dalj te dali;7 Md Hulidaja. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote LETO—YEAR XV. ]Tu!tt SttS Chkego, lil, torek, 6. junije (Jun« 6) 1822. S«hMH»*M $t.00 STEV.-NUMBER 131. VSAK M IMA FM«-CO MU SVOJO M TAKO JI GOVORIL SENATOR BORAH, ZAOOVAKJAJOČ OBNOVITEV STIKOV I RUSIJO. Primerjel ja potežkoče sovjetov a francosko revolucijo. Washington, D. 0. (Federated Preaa). — Senator Borah jebsnua. Na reki jc dolga vrsta <4>lavov» ki a Tolikimi parnimi grabljami pobirajo droben premog is vade. Ali tudi te "produkcije" b* st'ej pre-nehala. Val delavoi, ki so vposleni pri tem delu na reki, so zagrešili a stavko in morda preuči.sjo s delom še ta teden. OAHMEMV IMENOVAL SVOJEGA NASLEDNIKA! Ruski "poslanik" je moral "re-dgnirati" pod pritiskom Bora. hove kritike. DRŽAVNI TAJNIK SPREJEL 1 NOVEGA "ZASTOPNIKA". Weshington, b. 0. — Državni tajnik Hughes je v nedeljo objevil korespondenco, ketero mu jc pisal ruski "poslanik" Boris Bahmoti- m.da povila družba napravila lsp dobiček s daljuje politika, ki. je karakteri- znižanjem mezde, ake se izvede stična za gospodujoče evropske njena saHeva za 20-odstotno zni ženje mezde. Družba ne bo le od valila 'znižanje mezda na ramena ualužbenoev, marveč, bo še po-mnošila svoj prof it. Niti centa ne emejo privatni bizniški intereai izgubiti od avoje-ga profita, ako ae znišajo cena ali pa voznine. Vprev narobe je. Vsako znižanje cen ali voznin Še po-mnoši dobiček privatnih biznišklh interesov. Tsk jc kapitslistični način blagovne produkcije in distribucije. Kdor misli, de poboljča ta sistem tako, da bodo delevci prejemali pravično in počteno mezdo, je na napačnem potu in ne pozna zakonov, ki učinkujejo v kapitaliatičnem gospodarstvu. Zahteva drušbe, da ss mesds u-službencev zniža kar za dvajset odstotkov, je nesrsmna provoka-cija uslužbencev, ki se mogoče še povečs v neksj dneh, ker bo družbe najbrž sahtevala kasneje, dej,' ee mezda zniža za več ko dvajset odstotkov. Ljudjs vprsšujejo, kako naeta-jejo stavke in kdo povzroča ne-pokoj v industriji. Zahteva eeet-noželezniške družbe je dokas, kdo jc tisti, ki provocirs delavca in povzroča nepokoj. Delavci nc morejo živeti. pod zesaljo ia če se hočejo ubrsniti ne-srsmnih saktev od stranih privatnih biznišklh intereeov, ne morejo v današnji drušbi storiti drugega kot proglasiti stavko, da ss branijo proti nepričakovanemu napadu na njik življenake razmere. fcož. Mogoče bi bile zprejete hteva vojnega departmsnti, da niso v jeseni kongresna volitve. .f' jeseni morajo nekateri republikanski senatorji pred volilce, ake hočejo osteti ssnatorji. To dejstvo jc najbrž vplivalo, da je bil eprejet saključek. po katerem bo stalna armada štela aedemnajat tieoč moš manj, kot je priporočil vojni department. Senat je eprejcl tudi nekolik? višji vojni prorečun, kot ga je aprejela zbornica. ' Zaključki pojdejo adaj pred kongresni konferenčni odbor, ker J®® a zaključki zbornice. Zagovorniki velike atalM grmade ao prepričani, de konferenčni odbor priatene na eenetov ssklju ček. Oni zidajo nz dejstvo, da bodo zastopniki kongresne sborniee v konferenčnem odboru odnehali in sprejeli senatni sskljaček, ker se s njim strinja predsednik Har-ding. Stvar seveds ni šla prav gladko v ssnstu, kar ee je sa besedo o-glssil senator Borah. Povdarjal jc, da vsi nsrodi, ki so se udeležili wsshingtonske konference, sprejemajo vojne proračune, kakor da je dognana stvar, da ee na bodo izvgjale pogodbe. Temu je dodal, da je najmanj eedem nero-dov iskalo informacije v Združenih državak gleda etrupenib plinov. V pogodbah je bilo aprejeto, da ee strupeni plini ns vporebijo v bodočih vojnah. v Ameriki končana in dvomi, če bi toilo "na korist njegovi domovini In vladi Združenih držav", da št nadalje ostane v Waahingtonu kot fpredstsvnik Rusije". [ Behmctijsv je dalje pisal: "Ako rJ MOEILBO OB-SOJEN. Okieago, 01. — Charles Cerey je bil več ko leto dni v jevni službi in js tsjno sbirsl fskts za Ckar-lee A. Gregor?js, prohibicijoni-škegs rsvnsteljs. Zdsj je bil Ce-rey v družbi nekega Robert Bur-keje in Jbhn Cerblerja aretiran. Trojica je obtožena, da je koteie izailiti denar od lestniks kever-ns Kundist A Osbetli, ki se ne-heje na štev. <057 South State Ktreet. Ver tri eo privsdli pred komisarje Gleaaa, ki je se vaškega določil $2,500 poroštva. OBBKBV ZOORBLA. Plainfield. lil. — KeteUška ecr kev Sv. patra in Pavle deeet »eilj od tukaj je agorela v nr Mjo. ."»ke de sneše $75,000. župnik Hruste trdi, de je bil ogenj pedtakejra. P—Tukaj je bU obsojen 13 letni Perejr Kitar, ki je priznal, da je ubil avojega tovariša Adolpk Vao Wallegkena, da prebije do ©eemnajatege leta v poboljševalni induetrijalni šoli. Pertleod, Ore. — Tukaj eo aa-prli 9 letnege Robert ftilverje ne obtoflke, de je ebil avojega tovariše •-letnege Bernard Teeterje. ja tvorile M Koomil KAPITALISTIČNA. OFENZIVA RTA SAT ADV. Podjetniki ae ga organizira1! preti Salt Lake City, Uteh. — (Fed Press.) — Kapitalisti is Uteha, Tezass, * Kalifornije, Arizone, Waehingtone, Colorsds, 7/1 aha in Montenc ao ae nedavno se'I i v "vsesapadni industrijski' kenfe uci" v tem mestu in ustanovili "Društvo veeeasoriške odprte delavnice". Namen društva je boj kapitaliatov na Zapadu re potlač« nje dela vekih etrekovnih in Lidu strijslnih unij. On. — Porotniki se spoznali mrs. Cera Lou Vinaoa krive umore prve vrste in obeojene Je bile ne večale. Obtožeiea Ji je kitale, de je uaMrile svo joge soproge dr. W. D. Viosoao. Uetre-lila ga js v msreu v lekemi, ko je bilo uvedene eednijsko peeto die sa aakanako ločitev. Ekar je se ime ievrtiti dne M. ju UJe t L M hI BOVA Okieago, A — fcJrje oborože Želje Združenih držav, sem pri- pravljen prekiniti avoje oficijchic funkcijo v Wasbingtonu. Mojc oaebne sadeva me eilijo, de zapustim Ameriko Čim prej mogoče. Ker sem odgovoren za rusko lastnino r Združenih drže ven, jc treba aranžirati, da nekdo prevzame skrb sa isto. Meje delo bo konča ko 30. junija i ta dan se naj *me-^^ koiilMijij mojih sli dolžnosti. Sligestlram, da g. Sergij Ughct, finančni atašej ruskega pu slaništva prevaama rusko lastnine v evoje varstvo." , k ...» Hughes je ogovoril, da »jnej me Bahmetijevo ostavko la po 30. juniju ae bo Sergij Ughct smatral kot "oskrbnik ruske laetaine v Ameriki". Ameriška vlado ho smatrsla Ugheta kot "sestopnika Rusije s vsemi oblčsjnlmi diplo-matičnimi privilegiji in imuni teto". Nedelja pravi držami tajnik, da je bilo zadnje čase "precej ne sporazuma', poeobno v aenatu gla da statusa, ki sa zavzame Belima tijev v Waahingtonu in - sato je "sprememba v ruskem poslaništvu dobrodošla." Obenem Hughes poudarja, da ostevka Bab m aH jeva nima "najmanjšege etika z vprašanjem priznanja make ee v j'teko vlade". V objavljeni koreepondeuci je tudi piamo, ki ga je piael zvezni zakladničar Mellon ' drševnemu tajniku glede poeojtta v vaotl $187,729,750, keteregf je Wlloono-va adminietraeija dale Bai«meti-jevu. Mellon poroče, da je poaoji lo "do malega le likvidirano". Babmetijev je v marcu 1921 prodal ruako lastnino, vštevši vojni materijel, katerega Je bil prej kupil sa Kerenekijevo vlado, le je po- jim onemogočili pomoč od zunaj. I Z malimi izjemsmi js vss hrss u- Lsvnotoiiko kskor nss. Svojega pravljati in naatavljati progo, po Precejšen del krivde pade seveds [spehs; pripeti ss sicer, ds se kdo I »trpins, zavednega delavca«Ua- kateri tečejo vosički, nastaviti je tudi ns ameriške kapitaliste, ki aaar-aa $•. UT H E ElfLIGHTEM MENTM _ Or— mi tU fta* Motu—l leodk S-ta*. -^ A, kttoeJ i-JL ZSrff ^ ^VT^ a "MKMISKB s4 The FEPM1ATED ■ jesta« ssm sel de vms jo • %mm šasvsi lilij do — w — »IUTI II*. je SUKA IZ FEVDNE DOBE. šuUerUU: OnitJ kuim (ezeept čklcago) aad Canade 9t par jear; pr«da na njihovo strsn ss sladke jejo preti drugim ljudem. Takim treba opornike kolikor predpisu- so tudi pospcšcvsli blokado in bi. ige 9*Jo, and forctgn eeentriss M-OO por yesr.______in ae povrne nazaj ns da-1 ljudem bi psč bilo trebs poduks je rovaka postsva. Zs sabo in li pri tom selo agilni. fo v škodo sebi ia dragim sode- m kc enkrat poduke, da bi spos- pred ssbo mora radar zbiti dol po Kdor vedno zahrbtno ali očit-lavcem. Kdo je temu kriv* Brsz L^ r ksko veliko škodo jim je, 12 pslcev debelo škrlovino ali ps no nspada delavsko vlado, se ma dvoma pridejo pri tem predvsem L]a sovražijo svoje sotrpine, zs- razstreliti in odmetsti 12 čevljev pač lahko reče, ds je nasprotniki v poštev slabe finančna rasmere vedne delavce, druge, ki so se nazaj, da je prostor za stroj. To svobodnemu delavskemu gibanju in nessdostns sloga ali savist vedno izkazali kot delavsks nas- se pravi, da je tako delo treba o- in mu ni ljubo, da bi si delavoo med stavkarjf ssmimi. protniks, ps ssgovsrjsjo. praviti zsstonj, če je Škrlovina dogradil stavbo, ki jo je pričel zU * Sedanja stavka' je Uko veliko- Zsvedne delavce imajo sa rde*- po 12 palcev na debelem, kar je dati. Svetovni kapitalizem z vse. ga pomena, ds moramo pustiti ksr je, backe in vsepolno tokih več ps po 5e zs pslee, kar pome- mi nizkotnimi oporniki se žaga-vsa drngs vprašanja in edino ge- pridevkov imajo zanje, po nasad- ni malo več kot nič. Med premo- njs v to delavstvo, ki z eno roko slo, ki ss ga moramo sedaj do njsšksm časopisju pa zagovarja govo plastjo se ponekod nahaja gradi, z drvi po ps mora odbijati Po Časnikarskih poročilih j« Frank Rapp, organizmi zadnjega vsi oprijeti, jot Vsi ss jO in šisUjo katoliško duhoviči- palec ali pol palca na debelem napade in se braniti. Tako je, JT . TT If W nf A nmfol nnrtu in eden za vse I To js, če no, ki se js izkazala, da ni na Skrlovina, katsro je tudi treba gospod Pire, in ne kakor vi slij tor za rudarsko organizacijo U. M. W. or A., prejel fIdllM da je v tem boju Strani trpečega ljudstva. NaroS-1odstraniti, kar tudi Sa mnogo za- kato. Odgovori naj mi le na vpra Čilo, da je njegova mati umrla V Hooversvillu, ki m na-1 prišel ob vse upanje, ds bi se nikom Edinosti bi bilo dobro pri- muds in dela. Pločevinaete vozič- Sanje, kdo je pa po Kranjskem, v*4« ^^ v PpnnsvlvnnM Frank M ie na- n«®««1 ^ dt nu aJkdo ^ orgvlil nima, k večjemu če sliši n* atveno organizirali in pripravili V- b.lrmtne sn Ml« u mr**iiaikem arodtiiem l0* <****> kot M ^ ******* ^L^falsLha..^Ksfrfi tkanje otroka ali ra Uke nepnlike, tega jih pa ni- ka razmere, kakorfne so bile v mračnjaškem srednjem dej4t in »lajanje pas ns vogalu. Vsa za- kdo ne uči. Zabranjujejo, ds bf veku. Takrat je bil graičak absoluten gospodar na SVO- Zato je treba odprsti srsa ***** ^ r516 J^L lmva v takih premogarskih nsael- prišla resnica d6 njihovih ušes in ism nnsPKtvni In rdvno tako nastoDaio nremoeovniške p°mi«ati W u V* *^raaoLrarf« binak je, če slučajno zaids ▼ nje že le morejo preprečijo, da ljud- jem posestvu. Ul jpvno taKO nasiopajo premogovnisne iUvko Wr|Mmi> nelutiri radi ne dela, če spada k orgsmzaciji D5k'M0Ttlec kinosHk, kato jc ne čitajo naprednih listov ali kompanije dandanes, kjer lastujejo svet V mestih, vjaUbih dsUvskik rszmsr, ingi|S: pa ao videli mestni ljudje že knjig, o čemur pravijo, da dela- mnogimi leti. Ob nedeljah jo greh, ako čitajo. Ni čudno, če Človek vse razvedrilo, da sedi potem boječe ljudstvo ne prida ----------------- ; *----■----- . — - ---------t---. «ft„-x*.ins stolcu, pljuje ns tla in komaj do pravega spoznanja. borniki in policaji se pa morajo tako obračati, kot PJJ ^^^^il^d^i'šil I kori^ žal m^i naši bJat|^k«. bo ^ pondeljek. I Spravili so ae nad čfcaokarja katerih premogovniške družbe lastijo ^et, ^iH^LraTpJtm v"^ ^riT^-i. vse: eerkev, salune, prodajalne in hiše; župan, merfni od-L,uti moramo, če kdo prida ktadi • ko"ki ^ 25f S*- .... .. .. . . . . . ___-____* j. V. ___u.: erdimi oretonsči nismo "osrsčs- ® žvižgajo premogovniške družbe. Povsod po Širnem iM^ST Iko mu pom^č odkloni- i® po okolici, koder do danes Iti Tsko je šivanje rudarja, ka- ^^H I ki prisilil, ds ss js Mpt^oritof in mu povedali, Iklonl' 'O po asouci, ua»re ~ - da m B in fajmoltre ter da tu so cesU javna lastninSv Ameriki pa ponekod bogateImo. Ali g. m oni.ki u mu ishko|»Lb^ fliltSS ^LZ^lvtU ravno fajmo«tri oni, ki .o prvi tu SO cesie javna lasuuna, V AmeriKl pa ponenoa oogaie mo. au ga ni on , J« n m ..n.o —- Hvsliti se sicer no smem -lftati naši izkorflčevslci.. Po- rsvno iajmoMrn oni, si so prv, še od t sprila, to se pravi, ds bo- ds šivimo v izobilju, ls.tuJemo]i» vsi Uki, bi gotovo danes kopali mo frčsli podrtin. ls teh po- njih sveta, akoprkv so te ceste odprte javnemu prometu. Idsti na deiof Zsto je troba zs-Frank Rappu niso dovolili videti mrtve matere, drug- Mg g Z je pa stavkujoče rudarje kar postavilo na cesto iz kom- aa obstsnsk in ds ns bomo v panijskih hiš, na kar morajo zapustiti mesto. I^^PJ^111' niI11 J< iPtbt Rudar v takih krajih se toliko loči od »ednjeveške- --~ k- -----— Paliaadea, Oolo. — Ksr se ksk Nemec ali Škot. De- ga tlačana, da lahko zapusti delo in mesto, v katerem ne mara več delati. kompanijskih avtomobile in sploh vss nsjboljeJP^f M poJ** mg ' s čemur ss ds slepiti jsvnost. ^/^ Pa5 n« blloj P^Rre^o, saj R«k«l da nimamo nobene (Vseh teh dobrot nimamo mi pre- W ^ precej«en del "za Boga . Rekel sem, da nimamo nobena.j^^ Ayt(mM poznamo vsakemu rudarju treba naložiti samo r. rta,koku*. toi« eden j« ^ Z «• « «« P« mišljenja &ar ss tt- ~ ^"— — pa živimo v večnem pomsnjks- «« "ena naiomi sama ^ . M t a -i ,,ČS stsvks tod, je povoljna. - 1» 30 min. iz Broughtons^kjer i- p ^ nekaj ton premoga hi le bi i- V ostalem pa nekateri premogovniški |Rojak pUal T dopisu, da je »oj|»»t. dv. branjevc. Ukozvan ^d^nl lT dratTpa hel ^ ne bi trj conte pitt la sts na vss prete-|WAHc^ ^ ,Jrtnim0 kak pel pomsnjkanjs, kot se to godi Se po- danes kljub temn, ds človek na-delsvče- P« ^ do § tritoMfcih vozič-pri kav. — *. Čorvan. jajo jih tudi drugi izkoriščevalci delavstva, kjer imajo J^1 ^0ptnb' ^^InajcU nekje v Plttsbnrehn I katerih je treba kupovati vsak-f moč, da jih lahko izvedejo. U MU iadani sa tis nioriranizi- »oš, ds so uaUvili obratovanje, «»p«»««™, i»h>» ™ . T T. i T ŽELEZNIŠKE DRU2BE SE NE BRIGAJO ZA ZAKON. "^ll^Ll o ^ar je povsrošilo, ds branjevca P«*« brsnJsven po ceni ate, kam ploveto a vnvc.DE. ISB. ^ra^vri^. rtne pr6m0gsrje, ds se pridružijo £ h Mu#olsv več nač fcot je bils dve sli tri leU nszsj, dom; ds vaa tako 2elezniške družbe se ravnajo IsUvki, sato vsak asvsden dela transportnega zakona, ki so svojim bro- nočets nikakih najetelev več, psčl«« J® D»» av® 1» nazsj,i«om; «..v« delo ne more ps .U sama rarihsls rokave in P« «nižani ceni dob le rt.ro ša- pnpraviti do drugega kot do p o. m t __i »_» a_ --- —'past}.. Priključite ae organizira. nim delavcem in pomialito, kafre grdo je delati proti onim, ki *e je ie prišlo is mode, sli ps ae je | trudijo, ds bi izboljfisli poležaj majo le po tistih tOČkah ^^J^J^i fla olbratorat. Omenjeni 6kot'sli ra ki jo dobi v velikih prodsjsl- njim všeč. Najbolj jhn je ^d Ugi ^r^r^i ^Ih*.moe jim. kopijo, ker tega n- nah v podzcmcljakih prostorih, I f? " T _ Ti m. ne znata, onadva na naklada- kamor apravljajo sUrt blsgo, ki seveda všeč določba, ki garantira šest odstotkov dobička I Nsšs jodnota pa poatopa po pea- snata, onadva pa n od vloženega kapiUla, čeprav je precej vode v Um k^huik "^»sakSn,-kdor jih krši «1» TJJ«"^rpcfcvsriio,'ds ga ne morajo ^H in z, v«, k.« boste šh. pltalu. Kajti prav odločno SO se branili znižati MmilD JsU ae braajaves, p.Pbi ^UpolUvstl zs prktno blaga. Tam I dragi prijatel ji, ko bo enj «aA*Mi«.A IaI JLa AA Aa.ia - 2 M A I.JaJ ma Wa S ■ ^ Ail ai* ____I Lit auI.a >1.Xa m/l..!.. 1« X. I je psdls cens zs Ube, delsvec. | končana stavke in bo zma*a voznino, češ, če se zniža tovornina, tedaj ne bo šest od •U>Lm1;<,. dne ^ InRJ. pa aim jsz|kli mastno pUčo rudsrjev in le dobička. Ivnrsšsl davnega odborniks lS.«^ T«ko bi >iml mollli Lkrnii. I Krta t »r i a ki as is ns- ^ m,eko in "astaao, ssmi ški Kazimir — vsi sveti ^ haisl rsvno tu če' je prišlo kS» W tt"r11 ln ® T »" de- pomagajU isreči .njegovo pismo U Somerseu, Oolo^ ps mi P* *** bl Partfli pri mira, ims - tudi prišUvs med Radoveden som, če se oni čiks- »■« Prišel bo čss, ko bo svetniki mi poP"1 "Pel° orodjs in nverjeni pravo Mtt«, da bo Ukrft dan obratu-delavce na fl VBC» ki ne mara jo danes na in ae tudi posluži bezmenU. ks- fclrtn "vednegs delavstva, to ss mi sat vsa.-— Oai šs vedo. ksko je zanjaldar kupuje potrebno in nepotreb- ki stojm »^vk^ pa ai rs- kar jo vsekakor ^ P™- »as silijo nearam- no obleko in obutve, sli ps se po- Pomnit«, da je danea dolžnost nas _____I ss tfšs mojih M »a «a njih profit, pri ks.|slušuje onegs, ki se imenuje "sps-|^trajamo ^ konca.^v To potezo SO izvršile, da lahko pravijo, dalj^rov napram onim, ki dslajo, l1er*m. nti fkirsmo. ds ims ualužbenci in delavci, ki delajo na progi ali V Železniških jih ns bom spremenil, pa naj as j« M« t«»ko večji dobiček. "ZSSS* P privatnih podjetnikih, ki SO ločeni Od železniških družb. L rtvBOtelja. Vedno ssm obaojsl msatne plače ima rudar, povejo To je najfinejša poteza, ki je bila kdaj izvršena od ons, ki so dolsll medtem ko so p* ne ksko plačo ims v resnici rifilnvekih Icknrift^ovalcov H» ha \\tn nI troho ravnntl no aUvkaii njihovi sotrpini, in ss ni. » kako js rudarjevo iivljenje, ti lavskih izkoriWevaIcev, da ie Jim ni treba ravnati jk>1< ln /IaUvaI lrl /lalaiA m« mU «v SmlMrniaVib I lik no hon* snrcmenil. na nai asi^( Ns aki socialisti — Ur bo tudi bral U vrstice; mislim, da bom dobil odgovor. Njegovega liaU ne be-rem« ker U "božji lletM ae s vsemi štirimi proUvl, da bi sshsjsl v brezverčevo hišo. Zsto ps ae nisem potrudil, ds bi so nanj ..i h wmm—mm , ___n. rm. . ^ llclJ1, nsročil in tudi ne vem, kakšen I roti odlokom železniškega dfelavakega odbora ■t|0l M bodo rojaki mislili, ds smo dsn pa morda niti toliko, da kon-l ja naslov, kamor nsj pošljem obstoječih zakonih. 2elezniške družbe niao oddale le J tX^im • njih u do dela v zakup, ampak odrinile so privatnim podjetnikom I d. i. tudi svoje uslužbence in delavce. no jc delo v rovih v slsbem, zatohlem zraku, la čs ras prejme rudar danea t* sli S10, ds Pa. —jdrugi dsn prejme ssmo S2. tretji eisl". Zs vse to sem rsdoveden in iCarbcrn eountjju, ker vsm. ds lita Proaveto — fc prcmogarji-trdno pri nsš»h zshte-ne is ljubezni pa vssj iz firbea, in Uko stojte ksj bodo spet nspissli brezver- vsi drugi ter delsjU med ie neorgsniziririml, da ae pridružijo nam. — J. K. poslužujejo še drugih metod. Zelo priljubHene so jim u vsi finlajviUaki psšUrji pomr aodnijake prepovedi, kjer pa s aodnijskimi prepovedmi ne ju ali da amo uko "bisi", ss js gre, tam pa naznanijo prostovoljen polom, da se železnica j™ ".^""iVj" izroči v upravo aodnijakemu upravitelju. !™i^jkt> C? js ^Tvi Tako početje mora končno ljudstvu odpreti od. da i krti Naarača paš nikjer ne poči-apregleda in nekega dne na volilni dan Uko uredi svojo ^ hišo, da bodo taki kriilci zakona prejeU, kar Jim gva. JJ^JJ^ k.k« rsdpMtot Najtemeljiteje bo s želeaniškimi magnati obračunila na-.h p^ur popotnemu čUveku in v djonalisadja železnic. Kadar bodo ameriške železnice kratkem lesu sem bU tudi jss s nacionalizirane, bo vzaU moč železniškim magnatom, da!^®" ^ »a ate je bl-ne bodo mogli več s prelomom postav šikanirati vngk J k uslužbencev. W s« kfla. Vsadar čno ob meose« ne prejme prst j ročsino. ail več kskor oni izven rova. Uljndnemu g. patru bi sveto-Ksko delo, ps je prsvzsprsv *al. ds opusti srd do Proaveto in v rovih. U vemo mi radarji, ne!»aj ji privolči ssmo msli člsnek, t---------- . fl ps oni, ki lo niao bili v rovu in * katerem naj pojasni, kaj so i„ |*anje v novem ksbinsta. Bchobcr^ vedo ssmo u, de rudar "dobro I kaj niao. Duhoven na čelu avstrijska vlada. Dunaj, 5. jun. — Prvič v dveh letih, odkar je Avstrija republika, je stopils ns krmilo koslicijs velenemcev in krščenskih socisl-eev. Ignstz Seipel, duhovnik po poklicu in krščanski aociak je sestovil novo vlado, v katori,ssdi aedem krščanskih aocialcev, trije velenemci in eden neodviacn. Sf>-eislistl so odklonili vssko aoddo. sssluši•'. Tskoj ko stopiš v| mogorov al lapostsvljen smrtni nevsraosU in si Iskke ponesrečen prej kot prideš ns prosto, ksjU kompanije ss as brigajo ss ksko vsraost v rovih v prid dsUveem, tom veš ssmo sa U. da ime jo profil Delovodjem sahščavaje, aaj saposlijo pri daevnsm dela Um jeva nsdstranksrsks vlsds je p«- V roks aem tudi dobil KUve-l^ s^J^i • lsadsko Amerik«, o ksteri -m to ^ sprva mislil, ds js ddevski list ia ■M,artlatl-jo pričel brsti. Komsj sem prebral por vrst. Is sem neletel ns čtive, v ksUrem isliva grdo gnoj. nico ss Sorjetako Rešijo ia trobi neaavsdni javnoati v ušess, da sn krivi -f- ▼ gostilni "NsUksrf P"0** sli ste mi ssme kosti". - "Oprostite! Tods ali sV I« r0,i bres kostil" — "Nel Ampek ta- 'i"" ^T ■ , ' * i? mm svetil 0«T-pmsfftH4 NK200DA r Križanja PtOSVETA (Poderotod OlMrnaJ« t _ Cikalka dekvska fetlera- m •>* jib "ga plemena. Ljudje bele polti tli takozvano kavkeško pleme ee deli v tri gkvne panoge: Arijoi, Semiti in po po Quary, leei — Na Chicago A BT*. Ml. tuuau uci«»«n* . |gi«vu» |wiu|r; au^i, owum c.ja j« n. svoji redni »ji ud>jo fJJJJ* J?TfcraaaL T. dtiiuv p. a. gr- n«tdjo aaključila, da mnij. Y°* * krri ali aandnoatih, mtmf h- riw a aptoinia «laao»aaj«», H L ■** ? " »orodaaati i«aikoY, ki jik r>ver* vriU obdajal pohod » ktataji •^STllll^J^ » Arij... Ji Iad«»r.p.i«» "Y'- Tak« jn^HHj roča vladni department aa delo vl^^H^^ViS svojem poročilu o položaju v "tiCNIH j d. Poročilo ae giaai, da ae je re alovanake, germanake, roman ake, iranako-perzijake in aanakrit sko indijeke jeaike: grščina je tudi v tej drulini jeaikov. — Tu pripeljali eeboši avoje drašine. Divji Arijoi nUo hodili ropot v aemitake naselbine, temveč ao ee tam naselili in čaaoasa ao itoaili med doaaačinL Prevaeli eo od Se-mitov primitivno kulturo, njim eo pa puetili kolikor toliko avoje bojevitoati in uatvarjajoče ener žije. Na U način ao ae Arijoi in Semitje mešali in križali v Kgip tu, Mali Aaiji. Mezopotamiji in v krajih, katerih ai aaliia voda! aredoaemski kotlini (ti kraji so danes otoki). Io pred 11,000 leti. piramide glavni stan. saev-as ia lawndalk ay*„ cmota* iulinoii. Mkvtlni odbori maju število vpoakaih delavcev' JBTNIKOV. povečalo v 49. induatrijalnih W(-tofWllt D. 0. _ ^ ŠČih, padlo pa je v devetnajstih. ' J*^ ,, Poročile ae nanaša aa 05 mest. pesasi Oajjki Najbolj je ■»___* —JiaotAo", o katerem pravi Wilh- 1i rajbolj pa je u.™«. v —^ po.Uoščenjo pdi- ~ ... ... . tičnih jetnikov. SSlTiLteKfii M,rkkM ^ *•> t o. v Cantonu. O., jo povišala mesdo aa 10 odetotkov. United Velike giptovake piramide eo vaekakor delo poeemitčeaik Arij- ----« . „ »cev, ki so se povzdignili do vkda- ranči eo Turki, Ogri, Pinci, K- iofih v tedanji dukovukki ...___: T AM»i M. * . . . . » bolj i. bre«pa.«lao»t padla t ™"1'*" ' ° »f™ bolj p. j. ».reda t CM— >JT^L^-Li&S^JE stonei, Litvnsei ia rasni drugi „,, rodi r sapodni Aaiji. -- K Se«»- Lfiptovakih kipih tom ee priitevajo pa Arabci, B-1 gipčzni, Judi, Samiti, Aliirci in druga ljudatva v Mali Aaiji in aOverni Afriki. Veliko pomoto bi pa naredili, ako bl omenjena podplemena bele raee koteli strogo klasificirati ______ Bolgari nal^ mMta |državi. Tipi obraaov na etarih ■P in mumij eo mnogih alučajih prej ruaki kakor femitaki. Tisočletje sa tisočletjem so A rijoi prihajali v lepe, tople deše le ob Bredosemakem morju. Privadili so se primitivnega poljedelstva med Sredoaemei, gradil o Lincolnu pri otvoritveni .lavno-i" črtami. Bolgari ™|ao mceta in fmpk ter ^ejel r - 1T . .isti Lincolnovega spomenika M Prim«r govora^ilov«.Iri ^v^ njlkov je.ik, vero I. šego ter b- mesdo aa 10 odstotkov. Uidted L. . . • , ~ wie bil4 ^Ida po rodu ee Turanei kakor Tur-fJgnUj m^ njimi. Ko ao tnM^letjs Alloj Steel korporacija v istem Mt ^^ N0 ,,.vpi.aiali ka- ki V Rnaiji žive no-l^sneje prišli Kelti, Latini in Or je odprla delo v štirih to-L ^ o ^ Jm*0 šteta turanaka in celo mongolsks lM ^vno tistega arijskega re- . ■ . ' , _ Liki Io v kaanilnicak. • ^ | plemena, ki govore ruaki jeaik ^ mestu varnah Rudarja la vodno pečejo is sta- niki Io v kaznilnicah. • ^ | piemena, ai goTore r««, j«.«, laervarja rAaijiin Huaiji ter po- ______________________ "Puttimo na atrani vprašanje **** »• w »«m,t>klh plavili balkanski polotok ln ae- rovanj. Petintrideaet družin atav-Lko g0 ti ji^ bili krivi» ^ narodov nikamor elediti. ako •• Ufeftja Italijo, ao tam našli ljad kojočih rudarjev v Mcyeradalu, L#1 Markham" moje pr^ričanje N 0,ir»li njihove eedanje je L|V» aagorele polti in čmih laa a ra., je bilo obveščenih zadnjo ao-k ^ ^ do-ti' lrpoli Vojna tol***' Arijaki rodovi ao tudi apr*Lroetj raavito kulturo. To ao bUi boto, da ae morajo »eliti iz Loužana in jaz mislim ako zo iz- i«®«1* 0(5 drugegs. potomci arodoaeamkih rodov ae- vanj. LoZ ti liudie iz ieč s'edai da hi Francozi ao germanzki nzrod, ki i m|tsko-arijaka meUnice. Grki ln v Detrošta. Or- ^ JnSto?. P imik ^ Latlnl so sicer ohrsaili svoja js- ganisirani aidarji v DotrottuJ Zastopniki splošnega obrambne- lov» k*i«re ,0 b,h R,m,iani pola- Uikovua narečja, sprejeli pa so Mich., so dosegli, 4a jim je bila 0 kulturo osvojenik ljudstev in kr mezda povišana od dolarja na do- kiln prim prcdacd- Arsbcl Največja mešanica vo-)!,,,^ krvi sc jo nadaljevalo. Pri lar in 12 centov na uro. Likn Hardinau neticiio. nodniaa- i* T balkans niku Hardingu peUcijo, podpiaa-l^ ** r ^ »• balkanakom g|j M per,i in uničili atarodavne ______ ,____v no od 1,000,000 oeeb, da ae takoj P°lot®k ho lokalni kapitaliatični lietl nri-L|aj jih ša ai nadlegovala poli- kdo. Učenjaki, ki ae bavijo s zgo- vilizztorje. Ta ueoda jč zadela ta-celi takoj poročati, da bo družba eija, pa tudi pozornoat predaed-ldovino človelkik rodov in ple-|di Orke in Rimljane, ko eo trit1- znižala meado sprevodnikom, mo-|Bika ža tornikom in drugim usluibeni*em obrnili /a 30 do 28 odstotkov. Ako drui- [iiMjs— lUND ROMANO V NA t« res to naredi, js stavka «csto- KLADIVO, zeleznilkih uslužbencev neizogib-' iTt^i i^Tt t tfg .'th ^IVTfmT. VRHOVNI SMUkVNK« Dr. P, POTOKI giinpiaisBse • «1» VSA ______j| PLRJl r—CBT- __________ vas ZADIVI f^H^f^l PODPORI SB vest Orieeget NL IADKVS V BV8BI B Vi PlMk mm t: 41 awT HsjIIVUT S. II iMi«isiS3alHi A*«., priporočal pevo dni laaaajo men, razlikujejo kavkake rodo-|soč let sa njimi prišli njihovi ve po gotovik tipih obličja, las barbarski brstje Goti, Gorssaai ia poatave. Tipi nieo slučajni, in Slovani is ists pradomovina marveč ao posle' ki 10 jJ® " ST M Jc zadnji teden naznanila, L samokresi. Ko ao jih privedli aa «\ *** N da odpre avoje tovarne S. t m. » poUcijo, so dečki izjarUi, da .o «®«™«* *** ^ > atavkokazl V tovarnah jc namrtf Luk0 jiuii 0 pogumu banditovJ top, včaai orlov in ustake eo ten- kih plamen m tipov. Kljub tema stavka zaradi znižane mezda. IMlfe so iik pričeli občudovati in da Prv«»M daasoviaa Arijcev je žo prevladuje aHjaki ^Artjia torarnami je že stala četa polha L M sami odločili, a »kiuln Tam un KlVl I ...I n. iliiim. . . ni bilo nikogar. DruŠba jc pozneje naznanita, da ze je "premislili*" in ne bo odprla tovarn. Oevljarska unije aa adraHjo. V Bostona zboruje 180 delegatov, ki •v MORILKA JI PRI OBSODBI planin aa vzhodu. Tzm ao bivali |«dina izjema, kot nomadi ali aelilci brca atelne- ga doma. Predniki Slovanov, U |n ih 1 lnlJLBM{ tineev, Orkov, Keltov, Indijcev, 1U0Q0 med ZOZeiKRBI. 1md / Ka u wii|P®«°v M. ao bivali vel akupaj - delavki »«> organizirani v oTra C J kriva ^{^TkSJEf k^r^d^L^ESaj^te da^^ X P. of L. Namen zborovwja je, J^ vrtU, ^ obtošenka omodla- d°k'xi^ n^h^ bi io tu^i neke v^s radljovao da m ustmiovi «Moa -^jrObtošena je bila, da StoJ »S? med aX!j tfmer act neodvianih čcvljarakih organU ^ pziporočUi, d. ae ob- ^KJ^U iTo^^^ M2Lks kovinar lav v ItaMiL V Pradomovina Semitov je o- lahko videl, da imajo dolge tiprf iUvka kovintfj^V nai^L V ---gr6doWMBkega morja 1 nike, s katerimi migajo drug dru- Ss r k! n^^reKiuTa ^ *** ™ Afrika, Mala Asija, ftpagemu. Znanatvenlki, ki ao m pa- narjev, ki noecjo aprejeti znižanja --Francija, južna Italija in čali s žuželkami, vedo že dolgo /TLiukik ča- čaaa, da ščurek n. eni .trenile, demm^cl^vkarjcv^ Maje. da je M" »^Lh (debs kamnitega orodja) je aene prcgrajc ve n. nekak čuden i tT^ ^ H M -T ^5 ^Wli njihovs domovin, veliko nsčin, ksj počne druga lušrika Iz Tokija japnUopovoMla ocilMi- MVaraoaU nI Leninovo zdravj«k. kajti ukrat ni bilo Sredo- na drugi strsni, dasi je ne vidi. t,ju za združenje vseh delavskih L, lfto dni ^ na ^m. Na^^ j iU hJ zimmermann ja zdaj dognal, atrokovnlh arganizaci na Japoa-L^0 Uga ^ bU operiran n« plo- * m.jhnaT««ra. eno na da ščurek oddaja po tipalaikik akem. V načrtu je splošna dotav-U,, kjer noiU dv# leti kroglo,L^^ j ok ^danjegs tadijovne valove in jih prejema aka liga vaak dolavakih elementov.L^^ ^ ^^ vaBj anarhiat^fata, drugo pa v eredi od drugih; to je občevanje med *--'ka Dora Kaplan v Moskvi leta m|ld j^jjo ^ Afriko. Drugod eo ščurki. Odkritje pomeni, da bodo 1919. Po operaciji sc je počutil bilf ravnine in doline, ki ao bU« 'znanatveniki lahko ujeli udepo-boljše. v Inedvomno obljudene še med le- Še", ki jih oddajajo šušelke, ka- denimi dObemi. Po aadnji ledeni dar ac jim poareči konatruirati U-Vlak n»traljaa v Mehiki; 26 |doW je pa Atlanteko morje wmje ko delikaten radijaki aparat, da vojakov ubitih. [dlo ošino pri Oibraltarju in ae po-|bo aprej^l io*«lkinc radljovac va lagoma razlivalo po Mredozemaki zemlja ia polivaj mirno, laaneem ga priporočamo v blag apomla. Šalostal oatajasso John a Marija Panlaa. stsrttli Jošef Matt in John ml* brstje. KAPUCINADA T OBUtJU OMIOAOA. Plainfield, DI. — Blizo tega j meata zo ze kukli^kaovei zbrali v velikem številu, nekateri jih cenijo na 35,000, da eprejmejo dva ti- Mežico City, Mehika, 5. jua. — kotlini ter odrezalo evropoki kon "U Baza" javlja, da je bil v eo»|tinent od Afrike. love. Zimmermann pravi, da valovi zavzemajo dolgoat pol pal ce Ako je ree, kar trdi Zimmer eoč novik članov. ____ ,______ Najprvo je bilo rečeno, da bodo \hoio p^j razetreljea vlak. ki je I SemiUki tip je temna polt, čr ---- časnikarji imeli vstop do ocremo-L^ j, Tomelina v SanU Oata-Li laeje, rujavg oči ln bolj nizke msnn, tedaj je mogoče, da imajo ni je. Caanikarjl so se odzvali nz rino p,tlndvzjeet vojakov je-bilo rast Hi-mitje so začetniki eiviliaa Ittidl druge živali podobno laet- a _____-s — a__1 _ ...maJaU m^ lioa I . . .. 1 • t ai ess 11 A.tiit a fl__ cije. Oni so pričeli Uliti železno [nost medsebojnegs občevsnjs. rudo, iznašli eo piaavo, iz katere Dr. Alezender (Jrzham Bell, Iz-•u> trijs |ee je razviU eedanja fonetična a- najditelj telefona, je nedavno re-beeeds in prvi ao utemeljili drla- kel, da obstoji možnost, da pro ve med rekama Tigrie In Bvfratleee mišljenja v človaškik možga-rolkesfone Angliia 5 Jun. —Iter ob Nilu. Prvi eo aačeli zidati nih povaroša vibriranje (t K r»n 1 o« ki " r o p Isnki' je Me! iz Lu ln e«rte ter te^l ladije; nje) etre i. morda pride Č£ ko Zo^ vP^ je iLdel v mirjeJbili eo prvi obrtniki, poljedelci in,bo človek s pomočjo r^lijakega "t.rm dv^^S. ao uto- trgovei. Priroda jih ja obl^od. apar.U lahka .prejeme! tu rila z rodovitno zemljo, koterc nilflrugega človeka, a drugimi beee n,U* # 'bilo treba gnojiti, zate nieo poz d.ml; čitall bomo drug drugemu km iis miru is Inali večnega prsoeljevanja. Ali miali. " ^ revno to je biU njihova nesreče.' — n.rn.i S iun — Iz Bnlarašte Priklenjeni na svoja rodna Ua lav! j a jo ds Ji bivša cesar eaEHa -tli rMvHi ti^ih la*noati. o«rn,kema regentu llortv • haterimi eo obderjeol Arijei. Berila, 5. jun. - Zavem,iške eo- ^ J p^^oje IMjeaje f"***™} f1'" te v Gornji ftleziji - ki no Is ko- {V M ^ v iorUrt bresferifcii meh^kokuJtoi in zelo telcsapuetHinearočnodelelo-aa P!"?" Oi^Tn MšinU>,hBtlmmUM " —1 _ svojemu sinu inonu. ro niBa«ij", e^v- n,M.L, »».tmisl to govorico, toda povedali ao jun^^tik ko zo prišli na določeno ssseto, da nimajo kaj Um iskati, ako niso člani Kukluksklana. Kukluksovcl ao bili oblečeni v msšksradno obleko. pred njimi je žarel kril in pred tronom "nevidnega cesar-stva" so klečali novi člaai. Dosti je Io teme v človeških mošganik, dokler ee ljudje ogre-vsjo za take kapuelnade, ki nimajo drugega namena kot koristiti par ljudem v Ooraji ftMJL SLIKE IZ NASELBIN. vih pridobiti kav članov v lokalno v UVle hi so ter ss darovaaa venec U sv, maše. Hvala vaem njegovim tovarišem, ki aa ga aoeiH ia društvenim bratom sa sprejem k smtaje-mu počitka. CUaetvo društva M. tli sa ja potrudila a loatia kazal to ga zpreasilo a paš* ^od kila lakoti do cerkve. I se je dae 10. aMja brala ssa- lan na buhlskem pokopahščm, oVlMlis {a Hal UiliTllf' JO Brala. ^ ■KSubi io I doba ai mir ia rsšaa si nadlog tal300 lomikev psimega osa M šolane dolias. Naj ti bo . lakka 'taak* povodaas komaj 19 stslno svsll smo sme hkre šli na dolob na* so angleškega ter Halogo ■Mik ■HP rMOTrUl' I premogarji v Vark Rta, Pa. — Pustili amo orodje dne 10. aprila io aa aiaao več padali v rove. &c Isti dan sna odkorakali v bliža js mesto Pair-jao, kjer amo ae or«aoialrah približno 310 po IterUn. PrissfU " svsstoko orgenlsaslji V. M. W. of A. Na aUvki dobro vstrsja-mo, ker aiauaM nikskik nsjete. lev, ki bi possagali podjotoikom rasbijsti atavke asvedosfo dele vat v a ia poljubljali bil, bl naa le tako dolgo tepe. Pri aae ai tako kot aa primer na Kaisrjo, kjer jih le vedno dels ftO do «0, močijo ae od sgodaje jutranje ure do poenega večera, da bi po ravoall atrolke, ki jih ima pod jetnik Prik s najetimi policaji, da jik etrsAjo, pohajajo od eectnegs vogala na drugega, poleg pa se Moejojo neumnim nsjstalam. Mislijo ah "Haj imamo oale, da sa nas garajo." Nek tukajšojik polleieUv je rs-ks), da Uko lahkega deU še ni 1 odkar noai klale in da bi Bog dal, da bi la dolge traJaU atsvks. " Vssj lest mesecev, ds bl blls la ime! bom Icet tiaoč dolar-jev", ja rokAl Tu vidlU, drsgl sotrpini, kaka „ trudite, ds vleleja eoi velike plače sa pokajkovaajs, neeiu na tehtnice vale livljcoje, da ja njim Uliko udobnejše. Ali mora kdo ismed nas pri najboljšo« aa-složku prlštediti šest tieoč dolar-jev na šest meaessvf Na! Bala 1 prosim, val možje ia fantje, ki le delate, pos»t»te na vale rovnlee in lopaU v rovik io pri stopit« k nam v veliko ergaaiza eijo. Videli boste, koliko boeU koriatiii s Um eamtm sobi, saU storit« velo dolinoet takoj, do-kler je še Ilort7-|- —— inkl, Mino. - « tužaim osznanjsm žalostno vest. da nam Je po kratki bolezni u vedno __zmožnosti jrespel naš aopozabljeni aia, niT-T predvečer nveljav^ ^^rj^nn ml A-1njegove K^aje nemško poljekega eporazuira. Tri- ^ ^ ^ MIm rl^jeov. I eto italijanakik vojakov jo v m- na * okrog! Arijake invazije Rybnlk ^ .hi« krdelo nemških UoHHHH pešri s dvema Uakoma so pa oku tirali Bobrek. Nemške deUvake organizacija aa brsejavfle vladi, da naj peflje pomoč proti bandttom, hi pooUvljajo mioe v ^ Ižel ao •« nepriAckova- ao, dasi je bil priljubljen io po sem i tak ik de-1 klaven ter oetans nepozsbljen pri vflils le v pnleoiitekik vaeb njegovih U«arišik. Bil je Čete bdokožaih divjakov eden prvih, ki ao bili tu rojeoi. j p ta vik aH U rdešik laa. oberele laik a kamnitimi eekiremi. ao ae prlvnlile ob reki. ki je Ukla. kjer [je adaj Bfejeke morja. Pr.šti ao Premiaol je v najlepši dobi. aUr 20 let ia lest meoeecv Uf| del k društvu št. 314 SNPJ. /akvslimo ae veem, ki eo ga krajev sedanje jnina Roaijs io biaksii pred aavtjo io po swti Pa * Takajšaji Slovenci amo bili aelo isoensde ai, ko amo čltsll dopis atevkerjs Iz Ralpktona s dne 21. msjs v Štev. 22 v Proevet. De nae jav noot ae bo aodila oapečno, naj alaži v pojasnilo tole« Kar naa je Slovencev «c držimo trdna, odker ust enoviti lokelno orge nize t «air»« na dopie rojaka is Virdane, III.. Imam poročati, da je dotični rojak prišel ravne ob šesH. ko som ae 4a ekrlvn*m I organizirali, to pa na iseečo« pretešai Uši. po- pridejo Italijani io potesa lašs mi, dtogik narodom sU lakaj ni. U ae matom ai kaj da bl na tam msstu ne povode!, da je ravoa ta peščica Sloveocsv usjvsč pripomoglo, do imamo v Roekvroodu orfsnisasijo. Ste* _ _ Ml tkU gonilna sda, katera aaa je takajlajs trpioa adružila v boja ao oals pravka. Kol povaod amo tudi pri oas so-dsli aa odločen odpor pri kko-i^^Ml^vn^®Hi njifc Mftlopridfttfl Drog sa dragim sa dali predor«, kjer M imeli Inali avoje shode, sgodile ^^o ai a sov ^Oe ••jjup 10 v o^vip ftllMl V Bft^tl^^p povedali In aapet ama kili Slo* vaasi lati, kateri som r alkki re. šili kočljivi pološsj, k« js kil shod sklican Ur gavotolkl aa« goto vi jeni, prostor sa Aal pa od« povedan. Nkro smo •kobili aa ne gs, ker šasa Js bito kesMj Io f ari. ko bl ss IsmI vršiti shod, Ur ariateree kraj, dokler ga akflM dobili pri oakeaii Ao« gležn laven neeelbiaa, ki passdu-je malo farmo. In agodilo se js, da ss ja vkljub Umu, da M sla-glaeal D. E Slmermaa, njegovi Cvsski ia rsvslvsvskl junaki alu is kols ekočllt, vi« skad. katerega ss js oAsklilo da 200 promogarjev, kateri ss skoraj vsi da sodajsga pristopUl v lakol kar vam lahko potrdi sUvkor — Sloveaoe ia Jenasra, Pa., kateri ja skods slučajne udeležil U-mevao je, da smo precej drugi daa odložiU krampe k lopate, Ur pridrollll oetalim aUvksrjsm v tem figsatišnem boj« sa aOŠo "eUro pravdo." To so fskU glede poUlaja v tej naeolbioi, kdor Udi aaeprot-ao, aU ni doeti podašso Ur M dejanski i>"ložaj ai soao, ali pa akušeje podjetaiki, kat je še a jih •tara navada, prikriti raaoiaa. Ba-torej tam doli v tušoem Ralpkta-na mihu spevajU pod loUrl Ur bodite uverjeni, da smo tukajlnjl premogarji s vami "s dulo ia \ vaaj kar se nae Sloveo* Pri tej priliki tndl la- cev tile. | kko smelo trdim, da bosso do ssdajege 1 vami ne glede aa po- sledicc. Vel smo M ieil ladji, ali skupej poginemo ali pa sesag*-mo, bajti pri aae je le vedoa li-sta aUre vsčoelepa v šastsk "Brotje mi stojimo irdao, kakor zidi grsdsl Gr»m in P»be! nsj po že- igrezne tegs kdor olpsds. mLHmt eiaaMOnid 11 jO ergaoizaUfk. kateri ^liildhii 1 ni iCUfiMrii U»«"Znr icga. aoor »k™««« I Lahka noč!-T. & 2 /ROSVETA OTOK ZAKLADOV. Čudo riti doživljaji aa suhem in u mor j«. Angleško spisal B. L. Stevenson. Poslovenil J. M. "Ds", KI in to vs J« in (Del je.) j« rekel eden, "to laet, gotovo. L F. znamenje spodaj, Uko gs le vedno nsredil." "Orožno imenitno", je dejel Jurij. "Vendsr kako priti i njim od tod, ko nimsmo ledje!" Silver je nsenkrst skottl po-konei in se oprl s roko ob steno. "Sedaj U pe posvarim, Jurij," je zakričal. "Ae ene Uko besede od Ubs in pozovem te ns boj. Vi bi mi morsli povedati — ti in oeUli, ki sU mi s svojim rovsrjeojem izgubili mojo ledjo. Tods ne, vi ne morete, vi nimsU niti Uliko rezu gps kot ksk Wnrek. "To je dovolj lepo", je rekel •Uri Morgen. "Lepot Jez mislim tudi", je dejel pomorski kubnr. 'Vi sU iz-gubili Udjo, joz pe sem našel so-klsd. Kdo je potem boljši in veš vreden 9 In sedsj noj bom od-suvljsn, grom in streUt Izvoli-U si zs kspitsns kogar hočete, jas sem sit vsegs tega I" "Silver 1" so zaklieali, "živijo Barbeeue je naš kapitani" "Tako se torej sedaj oglašate?" je vzkliknil kuhar. "Jurij, zdi ae, da boš moral še malo počakati, prijaUlj ( in sreča zaU, da jaz nisem maščevalen človek. Kaj pa aedaj, tovariši, a tem črnim znamenjem f Mialim, da ni za nič, kaj nef Diek je evojo srečo zapravil in poškodoval avoje ev. pismo, in U je skoro vm." "Vendar bo mogoče šo ▼ prihodnje poljubiti knjigo, ali nef" je mrmral Diek, ki je bil očividno razburjen radi kletve, ki ai jo je nakopal. "Sv. piamo in en koe izresan is njega 1" je odvrnil Silver porogljivo. "Ne. Sedsj ni toš vredno kot kaka knjiga peemi." "Torej ree ne!" je vzkliknil Diek z nekakim veaeljem. "No, potem mialim, da je vsesne ša vredna, da jo ob4ršim." 0 "Tukaj, Jakee — tukaj je ne-kaj pooebnega sa Ube", je rekel 8ilver in ari izročil papir. Bil je okrogle oblike in nekako Uko velik, kakor srebrni denar sa pet kron; ena stran je biU prazna, kajti bil je zadnji list v knjigi; na drugi ps sts bili ena sli dve vretiei is razodetja — med drugim U-le besede, ki so se mi poeebno vtisnile v spomin: "Zunaj eo pei in morilci" Tiskana stran je bila počernjena a le enim ogljem, ki je umasal moje preU; na sprednji strani pa je bife s istim predmetom napieana besede: "OdsUvljen." de vedno imam to poaebnoet shranjeno, vendar ni več videti niti sledu pisave isvzemši ene črte, kakor bi jo naredil Človek s nohtom svojega palca. Tako ae je končal U nočni dogodek. Nato amo legli spat, potem, ko smo se nekoliko okrepčali e pijačo, in Silverjcvo maščevanje ee je pokazalo v tem, da je poeUvil Jurija lCerryj» na stra-šo Ur mu zagrozil s smrtjo, če bi se izkazal nezveaUga. Dolgo čaaa je trajalo, predna sem zaapal, in Bog ve, da sem i-mel dovolj tvarine za premišljevanje o molu, ki eem ga usmrtil U dan, pred vsem pa to znamenito igro, kaUro je igvsl Silver, ko je a eno roko držal zkupaj u-pornike, t drugo se pa oprijemal vseh mogočih in nemogočih sredstev, da bi dognal mir in rešil svoje ničvredno šivljenje. On sam je srirno spsl in glssno smrčal; mcae je pa srce bolelo radi njega, četudi je bil tako hudoben človek, ob premišljevanju nevarnosti, ki so gs obdajale, in ob misli na sramotne vieliee, ki so ga šskale. POGLAVJE. Va častno Vzbudil me je — da, naa vae je vzbudil, kajti videl sem eelo, kako aa je cela straža pred vratmi stresnilv kjer se je bils zgrudila — glasen, krepak gUs, ki nam je klical od roba gozda t "Koša ahojl Zdravnik je tu-kaj." In v resnici i je bil.fdravnik. Čeravno je n-"In jaz drugašfm|igt:ete sami sestavili to budaloatf" "Vaa nič ne brigal" "Prepričan aem tudi, da klavrhi stihi "Svet-U osebnost', tisti najkUvrnejši stihi, kar ai jih moro človek mialiti, niso Herzenevo delo." "Lašete, stihi so dobri." "Čudim ae na primer tudi," je vihral Lipu-tin g penečim se duhom, "zakaj naa navajajo k takemu delu, da mora iti vse rakom žvižgat. V Evropi bi eeveda radi videli, da bi šlo vse rakom. švižgat, ker imajo tam proletarijat, mi tukaj pa amo sgolj ljubiUlji — in po mojem mnenju — prah vzdigujemo ..." "Imel sem vaa za fourieriaU." V "V Fourierju stoje povsem druge reči!' "Vem, neumnosti" "Ne, v Fourierju ni neumnosti... Oprostite, SS noben denar vam ne verjamem, da bi bila maja meaeea vstaja." Liputin ai je moral odpeti suknjo, Uko vroča mu je poetalo. vh "Nu, dovolj; In adaj, da ne pozabim," jo prsekočU Pjotr Stepanovič a strašno hladnokrv-noetjo, "ta liatek boeU morali lastnoročno postaviti in natianiti. Satovo tiskarno izkopljemo, in jutri jo prevzameU vi V čim najkrajšem čaau postavita la aatiaaete kar največ Uvodov in tro-site jih potem eelo zimo. Sredstva vam bodo na-kasans. Treba je napraviti čim največ istiaov, ker jih bodo zahUvali od drugod." "Ne, kar oproetite; Ukine . . , ne morem vsoti na ee. Ne maram." "Ia veadar jo vzamete. Jaz delujem po nalogu osrednjega odbora, in vi ae morate pokoriti" "Jaa pa pravim, da ao vaši inozemski odbori posabili rusko reeničnoat ter izgubili sleherni stik) zato no snajo več drugega kakor fantazirati ... Mialim tudi, da smo nameeto mnogih sto * petorio mi edina v veej Rusiji, mreže pa eploh ni aoboae," je končal Uputin, in eapa mu je sa-atala od raaburjenja. "Tem aizkotneje sa vaa, da ate krenili zS stvarjo bres vere vanjo, In tečete adaj s4 mano kakor podel pee." "Ni ree, ae tetaa. Naša polna pravica jo puatiti vas ia ustanoviti aovo družbo. " "Tepec I" je sdajei preteče aarohnel Pjotr Stepaaavič ia blisnil s očmi. Oba sta nekaj Čaaa atala la gledala d mg dru-Nalo ae je Pjotr Stepanovič obrnil ter ea-vestno nadaljeval avoja pot Ltpatiaovo glavo je praštailo kakor bliakt "Obrnem ss ia kreaem nasaj; aka se sdajle •brnesa, ao kreaem aikoli več nasaj." Tako je mialll natanko deaet korakov daleč, pa ae jo ušgala v njegovih možganih ke \immi Odgovora dveh ministrov na interpelacijo poelanca aodr. Btbina Kristana. V zadnjem Čaeu nam nepreaU-no prihajajo poročila o terorju, ki ga izvajajo g. kateheti na srednjih šolah. Tako n. pr. sili g. L. na "Mladiki" že šest in sedem-etne učenke k spovedi. Toda U katehet ne teorizira samo učenke, temveč tudi starše, ki jih nadleguje celo na domu. Skrajni čas je že, da se je odločiU vlada nastopiti proti takemu nečuvenemu postopanju, kakor nam dokazuje-U sledeča odgovora ministra pro-svete in ministra trgovine. Minister prosvete Svetozar Pri-bičevič t Gospod narodni poslsnec Kristan mi js predložil vprašanje, ali je ministrstvo izdalo potrebna navodila glede na vero-zakonake vaje in veronauk v šolah. Na to vprašanje mi je čast odgovoriti, da ministrstvo doslej še ni izdalo nikakršnih navodil, toda izdalo jih bo na podlagi nekega konkretnega slučaja, ki ss je dogodil v Ljubljani Drugič vprašuje g&epod poslanec, kaj je storjeno, da se v vprašanju veronauka in verozakone-kih vaj poztopa po usUvi. Nato mi je čaat odgovoriti, da bodo navodila, ki bodo izdana, strogo i skladu z usUvo. Tretjič vprašuje gospod poela nec, ali vpliva ministrstvo ver na šolska vprašanja. Na to mi je čaat odgovoriti, da ministrstvo ver ne vpliva, na šolaka vprašanja. Četrtič vprašuje gospod posla nec, sti je res, da so šolske maše obvezne, kar bi bilo v nasprotju s ustavo. Na to lahko odgovorim, da ni bilo določeno, da so šolske male obvezne. ■»•.- • Poslaaee Etbin Kristan: Če je tako, kakor je dejal gos pod minister, tedaj bom z njegovim odgovorom zadovoljen. Svoje vprašanje sem predložil, ker se je v Sloveniji drugače prakti ciralo in ker se je tam godilo, da ao se dijaki eilili na katoliške ma še ob nedeljah, pri Čemur niso bi li niti sUriši vprašani. Od neke strani, se je rsznašala govorica da ae to godi v smislu odredb, ki jih je izdalo ministrstvo prosve te. Želel bi, ds izda gospod mi nister navodila, ki jih je o te; stvsri obljubil, čim prej, in ds se bodo ta navodila strogo vjemala Um, kar predpisuje uetava tej smeri. MinisUr pravde dr. Lassr Msr kovic kot saatopnik ministra za trgovino in industrijo t^^^^H Gospod poslanec Kristan je po dal ministru trgovine vprsšanje glede na odpravo veronauka iz strokovnih šol in vpeljavo pouka o socislni higijenl Caet mi je RADA BI IZVEDELA za naalov mojega braU Matija Kenda, doma iz vaki Bovec ns Primorskem. LeU 1913 sem čula, da se jo nahajal nekje v državi Kanaaa in od tedaj pa nisem več slišala o njem. Cenjene rojake proeim, če kdo ve, kje ae nahaja *c- "bili, ker so uvideli, ds so v sprejet v učni nečrt. Poslsnec Ktbin KrisUn: Jss bi želel, ds ne bi ministrstvo trgovine študiralo tega vpra-šanja nekaj let. ampak da se etver enkrat reši. DešeU nima nič od tega. če vlada vedno študira, ampak deželi je treba, da ss vpra šanja rešujejo. (Odobravanje na levici). Gospodje, mogel bi še razume ti še hi ee nekoliko rasmdUjalo a tem. ali je umestno ali ns pridržati veronauk aa ljadekik in po-Ne morem t>» POMNOŽITE LETA VAŠEM ŽIVLJENJU PtfaliU m 10 da SO Id mlajlf*- rrotl Miprtnlfl, mul« ta M ihto k lavni m. m.u» tatasj«. »»'"'"i tejhrtusa srufts 6rudniki Nr,j h llil *H I M M >» 11* Ommpmijt, S Strvd l.tl •» mM r* imamo v salegl slad, kmeU« In vss drag« potwb«W Poekoji* is Za kuhanja piva doma ■sladkor Bfll m praprilajt«, da Je dojar* kuhani vedno la najbolj* »a aeiee-nejšt. Dobiti je tadi sMrko sodov, ■t«klen k la racaik loncev. Itd. Mi vam dostavimo naročilo pe pe-šti, točno v vss kraje. Groeerijam, sladCtCarjcm la v prodajalna Islssatae damo arbasrea P°- S401 NAJHITREJŠA POTNIŠKA POSTREŽBA Is NEW TORKA V TR8T (Via Napolj) s pomikom PHILAOELPHIA. plo J« jolijo I. Parnik Philadalpkia ja sa aaJMtrajMh, veijlh la vrnjenih pomikov mod N«w Yoriktmi In w