46. številka.
Trst v sredo 26. februvarija 1902.
Tečaj XXVII
$>din os t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je »It
,Sdi>Mt"
I.Taja aesrat aa imm. razun aeds'.i \m
p-trnikov. ob 4. uri sveder.
HarofDtBA znana :
ca celo leto........34 kros
ta pol leta.........12 „
z» č«trt leta........ S
is. ar. mesec........ 2 kroni
naročnino je plačevati naprej. IVa ns-br^i priloteae naročnin« na aorava ■e .-sira.	__
Po tobakarnah v Trsta »e prodajajo po-aaautue številke po 6 stotink f3 nvČ.»; uvem Tr^ta pa po 8 atotink (4 «vč.i
Telefon (ttr. 870.
Oflati
i« račanajo po vrstah v petitu. »eČ-rratro naročilo s primernim popuitom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo domači oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Kelrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla«* spre-■fma apravntStvo. Naročnino in oglasa
piačevati loco Trst.
I rrdnlSlTo In tiskarna ae nahajata t uiicl Oarintia 5iv. 12. I"pra*nlitvof In sprejemanje tnseratov v ulici Molia picco.o it v. 3, [I. na<i-tr.
iadajatelj in odgovorni urednik Fran Qo d n i k.
Laatnlk konaorcij lista Kdinoet"
Natisnila tiskarna konaorcija liata „Edinost" v Trat
MnU narodi organizacija.
(KI ic iz krogov slovenskih svečenikov na Štajerskem).
II,
Klic po organizaciji pri nas nikakor ni *<>v. Pojavil se je že mnogokrat, a vsikdar zastonj. Ni pe mogel in ni se mogel najti način, po katerem bi se moglo zbrati in ujediniti duhove. Tudi danes je ni sicer nade, da bi se v obče tigladila silna nasprotja, izvirajoča — kakor že rečeno — po velikem delu iz osebnih ambicij, simpatij in antipatij. Pod velikim plamenom, ki je zaplapolal v naš'« hiši slovenski, se je nabral preogromen kup žrjavice, ki razširja vročino jeze, sov-ražtva in Btrasti daleč na okolo, preogromen kup ognja je to, da bi se mogli in smeli nadejati skorajšnjega ohlajenja temperature v strankarskem življenju slovenskem. To more boleti rodoljuba, to more obžalovati vsakdo, »a tem se more tudi jokati slovenski sin, ako se zaveda škode, ki jo donaša narodu takov kaos v boju, takovo strankarsko življenje brez vsaeega pravila, brez vsacega regulatorja, ki ga v drugih narodih daje patrijo-lizetti ; takova — anarhija v javnem življenju našega slovenskega narod a I
Kakor rečeno torej : mi moremo in moramo obžalovati to, da ga sedaj ni in ga morda še ne bo izhoda iz tega labirinta strasti, ali dejstvo je to, ki obstoji in s katerim nam je računati ! Gospoda na desni in levi naj se torej ne vznemirjajo: mi jih ne hotno nadlegovali v teh izvajanjih z »vodenimi« klici, naj si padejo v naročje!
Pomirjeni naj bodo na to stran. Kni in drugi trdijo, da je sprava nemogoča in mi nočemo prigovarjati.
Nekaj pa je vendar mogoče. Ta vera nam je ostala vzlic vsemu strupu, ki je — po želji in po inicijativi nam sovražnih elementov — - zašel v naš narodni orga-" n;uea). In to nekaj bi bilo mnogo, neizmerno mnogo. Po našem prepričanju je namreč mogoče, da v nas zavlada enkrat neka politična r č z o n a, da se ne bomo dajali voditi le od strasti, ampak tudi od zdravega razuma — kakor ga je Bog v raz-merno veliki meri podari! ravno našemu narodu!! O ne, ni prazna fraza to, ki jo ču-i jemo vsaki hip: da smo Slovenci od Previdnosti duševno jako nadarjen narod. Prišlo je le tako, da v javnem življenju ne izkoriščamo ! tega daru. da nam je bistri nam um postal
'nekako mrtev kapital in da ne slušamo zdravega razuma svojega ! !
Se enkrat torej : mi ne mislimo zvoniti zvonca »sprave«, ker vemo, da bi h takim »zvonjenjem«, dokler so strasti tako razvnete, ne vabili, ampak le odganjali ljudij od sebe. Po tem »pomirljivemc zatrdilu od naše strani pa ee sinemo nadejati, da se tudi rojaki naši na desni in levi to pot povspno do take višine, da nas bodo slušali mirno in da nam tudi odgovore stvarno ! Pa bodi že, da pri-trde temu ali onemu nazoru našemu, da odobre to ali ono, alt pa — odklonijo vse! i Le to jedno torej bi prosili: stvarno, trezno! ! Nazor proti nazoru ! Pošteno prepričanje proti j poštenemu prepričanju ! In ker nam naše prepričanje pravi, da se je v nas Slovencih nekoliko let sem neizmerno mnogo grešilo in da so naši grehi puščali za seboj tudi neizmernega zla, je meoda v naravi stvari, da tud; ta razpravica naša ne more ostati brez rekrimi-nacij, sedaj na levo, sedaj na desno. Ali to zahtevamo: vero, da je naš namen pošten, da se ne oglašamo zato, da bi koga žalili ali komu škoddi, ampak le zato, da bi narodu koristili! S tega stališča naj se sodi — bi prosili — ta poskus naš.
Skrajna, najnujneja potreba je t:»rej : <U se med nas Slovence povrne politična rezona, da se ne bomo vnemali le za strankarske programe, porojene v ognju strasti, ampak da bomo, kjer gre za skupne, glavne, ko-nečne, splošno-narodne cilje in idejale, zasledovali realno narodno politiko, politiko dela!! Realno izlasti v tem zmislu, da l>omo, braneči in skrbeči za 1 slovensko ognjišče, trezno računali in seštevali toliko resnične pomočke in sredstva naroda, kolikor tudi silo nevarnosti, ki preti istemu ; da bomo množitev teh sredstev iskali le tam. kjer jo je po naravi stvari možno najti ter da bomo ta sredstva postavljali v boj najprej tam, kjer je nevarnost najakut-neja; ter da bomo v kritičnih dobah znali manjše podrejati večemu !
Govor flrž. poslanca flr.a Ferjaičiea
povodom razprave o proračunu v seji zbornice poslancev dne 24. febr. 1902.
Stvarnost t proračunskem odseku glede na slovenske stvari.
Visoka zbornica ! Ko je vlada v jeseni minolega leta predložila proračun, so se delali računi, v kolikem času bo proračun
možno rešiti, in v kolikem naj bi se rešil. Ali poleg so se vedno izražali dvomi, da-li se sploh posreči, da se proračun reši parla-ii-entarično, in da-li se sploh posreči, izogniti se vsem nevarnostim, ki jih skriva v sebi proračun ; in še v zadnji čas so se izrekali dvomi, da-li sploh preidemo v drugo čitanje drž. proračuna.
Visoka zbornica ! Mnogo je bila slavljena stvarnost, katere se je držal proračunski odsek v svojih razpravah. Priznajem to, ali z jedno izjemo : stvarnost se je nehavala in se umikala strastnosti, čim in kolikorkrati je šlo za slovenske ^itvari. (Tako je.)
Glede poljskega gimnazija v Tešenu se je našla rešilna pot, pomagali so ai preko češkega privatnega gimnazija v Opavi, češke teh nike v Brati; le ob nemško-slov. gimnazi-jalnih razredih v'Celju so se izpodtaknili; tu je moralo priti d-» spora, tu so se bojevali s strastjo, ki bi bila res vredna bolje stvari.
Maie«ikost*ost avstrijskega parlamentarizma.
Avstrijski parlamentarizem, ki je že leta sem svetu v za smeh, je v razpravi o tem vprašanju ^celjskem) pokazal vso malenk ost-n o s t s v o j o, in možje, ki smatrajo same sebe za providencijonelne in ki hočejo na vsaki način obrniti pozornost na-se, niso našli nič važnejega, nego te siromašne nemško-slovenske gimnazijalne razrede v Celju, da so dosegli, da se je notranja politika nekaj časa sukala okolo njihove osebe.
Zastopniku naroda slovenskega ni mogoče torej — v očigled temu viharju v pro-račuuskem odseku — podati se v to debato, ne da bi se bavil s tem vprašanjem. Razprava o tem vprašanju pa razi rja tudi kričečo lu-e preko splošnega političnega po-loženja slovenskega plemena, in ker je ta slučaj naravnost tipičen in omogoča presojanje stvari tudi na drugih poljih, si ne morem kaj, da ne bi Be že v tem stadiju razprave z nekoliko besedami pobavil s tem vprašanjem.
Celjske vprašanje.
O Celju in celjskih gimnazijalnih razredih se je mnogo pisalo in mnogo govorilo v letu 1895, ko so bili ti razredi ustanovljeni ; mnogo se je pisalo in mnogo govorilo v letu 1<S97, ko je bil odklonjen kredit za te razrede, in v zadnji eae so ti gimnazijalni razredi postali tečajna točka, okolo katere se je notranja politika sukala nekaj časa in vzlic temu naleta varno na takovo nepoznanje tega vprašanja, da se mu je kar čuditi.
Ko so bili v letu 1895 ti razredi ustanovljeni, nismo pričakovali od leve strani te zbornice, da bi stvarno razmotrivala to vprašanje, tam so bili odločilni le nacijonalni momenti ; nismo pričakovali objektivnega presojanja, da-si sta ministra levice, Plener in VVurmbrand, pritrdila temu. Ali konservativna stranka ni mogla, da ne bi poštevala dejanskih odnošajev, ona je od prvega začetka glasovala za te razredein za ta zavod ; ista je je v letu 1897 glasovala za te razrede, koje slučajno navBtala večina odklonila kredit. Da pa je ta stranka, ali bolje rečeno : da sta nje zastopnika v proračunskem odseku po tala druzega menenja, radi tegajnaj stranka obračuna sama s seboj, ali narod slov., ki je s tostranko
rama ob rami v o j e v a 1, skozi deset-i „
letja bo uvrščal to mej svoje neprijetne spomine, ako stranka,, ko pride do odločitve v tej Izbornici, odobri v o t u m svojih zastopnikov v proračunskem odseku.	(Pride še.)
Politični pregled.
V Trstu, 26. feb. 19021 Seja odseka za preiskovanje tržaških dododkov. V včerajšnji tega odseka sta govorila posl. H o r t i s in dr. Ellenbogen ter rainisterdki predsednik dr. K 6 r b e r. Odsek je sklenil predlagati v zbornici naj ne rok za odsekovo }>oročilo podaljša se za 8 dnij in naj se naloži poročevalcu dr. Fuchsu, da v petkovi odsekovi sej i poda svoje poročile. Posl. Hortis je predlagal, naj se vlada pozove da skrbi za hitro odpravo izjemnega stanja in nagle sodbe. Dalje je predlagal Hortis, naj se po-zovejo na Dunaj tiste priče, katerih pričanje ima za stvar posebno važnost; a za slučaj, da bi ta predlog ne obveljal, stavil je drugi predlog, naj se izvoli poseben pododsek, ki bi se imel podati v Trst, da si tam nabere potrebnih podatkov.
Posl. dr. Ellenbogen je konstafciral, da je policija — glasom nekega njemu došlega pisma — priznala, da je v soglasju z namestnikom Goessom zaukazala odstranitev žalovalnih znakov, kar je provzrocilo nove nemire. Z ozirom na malo uporabo izjemnih naredeb, je jasno, da je bilo pioglašenje izjemnega stanja nepotrebno. Govornik je bil prepričan, da večina členov odseka smatra proglašenje izjemnih naredeb neupravičenim. Ako bi bil miniaterski predsednik —je dejal
P O D L T 8 T E K
Vladimir.
_ i Hrvatski *>pi*a! Avgust Senoa. prevel M. C-t-č.
I
»Jaz sem se poklonil resno, a tetkin sorodnik toliko da me je pogledal in je prikimal z glavo toli prezirljivo, toli predrzno, | da so mi prsti začeli igrati. Z mano ni pregovoril niti besedice in obrnil se je do mojega učenca : »Ali hodi Koloman že v latinske <ole ?« »Da«, je odgovoril dečeK. »Kaj citate tu?« je nadaljeval Medimurec, vzemši knjigo, ki je ležala na mizi. »Julija Cezarja !« »Pa govorite že latinski ?« »Malo«, je odgovoril Koloman, pogledavši mene. »A madjar-*Ki ?« je vprašal zopet Medimurec. »Ne govorim!« je rekel dečko.
»To je slabo«, je zamrmral Repušić, »vsaki pameten človek se mora naučiti ta krasni jezik, brez katerega človek ne more napredovati in ki je Hrvatom neobhodno potreben, ako hočejo napredovati. To bi si moral Kolomanov učitelj zapomniti«, obrnil »e je gizdalin do Lucije, kakor tla mene niti
tu ni. Deklica je bila zbegana. Pogledši me je vsa zažarela. Jaz sem vrnil ta pogled prezirljivo. Preveč žaljenja sem čul od gizdalina, da ne bi mu odgovoril. »Gospod, Bem rekel, jaz prav za prav ne vem, kdo ste in kaj ste. Meni je to vse eno. Vi ste tu izrekli neko grajo Kolomanovemu učitelju, a to sem jaz. Ne vem, ste-li Hrvat ali niste, da-si se Vam ime končuje na »i<5«. Na Vaše žaljenje! ne morem molčati. Mi smo svoji ljudje, mi ! Hrvatje, Bog nam je dal naš jezik, da se ga poslužujemo, a to je naše prirodno pravo. Ni res, da nam jedino nekaki mrtev jezik, katerega noben živi narod ne govori več, more donesti odrešenje; ni res, da moremo biti srečni le tedaj, ako pozabimo na svoj materini jezik ter se oklenemo tujega nam, nesorodnega jezika. Samo malodušaiki, ljudje, ki se dajo prodati, ki nimajo zaupanja v sebe in v svoje, povdarjajo tujinstvo, da, se ponašajo žnjim. Pameten, pošten človek ne dela tako. Ko je mladenič dozoril, naj se uči jezikov, kolikor mu drago: naj se uči francozki, italijanski, angležki, druge slovanske jezike, v katerih je izobilje znanja človeškega ! Pa če mu vrhu vsega tega preo-
staja še časa, naj se v božjem imenu uči tudi madjarski, in to zato, da se uveri, koliko je v Madjarih narodnega ponosa, kako oni vse, kar je njihovo, ljubijo in spoštujejo. Ali ne da se človek po tem učenju odtuja onemu plemenu, iz katerega je izišel, da zatajuje svojo zibel zato, da more pri čardašu žven-ketati se svojimi oetrogami. Jaz bi si smatral za vel i k greh, ako bi Koloma na za sedaj poučeval drugače, nego-li hrvatski. Ali ste j me razumeli?!« Repušić je na te besede prebledel kakor zid. Zavedši se nekoliko od te moralne pljuske, je rekel Luciji pravim betjarskim glasom : »A kje je Vaša gospa mati |>obrala tega Ilirca, ki srce tega deteta zastruplja. s panslavistiškimi idejami?« Lucija se je zganila in rekla: »Koloman, pojdi k materi !« in ko je deček odšel, je nadaljevala : > Vi ste se, gospod Repuši<5, jako čudno vedli, vedli tako, kakor to ni navada med omikanim svetom. Prosim gospoda Mil-kovića za oproščenje, da je bil v naši hiši tako žaljen. Sicer Vam bodi povedano v Vaše ravnanje, da tudi jaz ravno tako mi- j slim, kakor gospod Vladimir.« Gizdalina so te besede silno poparile. Pordsčivši je začel
nekaj mrmrati, kar naj bi bilo menda nekako opravičevanje. Jaz v resnici nisem vedel, kaj delam. Bilo mi je, da poljubim deklico za lekcijo, ki jo je Repušić dobil od nje, ali zopet sem se spomnil Kolomanovih besed, da se Lucija omoži z Repušicem ; da, tisti ostri glas, s katerim je pograjaia gizdalina, vzbujal je v meni sum, da deklica more tako govoriti mladeniču le tedaj, ako ima pravico zapovedovati mu. Vsi trije smo stali nekaj časa kakor trije kameni. Slednjič se je obrnila Lucija uljudno do mene in je, kakor da se ni nič zgodilo, rekla smehljaje se : »Da res, gospod Vladimir! Pozabila sem povsem. Pokazati Vam hočem svoje krasne georgine. Znate, nedavno sem Vam govorila o njih. Prosim Vas, pojdite /. mano! Oprostite, gospod Repušić! Takoj prideva za Vami. Adieu!«
»Za hip sem ostal v začudjenju, ker o georginah ni bilo nikoli govora med mano in Lucijo. No, hitro sera umel namen tega izgovora ter sem prijel roko, ki mi jo je nu-! dila. Repušić pa se je, ves prepaden, poklonil jako smešno ter odšel nizbrdo v hišo.
(Pride še.)
govornik — prišel v sejo z naznanilom, da so izjemne naredbe odpravljene, bilo bi to razveselilo vse poslance. K sklepu je govornik preklcal svoje obtožbe na škodo policijskega inšpektorja H o račk a, katere je bil Teleti krivih informacij izrekel v svojem govoru v zbornici poslancev.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — V včerajšnji s«-ji je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo, v kateri so govorili posl. Weipkirehner, Peschka, Kozlowski Glock-ner, Chiari, Kmanuel Hrubv, Klofač in dr. P 1 o j. Dr. Ploj je izjavil, da nima do sedanje vlade nikakega zaupanja, ker i<a ne upošteva interesov slovenskega in hrvatskega ljudstva. Govornik se je obširno bavil z jezikovnimi odnošaji na ; spodnjem Štajerskem ter grajal ^ermanizato-! riena pr zadevanja predsednika više deželne [ sod nije v Gradcu. Omenil je, da v vprašanju celjskega gimnazija ni mogoče od slovenske i strani nikako diplomat^ziranje. Vladna politika v Istri in Trstu močno škoduje avstrijskim skupnim interesi) m. Vladino geslo naj bi bilo : • jednaka pravica za vse avstrijske narode! Po Plojevem govoru se je seja zaključila.
Poslancu dru. Bartoliju v odgovor. Kakor smo omenili že včeraj, obrnil se je dr. Bartoli v svojem govoru v proračunski debati tudi na adreso Poljakov in Cehov. Rekel je, da od Čehov in Poljakov ne ločuje Italijanov drugo, nego morda ideja slovanske solidarnosti. Dr. Bartoli je hotel reči s tem, da so Cehi in Poljaki nasprotni Italijanom radi boja, katerega imajo poslednji z Jugoslovani ! Ker nase severne slovanske brate slovanska vzajemnost veže z nam' na -Jugu, je menda naravno, da se v boju med nami in I-.alijani naši severni bratje postavljajo na našo stran. Ali ravno to ne gre dru. Bartoliju prav okupaj. Ako je torej dr. Bartoli menil, da Ilaiijane le ideja slovanske vzajemnosti ločuje od severnih Slovanov, po-menja to, da jih v narodnem obziru prav za prav vse ločuje! Dr. Bartoli je tudi govord z narodnega stališča ! ! Njemu in njegovim tovarišem bi bilo seveda jako ljubo, ako bi jih v državnem zboru podp rali Cehi in Poljaki, in da bi jim dovoljevali, d4 počenjajo z nami, kar jim je ljubo! Na to je dr. Bartoli gotovo hotel namigniti v frazi, da slovanska solidarnost nima za V!*e Slovane jednake vrednosti. Mož je torej insinuiral severnim Slovanom, naj se nič ne brigajo za svoje brate na jugu mo narbije ter naj se raje združijo žnjuni, z Italijani! Tako govore ljudje, ki vedno pov-darjajo svojo narodno skupnost tudi s sople-menjaki v tuji državi ! Preneumno bi bilo, ako bi se hoteli prepirati z dr. Bartolijem o vrednosti slovanske solidarnosti za posamična slovanska plemena ; toliko mu pa vendar lahko odgovorimo, da ima tudi za močna slovanska plemena, kakor so Cehi in Poljaki, slovanska solidarno-t nekoliko večo vrednost, nego bi jo imela zveza z jednim drom. Bartolijem, drom. Bennatijem e compagni. Drugič pa naj bo dr. Bartoli prepričan, da bodo Cehi in P.-ljaki že s'ini znali zavzeti pravo stališče v \ prašanju slovanske vzajemnosti, ter tla v tej stvari prav lahko pogrešajo puhle nasvete jednega liartolija.
Ali dr. Bartoli je šel še dalje ter je v svoji velikodušnosti ponudil roko tudi »naj-direktnejšim asprotnikom« Italijanov, t. j. nam Jugoslovanom. Mi naj bi jih le mirno puščali ži veti na n jih ozemlju i a med nami in njimi vladalo bi uprav idilično, mirno življenje. Kdor !e malo pozna razmere na jugu naše monarhije, mora nam pritrditi, da so bile te Bartolijeve besede tartiferija prve vrste. — Dr. Bartoli priznava torej sedaj naš i ekzistenco v teh pokrajinah, samo želi, naj bi jih mi puščati na miru. Koliko hinavstvo !
To »puščati na miru« umeva dr. Bartoli tako, da naj jih mi puščamo, da bodo delali z nami, kar hočejo!! Mi bi morali mirno leči na tla in dopuščati, da nam gospoda Bartoli in družba drže noge na tilniku, in — molčati.
To je i dej al, za katerim stremijo signori ! Mi naj bi torej pustili na miru Olie ki nam dan za dnevom trgajo košček za koščekom mesa iz našega narodnega telesa ? ! Dostojno odgovarjati na take perti Inosti, je nemogoče, ker človek bi moral sam imet; v sebi precejšnjo mero perfidno3ti, da bi vračal nemilo za nedrago. Dr. Bartoli je tudi rekel, da bi Italijani želeli vse dobro našemu narodu, samo da bi jih morali mi ljubiti. Kes je sicer, da je lepa stvar, ako se ljubi svojega sovražnika,
svojega zatiralca, ali žalibog to načelo ni tako lahko izvedljivo, kakor bi si želel dr. Bartoli, in le — od naše strani. On naj bi si zapomnil tudi, da je isti, ki seje sovražtvo, zadnji poklican, da bi propovedoval o ljubezni !
Dr. Bartoli nima tudi nič proti jednako-pravnosti in on bi jo najnavdušeneje priporočal in podpiral, samo morala bi biti tako napravljena, da ne bi bila—jednakopravna! Ta trditev dozdevala se bo marsikomu neverjetna, ali, ako pomislimo, da dr. Bartoli tlela razliko med »malimi« in »velikimi«, med manj in bolj civiliziranimi, ter zahteva, da bi se glede jednakopravnosti različno postopalo z jednimi in drugimi ter jih postavljalo na različno stopinjo, vrhu vsega tega pa zahteva, naj bi se izvrševanje jednakopravnosti prepustilo kompetenci deželnih zborov, potem ni težko pogoditi, da dr. Bartoli ne zahteva nič druzega, nego to, da jednakopravnost ne bi bila jednakopravna. Kako bi mogli n. pr. spraviti v soglasje pojma deželni zbor istrski . in jednakopravnost ? ! Ali pa deželni zbor tr- J žaški in jednakopravnost, da ne govorimo o t štajerskem in koroškem deželnem zboru ? ! Radovedni smo torej, kako veliko bi bilo ono . ozemlje, katero bi — po dr. Bartolijevem na- i ziranju — deželni zbor istrski odkazal istr- | skim Hrvatom i o Slovencem, da bi imeli na njem i-pravico živeti, razvijati se in napredovati«. Ako pomislimo na dejstvo, da Italijani dan za dnevom zatrjajo, da je Istra izključno laška, kakor tudi Trst in okolica, potem lahko sklepamo, da bi bilo to ozemlje jednako ničli.
Popolnoma pa soglašamo s trditvijo laškega poslanca, da vlada ni pravična! Ali prepričani smo, da so ravno Italijani zadnji, kateri želijo, da bi vlada postala res pravična in do zadnjih konsekvenc. Trditvam, da je vlada zaveznica primorskim Slovanom, da protežira slovanske agitatorje, da je vsa šolska uprava orodje slovanske propagande, da vlada podpira le slovanske dijake itd., se že od daleč vidi na obrazu taka lažnjivost in podlost, da bi bil odgovor odveč. O jezikovnih razmerah na sodnijali v Primorju, o irredentizinu, o ital janstvu naših dežel in o drugih točkah zadnjega dela Bartolijevega govora spregovorimo še nekoliko v jutrajšnji številki.
Razne politične vesti. Ogrska
poslanska zbornica je imela včeraj sejo, v kateri so nadaljevali proračunsko razpravo.
Papežev jubilej. Nemške kraljevine ;n Belgija odpošljejo k papežu posebne odposlance, ki izroče istemu častitke svojih vladarjev. Isto store avtro-ogrski, francozki, portugalski, španjski in ruski poslaniki na Vatikanu.
F rancozka zbornica je v včerajšnji seji vsprejela prvih 12 odstavkov vojnega proračuna.
A n g 1 e ž j: a zbornica. V včeraj -šnji seji Angležke zbornice je vprašal lord Georg vlado, da-li je guverner Milner dobil od Bothekako poročilo, v katerem naznanja isti svojo predajo. Državui tajnik Chamberlainje odgovoril, da Milner ni dobil nikakega takega sporočila. (Verujem». Op. ured.).
Beligrad in Cetinje. Zdi se, da se
obnovljajo poskusi v to. da se razmere med obema jugoslovanskima dvoroma zboljšajo. Znamenje tega prizadevanja je potovanje črnogorskega min stra za vnanje stvari, Gavre Vukoviea, v Beiigrad. Vukovi<5 je nesel seboj tudi pismo kneza Črnogorskega do kralja i Srbskega. Glavna misija srbskeg* ministra da ■je bila ta, da sondira v Belemgradu, kako I sodijo o namerjani ženitvi črnogorskega princa Mirka z gospico Natalijo JConstantinovicevo, sorodnieo kralja Aleksandra. Odgovor je bil baje ugoden. Simptomatičen je tudi članek, ki ga je priobčil »Glas Črnogorca« in o katerem sodijo, da ga je inspiriral knez sam. Članek zavrača vse razne glasove, ki so se trosili o vprašanju prestolonasledstva v Srbiji in se je tudi princ Mirko imenoval kakor eventuvelni srbski prestolonaslednik, kolikor tudi o namišljenih sporih med princom Danilom. prestolonaslednikom črnogorskim, in princem Mirkom, drugim sinom kneževim, kateri spori da so doveli celo do dvoboja med obema bratoma. Te glasove so si izmislili — pravi »Glas Črnogorca« — le sovražniki Srbstva. Hišo Petrovičev veže kumska vez s hišo Obrenovicev, še bolj pa skupna vez Srbstva, princa Mirka pa še posebej prijateljstvo s kraljem Aleksandrom. Na črnogorskem dvoru ni nikdo niti sanjal o tem, da bi
bil knežević Mirko proglašen prestolonaslednikom v Srbiji. To »vprašanje« so neprijatelji ustvarili po sili, ali na Cetinju in v Belemgradu umevajo sedaj, kako zahteva značaj skupnosti, in to se najbolje vidi v imenovanju novega zastopnika kralja Aleksandra na Cetinju in v potovanju črnogorskega ministra za vnanje stvari v Beligrad.
Kriza V Italiji- Poročila iz Rima zatrjajo, da vlada v opozicijonalnih krogih velika nevolja, ker vidijo, da s svojim »cou-pom« ob volitvi predsedništva zbornice vendar niso dosegli svojega namena. Skoro gotovo je namreč, da vlada ne odstopi in da Zanardelli ostane ! Vlada je S'"cer, kakor smo bili že sporočili, podala svojo demisijo, ali kralj menda ni vsprejel iste, marveč da je pozival Zanardellija, naj ostane na svojem mestu. In ko se je ministerski predsednik le še branil in ni hotel umakniti prošnje za odpuščenje, da ga je apostrofiral kralj : »Državljanska dolžnost Vam veleva, da ostaneta na oblasti !« Tako je torej že jako verjetno, da vsled male nezgode, ki je zadela vlado ob volitvi predsedništva zbornice, ne pride do spremembe v italijanski vladi.
Princ Henrik v Ameriki. Princ Henrik Nemški je predvčerajšnjem obiskal tudi zbornico iaprezentantov v NVashingtonu, kjer so ga ob prihodu burno pozdravljali in kjer so mu bili predstavljeni zbornični členi. Na "lavnostnem obedu v Beli hiši izrekel je predsednik Roosevelt princu Henriku napit-nico, v kateri je želel, da bi prijateljske vezi med Zjedinjenimi državami in Nemčijo postajale vedno tesnejše. O polunoči se je princ Henrik odpeljal nazaj v Ne\v Vork, kamor ga je spremil predsednik Roosevelt. Včeraj ob 8. uri zjutraj odplula sta princ in predsednik na Shooters-Inland, kjer sta prisustvovala spuščenju v morje nemške valite »Meteor«, kateri je kumovala predsednikova hčerka, Alice Roosevelt. — Kljubu neugodnemu vremenu je slavnost spuščenja v morje izpala najsijajnejše.
Tržaške vesti.
Na vse strani strogi, ali tudi na vse strani pravični ! Pod tem naslovom smo prejeli: Na akcentuiranje v »Slov. Narodu«, da tudi duhovnik more postati izdajica svojega rodu in zaveznik njega sovražnikom, dali ste odgovor, ki ne bi bil (po zmislu) nič drugačen, ako hi ga bil napisal jaz.
Kakor obstoji žalostna resnica, katere ni možno potajevati, da ima no tu svečenikov-iz-dajic, tako pritrjam Vaši izjavi, da vsakemu oškodovalcu naroda je možno odpustiti prej, nego duhovniku, ki se je izneveril svojemu rojsevu. Greh duhovnika, ki izdaja svoj narod, je nerazmerno huji in veči, nego če je kdo drugi storil ta greh, ker od duhovnika moremo zahtevati, da se intenzivneje, nego kak prostak, zaveda dolžnosti do naroda svojega. Zahtevati smemo to že zbok njegove inteligence, ki mu omogoča, da bistreje presoja stvari in konsekvence, neizogibne za narod po izdajstvu njega sinov. Zahtevati smemo to z ozirom na svečeniški poklic. Svečenik je oznaujevatelj vere — resnice in mora biti apostol pravice. Če pa mora biti to že v obče, v vseh položaj;h in nasproti vsem : kakovo črno dejanje se nam more videti torej, če svečenik nehuje biti apostolom pravice ravno tedaj, ko se njega lastni krvi odreka pravica, in ko ga — svečenika — vendar njegova inteligenca v visoki meri vsposoblja za spoznavanje, d a se res odreka pravica!! Izdajstvo od strani/duhovnika na lastni krvi je tudi zato neodpustno, ker mu njega poklic daje i mnogo vpliva na ljudstvo in morejo torej i njegovi izgledi slabo vplivati na široko, to 1 je : ubijati v ljudstvu zvestobo in narodno značajnost.
Zato pa imate prav : nič pardona duhovniku, ako izdaja svoj rod! Duhovnik, ki želi varovati ugled svojega stanu, ne more ime^i nič proti temu. Narobe. Zahteva, naj se pardonira izdajico, ker slučajno nosi sve-čeniško haljo, bi pomenjala insinuvacijo, naj BvečenisJsa halja služi v pokrivanje krivice! To bi bilo pa le ouečeščanje svečeniške halje. In duhovnik, ki bi zahteval kaj tacega, ne bi dajal le potuhe narodnemu izdajstvu, ampak bi tudi zatajil svoj svečen:ški poklic — biti apostolom pravice! I
Da imamo tudi takih duhovnikov v našem Primorju, tega ni možno utajiti. Ali ne pozabite, gospo.la, da je izdajic tudi
v posvetnih stanovih in gotovo ■ v v e č i h odstotkih, nego v sve-jčeniškem stanu!! Če smo strogi proti jednim, moramo pa biti pravični nasproti drugim in ne smemo delati krivice vsemu stanu ! !
O tisti zatrjevanj odvisnosti duhovnikov v obče spregovorimo morda obširnej« o drugi priliki. Za danes bi želeli le. naj se upošteva | to-le :
Moderna cerkvena uprava sloni na starih rimskih in na sedanjih državnih zakonih. Duhovniku je izlasti po avstrijskem cerkvenem pravu zagotovljena popolna svoboda v javnih političnih stvareh. Temu nasproti ga pa veže kanonična pokorščina, da ne sme mkriar delovati proti koristim sv. Cerkve. Kaj so prave koristi Kristove cerkve, so večkrat krivo tolmačili nekateri moderni škofje, a katoliška cerkev ni nikdar žnjimi soglašala. Ako ^|»rej hoče duhovnik izvrševati svoj poslaniški mandat tako, da nikdar ne nasprotuje koristim katoliške Cerkve, lahko trdimo, da je duhovnik v političnem delovanju med katoliškimi Slovenci popolnoma neodvisen. Iz tega sledi, če se že hoče govorici o odvisnosti svečenikov, da velja posebno tu haj Avguštinov rek : (^ui bene distinguit, bene docet!
Primorske razmere v državnem zboru. »Politik« pravi o govoru dra. Fer-jančiča, da je govornik, oborožen z mnogimi dokazilnimi statističnimi podatki, razveljavil trditve italijanskih govornikov, o s o bi to one dra. Bartoli j a ter da je podal dokaz o slovanskih večinah v raznih »italijanskih krajih« Istre. Ferjančič da je se svojim govorom napravil velik učinek ter je žel veliko pohvalo na desnici.
Ljubljanski socijalisti o tržaških dogodkih. S cjalnodemokratično diuštvo »Bodočnost« je priredilo v steklenem salonu ljubljanske kazine shod, na katerem so razpravljali o dogodkih v Trstu.
»Slov. Narod« poroča o tem shodu :
»Shod je bil mnogoštevilno obiskan, tako, da je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Predsedoval je gosp. K o rd el i č, poročal je pa g. L i n h a r t. Poročevalec je obširno razpravljal o vzrokih štrajka, o nemirih in o postopanju političnih in vojaških oblastev. Med poročevalčevimi izvajanji so se čuli neprestano časih prav ostri medklici, sicer pa sa je glede vzdrževanja reda sumarično postopalo. Ko je nekdo zaklical poročevalcu, naj kratko govori, seje reklo »bomo na kratko naredili«, in že je bil klicatelj pred vratini. Ko je poročevalec ponavljal dr. Ellenboge-nove besede glede namestnika grof.i Goinsa, je bil shod seveda razpuščen, ker tega, kar sme govoriti kak poslanec v parlamentu, št; ne sme niti kak poslanec, niti kdo drugi na kakem shodu govoriti. Vsled razpusta je med zborovalci že itak vladajoča razburjenost silno narasla. Nastal') je u pitje in začelo se je demonstrirati, a ko je prišla policija, so se zborovalci razšli«.
Že po tem poročilu je m >žao soditi, kako aodrugš umevajo tisto svobodo v izražanju svojega menenja, katero valjajo vedno po ustih. Vsakdo ima pri njih polno svobodo za izražanje svojega menenja, ako je to menenje — socijalno demokratično. Ce ne... no, pa tudi svobode v »izraževanju svojega menenja ne treba«. Zvesti takemu svojemu vročemu svobodoljubju so tudi na shodu v Ljubljani, svobodo govora — postavljali hladiti se pred vrata.
Iz poročila v »Slovencu« pa posnem-ljemo, da se je poročevalec Linhart zidiral v poslanca Spinčica, zato, k e r j e 1 e - t a i n-t e r p e 1 i r a 1 v državnem zboru, za-k a j se je nagla sodba v Trstu proglasila s a in o v laškem jezi k u ?!
Ce je to res, in če je dalje res, da je mož v službi pri nekem narodnem glasilu v Ljubljani, potem pa nam nikdo ne more oporekati, ano pravimo, da so take raz-m e r e n e z d r a v e in tla treba re-m e d u r e.
Vsak izgovor je dober, če je prav Iia tepki zrastel. Tudi tukajšnji »Avanti« je bil omenjal dogodbo s tistim italijanskim podanikom Delfabbro, o katerem smo bili sporočili v »Edinosti«, kako so mu na zvijačen način hoteli u-jiliti avstrijsko državljanstvo ter domovinstvo v Trstu, in kako je mož t svojem poštenju najodločneje odklonil tako ponudbo. Danes pa poroča rečeni list, di je Delfabbro prišel v njega uredništvo pripove-dovaje, da je prišel k njemu dotični uradnik
z anajjrallćnega urada, ki mu je zažugal z globo, ako ne prekliče dotične vesti in pojasni, da ga je anagrafični urad »le po pomot i« zapieal ined avstrijske državljane!
< > tej »pomoti« si mi mislimo svoje, naši čitatelji pa menda — tudi !
Nakaznice za Brazilijo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja :
Od 1. sušea t. 1. se morejo navadne postne nnkaznice do 500 kron (500 frankov) pošiljati tudi v združene brazilijanske države in sicer pod pogoji, določenimi v mejnarodni pogodbi glede prometa s poštnimi nakaznicami, ki je bila sklenjena 15. junija 1897. v \Varhingt«nu.
Pristojbina za nakaznice v Brazilijo znaša 25 st. za vsacih 25 kron, ako nakazani znesek ne presega 100 kron, in 25 st. za v sac i h 50 kron, ako je Dakazani znesek viši od 100 kron. Take nakaznice se morejo tudi ekspresno dostavljati ter je tudi preme-nitev naslovov istih dovoljena.
Os. kr. poštnemu ravnateljstvu na znanje. Dne 22. t. m. je podpisani poslal na pošto v Cmag dopisnico, namenjeno Kozlo-vič Antonu iz Ćepljan. Na dopisnici je bila zabeležena važna stvar, katere pa naslovlje-nec ni umel, ker so na slavni c e s. k r. pošti v Umagu pritisnili (zraven pečata na naslovni strani) tudi d v a pečata na sredino teksta, tako, da je Kozlovič moral priti — v Trst, ako je hotel znati, kaj se mu je pisalo!
Slavno ces. kr. poštno vodstvo naj ukrene potrebno, da se take — zlobuoati ne bodo ponavljale. Oškodovanec pa stori korake, da dobi odškodnino za škodo, storjeno mu iz (kar je očevidno) narodnega fanatizma.
F. K.
Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Jletodija v Trstu. Brecel Ivan v Barkovljah štev. 228. izročil volilo svojega brata, pok. Jurija 10 K: v spomin pok. Boneta daroval Sosič Josip 1 K.
NB. Gos|>od Suban Ivan je podaril, (kakor je bilo objavljeno v sobotni številki »Edinosti«) 1 K in sicer v spomin pok. Boneta. — Srčna hvala.
Blagaj ništvo.
Minolo noč je umrl v bolnišnici 2('»-l. Anton Mrak, ki je bil o priliki znanih žalostnih dogodkov — ranjen v nogo.
]>rol»ne vesti. Tat vi n a. Gospa Antonija S. je naznanila včeraj na policiji, da so jej neznani zločinci vdrli v stanovanje (ko nje ni bilo doma) in da so jej odnesli par zlatih uhanov, vrednih 140 K.
Aretiranje. Včeraj zjutraj je bil aretiran .'10 letni delavec Simon I., ker so našli pri njem več kave, katero ni baje nikdar kupil. Moža so odvedli v zapor.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 27. fe bruvarja ob 10. uri pretipoludne se bodo valed naredbe tak. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Barkovljali št. 214, hišna oprava; prehod S. Giovanni, kt.že, obuvala, mast, steklena omara in razno: v ulici Petronio št. 1, hišna oprava; v ulici Mereato vecchio št. ura: v ulici Alfieri št. ♦», hišna oprava; Piazza plccolo št. 2, manifakturno blago.
Vremen«*; restvlk. Včeraj : toplomer c b 7. uri zjutraj 3° o ob 2. uri popoindn* ; lo°.7 C.' — Tlakcmer ob 7. uri zjutraj 757.8 i — Danes plima ob —.— predp. n oi> 11.49 pop-; oseka ob 'i 12 predpoludne in oh 5 39 j popoludne.
I
Društvene vesti.
Telovadno društvo »Tržaški Sokol«
priredi dne 4. maja t. 1. v Barkovljah v dvorani »Nsrodnfi^a doma« javno telovadbo s tekmovanjem. Oni bratje telovadci kakor tudi gojenci, ki namerjajo sodelovati na te lovadbi: ali na prostih vajah, ali pa na orodju, bo naprošeni, da se redno in točno udeležujejo telovadnih vaj.
Vesti iz ostale Primorske.
X Italijansko gospodarstvo. Deželni zbor v Poreču je potrdil sklep občiiftkega zastopa v Bujah za najem posojila v znesku 44.000 K po 5 od sto in na amortizacijo v J6 letih 44.000 K je veliko preveliko za tako malo občino kakor je bujska. Ali to nas ne bi brigalo toliko. Omenili smo to le v izgled, kako deželni odbor brez prigovora pritrja vsakemu sklepu italijanskih občinskih zasto-pov, tudi če gre za razmerno ogromna poso-
jila, dočim dela slovenskim in hrvatskim občinskim zastopom, vsakovrstne sitnost1 tudi ob najneznatnejših st\areh.
X C ravnava Soee Iz »Gorice« posnemamo, da je načrt za uravnavo Soče, in sicer od njenega izliva pa tlo Gorice, že dovršen, ter da kmalo prično z delom. Istotako da se v kratkem času prično študije za izdelovanje načrtov za uravnavo Soče od Gorice proti izviru.
X Občinske volitve v Pazinu. Včeraj so v Pazinu začele občinske volitve z volitvijo 1. volilnega razreda. V tem razredu je zmagala takrat laska stranka, ki je na nekaterih zadnjih volitvah tudi v tem razredu propadla. O volitvah v drugem in tretjem razredu pa je naši stranki zmaga popolnoma zagotovljena, tako, da večina občinskega zastopa prej ko slej ostane v narodnih rokah.
O vohtvi v prvem razredu pričakujemo avtentičnega poročila, ali slutimo že sedaj da je četa c. kr. uradnikov omogočila zmago laške stranke ter da je gotovo velika večina državnih uradnikov glasovala za italijansko 1 listo.
X Dopolnilne volitve nu Goriškem, i
Volitve volilnih mož se že vrše širom vsega Krasa. Zadnja »Soča« zatrja. da je dru. Treotu že sedaj zagotovljena večina 11 glasov.
X Kazstava krav v Krminu. — V
j»etek bo v Krminu, po prizadevanju kmetijskega društva, razstava krav, iz katerih se izberejo tiste, ki so godne, da j h dajo oplemeniti po bikih Seimenthal- friburške rase. Krave morajo biti belorudeče dlake, stare ne čez 10 let in ne pod 18 mesecev. Razpisanih je 9 premij po 20, 10 in 5 K ter 6 di-plomov.
X V Tolminu se je ustanovil lanske jeseni »Otroški vrtec«, katerega obiskuje sedaj 37 otrok v- dobi mej 3.—ti. letom. Vzdržuje ga zasebno društvo, ki obstoji iz rednih členov. O ustanovljenju so pa bile velike težave r gmotnem pogledu, k°r je osobito začetek stal mnogo denarja. Tu mu je velikodušno priskočil na pomoč gospod dr. Karol T r i l 1 e r, odvetnik v Ljubljani, k i je podaril društvu lepo svoto o d 250 kron in s tem zagotovil njega obstane k. Bodi mu iskrena zahvala na tem blagodušjem daru za male otročiče !
»Otroški vrtec« prav lepo napreduje, le žal, da se nekateri pristni Tolminci se premalo zanimajo zanj, da-si je na prvem mestu ustanovljen na korist trga.
Vesti iz Kranjske.
*	Vinarski shod v Ljubljani bo jutri v mestni dvorani. S shodom bo združena tudi poskušnja vin iz raznih vinorodnih krajev na Kranjskem. »Narod« je dobil iz Metlike brzojavko, da so tamošnji vinogradniki sklenili, da se na shodu potegnejo za ustanovljenje deželne kleti. To da bi bilo v najhitrejšo in najizdatnejšo pomoč vinogradnikom, ki sedaj zapuščajo vinograde in se selijo v Ameriko.
*	Novo taiuburaško društvo so osnovali v Ljubljani. Ime mu je »Triglav«.
I	__
Vesti iz Štajerske.
—	Mož se seli. Glasoviti odvetnik dr. Mravlag, ki je zaslovel v Celju po tiskovnih pravdah proti Slovencem, je naznanil odvetniški zbornici, da se preseli v Maribor. Mož sicer silno sovraži Slovence in njihov jezik, ali glede slovenskega denarja se menda drži načela : non olet! Ne, ta ne smrdi in zato tudi
!
dr. Mravlag ni imel nič proti temu, da se mu je ta denar stekal v mošnjičku in mu !
omogočil, da si je blizu Maribora sedaj kupil posestvo z vinogradi, kamor se misli preseliti.
—	V. redui občni zbor akad. telili, društva »Triglav« v Gradcu se bo vršil v soboto 1. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. dr. »Slovenija«. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo odseka za popravek poslovnika. 5. Slučajnosti. •
—	Žalostno znamenje. »Domovina« poroča, da so se iz gornje-grajskega ljudje začeli vedno bolj izseljevati v Ameriko.
—	Častnim občanom je imenovala občina Velika Pirešica drž. in dež. poslanca prof. Fr. Robiča za njegovo krepko zavzemanje v razpravi o celjski gimnaziji.
— Redka poroka. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju seje poročil SO letni prevžitkar s 76-1. dvakratno vdovo. Ženin je še-le pred nekaterimi meseci pokopal svojo žepo. s katero bi bi! sedaj obhajal zlato poroko.
Prvi izkaz daril »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce t Gradcu« v šolskem letu 11)01/1902. V letošnjem šolskem letu so došle našemu društvu do 8. februvarja te le podpore : 60 K je poslala slavna posojilnica v Gorenji Radgoni ; po 40 K «ta dala: neimenovani Nemec v Gradcu in slavna posojilnica v Šoštanju; 34 80 K je poslal tehn. g. Suklje kot dohodek akade mične veselice v Novem mestu; 30 K je darovala si. posojilnica v Mikolah, 26 K pa je nabrala gčna. Malči Sušnik v Brežicah; po 20 K sta darovala g. dr. Iv. Klasinc, odvetnik v Gradcu, in dr. Jožef Unterlu-gauer, c. kr. vladni svetnik v Gradcu; po 10 K so darovali gospodje: Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p., Jakob Hren, c. kr. više dež. sodnije svčtnik v p., oba v Gradcu, dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju, slavni slovenski klub v Celovcu, g. Rajko Perušek, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani in g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah ; po 5 K so darovali gospodje: Anton Aškerc, arhivar in urednik v Ljubljani, Anton Globočnik, posestnik v Železnikih, in Evgen pl. Trbuho-vič, c. kr. sodni pristav v Višnjegori. G. Makso Pleterširk, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani 10 K.
(Zvišetek pride.)
Brzojavna poročila.
Stanje grofa Tolstega.
JALTA 26. (B.) V stanju Tolstega je odstranjena vsaka neposredna nevarnost. Dogodki na Spaujskem.
MURCIA 26. (B.) Agencia Fabra javlja : S traj kujoči so se zbirali v predmestjih ali orožniki so jih razpršili ter zaprli več oseb. Patrulje krožijo po ulicah mesta. Sedaj vlada mir.
BARCELONA 26. (B.) 40 oseb, ki so bile aretirane povodom zadnjdi dogodkov, so zopet izpustili na svobodo. V pristanišču je 1200 delavcev in 450 voznikov zopet začelo delati.
KARTAGENA 26. (B.) Vkljub temu, da je v obče zopet za pričelo delo, vstrajajo peki v štrajku.
Princ Henrik v Ameriki.
NE\V-YORK 26. (B) Na obedu na krovu cesarske vachte »Hohenzollem« je princ Henrik Pruski izustil sledečo napitnico v angležkem jeziku: »Gospod Roosevelt! Vi ste tu na krovu gost njeg. vel- nemškega cesarja; mislim da je to prvikrat, da se predsednik Zjedin'enih držav mudi na krovu la-dije njeg. velič. Dal Bog, da bi ne bilo zad -njikrat. Zahvalil bi se Vara rad prisrčno na vsprejemu, ki sera ga našel tukaj od prvega dne, ko sem stopil na kopno, pa do seda-njega trenutka. Moj odkritosrčni in določni utis je ta, da je v nastajanju močno čutstvo osebnega prijateljstva mej nami. Naj bi se razširilo v blagor obeh naših velikih naro-rodov!« Princ je zaključil z »Živio«-klicem predsedniku Rooseveltu, na kar je glasba zasvirala amerikansko narodno himno.
Predsednik Roosevelt je ustal takoj in je odgovoril istotako v angležkem jeziku :
»Jaz bi izrekel svojo prisrčno zahvalo na dobrotnih besedah, ki ste jih, Vaša kraljeva visokost, naslovili name, in Vam dati do znanja: Ni to prazen kompliment, ako pravim, da si je Vaša kraljeva visokost že pridobila odkritosrčno mesto v naši naklonjenosti in naši dobrohotnosti. Mi uvažujemo v visoki meri, da je nj. vel. nemški cesar Vas odposlal k amerikanskemu narodu in ' zahvaljujem se Vam osebno tudi na tem, kar je seveda veliko veče važoosti, da ste j storili korak, ki mora oba velika naroda ; združiti še tesneje, katerih prijateljstvo toliko pomenja za bodočo blaginjo vsega sveta.
Konečno bi dal izreza osebni želji : Z velikim veseljem pričakujem dneva, ko bom pri Vas v Vaši lastnosti kakor admiral gost na kateri Vaših vojnih ladij*. Predsednik je zaključil svoj govor se »živio«-klicem princu Henriku.
Proda se X. brač
po zeio nizki ceni. Več se izve v našej tiskarni.
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
5170 slov. zalop poitva i
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja v Trstu, Via Piazsa vecchia (Rosario) S t. 1.
na de (tni strani eerkve st. Petra).
Konkarenoa nemogoča, ker J« blago tx prve roke.
Vodstvo gospodijnstva
bi prevzela oseba 26 let stara v kaki hiši. bodi z eno samo osebo ali p:t tudi m ozkim, ki je ostal z malimi otroci. Prevzela bi tudi mesto pri kakem duhovniku na deželi. Ima izvrstna spričevala od več let, govori hrvatski, slovenski, italijanski in nemški. Vprašati ulici Madonnt del mare št. 12, vrata 14.
Velikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne U U U cene. M K
VILJEM DALLA TO URE
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) MoJe pohifttvo donesesrečo. ■ «
Redka prilika.
30o komadov za 1 gl. 80 novč.
Ena krasna pozlačena ura z 3 letnim jamstvom točno idoča. in lepo verežico: 1 krasen koljer iz orientalskih biserov, moderni kinč 7.;i dame za na vrat ali lasi, patentovana zatvorka: 1 krasen žepni nož od nikla z dvemi rezili ; 1 pisalna priprava od nikla; 1 krasna bro>a za dame (novost); t par krasnih uhanov iz simili briljantov (jako zmotljivo); l krasna spila za kravato (patentovana); 1 eleg. žepno ogledalo (belgijsko stekli); 1 dobrodiseče milo, 1 eleg. držalo za kravate; 35 angl. predmetov za dopisovanja in ~e 250 komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni z uro vred, ki sama toliko velja, stane le 1 gld. 80. Razpošilja samo nekaj časa po povzetju Mejnarodna izvozna tvrdka
: M. B. Bravmann. Krakovo.
Kar ne ugaja, denar nazaj.
1 Konrad Jacopich 'C^VlLt
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolonij al ij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Hiša hlev ie 900° s e ž n j e v zemlje
v Roeolu je na prodaj. Obrniti se je v Rocol h št v 585., po domače „pri kanarini-.
kašlju, griobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6 O stotink.
Msanfler Len Mini
Prva In največja tovarna pohištva ▼B«b vrst.
-•{ TRST g*-
TOVARNA: J	ZALOGE:
Via Teaa, i Piazza Rosario it 2 vogal	I (Šolsko poslopje)
Via Llmitanea in Via Riborgo 4t. 21 Telefon »t. 670.
-MOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Ceno brei konkureno«.
ILUSTBO7Ali CEIIK 2AST0IJ II FEiUB Predmeti postavio se na Da. obrod ali železnico fri-^ o
Posojilno in koiisnuno društvo v Bicmanji
vpisana Zadrana i Reomejeaim DoroStiom
vabi svoje člene na
redno sobranje
ki bo
v nedeljo nian-a ob	uri popol.
t prostorih g. Jos. Kuret št. 55 vRicmanjih.
Dnevni red :
1. Poreč'lo starešinstva Z?. < >dobrirev letnega računa. .*>. Določitev nagrade delavnim členom starešinstva.
4.	Graditev »unijatskoga doma«.
5.	Razdelitev čistega dobička.
(I. Volitev starešinstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti.
RI CM AN J K 27. svečana ll*Ol'.
Starešinstvo
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje polištra
Rudolf Exner
Trst. — Via della Stazione 1 366 — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakova nje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nak'a-danje in prevažanje pohištva |>o železnici in j morju v vse kraje tu- in inozemstva kakoi tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi vei:kimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kevčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
Proti	I
kašlju ii Mam
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
I katraiiuie pastilj? Kavasini
Škatljica po 80 stotink.	i
i	Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporočajo
Ravasinijeve pastilje	=
= od ogolnnjcne sladke skorje
j	škatijiea po 60 stotink.	j
Vdobiva se v	I
LEKARNI RA V A SINI
] v Trstu, Piazza della Stazione it. 3.
Lkakur tudi v Irkami 1'ieciola. Jrnuiiti, Luriaiii, Vi-tali A Vardal>a«*<> ; t Kt-kt : lekarna PnKlauu ; v Ooriri lekarna CrirUitilctti in Pontoui.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedicnih aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst.
(Nasproti ,.JsoIa Chiozza.44)
Kirurgični instrumenti, ortopedičui aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in no govice, suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgična zdravljenja, angležk predmeti od gumija in nepremočljivhi snovi
Fran Wilhelm°v
odvajajoči čaj
od
Frana Wilhelm
lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja
HEUNKRC3EN (Spodil je avstrijsko.)
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 2 K. uvst. vel j.
Stavhiiisko j* fffl /S TCT TCT T T d Stavbinsko podjetje Ur- X Vit n lll9	podjetje
Ljubljana.
Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavlMo in umetno kljnčarstvo.
I^1" Delalnica za konstrukcijo železa itd. 'M
Sprejema naročbe za vsakovrstna m-zarska dela kakor: kompletna okna zavele stavbe in izložva okna na vreteno. vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavhinska kovaška drla. stopnice, ograje, žične mreže, železne satvornice mi vreteno itd. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
„SLOVENKA",
glasilo slovenskega ženstva, VI. letnik.
Vsebina številke za januar 1902.:
v	^	.... *
i 'lail k i : X: Učiteljica na deželi; J. Ferfolja: Dekliški liceji. Žensko
v	v
časopisje na Češkem ; Sava : Ženske v javnem -družabnem življenju : I »crta Pappenheim-L,eda. : Socialni temelji nravstva.
Ij^oslovj** : Sienkiewicz-Marjan : Bodi blagoslovljena; Ttva : Na obali, Pesem; Z. L. Mozirski : Slika; J. Ferfolja: Nekoliko aforizmov žen; Fran Žgnr : Ko s sanjami svitlimi . . . Kaj gledaš me tako hladno ? .1. S. Machar-Ant. Dermota: Magdalena. T. spev.
Listek : Nove knjige : Magdalena. Beležke. Naroča se pri upravnistvu „SLOVENKE" v Trstu nI. Molin piccolo .'». 11..
kjer se dobe tudi posamezne številke.
—----: Cena : G K za celo leto, o K za pol leta.
„SLOVENKO" prodaja v Trstu le tobakarna ga. Lavrenčiča na trgu Caserma.
Tehnični urad.	Ustanovljeno 1877.	ZalOga StTOjBT lil ŽeleZja.
SCHNABLTČO. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
- Glavni zastop žele/ja in tovarniških strojev. -
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava ,.Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
Materijal za stavbidče.
Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesu. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
ln v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila rtosedaj nad 200 obrtnih naprav.
med kojimi:
12	žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 vodnih napeljav.
17 tiskarn in kamnotiskarn.	i
13	mehaničnih delavni**.	<
31	podjetij za čiščenje in j»ečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti K mrčesom in drog.	j
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in ( parom.	<
12 sladčicarn, pekarn, tovarn za biškot < in konfeta.
32	napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože, , Tovarne za obleko itd.
Perilnice, » Predilnice,
' Tovarne za parafin in eerezin, I	»	sardine,
k Mline,
^ Podjetja za n opravljanje soli, Tovarne za delati zamaske, Stiskalnice olja, * Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije,
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta liemeii je kilo ustavljenih: 151 motorja na plin j« retrolej iii 65 namili strojev
Jakob Kosmerlj
-■TRSTB-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Kazine.
ir TR60TISA
Jestvin iu kolonijalnesra blaga. delikates in kongerr.
Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi tilijalko v ulici Bftfttione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudaoejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Mka SGhivitz & C.i v Trstn
inženjerja Živica se priporoča svojim rojakom. 1'ro-daja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtništvo in vse dotične predmete najbolje sestave in izdelitve po najnižjih cenah. P®ebno priporoča svoje nepreneh-ljive stiskalnice za grozdje, tropine in sadje, svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in drugim sadnim boleznim in mrčesom, brentače rEmerje". la-trleje in trdneje oi lesenih in železnih. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, cest. mlinov in druzih industrijalnih podvzttij. Popravlja tudi stroje.
Bogata njena zaloga in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghega in Trgovinske ulice.
Lahoni nas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo.
Važno oznanilo l
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in ŽBtrska vina, ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legna št. 6 iv dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato se stavlja na vse sode in buteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. kr. ministerstvo za notranje stvari radi pregostega k varjenja vina, ki sta.-Ija v resno nevarnost ljudstvo.
Kdor torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, dn. se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom, vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
i v
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
urni stroj so najtančneje regulirane in preskusen in dajamo z vsaako uro o-Ietno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in ve>čaki jo ne mort*jo razločevati od prave ure, ki velja 2«M) kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. ^projeli smo v <*» mescih lo(XX> dodatnih naročb in okoli .'10IH) pohvalnih pisem. Cena uri j a gospode ali dame le 1»! kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam mo5-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjiee) po o — 5. — in H. — K. Ako urane ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po po-tnem povzetju ali predplačilu.
Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur ,.Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 2;> stot., na dopisnice 10 stot.
Novi tržaški
pogrebni zavod!
Poflpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovani pogrebni zavod p<> raz-ni ii zaprekah, zopet v narodnih rokah.
Oprave ima take in toliko, da zamore prirediti vsakovrstnih pogrebov. V prodaj al niči na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armonia«) ima strankam na razpolago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi.
Nadejajoč se, da nas sorojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi uda no
Pogrebni zavod.
Posojila
proti povrnitvi v T in pol letih vd »bć c. kr. č^stništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega j»en-zij-kega zaklada.
Posojila se dajejo proti varščini na ne-j premičnine, urednostne listine, rentć, vžiike, ' zavarovalne police itd.
Obrniti se na Hinko Criberti, nI. Canale T I.
Spoštovale slovenske ospije!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jKetoDijevo
um- cikorijo.