem interese lastnikov kapitala, zelo malo pa se kaže v tej smeri interes za zaposlene in ostalo ogroženo prebivalstvo. Kot stranka želimo še naprej podpirati politiko, ki mora nujno zmanjšati razliko v gospodarskem razvoju regij ter zmanjšati stopnjo socialne izključenosti starejše generacije prebivalcev in drugih ogroženih družbenih skupin.
V	stranki DeSUS se bomo tudi v prihodnosti morali boriti proti napakam v razumevanju, da so pokojnine samo strošek družbe, ki ga je potrebno čim bolj omejiti. Vedno znova je v tej družbi potrebno dokazovati, da so pokojnine zaslužene v aktivni dobi vsakega posameznika in hkrati plačane s prispevki na podlagi medgeneracijske pogodbe. Tistim, ki so ta del pogodbe spregledali, želimo povedati, da se denar od pokojnin porabi v veliki meri za nakup blaga in storitev, kar gre v korist poslovanja naših podjetij, pa tudi pomoč mlajši generaciji pri reševanju njenih problemov.
V	demokratični stranki upokojencev smo prepričani, da lahko s svojimi izkušnjami, vrednotami, cilj in nalogami mnogi prispevamo za višjo kakovost življenja v družbi in to za vse generacije, v katerih bo več demokracije, spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti.
Predsednik DeSUS-a Občinski odbor Žalec Ivan Jelen
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
VABILO !
LDS 00 ŽALEC vabi vse člane, simpatizerje in družinske člane, da se udeležite
Proslave ob 60. letnici 1. slovenske vlade v osvobojeni Primorski,
ki bo v soboto, 7. maja 2005 ob 16. uri na glavnem trgu v Ajdovščini.
Organiziran bo avtobusni prevoz s kosilom.
Odhod avtobusov ob 12. uri z avtobusne postaje v Žalcu. Soudeležba izletnikov je 1.000,00 sit.
Prijave na izlet sprejemamo na naslov LDS OO Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec, na telefon 03 710 00 84 ali 03 5716 061, tel. in fax:
03 5716 060
ali na elektronski naslov: lds.zalec@siol.net do vključno 4. maja 2005.
Vljudno vabljeni !
april 2005
Po DOLINI
Jubilejno 40. področno tekmovanje v matematiki
Na Osnovni šoli Braslovče je potekalo letošnje področno tekmovanje v matematiki za srebrno Vegovo priznanje. Tekmovanja so se udeležili najboljši matematiki iz vseh osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, ki so na šolskih tekmovanjih osvojili bronasta Vegova priznanja.
Tekmovanja, ki ga je vodil organizacijski odbor v sestavi Marta Furman, Milica Urankar, Branka Mlinar in Viktor Furman, se je udeležilo 28 učencev 7. razredov, 33 učencev 8. razredov in 38 učencev 9- razredov. Tekmovalce in njihove mentorje je na uvodni slovesnosti, ki je bila obeležena tudi s krajšim kulturnim programom, pozdravil ravnatelj Milan Ribič.
Tekmovanje je potekalo v šestih učilnicah. Srebrno Vegovo priznanje je uspelo osvojiti petim učencem sedmih razredov, štirinajstim učencem osmih razredov in šestim učencem devetih razredov. Med učenci sedmih razredov so bili najuspešnejši Miha Vidmajer (OŠ Polzela, 1. mesto, mentor Bogdana Korun), Jan Dolinar (OŠ Prebold, 2. mesto, mentor Samo Sodržnik) in Aljaž Jelen (OŠ Petrovče, 2. mesto, mentor Slavica Kobal). Med osmošolci so bili najuspešnejši Urška Ratajc (OŠ Griže, 1. mesto, mentor Marija Vaš), Melanija Vezočnik in Marko Bizjak (OŠ Braslovče, 2. oziroma 3. mesto, mentor Marta Furman) in Anja Pustoslemšek (OŠ Vransko, 4. mesto). Vsi štirje se bodo udeležili tudi državnega tekmovanja
za zlato Vegovo priznanje. Tega tekmovanja pa se bo udeležilo tudi šest najboljših devetošolcev, to so Anže Lipičnik (OŠ Polzela, 1. mesto, mentor Danica Gobec), Črt Ferant (OŠ Žalec, 2. mesto, mentor Danica Povše), Trna Bukovec in Anže Glomočak (OŠ Braslovče, 3. mesti, mentor Marta Furman), Alja Čedna (OŠ Vransko, 5. mesto, mentor Magda Oblak) in Sabina Kolar (OŠ Polzela, 5. mesto, mentor Danica Gobec).
Letošnje tekmovanje matematikov Spodnje Savinjske doline je bilo dobro organizirano, učenci pa so pokazati visok nivo znanja. Prihodnje leto bo organizator področnega tekmovanja v matematiki za srebrno Vegovo priznanje Osnovna šola Vransko.
D. Naraglav
Najboljši matematiki osnovnih šol Savinjske doline z organizacijskim odborom in mentorji
S skupnimi močmi za lepše okolje
Podelili 326 bralni značk
Udeleženci čistilne akcije v Šempetru
V tem spomladanskem času potekajo čistilne akcije. V soboto, 2. aprila, so se zagnano
Na II. osnovni šoli Žalec, ki jo obiskujejo učenci s prilagojenim programom, že vrsto let pripravljajo prireditve, na katerih učenci svojim staršem in ostalim pokažejo, kaj znajo in zmorejo. Pripravili so tudi dan odprtih vrat, na katerem so učitelji in učenci tudi širši javnosti predstavili svoje delo in življenje na šoli. Tudi zadnji četrtek v minulem mesecu smo se lahko seznanili z njihovim delom.
Osnovni namen ’’informativnega”
lotili tega opravila tudi člani TVD Partizan Šempeter, ki so čistili svoje športne površine
dne je bil seznaniti vse morebitne nepoznavalce z delom II. osnovne šole Žalec ter jim omogočiti spoznati ustvarjalnost učencev in skrb zaposlenih za pripravo in nadaljnje izobraževanje, delo in življenje njihovih učencev.
V tem času je bila organizirana informativna dejavnost, pripravili so roditeljski sestanek z govorilnimi urami, razstavo del in dejavnosti učencev od septembra dalje ter organizirati ustvarjalne delavnice, ki jih je vodila Barbara Zupanc. Obiskovalci so lahko spremljali tudi klekljanje
in okolico le-teh. V velikem številu so se čiščenja lotili tudi učenci in učitelji Osnovne šole Šempeter, ki so dan poprej temeljito počistili okolico šole.
”S prostovoljnim sodelovanjem v akciji, ki smo jo izvedli skupaj s TVD Partizan in Krajevno skupnostjo, smo izkazati ne le pripadnost šoti, ampak tudi kraju. Vesela sem, da so se nam priključiti tudi taborniki. Skupaj smo opraviti dobro delo in tako tudi dokazati, da nam ni vseeno, kakšno je okolje. Še posebno je razveseljivo, da se je poleg nas učiteljev in drugih starejših krajanov, akcije udeležilo veliko mladih obrazov, šolarjev, ki so prišli bodisi skupaj s starši ati sami. Sobota, ki smo jo preživeti skupaj ob delu, je tako lepa spodbuda za naslednje leto,” je ob zaključku akcije povedala ravnateljica OŠ Šempeter Petra Stepišnik.
učenke Tadeje Vidic pod mentorstvom Mete Vecej. Zaključna prireditev z bogatim kulturnim programom je bila namenjena tudi materinskemu dnevu in praznovanju dneva pomladi na njihovi šoti.
Ob zaključku programa je zbranim spregovorila ravnateljica Danica V. Vetigošek, ki je poseben pozdrav namenila upokojeni ravnateljici njihove šole Danici Puncer. Spregovorila je o aktivnostih, ki sedaj potekajo na šoti. Pri tem je izpostavila ekopro-jekt, šolo v naravi, razna tekmovanja, rezultate z natečajev, delovno prakso učencev in raziskovalne naloge. Ob zaključku je vse prisotne povabila na pokušino slaščičarskih izdelkov učencev in mentoric v učno kuhinjo. "Vsi zaposleni čutimo in živimo z učenci in s starši. Vesela sem, da je današnji dan uspel in da smo naše delo približati širšemu krogu ljudi. S tem smo marsikomu tudi pomagali, da se bo lažje odločil za izobraževanje svojega otroka s posebnimi potrebami na naši šoti. Sicer pa bomo tovrstne informativne dneve organizirati tudi v prihodnje,” nam je ob zaključku dneva povedala ravnateljica Danica V. Vetigošek.
D. Naraglav
Na Osnovni šoli Vransko-Tabor so vestnim bralcem podelili bralne značke. V letošnjem šolskem letu se je tekmovanja za bralno značko udeležilo 66 učencev s podružnične osnovne
Ekofrajerke in ekofrajerji ter učitelji I. osnovne šole Žalec so se pridružili občanom občine Žalec v čistilni akciji za lepšo in čistejšo okolico Žalca. V samem mestnem jedru so mimoidočim predstavljali okoljevarstveni program žalske ekošole, ki je v lanskem letu za svoja prizadevanja za ohranjanje narave, čistejšega okolja in sodelovanja z občani za sonaravno bivanje z naravo prejela priznanje -ekozastavo.
V ta namen so izdelati bilten, v katerem so predstavili delo učencev in učiteljev šole. Na ta dan so učenci izbirnega predmeta likovnega snovanja skupaj z mentorico poslikati stene atrija šole, ki ga bodo učenci in učitelji uporabljati kot učilnico v naravi ter prostor za aktivno preživljanje prostega časa in sprostitve.
Kot ekološko osveščeni prebivalci
šole Tabor in 158 učencev razredne stopnje ter 102 učenca s predmetne stopnje na Osnovni šoli Vransko.
Učenci na predmetni stopnji so poleg drugih avtorjev brati predvsem
in ponosni nosilci naziva ekofrajerke in ekofrajerji skrbijo za čistejšo naravo skozi vse leto. Že četrto leto ločeno zbirajo odpadke - odpadni papir, baterije, steklo in pločevinke.
dela pisatelja, pesnika in novinarja Ivana Sivca, na razredni stopnji pa so podrobno obdelati Mačka Murija avtorja Kajetana Koviča. Oba sta se podelitve bralnih značk tudi udeležila T.T.
K akciji so pritegniti tudi občane Žalca. Razredne skupnosti redno pobirajo smeti okoli šole in skupaj s hišnikom skrbijo za cvetoče gredice.
T.T.
		
	Sl Mercator	
TRGOVSKI CENTER LEVEC -SUPERMARKET ZA ZDRAVO IN LEPO ŽIVLJENJE
UGODNO:
MERILEC KRVNEGA TLAKA + MERILEC TELESNE TEMPERATURE 7.990,00 SIT GARNITURA RP POSODE, 12-DELNA PERFECTO	3-990,00 SIT
PARNI ČISTILEC BOMANN CB 995, 1000 W	5-990,00 SIT
LIKALNIK NA PARO BOMANN CB 741, 2000 W	2.890,00 SIT
-	akcijska prodaja vrtnih garnitur od 21. 4. do 24. 5. 2005, pri nakupu garniture MAJ vam podarimo blazine;
-	možnost plačila na več obrokov s Mercator Pika kartico;
-	gotovinski popust.
DOBRODOŠLI!
D. N.
Informativni dan z glasbo, petjem in delavnicami
Nastop pevskega zbora II. osnovne šole Žalec
Ekofrajerji za čistejše okolje
Na stojnici so mimoidoči lahko dobili zgibanko okoljevarstvenega programa žalske ekošole.
Po DOLINI
april 2005
9. salamijada v Braslovčah
Člani komisije med ocenjevanjem salam in vodja odbora salamijade ioni Ramšak
Turistično društvo, Društvo podeželskih žena in Občina Braslovče so pred dnevi pripravili že deveto salamijado.
Petčlanska komisija v sestavi Ervin Čas, Izidor Krivec, Janez Šumak, Janko Juhart in Slavko Leskovšek je ocenila 39 vzorcev domačih salam, ki so jih izdelali ljubiteljski predelovalci mesa. Izdelki so bili po kakovosti zelo izenačeni, saj je bilo med prvo- in petouvrščeno salamo le 1,2 točki razlike. Najvišje je bila ocenjena salama Poldeta Režuna iz Zvojile pri Trojanah, na drugo mesto se je uvrstila salama Fanike Novak iz Dohrljevega pri Čemšeniku, na tretje pa salama Karlija Borovnika iz Studenc.
Slovesna razglasitev s kultumo-zabavnim programom je bila zvečer v dvorani Zadružnega doma v Braslovčah. Zbrane sta nagovorila župan Marko Balant in braslovški župnik Milan Gosar, ki je izdelke tudi blagoslovil.	T. T.
Skrb za zdravje tudi v dežju
Pot je vodila po ravnem, del pa tudi po gozdu. Na celotni trasi je bilo potrebno
premagati le dvesto metrov nadmorske Že četrto leto zapored so Žalske lekarne organizirale rekreativni pohod, s katerim obeležujejo svetovni dan zdravja. Pri organizaciji so jim
višine.
jami Pekel so se lahko pohodniki okrepčali s toplim čajem, na cilju pa so bili deležni toplega obroka okusne mesno-zelenjavne ali zelenjavne enolončnice, diabetičnih žemljic
Na startu in tudi na cilju je bilo poskrbljeno za merjenje krvnega tlaka.
tudi letos pomagali vodniki Planinskega društva Žalec in Planinskega društva Galicija. V deževnem nedeljskem vremenu se je pohoda udeležilo več kot petsto pohodnikov iz Savinjske doline in drugih krajev celjske regije.
Pohodniki so imeli na izbiro daljšo ali krajšo pot. Večina se jih je podala po daljši, približno uro in pol dolgi poti iz Žalca preko Gotovelj, Podloga, mimo jame Pekel in po gozdni poti do Lovskega doma na Sv. Jedrti, kjer je bil cilj pohoda. Pri
in jabolk. Vsak pohodnik je prejel tudi spominsko majico. Za glasbo in zabavo je poskrbel ansambel Happy band, za strokovno vodeno telovadbo pa Savina Vybihal. Tildi letos so si na začetku pohoda in tudi na cilju udeleženci lahko izmerili krvni tlak.
Direktorica Žalskih lekarn mag. Lidija Pavlovič je povedala: ’’Leta 2002 je bilo geslo dneva zdravja Gibanje za zdravje, zato smo se v Žalskih lekarnah odločili, da poleg promocije zdravega načina življenja organiziramo tudi telesno aktivnost. Aktivnosti za promocijo zdravja smo
tako združili z zdravo prehrano in fizično aktivnostjo, ki naj bi bila temelj zdravega načina življenja. Ker je akcija zelo dobro uspela, smo s pohodom sklenili nadaljevati in današnji je bil že četrti. Vesela sem, da se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo toliko pohodnikov.”
In kaj so povedali nekateri pohodniki?
Jerica Čretnik: ”Že tretjič sem se
v organizaciji Žalskih lekarn udeležila pohoda. Vsi so bili zelo dobro organizirani in organizatorjem je potrebno izreči vse priznanje. Letos je sicer nekoliko nagajalo vreme, saj je padal dež, a je bilo kljub temu prijetno. Zelo veliko hodim po hribih, tako da je bil današnji pohod pravzaprav lahek, saj večino poti poteka po ravnini in se ga lahko tako rekoč udeleži vsakdo.”
Miljana Avsec: ”T\idi zame je to tretji tovrstni pohod. Za organizacijo letošnjega in tudi za organizacijo vseh ostalih moram izreči pohvalne besede. Kljub temu da veliko planinarim po naših hribih, je tovrstni pohod le nekaj poseb-nega. Še zlasti veselo je na cilju. Dokler bo poskrbljeno za tovrstne pohode in če mi bo dopuščalo zdravje, se jih bom z veseljem udeleževala.”
Milan Polavder: ’’Tovrstni pohod je prijetna priložnost za druženje vseh tistih, ki radi hodijo v naravo in s hojo krepijo svoje zdravje. Danes nam je sicer malo ponagajalo vreme, ki je od pohoda odvrnilo veliko občanov Savinjske doline in od drugod, vendar nas je bilo kljub temu nekaj sto. Pohod je po organizacijski in
Polzelani v Celju
Ena izmed petih stojnic v Planetu Tuš v Celju
Turistično društvo Polzela je ob veliki noči gostovalo v Planetu Tuš in predstavilo del svoje dejavnosti. Na okrašenih stojnicah so kmečke gospodinje - članice društva pripravile pokušnjo dobrot velikonočnega blagoslova.
Člani lovne sekcije KUD Polzela in učenci OŠ Polzela so prikazali izdelavo različnih vrst pirhov in velikonočnih aranžmajev. Obiskovalcem je bil na voljo tudi propagandni material občine Polzela. Tovrstna predstavitev TD Polzela, ki deluje že šesto leto, pa v Celju ni bila prva. Društvo je namreč že lani v okviru odprtja razstave Barbare Celjske v Pokrajinskem muzeju Celje pogostilo vse obiskovalce.
T. T.
Žalski planinci tudi volili
Planinsko društvo Žalec je imelo občni zbor v prostorih I. žalske osnovne šole. Najprej so z enominutnim molkom počastili pokojnega papeža Janeza Pavla II, ljubitelja planin je Mešani planinski pevski zbor Žalec zapel himno planincev.
V	poročilu predsednika Vlada Rojnika in drugih so nanizali dogodke in podatke iz delovanja društva v preteklem letu. Predsednikova poročilo je poleg preteklega leta zajemalo še prejšnji tri, kajti upravnemu odboru se je iztekel štiriletni mandat.
V	tem letu so najvažnejše naloge društva poleg organizacijo pohodov in izletov, ki so objavljeni v posebnem koledarčku, dokončanje zgor-
vsebinski plati uspel in le želimo si lahko podobnih pohodov tudi v prihodnje.”
Mate Škoberne: 'Nekaj je potrebno narediti zase in za svoje zdravje. Mislim, da je tovrstni pohod izvrstna priložnost za to, za mar-—_— s^k^ga pa
Organizatorjem velja za to idejo in dosedanje pohode izreči vse priznanje. Sicer veliko hodim po hribih, vendar pa je ta pohod nekaj posebnega.”
1
\
Vlado Rojnik bo na čelu društva še eno leto.
nje postaje tovorne žičnice, barvanje doma na Bukovici, organizacijo
Franc Mandeljc: ’’Tovrstni pohod se mi zdi zelo zanimiv, obenem pa je tudi koristen za naše zdravje, ki je naše največje bogastvo. Zanj mora-
planinskih izletov. Pohod za zdravje v organizaciji Žalskih lekarn je zelo množičen. Lani je bila zelo velika gneča, kar je organizatorjem delalo kar malo preglavic, letos pa je vse potekalo brezhibno.”
D. Naraglav
Tabora mladih planincev v Bistri julija, tudi priprava spletne stani društva na medmrežju in izobraževanje planinskih vodnikov. Občni zbor so pozdravih Adi Vidmajer, podpredsednik PZS, in predstavniki sosednjih planinskih društev.
V novi upravni odbor so bili izvoljeni Vlado Rojnik, ki bo na čelu društva še eno leto, Oskar Šoster, podpredsednik, Albina Vahen, tajnica, Andreja Turnšek, blagajničarka, Njeboša Krivokapič, vodja vodniškega odseka, Jure Cencelj, vodja mladinskega odseka, Dani Jelen, predsednik planinske sekcije Ponikva, Franc Brdnik, Dušan Šip, Sandi Turnšek in Matjaž Žohar, člani upravnega odbora.
T. T.
Na Gori živahno
Planinsko društvo Galicija je imelo konec februarja prvi občni zbor. Prej je namreč delovalo kot sekcija PD Žalec.
Njihova "lepotica" na Gori (lesena mežnarija, ki so jo obnovili) je bila skoraj premajhna za vse člane, ki so prisluhnili poročilom o delu v preteklem letu. V program za letošnje leto so vključili ozelenitev pod cerkvijo, zagotovitev požarne vode, obnovo klopi, črne kuhinje in gospodarskega poslopja.
K. R.
fotog raf s ki i n f/\ A\\
FOTO ZpfDjM
digitalni studioWV^ Šlandrov trg 41, Žalec
FOTOGRAFIJE PREKO
M
www.fotozoom.info
samo 49.- sit
FOTOGRAFIJE ZA VSE VRSTE DOKUMENTOV
~tr
ePhotoLab
fotog ra fs k i in /A A Yy
foto
digitalni studio^v
Šlandrov trg 41, Žalec
16	april 2005	Po DOLINI	pmrmt
			Savinjske doline gf
Ob ribniku Vrbje učna pot
Pred desetimi leti je samostojni raziskovalec ornitolog Milan Vogrin prižel proučevati živalski in rastlinski svet ob ribniku Vrbje in kmalu spoznal, da je to eno zadnjih mokrišč v Sloveniji postalo zavetišče številnim pticam in dvoživkam, tudi redkim vrstam. Na letošnji dan Zemlje je bila ob ribniku odprta ekološka učna pot, ki obiskovalce opozarja na najpomembnejše naravne značilnosti in kulturno dediščino tega območja.
Učna pot predstavlja eno zadnjih
prostori, kot so ostanki poplavnega gozda, mejice s travniki, reka s prodišči in ribnik, ki je nastal iz očiščene gramozne jame. V njej so pričeli gojiti ribe, a ribnik je hitro postal zavetišče številnim redkim in ogroženim živalim. Tli živi, se ustavi med selitvijo ah gnezdi več kot 130 vrst ptic (čopasti ponirek je postal že kar simbol te poti), posebno pozornost si prav tako zaslužijo dvoživke in kačji pastirji. Območje je opredeljeno kot naravni rezervat, vrbovja ob Savinji pa so uvrščena med evropsko pomembne habitate - Natura 2000. Učna pot je dolga približno tri kilo-
Z odkritjem prve informacijske table so ob pomoči predsednika KS Vrbje Dušana Pungartnika ekološko učno pot Vrbje odprli žalski ekofrajeiji.
mokrišč v Spodnji Savinjski dolini med reko Savinjo in Strugo. To območje se je zaradi poplavljanja v preteklosti izognilo urbanizaciji in intenzivnemu kmetijstvu. Tako so se ohranili zanimivi življenjski
metre, ob njej je deset informativnih in pet usmerjevalnih tabel. Na njih so predstavljene bistvene naravne značilnosti tega območja (nekdanje gmajne), raba prostora (ribogojstvo, kmetijstvo in gozdar-
stvo) in kulturna dediščina (elektrarna Vrbenka, opuščen Štravsov mlin in žaga). Pot je prehodna v vseh letnih časih in primerna za vse starostne skupine.
Avtor učne poti je ornitolog Milan Vogrin, vsebino in izvedbo poti pa je usklajeval Odbor za ureditev Ribnika v Vrbju, v katerem so predstavniki Zavoda RS za varstvo narave - OE Celje, društva Radoživ Žalec, Zavoda za gozdove - OE Celje, KS Vrbje in Občine Žalec.
Ureditev poti je financirala Občina Žalec, postavitev tabel pa Zavod za varstvo narave v višini 150.000 tolarjev. Ob poti so postavljene tudi klopi, skupna vrednost investicije je 1.150.000 tolarjev.
Z zavarovanim območjem ribnika Vrbje in s potjo upravlja KS Vrbje oziroma Prostovoljno gasilsko društvo Vrbje. Vsi odgovorni si želijo čim manj vandalizma, saj je pot namenjena predvsem izobraževanju in osveščanju mladine. Odprtje ekološke učne poti Vrbje je bila tako povsem uglašena z glavno temo letošnjega dneva Zemlje: Varujmo otroke in našo prihodnost.
Odprtja ekološke učne poti so se udeležili učenci I. in 11. osnovne šole Žalec. Poleg vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec Aleksandra Žolnirja sta mlade nagovorila župan in poslanec Lojze Posedel ter vodja celjske enote Zavoda RS za varstvo narave Mojca Tomažič.
K. R., foto: T. T.
Dejavni mladinci
Pred dnevi je bilo na sedežu Krajevne skupnosti Liboje zelo veselo. Predsednik Mladinskega kluba Kasaze - Liboje Primož Salesin je s pomočjo sponzorjev uspel kupiti nove nogometne drese in žoge za igralce NK Kasaze, ki delujejo pod okriljem mladinskega kluba. Mladi niso skrivali navdušenja nad novimi dresi, s katerimi bodo nastopili v dveh nogometnih ligah za mali nogomet v Celju na Skalni kleti in v Andražu nad Polzelo.
"Mladinski klubi so pomembna oblika združevanja mladih. V vašem klubu svojo aktivnost v veliki meri posvečate športu. Je za to kakšen poseben razlog?”
sti. V našem kraju ni veliko drugih možnosti za preživljanje prostega časa, zato smo se odločili za ustanovitev mladinskega kluba. Športno društvo, takšno kot je, skrbi samo za smučišče in tenis igrišče. Vsi pa vemo, da je potrebno najti nekaj, kar bo dostopno širšemu krogu ljudi in ne le določenim posameznikom. Mislim, da smo v našem klubu na dobri poti in da bomo s časom postali pomembna organizacija v kraju, ki bo delala za krajane.”
”Pri tem vam lahko želim le veliko sreče, uspešnega dela in poguma. Kakšni pa so vaši cilji?”
”Naš glavni cilj ostaja pridobitev prostorov, v katerih bomo lahko nemoteno delovali. Trenutna lokacija ni primerna za mladinski klub, saj si ne moreš privoščiti zabave
društvo oziroma klub prostore, v katerih lahko uresničuje svoj program. Kakšne konkretne ideje oziroma načrte imate poleg pridobitve lastnih prostorov?”
’’Začeli smo z nogometom in to s prav posebnim namenom, kajti nogomet je kolektivni šport in pomemben je duh ekipe. Želimo si, da mladi spoznajo, da so odvisni drug od drugega. V prihodnje bo naša pomembna naloga mladini zagotoviti čim več možnosti za ukvarjanje s športom. Ob tem bi rad poudaril, da bomo do drugega leta pripravili dokumentacijo za popolno obnovitev igrišča v Libojah. Predvsem podlaga na igrišču je katastrofalna in poškodbe pri padcih so lahko veliko hujše kot na drugih igriščih. Poleg športa pa smo se podali v akcijo, ki smo jo poimenovali OSVETLITEV. Z njo bomo poskušali osvetliti probleme mladine v modemi družbi ter skušali najti rešitve. K tej akciji spada Uidi postavitev infomize v libojski knjižnici. Aktualne zloženke in razno gradivo bodo mladim v pomoč pri reševanju situacij.” D. Naraglav
Mladi raziskovalci OŠ Polzela
Posadili tudi drevesa
Ob dnevu Zemlje sta Itaristično društvo Polzela in Osnovna šola Polzela pripravila okroglo mizo oziroma razgovor z delovnim naslovom
Zdrava pitna voda je eden od najpomembnejših pogojev za življenje.
Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica Turističnega društva
Polzela Alenka Žnidar in med dragim dejala, da sta ekologija in varstvo narave sicer panogi biologije, vendar razvoj turizma v kraju, kjer slabo skrbijo za svoje okolje, ni mogoč. Zato so si v Turističen društvu Polzela med drugimi nalogami zadali tudi skrb za urejenost okolja in organizacijo predavanj z ekološko tematiko. Kakšen je naš odnos do pitne vode, kako z njo ravnamo in kakšna je kakovost vode, ki jo pijemo, so predstavili najprej mladi raziskovalci Osnovne šole Polzela v okviru projekta ekošole Voda - eliksir življenja pod vodstvom mentoric Nevenke Jerin in Nataše Jesenko, Jasmina Kocmut z Zavoda za zdravstveno varstvo iz Celja pa je predstavila potek nadzora nad pitno vodo.
Člani Hortikulturnega društva Polzela, člani Krajevnega odbora Ločica in Športnega društva Ločica 2000 pa so v teh dneh zasadili kar 520 dreves, od tega največ smrek in borovcev.	T. Tavčar
Oda športu
št. I. Voditelj Peter Kavčič v pogovoru z nekdanjima odličnima skakalcema bratoma Debelak
’’Mens sana in corpore sano,” dejali so Grki nekoč in vsakomur dobro je znano, da v športu pomembna je moč. Pogum, boji, zmage, napori, poškodbe, porazi, solze, najmlajšim potrebni so vzori, da novi se asi rode. V športu se zmeraj tekmuje, medalje, pokali love in vedno le tisti zmaguje, ki močno ima voljo, srce. Hura za vse naše šampione, ponosni smo nanje prav vsi in šport naj nikar ne zatone, dokler naš planet se vrti.
Ti uvodni stavki, ki jih je zapisala in uglasbila Valerija Dolar iz OŠ Šempeter, so bili uvod v prireditev ob zaključku projekta ODA ŠPORTU, ki se je odvijala minuli petek v telovadnici OŠ Šempeter. V zelo obsežnem projektu so učenci in učitelji šole obiskovali znane slovenske športnike, snemali reportaže, športnike spremljali na treningih, tekmah, z njimi so se družili in jim
odprli svoja, otroška srca. Obiskali so Petra Vilfana, Stanka Lorgerja, Bojana Prašnikarja, Aljaža Pegana, Jureta Zdovca, Bena Udriha, Jolando Čeplak, Urško Žolnir, Janeza in Matjaža Debelaka, Alojza Žnidarčiča, Matejo Pinter, Dragana Bojinoviča, rokometaše Celja Pivovarne Laško, Štefana Cuka in še nekatere. Prispevki z vseh obiskov so bili predstavljeni z videoprojekcijami, ki je bila popestrena s pogovori s prisotnimi gosti -športniki (Prašnikar, brata Debelak, Zdovc, vratar Škof, judoist Cuk,Vilfan,
Bojinovič, Lorger ...), s katerimi se je pogovarjal novinar Peter Kavčič. Na parketu telovadnice so se odvijah tudi prikazi posameznih športov, ki so jih izvajali učenci s svojimi mentorji, in drugi zanimivi nastopi. Svoje košarkarsko znanje sta občinstvu pokazala tudi Jure Zdovc in župan Občine Žalec Lojze Posedel.
Zbranim je spregovorila tudi Marinka Marovt z Zavoda RS za šolstvo Celje: ’’Vsak otrok ima svojo posodico pozornosti, ki mora biti polna. Če otrok ne dobi dovolj pozornosti doma niti v šoli pri učiteljih in vzgojiteljih, jo bo iskal, kjer jo bo lahko našel, tudi na neprimernih mestih, v alkoholu in drogah. Zato je pomembna vzgojna funkcija šole in zato imajo projekti, kot je današnji, tako pomembno vlogo. Učitelji šempetrske šole so začutili, da je šport tudi vzgoja za zdravo življenje. Otrok, ki najde razvedrilo in svojega vzornika v športu, bo težko zašel na stranpota. In kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Veselje do športa in zdravega športnega življenja tako postane navada in potreba.”
Ob zaključku se je ravnateljica šole Petra Stepišnik vsem sodelujočim pri izpeljavi projekta zahvalila za njihovo požrtvovalno in zavzeto delo, vsem športnikom in ostalim sodelujočim pa za sodelovanje in pomoč.
D. Naraglav
Predsednik MK Kasaze - Liboje Primož Salesin s svojimi nogometaši
’’Mislim da ne. Mladi smo preprosto povedano polni energije in nekje jo moramo porabiti. Najboljše za to je športno udejstvovanje, za kar je dovolj tudi naravnih dano-
in se sprostiti. Poskušali smo, a se ni najbolj obneslo. Vsekakor pa si mladi zaslužijo še eno možnost in jaz verjamem, da bomo uspeli.” ’’Zagotovo je pomembno, da ima
KINO ŽALEC
REDNI PROGRAM		
1.5.	ob 18.00 ob 20.00	ZADETA MODELA RAY
8. 5.	ob 18.00 ob 20.00	A KROG 2 SM KAMION RDEČE BARVE
15.5.	ob 18.00 ob 20.00	HITCH - ZDRAVILO ZA SODOBNEGA MOŠKEGA ALEKSANDER
22. 5.	ob 18.00 ob 20.00	DALTONI PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV
29. 5.	ob 18.00 ob 20.00	CONSTANTINE PREPOVEDAN DOTIK
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
vabi
-	v četrtek, 17. maja, ob 11. uri na odprtje razstave likovnih del učencev I. in II. OŠ Žalec na temo
JUNAK MOJE NNJIJUBŠE KNJIGE in na srečanje z ilustratorji Ančko (hišnik - Godec, Jelko Godec - Schmidt in Matjažem Schmidtom
in
-	v četrtek, 26. maja, ob 19- uri na predstavitev knjige Radovana Hrasta ČAS, KI GA NI - preprosta povest o človekovi usodi (na Golem otoku).
ŠE OBVESTILO
V nedeljo, 22. maja, bo ob 19- uri na Radiu TEMPO predstavitev najboljših prispevkov literarnega natečaja O ČEM SE POGOVARJAJO KNJIGE V KNJIŽNICI, KADAR SO SAME.
NOVO - NOVO- NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
DARILO članom Medobčinske matične knjižnice Žalec ob zaključku MESECA KNJIGE.
V vseh enotah Medobčinske matične knjižnice Žalec bodo imeli člani knjižnice možnost podaljševanja izposojenega gradiva prek najbolj razširjenega komunikacijskega sredstva - mobilnega telefona, in sicer 24 ur na dan vse dni v letu: BIBLIOFON v vseh enotah knjižnice že v maju 2005.
Prek bibliofona boste obveščeni o datumu vrnitve roka izposojenega gradiva, o delovnem času vaše knjižnice, o knjižnih novostih in prireditvah.
Za vse informacije pokličite 03/712 12 52.
OBČINA ŽALEC
Nedelja, 1. maj, od 5. 30 dalje
igranje budnic po KS Griže (KD Godba Zabukovica,
041 601 452).
Nedelja, 1. maj, od 6. ure dalje
igranje budnic po KS Liboje (KD Godba Liboje,
041 754 871).
Nedelja, 1. maj, od 7. ure dalje
prvomajsko srečanje na Bmici (Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Nedelja, 1. maj, ob 8. uri
prvomajski pohod do Rinke;
start pred gasilskim domom na
Ponikvi;
Olhristično društvo Ponikva,
041 939 508).
Nedelja, 1. maj, ob 10. uri
prvomajsko srečanje na Gori (Planinsko društvo Galicija,
031 244 771).
Torek, 3. maj, do četrtka, 5. maja, ob 16. uri
pričetek teniških tečajev, otroci in odrasli;
ŠC Žalec
(Teniški klub teniška akademija Žalec, 041 698 276).
Sreda, 4. maj, 17. uri
pričetek savinjske teniške lige, člani in članice;
ŠC Žalec
(Teniški klub teniška akademija Žalec, 041 698 276).
Sreda, 4. maj, ob 19. uri
Odprtje razstave Pet celin (avtor Franci Horvat);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
četrtek, 5. maj, ob 17. uri
savinjska teniška liga, člani in članice;
ŠC Žalec;
(Teniški klub teniška akademija Žalec, 041 698 276).
četrtek, 5. maj, ob 18. uri
PRAZNIK VINA;
Dom n. slovenskega tabora Žalec (Društvo savinjskih vinogradnikov, 041 743 022).
Petek, 6. maj, ob 18. uri
proslava ob dnevu upora proti okupatorju in dnevu zmage; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. maj, ob 9. uri
tenis turnir Maj open;
POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000,
041 691 507).
Sobota, 7. maj, ob 9. uri
Tekmovanje za pokal Slovenije v preskakovanju ovir - mladinci in člani;
Gotovlje
(Konjeniški klub Gotovlje,
041 546 068).
Sobota, 7. maj, ob 9. uri
slovenska članska liga v tenisu, ekipna tekma Žalec : gostujoča ekipa;
ŠC Žalec
(Teniški klub teniška akademija Žalec, 041 698 276).
Sobota, 7. maj, ob 10. uri
turnir trojk v košarki; igrišče v Grižah
(Društvo za šport in rekreacijo Partizan Griže, 041 667 623).
Napovednik
april 2005
Sobota, 7. maj, ob 10.30
začetek športne akcije RAZPNIMO JADRA 2005;
ŠC Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. maj, ob 20. uri
koncert MePPZ Žalec in MPZ Petrovče;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (MePPZ Žalec, 040 245 362 in KD Petrovče, 570 76 08).
Sobota, 7. maj, ob 20. uri
RAD IMAM BALET
- baletni večer mladih slovenskih umetnikov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 8. maj, ob 8. uri
pohod na Kamnik;
zbor: restavracija Nekropolis Šempeter
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Nedelja, 8. maj, ob 9. uri
tenis turnir Maj open;
POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000,
041 691 507).
Nedelja, 8. maj, ob 9. uri
slovenska članska liga v tenisu, ekipna tekma Žalec : gostzujoča ekipa;
ŠC Žalec
(Teniški klub teniška akademija Žalec, 041 698 276).
Nedelja, 8. maj, ob 9- uri
tekmovanje za pokal Slovenije v preskakovanju ovir - mladinci in člani;
Gotovlje
(Konjeniški klub Gotovlje,
041 546 068).
Ponedeljek, 9. maj, 20. uri
gledališki abonma ponedeljek Agencija za ločitve (Gledališče Koper);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 10. maj, ob 18. uri
Agencija za ločitve (Gledališče Koper) ZA IZVEN;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 10. maj, ob 20. uri
(gledališki abonma torek)
Agencija za ločitve (Gledališče Koper);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 11. maj, ob 14.30
medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo v atletiki;
ŠC Žalec
(Atletski klub Žalec,
031 322 749).
Sreda, 11. maj, ob 19. uri
salonski večer: Špela Pirnat - viola;
Savinova hiša
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 11. maj, ob 20. uri
humanitarni koncert RK Žalec;
Dom H. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 12. maj, ob 11. uri
odprtje razstave likovnih del učencev OŠ Spodnje Savinjske doline;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. maj, ob 10. uri
srečanje turističnih društev Slovenije s podeželja;
Gasilski dom Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. maj, ob 20. uri
koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Žalec;
Dom n. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. maj, ob 6. uri
pohod Javorje - Blegoš; odhod izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija,
572 84 02).
Sobota, 14. maj, ob 8. uri
pohod ob Savinji z lokostrelstvom; Šešče, most čez Savinjo (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 14. maj, ob 8. uri
pohod na Šmohor (vrtec in OŠ); Šempeter
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 14. maj, ob 9. uri
odprtje teniškega turnirja, dvojice; ŠC Žalec;
(Teniški klub teniška akademija Žalec, 041 698 276)
Nedelja, 15. maj, ob 8.30
turnir v pospešenem šahu;
Šahovski klub Žalec (Šahovski klub Žalec,
041 667 288).
Nedelja, 15. maj, ob 19. uri
letni koncert VS ETEDA z gosti;
Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 882 970).
Četrtek, 19. maj, ob 16. uri
predstavitev raziskovalnih nalog učencev osnovnih šol občine Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 19. maj, ob 17. uri
cici olimpiada;
ŠC Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 321 101).
Petek, 20. maj, ob U. uri
košarkaški turnir trojk za šolsko mladino;
igrišče v Levcu (Športno društvo Levec,
040	622 606).
Petek, 20. maj, ob 15.30
Preizkusi se v streljanju; strelišče v Libojah (Strelsko društvo Liboje,
051 381 074).
Petek, 20. maj, ob 20. uri
Pozdrav pomladi,
večer samospevov Nataše Krajnc;
Savinova hiša
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. maj, ob 7. uri
izlet v neznano;
odhod izpred Nekropolisa
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 21. maj, ob 9. uri
7.	srečanje planincev sosednjih planinskih društev z družabnimi igrami;
Bmica (v primeru slabega vremena bo srečanje prestavljeno na nedeljo,
22.	maja);
(Planinsko društvo Liboje,
71404 53).
Sobota, 21. maj, ob 10. uri
prvenstvo Slovenije za dečke in deklice v karateju, ob 10. uri kate, ob 12. uri športne borbe;
ŠC Žalec (041 743 022).
Sobota, 21. maj, ob 20. uri
3.	festival vokalne glasbe SREDI ZVEZD;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. maj, ob 8. uri
turnir v malem nogometu; športno igrišče v Veliki Pirešici (Športno društvo Hofrein,
041	401 062).
Nedelja, 22. maj, ob 15. uri
Pesem v maju;
Zadružni dom na Ponikvi (KD Ponikva, 041 911 531).
Četrtek, 26. maj, ob 18. uri
turnir za pokal KS v namiznem tenisu;
OŠ Petrovče (570 70 70).
Četrtek, 26. maj, ob 20. uri
prireditev ob 10-letnici delovanja društva Prepih;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. maj, ob 16. uri
atletski miting mladih in veteranov; ŠC Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 321 101).
Sobota, 28. maj, ob 7. uri
Hudičev graben - Svetina - Grmada; odhod izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija,
572 84 02).
Sobota, 28. maj, ob 9. uri
Konjeništvo v Grušovljah (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 28. maj, ob 9. uri
S kolesom do Ponikve; start pred Občino Žalec (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 28. maj, ob 10. uri
turnir v odbojki na mivki;
Šempeter
(TVD Partizan Šempeter,
041 411 322).
Nedelja, 29. maj, ob 9. uri
tenis, mešani pari;
POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000,
041 691 5071.
Nedelja, 29. maj, ob 11. uri
zaključek športne akcije RAZPNIMO JADRA 2005;
Hom
(TIC Žalec, 710 04 34).
Od ponedeljka, 30. maja, do sobote, 4. junija, ob 8. uri
tenis turnir posameznikov; igrišča pri smučišču Liboje (Društvo za šport, rekreacijo in zabavo Winner, 041 627 162).
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vam želi prijetne in tople praznične dni z željo, da vas privabi tudi katera od
ponujenih prireditev.
OBČINA PREBOLD
Nedelja, 1. maj, ob 10.30
prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici;
Šmiglova zidanica;
Obrn. org. svobodnih sindikatov Celje (Anton Vesolak, 041 864 874).
Sobota, 7. maj, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 8. maj, ob 9. uri
praznovanje Sv. Florjana; cerkev Sv. Pavla v Preboldu;
PGD Groblja
(Franc Kukovnik, 570 19 46).
Nedelja, 8. maj,
pohod na Blegoš;
PD Prebold
(Dušan Vedenik, 041 752 899).
Sobota, 14. maj, ob 20. uri
85 let MPZ DPD Svoboda Prebold in 60 let konca 2. svetovne vojne; dvorana Prebold;
MPZ DPD Svoboda Prebold in Občina Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 14. maj,
izlet na Uršljo goro;
PD Prebold
(Marko Natek, 041 783 345).
Nedelja, 15. maj,
pohod Rastke-Bolnica-Travnik;
PD Prebold
(Špela Breznikar, 703 64 00).
Sobota, 21. maj, ob 14. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 21. maj, ob 15. uri
Gasilsko tekmovanje članov in članic za memorial Boruta Leberja;
Matke;
(Boris Golavšek, 041 783 332)
Sobota, 21. maj, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 27. maj, ob 13. uri Veter v laseh - turnir v odbojki; športna dvorana Prebold; Odbojkarski klub Prebold in OŠ Prebold
(Marjan Plavčak, 041 766 494).
Sobota, 28. maj,
Veter v laseh;
Športna zveza Prebold (Sašo Plevčak, 041 587 232).
OBČINA POLZELA
Nedelja, 1. maj, ob 8. uri
44. pohod na Goro Oljko; zbirališče pred občinsko stavbo (Bemi Palir, 041 813 909).
Nedelja, 1. maj, ob 8. uri
prvomajsko srečanje na Gori Oljki; Gora Oljka
(Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Nedelja, 1. maj, ob 10.30
maša in prvomajski shod v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki (župnijski odbor).
Ponedeljek, 2. maj, ob 14. uri
tradicionalni piknik;
Novi Klošter - posestvo družine Razgoršek;
(Zvone Zupanc, 572 02 84).
Sreda, 4. maj, ob 17. uri
maša za gasilce; cerkvica sv. Florjana v Šeneku (GD Andraž).
Nedelja, 8. maj, ob 10.30
maša v cerkvi sv. Križa na Gora Oljki (Župnija Šmartno ob Paki).
Nedelja, 8. maj, ob 10.30
maša ob prazniku sv. Florjana;
cerkev v Andražu
(Dušan Zabukovnik, 041 454 279).
Nedelja, 8. maj, ob 16. uri
koncert mešanega pevskega zbora in okteta Andraž (Dani Sitar, 041 204 760).
Sobota, 14. maj, ob 8.30
Veter v laseh;
športna igrišča na Polzeli
(Tomaž Satler, 031 309 295).
Sobota, 14. maj,
koncert dekliške vokalne skupine; Kulturni dom Polzela;
(Tina Novak, 031 544 303).
Nedelja, 15. maj, ob 10.30
binkoštna nedelja na Gori Oljki (župnijski odbor).
Sobota, 21. maj, ob 6. uri
12.	planinski pohod Kostelj (Vili Pižom, 041 783 734).
Sobota, 21. maj, ob 8. uri
14.	pohod Radenci; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Nandi Novak).
Sobota, 21. maj
konjenica na Goro Oljko,
(Zvone Zupanc, 572 02 84)
Nedelja, 22. maj, ob 16. uri
srečanje pevskih zborov ’’Bomo eno zapeli”;
Gora Oljka
(Marko Slokar, 041 381 472).
Četrtek, 26. maj, ob 17. uri
telovska procesija in maša; evharistični križ v Založah (župnijski odbor).
OBČINA BRASLOVČE
Petek, 29. april, ob 20. uri
6.	redna predstava v okviru gledališkega abonmaja PRINCESKA NA ZRNU GRAHA; komedija v izvedbi KD Grifon Šempeter;
Zadružni dom Braslovče.
Sobota, 30. april,
kresovanje
pri dvorani TVD Partizan.
Sobota, 14. maj,
pohod na Golico;
Planinsko društvo Dobrovlje.
Sobota, 21. maj, ob 18. uri
odprti turnir ’’Marjan” v malem nogometu; asfaltirano igrišče v Trnavi.
Nedelja, 22. maj,
pohod na Travnik;
Planinsko društvo Dobrovlje.
Sobota, 28. maj, ob 19. uri
Grajski bicikel;
Turistično društvo Braslovče.
Sobota, 28. maj, popoldan
turnir v odbojki; igrišče TVD Partizan.
Sobota, 28. maj, popoldan
turnir trojk v košarki; igrišče TVD Partizan.
Sobota, 28. maj, popoldan
tekmovanje v streljanju z zračno puško pri TVD Partizan.
Sobota, 28. maj, ob 15. uri
badminton; dvorana TVD Partizan.
Mladi igralci zelo dejavni
vsake udeleženke nahajala narcisa. Aprila so z veseljem sprejeli povabilo na nastop ob organizaciji salamijade v Braslovčah, kjer so na malo šaljiv način razkrili skrivnost zmage na tovrstni prireditvi.
Ne manjka jim načrtov in veselja do nastopanja. Najpomembneje je, da odraščajoča mladina naredi nekaj zase in tako posredno tudi za skupnost in kar se da koristno preživi prosti čas, ki si ga morajo zavoljo svojih aktivnosti znati dobro organizirati in usklajevati z ostalimi obveznostmi. Nenazadnje se veliko uspešnih ljudi z različnih področij delovanja rado pohvali, da so v mladosti delovali bodisi v pevskih ali gledaliških skupinah. Tega pa se ne da nadomestiti na noben drug način.
Marija Rančigaj
zaključila s posrečeno in izvirno priredbo skladbe Scotta Joplina The Enterteiner.
Drugi del koncerta je bil naravnan predvsem virtuozno, z manj seri-oznosti, a kljub temu na vrhunskem umetniškem nivoju. Dela različnih avtorjev so navdušila poslušalce predvsem zaradi sproščenega izvajanja, ki sta ga umetnika vnesla v svoj nastop.
Vladimir Balyk je redni profesor na Visoki šoli za glasbeno umetnost ”Ino Mirkovič” v Lovranu in je leta 2002 za izredne dosežke v kulturi prejel hrvaško državljanstvo. Sicer pa je leta 1994 dobil naziv Zaslužni umetnik Rusije, naslednje leto pa je bil proglašen za osebnost leta na področju kulture in umetnosti. Doktoriral je 1986 na Glasbeni akademiji ’’Gnessin” v Moskvi.
Nataša Balyk se je prav tako odlikovala na svoji umetniški poti po mnogih državah Evrope. Trenutno deluje kot profesorica za kitaro, mandolino in tamburico na Visoki šoli za glasbeno umetnost ”Ino Mirkovič” v Lovranu. Doktorirala je iz domre na Državnem konzervatoriju v St. Petersburgu 1.1987.
Navdušenemu aplavzu sta se umetnika oddolžila z dvema dodatkoma: znameniti Čardaš Vittoria Mantija, ki je navdušenje še stopnjeval, in na koncu še ruska narodna Kalinka, ki je ušesu tako prijetna in poznana.
Peti abonmajski koncert je bil resnično nekaj izjemnega in nepozabnega. Pravi tuš pozitivne energije v obdobju spomladanske utrujenosti in pričakovanja. Vse čestitke za izbor.
Januš Rasiewicz
Kiparska
razstava
Še do konca aprila je v Savinovem likovnem salonu na ogled razstava kiparskih del Matejke Belle. V Postojni rojena akademska kiparka živi in ustvarja v Koprivi na Krasu, doslej pa je imela že več kot 20 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 50 skupinskih razstavah. Njeno delo je v Žalcu predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak.
Ob odprtju razstave sta v kulturnem programu sodelovali harfistka Erika Gričar in recitatorka Neja Petek.
K. R.
V okviru Kulturnega društva Gomilsko deluje mladinska dramska skupina, v katero se vključijo otroci takoj po končanem četrtem razredu v svojem kraju. Tako jim je omogočeno nadaljevanje kulturnih aktivnosti, ki so jih bili vajeni v okviru šole, hkrati pa so nosilci ohranjanja tradicije igralske aktivnosti v teh krajih.
Skupno število sodelujočih je preko dvajset. Otroci postajajo iz leto v leto starejši in zrelejši. Nastope si porazdelijo glede na starost ali pa glede na potrebe posamezne predstave. S svojo spontanostjo navdušujejo “staro in mlado”. Značilnost njihovega delovanja pod vodstvom mentorice gospe Marije Petrovec je aktualnost, saj se s svojim izvajanjem prilagodijo namenu pri-
reditve oz. obeležitve posameznega dogodka, in ustvarjalnost, ki jim je dopuščena. Z delovanjem so pričeli v sezoni 2003/2004 in že takoj navduševali. Pogoje za vaje imajo res dobre, saj se zbirajo v osnovni šoli, ki so jo še do nedavnega obiskovali. V letošnji sezoni so se decembra najprej preizkusili na Večeru z varuhom človekovih pravic in navdušili gospoda Hanžeka. Seveda niso smeh manjkati na nastopu ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika v kraju in na nivoju občine Braslovče. Že dve leti zapored so sodelovali na območni reviji Mladi gledališčnik. Za pestro dogajanje na odru so poskrbeli tudi v mesecu marcu ob prireditvi Pozdrav življenju, od koder je tudi posnetek. Prav gotovo so bili veseli navdušenja gledalcev in pogleda z odra, saj se je v rokah
Peti abonmajski koncert
V aprilu smo poslušali letošnji peti abonmajski koncert, ki je kljub svoji nenavadni zasedbi vtisnil pečat izjemnosti, virtuoznosti in navdušenja. Duo Balyk v zasedbi Nataša Balyk - domra in Vladimir Balyk -harmonika sta s svojim nastopom prepričala tudi najbolj zahtevne poslušalce.
Domra je instrument, podoben mandolini, le da ima samo tri strune, uglašene v kvartah. Na začetku 20. stoletja se pojavi tudi domra s štirimi strunami, a ostane le izjema. Tradicija, ki izvira iz 12. stoletja, je močnejša. Instrument ima svoj izvor pravzaprav v Mongoliji, uporabljajo pa ga predvsem Tatari, Kirgizi Altaiani in ostali sibirski narodi.
Bajan, kakor v Rusiji imenujejo kromatično harmoniko, ima dokaj zanimiv razvoj in izvor. Ime dobi v Rusiji, po starem ruskem poetu, pevcu in glasbeniku Boyanu (tudi Bajan), prav tako v Rusiji pa je dosegel tudi razvojno najvišjo popolnost. Svoje mesto na koncertnih odrih si je utrl nekako v sredini prejšnjega stoletja, ko je po sto letih razvoja (prvo kromatično harmoniko je skonstruiral F. Walter 1850) doživel razcvet. Bayan ima od 46 do 64 gumbov za desno roko in s tem obseg do
pet oktav, v basu pa šest vrst gumbov z do 160 basi, ki omogočajo obseg do 11 oktav. Instrument omogoča izjemne možnosti, kar smo imeli priliko slišati v izvedbi izvrstnega umetnika in virtuoza Vladimira Balyka.
Program petega abonmajskega koncerta je bil izbran skrbno in z izjemno mero natančnosti. Uvodni Albinonijev koncert v F-duru, skladba, ki je sicer izvajana z različnimi solističnimi instrumenti (trobenta, oboa), je v izvedbi intimno občutene domre zazvenel popolnoma drugače, dejal bom prikupno, lahkotno in sveže. Enaka svežina veje tudi iz zvočno bogate spremljave, kjer orgelski part zamenja harmonika.
Tokata in fuga v d-molu J. S. Bacha v izvedbi pravega virtuoza zveni tudi na akordeonu oziroma bayanu. Orgelsko delo zahteva za takšen instrument ogromno energije, kar je Vladimiru Balyku v popolnosti uspelo. Slišali smo Bacha v vsej njegovi prepričljivosti.
Skladbica Na vasi (op. 40, No 7 P. I.) Čajkovskega je utrinek romantičnega srečanja z domovino umetnice. Čutno poudarjena, tehnično popolno dovršena priredba klavirskega dela, ki na domri zazveni precej svetlo in iskrivo.
Prvi del koncerta sta umetnika
Zbrane sta pozdravila Jožica Ocvirk in predsednik KUD Polzela Marko Slokar. V ozadju mešani pevski zbor KUD Polzela, ki ga vodi Mija Novak, je na reviji nastopil kot prvi.
Nastopilo 532 pevk in pevcev
V dvorani Kulturnega doma na Polzeli smo lahko prisluhnili dvema koncertoma območne revije odraslih pevskih zborov Spodnje Savinjske doline, ki so ju pripravili Javni sklad Republike Slovenije, OI Žalec, Kulturno-umetniško društvo Polzela in Občina Polzela. Pri izvedbi obeh koncertov jim je pomagala tudi Osnovna šola Polzela, revijo pa so finan-
čno podprle občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec.
Na dveh koncertih se je predstavilo kar 25 vokalnih sestavov s 532 nastopajočimi pevkami in pevci. Nastopili so moški pevski zbori Polzela, Ponikva, Prebold, Braslovče, Gotovlje, Petrovče in Šempeter, ženska pevska zbora Griže in Gotovlje, mešani pevski zbori Šešče, Vransko, Polzela, Tabor,
Andraž, Oljka Polzela, Planinski pevski zbor Žalec in vokalne skupine dekliška Polzela, Candela Petrovče, kvintet Dobroveljski fantje, Savinjski oktet Žalec, Etida Galicija, kvintet Lastovka Polzela, Cantemus Žalec, A Cappella Petrovče in Savinjski komorni zbor Žalec. Revijo odraslih pevskih zborov Polzela 2005 je strokovno spremljal Nikolaj Žličar.
T. Tavčar
Gobelini v Petrovčah
Kulturno društvo Petrovče in Krajevna knjižnica Petrovče sta 23. marca 2005 odprla razstavo Zore in Miroslava ADLEŠIČA iz Žalca. Poleg tridesetih gobelinov je gospa Zora Adlešič razstavila tudi svoja izbrana ročna dela. O nastanku unikatnih gobelinov in o osebnosti fizika, kemika, matematika in likovnega umetnika prof. Miroslava Adlešiča je
spregovorila gospa Milena Moškon. Kulturni program sta ob vodenju programa gospe Metode Uranjek pripravili vokalna skupina CANDELA iz Petrovč in recitatorka gospa Irena Srebot - Črepinšek. Razstava, ki je bila vredna ogleda in je poživila življenje v kraju, je bila na ogled do 15. aprila 2005.
J- N. J.
Knjižnica za predstavitev
Sobotni greh v Galiciji
preprost zato.
Premiera je bila 16. aprila v Kulturnem domu Galicija, ponovitev pa že naslednji dan. Z igro bodo tudi
V	Krajevni knjižnici Liboje, ki strokovno deluje pod okriljem Medobčinske matične knjižnice Žalec, so se že ob odprtju pred dobrim letom dni odločili, da knjižnica ne bo namenjena samo izposoji knjig, ampak bo v njej tudi prostor za razne razstave in predstavitve krajevne društvene dejavnosti.
V	sredo, 13. aprila, so v knjižničnih prostorih razstavljali domači ribiči, ki delujejo pod okriljem Ribiške družine Šempeter. Slednja letos praznuje 50-letnico svojega obstoja.
Ob odprtju razstave v libojski knjižnici, ki bo na ogled do konca junija, je o pomenu ribištva, o organizaciji ribiške družine, članstvu, ribolovu in še o marsičem spregovoril Bojan Šalamun. Prireditev je povezovala Jolanda Železnik. Ribiči so ob tej priložnosti poskrbeli tudi za prijeten kulinarični dogodek. Vse
Gledališka skupina Kulturnega društva Galicija se je pod režiserskim vodstvom Jožeta Krajnca dalj časa pripravlja na uprizoritev komedije Aleksandra de Štefanija Sobota greha. V komediji nastopajo Vida in Ivo Lindič, Peter Vipave, Stanka Pečnik in Marina Srebočan.
V gledališkem listu je režiser Jože Kranjc napisal nekaj iskrivih misli različnih avtorjev, ki naj služijo za okvir zgodbe in bodo priročnik za iskanje marsikaterega odgovora na vprašanja, ki jih zastavlja komedija. Zdi se zapletena in nenavadna, v temeljnem odnosu celo tako, da bi ji tudi tisti, ki so v geometriji in še posebej pri trikotnikih najbolj doma, težko izračunali izid. A kot
obiskovalce, ki jih ni bilo malo, so pogostili z ribjimi posebnostmi, domačim kruhom in dobro kapljico. Razstavo z izvirnimi trofejami,
ribiškim priborom in slikovnim gradivom si lahko obiskovalci ogledajo v času odprtja knjižnice ali po dogovoru s knjižničarko.	D
Člani RD Šempeter iz KS Liboje v prostorih krajevne knjižnice
Nastopajoči v komediji Sobota greha z režiserjem Jožetom Krajncem in tehničnim mojstrom Matjanom Žagarjem
se v življenju ničkolikokrat pokaže, lahko ima še tako usoden zakaj silo
gostovah.
T. Tavčar
Kultura
april 2005
Promocijski koncert zgoščenke
Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor se ponaša z visoko umetniško vrednostjo, o čemer pričajo številna priznanja pevskih revij doma in v tujini. Kaj znajo in zmorejo, pa so dokazali tudi z izdajo svoje prve zgoščenke, ki zaokrožuje njihovo 15-letno delovanje. Ob
tem so pripravili letni promocijski koncert.
Dvorana Doma krajanov je bila ta večer v znamenju lepega petja. Poleg članic in članov Mešanega pevskega zbora so večer obogatili Zagorski oktet z umetniškim vodjem Urško M. Kos in tamburaška skupina Feniks. MePZ Tabor že od leta 1991
vodi Milan Kasestnik. Prireditev je povezoval Matjaž Romih.
Ob zaključku večera so pevcem ob izdaji zgoščenke namenili veliko lepih besed nekateri gostje. Med njimi tudi podžupan Občine Tabor Janko Drča. Pevcem je čestital za ta dosežek tudi v imenu župana Vilka Jazbinška, ki se koncerta ni mogel udeležiti.
Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor med svojim nastopom
Bralna značka v znamenju pop stara
Bralno leto so pred dnevi zaključili tudi učenci I. osnovne šole Žalec. Na razredni stopnji je branje za značko zaključilo 335 učencev, na predmetni pa 196. Vseh osem let je pri branju vztrajalo 61 bralcev - zlatih bralnih značkarjev.
Pri branju so učence vzpodbujale učiteljice - mentorice bralne
značke, bralci pa so lahko izbirali knjige s seznama ali pa so brali po svoji izbiri. Podelitev je obogatila gledališka predstava Pop star mladega pisca, učenca 8. razreda devetletke, Davida Trofenika, predstava pa je nastala pod režijskim in koreografskim vodstvom Polone Kuder.
Gosta prireditve sta bila prav-
ljičarka, pesnica in pisateljica Anja Štefan na razredni ter pisatelj, novinar in urednik Ivan Sivec na predmetni stopnji.
Prireditev sta vodila učenca Eva Posedel in Nejc Šporin, mlade bralce pa sta pozdravila in jim čestitala tudi ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža in župan Lojze Posedel.
M. J.
Odtenki navdušili
Na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je minulo sredo zaživelo delo mladega ustvarjalca Jaše Kocelija, študenta sociologije iz Žalca, ki je avtor dramskega besedila in hkrati tudi vodja gledališkega projekta. Igra Odtenki je navdušila občinstvo.
Soustvarjalci projekta so: študent grafične tehnologije Črt Birsa, ki je tehnični vodja projekta, študentka francoščine in politologije Neja Petek, ki je imela na skrbi dramaturgijo, študentka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Rada Kikelj, ki je poskrbela za scenografijo, strokovni sodelavec za organizacijo in uradni fotograf Grega Audič ter Igor
Jan, ki je poskrbel za oblikovanje tiskovin predstave.
V predstavi, katere sporočilo je, da je vsaka resnica skozi druge oči zgolj pogled, nastopajo Žiga Žveplan, Radeče, v vlogi Asa, Alen Podlesnik, Radeče, v vlogi Tujka, Nina Kukovič, Šentjur, igra Auro, Katarina Kukovič, Žalec, nastopa v vlogi Zane, Matija Kukec, Celje, igra Zeda, Blaž Šef, Vitanje, v vlogi Zarskega in Sabrina Železnik, Celje, nastopa v vlogi Albe. Vsi igralci so bili izbrani na avdicijah, ki jih je Jaša Koceli izvedel na celjskih gimnazijah oktobra lani. Odtenki so sicer eksperimentalni gledališki projekt in predstava o usodnih razlikah med družbenimi okolji v svetu in o upanju na boljši jutri. „ Naraglav
Štirinajst let Oljke
Mešani pevski zbor Oljka Polzela letos beleži štirinajsto leto svojega delovanja. Minuli petek so v veliki dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravili letni koncert.
Na koncertu je kot gost nastopil Trio Jack Band, ki ga sestavljajo Polzelani Matjaž Jeršič, Robert Rauter in Matjaž Vrtnik, njihov glasbeni repertoar pa obsega zabavno glasbo, evergreen melodije ter ostale hite, ki so primerni za širok krog poslušalcev različnih okusov.
Prve pesmi MePZ Oljka so zvenele pri cerkvenem bogoslužju, v letu 1995 pa so pevke in pevci v svoj repertoar dodali tudi slovenske narodne in umetne pesmi. Od takrat
dalje se redno udeležujejo medobčinske revije, zapojejo ob različnih
kulturnih prireditvah in še naprej ostajajo zvesti cerkvenemu petju. Leta 2001 se je zbor ob praznovanju desetletnice predstavil s prvim samostojnim koncertom.
V zboru prepeva 37 pevk in pevcev.
Člani so predvsem dijaki, študenti in zaposleni, vsem pa je skupna ljubezen do petja in prijateljstvo, ki je nastalo med njimi. Zbor od ustanovitve vodi Marko Slokar.
T. Tavčar
Med nastopom Mešanega pevskega zbora Oljka Polzela
Prizor iz predstave Odtenki
Zamejci v Taboru in Preboldu
Dramska skupina zamejskih Slovencev iz Boršta v Italiji je s komedijo Radio Kaluža 9. in
10.	aprila gostovala v Domu krajanov v Taboru in Dvorani Prebold. Tako se je okrepilo dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje s Pevskim društvom
občine Tabor in Občino Tabor ter Občino Braslovče.
Od lanskega leta dalje so se spletle prijateljske vezi tudi z Občino Prebold oziroma DPD Svobodo Prebold. Slednja je s svojo gledališko skupino in gledališko igro Slovenec sem, Slovenec tja gostovala v Borštu.
Bralno priznanje prejelo 334 učencev
Komedija zamejcev, ki so igro sami priredili za svoje razmere po Partljičevem delu Ščuke pa ni, je napolnila dvorano v Taboru in nato tudi dvorano v Preboldu in do solz
nasmejala občinstvo. Poleg vsebine, ki se je držala Partljičeve zgodbe, je svoje dodalo tudi primorsko-zamej-sko narečje.
D. Naraglav
Spominska fotografija ustvarjalcev Radia Kaluža in članov preboldske gledališke skupine
Na Osnovni šoli Braslovče so pripravili zaključno prireditev bralne značke. Letošnja gostja je bila pesnica, pisateljica in dramatičarka Bina Štampe Žmavc, ki piše za otroke in odrasle. Na prireditvi, ki so jo pripravili učenci, so prebirali, dramatizirali, pisali pesmi in ilustrirali. V letošnjem šolskem letu je na Osnovni šoli Braslovče in na vseh treh podružničnih šolah bralo skupaj 405 učencev, bralno priznanje pa je osvojilo 334 učencev. Zanimivo je, da je bilo sodelovanje učencev
Gostja bralne značke Bina Štampe Žmavc in ravnatelj Emil Ribič
podružničnih osnovnih šol stoodstotno. Zlati bralni značkarji, ki so bili knjigi zvesti vseh osem let, so prejeli spominska priznanja, ob koncu šolskega leta pa bodo prejeli tudi knjižno nagrado Društva bralnih značkarjev Slovenije.
Tudi letošnje srečanje učencev z gostjo bralne značke je bilo prisrčno, saj so se nanj dobro pripravili tako učenci kot učitelji, ki privzgajajo otrokom ljubezen do knjige skozi vse šolsko leto.
T. Tavčar
PROIZVODNJA, PRODAJA in SERVIS možnost plačila na obroke
april 2005
Sport
Atletske novice
Odprto prvenstvo v krosu
Po blatu do izkušenj je bil slogan treh mladih atletov AK Žalec, ki so po precej razmočenih tleh pretekli več kot 2000 m dolgo progo na odprtem prvenstvu Slovenije v krosu v Murski Soboti. V kategoriji pionirk se je Veronika Zupan uvrstila na 9-mesto (+48’), Nastja Grm pa na 15. mesto (+1.52'). Med pionirji je Marcel Hudovernik osvojil 11. mesto (+1.24').
Kljub slabim vremenskim razmeram so se vsi zelo uspešno borili s precej starejšimi tekmeci.
Tretji bistriški tek
Konec marca je po ulicah Slovenske Bistrice potekal 3. bistriški tek. Prireditev je ob množici tekačev iz vse Slovenije privabila tudi mlade atlete AK Žalec, ki so merili svoje moči v različnih starostnih kategori-
jah na 2 km dolgi progi.
V	kategoriji deklic, roj. 1. 92/93, so se Veronika Zupan (L), Nastja Grm (2.) in Tanja Stjepanovič (3.) povzpele na najvišje stopničke in zasluženo pozirale pred gledalci in dajale prve intervjuje. Vidno utrujeni, a zadovoljni, sta v cilj pritekli še Veronika Turnšek in Lena Benčina.
Nič kaj slabše se niso borili dečki, roj. 1. 92/93, ki so v nekoliko ostrejši konkurenci osvojili Robert Živko 7. mesto, Timi Zuka 8. mesto in Erik Grm 9. mesto. Ekipni uspeh sta na 6. mestih zaključila Ana Rijavec in David Trofenik v kategoriji starejših pionirk in pionirjev.
Zmagoviti štafeti
V	nedeljo, 10. aprila, je v centru Novega mesta že osmič zapovrstjo potekal tradicionalni novomeški tek. Prireditev je v sicer hladnem
in deževnem vremenu v Novo mesto privabila tudi žalske atlete, ki so se pomerili tako v posamični konkurenci kot tudi v štafetnem teku.
V kategoriji mlajših pionirk je prvo mesto osvojila Veronika Zupan, ki je za 6 sekund izboljšala svoj lanskoletni dosežek na 500 m dolgi progi, Sandra Planinac pa si je pritekla tretje mesto. Mlajšim pionirjem v posamičnem teku ni šlo vse po pričakovanjih, saj so se vidno razočarani pod budnim očesom trenerja Romea Živka iz Celja skrbno pripravili na kasnejši štafetni tek.
Zmagoviti teki obeh štafet 3 x 500 m mlajših pionirk (Sandra Planinac, Nastja Grm in Veronika Zupan) in mlajših pionirjev 3 x 500 m (Robert Živko, Timi Zuka in David Ropotar) so bili najlepši trenutki mladih atletov.
Pohvaliti velja tudi Matejo Guberac, ki je mesto v štafetnem teku prepustila Nastji Grm, ki se je v posamičnem teku zapletla z mlajšo tekmovalko in nesrečno padla.
Lokostrelci tekmovali v Matkah
Lokostrelski klub Žalec velja za zelo uspešen slovenski lokostrelski klub. Ob uspešnih tekmovalcih si je ugled pridobil tudi kot uspešen organizator lokostrelskih tekmovanj. Letos februarja so organizirali 3. dvoranski turnir za slovenski pokal, v soboto, 9. aprila, pa so v Matkah na turistični kmetiji Uplaznik pripravili Arrowhed 12 + 12 turnir za slovenski pokal.
Na progi, ki je potekala po obronkih kmetije in po gozdu, je bilo postavljenih 24 tarč. Lokostrelska disciplina Arrowhed namreč pomeni, da je za 12 tarč razdalja znana, za ostalih 12 pa mora tekmovalec oceniti razdaljo sam. Največje število udeležencev na tovrstnem tekmovanju je lahko 96. Na tekmovanje v Matkah se jih je prijavilo 93, vendar se jih devet zaradi slabega vremena tekmovanja ni udeležilo. Tako je v zelo neugodnih vremenskih razmerah tekmovalo 84 tekmovalcev. Kljub temu da so bili nekateri do konca tekmovanja premočeni do kože, jim ni bilo žal, da so prišli v Matke na Uplaznikovo domačijo, ki se je izkazala s svojim gostoljubjem. Svoje so dodale tudi članice društva podeželskih žena Občine Prebold in
tudi drugi, ki so lokostrelsko tekmo izkoristili za promocijo in ponudbo svojih proizvodov. Z zvrhanim košem raznih daril je ob koncu presenetila gospodarica domačije Danica Uplaznik, ki je najmlajšega, najstarejšega, najbolj nesrečnega,
najtežjega ... tekmovalca oziroma tekmovalko ter najbolj prizadevne med organizatorji obdarila s klobasami, salamami in drugimi domačimi dobrotami.
Medalje so prejeli prvi trije tekmovalci v starostni kategoriji in slogu.
Tildi tokrat so se dobro odrezali tekmovalci LK Žalec, saj so osvojili tri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo. V članski konkurenci je z golim lokom 1. mesto osvojila Andreja Izgoršek, prav tako z golim lokom je zmago v kategoriji mlajših
dečkov slavil Nik Jakob, zlato medaljo je z olimpijskim lokom osvojil tudi veteran Zlatko Ulaga. Med dobitnike medalj sta se z drugim oziroma tretjim mestom vpisala še veteran Franci Šancer in Nino Keiner.
D. Naraglav
Zlatku Ulagi ogrlica iz suhih klobas za uspešen nastop in pomoč pri organizaciji tekmovanja
Streljali na državnem prvenstvu
reda osnovne šole: 1. PD Dobrovlje-Braslovče II. ekipa, 2. PD Vransko II. ekipa, 3- Dobrovlje-Braslovče II. ekipa; kategorija C člani do 27. leta starosti: 1. PD Polzela, 2. PD
Orientacija v dežju
Planinsko društvo Polzela je pripravilo tretjo tekmo savinjske orientacijske lige v sezoni 2004/2005, ki je potekala v občini Polzela. Kljub zelo slabemu se je tekmovanja udeležilo 36 ekip iz sedmih planinskih društev, skupaj 146 planincev v šestih starostnih kategorijah.
Cilj in zaključek tekmovanja je bil pri Lovski koči v Založah, kjer sta prvouvrščenim ekipam iz planinskih društev pokala podelila podžupan občine Polzela in predsednik Športne zveze Simon Ograjenšek in predsednik PD Polzela Zoran Štok. Ostale ekipi so prejele pisna priznanja.
Vrstni red: kategorija A učenci 5. in 6. razreda osnovnih šol: 1. PD Polzela II. ekipa, 2. PD Polzela I. ekipa, 3. PD Vransko I. ekipa; kategorija B učenci 7., 8. in 9- raz-
Zabukovica, 3- PD Žalec; kategorija D člani od 27. leta starosti do 40 leta: 1. PD Prebold, 2. PD Šempeter, 3. PD Zabukovica; kategorija E člani nad 40 let: 1. PD Polzela II. ekipa,
2.	PD Dobrovlje-Braslovče II. ekipa,
3.	PD Dorovlje-Braslovče I. ekipa in
kategorija D družine: 1. PD Žalec, 2. PD Zabukovica.	T Tavčar
Med družinami seje zmage veselila družina Žohar (Matjaž, Magda in Andrej) iz PGD Žalec.
Uspešni mladi karateisti
Peter Hudournik, Jernej Blatnik in Luka Debersek
V 4. kolu šolske karate lige v Štorah je nastopilo 140 mladih karateistov in karateistk iz 11 klubov, med njimi tudi karateisti Karate kluba Žalec in Karate kluba Polzela. Žalčani so osvojili 19, Polzela pa 7 odličij.
Najuspešnejši tekmovalec je bil Mark Malis, ki je slavil kar štirikrat, in sicer v katah, športnih borbah in katah ekipno. Poleg Marka Malisa so zmagali Kiti Smiljan, Patricija Čačulovič in Tilen Smiljan iz Karate kluba Žalec ter Luka Lazar in Peter Hudournik s Polzele. Za ostale je to tekmovanje uvod v karatejsko tekmovalno kariero. Kot kaže, imajo tako v Žalcu kot na Polzeli obetavne mlade karateiste in kara-teistke.
V	soboto, 16., in nedeljo, 17. aprila, je bila Lendava prizorišče državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem. V obeh dneh se je na dveh montažnih streliščih med sabo pomerilo več kot 400 strelcev iz 67 strelskih društev. Udeleženci državnega prvenstva so morali predhodno izpolniti normo na občinskih in regijskih prvenstvih. V soboto so streljale članice in člani, v nedeljo pa mlajše kategorije. Državnega prvenstva so se udeležili člani SD Juteks Žalec in SD Liboje.
Ekipni naslov državnih prvakov pri mlajših mladincih so osvojili strelci SD Juteks Žalec s 1077 krogi. Posamezno je 2. mesto osvojil David Skončnik (SD Juteks) s 379 krogi, 13- mesto Jan Vodovnik s 352 krogi in 19. mesto Matic Melanšek s 346 krogi.
Tudi pri mlajših mladinkah so si pokal in kolajne za 3- mesto ekipno pristreljale strelke SD Juteks Žalec s 1046 krogi. Karmen Toplak je osvojila 12. mesto z novim osebnim rekordom (361 krogov), Andreja Hrastovec 16. mesto, prav tako nov osebni rekord (352 krogov), Ajda Hribar pa je zasedla 21. mesto (333 krogov).
V	konkurenci mladink sta se iz naše občine v zaključni finale uvrstili Polona Bitenc SD Juteks (385 krogov) in Karin Hofman (374 krogov). Polona je prejela zasluženo bronasto kolajno, Karin Hofman pa je bila na koncu šesta.
Iddi v konkurenci mladincev so mladinci SD Juteks Žalec v močni konkurenci osvojili tretje mesto in pokal ter kolajne (1677 krogov). Za mladinsko ekipo so streljali in dosegli 10. mesto Uroš Vogrinc (568 krogov), Marko Karlovčec je s 560 krogi osvojil l6. mesto, Žiga
Domjanič pa je s 549 krogi pristal
23. mestu.
Na državno prvenstvo se je v streljanju s pištolo uvrstila tudi mladinska ekipa SD JUTEKS Žalec in osvojila 5. mesto. Za ekipo so streljali: Nejc Balažič, Tadej Rokovnik in Rok Ramšak.
Strelska sezona za zračno orožje je s tem končana. Nikakor pa sezona ni končana za najboljšo strelko SD Juteks Žalec Polono Bitenc. Že konec meseca odhaja z mladinsko državno reprezentanco v Sull na mednarodno tekmovanje. Morda pa ji bo uspelo oditi tudi na Sredozemske igre v Španijo, v kolikor bo uspela uskladiti pomembno dejanje v šoli - maturo.
Polona je bila zelo uspešna januarja na evropskem prvenstvu v Tallinnu - Estonija, kjer je bila druga najboljša slovenska strelka z novim osebnim rekordom (392 krogov) in se je uvrstila v prvo tretjino vseh strelk ter zasedla l6. mesto.
M. J.
VULKAIUIZERSTVO KRIŽNIK
AKCIJA MESECA MAJA
PNEVMATIKE
\WjŠ
155/70R13 T 75 175/70R13 T 82 185/60R14 H 82 195/65R15 H91 195/65R15 H 91 195/50R15 V82 195/50R15 W 82 205/55R16 W91 225/45R17 W91
m
COOPER
»------------,....
COOPER SPORTMASTER GLE COOPER SPORTMASTER GLE COOPER COBRA VHP (HR) COOPER COBRA VHP (HR) COOPER ZEON XTC COOPER COBRA VHP (VR) COOPER ZEON 2XS COOPER ZEON 2XS COOPER ZEON 2XS
Y 7.371,00 y 8.361,00 i 11.691,00
I '11,121,00
f 4.4.121,00 /11:691,00 ; / 13.491,00
Ù”/22:491,00
|/atf491,00
NA ZALOGt TUDI VRHUNSKE PNEVMATIKE
^ YOKOHAMA
li iffy
K
IN ALU PLATIŠČA BLAGOVNIH ZNAMK
I— ----------- -
Blaž Križnik s.p., Cesta na Lavo 2, 3310 ŽALEC Tel.: 03/710 14 20, fax: 03/710 14 21
VSE CENE SO V SIT IN VSEBUJEJO Q0V TfR VSyW©l^AkcUŠNJE GOTOVINSKO PLAČILO. ČAS TRAJANJA AKCIJE' OD 26. APRILA DO 31, MAJA 2005
Začetek športnih tekmovanj upokojencev
Skupščina športne zveze Polzela
Ko narava zadiha $ polnimi pljuči, ko vse zeleni in cveti, začenjajo tudi društva upokojencev z raznimi športnimi srečanji, ki so polna tekmovalnega duha, predvsem pa družabnosti in prijetnega preživljanja prostega časa. Minuli četrtek so prvo tovrstno srečanje organizirali člani Društva upokojencev Vrbje. Na srečanju so se zbrali člani upokojenskih društev, ki delujejo v občini Žalec.
Udeleženci srečanja so se pomerili v metanju krogov, v pikadu, streljanju z zračno puško in ruskem kegljanju. Društva so zastopale ženske in moške ekipe. V metanju krogov sta zmagi slavila Janez Meglič (DU Žalec) in Lojzka Jelen (DU Ponikva). V pikadu sta bila najboljša Tone Fužir (DU Šempeter) in Jožica Lužar (DU Vrbje). V streljanju z zračno puško sta zmagi slavila Ivan Novak (DU Griže - Zabukovica) in Pavlina Glušič (DU Vrbje). V ruskem keg-
V	slovenski ženski rokometni ligi je ekipa Celeia Žalec zaključila prvenstveno tekmovanje. Po rednem delu so bile Žalčanke druge, v končnici pa niso imele športne sreče in so pristale na petem mestu.
V	prvi polfinalni tekmi so pri Ljubljanski Olimpiji izgubile srečanje z 22:20 in kazalo je, da bodo v drugi tekmi pred domačim občinstvom zmagale vsaj za 3 gole razlike in se tako v finalu za prvo oziroma drugo mesto pomerile z rokometašicami Krima. Ta podvig jim ni uspel, v drugi tekmi so doma igrale neodoločeno 31 :31-
Žalčanke so igrale dobro v prvem delu tega srečanja, ko so vodile že s 5 goli razlike, potem pa popustile in tako je finale šel po vodi. Za tretje oziroma četrto mesto so nato v prvi tekmi igrale v gosteh z ekipo Burje na Škofijah in srečanje izgubile s kar 33 : 22. V drugi tekmi v Žalcu je vse kazalo, da bodo zaostanek 11 golov s
ljanju so že po tradiciji daleč najboljši člani DU Griže - Zabukovica, ki so tudi tokrat zasedli prva tri mesta. Najboljši rezultat med njimi je dosegel Marjan Šlezinger. Pri ženskah je zmago slavila Lojzka Zagoričnik (DU Ponikva).
prve tekme nadoknadile. Po začetni nervozi so v prvem delu vodile 16 : 9, v 45. minuti pa so si priborile že
Vsi tekmovalci v posameznih disciplinah in obeh kategorijah, ki so osvojili prva tri mesta, prejeli medalje. V disciplini rusko kegljanje podelijo zmagovalni ekipi vsako leto tudi pokal, ki ga prispeva ŠD Vrbje. Medalje je ob pomoči organizatorjev zmagovalcem podeljeval poslanec DZ Slovenije Ivan Jelen, pokal za zmagovalno ekipo v ruskem kegljanju pa je v imenu Športnega društva Vrbje podelil Milan Vogrinc. Razglasitev rezultatov je potekala v dvorani Doma krajanov, kjer jih je pozdravil tudi župan in poslanec Lojze Posedel.
13 golov prednosti - 26 : 13. Gostje iz Škofij so nato zaigrale odlično v obrambi, razliko pa ob koncu zmanjšale na 10 golov, kar pa je bilo premagalo in Žalčanke so tako ob koncu prvenstva osvojile peto mesto na lestvici.	T t
Zveza športnih društev Polzela je pripravila 6. redno skupščino. V zvezo je vključenih 14 društev, ki delujejo v občini Polzela in se ukvarjajo z različnimi športi.
V poročilu o delu zveze za lansko leto je predsednik Simon Ograjenšek povedal, da je delovanje Zveze športnih društev narekoval potrjen plan dela. V okviru zahtev nacionalnega športa so podprli izvedbo tekmovanj za Zlati sonček in Krpan. Prva tako so podprli izvedbo plavalnega tečaja predšolskih otrok. Sodelovali so tudi pri čistilni akciji vseh zunanjih igrišč in planinskih poti.
Podžupan občine Polzela Stanko Novak pa je po pozdravnih besedah navedel, da Občina Polzela vlaga kar precejšnja finančna sredstva v izgradnjo športnih objektov. Tako je bila
Košarkarski kluba Prebold je z novo telovadnico dobil boljše pogoje za vadbo in igranje tekem. Skrb za kadre je ena izmed prioritetnih nalog tako prejšnje košarkarske sekcije pri IVI) Partizan kot sedanjega KK Prebold. Njihovo delo temelji na vzgoji lastnih igralcev. Eden izmed njih je 14-letni Matic Cverle, ki se že spogleduje z reprezentančnim dresom pionirske selekcije Slovenije.
”Za košarko me je navdušil oče, ki je rad metal na koš, ko je imel čas. Sam sem resneje začel trenirati leta 2000 pri Košarkarskem klubu Prebold. Najprej je bilo to le dvakrat tedensko, kasneje pa vsak dan. Moj prvi trener je bil Janko Napotnik, sedaj pa treniram in igram pod budnim očesom Aljoše Cvara,” je povedal Matic Cverle, ki trenutno igra v regijski reprezentanci Savinja.
Matic je eden najboljših igralcev in tudi kapetan ekipe, ki dosega izvrstne rezultate na turnirjih regijskih selekcij. In kako mu je uspelo priti v regijsko reprezentanco? "Prvič so me opazili v lanskoletnem košarkarskem kampu meseca julija v
lani zgrajena nova telovad-nica v Andražu.
V tem letu se bo čez dober mesec pričela izgradnja novega sodobnega športnega centra za osnovno šolo na Polzeli, na Bregu pa se izvajajo zemeljska dela za novo tenis igrišče. Ob novozgrajenih športnih objektih pa je Zveza športnih društev postavljena pred pomembne naloge, da bo znala preko športnih društev k sodelovanju privabiti čim več mladih, da bodo svoj prosti čas izkoristili za zdravo športno udejstvovanje.
Postojni. Najprej so hoteli, da pristopim k polzel-skimHop-som, vendar starša nista bila najbolj navdušena. Bila sta mnenja, da je bolje, če ostanem doma, kjer sem s košarko tudi pričel. S tem sem se strinjal tudi sam, saj imam treninge tako rekoč pred nosom, na Polzelo pa bi se moral voziti in bi izgubil veliko več časa. V začetku leta je sledil izbor košarkarjev za regijsko reprezentanco. V drugem krogu izbora so izbrali tudi mene in mi zaupali vlogo kapetana regijske ekipe Savinja. Že na prvi tekmi, na kateri smo se pomerili z regijsko reprezentanco Sava, smo pokazali, da smo dobra ekipa, saj smo nasprotnike premagali z rezultatom 88 : 65, z znatno večjim številom točk smo na tem turnirju premagali tudi regijsko reprezentanco Mure, in sicer z rezultatom 75
V program zveze za letošnje leto so med drugim zapisali, da bodo skrbeli za nadzor nad izvajanjem sofinanciranja programov iz proračunskih sredstev, 14. maja bodo izvedli prireditev Veter v laseh, podpirali bodo tekmovanja za športno značko Zlati sonček in Krpan. V šolskih počitnicah pa bodo od 27. junija do 2. julija izvajali počitniške športne aktivnosti za osnovnošolsko mladino.
Ob koncu so podelili priznanja za dosežke na področju športa v letu 2004. Srebrno plaketo Športne zveze Polzela je prejela ekipa Planinskega društva Polzela za prvo mesto na državnem tekmovanju v orientaciji v kategoriji članov. Ekipo so sestavljali Justin Smerkolj, Boris Turk, Franjo Jajčevič, Mirko Jegrišnik in Zoran Štok. Bronasto plaketo sta prejela pionirska ekipa Planinskega društva Polzela zza 3. mesto na državnem tekmovanju v orientaciji, ekipo so sestavljali Tadej Strnad, Aljaž Košec, Jošt Kočevar, Nejc Blagotinšek in Matevž Petrovec, ter Karate klub Polzela za odlično delo na področju športa.
: 59-141(11 na ostalih tekmah smo bili boljši od nasprotnika, kar nas zelo veseli in vpliva na dvig naše samozavesti,” nam je zaupal Matic.
Košarka je njegova velika ljubezen. Rad bi postal uspešen košarkarski as. Njegovi veliki vzorniki so igralci lige NBA, še posebno Tracy Mcgrady in Shaquile O'Neil. Matic je na začetku košarkarske poti, prav lahko pa se zgodi, da bo s pridnostjo, zagnanostjo in talentom postal eden izmed uspešnih slovenskih košarkarjev in da bo kot tak lahko kdaj zaigral tudi na parketu ameriške lige NBA.
D. Naraglav
Hopsi
tretji
V slovenski prvi B košarkarski ligi se je končalo prventveno tekmovanje. Hopsi s Polzele so v zadnjih dveh kolih zabeležili dve zmagi.
Najprej so doma premagali ekipo Hrastnika s 97 : 90, nato pa v zadnjem krogu še v gosteh ekipo Janče z rezultatom 111 : 106. Tekmovanje so zaključili na tretjem mestu.
T. T.
D. N.
Vsi najboljši z bronastimi, srebrnimi in zlatimi medaljami ter pokalom za zmagovalno ekipo v ruskem kegljanjti
V končnici brez sreče
T. Tavčar
Mladi košarkarski up
Matic Cverle v regijskem
reprezentančnem dresu Savinje
Zlate
judoistke
V celjski dvorani Golovec je bilo minuli vikend dvodnevno tekmovanje za svetovni B pokal v judu, ki je prineslo imeniten uspeh slovenskim tekmovalcem. V konkurenci več kot 300 judoistov in judoistk iz 31 držav so naši predstavniki osvojili po tri zlate in srebrne kolajne ter štiri bronaste.
Prvi tekmovalni dan sta se izkazali zlasti Savinjčanki Urška Žolnir in Lucija Polavder. Obe sta namreč zmagali v svojih kategorijah. Žolnirjeva, ki je nastopila poškodovana in jo že čaka operacija strgane prednje križne vezi v levem kolenu, je v finalu premagala Grkinjo Joulieto Boukuvalovo, Polavdrova, ki zaradi operacije na obeh kolenih od
lanskih olimpijskih iger ni nastopila na nobenem tekmovanju, pa se je na blazino vrnila zmagovalno. V finalu kategorije do 78 kg se je pomerila s Tino Kukec in zmagala.
Za največje navdušenje drugega dne je poskrbela Petra Nareks, ki je zmagala v kategoriji do 52 kg. Nareksova je v finalnem nastopu premagala Kanadčanko Amisati Sull.
T. Tavčar
Uspešna
sezona
Člani Strelskega društva Liboje so v sezoni 2004/2005 dosegli kar nekaj vidnih uspehov.
V državni ligi so dekleta do 15 let (Teja Fluks, Nataša Fluks ter Kristina Srebot) osvojila naslov
ekipnih državnih ligaških prvakinj, Teja Fluks pa naslov državne ligaške prvakinje. Dejan Podlesnik je med mlajšimi mladinci osvojil 2. mesto, mladinka Karin Hofman pa 3. mesto. Z doseženimi rezultati smo polni optimizma odšli na 14. državno prvenstvo v Lendavo, kjer smo dosegli odličen uspeh, saj so dekleta do 15 let osvojila naslov ekipnih državnih prvakinj, Teja Fluks pa je v posamezni konkurenci osvojila naslov državne prvakinje in izboljšala dosedanji rekord, ki znaša 188 od 200 možnih krogov. Dejan Podlesnik je v kategoriji mlajših mladincev osvojil 3- mesto s 378 od 400 možnih krogov, mladinka Karin Hofman pa je v finalu osvojila 6. mesto.
Nikakor pa ne smemo pozabiti na člansko ekipo, ki nastopa v 2. državni ligi, to so Rok Polajžer, Karin Hofman ter Dejan Podlesnik. Z dobrimi uvrstitvami so si utrdili položaj v 2. slovenski ligi.
E. T.
Ultra
nogomet
Že tretje let« zapored so na Polzeli poskrbeli za rekreacijsko igranje malega nogometa. Nogomet igrajo vsako nedeljo dopoldne na igrišču pri osnovni šoli. Letos nastopa v ligi kar devet ekip s Polzele in okoliških krajev.
Zanimanje je iz leto v leto večje tako med igralci kot med gledalci. Idejni vodja in organizator lige malega nogometa je Društvo malega nogometa Ultra Polzela, ki želi popestriti prosti čas mladih in jih pritegniti k športu in druženju z vrstniki. Tekmovanje bo predvidoma potekalo do začetka meseca junija.
T. T.
jVrata-Okvirji
V CENI JE ZAJETA:
Montaža, motorni pogon, 2 daljinca in DDV.j
TAKCIJA velja do konca Aprila!
Sledeče dimenzije vrat: ► 2375 x 2000	► 2375 x 2125	Tudi vse
► 2500 k 2000	► 2500 x 2125	ostale dimen.
►	»M.IM.l.Itil	vrat po ZELO UGODNIH
►	cnnnmm	CENAH!
POOBLAŠČENI PRODAJALEC:
Janko PERGERs.p.
Tel.: 03/705 90 70 GSM: 041/579 328
MaiantecH PRODAJA MOTORNIH POGONOV
22	april 2005		Bralci pišejo / f	Jasveti
Pisma bralcev
Stara hišna imena na Polzeli - poslednjič
Gospa Marica Kotnik Šipec, z velikim zanimanjem sem v zadnji številki Utripa prebral Vaš odgovor na nekatere moje pripombe v zvezi z Vašima knjižicama o starih hišnih imenih na območju KS Polzela. Vendar pa se mi zdi, da se glede nekaterih stvari v moji polemiki nisva pravilno razumela oz. me odgovor z Vaše strani ni popolnoma zadovoljil.
Kot prvo sem Vašima knjižicama očital, da nista pregledni v geograf-sko-topografskem smislu. Na ta očitek mi sploh niste odgovorili. Naj ga razložim še enkrat. Vaši knjižici bodo gotovo (v kolikor ju seveda že niso) z zanimanjem brali tudi izven krajevne skupnosti Polzela. Toda pri tem si ne bodo mogli ustvariti predstave o tem, kje točno se nahajajo posamezne domačije, ki jih omenjate v knjižicah. Če ste se pri oblikovanju knjižic odločili, da boste navedli domačije s starimi hišnimi imeni po abecednem vrstnem redu in ne po naselitvenih jedrih posameznih vasi, potem bi morah v knjižicah obvezno dodati topografski zemljevid (ah vsaj skico) posameznega kraja, na katerem bi bile označene domačije s starimi hišnimi imeni v tem kraju (prim. preprosta priročna karta, ki jo podaja J. Orožen za letuške domačije v publikaciji Letuš skozi čas). Topografska karta je v knjižicah te vrste preprosto nujna, predvsem pa mnogo bolj pomembna kot kakršne koh fotografije. Lahko mi verjamete, da mnogi mlajši ljudje, ki so doma celo iz krajev, v katerih se nahajajo domačije s starimi hišnimi imeni, ki jih omenjate v Vaših knjižicah, ne vedo njihove natančne lokacije. Četudi sem domačin, tudi sam ne bi nikdar vedel, kje so se nekdaj nahajale npr. danes izginule domačije v Podvinu (Vrben, Bozen, Materožnik ipd.), če mi ne bi tega povedala domačina, že pokojna Olga Repnik (roj. I9O6) in Franc Žolnir (roj. 1913).
Nočem oporekati, da v pregledanih pisnih virih niste našli nekaterih domačij s starimi hišnimi imeni, ki sem jih izpostavil in ki njihove omembe v Vaših knjižicah ni moč najti. Toda dvoma se enostavno ne morem iznebiti. S tem seveda nikakor nočem trditi, da pisnih virov niste pregledah dovolj skrbno, temveč se mi bolj poraja vtis, da sta se pri raziskavi osredotočih
predvsem na hišna imena domačij, ki so se ohranila v današnji čas (kar velja zlasti za Vašo knjižico Stara hišna imena na Polzeli, manj za Zaloška hišna imena). Nekatera od hišnih imen, ki sem jih omenil v polemiki, so vsekakor vsaj (podčrtal B. P.) iz druge polovice I9. stoletja, toda po mojem mnenju nedvomno starejša. Za nekdanjo Cvirnovo domačijo na Polzeli sem že omenil, da je propadla oz. zamenjala lastnika v letih po prvi svetovni vojni. Iz podatka, da se je nahajala v starem naselitvenem jedru Polzele (pod Komendo) ter da je obsegala precejšnjo zemljiško površino, lahko sklepamo, da ni sodila med domačije mlajšega izvora. Tudi hišno ime (ki ni bilo identično nekdanjemu priimku domačije!) ni take vrste, da bi lahko domačijo uvrstili med domačije mlajše faze nastanka. Podobno velja za Droflnovo domačijo v Podvinu. Droflnova stara hiša je še ohranjena in že njena zunanja podoba kaže, da nikakor ni mlajša od druge polovice
19.	stoletja, kvečjemu starejša. Enako velja za Kodelovo domačijo na Bregu, ki ima na portalu stare hiše vklesano letnico izpred druge polovice 19- stoletja. Tildi hišni imeni Droll in Kodel že po obliki imen ne sodita med mlajša hišna imena, niti se najbrž nista razvili iz nekdanjih priimkov. Takšnih primerov bi lahko navedli še več, toda omenjam le najznačilnejše. Sicer Vas nočem ’’izzvati”, da mi navedete, kdaj se omenjena hišna imena (Cvirn, Drofl, Kodel ipd.) prvič pojavijo v pisnih virih, bi me pa - glede na to, da nimam dostopa do pisnih virov - izredno zanimalo.
V Vaših knjižicah ste navedli, da ste v raziskavo zajeli le domačije s starimi hišnimi imeni izpred konca
19.	in 20. stoletja, toda tega žal niste izpeljali dosledno. Že sami navajate, da ste v raziskavi od mlajših hišnih imen upoštevali tudi tista, ki so nastala v 19. stoletju oz. kasneje in so z imenom prvega gospodarja domačije pridobile novo hišno ime. Toda pri tem navajanju niste dosledni. Od domačij z mlajšimi hišnimi imeni v Vaših knjižicah obravnavate le nekatera, to pa pri bralcu, ki kraje in domačije bolje pozna, nehote ustvari vtis, da so se Vam določene domačije "izmuznile”. Tako npr. navajate (mlajša) hišna imena Tomaž in Andrejc v Orovi vasi ter Martinek na Polzeli, ne pa npr. tudi Andrejc, Anz(ovc) in Cena na Polzeli in drugih. Resda morda omenjene domačije niso nastale sočasno, vsekakor pa lahko nastanek njihovih hišnih imen datiramo pred koncem 19. stoletja.
Za nekdanjo Danijeletovo domačijo v Založah nisem zapisal, da se Vam je hišno ime Malerčk izmuznilo, temveč da ga zgolj pogrešam. Zdi se mi škoda, da ga pri obravnavi niste navedli, saj je (bilo) med starejšimi domačini dobro poznano. Da gre za hišno ime mlajšega izvora, sem seveda vedel. Omenil sem ga zgolj zaradi tega, ker sem v Vaših knjižicah na eni strani našel navedbe nekaterih hišnih imen, ki so mlajša od petdeset ali osemdeset let (npr. "Pevnik” za Vedetovo domačijo v Podvinu ali ’’Geršak” za Terglavovo domačijo v Založah), ne pa tudi za hišna imena, ki so starejša (kot je npr. "Malerčk” za nekdanjo Danijeletovo domačijo v Založah). Pomembno je, da ste navedli, kako so se spreminjala hišna imena domačij v najnovejšem času, toda v tem primeru bi morali biti dosledni. Hišno ime, kot je Malerčk, bi morali v tem primeru vsaj omeniti, ker je bilo na Danijeletovi domačiji uveljavljeno, še preden so se uveljavila nekatera nova hišna imena, ki so nastala iz priimkov (npr. Pevnik, Geršak), ki pa jih v knjižicah navajate.
Ko sem se kritično opredelil do nekaterih Vaših razlag hišnih imen domačij, sem jasno poudaril, da Vašim razlagam ne gre oporekati objektivnosti. Oporekal pa sem temu, da ste jih v večini primerov predstavili že kar kot dejstva. Seveda pri tem nočem trditi, da so pravilne tiste razlage, ki se zdijo verjetnejše meni ali komu drugemu. Svojih tez o razlagi nekaterih hišnih imen (Jesih, Južna, Kolšek), ki sem jih izpostavil, ne bi znova ponavljal. Omenjam le zanimivost, da je bil priimek Južna poznan tudi v ne zelo daljni okolici KS Polzela, v Taboru.
Kar se tiče ’’nemških” hišnih imen na območju hribovitega Podvina, vsekakor ostajam pri svojih trditvah o nekdanjih kolonistih. Da je npr. hišno ime Neme nastalo na našem območju, je seveda jasno. Toda koga takšno ime označuje? Vsekakor zgolj potrjuje tezo o nemških kolonistih, ki sem jo predstavil v prejšnji polemiki. Z Vašo razlago hišnega imena Štobar (iz ’’stobor”) pa se ne strinjam, temveč bi prej izpostavil transformirano izpeljanko iz nemškega korena Staub-. Gotovo je tako moja kot tudi Vaša razlaga zgolj sugestivna, toda glede na to, da ima večina podvinskih domačij na tem območju ’’nemška” hišna imena, se zdi moja domneva morda verjetnejša. Hišno ime Štobar pa najdemo v Podvinu in Dobriču. Seveda se spet zastavlja vprašanje, katera domačija je starejša.
Pa še o transformaciji neka-
terih hišnih imen v pisnih virih. Ni dvoma, da nekatera hišna imena, ki so bila poznana med ljudmi v ustnem izročilu, niso dobila enake oblike v pisnih virih. Profesor in pisatelj I. Dolenec, ki je bil doma iz okolice Škofje Loke (Sopotnica) z domačije s hišnim imenom Jamnik, v avtobiografiji Moja rast navaja, da je v nekem starem urbarju našel navedbo njihove domačije kot ’’Jambnik”. Dodaja še, da ne ve, od kod se je kronistu ’’zapisala” ta oblika. Razlogov za drugačno podobo hišnega imena v govorni in pisni obliki je seveda več in na tem mestu nima smisla, da bi jih navajali. Uidi pri hišnih imenih, ki jih navajate v Vaših knjižicah, bi našli več takšnih primerov. Hišno ime Mac za domačijo v Podvinu sem omenil le kot primer takega neskladja. Ne dvomim, da je v pisnih virih zapisano drugače (Moc oz. Mutec), vsekakor pa se ne strinjam z Vami, da gre pri tem za transformacijo iz obdobja zadnjih petdesetih let. Pri tem se sklicujem na obliko le-tega hišnega imena, ki je bila razširjena med domačini, rojenimi še konec 19- ali v začetku
20.	stoletja. Pri zapisovanju ljudskega izročila v Spodnji Savinjski dolini so mi številni domačini pripovedovali o domačijah na območju polzelske fare iz časa njihove mladosti. Pri tem so mi kot hišno ime domačije s priimkom Vasle v Podvinu dosledno navajali Mac (krativec na a oz. polglasnik) in ne Moc ali kako drugače. Navajam primere iz mojih takratnih terenskih zapiskov in snemanj: ’’Mačev studenec” (studenec, ki je izviral v bližini Mačeve domačije), ’’Mačev križ” (danes obnovljeni križ ob poti na Vimperk) itd. Do transformacije iz Moc oz. Mutec v Mac (če je do transformacije sploh prišlo, če ne gre le za neskladje ustnih in pisnih virov!) torej nikakor ni prišlo ”v zadnjih petdesetih letih”, temveč vsaj (podčrtal B. P.) pred sto leti. Torej bi bilo skorajda nujno, da bi to označili tudi v Vaši knjižici. Pa še ena pomembna zanimivost: hišno ime Mac (ne Moc ali kako drugače) ni poznano le v Podvinu, temveč se pojavlja tudi drugod po Spodnji Savinjski dolini. Tako se je namreč glasilo nekdanje hišno ime sedanje Trobiševe domačije v Gotovljah.
S tem pa polemiko o domačih hišnih imenih na območju KS Polzela z moje strani zaključujem ter Vas lepo pozdravljam.
Blaž Podpečan, univ. dipl. arheol.
Parižlje 37
3314 Braslovče
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Celulit -tegoba sodobnega Človeka
Prihaja poletje in z njim toplo vreme, čas kopalk in izletov na morje ali vsaj do bližnjega bazena. Čas, ko se kritično zazremo v svojo podobo v ogledalu. Zima in lenarjenje neizprosno puščata posledice na našem telesu. Pa vendarle ni vse tako črno; veliko se še da narediti.
Za začetek pojasnimo razliko med celulitom in celulitisom.
Celulit je nepravilno razporejena podkožna maščoba. Je želatini podobna snov, sestavljena iz maščobe, vode in odpadkov, ujeta tik pod kožo. Nastane zaradi zastoja tekočin v tkivih. V prvi fazi nastajanja celulit ni opazen, ko pa začne tekočina počasi zastajati, se pod prsti začutijo drobni vozlički in koža dobiva videz ’’pomarančne kože”.
Celulitis pa je akutno difuzno gnojno vnetje plasti kože, še zlasti v podkožju (Slovenski medicinski slovar, 2002).
Celulit povzroča težave predvsem ženski populaciji, saj kar 80 % žensk trpi za to nadlogo. Moški večinoma nimajo celulita, saj se moško in žensko vezivno tkivo med seboj razlikujeta. Oporne kolagenske niti moškega tkiva so med seboj trdno prepletene in manj raztegljive kot pri ženskah, kar ima za posledico enakomernejšo porazdelitev maščobe in manj celulita. Svoje pa prispevata še moški testosteron in ženski estrogen.
Najpogostejša mesta, kjer se celulit pojavlja, so stegna, zadnjica, nadlahti, trebuh, nastane pa lahko tako pri debelih kot tudi pri suhih ljudeh. Na nastanek celulita vpliva način življenja, kjer velja omeniti premalo gibanja, nepravilno prehrano in stresno okolje, dodatno pa k nastanku doprinesejo še dedni in hormonski dejavniki. Celulita ne podedujemo, lahko pa podedujemo nagnjenost k tej nadlogi. Kaj kmalu lahko celulit postane ne samo estetski, temveč tudi zdravstveni problem, saj nakopičeni odpadki v
podkožju otežujejo mikrocirkulaci-jo. Ravno zaradi tega je pomembno, da skušamo vzpodbuditi limfo, da odplakne strupene zaloge.
Kako si pomagati?
O zdravem načinu življenja in pravilni prehrani je bilo prelitega že veliko črnila. Kaj je tisto, kar je v boju proti celulitu še posebej pomembno? Skrbimo za veliko gibanja (tek, skoki na trampolinu ali s kolebnico), ki pomaga limfnemu obtoku pri odplavljanju nesnag, pijmo zadostne količine tekočine čez dan (voda, nesladkan čaj), izbirajmo hrano, ki dodatno pomaga pri odvajanju strupov (beluši, artičoke, peteršilj, regrat, grozdje, ananas ...), ne uživajmo alkohola, slaščic in izdelkov iz bele moke in ne kadimo. Vsako jutro si privoščimo kozarec sveže stisnjene limonade. Limfnemu obtoku lahko pomagamo tudi s t. i. limfno drenažo, ki naj bo ročna in v rokah strokovnjaka. Če se masaže telesa lotevamo sami, potem vedno masiramo proti srcu in od spodaj navzgor (noge), končamo z rahlimi udarci za napetost kože. Nikar ne bodite pregrobi.
Na voljo je tudi pestra izbira različnih gelov, krem, ki so nam lahko v pomoč pri odpravljanju celulita. Ti pripravki pomagajo pri mehčanju in raztapljanju zalog, ujetih v celulitnem tkivu, da jih limfni obtok lažje odplavi.
Problema se je potrebno lotiti celovito in na različnih področjih našega življenja in ne samo z uporabo različnih kozmetičnih pripravkov, ki obljubljajo nemogoče. Vztrajnost je tista, ki nam bo dala želeni rezultat. Za nasvet lahko vedno povprašate v vaši lekarni.
In na koncu ne pozabimo, da smo mi vsi celota telesa in duha, zato naj nam nekaj maščobnih blazinic ne pokvari prihajajočega poletja in razigranosti na plaži.
Saša Krajnc Smajila, mag. farm.
KAJ JE
KAKOVOSTNA
STAROST?
’’KDOR POČIVA, ZARJAVI.”
1.	Starost je življenjsko obdobje, ki je zelo različno od mladosti in srednjih let, vendar pa ni v ničemer manj vredno in smiselno od njiju.
2.	Za doživljanje vrednosti in smisla starosti je pomembno, da človek svojo starost sprejme, da se sam aktivno trudi za njeno kakovost s človeškim odnosom ter da je osebno povezan z ljudmi iz mladosti in srednje generacije.
3.	Starost pride sama od sebe,
toda ne kakovostna starost, dandanes se je treba nanjo zavestno pripraviti, kakor se je treba s šolanjem in vzgojo pripraviti na kakovostna srednja leta.____________
Bodoči voditelji skupin za kakovostno starost so imeli v programu usposabljanja med drugim nalogo obiskati starejšega človeka, ki jim je lahko vzor za njihovo starost. Utrinjali so o svojih mamah, babicah, sosedih, znancih.
Tina si je za svojega vzornika izbrala tasta, starega 87 let, ki se ji je zdel kot čudež v svoji ustvarjalnosti. Tina je povedala, da je srečno poročen že 56 let. Vse mu gre po sreči, odkar se je srečno poročil. Z ženo se imata rada in nič mu ni težko narediti ali potrpeti. Oče je družinski človek. Najbolj je srečen v krogu svoje družine. Zelo se veseli naših skupnih srečanj, treh poročenih otrok in šestih vnukov. Teh je bil vedno zelo vesel, z njimi se je igral, jim veliko bral, pel in jih vzpodbujal pri njihovih radovednostih. Sedaj pa je nanje tudi ponosen, saj so trije vnuki Zoisovi štipendisti in ga osrečujejo na stara leta. Še vedno je
postaven, s pokončno držo, vedno urejen. Je dobrodušen, zelo razgledan, rad se pogovarja, vendar nikoli ne sili v ospredje. Nisem ga videla nervoznega, slišala kričati ali kako opravljati. Od upokojitve veliko časa posveča svojim konjičkom. Je slikar naivec in pri 83. letih je imel svoj prvo slikarsko razstavo na Brestaniškem gradu. Najraje slika šopke poljskega cvetja in pokrajinske slike. Veliko tudi bere, kar mu pride pod roko, od časopisov brošur, knjig, tudi umetniških. Reši vsako križanko, kar jih premorejo časopisi, vse življenje že igra loto in čaka na ’’glavni” dobitek. Rad gleda televizijo in spremlja vse gospodarske in politične dogodke, do katerih pa je veno zadržan. Tudi za zdravje in fizično kondicijo zna poskrbeti: redno telovadi, vsak dan gre na sprehod s psom, iz trgovine prinese osnovne potrebščine, skrbi za pravilno prehrano, kuha si domače
čaje. Nikoli ni kadil, spije pa kdaj kozarec dobrega vina. Vsak dan si že kaj zapoje. Ob tako dobrem telesnem in duševnem zdravju še vedno vozi avto. Skrivnost njegove visoke starosti pa je: Nikoli ne pretiravaj v nobeni stvari.
In Tina meni, da je že dobil glavni dobitek, to so čudoviti ljudje, ki jih ima okoli sebe in jih tudi on soustvarja s svojim kakovostnim življenjem.
Skupna ugotovitev je bila, da je pomembno:
-	biti svojim letom in starosti primemo, čim dlje dejaven,
-	svoje težave reševati, ne pa tarnati nad njimi,
-	povezovati se z vsemi generacijami,
-	biti preprost, preudaren, s sproščeno vedrino, radoživostjo, življenjskim optimizmom ...
-	predajati življenjske izkušnje
mladi generaciji,
-	delati načrte za prihodnost,
-	skrbeti za svoje zdravje in ga ohranjati v dobri telesni kondiciji,
-	zrelo se poslavljati od življenja.
KDOR JE USMERJEN V PRIHODNOST, DOČAKA VIŠJO STAROST KOT TISTI, KI SO ZAVEROVANI V PRETEKLOST.
Nihče, pa naj je še tako bogat, zdrav, svež, mladosten in sposoben, si ne more zagotoviti kakovostne starosti sam brez drugih ljudi, in nikogar ni, pa naj je še tako reven, bolan, nebogljen, ostarel in nesposoben, ki ne bi mogel drugim pomagati k bolj kakovostni starosti.
Vsakdo ima zato v svojih rokah ključ do kakovostne starosti.
Menim, da so za kakovostno starost današnje srednje generacije v prihodnjih letih pomembni trije
pogoji:
-posamezni človek se mora na starost pripraviti,
-civilna družba mora pripraviti sodobne postmoderne socialne mreže za zagotavljanje vseh človeških potreb na starost, -država mora s primernimi ukrepi zagotoviti pogoje za pripravo posameznika na kakovostno starost in za ustvarjanje civilnih mrež za kakovostno starost, sama pa zagotoviti pravico do osnovne materialne pravice za vsakega starostnika.
Priporočam, da preberete odlično knjigo, ki sije od topline ljubezni in nagovarja vse, ki želijo prisluhniti. To je knjiga Modrost starega učitelja, ki jo je izdala založba Učila, d. 0. o, Tržič, 1999-
mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Mudi
april 2005
Mladi športni novinarji poročajo
Griška ribica
V Celju se je 4. 9-1993 rodila deklica, za katero niso niti slutili, kako dobra plavalka bo. Ko je pričela trenirati, so jo starši seveda podpirali, a nanjo so gledali kot na deklico, ki se pač rada ukvarja s športom. Kmalu je dokazala, da lahko postane še več kot to.
Pripovedujem vam o 11-letni Tamari Govejšek. To navidez zelo mimo in predvsem v šoli pridno dekle dokazuje ravno nasprotno. V vodi je zagrizena in povsem sproščena plavalka in čisto lahko bi jo primerjali z delfinom, ki drsi skozi valove. Tako se namreč tudi počuti. Sama pravi, da ima ta šport
zelo rada. Njen največji uspeh je 3-mesto na državnem tekmovanju v kategoriji deklic. Zanj pa je seveda tudi trdo delala in do sedaj zbrala kar nekaj medalj. Trenira v velenjskem klubu šest dni v tednu. Zaradi dokaj napornih treningov zelo rada spi. Med ostalimi navijači ji tudi jaz želim mnogo uspehov in čim manjši vodni upor. Tildi sama je dejala: "Počasi se daleč pride."
Lara Udovič, OŠ Griže
Vtis iz Tolmina
Nad Tolminom se je prebujalo hladno spomladansko jutro. Bila je sreda, 30. marca, ko sem okrog pol sedmih zjutraj pogledal skozi okno v čudovito naravo.
Ura je odbila sedem, mi pa smo odšli v kopalnice, da se osvežimo po dolgem spanju. Takoj za tem je sledila jutranja telovadba v naravi. Odlično pripravljen zajrk pa nas je čakal v jedilnici. S slastjo smo ga pospravili, saj smo vedeli, da potrebujemo energijo za dopoldne.
Po zajtrku smo se odpravili po strmini proti Žabijskem vrhu. Kar dolge tri ure je trajalo, da smo prispeli na vrh, ki je visok 742 m nadmorske višine. Po kratkem počitku in ogledu okoliških vrhov smo se vrnili v dolino, kjer nas je čakalo kosilo.
Popoldne sem imel drugačne
obveznosti kot moji sošolci. Odšel sem na regijsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje. Po tekmovanju sem imel še nekaj prostega časa, nato pa smo s sošolci odšli na ogled sotočja reke Tolminke in smaragdno zelene reke Soče. Pot nas je vodila tudi mimo zelo znane nemške kostnice. To je grobnica in njena zanimivost je, da ima stene obložene z dvesto tisoč razfičnimi kamenčki. Po vrnitvi v dom smo si ogledali še posnetek o zanimivostih in lepotah reke Soče.
Dan se je že nagibal k večeru in naši želodčki so postali lačni. Po večerji smo zopet imeli nekaj prostega časa za igro in zabavo.
Ko je ura odbila deset, smo morali v postelje. Le nekaj prešernih vriskov se je sbšalo iz sosednjih sob, nato pa smo od prijeme utrujenosti hitro zaspali.
MATIC ZAGORIČNIK, 8. c/9
I.	OŠ ŽALEC
Pri rokometaših Pivovarne Laško
\ veliko veselje nam je bilo spoznati rokometaše Pivovarne Laško. S svojim sodelovanjem so se vključili v projekt Olimpijci v Šempetru, ki ga izvaja OŠ Šempeter.
V četrtek, 24. marca, smo športni novinarji OŠ Šempeter pod vodstvom mentorice gospe Svetlane Dokič obiskali rokometaše Pivovarne Laško. Ogledah in posneli smo njihov trening, ki je zelo naporen, saj so se naši rokometaši pripravljah na pomembno tekmo. Ogledah smo si tudi sejno sobo, na
katero so posebej ponosni, saj so v njej razstavljeni pokah. Na koncu nas je čakal najtežji del - intervju z rokometaši. Na začetku smo imeh tremo, kasneje pa smo se zapletli v prav prijeten pogovor in ugotovili, da so naši športniki kljub slavi zelo prijazni in prijetni ljudje.
Na koncu nas je gospod Slavko Ivezič presenetil in nam podaril spominke. Veseh smo, da smo uspešno posneh svoj prvi intervju.
Športni novinarji OŠ Šempeter
V	mesecu marcu smo na OŠ Griže izvedli šolo v naravi za osmošolce devetletne osnovne šole. Pod vodstvom razredničark in skupine iz CŠOD-a smo bivali v domu Rak v Rakovem Škocjanu, kjer so se dogajale mnoge zelo zanimive in razburljive stvari.
V	prah dneh smo se odpravili na krajši pohod v zelške jame in na kolesarjenje k Cerkniškemu jezeru. Vožnja po mokrem terenu nam je povzročala kar nekaj preglavic, tako
da smo zvečer s sebe in z nadvse umazanih koles komaj izmih vse blato. V naslednjih dneh pa smo se ukvarjali tudi s plezanjem ter vožnjo s kanuji. Vsi se strinjamo, da smo se najbolj zabavah v kanujih. Zelo smo uživah v škropljenju, čeprav ne bi smeh, in reševalni akciji z geslom Reši se iz grmovja, ne da bi pristal v vodi. Ti štirje dnevi so bik najbolj barvito športno obarvani dnevi našega življenja in hudo upamo, da se še kdaj ponovijo.
Lara Udovič
1. zbor mladih GZ Prebold
V	Kaplji vasi potekal 1. zbor mladih gasilcev GZ Prebold. Zbor so vodih mladi sami, udeležili pa so se ga delegati - mladi gasilci posameznih gasilskih društev. Na zboru so bila podana poročila o vseh aktivnostih.
V	začetku junija so se pionirske in mladinske ekipe pomerile na občinskem tekmovanju, ena izmed ekip se je udeležila državnega tekmovanja, kar nekaj ekip iz posameznih društev pa se je poleti in jeseni udeleževalo tekem izven občinskih meja. Dneva gasilca v Šeščah se je udeležilo 45 mladih gasilcev iz vseh društev zveze. Prav tako so se mladi iz vseh društev udeležili največjega projekta preteklega leta, to je počitnikovanja v Marija Reki. V družbi osmih mentorjev je po tri dni uživalo 44 otrok.
Na tekmovanju v gasilski orientaciji septembra v Sv. Lovrencu je sodelovalo sedemnajst tričlanskih ekip iz vseh društev Gasilske zveze Prebold. Iz vseh društev so prihajali tudi sodniki nadzorniki, gasilska orientacija pa se je izkazala kot prijema oblika tekmovanja, saj na njej pokažejo mladi gasilci poleg znanja veščin tudi teo-
retično znanje gasilstva.
Gasilski kviz je bil prvič pripravljen po pogojih, ki veljajo tudi za državno tekmovanje. Potekal je oktobra na Groblji, sodelovalo je deset tričlanskih ekip, tekmovalce pa so spremljali tudi navijači. Kot da še mladinska komisija ni imela dovolj dela, je organizirala 7. novembra v Preboldu tudi kviz savinjsko-šaleške regije, ki so se ga udeležile prve tri uvrščene ekipe na tekmovanjih gasilskih zvez.
Za zimski čas so si pustih nalogo po društvih ustanoviti mladinske komisije. Dve društvi sta komisijo ustanovili, eno društvo pa je pripravilo tudi prvi zbor mladih v GZ.
V tekočem lem čaka mladinsko komisijo najtežja naloga: zadržati nivo dela in vse aktivnosti iz preteklega leta, želja pa je, da bi dodah še kakšno novo, saj delamo za naš podmladek, v upanju, da bi vključili v gasilske vrste še več mladih, ki bodo nadaljevali gasilsko tradicijo in opravljah zahtevane naloge na področju požarnega varstva.
Katarina Grenko GZ Prebold
Naša čajanka
V torek, 12. aprila, smo imeli uro angleščine in angleško čajanko. Na kratko vam jo bomo predstavih.
Vsem učencem je bilo všeč, da so morah v torek popoldne tudi naši starši sodelovati pri pouku angleškega jezika. Gospa učiteljica je vse povabila k skupnemu poslušanju, glasbenemu branju in izpolnjevanju delovnih hstov Rebekinega projekta. Njen projekt govori o tem, kje živi, kakšen je njen dom, ljudje in hiše v mestu. Da je lahko uspešno končala svojo nalogo, je na pomoč poklicala svojega prijatelja. Učenci in naši starši smo morah rešiti nalogo o tem, kaj Rebeka zna in za kaj rabi pomoč.
Osvojih smo glagol CAN (moči, znati), da pa bi ga lažje razumeli in pravilno izgovarjali, nam je učiteljica
na tablo narisala posodo za smeh (kanto). Ker smo se na uro dobro pripravili, je bilo v razredu vehko angleškega znanja, zato smo kmalu končali z vajo. Obiskala in slikala nas je tudi ravnateljica. Med tem časom, ko je gospa razredničarka pripravljala popoldanski angleški čaj z mlekom, smo dobili priznanja za uspešno opravljeno letošnjo slovensko kulturno bralno značko. Po strogem šolskem delu smo učenci svojim staršem postregli čaj in piškote. Podarili smo jim tudi svoje glinene izdelke, ki smo jih naredili v šoh. Na ogled so postavljeni plakati z našimi fotografijami iz zimske šole v naravi. V večernem času smo skupaj odšli v predavalnico na predstavitev izbirnih vsebin za naslednje leto.
Naše skupno druženje je bilo zanimivo in poučno.
Pavli Virant, 5. b I. OŠ Žalec
Ura plezanja v Tolminu
Prejšnji teden smo se s šolo odpravili v Tolmin, kjer smo preživeli štiri dni. Zgodilo se je vehko zanimivih in razburljivih dogodkov. Najbolj se mi je v spomin vtisnilo popoldansko plezanje in lokostrelstvo, saj sem to počela prvič.
Po preživetem prostem času smo se ob 15. 30 zbrali v pritličju dijaškega doma, kjer je bila zunaj postavljena plezalna stena. Pred nami je bila ura plezanja. Tega sem se zelo veselila, saj nisem še nikoh plezala. Ko je prišla učiteljica, ki nam je pomagala plezati, smo se posedli po klopcah pod plezalno steno. Učiteljica nam je razložila, kako se pripravimo pred plezanjem. Z zanimanjem sem jo poslušala, saj je bilo vse zelo zanimivo, a vendar je v meni že naraščal strah, z njim pa tudi adrenalin. Ko je učiteljica končala z razlago, smo bik na vrsti mi. Plezali smo po vrsti, vsak posebej. Vsak od nas je bil pripet na debelo vrv, ki je preprečevala, da bi v primeru nepazljivosti padli s stene. Po nekaj minutah sem bila na vrsti tudi jaz. Postalo me je zelo strah, a vendar sem se, pripeta na vrv, povzpela po steni. Na začetku se mi je zdelo, da mi gre dobro od rok. Ko pa sem prišla do sredine stene, so mi začele misli begati. Obstala sem in nisem znala več naprej. Zgrabila me je panika in skoraj sem se spustila. Zajela sem sapo, se ponovno zbrala in priplezala
do vrha. Bila sem zelo vesela, da mi je uspelo. Ob pomoči učiteljice sem se spustila s stene in se usedla na klopco. Imela sem občutek, kot da bi se mi odvalil kamen od srca, čeprav vse skupaj sploh ni bilo hudo.
Ura plezanja je minila. Vsi moji sošolci so preplezali steno do vrha. Na steno pa se je povzpela tudi naša razredničarka.
Urška Mlinar, 8. a/9 I. OŠ ŽALEC
FITNEI
laki lita
v Športni dvorani Znloc
«D
		
— J	i /	=r!
		s
'MliUMiHAlii V’ 'MII		

k4
*000

ŠPOft v soboto
SPRETNOSTNI
aja 2005
DVIGAI»
ZGIBO
POLIGON m
Ob 10.uri v Športnem centru Žalec (Žalski stadion)
fv
info. 041 800 782 ali www.mlakifit.com
kocko
Od il do n ure
■Rportnlh«>P?V
PhTRVISOM.
'> Ptwonyraajfi.À pfOfatéja, rokoborb/ *
Od 10. do n ure
Sobota, 7. maj od 9.30 do 13. ure ŠPORTNI CENTER ŽALEC
Vsi ljubitelji športa vabljeni na "start" akcije
Na zaključni prireditvi 29. maja na Homu bo žrebanje nagrad
Glavna n a a ra
° na9radj^^^'
TS trnom Ihr ihon\
WSMM
WÄßoiy.

J,2,1 »TAUT RAZPMIMO JADRA 2005
fand f 2. nul* W	bfc
Ml imo v Igrt -1-NOGOMETNI TURNIR
IM«. U.nui* IÄOO,5HCSHtt
ORIENTACIJSKI TIK S STRELJANJEM
Soft*», 14, m4* im
HOKEJ NA ROLERJIH
KOŠARKARSKI TURNIR TROJK l Benom Udrihom
ScftoU.14.m4 oft 14.00.
REKREATIVNI TEK OB SAVINJI
SoboU,21,»4*9.00,OS
VZPON S KOUSI PROTI GOZDNIKU
k)faoU,21.rejtoft1fcOOPartLvi,Srny«»
Mi uno v lari - 2.NOGOMETNI TURNIR
NNft.27.m4*KA0,SCŽdiC
Ml uno v Igri-3 .NOGOMETNI TURNIR ČLANSKI NOGOMETNI TURNIR V BANDI
POSEBNA
Scft9U.2S.m4* im
HITROSTNO ROLANJE
Hrt**,29/wi*9iinprl0S(irtN
VSI NA HOM n* union pogon
"dol3.ure I	Start ob 10. url
POSEBNA NAGRADA:
starš + otrok =
KINOVSTOPNICA
april 2005
Savinjske zgodbe
Marija Amšek, predstavnica RK Griže Breda Izgoršek in predsednik KS Griže Ivi Krašovec
Marija Arnšek - aktivna devetdesetletnica
Pravo veselje se je srečati s starostniki, ki kljub devetdesetim in več letom izžarevajo življenjsko energijo in so bistrega duha. Marija Arnšek iz Griž preživlja jesen življenja v enem izmed blokov starega rudniškega naselja, imenovanem Kolonija. Ob njenem visokem jubileju smo jo obiskali s predsednikom KS Griže Ivijem Krašovcem in predstavnico krajevne organizacije RK Griže Bredo Izgoršek.
Ob prijetnem pomenku nam je zaupala svojo življenjsko zgodbo. Rojena je bila v Gradcu v Avstriji, kjer sta bila na delu mama Polona in oče Matevž, ki je bil po poklicu zidar. Kmalu nato so se naselili v Savinjski dobni v Studencah pri Ponikvi, kjer so imeb svojo domačijo. Družinsko gnezdo se je po Mariji, ki je bila prvorojenka, povečalo še za štiri otroška usta. Po končani osnovni šob je od doma najprej odšla Marija. Nasebla se je pri teti v Zagrebu, kjer se je zaposkla in leta 1938 tudi omožila. Žal ji usoda ni bila naklonjena živeti z izvoljencem, saj je mož zbolel in kmalu umrl. Pet let je živela v Zagrebu sama s sinom
Ivanom, nato pa se je vrnila v domači kraj v Studence. Leta 1946 se je drugič poročila, tokrat z nekdanjim sošolcem Martinom, ki je bil zaposlen v Rudniku Zabukovica. Zakonsko srečo je obogatil sin Tinček, ki se je pozneje izšolal za pilota. Marija je že 15 let vdova. Danes živi s sinom Tinčkom in se veseb vsakega novega dne. Še posebno ji je pri srcu pomlad, ko vse zeleni in cveti, ko se rojeva novo življenje. Marija Amšek je vseskozi aktivno delovala v DPD Svoboda Griže. Trideset let je aktivno prepevala v ženskem pevskem zbora in aktivno delovala v krajevni organizaciji RK Griže. Danes je zelo aktivna v sekciji ročnih del Jelka, ki deluje v okviru DU Griže. Redno se udeležuje upokojenskih izletov. Ker je zelo vesela in družabna ženska, zna tudi poskrbeti, da je v njeni družbi vedno prijetno in zabavno. Njen delovni dan je zelo pester in upravičeno lahko pravi, da ji včasih kar zmanjkuje časa. Časopis in televizija običajno prideta na vrsto šele zvečer. V takšnem delovnem ritmu dolgega časa ne pozna. Naj bo tako tudi v prihodnje!
D. Naraglav
Slovo od samskega stanu
Da muke le niso bile tako hude, kot je kazalo, dokazujejo nasmejani obrazi ženina in vse druščine.
Pomlad je tudi čas porok. Tudi Damjan Gole se je odločil za ta korak. Ko je vaškim fantom v Topovljah oznanil, da se bo oženil, so le-ti sklenili, da mu bodo slovo od samskega stanu čim bolj otežili.
Marsikaj je moral prestati, okovan nositi križ, za sabo vleči jetniško kroglo, vebko popiti, marsikaj vedeti in še bi lahko naštevati. Verjetno
so fantje želeli s spominom na te muke Damjanu omititi težave, ki se bodo kdaj pojavile tudi v zakonskem stanu, v katerega je skupaj s svojo nevesto že zajadral. Kar dve uri in pol je trajala preizkušanja, saj je moral obložen z vsem naštetim prehoditi pot od svojega doma v Topovljah do gasilskega doma v Parižljah, kjer so mu pripraviti slovo.
T. Tavčar
Zlata Forštnerja
Pri Forštnerjevih na Dobrovljah sta pred dnevi zlato poroko praznovala Marija in Franc. Oba sta že krepko zakoračila v osmi križ svojega življenja, v katerem sta si kruh služila z delom na kmetiji.
Kot fant in dekle sta bila soseda, mladost sta preživljala ob delu na kmetijah svojih staršev. Osnovno šolo sta obiskovala v Letušu in Braslovčah, se pogos ob raznih družabnih dogodkih, potem pa je med njima vzkhla ljubezen in ju leta 1955 v predpustnem času popeljala v zakon. Po poroki se je Marija ati Mina, kot jo khčejo domači in sosedje, presebla na možev dom. V zakonu so se jima roditi Minka, Franc in Marjan.
Na domačiji danes skupaj z ženo in ob pomoči staršev gospodari sin Marjan.
Kmetija obsega 15 hektarjev, Marjanovi načrti pa so usmerjeni h kmečkemu turizmu, saj ima domačija zelo lepo
lego z razgledom na Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. Mino in Franca v jeseni njunega življenja razveseljuje osem vnukinj in vnukov, ki ju skupaj s svojimi starši radi in pogosto obiskujejo.
Zlatoporočno slovesnost je v nazarski župnijski cerkvi opravil pater Franc Kovše, zlata "ohcet” pa je bila v novem, prijetnem gostišču Ferlež v Spodnjih Gorčah.
Zlatoporočno torto sta slavljenca razrezala s skupnimi močmi.
Življenje z bolečino jo je utrdilo
Pepca Korošec iz Šempetra je minule dni praznovala 90. rojstni dan. Ta dan je bil ob veselju tudi poln grenkobe in žalosti, saj ni bilo mogoče obiti spomina na vnuka Iztoka, ki je življenje izgubil v prometni nesreči pred šestnajstimi leti, star 21 let.
Pepca Korošec ima svoje korenine v Dobriču pod Goro Oljko v KS Andraž nad Polzelo. Pri Blagotinškovih, po domače Kolškovih, se je leta 1915 rodila mami Mariji in očetu Francu. Bila je tretji otrok družine, v kateri je bilo poleg nje še dvanajst bratov in sester oziroma polsester in polbratov. Njena mama je umrla stara komaj 31 let, nato pa se je oče ponovno
poročil. Osnovno šolo je Pepca obiskovala v Andražu, šolanje pa je nato nadaljevala na obrtni šoli v Šoštanju, kjer se je izučila za šiviljo. S šivanjem si je služila kruh 71 let. Poročila se je v času vojne leta 1942 v Šoštanju. Mož Karel je sledil klicu domovine in odšel v partizane. Domov se je po koncu vojne vrnil bolan in obnemogel. Dve leti in pol se je boril z boleznijo, nato pa leta 1948 umrl. Pepca je ostala sama s hčerjo Slavico. Preseliti sta se na Polzelo, kjer sta živeti osemnajst let, nato pa sta si leta 1967 zgraditi hišo v Šempetru. Vse do tragične smrti sina oziroma vnuka Iztoka je bila to hiša cvetja, saj je bila Pepca velika ljubiteljica rož. Po njegovi smrti so okenske potice
Zlatoporočenca sta nazdravila z županom Lojzetom Posedelom.
Zlata poroka zakoncev Kuder
Zakonca Marija in Jože Kuder, doma v Pongracu pod Homom, sta svojo 50 let trajajočo zakonsko zvezo potrdila najprej v prostorih Savinove hiše v Žalcu, kjer je obred zlate poroke opravil župan Lojze Posedel, v griški župnijski cerkvi pa je zlatoporočno mašo bral župnik Jože Planinc.
77-letni Jože in njegova dve leti mlajša žena Marija izhajata iz številnih družini. Marija se je rodila na kmetiji, kjer zakonca še sedaj živita, Jože pa v sosednjih Grižah na kmetiji, kjer je oče ob kmečkem delu opravljal tudi čevljarska dela,
mati pa gospodinjila. Marija je vse svoje življenje preživela na kmetiji kot gospodinja, Jože pa se je po vojni, med katero je bil pol leta tudi v partizanih, zaposlil kot rudar v Rudniku Zabukovica. Ko so rudnik v Zabukovici zaprti, si je poiskal delo v velenjskem premogovniku, kjer je po dodatnem izobraževanju postal inštruktor bodočih mladih rudarjev, leta 1977 pa se je upokojil. Imata dva sinova, Petra in Mirana, ki staršema rada pomagata. Jože in Marija sta še dokaj dobrega zdravja, tako da večino dela na kmetiji opravita sama. Ob svojem zlatem jubileju pa si želita predvsem zdravja.
T. T.
in gredice ostale prazne, rož pa je vedno dovolj na vnukovem grobu.
Pepca je ohranila svojo držo, odločno besedo in bister um, kar jo kljub invalidnosti dela dokaj vitalno. Še vedno rada gospodinji in kaj
postori na vrtu. Sicer pa rada tudi pogleda kaj zanimivega na televiziji, kaj prebere, predvsem pa je vedno na tekočem z dogajanji doma in po
svetu	D. Naraglav
Podpredsednik KS Šempeter Peter Škraber izreka Pepci najlepše želje ob njenem jubileju.
Mladi nadaljujejo tradicijo
V minulem mesecu je bilo prireditev, posvečenih ženam in	kulturna, športna, gasilska in
povsod po naši dolini veliko materam. Organizatorji so bila	druga društva. V Dolenji vasi
Otroci iz Dolenje vasi med nastopom
so že drugo leto organizacijo prevzeli mladi iz Dolenje vasi, ki tako nadaljujejo tradicijo starejših.
V lepo okrašeni dvorani v Preboldu je tako tudi letos potekala zelo prijetna in zanimiva prireditev, posvečena materam, ženam in mučenikom. Uradni del programa je vodila in povezovala Manica Ocvirk, na prireditvi pa so nastopili otroci iz vasi, ki so se pripravljali za nastop pod mentorskim vodstvom Karmen Zazijal. V drugem delu programa se je s komedijo, ki je dodobra nasmejala občinstvo, predstavila gledališka sekcija PGD Sv. Lovrenc.
Vse žene in matere so ob vhodu v dvorano prejele lončnice rož, moški pa stekleničko žganja. Po zaključku programa je bilo poskrbljeno za večerjo in zabavo, ki so ji dajati ton Okrogli muzikantje.
D. N.
Savinjske zgodbe
april 2005
Dotik nogometnega spektakla v Preboldu
Zlata plaketa Toniju
ustvarjanju z lesom
Ko je človek prost vsakodnevnih službenih obvez-no-sti, ko si lahko sam kroji delovni dan, ko je v zasluženem pokoju, se bodisi poleni ali pa si najde kakšne konjičke.
nine na Kozjanskem, kjer so ljudje odprtega srca in rok in so radi veseli. Savinjčan je postal po zaslugi staršev, ki sta se preselila v Prebold in nato v Latkovo vas, kjer sta si zgradila hišo. Franc je po poroki nekaj časa živel v
Nekaj posebnega je cerkvica, v kateri so klopi in oltar, kot v izvirniku pa so izdelam tudi vrata in okm
hudomušnostjo in izvirnostjo kdaj popestri življenje. Današnja koncerta sta to nedvomno potrdila in zato se bom ob svojem glasbenem ustvarjanju trudil lik Klobasekovega Pepija ohranjati tudi v prihodnje,” je ob zaključku prireditve dejal Miro Klinc. -
Miro Klinc je od leta 1980 do 1985 igral pri ansamblu Savinjskih sedem. V tem času se je udeležil tudi tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne in dve leti zapored zmagal. To sta bila njegova prva samostojna glasbena uspeha. Leta 1982 je podobno zmago slavil tudi na mednarodnem tekmovanju v Italiji. Od leta 1986 ima svoj ansambel, napisal je več kot 200 melodij in s svojim ansamblom posnel 13 kaset in 7 zgoščenk v slovenskem jeziku ter tri kasete in velike plošče za nemško govoreče področje. Za TV Slovenijo je posnel več kot 80 skladb, pohvali pa se lahko z več kot sto zmagami na različnih radijskih postajah.
D. Naraglav
Prvi Francev kozolec, imenovan topler, pred hišo
pripravlja enkrat na mesec na valovih Radia Goldi Savinjskega vala. Jubilejno oddajo, tokrat v živo, je zaznamoval z dvema triurnima koncertoma glasbe in smeha.
Oba koncerta sta do zadnjega kotička napolnila dvorano. Občinstvo je uživalo ob sočnih in humornih besedilih in nastopih Klobasekovega Pepija ter njegovih humorističnih in glasbenih gostih Treziki iz Negove, Ciganu in Berti, Podhomskem Jožetu, ansamblu Vitezi polk in
Sceno je zasnoval že za 6. obletnico humoristične oddaje Klobasekov Pepi poroča, ki je bila pod šotorom v sklopu Vranskih poletnih večerov avgusta leta 2003 na Vranskem, slikar in scenograf Jože Napotnik. ’’Gostilna pri Brglezovem Brunom” je oživela tudi na odru žalskega kulturnega doma. Za dobrote, ki jih na mizah in v zaodrju gostilne ni manjkalo, je poskrbel pek in podjetnik Roman Brglez, ki v vlogi ’’Brunota” igra tudi na kontrabas v Klobasekovem ansamblu Bik bend.
Klobasekov Bik bend je nasmejal občinstvo tudi v Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu.
Od železa k
Na nedavnem 34. državnem tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani je v najvišji kategoriji III. b osvojil zlato plaketo in prvo nagrado izjemno nadarjeni glasbenik Toni Alatič iz Žalca. S tem si je prislužil nastop na koncertu prvonagra-jencev. Koncert je neposredno prenašal Radio Slovenija. Poleg tega je TEMS1G Toniju Alatiču dodelil nagradno štipendijo in sofinanciranje stroškov strokovnega izpopolnjevanja.
Toni Alatič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani, smer tolkala, v razredu prof. Borisa Šurbka, je že dobro poznan glasbeni javnosti, še posebno ljubiteljem tolkal. Njegovo virtuoznost in lahkotnost igranja smo lahko že večkrat občudovali na raznih glasbenih večerih v Domu n. slovenskega tabora v Žalcu in drugod, kjer je imel bodisi samostojen koncert ah je sodeloval kot glasbeni gost.
Toni je vsestransko angažirana osebnost. Poleg samostojnih recitalov, igranja na raznih prireditvah in ob odprtjih razstav deluje tudi kot
Toni Alatič
član družinskega tria Alatič (violino igra njegova sestra Sonja, kitaro pa mama Marija), član kitarske skupine Guitarissimo in redno sodeluje s Slovensko filharmonijo v Ljubljani. V času šolanja na osnovni in srednji šoli bil tudi član harmonikarskega, pihalnega, simfoničnega in kitarskega orkestra na Glasbeni šoli Risto
Savin Žalec.	_ „	.
D. Naraglav
Klobasekov Pepi poroča
Nogometna vročica, ki je 26. in 30. marca zajela slovensko javnost in še posebno ljubitelje tovrstnega športa, je ’’oplazila” tudi Občino Prebold. Vodstvo nogometne reprezentance je namreč za sprostitev nogometašev pred tekmama z Nemci in Belorusi izbralo Garni šport hotel Prebold. Ta je zaradi odmaknjenosti iz centra nogometnega dogajanja ustrezal željam in potrebam reprezentance.
Vodja hotela Sebastjan Glušič je povedal: "Zelo smo veseli, da smo lahko gostih in omogočili udobje našim nogometnim reprezentantom in vodstvu pred obema pomembnima tekmama. Preden je prišlo do dogovora o bivanju reprezentance v našem hotelu, nas je obiskal sekretar reprezentance in ugotovil, da sobe, jedilni salon in predavalnica ustrezajo njihovim željam in potrebam. Pozneje
smo se dogovorih še za jedilnik, ki ga je predpisal reprezentančni zdravnik dr. Kruh. Nogometaši so prišli z Brda pri Kranju, kjer so imeh priprave, okrog 12. ure in se namestili vsak v svojo sobo. Vodstvo reprezentance s trenerjem Branetom Oblakom je bilo nastanjeno v vehkem luksuznem apartmaju. Po namestitvi je sledil
kratek sprehod po kraju, zatem pa kosilo in popoldanski počitek. Pred odhodom na tekmo je sledila malica, nato pa so se zbrali v predavalnici, kjer so bili nogometašem dani še nekateri pomembni napotki. Z reprezentančnim avtobusom so hotel zapustili uro in pol pred tekmo na celjskem stadionu Arena Petrol.”
Reprezentanca je seveda pred tako pomembnima tekmama želela mir, brez medijskega pomba. Nekaj nogometnih navdušencev je prišlo po avtograme, sicer pa je bilo po besedah Sebastjana Gušiča vzdušje prijetno, da so bili gostje zelo zadovoljni z bivanjem v preboldskem hotelu pa so zapisah tudi v knjigo pohval.
Garni šport hotel Prebold je odprt dobro leto. Obnova hotela je trajala več kot dve leti, saj se je pojavilo vehko nepredvidenih težav. Objekt je bil namreč zaprt in prepuščen propadanju deset let. Konec leta 2003 so odprli spalni del hotelskih kapacitet in galerijo s slikami ukrajinskih slikarjev. Lani junija so odprli kavarno, v novembru pa sodobno opremljeno predavalnico. V hotelu so zaposleni mladi, večinoma domačini. Trenutno obnavljajo še spodnje prostore, namenjene prostemu času gostov.
D. Naraglav
Slavnostni trenutek je za jubilanta napočil malo pred zaključkom, ko je Brglezova hčer Dragica s svojimi pomočniki na oder pripeljala ogromno torto z hkom Klobasekovega Pepija. Torte so bih ob zaključku večernega koncerta deležni vsi obiskovalci. Klobasekov jubilej je z okusno zaseko in vinom počastil tudi priznam vinogradnik Jože Slavinec.
Glasbenik Miro Klinc je s tem koncertom dobil priznanje za svoje dosedanje uspešno delo na glasbe nem področju ter za izviren in uspešen lik Klobasekovega Pepija. ”Še v sanjah nisem pomislil, da se bom kdaj ukvarjal s humorjem do te mere in na takšen način. V prvi vrsti sem še vedno zaprisežen glasbenik, vendar pa sem vesel, da je Pepi segel v srca ljudi in jim s svojo iskrenostjo,
Njegovi izdelki so prava paša za oči.
Franc Maček iz Latkove vasi se po upokojitvi ni odločil za lenarjenje. V svojem poklicu je imel opravka z železom in drugimi kovinami, a zaprisežen ključavničar, ki je bil vse od leta 1949 do upokojitve leta 1990 zaposlen v tovarni posede Emo Celje, je pred dobrimi tremi leti prestopil v svet obdelave lesa. Pod njegovimi rokami so začeli na-stajati lični dekorativni kozolci, imenovani top-larji, pozneje pa tudi hišice, cerkvica in drugi dekorativni leseni izdelki.
Franc Maček ima svoje kore-
Kasazah. Leta 1972 je z ženo Minko in sinom Brankom znova prišel v Latkovo vas, kjer si je bhzu staršev postavil hišo. Prostor pred njo krasi prvi Francev kozolec, pod njim je tudi miniaturni železni plug, ki ga je prav tako izdelal Franc.
Franc svojih izdelkov ne prodaja, saj je vanje vloženo preveč časa in ljubezni, česar se ne da plačati z denarjem. Je pa nekaj svojih izdelkov že podaril. Sicer pa jih prav rad pokaže vsakomur. Idej in načrtov mu ne manjka. Trenutno izdeluje veliki kozolec, pripravlja pa se tudi na izdelavo še ene cerkvice in kolovrata.
D. Naraglav
Priznani glasbenik Miro Klinc, ki si je že pred leti nadel tudi podobo humorista z imenom Klobasekov Pepi, je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu praznoval 100. oddajo Klobasekov Pepi poroča, ki jo
valčkov, Okroglih muzikantih, Bratih Dobrovnik, Veselih babicah, ansamblu Zupan, Šentjurskih muzikantih in ansamblu Mira Klinca. Svoje sta dodala pevec ansambla Braneta Klavžarja Marko Semprimožnik in Klobasekov Bik bend.
Velika torta za 100. jubilej oddaje Klobasekov Pepi poroča je bila za avtorja prijetno presenečenje.
Festival domače glasbe
Uidi letos se bodo lahko ansambli domače glasbe potegovati za vehko nagrado Savinjske doline. V okviru 9-prireditve Pod Reško planino veselo živimo bo 19- junija popoldne 3- festival ansamblov domače glasbe.
Festival, ki bo v šotoru pred planinskim domom v Marija Reki, organizirajo Kulturno društvo Marija Reka, Športno društvo Marija Reka in Občina Prebold. Ansambli bodo
lahko zaigrah dve skladbi, zaželjene so seveda lastne skladbe, igrati in peti bodo morah v živo. Ocenila jih bosta strokovna komisija in občinstvo. Organizatorji so pripraviti pet lepih nagrad.
Ansambli, ki žehjo sodelovati, morajo poslati prijavnico do torka, 31. maja 2005, na naslov: Cita Galič, Sončna utica 7, 3311 Šempeter (telefon: 041 650 712).
april 2005
Naša dediščina
Drugi slovenski kmečki upor
V	teh dneh mineva 370 let od začetka II. slovenskega kmečkega upora, ki je vzplamtel in se razširil na vse strani Savinjske doline. Ko je prišlo do upora, pa organizacijsko puntarji nalogi niso bili kos. Šele med puntarlo so iskali drug drugega, denimo Kočevarji in Kraševci Štajerce. Uporniki niso znali dvigniti Koroške, razširiti vstaje prek Drave, se povezati z nemškimi kmeti na zgornjem Štajerskem, tudi ne s hrvaškimi okoli Siska, ki bi krajišnike lahko doma močno zaposlili. Ti niso prišli na Slovensko ne prej ne pozneje tako množično kot leta 1635, saj jih je prihitelo dušit upor kar okrog 2000. Zavezniki nezadovoljnih kmetov pa bi lahko postali tudi idrijski rudarji, ki so v težkih razmerah že mislili na upor, in še kdo.
Kovačija 70-letnega Gregorja Skorje in njegovih sinov Jakoba, Jurija in Matije na Ločici pri Vranskem, kjer je bil tudi sedež za vse mitnice na štajersko-kranjski meji, kjer je bilo glavno furmansko postajališče kmečkih in drugih tovornikov sredi tiranskega gospostva, v krajniških krutostih šolanega upokojenega oficirja Feliksa Šratenbaha, je postajala od leta 1628 v času splošnega slabšanja položaja podložnikov in v času rasti njihove samozavesti sredi tridesetletne vojne poglavitno žarišče za drugi slovenski kmečki upor. Že od 1633 so se povezovali ojstriški nezadovoljneži z laškimi, trboveljskimi, gornjegrajskimi, framskimi in kranjskimi kmeti za večji upor, ki se je 21. aprila 1635 tudi začel. Jedro uporniškega delovanja je napolnjevalo tritedenski razpon do srede maja. Vstajniki so se polastili okoli 85 gosposkih postojank. Po ostrem spopadu v Grajski vasi in osvojitvijo ojstriškega gradu pa je plemstvo zapuščalo gradove.
V	kronologiji dogajanja upora je zapisano, da se je leto 1635 začelo kazati kot zelo nemirno že takoj ob novem letu, enaindvajsetega aprila pa je puntarska vstaja vzplamtela. Ta dan je poslal graščak Feliks Šratenbach navsezgodaj k puntarjem v Grajsko vas vranskega mitničarja Martina Pilpacha z dvema možema. Ti bi naj vstajnikom odsvetovali nadaljnje zbiranje. Uporniki so jih napadli in zvoniU pri dveh bližnjih cerkvah plat zvona. Graščaka Feliks in Janez Šratenbach sta od profosa -poveljnika cesarske vojske zahtevala, da skupno napadejo upornike. Ta je to odklonil, ker ni imel takšnega ukaza. So pa Šratenbachovi ljudje pozivali njegove vojake, da se jim pridružijo za boj z uporniki v Grajski vasi. Nato so plemiči z 200 možmi z zastavami in s trobentanjem sami
napadli Grajsko vas. Uporniki so jih odbili in so se morali umakniti. Ko se je kakšne četrt ure pozneje profos približal Grajski vasi iz nasprotne smeri, mu je kakšnih 100 kmetov zastavilo pot in ga napadlo s strelnim orožjem in kamenjem. V spopadu sta bila ubita dva kmeta, enajst pa so jih ujeli vladni vojaki. Nato so Šratenbachovi znova napadli Grajsko vas in skupno s profosovim sprem stvom bližnjo Krištofovo cerkev, kamor se je umaknilo nekaj puntarjev. V boju so uporni kmetje izgubili pet mož, dvanajst jih je bilo ujetih, ostali pa so se umaknili v hribe. Po bojih je Feliks s svojimi odšel v Prebold, profos pa je ostal do večera v Grajski vasi in se nato napotil za Feliksom. Naslednji dan, 22. aprila, so se podložniki začeli množično zbirati v hribovju, ne samo ojstriški podložniki, temveč tudi drugi, zlasti laški, katerim je upravnik Adam Hajnrih nalagal dajatve, večje od ’’stare pravde”. Feliks Šratenbach je poslal k njemu zaupnega človeka z obljubo pomilostitve ujetih upornikov. Med tem se je profos zadrževal v preboldski graščini, od koder je ujete upornike poslal v Celje. Drugi dan je tja previdno odšel tudi sam. Da ne bi imel med potjo težav, je razširil vest, da odhaja v Celje z namenom, da bi izpustil ujetnike. V resnici pa se je v Celje umaknil, saj mu je na puntarskih tleh postajalo prenevarno in s svojim spremstvom ne bi mogel zdržati novih uporniških napadov. Istega dne je Feliks Šratenbach pisal iz Prebolda vladi o najnovejših dogodkih.
Ti so se odvijali s precejšno naglico. Še isti dan, 23. aprila, so puntarji, med njimi že tudi laški Trboveljčani, zavzeli Feliksov grad Heckenberg in graščino Prebold. Slednjo, ki je bila posest njego vega sina Janeza Friderika, so v treh urah razrušili in njegove stanovalce pobili. Eden izmed podložnikov se je pri preboldskem gradu našemil v grajskega gospoda. Še istega dne je tristo kmetov, tudi iz Laškega, napadlo mitničarjevo hišo na Vranskem, pri delitvi denarja pa so se spopadli tudi med seboj. Feliks Šratenbach se je zadnji hip, menda skrit v sodih, rešil iz Ojstrice, kamor se je bil umaknil iz Prebolda. Istega dne kot Ojstrica sta pod vodstvom 70-letnega Skorje čutila kmečko jezo tudi Feliksov Podgrad in šentpavelsko župnišče vzhodno od gradu Prebold. Sočasno so uporniki razdejali tudi Grafov ali morda že Modrinov grad v Šeščah pri Šenpavlu oziroma sedanjem Preboldu. Po zavzetju ojstriškega gradu so pripravili uporniško zborovanje, na katerem je govoril stari Skorja, kovač iz Ločice pri Vranskem. Na zborovanju so sestavili poziv za splošni upor. Skoraj vsi Vranšani, le župnik in trije ne, so
se pridružili puntarjem. Vranšani so se pred 28. aprilom pritožili v Žalcu proti Martinu Pilpachu, da jim grozi s požigom. Braslovški župnik Jurij Krameršek je na zahtevo puntarjev pisal v Celje, naj takoj izpustijo ujete kmete, drugače bo več tisoč upornikov napadlo mesto. V Celje je pisal tudi Matej Rajnvalt. Ujetnike so res izpustili, ti pa so se vrnili v uporniške vrste.
Podložniki so si povsod delili plen, zlasti žito. Po začetnih uspehih so se zbrali pri preboldskem gradu in se odžejali z grajskim vinom. Tako so pogosto ravnali tudi pozneje. Upor se je širil. Gradovi so padali eden za drugim. Sedmega maja je bil po veselem zborovanju v Braslovčah pod vodstvom zelo doslednega borca Štefana Raka napaden tudi grad Žovnek. Med napadalci je bil tudi 90-letni očanec Tomaž Destanko. Žovneški upravnik je moral s pismom zadovoljiti upornike, podložnik Miha Natek pa je zaigral vlogo odsotnega zemljiškega gospoda. Natek je bil ponovno voditelj upora leta I65O.
Zbiranje v priložnostne, nedisciplinirane skupine do 4000 puntarjev je zadostovalo za obvladovanje izjemno številnih slabo zavarovanih gradov in drugih gosposkih postojank, ni pa se obneslo za večje naloge, in sicer pokončati gradove in mesta, kaj šele za zmagovite bitke s krajišniki, s prihodom katerih so uporniki računali že na začetku svojih akcij, vendar povsem zmotno ocenili njihovo bojno moč. Vojaško organiziranje, bojni red, vojaški pregledi z zaprisego, z zastavami, bobni, godbo, s pono sno puntarsko pesmijo Hola, hola, mi smo tu, oddaljevanje borcev od domačij do 50 kilometrov, fanatizem posameznikov, zelo številna množična zborovanja na Mic zvonov ob cerkvah in zavzetih postojankah, M so se praviloma ob preMpevanju veselja ob prvih uspehih spreminjala v večdnevne brezmejne veselice s pogostimi spontanimi igralskimi nastopi našemljenih voditeljev, široko sodelovanje tržanov v puntariji, vse to ni moglo biti dovolj za obsežne revolucionarne cilje: pokončati gradove, mitnice, uničiti deželo gospode in tolči večni upor za pravico vseh. Veliko so mislili na staro pravdo, vendar je bila predstava preprostih vstajnikov o njeni vsebini meglena, večkrat so jo med uporom šele iskali, v boj zanjo je bilo treba premnoge vse preveč siliti, v boju zanjo so se izogibali zahtevnejšim akcijam in se zanjo niso dovolj žrtvovah, v boju zanjo so se celo stepli za nekaj beličev. Le veliM uspehi bi napolnili geslo stare pravde z jasno in močno vsebino, teh pa ni bilo. Takšen upor je bil tako obsojen na zatrtje, kar je izurjeni krajišnišM vojsM po mesecu dni uporništva tudi uspelo.
D. Naraglav
J(fovsWo-£[eparsWo
RONKO
Pokrivanje kritin: -CREATON
BRAMAC
-TONDACH - ESAL ANHOVO
Gsm: 041 417 737
Jeklene kritine ilfffilfH. Toris ide Jeklena kritina s posipom Metro Bond
Montaža žlebov, snegolovov, RF-dimniki Montaža strešnih oken
VELUX
Ronald Kovač, s. p., Kidričeva 4, 3310 ŽALEC (041 417 737)
Spominske slovesnosti
Letos praznujemo 60-letni-co konca II. svetovne vojne in zmage nad fašizmom. V spomin na dni, ki so prinesli svobodo tudi slovenskemu narodu, bo potekalo vrsto spominskih prireditev po vsej Evropi in tudi drugod po svetu.
Primorske občine bodo v sodelovanju z borčevsMmi organizacijami 5. maja pripravile osrednjo prireditev ob obletnici ustanovitve 1. slovenske vlade. Osrednji govornik bo akademik
Ciril Zlobec. Od 5. do 7. maja bo pohod po poteh okupirane Ljubljane z zaključkom na Prešernovem trgu. Na dan brezpogojne kapitulacije Nemčije in osvoboditve izpod fašističnega in nacističnega jarma 9- maja bo v Cankarjevem domu slavnostna akademija, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša. Velika spominska proslava v počastitev dneva zmage bo 14. maja na Poljani na Koroškem, kjer so potekali boji še nekaj dni po
kapitulaciji Nemčije.
SpominsMh slovesnosti ne bo manjkalo tudi na področju naše doline. Osrednja proslava v počastitev 27. aprila - dneva upora in 9-maja - dneva zmage bo 6. maja v Domu H. slovenskega tabora v Žalcu. Zbranim bo spregovoril poslanec in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Jubilejno spominsko leto bomo Savinjčani zaokrožili 1. oktobra s proslavo na Čreti, M je z zgodovinsko frontalno bitko Štajerskega bataljona proti mnogo številčnejši okupatorski vojsM postala simbol savinjskega uporništva in borbe za svobodo.
D. N.
Borci zborovali
Minuli petek so se na letni skupščini v dvorani Društva upokojencev v Grižah sestali člani Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline Žalec in gostje. Skupščino so pričeli s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Griže in harmonikar Alfonz Lesjak
Zbrane je najprej pozdravil podpredsednik območnega združenja Viljem Petek, nato pa tudi žalsM župan Lojze Posedel, ki se je izmed šestih povabljenih županov edini udeležil skupščine. Sledilo je delovno poročilo, M ga je podal Viljem Petek. Dejal je, da območno združenje šteje 1201 člana, od tega jih je v občini Žalec 639. Na novo je bilo lani sprejetih 118, izpisanih in umrlih pa je bilo 6l članov, med njimi tudi predsednik Rado Cilenšek. Vse programske naloge, ki so si jih zastavili, so uspešno opravili. Osrednja programska naloga je ohranjanje vrednot NOB in zgodovinski spomin nanjo. V ta namen so kot del civilne družbe organizirali med članstvom v občinskih in krajevnih organizacijah zveze borcev in v drugih strukturall družabnega življenja aktivnosti s poudarkom na pomenu NOB za našo državo. Tako so se v lanskem letu udeleževali različnih prireditev in proslav v krajih, kjer so se zgodili v času NOB pomembni zgo-
dovinsM dogodM. Uidi spomeniško varstvo je ena od osrednjih nalog združenja. Zato pri odboru deluje komisija za spomeniško varstvo. Ta dvakrat lemo pregleda vsa spominska obeležja na območju vseh šestih občin. Skupaj je kar 131 grobišč, spomenikov in spominsMh obeležij. Pomembna naloga je tudi prenova organizacije zveze borcev. Predsednik Petek je v poročilu nekaj besed namenil najbolj občutljivim zadevam, kot so poseg oblasti v pridobljene pravice po vojnih zakonih, podržavljanje radia in televizije in sploh novega enoumja in avtoritarnosti tako v kulturi kot v gospodarstvu. Organizacijo je najbolj
prizadela neupoštevanje odločbe ustavnega sodišča iz leta 1997, ki zagotavlja posebno varstvo vojnim veteranom in drugim žrtvam vojnega nasilja. Spremembe in dopolnitve obstoječega zakona so pripravili brez razprave, prav tako pa oblast zahteva sprejetje v parlamentu po hitrem postopku.
Letos se proslavlja 60. obletnica zmage nad nacizmom. V ta namen bo tudi več proslav in srečanj. Na območju Spodnje Savinjske doline pa bodo 60. obletnico proslavili s tradicionalno proslavo na Čreti 1. oktobra. Na skupščini so podelili priznanja, ki so jih prejeli Franc Cizej, Viljem Prislan, Jože Kodrič, Jože Škapin, Suzana Felicijan Bratož, Marjan Matjaž in Ivica Dolinar.
T. Tavčar
l
I I
OBMOČNA OROANIZACUA
SrOONJS SAVINJSKI DOLINE
■/A' •-
^B
PRAZNUJMO SKUPAf NA SREČANJU 8. MAJA 2005 NA ŠENTJUNGERTU
DAN ZMAGE
M G4R/INr
mm
GARANT, d. d., POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
program dnevnih sob OLJKA, spalnic KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo
ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob
15 % popust na program ADRIA NEW LINE
15 % popust na program kuhinj PAMELA
50 % popust na program spalnic SABINA - OREH
Delovni čas prodajalne:
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
IŠTVO ZA VAŠ

Nagradna Križanka
april 2005
EQSGSS
PASJA
SAMICA
avtor
JANEZ
KORENT
PRIHOD V GOSTE
HITREJŠI
TEK
KONJA
AM.
FILMSKI
IGRALEC
(SEAN)
OSSIP
ZADKINE
PREDSEDNIK NEMČ LIE (JOHANNES)
BRANKO
VIVOD
V
v
KMEČKA
SOBA
ADAMOVA
ŽENA
DESNI PRITOK RENA V NEMČ Ul
ZABAVNO
ODRSKO
DELOS
SONGI
OTOK V KORNATIH
POKRAJINA V GANI
risba
KIH
STARO IME ZA ETIOPIJO
ŠPORTNIK Z ŽOGO
STRAVINSKI
BOLEČ
STISK
MIŠIC
NAJVEČ JI SESALEC
NEGATIVNO
NAE-
LEKTRENI
IONI
DALM.
ŽIME
GOLAŽU
PODOBNA
PREKMUR.
JED
GLB
DALIŠĆE
ZORANA
ZEMLJA
ZBORO-
VODJA
KUNEJ
OČE
PRITOK SAVE V MEDVODAH
OTOK V BALEARIH
DOHODEK
ODKAPIT.
IVANKA
MEŽAN
BOLEZEN NA VINU
IGRALKA
GORENJAK
IT.
POPEVKAR
ZMRZNJENA
VODA
AM. FILM, JUNAK
PRVOTNI PREBIVALCI APENIN. POLOTOKA
EMIL
NOLDE
ARHITEKT
SAARINEN
SL
DRAMSKI
IGRALEC
ANDRAŽ
ŠALAMUN
DEL
TEDNA
NEKD.
TURŠKI
VELIKAŠ
OBČUTEK
ZOPRNOSTI
PRE-
BIVALEC
IRSKE
SL.
OBMORSKO
LETOVIŠČE
REKA NA KOROŠKEM
UMEK
EVELINA
USTNATO
DREVO
NAJDALJŠA SL. REKA
GLAVNI
ŠTEVNIK
VISOK
GORSKI
HRBET
TOP
PRIPADNIK NOMAD. PLEMEN V SAHARI
PRITOK DONAVE V NEMČ Ul
USTNICA
KROGLA
NEM.
NACIST.
MARŠAL
MINOGUE
ANTIČNI
NIN
(HRV.)
TRAVA
PRVE
KOŠNJE
OBLIKA
RASTUN.
STEBLA
ARABSKI
ČAJ
DEJAVNIKI
LEDVENI
USEK
POROTNIK,
PRISEDNIK
ODPADNIK,
IZDAJALEC
KIRIL
CENEVSKI
Da NEW YORKA
ANJA
RUPEL
TEK
APETIT
UDRTINA V TLEH
Posladkajte se s sladoledom in torticami. Obiščite slaščičarne na Polzeli, v Šempetru in Petrovčah ter ostale naše lokale.
UTRIP
ŠVEDSKI
DRAMATIK
(AUGUST)
STRAST
SL
LITERARNI
KRITIK
MESTO V FRANCIJI
ZLATO
NEKD.
PORTUG.
DIKTATOR
(ANTONIO)
MESTO V NEMČ Ul
NAPAD,
NASKOK
POD
ZIMBABV.
DRŽVNIK
ARISTOFAN.
KOMEDIJA
INDONEZ.
OTOK
IZRAEL
PARLAMENT
VRESOVKA S SVETLO RDEČIMI CVETI
ČEŠKO
MIME,
OTAKAR
GEOMETR.
UK
BABILON,
BOGINJA
PLODNOSTI
DEL
VLAKA
NATAŠA
BOKAL
KRAJNA AVSTf
>KEM
SL. SKLAD. (BORUT)
PISA-
TELJICA
MUCK
FINA
TKANINA
GLAVNI
ŠTEVNIK
ANTON
INGOUč
ZAPREKA
VODNA
ŽIVAL
ŠP. NAROD. JUNAK
VOZNIK
TRAKTORJA
VETRIČ
BOGINJA
IZIDA
SNEMALNA
KNJIGA
ČLOVEKU
PODOBNA
ORCA
BORIŠČ E V CIRKUSU
KONJSKI
TEK
TOMISLAV
NERALIĆ
BODEČ
PLEVEL
JEGULJI
PODOBNA
MORSKA
RIBA
PUSTNA ŠEMA NA ŠTAJERSKEM
ODISEJ.
DOMOVINA
SATJE
TOŠ NIKO
MOSTIČEK
STAROJUD.
KRAU
STARI
OČE
DAN V TEDNU MLEČNI IZDELEK
MUSUM.
ČEPICA
SL. IGR. (JOŽKO)
PERZEJEVA
MATI
AKVARU. RIBICA IZ INDUE
MIME,
TILEN
EL
MORSKA
RIBA
VRSTA
GORIVA
MOLIBDEN
PRIAMOV
SIN
ATENSKI
ZAKONO-
DAJALEC
SL. REKA
TOKOVNI
POSREDNIK
NOGOMETAŠ KARIČ
REKA V FRANCIJI, PRITOK SAONE
GR. ČRKA
POČITEK
MED
DELOM
TEČAJ, NA KATEREM SE VRTI KOLO
ODTOČNA
CEV
IGRALKA
GARDNER
NAUKO
MIŠLJENJU
UTRJENA STAVBA IZ SREDNJEGA VEKA
KOS
OZEMUA
ZA
PREHOD
KOPER
BOZO
VODUŠEK
REKA V MONGOLIJI
JAN
NERUDA
TUR. MESTO IZMIR
LOJZE
ROZMAN
>
MADŽ.
MARKSIST.
TEORETIK
(GYOERGY)
REKA NA ŠVEDSKEM
PEVKA
ŽNIDARIČ
NORINA
RADOVAN
VILKO
NENADEN
DVIGALI
PADEC
VRSTA
POKRIVALA
OLIVER
TWIST
SLOVAŠKA
STAR
GERMAN
RASTLIN.
BODICA
PRIPADNICA
SKITOV
JOŽE
CIUHA
VRELA
VODA
KANADSKI
POPEVKAR
(PAUL)
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa: VULKANIZERSTVO-KRIŽNIK-ŽALEC-SREČNO-IN-VARNO-VOŽ]\JO-AVTOPLAŠČI-MICHELIN-KLEBER-BF-GOODRICH.
Izžrebani nagrajenci: 1. Mija Berglez, Savinjska c. 100, Žalec, 2. Pavla Rozman, Kovača vas, Slovenska Bistrica, 3. Manja Part, Dobriša vas 51/a, Petrovče. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je PEKARNA, TRGOVIINE, SLAŠČIČARNA, BISTRO - R01MAN BRGLEZ, s. p., Vransko 17. Vrednost nagrad je 5.000, 3-000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, najkasneje do 16. maja 2005.
april 2005
Živimo z zemljo
Okrogla miza - razvoj podeželja kot izziv
Občina Žalec je prejšnjo sredo organizirala okroglo mizo z naslovom Razvoj podeželja kot izziv. Na njej so bile predstavljene nadaljnje aktivnosti na Razvojnem programu podeželja Spodnje Savinjske doline, strukturni skladi Eli, možnosti sofinanciranja investicij v kmetijstvu ter neposredna plačila v kmetijstvu.
Občina Žalec je na okroglo mizo povabila predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Povabilu so se odzvali vodja Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja pri Ministrstvu za kmetijstvo Janja Kokolj Prošek, direktorica Agencije za kmetijske trge Sonja Bukovec ter predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk.
Že v samem nagovoru podžupana Občine Žalec Ferdinanda Halerja in v nadaljevanju Danice Jezovšek - Korent je bil predstavljen pomen razvoja podeželja s poudarkom na zaključku uvajalne faze Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline. Občina Žalec je v letu 2004 skupaj z ostalimi občinami v Spodnji Savinjski dolini in ob delni finančni pomoči Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaključila projekt Razvojnega programa podeželja (RPP), ki bo v izvedbeni fazi lahko dober razvojni okvir potencialnim nosilcem posameznih projektov oziroma vsem zainteresiranim investitorjem.
Obsežen dokument, ki je nastajal v zadnjem letu pod strokovnim vodstvom ZOP Menedžmen iz Ljubljane in ob sodelovanju Razvojne agencije Savinja ter drugih domačih strokovnih institucij in posameznikov, je kljub začetnim težavam uspel združiti interese vseh šestih občin naše doline. Pri njegovem nastajanju so sodelovali tudi konkretni nosilci razvoja na podeželju in zainteresirani podeželski prebivalci, zlasti kmetje.
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon.- pet.:
7.00	- 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja:
7.00	- 9.00
Razvojna vizija, ki jo imajo podeželski prebivalci v dolini, se razlikuje od vizije prebivalcev na višinskih območjih. Ker ravninski del izgleda kot okrogla dolina z rahlo valovitim dnom, višinski pa kot široko zaledje s prepoznavnimi, do 1000 m visokimi poraslimi hribi, program želi obe prostorski, bivanjski in proizvodni značilnosti povezati in postaviti v soodvisnost. Ta soodvisnost se v programu RPP nakazuje s predlogom za izvedbo dveh enakovrednih konkretnih projektov: ’’Pestra ponudba dopolnilnih dejavnosti kmetij in druga ponudba podeželja na savinjskem obroču” in ’’Ohranitev hmeljarske podobe Savinjske doline”.
izboljšati infrastrukturo in vedno so bili nosilci idej ljudje, ki živijo na določenem območju, edini pogoj je bil, da so sodelovali s strokovnimi službami.
V	vmesnem obdobju so to praznino nadgradili z vključitvijo Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za delo prek podjetniških centrov za malo gospodarstvo (PCMG) in podeželskih razvojnih jeder (PRJ).
Poleg tega je poleg množice projektov dodanih še 22 razvojnih programov podeželja (RPP), ki so nastali zaradi zahteve Evropske unije, ki bo sofinancirala posamezne projekte.
V	nadaljevanju so bili predstavljeni strukturni skladi EKUJS in FIUR ter pogoji pridobitev sredstev oziroma cilji in usmerjenost pomoči EU, ki bodo razdeljeni v tri osi:
-	prva os naj bi izboljšala konkurenčnost kmetijskega sektorja s podporo prestrukturiranju (predvidenih je 15 ukrepov);
-	druga os bo varovala okolje in podeželsko krajino s podporami
Janja Kokolj Prošek (levo), Peter Vrisk in Sanja Bukovec
Janja Kokolj Prošek je v nadaljevanju podarila, da so v devetdesetih letih na MKGP začeli s programi Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Osnovna ideja je bila povzeta po bavarskem modelu, ki so ga prilagodili našim razmeram. Načelo, da morajo ideje dati ljudje na določenem območju, je še vedno temelj za tovrstne dejavnosti. Ti projekti so marsikje pomagali urediti naselje, pripeljati vodovod,
upravljanju z zemljo (12 ukrepov);
- tretja os pa bo povečala kakovost življenja na podeželju in spodbudila več ekonomsko zanimivih dejavnosti (8 ukrepov).
Sofinanciranje iz prve osi bo v višini 15 odstotkov, iz druge v višini 25, iz tretje v višini 15 in za izvajanje pristopa LEADER v višini 7 odstotkov vrednosti programa.
Peter Vrisk je poudaril, da Kmetijsko-gozdarska zbornica
OBVESTILO
Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, Cesta žalskega tabora 1, 3310 Žalec, v skladu z 9. členom Statuta poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novega hmeljarskega starešino in princeso, ki jo izbira iz svojih vrst Društvo podeželske mladine.
Pogoji:
1.	Kandidat mora biti hmeljar in delovati na področju hmeljarstva najmanj 25 let in mora biti star najmanj 48 let.
2.	Hmeljarska princesa, ki jo izbira Društvo podeželske mladine, pa mora izhajati iz hmeljarske družine in mora poznati pridelavo hmelja.
Predloge fizične in pravne osebe pošljejo na naslov društva "Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije", Cesta Žalskega tabora 1, 3310 Žalec, s pripisom: predlog za hmeljarskega starešino v letu 2005.
Zadnji rok je 20. maj 2005.
Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/7OS 30 82 Faks: 03/705 30 51 GSM: 041/626-116 albfn.hermanfislol.net
Slovenije s svojimi službami opravlja pomembno nalogo, zlasti pomoč pri pridobivanju sredstev. Brez služb zbornice bi težko pripeljali toliko denarja na kmetije. Trenutno se je pojavila težava pri letošnjih vlogah za neposredna plačila (subvenci-jske vloge), ki so izredno zahtevne, obsežne, novost pa je uvajanje GERK-ov (grafična enota rabe v kmetijstvu) in decentraliziran vnos subvencij (neposredni vnos). Poleg vsega je zelo kratek rok, in sicer 15. maj 2005, ki ga je postavila Evropska unija. Ministrstvo si prizadeva, da bi rok podaljšalo, saj obstaja bojazen, da se vseh vlog ne bo dalo pravočasno oddati.
Sonja Bukovec je nadaljevala razpravo Vriska, le da je v uvodu najprej predstavila dejavnost Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter ukrepe izvajanja strukturne politike.
Agencija je iz naslova Subvencije 2004 izplačala že več kot 26,5 milijard tolarjev. Do konca junija, ko bo projekt predvidoma končan, naj bi več kot 70.000 vlagateljev prejelo skupno 39 milijard tolarjev. Bukovčeva je predstavila analizo, po kateri so največ denarja prejele pomurska (18,9 %), podravska 17,5 %) in savinjska regija (13,1%), sledijo pa ji ostale regije.
Za neposredna plačila za leto 2005 so vsa kmetijska gospodarstva prejela predtiskane obrazce in grafične podlage, ki jih morajo oddati do 15. maja. Ker je ta dan letos nedelja, bo mogoče zbirne vloge oddati priporočeno po pošti tudi še 16. maja do 24. ure.
Kot je pojasnila Bukovčeva, bo moral skladno s predpisi EU vsak vlagatelj skupno z zbirno vlogo poslati na ARSKTRP tudi izris prijavljenih kmetijskih zemljišč v uporabi na grafičnih podlagah. Bruselj tako prek agencije opravlja nadzor nad dejanskimi izplačili, da bi bila ta dodeljena samo za tiste namene, za katere so vlagatelji upravičeni.
Ukrepi kmetijske politike, ki so letos razpisani na 90-odstotni ravni EU 15 (EKO 0), znašajo skupaj 56 milijard tolarjev - za tržne rede okoli 24 milijard tolarjev in za ukrepe razvoja podeželja 28 milijard tolarjev.
Povedano je bilo tudi, da lani izplačane subvencije niso obdavčene, letos pa morajo na ARSKTRP v skladu z Zakonom o dohodnini za vse ukrepe kmetijske politike obračunavati akontacijo dohodnine.
Po končani predstavitvi povabljenih se je odvila razprava v smeri neposrednih plačil, vlog za pridobitev sredstev iz naslova škod v kmetijstvu, pritožb in o nerazumnih rokih obravnav pritožb ter o zahtevnosti vlog za pridobitev sredstev za investicije na kmetijskih gospodarstvih.
Tilka Potočnik, svetovalka za kmetijstvo
Za savinjske vinogradnike 11 zlatih
Komisija med ocenjevanjem savinjskih vin
Na turistični kmetiji Rotovnik v Gotovljah je potekalo ocenjevanje vin savinjskih vinogradnikov letnik 2004. Ocenjevanje petčlanske komisije na čelu z magistrom Antonom Vodovnikom s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in sodelavci je pokazalo, da se vinogradništvo v Savinjski dolini dobro razvija.
Med 82 vzorci vin je kar 11 ocenjenih vin prejelo zlato diplomo in 35 srebrno. Zlato diplomo sta prejeli vini chardonny Mirka Krašovca in beli pinot Jožeta Drameta (ocena 18.20). Zlato diplomo so prejela še naslednja vina: chardanne Milana Krašovca, modra frankinja Ivana Podpečana, modri pinot Rudija
Trobiša, bela zvrst Emila Medveščka in Aleša Božijaka, zeleni silvanec Jožeta Drameta, kerner Mirka Krašovca, beli pinot Edija Peternela in bela zvrst Bogomirja Rotovnika. Kot je povedal predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, je bilo nekaj vzorcev izločenih, kar pa ni nič posebnega glede na letino. Veseli so tudi, da med ocenjenimi vini ni bilo zaznati primesi samorodnice. Večina vin je bila suhih, nato so sledila polsuha in le nekaj vin je bilo polsladkih. Prevladovala so vina bele zvrsti, sledila pa so bela in rdeča sortna vina.
Svečana podelitev priznanj s pokušnjo najboljših vin bo v četrtek, 5. maja, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
T. Tavčar
OBVESTILO
Prvi javni razpisi za sredstva iz strukturnih skladov objavljeni
V	petek, 8. aprila 2005, je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) v Uradnem listu RS, št. 36/05, objavila prve letošnje razpise za pridobitev nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov EKUJS in FIUR.
Razpisana so sredstva za naslednje ukrepe:
-	diverzifikacija dejavnosti na kmetiji (ukrep 3),
-	trženje kakovostnih proizvodov (ukrep 5),
-	dva ukrepa s področja ribištva (ukrep 6 in 7).
V	petek, 15. aprila 2005, pa je ARSKTRP objavila javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za investicije v gozdove (Uradni lis RS, št. 38/05). Javni razpisi in razpisna dokumentacija so objavljeni tudi na spletnih straneh ARSKTRP.
Rok za oddajo vlog za ukrepa 3 in 5 je 9- 5. 2005, za ukrepa 6 in 7 do 15. 6. 2005, za investicije v gozdove pa do porabe sredstev oziroma do 15. julija 2005.
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni mobitel: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
DELOVNI CAS:
PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
Živimo z zemljo
april 2005
Utrinki slovenskega hmeljarstva od naših dedov do današnjega časa
Na letošnjem Jožefovem sejmu smo člani lani ustanovljenega društva Zbora hmeljarskih strešin in princes Slovenije organizirali povorko, v kateri so bili prikazani utrinki iz slovenskega hmeljarstva od naših dedov do današnjih dni. V dvorani smo na ogled postavili tudi staro hmeljarsko orodje. Ena izmed glavnih nalog, ki smo si jih zadali člani društva, je tudi ohranjanje tradicije slovenskega hmeljarstva in seznanjanje mladih rodov z zgodovino slovenskega hmeljarstva. Saj je lahko le tisti, ki pozna in spoštuje svojo zgodovino, uspešen tudi v sedanjosti in prihodnosti.
Da je bila povorka v Petrovčah, v bližini Novega Celja, ni naključje. Pošteno do naših prednikov je, da se je to dogajalo v bližini Novega Celja, kjer se je slovensko hmeljarstvo pravzaprav začelo. Prvi hmeljni nasadi so bili zasajeni v okolici Novega Celja.
Hmeljarstvo je v Sloveniji omenjeno že v srednjem veku. Omenjeno je tudi v urbarju Notitia honorum de Lorca leta 1156 in v drugih urbarjih na Gorenjskem in Primorskem. Gojenje hmelja se je takrat razširilo, vendar je konec srednjega veka zamrlo zaradi stalnih vojn.
Ponovno so na območju Slovenije pričeli gojiti hmelj v I9. stoletju. Ugodne naravne razmere na slovenskih deh je dr. Hlubek skušal dokazati s podatkom, da so leta 1844 v Veržeju prodali pivovarnam 2500 kg divjega hmelja. Že za leto 1839 pa dr. Hlubek pravi, da so imeli na Štajerskem "56 oralov hmeljnikov s 128 000 sadikami".
V	naslednjih letih so se trdneje oprijeli hmeljarstva tam, kjer je bila bolje organizirana tudi trgovina s hmeljem, tako tudi pri nas v Savinjski dolini. Prvi hmeljar v Savinjski dolini je bil Franc Žuža, pivovamar iz Žalca, ki je leta 1854 v bližini trga posadil prvo hmeljišče, vendar ga je čez nekaj let opustil. Celjana dr. Cypl in Janez Hostonsky sta nasadila hmelj leta 1869, toda njuna hmeljišča je doletela enaka usoda.
Temelje pravemu slovenskemu hmeljarstvu je položil Josip Birgler, ki je bil oskrbnik graščine v Novem Celju. Leta 1872 je poskusno posadil vvuertenberški hmelj. Nasad je dobro uspeval, zato je skrivaj dal sadike tudi Janezu Hausenbichlerju ter Jožetu Žigonu. Tri leta kasneje pa so hmeljišča zasadili še Marija Roblek, Rudolf in Franc Žuža, Josip Rehar ter Franc Koceli. Žalčanom so sledili še drugi Savinjčani, med prvimi graščak na Štrosneku pri Gomilskem Karl pl. Haupt.
V	Savinjski dolini so leta 1880 osnovah prvo strokovno hmeljarsko društvo, to je bilo 'Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu". Že leta 1882 je Hausenbichler, ki so mu ob stoletnici rojstva nadeli častni naslov "oče slovenskega hmeljarstva", izdal "Navod o hmeljariji".
Savinjsko dolino tako spremlja ta grenka roža že več kot 130 let, 125 let pa lahko govorimo o organiziranem hmeljarstvu. In prav zaradi te dolge zgodovine pridelave hmelja in povezanosti Savinjčanov s to plemenito grenko rožo smo se člani Zbora hmeljarskih starešin in princes
Slovenije odločili za pripravo povorke na Jožefovem sejmu v Petrovčah.
V povorki so sodelovati današnji gospodarji in gospodinje hmeljar-sko-živinorejskih kmetij z območja Petrovč, Društvo podeželske mladine ter dramska skupina obiralk s Ponikve pri Žalcu. Za prevoze s konji pa so poskrbeti člani Konjerejskega društva Celje.
Strumno in ponosno - tako kot je ponosen tudi savinjski hmeljar - so prikorakati v povorki in nam zaigrati člani Godbe na pihala Pivovarne Laško.
Na začetku povorke sta bila zastavonoši na konjih. Konj je bil od samega začetka hmeljarjenja zvesti spremljevalec in glavna vlečna sila pri obdelavi hmeljišč in prevozih. Danes pa je mnogim hmeljarjem rekreacijski prijatelj ob nedeljah za sprostitev.
Povorka se je nadaljevala s predstavitvijo del v hmeljiščih v času, ki se ga z nostalgijo spominjamo vsi, ki smo ga doživeti.
Na čelu sta bila hmeljar in njegov sin s sekirama, tako imenovanima bognercama, ter kladama, na katerih so včasih, ko v naših hmeljiščih še ni bilo žičnic in vrvice, šilili hmeljevke, ki so bile opora hmeljevim rastlinam. Zgodaj spomladi sta dan za dnem odhajala gospodar in sin v hmeljišča, vse dokler ni bila ošiljena ter preizkušena še zadnja hmeljevka.
Povorko so nadaljevala dekleta z motikami.
Prva faza obdelave hmelja v pomladanskem času je bila odkopavanje hmelja. Okopavati so vsi člani družine, ki so biti že dovolj močni, in sosede, ki so prihajale v ’’tavarh”. Nekdaj zemlja ni bila tako steptana kot danes, kajti vse se je obdelovalo s konjsko vprego in ročno. Vsako pomlad je bilo potrebno vse grobove v vrstah ročno odkopati in na marsikateri roki se je pojavil žulj, še posebno, če je dekle preveč stiskalo ročaj motike. Malo lažje je bilo delo v vrstah, kjer ni bilo piramid s hmeljevkami. Te vrste so moški, običajno sta bila to gospodar in sin, orati s konji in je bilo potrebno manj ročnega odkopavanja.
Takoj za odkopavanjem je prišla na vrsto rez hmelja. To opravilo so ponavadi opraviti domači člani družine. Gospodar, gospodinja, kolikor ji je ob kuhanju dopuščal čas, in odrasti domači otroci. S hmeljskimi noži, ki so biti doma napravljeni iz kos za ročno košnjo, so obrezovati sadike ati, kot so rekli, štore hmelja. Opraviti so rez na čep, kar pomeni, da so sadiko oziroma štor oblikovati v lep zaobljen hribček. Sadika ni smela biti porezana preveč globoko oziroma v živo. Manjši otroci pa so obrezane sadike zagrniti z rahlo zemljo, da se niso izsušile.
Hmelj je bil odkopan in porezan. Sedaj pa mu je bilo potrebno postaviti še oporo, to je hmeljevke. In tu so prišli na vrsto fantje s ’’Stangami”.
Za postavljanje se je že v tistih časih najelo tujo delovno silo, kajti domačih fantov ni bilo dovolj. Hmeljevke so morale biti po rezi zelo hitro postavljene. Z delom so morati končati, preden so sadike hmelja ponovno odgnale, da se ni hodilo in lomilo mladih poganjkov oziroma da se ni ’’mendralo”, kot so radi rekli, po novoodgnatih vrhih rastlin.
To delo je bilo težko, a dobro
plačano. Fantje pa so si za sprostitev še radi malo ponagajati z nalivanjem vode v luknje, ki so jih narediti z železnim drogom in ko je fant zasadil hmeljevko v luknjo, polno vode, je bil pošteno poškropljen z blatom in smeha je bilo veliko, pa tudi kakšna zamera je bila vmes, seveda.
Hmeljevke so bile postavljene, hmelj je odgnal in pričel rasti in že je bila tu prva napeljava in odbira poganjkov oziroma ’’štrajfanje”. Dekleta imajo v rokah nože, za pasom pa ločje, Savinjčani pravimo temu "ceglevje”, ki so ga hmeljarji nabrati po močvirjih, če pa ga niso našli ati pa ga je bilo premalo, so prišle prav visoke trave. S ’’ceglevjem” ati travo so poganjke privezati na hmeljevke, kajti drugače se poganjki niso oprijeti in so se odvijati. To opravilo so ponavadi opravljale gospodinje, domači otroci in sosede, ki so hodile v ’’tavrh”. Gospodar je ponavadi imel preokorne roke ati pa mu je to bil samo izgovor, kajti to delo je bilo in je še zelo naporno ter seveda za nadaljnjo rast in pridelek zelo pomembno. Zelo je bilo potrebno paziti, da se niso zlomiti vrhovi poganjkov, da so poganjke naviti v pravi smeri (v smeri urinega kazala) in da niso poganjkov premočno privezati na hmeljevko in jih tako preščipniti.
Tudi danes poteka to opravilo ročno, razlika je le v tem, da poganjkov na vrvico ni potrebno vezati. Tudi včasih je tako kot danes sledilo prvemu ’’štrajfanju” še drugo in tudi kasneje so popravljati morebitne odvite vrhove.
Preko poletja pa so hmeljišča v večini obdelovati moški - gospodar in sinovi.
Med vrstami so tako kot danes kultivirati, da so preprečiti rast plevela. Razlika je bila le v vlečni siti
Vsa opravila s konji so opravljati zgodaj zjutraj ati proti večeru, ko je popustila vročina, kajti glavna nadloga so biti poleg vročine tudi obadi. Poleg kultiviranja so tako kot danes rastline hmelja obsuti in seveda nasad varovati pred boleznimi in škodljivci. Vse priključke je vlekel konj.
In končno, prišel je avgust in z njim čas obiranja hmelja. Najlepše in najbolj prijetno opravilo, še posebno, če je bila letina dobra.
To je bil čas, ko je dolina oživela. Vse od Kozjanskega, Prlekije, Medžimurja in hrvaškega Zagorja je v našo dolino pridrvelo staro in mlado. Starejši za zaslužkom, mlajši pa tudi zanovimi dogodivščinami. Obiralke in obiralci hmelja so se pripeljati ponavadi z vlakom na železniško postajo v Celje, kjer jih je čakal gospodar ati pa njegov sin z ’’lojtršnim” vozom. Poleg gospodarja je sedel skupinovodja, ki je v času obiranja hmelja urejal vse morebitne probleme. Za svoje delo je bil glede na število obiralcev tudi finančno nagrajen. V skupini je moral biti tudi močnejši fant, ki je prevzel vlogo ’’Štangarja”, to je tistega, ki je z velikim mačkom, pa ne z živim, pač pa orodjem, ki mu ga je dal gospodar, obiralkam privzdigoval hmeljevke s hmeljem. Obiralke so privzdignjene hmeljevke podirale v vrstah na tako imenovane križe, ki so služiti za primemo višino hmeljavk, da ni preveč trpel križ. ’’Štangar” je bil ponavadi plačan toliko kot najboljša obiralka pri hiši.
Obiralke so morale imeti s sabo pleteno košaro, v katero so obirale
hmelj, in vreče iz jute, v katere so obrani hmelj stresale. Obiralke so zelo pazile, da je bil hmelj vedno v senci in da ni ’’padel skupaj”, saj bi bila potem mera slabša. Preko ramen pa so imele obešeno manjšo vrečo, v katero so dajale rjave storžke oziroma kobule; Savinjčani rečemo pridelku hmelja kobula. Pozorni so biti na kakovost in natančno je bila določena dolžina peclja, koliko kobul se lahko drži skupaj in nikakor ni smelo biti v obranem hmelju listja. V kolikor si je katera od obiralk želela povečati pridelek na račun listja, jo je hitro doletela kazen, saj je morala ves obrani hmelj prebrati na tako imenovani plahti.
Na njivi so meriti hmelj trikrat na dan, ponovno pa so hmelj meriti na zgornjem podu sušilnice.
Hmelj je meril gospodar, ob katerem je bila ponavadi domača hči, ki je delila balete - začasno plačilno sredstvo. Razdelila je tudi obroke hrane - dopoldansko matico, ’’južino” in popoldansko matico. Večerjati so doma, in sicer pod ’’marofom”, ob dolgi mizi z nogami, narejenimi na križ, in jo je imela skoraj vsaka hmeljarska kmetija.
Po večerji pa so dekleta in žene še zapele, pesem pa je seveda privabila vaške fante in rajanje se je nemalokrat prevesilo v noč. Mnogokrat se je ob teh večerih rodila tudi ljubezen in marsikatera kmetija je dobila ”ta mlado” iz drugih krajev.
Obran hmelj pa je potrebno tudi prodati. V času naših dedov so hmelj odkupovati judovski trgovci. V prikazu smo lahko videti, kako je judovski trgovec kupoval hmelj na domu. Cene so takrat zelo nihale in ne samo iz leta v leto, tudi iz dneva v dan. Prof. Sadar je zapisal rek: ’’Hmelj je
prinašal to leto kupe denarja, drugo leto pa le ploho kletvic.”
Za tradicijo slovenskega hmeljarstva pa prav gotovo skrbi društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki ima kot glavno nalogo v svojem statutu zapisano prav skrb za promocijo slovenskega hmeljarstva. Skrbijo pa tudi za tradicijo, na kar kaže podatek, kako dolgo že izbirajo hmeljarskega starešino in hmeljarsko princeso. V letu 2004 sta bila ustoličena že 42. hmeljarski starešina in hmeljarska princesa. To sta Slavko Leskošek iz Migojnic in Polona Povše iz Podloga. V mesecu avgustu bosta preložila promocijske naloge na novi par, ki ga bodo člani društva ustoličiti za leto 2005. Teritorialno pokrivata KZ Gotovlje.
Predsednik društva Milan Lesjak je bil enainštirideseti starešina, princesa pa je bila Meta Podbregar. Pokrivata območje KZ Tabor.
Hmeljarski starešine in princese pa niso vključeni samo v promocijo, temveč so aktivno vključeni tudi v
gospodarsko plat slovenskega hmeljarstva. Hmeljarski starešina Ivo Povše je predsednik komisije za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, hmeljarski starešina Vlado Marovt pa je predsednik Organizacije pridelovalcev hmelja.
Hmelj v Savinjski dolini je ostal in ostaja, kljub padcem in vzponom. Po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji dobrih 600 ha hmelja, danes ga imamo 1521 ha in okoli 1000 ha v Savinjski dolini. In v povorki smo si ogledati še nekaj utrinkov današnje pridelave hmelja.
Hmelj so v Sloveniji pridelovati in ga še pridelujemo ne glede na dobre in slabe letine, ne glede na tržne razmere. Želimo si, da ta plemenita grenka roža ostane v naših krajih in ob posluhu vseh nudi dostojno življenje tistim, ki se ukvarjajo z njo. Kajti hmeljarji zelo radi rečemo, da ko te hmelj enkrat opraska, te opraska za večno.
Janez Oset, hmeljarski starešina
Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili delovni čas PREDSTAVNIŠTVA ŽALEC
Od torka, 3. maja 2005, dalje bo predstavništvo odprto:
-	ponedeljek
-	torek
-	sreda
-	četrtek
-	petek
od 8. do 16. ure, od 8. do 16. ure, od 8. do 17. ure, od 8. do 16. ure, od 8. do 15. ure.
KS» žtVUEHIE POTREBUJE VARNOST.
j triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
www.2av-triglav.si
SOHI	Dtopdom
Za male In velike
skupina
10
o
o
Ci
IÓ
H
O
"U
■
o
■
o
■
•a
s
SAM d.0.0. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje
PRODAJNI CENTER “SAM" LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold www.sam.si
tel: 03/70 32 700. 70 32 704: fax: 03/70 32 710
TRGOVINA Z GRADBENIMI MATERIALI “SAM” NAZARJE, Lesarska 26, 3331 Nazarje
tel.: 03/83 92 760. 83 92 761. fax: 03/83 92 765
april 2005
Kronika
Dragi učiteljici Nevenki Pader v slovo in spomin
Kako neznana - prevelika nam prvošolcem je bila šola velika, a s tabo, draga učiteljica Nevenka, seje v drugi dom zlahka spremenila.
Zasijala nam je zvezdica sreče, da nas je v Tvoj razred pripeljala, ob Tebi smo učenja prve korake prehodili, tudi kasneje so Tvoji napotki ob »naših težavah« nas bodrili.
Z nami si se uspehov veselila, vsem znanje s toplino si delila, med nami nisi delala razlik,
BIIJl SI UČITELJICA NAJVEČJIH ODLIK!
Malih in velikih modrosti si nas naučila skromnost, spoštovanje, tople besede...
Vsak dan delček sebe si nam podarila, bila si edina, ki smeje seje »jezila«.
Bila si dober prijatelj, ki mu zaupaš,
ki mu glavo nasloniš na ramo.
Dan, ki dnevu ni enak, ko obnemiš, zastane dih, korak.
Večno bo ostal ZAKAJ? ZAKAJ?
NI MOGOČE ODGOVORITI...
Takšnih učiteljic, takšnih ljudi si lahko svet le želi!
Bila si zlat unikat
Bila si velika in svetla izjema.
ZAKAJ SI MORALA ODITI?
Vigred odeta v zelenje in cvetje, povsod je žgolenje mnogoterih ptic petje.
Maj topel pomladni vetrc veje, naj pomladno sonce prerano gomilo Ti greje.
A tebe, draga učiteljica Nevenka, več ni.
Za vedno boš z nami, v naših srcih TI.
In kot si nam rada zapisala v zvezke: »črke so rade lepe.«
Naj bo Tvoje ime - NEVENKA PADER - ZAPISANO Z NAJLEPŠIMI ZLATIMI ČRKAMI.
HVALA ZA VSE, DRAGA NEVENKA!
Osmošolci 8. c OŠ Prebold
V SPOMIN
1. maja 2005 bosta minili dve leti, odkar smo za vedno izgubili našo drago mamo in staro mamo
ROZALIJO KROFLIČ
iz Dolenje vasi.
Hvala vsem, ki je niste pozabili in z lepo mislijo nar\jo postojite ob i\jenem grobu in prižgete svečko.
Vsi njeni
MALI OGLASI
Ženitna posredovalnica ZAUPALE posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti.
Informacije: 031 505 495, 572 63 19,031 836 378.
V centru Prebolda dajemo v najem prostore, primerne za
pisarne, skladišče, garažo, prodajalno in proizvodnjo.
Informacije na tel.: 703 64 70.
V Vojniku progam dvoinpolsobno etažno stanovanje, 68 m2, z vrtom.
Informacije po 18. uri na tel.: 031 355 937.
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
In to ti nič ni mar.
Da dragi srčno vdani ti kličejo: »Ostani, nikar od tod, nikar!«
Simon Gregorčič
ZAHVALA
Ogenj zatli, gori, ugasne.
Bolečina se te dotakne, zaskeli, zažari, gori...
V torek, 19. aprila 2005, smo pospremili našo ljubo Nevenko na zadnjo pot. Na tej poti smo ponovno spoznali, kako velik človek je bila. Neizmerno število jokajočih nas je nemo tolažilo. Vsem se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste razumeli našo bolečino in nam z vzpodbudnimi besedami vlivali moč in hrabrost ter se množično poklonili spominu nanjo.
Hvala Nevenkinim sodelavcem in učencem Osnovne šole Prebold, sodelavcem Zavarovalnice Triglav, d. d., Območna enota Celje, godbenikom Godbe Zabukovica, planincem PD Zabukovica, pevcem Savinjskega okteta ter pogrebni službi Ropotar in delavcem JP Komunala Žalec za opravljeno slovo.
Leon, Rok in Alja z družino
Tvoje srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mama
PAVLE POČEJ
iz Dolenje vasi 35, Prebold (30. 12. 1920 - 29. 3. 2005)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, sv. maše in prispevke za darove cerkve ter za izraženo sožalje.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in pospremili k večnemu počitku.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Ko zadnjič si nam stisnila roko, slutili nismo, da je to slovo.
Zdaj tam v grobu spiš in v našem spominu živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete
ANGELE DREV
iz Andraža nad Polzelo (28. 8. 1922 - 22. 3. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in darove cerkvi. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Polzela za pjeno oskrbo in za izrečena sožalja.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, vsem pevcem, praporščakom in Petru Zabukovniku. Iskrena hvala pogrebcema Marku in Tomažu ter nosilkam luči in križa. Hvala Dušanu za lep govor, pogrebni službi Ropotar in trobentaču za odigrano Tišino.
Hvala tudi vsem neimenovanim.
Žalujoči: vsi pjeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in strica
KONRADA MARČINKA
iz Braslovč
(8. 2. 1936 - 3. 4. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter za spremstvo na ujegovi zadryi poti. Zahvala tudi gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, pevcem in gospodu Debelaku.
Posebej pa se zahvaljujemo za pomoč Policijski postaji Žalec, vsem potapljačem, lovcem in gasilcem iz Braslovč ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil brat in stric
LEOPOLD VEBER
iz Migojnic.
Zahvaljujemo se Splošni bolnišnici Celje - intenzivnemu oddelku, iskreno zahvalo izrekamo družinama Zupanc in Kisovar, ki sta nam bili v veliko pomoč.
Hvala pogrebni službi Ropotar, gospe Ropotarjevi za poslovilne besede, pevcem, trobentaču za odigrano žalostinko in gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter za izražena sožalja.
Žalujoči: sestra Jožica, vnuka Rok in Maja z družinama ter ostalo sorodstvo
So dnevi, ko veselje žari.
So dnevi, ko žalost zaboli.
In bil si ti.
Težko je, ker te več ni...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
AUGUŠTINA PETRIČA
iz Jurčičeve 1 v Žalcu
A
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za iskreno izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče, gospodu župniku, pevcem, pogrebcem, še posebno sosedom iz naše ulice in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, hči Irena, sinova Karl in Teodor z družino
Ce sreča ti posije, zaupati nikdar, če pride dan bolesti, obupati nikar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mamice, ome in prababice
MARIJE BAŠ
iz Gotovelj
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo osrečevali s svojimi obiski. Hvala vsem, ki ste pomagali in sodelovali, da je bilo njeno zadnje slovo polno glasbe, lepih besed, petja in cvetja, ki gaje imela tako rada. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njeni
Zahvale
za majsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 20. maja, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec.
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR
loan Ropotar, s.p.
tet.: 700 17, 85 GSM: 07,1 613 269 GSM: 07,1 77,8 907, StaroVaška ul. 12, Šempeter
betoOni čas: od 00. do 27,. ure
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Nenadoma in boleče nas je zapustil dragi oče, deda, brat in stric
JOŽE PIŠEK
iz Ločice 10, Vransko (14. 4. 1929 - 20. 3. 2005).
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, za darovane sv. maše, denarne prispevke za cerkev in vsem, ki ste ga pospremili v Ujegov zadnji dom.
Posebna zahvala Tonetu Kreči, Kapusovim in Drvarjevim. Iskrena zahvala gospe dr. Pavli Zalokar - Rode, gospodu župniku Turineku za lep cerkveni obred, pevcem, zastavonoši, pogrebcem, govorniku gospodu Bojanu Pustineku in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Slavica z družino, brat Stanko in sestra Fanika z družinama ter ostalo sorodstvo
Pomlad se prebuja in vse cveti, le tebe, naš dragi oče, z nami več ni...
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustil dobri mož, oče, dedi in pradedi
FLORJAN ZEME
iz Kasaz 105/a.
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, še posebno dobrim sosedom za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in darovana sredstva.
Hvala zdravnikom in osebju Bolnice Topolšica za humano in nesebično pomoč, govorniku za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in gospodu Kisovarju za organizacijo slovesa. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Tiho nas je za vedno zapustU naš dragi mož, oče, dedek in brat
VLADO BIRSA
(22. 3. 1916 - 26. 3. 2005).
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli ustno ali pisno sožalje.
Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in pevcem.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
12. maja bo minilo 20 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati in stari ata
STANKO CILENŠEK
iz Prebolda.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Trava trav, ki zemljo boža, vzklije žito, vzklije roža, vzklije tisoč pajčevin, rosa v njih - nate spomin...
V SPOMIN
7. maja bo minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila ljubljena žena, mamica in babica
ROZINA MARINOVIĆ
iz Vrbja pri Žalcu.
Tiha bolečina nas spremlja, ko mineva čas praznine, odkar smo ostali sami.
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete r\jen zadnji dom in jo skupaj z nami ohranjate v najlepšem spominu.
Vsi njeni najdražji, ki jo še vedno močno pogrešamo...
Beseda tvoja, mehka, ljubezniva.
Vse to si mi bila, moja mati mila.
Hvala od srca!
Naj duša tvoja blažen mir uživa.
ZAHVALA
V 94. letu starosti je umrla mama, babica in prababica
JUSTINA VEDENIK, roj. KOČEVAR,
iz Dolenje vasi pri Preboldu (24. 9. 1911 - 11. 4. 2005).
Imeli ste jo radi, jo spoštovali, pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče, za maše in se je boste spominjali.
Hvala tudi gospodu Valterju Zupancu za lepe, izbrane in doživete besede ob njenem slovesu.
Njeni: sin Janez z ženo Ireno, vnuki Mateja, Barbara, Jure in Irena, pravnuki Nejc, Maša in Matevž, snaha Kristina, sestri Ivanka in Pepca z družinama ter drugi sorodniki
Vsi njegovi
Kot veter v vrhu trepetlike tako si v našem srcu ti.
Vse polje molči, le v gozdu šumi in duša polna tvoje slike trepetajoče videti te spet želi.
V SPOMIN
14. velikega travna mineva šest dolgih let, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi
SILVO OŽIR
iz Andraža.
Hvala vsem, ki se še spomnite njegovih pridnih rok, nasmejanega lica in mu prižgete svečko.
Njegovi najdražji
V pozdrav si zaklical tisti večer, da prideš kmalu.
V SPOMIN
26. aprila 2005 minevajo tri leta, odkar te čakamo, da se vrneš, in čakali bomo, dokler se nekoč, nekje ne srečamo, naš dragi sin
TAJDE J PUNCER.
Tam, kjer vedno gorijo svečke, kjer umrlo rožo zamenja nova, postajamo, jočemo in čakamo ...
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, postojite tam z lepo mislijo nanj in upate z nami.
Vsi, ki te neizmerno pogrešamo, posebej tvoj mali nečak Aljaž - Žan
Sp. Gorče, 26. april 2005
Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka na minule srečne dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice in prababice
ROZALIJE KORENT
iz Pongraca	*
(16. 8. 1914 - 6. 4. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvelje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, gospodu župniku Jožetu Planincu, Godbi Zabukovica in cerkvenemu pevskemu zboru.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega brata, strica in svaka
IVANA KREGARJA
(1925 - 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zaduji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Polzela za devetletno skrbno nego, pogrebni službi Ropotar za izredno organizacijo pogreba, Pošti Celje in pevskemu zboru iz Prebolda.
Vsi njegovi
32
april 2005
Zanimivosti
Savinjske doline
Tekmovanje v postavljanju hmeljevk
Minulo nedeljo je na njivi Jelenovih v Lokah nad jamo Pekel Etnološko društvo Hmeljarska vas organiziralo že drugo tekmovanje v postavljanju hmeljevk. Prvo tovrstno tekmovanje so organizirali lansko leto. Ker je prireditev uspela, so se odločili z njo nadaljevati tudi v bodoče.
111(11 letos so se v hitrostnem in kakovostnem postavljanju hmeljevk najprej pomerile ekipe. Vsaka ekipa, v kateri so bili trije tekmovalci, je morala narediti deset lukenj z železnim drogom in postaviti hmeljevke. Pri tem je bila najuspešnejša ekipa Folklorne skupine Ponikva, ki je za postavitev hmeljevke porabila eno minuto in petintrideset sekund. Druga je bila ekipa Fantje iz Lok in tretja Trije hmeljarji. Slednja je bila tudi najstarejša ekipa, ki je skupaj štela 183 let. Med posamezniki, kjer je tekmovalec moral narediti pet lukenj
in postaviti prav toliko hmeljevk, je zmago slavil Oskar Kolenc iz Podloga. Nalogo je opravil v času 1,15 minute, na drugo mesto se je uvrstil Jure Vasle z Brezovega - Ponikva in na tretje Janko Jelen s Ponikve.
Ob zaključku tekmovanja so v neposredni bližini njive slavnostno posadili lipo. Pri tem je sodeloval tudi žalski župan Lojze Posedel. Skupaj s predsednico društva Nevenko Jelen je podelil priznanja in priložnostna darila. Društvo je za vse pripravilo brezplačno okusno svinjsko kislo juho in enolončnico z ovčjim mesom.
Etnološko društvo Hmeljarska vas je društvo, ki daje velik poudarek ohranjanju kulturne dediščine. Prizadevajo si za oživljanje nekdanjih kmečkih opravil in ob tem pripravljajo tudi hrano, ki so jo jedli ob takšnih priložnostih. Še poseben poudarek dajejo hmeljarstvu, ki še vedno daje pečat Spodnji Savinjski
dolini-	«	,
D. Naraglav
Pohod in gorski tek
Planinsko društvo Liboje je minulo soboto pripravilo pohod po mejah Krajevne skupnosti Liboje in goski tek od mostu v Kasazah do planinske koče na Bmici. 22. pohoda, ki je bil dolg 16 kilometrov, se je udeležilo 480 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije.
Za šolsko mladino je bila proga pohoda polovica krajša. Proga gorskega teka je bila dolga 7 kilome-
trov, z 200-metrsko višinsko razliko. V posameznih kategorijah so zmagali: pri moških do 20 let Peter Mohorko (Zabukovica) ; do 30 let Gregor Skale (Zagrad); do 40 let Sašo Vdovič (Arja vas); do 50 let Zdravko Grahut (Celje), ki je imel z 29,37 minute najboljši čas, in v kategoriji nad 50 let Jože Šmidhofer (Ruše). Pri ženska je zmagala Marta Gričer (Celje).
T. Tavčar
“Nasvet dobro dene
DAN LEKARNE ŽALEC
SOBOTA. 21. MAJ 2005 OD 9. DO 13. URE
na parkirišču pred lekarno
V "POMAGAJMO NAŠI KOŽI"
Med nastopom na Polzeli
Dva koncerta pihalnega orkestra
Ljubitelji pihalnih orkestrov so minule dni v Žalcu in na Polzeli lahko prišli na svoj račun. Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec z umetniškim vodjem Dejanom Podbregarjom je z gostom, tenoristom Sebastjanom Podbregarjem, pripravil dva zanimiva koncerta.
Orkester je bil ustanovljen leta 1980 in je z velikimi uspehi deloval neprekinjeno do leta 1997. Po krajši
prekinitvi je leta 2000 ponovno pričel z vajami in sedaj redno deluje na dislociranem oddelku glasbene šole na Polzeli, kjer ima odlične prostorske pogoje za vaje. Šteje 50 članov, to so sedanji in nekdanji učenci glasbene šole. Številni nastopi in dobro obiskani koncerti so dokaz, da odlično delajo, njihova motivacija pa je druženje, skupinsko muziciranje in ustvarjanje. Program orkestra je pester in zanimiv, saj zajema skladbe klasičnega in zabavnega značaja.	T. Tavčar
Pravijo, da slika ne laže in sodeč po fotografiji, kije nastala pred dnevi ob odprtju novih prostorov Upravne enote v Žalcu, se župani spodnjesavinjskih občin še vedno dobro razumejo med sabo. To so dokazali že pred leti s hitrim sprejemom delitvene bilance premoženja nekdanje občine Žalec (vsi, razen Vilka Jazbinška iz Tabora, so bili izvoljeni že v drugem mandatu), je pa vedno manj priložnosti, ko se zbere vseh šest županov, pa še tako dobre volje ...Na posnetku so od leve proti desni Ljubo Žnidar, Marko Balant, Franc Sušnik, Lojze Posedel, Vinko Debelak in Vilko Jazbnšek.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC
vabi na
DOBRODELNI KONCERT »POMAGAJ IN POMAGAL BOŠ SEBI«
v sredo, 11. maja 2005, ob 20. uri v Dom II. slovenskega tabora v Žalcu.
Nastopili bodo: pevski zbor Tabor, ansambel Robija Zupana, Okrogli muzikantje, ansambel Francija Žerdonerja s prijatelji, Vitezi polk in valčkov, ansambel Ferme in ansambel Uroša Točaja ter Nejc Zupan. Prireditev bo povezovala Savina Vybihal.
Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred predstavo, od ponedeljka, 25. aprila dalje, tudi v Medobčinski matični knjižnici Žalec in v TIC-u Žalec (710 04 34).
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom n. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh,
Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.
Srebrne slaščice
Andrej Voh s Ponikve pri Žalcu, učitelj na Srednji šoli za turizem in gostinstvo v Celju, se je pred dnevi udeležil 6. mednarodne kuharske razstave v Salzburgu v Avstriji. V kategoriji slaščic je med 630 udeleženci osvojil bronasto medaljo. Andrej Voh pa je bil v lanskem letu uspešen tudi kot asistent slovenske ekipe na
kuharski olimpijadi v Nemčiji, ki je osvojila tri bronaste in eno srebrno medaljo. Slaščice, s katerimi se je za odličja potegoval Andrej, so trenutno razstavljene v gostišču Sedminek v Šempetru. Ti uspehi napovedujejo, da imamo Savinjčani kuharja, ki se razvija v vrhunskega mojstra, saj ima Andrej šele 28 let.
T. Tavčar
Andrej Voh s priznanjem in medaljo ob svojih slaščicah.
Malteški vitezi v vrtcu
V ponedeljek, 6. sušca, leta gospodovega 2005, se je v Kulturnem domu Polzela zgodila velika gosposka zabava. Otroci škratovega vrtca na Polzeli so jo že drugič priredili v čast malteških vitezov.
Vile, karte, čevljarji, kuharji, trubadurji, dvorni norčki, vitezi, in princese ter križarji so s pesmijo in plesom v slikovitih in domiselnih oblačilih prikazali, kako se je
včasih delalo in zabavalo. V nabito polni dvorani, na predvečer praznika žena, so otroci škratovega vrtca svoje družine in občane občine Polzela s pesmijo in spomini na pozabljeno preteklost popeljali v veselo pomladno praznovanje.
Vsi so bili enotnega mnenja, da se naslednje leto ponovno srečajo ob oživljanju bogate preteklosti domačega kraja, kjer so nekoč živeli malteški vitezi.
S. B.
"DESET LET ŽALSKIH LEKARN"
TOREK. 24. AAAJ 2005 OB 18. URI
KULTURNI DOM “II. SLOVENSKEGA TABORA" V ŽALCU
...VREDNO JE VIDETI...!