PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 50 lir Leto XX. St. 291 (5974) TRST, četrtek 24. decembra 1964 NEUSPEŠNO TUDI1:L IN Iši GLASOVANJE ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE Leone (KD) 393,406 - Nenni (PSI) 351,353 120 volivcev oddaja prazne glasovnice Tajnik KD Rumor, Moro, Gava in Zaccagnini so imeli ločene razgovore s predstavniki PSI, PRI in PSDI - Zahvalno pismo Nennija Terraciniju, Ingrau in La Malfi - Resolucija vodstva KPI - Vlada podaljšala zaporo nad stanarinami -15. glasovanje danes oh 10.30 #0000000000« ♦oooooocooc llebela Sozične pbaziuke zeli ubem eitcdeljem Plimotthi dmmih RIM, 23.— Danes sta bili spet dve glasovanji za izvolitev predsednika republike, obe neuspešni. Novost današnjih glasovanj je v tem, da so komunisti umaknili svojega kandidata Terraoinija in glasovali za socialističnega kandidata Nennija, medtem ko parlamentarci PSI UP še nadalje glasujejo za svojega kandidata Malaguginija. Socialdemokrati in številni demokristjani oddajajo še nadalje p razne glasovnice, tako da se število glasov uradnega kandidata KD Leoneja giblje le o-krog 400 tudi kljub temu, da zanj glasujejo tudi liberalci in misovci (okrog 99 glasov). Današnji dve glasovanji (prvo je bilo ob 10.30, drugo pa ob 17) sta dali sledeče izide: LEONE (KD) 393, 406 glasov; NENNI (PSI) 351, 353 glasov; MALAGUGINI (PSIUP) 42, 40 glasov. Praznih glasovnic je bilo pri prvem glasovanju 129, pri drugem pa 120; pri prvem 'glasovanju je bilo G neveljavnih glasovnic, pri drugem pa le ena. Pri prvem glasovanju je 23 parlamentarcev glasovalo za druge kandidate: Montini je dobil 6 giasov, Saragat 3, Rossi 3, Ter-racini 2, Furio Cicogna 2. Fanfani 2, Gava 1, Margherita Bontade 1, Giovan Battista Melis 1 in Giuseppe Leone 1. Pri drugem glasovanju pa je 22 parlamentarcev glasovalo za druge kandidate: Saragat je dobil 8 glasov, Fanlani 2, Rossi 2, Margherita Bontade 2, Jemolo 1, Gava 1, Scel-ba 1, Franz Turchi 1, Tupini 1, Francesco Napolitano 1, in Raffaele Leone 1 Petnajsto glasovanje bo jutri dopoldne ob 10.30. Komunistični parlamentarci so utemeljili svojo odločitev, da glasujejo za Nennija takole: «Zadrža-nje komunističnih parlamentarnih skupin je vedno navdihoval smoter, da porazijo kandidata dorotejske vodilne skupine in da bi dosegli izvolitev predsednika republike s podporo vseh, tako laičnih, kot katoliških demokratičnih in levičarskih sil. Ta smoter se ni spremenil in se zdi še vedno uresničljiv. V ta namen sta komunistični parlamentarni skupini smatrali za primerno dati konkreten dokaz enotnega duha in volje s tem, da sta prevrgll svoje glasove na ime tovariša Pietra Nennija. Ta odločitev skuša olajšati nadaljnjo konvergenco vseh demokratičnih in levičarskih sil z namenom, da se izvoli predsednik republike, ki «naj tolmači voljo naroda po obnovi, kakor jo nakazuje republiška ustava«. Tajnik PSIUP Vecchiettl pa je Niti trinajsto niti štirinajsto včerajšnje glasovanje za izvolitev novega predsednika republike ni bilo uspešno. Glavne značilnosti obeh glasovanj so: del demokristjanov, ki so prej glasovali za Fanlanija, še vedno oddaja bele glasovnice, z ostalimi demokristjani glasujejo za Leoneja tudi liberalci, monarhisti in fašisti, za Nennija glasujejo, poleg socialistov, tudi komunisti, medtem ko parlamentarci PSIUP oddajajo svoje glasove Malaguginiju. Očitno torej del dcmokristjan-skih parlamentarcev nikakor ne more pristati, da bi bil novi poglavar države izvoljen s fašističnimi glasovi. Kot smo že včeraj poudarili, so parlamentarci razdeljeni na dva tabora: desni z do-rotejci in morotejci KD in z vso desnico do vključno fašistične na eni strani, ter na manj enoten tabor, v katerem socialisti in komunisti glasujejo za Nennija, PSIUP za svojega kandidata, ostali pa oddajajo bele glasovnice. Ce bosta oba tabora vztrajala na dosedanjih pozicijah, bo izvolitev novega predsednika nemogoča. Parlamentarci PSIUP in levičarski demokristjani se bodo morali odločiti. To velja zlasti za slednje. Malo je namreč verjetno, da bi prvi ali drugi tabor določil novega kandidata. Spričo takega stanja se danes Sc bolj ostro postavlja vprašanje posledic za vlado (pvega centra po volitvah. Sicer pa je bilo v svetu včeraj največ zanimanja za izjave ameriškega zunanjega ministra Ruska, ki pa ni povedal nič posebno novega, pač pa je potrdil, da bodo ZDA še nadalje podpirale fcombeja v Kongu. Določena važnost se pripisuje tudi izjavi, da je nemško vprašanje izmed vseh najvažnejše. Po nedeljskem udaru v Južnem Vietnamu je včeraj še bolj prišlo do izrazu nezadovoljstvo z ameriško politiko, ki ji mladi generali, izvršitelji vojaškega udara, precej odločno nasprotujejo. Sovjetska vlada je v posebni izjavi odločno zavrnila sklep bonske vlade o prenehanju sodnega pregona nacističnih vojnih zločincev In zahtevala od bivših zavez-nisKili vlad izvajanje številnih mednarodnih obveznosti, ki so jih po letu 1942 v tein smislu sprejele s tem da je tudi bonska vlada dolžna poskrbeti, da se vsi vojni zločinci postavijo pred sodišče. izjavil novinarjem: «Ne glasujemo za Nennija samo zato, ker njegova kandidatura ovira še vedno, kakor je to ovirala kandidatura Saragata, srečanje med levico in naprednimi silami katoliškega gibanja. Za to srečanje smo se borili in menimo, da se je treba še nadalje boriti«. Po 14. glasovanju so se nadaljevali stiki med predstavniki raznih parlamentarnih skupin. Na Monte-citoriu se je sestalo vodstvo KPI, skupno s predsednikoma komunističnih parlamentarnih skupin. Danes zvečer se je sestalo tudi vodstvo KD, skupno z vodstvi demo-kristjanskih parlamentarnih skupin. Tega sestanka so se udeležili tudi predstavniki notranjih struj KD: Malfatti in Bosco za «Nuove Cro-nache« (pristaši Fanfanija); Scal-faro in Restivo za «Centrismo popo-lare» (Scelba) in Vittorino Colom-bo ter Galloni za «Forze nuove« (sindikalisti in «ba»a). Danes se je razširila govorica, da Saragat namerava podati ostavko na svoj položaj zunanjega ministra. Saragat to odločno demantira in pripominja., da je ta govorica brez vsakršne podlage, kakor že druge povsem izmišljene vesti v teh zadnjih dneh. Saragat dodaja, da se bo vedno držal sklepov svoje stranke. Po 13. glasovanju, ko so tudi komunistični parlamentarci glasovali za Nennija, je Nenni poslal predsednikoma komunističnih parlamentarcev Terraciniju in Ingrau pismo, v katerem si jim zahvaljuje za njihovo podporo. «S tem ste dokazali, da znate premagati ideološka in politična nasprotja, ki ostajajo pač takšna, kakršna so, ki pa nas ne ovirajo, da ne bi skušali publike, ne.;o večino, ki bi bila zmožna izraziti voljo po demokratičnem razvoju in socialnem napredku našega ljudstva«. La Malfi pa je Nenni poslal sledeče pismo: (■Dragi La Malfa! Hvaležen sem prijateljem republikancem, da so sklenili glasovati za moje ime v duhu, v katerem smo skupaj glasovali za Saragata. V tej bitki imamo skupen smoter: zagotoviti utrditev in razvoj republiških institucij«. Po današnji seji je vodstvo KPI objavilo resolucijo, v kateri pripominja, da so komunistični parlamentarci «že od samega začetka jasno izrazili voljo, da bi s svojimi odločujočimi glasovi prispevali k izvolitvi kandidata laične in katoliške levice, ki bi jamčil za razumevanje globokih teženj naroda po socialnem in političnem napredku«. Resolucija nato ugotavlja z obžalovanjem. da še ni prišlo do strnjenega glasovanja vseh demokratičnih in levičarskih sil za edinega kandidata, to pa zaradi pritiska do- najti, pri izvolitvi predsednika re- rotejske vodilne skupine, kakor tudi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlIllliMllIllliiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiuiiimiiiiiiiiliiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllll) PO ZAPADLOSTI PREGONA VOJNIH ZLOČINCEV V BONNU Vlada SZ zahteva kaznovanje vseh vojnih zločincev v Zah. Nemčiji Poziv ameriški, angleški in francoski vladi, naj izvajajo v Potsdamu in pozneje podpisane obveznosti MOSKVA, 23. — Sovjetska vlada je objavila uradno izjavo o sklepu bonske vlade, da amne-stira nacistične morilce. «Ta sklep je povzročil globoko ogorčenje vseh poštenih ljudi, zlasti v Nemčiji sami,« poudarja izjava. «Ta sklep se po pravici smatra za žalitev spomina milijonov ljudi,, žrtev krvavih hitlerjanskih pokolov, in je poskus, ki spodbuja revanšiste. Argumenti zahodno-nemške vlade pa so brez sleherne politične, pravne in moralne podlage.« ((Sovjetska vlada — nadaljuje izjava — pričakuje, da bodo vlade ZDA, Velike Britanije In Francije podvzele take ukrepe, na podlagi katerih bodo postavljeni pred sodišče in strogo kaznovani vsi nacistični vojni zločinci z o-zemlja Zvezne republike Nemčije v skladu z določbami sodobnega mednarodnega prava. Določbe nemškega kazenskega zakona iz leta 1871 glede preganjanja zločincev, se ne morejo izvajati glede hitlerjanskih vojnih zločincev.« V izjavi je poleg tega rečeno, da se številni nacistični zločinci še skrivajo, medtem ko so drugi na odgovornih mestih v državni upravi Zah. Nemčije. Izjava poudarja obveznosti bivših zaveznikov iz druge svetovne vojne, ki so jih podpisali v letih 1942 in 1943. Na podlagi teh obveznost: morajo biti odgovorni nacisti postavljeni pred sodišče. Te obveznosti so bile potrjene tudi po zmagi nad Nemčijo in so jih podpisali »štirje veliki« v Potsdamu. Obveznosti, da bodo vojni zločinci kaznovani, vsebuje tudi resolucija generalne skupščine OZN iz leta 1946 in resolucija iz leta 1947. Poleg tega obstaja tudi za- 1945, vezniški dokument iz leta na podlagi katerega morajo nemška sodišča soditi vojnim zločincem in upoštevati postopek, dekrete in zakone zavezniških držav. Sovjetska izjava pravi daije, da je bonski sklep v nasprotju zlasti s ' sklepi" mednarodltega Sodišča in z zakonotrf štev. 10 nadzorstvenega sveta v Nemčiji o kaznovanju nacističnih vojnih zločincev. Izjava poudarja, da vsi ti sklepi ne predvidevajo nikakršne zapadlosti preganjanja nacističnih zločincev. Zato je bonski sklep povzročil po vsem svetu veliko ogorčenje in dokler ne bo podpisana nemška mirovna pogodba, bodo ZDA, Velika Britanija in Francija še nadalje odgovorne za izvajanje potsdamskih obveznosti na področju Zahodne Nemčije. Vse te obveznosti pa imajo namen izkoreniniti nemški militarizem in nacizem in preprečiti nove nemške napade. Sovjetska vlada pričakuje torej, da bodo vlade v Washingtonu, Londonu in Parizu poskrbele za take ukrepe, ki bodo zajamčili, da bo- do vsi vojni zločinci prišli pred sodišče ter da bodo kaznovani na podlagi določb sedanjega mednarodnega prava. Kot naslednica bivše vlade tretjega Rajha pa je vlada Zahodne Nemčije dolžna prav tako kaznovati vse vojne zločince. . «Hitlerjanski zločinci so vrel (, ladi predsednika Sallala. svet v katastrofo druge svetovne vojne in mora jih zadeti pravična kazen, čeprav jim je deslej uspelo, da so se pravici izognili,« zaključuje sovjetska izjava. PRIHODNJA ŠTEVILKA našega dnevnika izide v nedeljo 27. t.m• na desetih straneh (s prilogo uJSaša zemljay>), ker v petek in soboto, zuradi božičnih praznikov, časopisi v državi ne bodo izšli. UREDNIŠTVO illllllilliiuiiiiil li llllllllllllllll 111111111111111111111 Hlinili iminirifiiii im n 1111111111111111111111111111111111111111111111 PO VOJAŠKEM UDARU V JUŽNEM VIETNAMU Nezadovoljstvo z gen. Taylorom General Kan ga obtožuje «nezaslišanih stvari» Vojaški svet je odstranil devet generalov SAJGON, 23. — General Ngujen Kan je dopisniku «New York He-rald Tribune« izjavil: «Ce general Maxvell Taylor, veleposlanik ZDA v Južnem Vietnamu ne bo ravnal bolj pametno, bodo ZDA izgubile vso Jugovzhodno Azijo, mi pa našo svobodo.« Obtožil je Taylora, da je počenjal stvari, ki se ne dajo zamisliti samo zato, da bi obšel zadnji državni udar v Sajgonu. Poudaril je, da bi se Tay-lor moral predvsem izogibati vsiljevanja ljudstvu in vietnamski vojski takih poglavarjev, ki jih oni ne marajo, ter da je ((nezaslišano, da general ne služi dobro svoji državi.« 2e včeraj je poglavar Južnega Vietnama Suu podpisal ukrepe, na podlagi katerih je dejansko odpuščenih devet generalov, in sicer na zahtevo novega vojaškega sveta. Med temi devetimi generali je v prvi vrsti general Duong Van Minh in že trije drugi, ki so vodili akcijo proti režimu Ngo Dinh Dietna v lanskem novembru. Vojaški svet jih je obtožil, da so hoteli uvesti v Južnem Vietnamu nevtralistični režim. Danes zjutraj pa so se v Sajgonu sestali pri državnem poglavai-ju Suuju predsednik vlade Huong, notranji minister, poveljnik vojske gen. Kan in poveljnik mornarice, Sklepi tega sestanka niso znani, vendar pa opazovalci trdijo, da so obravnavali posledice nedeljskega i državnega udara in odstranitev do- ločenega števila višjih častnikov na zahtevo generala Kana. Budistični voditelji so pripravljeni pomagati odgovornim vojakom, da bi se našla rešitev sedanje krize. Tako je izjavil včeraj vrhovni budistični voditelj K.vang, glavni tajnik budističnega zavoda. Baje je dejal, da doslej ni bilo med budisti in vojaki še nobenega stika. Predstavnik ameriškega veleposlaništva pa je izjavil, da gen. Tay-lor doslej ni storil nič takega, kar ne bi moglo biti v skladu z obveznostmi ZDA v Vietnamu. Politični opazovalci so mnenja, da je Taylor prepričan, da lahko samo on posreduje med politiki iz razpuščenega vladnega sveta ter vojaki. Taylor se je danes sestal s predsednikom vlade Kuongom, nato pa še s podpredsednikom vlade in notranjim ministrom ter končno tudi s poglavarjem države. Johnson pa je poslal Američanom v Južnem Vietnamu božično poslanico, v kateri ne omenja državnega udara, temveč poudarja le važnost «vojne proti komunistom«. V VVashinglonu pa je demokratični senator Morse izjavil, da bi bilo potrebno na vietnamsko vprašanje opozoriti OZN, ker bi bila • izguba še enega samega ameriškega življenja za obrambo brezupnega kaosa, ki vlada v Južnem Vietnamu, nedopustna«. Zahteval je tudi zamenjavo vseh tistih, ki so odgovorni za »neuspeh ameriške politike« v Vietnamu. Naser o Kongu in pomoči ZDA PORT SAID, 23. — Naser je govoril danes v Port Saidu ob priliki osme obletnice zmage nad angleškimi in francoskimi napadalci. Omenil je tudi dogodke v Kongu, ter obsodil belgijsko-ameriški napad na Stanleyville. Izjavil je, da ZAR pomaga kongoškemu osvobodilnemu gibanju in da bo to delala tudi v prihodnosti, ker nima nobenega razloga, da bi to zakrivila. «Mi ne priznavamo Combeja, ki je agent imperializma. Nacionalistični revolucionarji v Kongu pa potrebujejo pomoč vseh nacionalističnih sil sveta. Naše stališče je jasno in nedvoumno: pošiljamo in bomo pošiljali o-rožje v Kongo«. Ko je govoril o sodelovanju ZAR z drugimi državami je dejal: ((Sodelujemo s katero koli državo na podlagi nevmešavanja v naše zadeve. če pa Američani mislijo, da nam bodo vsilili neko politiko zato, ker nam nudijo zelo majhno pomoč, se motijo. Mi se lahko odrečemo živilom, da bi lahko branili našo neodvisnost, sicer bi tvegali, da jo popolnoma izgubimo in v tem primeru bi bila borba iz leta 1956 brez smisla. Egipčani morajo braniti svoj položaj nevezane države in delo, ki ga moramo opraviti je večje od tistega, ki smo ga opravili doslej«. Nato je Naser izrazil zahvalo Sovjetski zvezi za pomoč pri gradnji Asuanskega jezu. Navzoči sovjetski namestnik predsednika vlade Aleksander Selepin pa je pohvalil uspehe ZAR in obljubil, da bo Sovjetska zveza na strani egiptovskega ljudstva v vsaki okoliščini. Ko je govoril o Jemenu, je Naser dejal, da je prišlo med republikanci v Jemenu do nasprotij, ki jih hočejo imperialisti, reakcionarji in cionisti izkoristiti, kar na jim ne bo uspelo. Glede Saudske Arabije je rekel, da obstaja z obeh strani dobra volja za odstranitev sporov. Za Sirijo je rekel, da bi se morala zbližati z Irakom. Kritiziral pa je perzijskega šaha, ki »izkorišča bogastvo svoje dežele in se je postavil izven Islama, ker se ne more istočasno podpirati cio-nizma in imperializma ter muslimanov«. Delo v OZN NEW YORK, 23. — Delegacije, ki bi morale v OZN doseči sporazum za rešitev finančnega vprašanja OZN, tega niso mogle storiti. Zaradi tega je seja generalne skupščine, ki je bila napovedana za jutri popoldne, odložena do torka 29. t. m. Kot je znano, je bilo včeraj sporočeno, da bo danes predsednik skupščine Sackley prebral izjavo o doseženem kompromisu glede sovjetskih prispevkov, toda sovjetski delegat Fedorenko je sporočil, da ne more pristati na predvideni načrt o prostovoljnih prispevkih v «poseben sklad«, kar bi se smatralo kot plačilo zaostalih prispevkov, in sicer do 11. januarja, ko bi U Tant na seji skupščine sporočil višino plačanega zneska. Fedorenko je zahteval, de se ta datum ne sme omenjati. Dejal je, naj odloča skupščina o ponovnem sklicanju. zaradi razcepljenosti med levičarskimi silami. Spričo tega so komunisti podprli Nennija. Vodstvo KPI poziva vse sile laične in katoliške levice k sporazumu in hkrati apelira na čut odgovornosti «vseh demokratičnih sektorjev parlamenta«, da bi toga in ekskluzivna stališča ne ovirala še nadalje rešitve, ki jo parlament pričakuje«. Tajnik KD Rumor, Moro, Gava in Zaccagnini so imeli danes zvečer na Montecitoriu ločene sestanke s parlamentarci PSI De Martinom, Brodolinijem, Ferrijem in Tollo-yem; s predstavnikoma PRI Terra-no in Salmonijem; in s predstavniki PSDI Tanassijem, Cariglio, Ber-tinellijem in Lami Starnutijem. Predstavniki PSDI pa so imeli kasneje kratek sestanek s Ferrijem in Tolloyem. v Danes je bila kratka seja mini- t strskega sveta, na kateri so odo- { brili nekatere zakonske osnutke in J odloke, med temi odlok o enoletnem podaljšanju zapore nad stanarinami in najemninami za gostinske obrate; nadaljnje 1-0-odstotno znižanje carinskih postavk za uvoz blaga s področja EGS; prepoved uporabe avtomatičnih in polavtomatič-nih igralskih naprav; motorna kolesa do 200 kubičnih centimetrov in televizijski sprejemniki ne bodo vključeni v novo ureditev prodaje na obroke. Položaj v Jemenu KAIRO, 23. — Po vesteh iz diplomatskih virov so se v Jemenu ponovno vneli boji, ker so se razbila pogajanja za ukinitev državljanske vojne, ki traja že dve leti. Gre sicer za manjše praske, vendar pa je odstavljeni kralj I-man el Badr baje odločen nadaljevati borbo. El Badr ima svoje čete v bližini meje med Jemenom in Saudsko Arabijo. V istih krogih se zatrjuje, da ima Egipt najmanj 40.000 vojakov v Jemenu za podporo republiški Jugosl. sindikalisti odpotovali v Juž. Ameriko BEOGRAD, 23. — Na vabilo sindikalnih organizacij Urugvaja, Argentine, Čila, Venezuele in Mehike je odpotovala nocoj iz Beograda na obisk omenjenim državam Latinske Amerike delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom predsednika Centralnega sveta Svetozara Vukmanoviča. ČOOOOOOOOO* snegom (Bazovica) Mario Magajna •................................. VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI OB KONCU LETOŠNJEGA LETA \ ■„ \ ♦ ' -Iv X V* ~ ‘ Rusk o Kongu, Južnem Vietnumu, Nemčiji, OIN, Južni Ameriki, Kitajski in ZAR Voditeljem v Sajgonu je zagrozil z ukinitvijo nevojaške pomoči - Čombeju je obljubil nadaljnjo «vso potrebno pozornost» - «N e niško vprašanje je najnujnejše* WASHINGTON, 23. — Držav ni tajnik ZDA Dean Rusk je na današnji tiskovni konferenci — ob koncu letošnjega leta — izjavil, da je položaj v Kongu skrajno nevaren in da se je poslabšal zaradi vmešavanja od zunaj. Dejal je, da sosedne afriške države vmešavanja ne bi smele dovoliti in tudi ne pri njem sodelovati. Seveda je ZDA dejal, da ameriška pomoč Čombeju ne pomeni vmešavanja in je celo napovedal, da bodo ZDA Kongu posvetile «vso potrebno pozornost«. Nemško vprašanje je Rusk o-značil kot «eno najnujnejših na svetu«, ker da z zgodovinskega stališča ne more nobeno drugo vprašanje imeti bolj dolgoročnih posledic glede na pravico do samoodločbe vzhodnih Nemcev. Te posledice bi zadevale med drugim »odnose med vzhodnimi in zahodnimi državami evropske celine s stališča varnosti in s stališča gospodarskega razvoja«. Poleg tega bi rešitev nemškega vprašanja »odstranila vrsto hudih bremen, ki jih sedaj prenašajo ZDA in njihovi zavezniki«. Glede Vietnama je Rusk pozval »sajgonske voditelje«, naj se znebijo osebnih ribanj in naj »do kraja vodijo vojno proti komunistom«. Eo njegovem mnenju bi enotnost južnovietnamske vlade »veljala več kot številne divizije, ki se borijo proti komunistom«. Dejal je tudi, da se ZDA ne nameravajo umakniti iz Južnega Vietnama, ker poznajo nauk zadnjih dvajsetih let svetovne zgodovine, ki uči, da »vsak napad, na katerega se ne odgovori, lahko pripelje do svetovnega spopada«. Glede nemškega vprašanja je Rusk omenil zadnje zasedanje NATO v Parizu in izrazil upanje, da bo moč doseči napredek na prihodnjih razgovorih. Izjavil je, da ne namerava predlagati oblik dejavnosti zunanjih ministrov glede nemškega vprašanja, opozoril pa je, da trenutno ne kaže, da bo SZ spremenila svoje stališče. Nato je zagotovil, da bodo ZDA ostale v stiku s Francijo, Anglijo in Zahodno Nemčijo. Glede Vietnama je Rusk nato dejal, da general Taylor predstavlja predsednika Johnsona v Sajgonu in da' si pri svojem delu ne more privoščili počitka; zato ga bo vlada ZDA podpirala »z vsemi sredstvi«. Nato, je poudaril, da v Južmem Vietnamu ni protiamerišikih čustev. Za ameriško pQmoč pa je dal razumeti, da nekatere njene oblike ne bodo več možne, če' bodo obstajali med voditelji v Sajgonu dvomi glede, enotnosti. Pri tem je omenil predvsem nevojaški sektor. Glede Kitajske je Rusk dejal, da bi »morala pustiti pri miru sosedne države in prenehati z vsiljevanjem svojih načel, ki jih navdihuje svetovna revolucija«. Za ostali del sveta je rekel, da je optimist, zlasti glede Latinske Amerike, ker — kljub nekaterim nevarnim činiteljem — »leto 1964 kaže elemente, ki so zadovoljivi«. Nato je govoril o OZN in poudaril zlasti dejavnost tistih držav, ki nudijo največje finančne prispevke. Za varnostni svet je rekel, da ga čaka »glavna odgovornost, vendar pa ne vsa odgovornost«. Začetek bolj aktivnih stikov med zahodnimi in vzhodnimi evropskimi državami je Rusk označil kot «pozitiven razvoj« in dejal, da bodo ZDA ta razvoj spremljale s »precejšnjim zanimanjem«. Za odnose med ZDA in ZAR je izjavil, da obžaluje požig ameriške knjižnice v Kairu in sestrelitev nekega malega ameriškega letala. Rekel je, da se dobri odnosi med obema državama ne morejo zamisliti samo v eni smeri. Povedal je, da bo moralo priti do razgovorov glede nadaljevanja dobav kmetijskih presežkov v okviru programa za pomoč. Hkrati je dal razumeti, da pride lahko tudi do prekinit- ve izvajanja teh programov, ven dar pa da se trenutno o tem ne razpravlja. Iz Pariza poročajo, da francoski tisk poudarja Johnsonov realizem, ker je. dal navodila, da se 'je treba izogniti poslabšanju odnosov v NATO, zlasti pa s Francijo, čeprav to še ne pomeni temeljite spremembe franco-sko-ameriških odnosov. Sporazum med McNamaro in Messmerjem je bil možen samo na podlagi realizma in tudi de Gaulle je vedno smatral tsfko sodelovanje za zaželeno. Golistični dnevnik »La Na-tion« piše, da »vroče ozračje« med Parizom in Washingtonom nikakor ne pomeni likvidacije vprašanja večstranske jedrske šile, »čeprav so ga vtaknili v hladilnik«. List poudarja, da ima Johnson rajši boli počasne metode in morda bolj napredne od tistih, ki jih je uporabljal njegov prednik. V Bonnu pa je danes uradni predstavnik vlade izjavil, da se namerava kancler Erhard sestati z Johnsonom prihodnjo pomlad, ko bo ameriški predsednik obiskal Evropo. Z de Gaullom pa se bo Erhard sestal v Parizu konec prihodnjega januarja, britanskega predsednika vlade Wilsona pa bo sprejel 22. januarja v Bonnu. Obmejni incident med policijo Izraela in Jordanije TEL AVIV, 23. — V spopadu med izraelskimi in jordanskimi policijskimi agenti v bližini Jeruzalema so bili ranjeni trije izraelski agenti. Do incidenta je prišlo na hribu Skopus, na jordanskem ozemlju, kjer imajo Izraelci svoj «enclave». Izraelska policija je dovolila danes izjemoma številnim arabskim ženam pobiranje oljk na nekem njihovem vrtu v «enciavu». Jordan- ska obmejna straža je počakala, da sc- žene zapustile zemljišče, nato pa je začela streljati na izraelske agente in jih ranila tri, od teh enega teže. Izraelska policija je odgovorila na ogenj, poseg sil OZN pa je napravil red. V jordanskih krogih pa zatrjujejo,- da so izraelski agenti prekoračili mejo «enclava» za kakih dvesto metrov; ker se na Doziv jordanskih obmejnih straž nllo hoteli vrniti, se je vnelo streljanje, ki je trajalo dve url In pol. Jordanija je protestirala pri mešani komisiji za premirje. Sodelovanje med SZ in SFRJ na področju PTT BEOGRAD, 23. — Sporazum o sodelovanju na področju poštne, telegrafske in telefonskih uslug med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki je bil danes podpisan v Beogradu, predvideva med drugim vzpostavitev polavtomatskih telefonskih zvez med obema državama do konca leta 1966, avtomatsko brzojavno zyezo in da naj bi v medsebojnem poštnem prometu navadnih pisem do dvajset gramov veljale tarife, ki veljajo na notranji promet v vsaki državi. Velik obisk Postojnske in Škocjanske jame POSTOJNA, 23. — Po najnovejših podatkih je Postojnsko jamo letos obiškalo več kot 400.000 domačih in tujih turistov iz šestnajstih držav, kar je za okrog 70.000 več kot lani. Letos se je povečal tudi obisk Predjamskega gradu, ki ga je obiskalo okrog 35.000 turistov in Škocjanske jame, ki jo j« obiskalo okrog 20.000 turistov. PO PODPISU SPORAZUMA V OKVIRU SET Senčne strani sporazuma o poenotenju kmetijskih een Prizadeti bodo italijanski pridelovalci pšenice, ker se bo odkupna cena znižala V ZAČETKU JANUARJA Televizijska oddaja «Preg!ed leta 1864» Pet novinarjev bo na pet različnih tem skušalo orisati 1964.1. V torek je bila druga premiera v Kulturnem domu, ko je Slovensko gledališče predstavilo tržaškemu občinstvu Ruzantejevo komedijo «La Moscheta«. Publika je zanimivo delo lepo sprejela, in so se čuli ugodni komentarji zlasti o igri vseh igralcev in o režiji. Ponovitve v Kulturnem domu bodo še v petek, soboto in nedeljo. Na sliki igralci med aplavzom po zaključku predstave v Kulturnem domu (od leve proti desni): Danilo Turk — vojščak Donin, Stane Sever — Zgagar, režiser Jože Babič, Zlata Rodoškova — Zgagarje-va žena Lucija, Alojz Milič — Matevž in v ozadju Silvij Kobal — napovedovalec . RIM, 21. — Televizija bo predvajala novo oddajo: »Pregled leta 1964», za katero bo uporabila novo formulo: pet tem bo orisalo pet novinarjev. »Pregled« se bo pričel v začetku januarja z oddajo, ki jo bo pripravil novinar lista «11 Giorno« Willy de Luca o notranji politiki v letu 1964. Nato se bo Giancarlo Fusco ukvarjal z nekaterimi dogodki in osebami, ki so značilni kot Elizabeth Tay-lor, Gigliola Cinquetti, vohun v kovčku in Jean Paul Sartre. O papeževih potovanjih in koncilu bo pripravil oddajo Ranie-ro la Valle novinar «Avenire d’Italia». Alberto Roncheg, novinar lista »Stampa« Pa bo obravnaval nekatere najbolj pomembne zunanje politične dogodke: izpremembe v SZ, ameriške in angleške volitve, kitajsko bombo, SET in de Ganila. Zadnjo, peto oddajo bo pripravil Armando Silvestri, novinar »Corriere della Sera», ki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiitiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiii.iiiiiiiiitiitiiiiiiiiniitiiitiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii Grozotne obdolžitve proti skupini filmskih snemalcev Po navodilih snemalca so pobijali črne otroke Danes ponoven članek v tedniku «Espresso» Zahteva senatorjev po preiskavi ZA POPRAVO NALOGE STA HOTELA 500.000 UR Aretirali profesorja in pajdaša zaradi podkupovanja na izpitu Zaznamovane bankovce so našli policisti v predalu profesorjeve pisalne mize - Mlada kandidatka ju je prijavila policiji Dolgotrajna pogajanja o enotni odkupni ceni za žitarice na vseh tržiščih Evropske gospodarske skupnosti so se te dni zaključila s sporazumom, ki so ga podpisali predstavniki italijanske, francoske, zahodnonemške, belgijske, luksemburške in holandske vlade. 3 tem Je bil takozvani Mansholtov načrt za poenotenje odkupnih cen za kmetijske pridelke v okviru Evropskega skupnega trga skoraj v celoti realiziran, saj enotna zakonodaja šestih držav zavzema zdaj kar 86 odst. vseh kmetijskih pridelkov. Doslej so namreč uskladili kmetijsko politiko članic EGS do naslednjih pridelkov in proizvodov: svi-nina, jajca, perutnina, izdelki in zdaj tudi žitarice. Na največje težave so naleteli pogajalci prav v zvezi s poenotenjem odkupnih cen za pšenico. Francozi so zahtevali, naj se v okviru Evropske gospodarske skupnosti uvedejo razmeroma nizke odkupne cene, medtem ko so se Nemci zavzemali za višje cene, češ da bi pri nižjih odkupnih cenah nemško kmetijstvo trpelo preveliko škodo. Predstavniki italijanske vlade, ki jim je na pogajanjih načeloval minister za kmetijstvo Ferrari Aggra-di, so pokazali od vsega začetka precejšnjo dobro. voljo, da bi bilo to vprašanje rešeno v doglednem času čeprav bo sporazum o poenotenju odkupnih cen za domačo pšenico močno prizadel italijanskega kmeta. Nove cene so namreč precej nižje od tistih, po katerih je od vlade poverjeni konzorcij odkupoval pšenico doslej. Pri vsakem stotu se bo razlika v ceni gibala med 200 in 350 lirami. Nove odkupne cene, ki bodo stopile v veljavo 1. julija 1967, se bodo v Italiji razlikovale od pokrajine do pokrajine, tako da bodo najvišje na Jugu, medtem ko bodo najnižje v okolici Bologne. Mehka pšenica se bo po 1. juliju 1967 odkupovala po ceni 6.640 lir za stot, trda pšenica po 9.062, rž po 5.859, Ječmen po 5.703 in koruza po 4.812. Italijanski kmetovalci pridelajo mnogo več mehke kakor pa trde pšenice, ki uspeva zlasti na Jugu, in ki je podlaga za razvito prehrambeno industrijo v državi. Medtem ko je pridelek mehke pšenice vsako leto precej obilen, se del domače potrebe po trdi pšenici mora vsako leto kriti z uvozom iz tujine. Po uvedbi novih odkupnih cen se ne bo zlasti pridelovanje mehke pšenice na obsežnih predelih več izplačalo, ker ne ' bodo kmetje prejemali zanjo niti toliko denarja, kolikor ga bodo potrošili za to, da bodo pospravili pridelek. Sčasoma se bodo morali številni kmetovalci posvetiti v širšem obsegu gojenju drugih pridelkov, tako na primer raznih krmil, s katerimi bodo pospešili živinorejo. Bruseljski dogovor ne predvideva nobenega povračila ali nadomestila za zgubo, ki jo bodo utrpeli kmetje. Nove odkupne cene bodo zaradi tega ustvarile v kmetijstvu precejšnjo »čisto škodo«. Vest o sporazumu je neugodno odjeknila v italijanskih kmetijskih krogih prav v trenutku, ko so tl izražali svoje zadovoljstvo zaradi dejstva, da je letošnja dobra letina pripomogla do tega, da se je dohodek od kmetijstva v državi povečal za 4,3 od sto v primerjavi z dohodkom iz lanskega leta, medtem ko je dohodek v industriji narastel samo za 1,5, a dohodek na področju raznih uslug za 2,9 od sto. 25 rudarjev rešenih v Mostarju Karte «K-15» ostanejo v veljavi BEOGRAD, 23. — V glavnem Jašku nove jame rudnika rjavega premoga v Mostarju je sinoči velik plaz zemlje zaprl izhod iz jame, v katerem je bilo 25 rudarjev. Zaradi prisebnosti zasutih rudarjev, ki so znotraj sami pričeli takoj z odstranjevanjem štiri metre debelega plazu in takojšnje intervencije reševalnih skupin od zunaj, so bili vsi rudarji po eno in pol urnem delu rešeni. * • • Odbor za delo zveznega sveta zvezne skupščine je sklenil danes odložiti rrzpravo o predlogu sklepa zveznega izvršnega sveta, s katerim bi st v prihodnjem le- V Trstu, decembra 1964. Končno je prišla tista sobota, ki bo kot koledarski dan S. december ostala v zgodovini. Bližala se je ura otvoritve Kultur-nega doma. Kdor je imel pri nas priložnost biti pri podobni ceremoniji, se je vselej prepričal, da te kaj takega brez policije — kot abstraktnega pojma — tn brez njenih zaslužnih organov ne da opraviti. Zato je vselej prvo, kar ti pade v oči pri takšni ceremoniji, navzočnost tihih postav v civilnih in necivilnih oblekah, razmeščenih na ttrateško tu ukinile vse vozne olajšave, med njimi tudi karta «K-15» za letni dopust. S sklepom odbora zvezne skupščine bodo vse dosedanje vozne olajšave v veljavi tudi v prihodnjem letu. Bančni ropi v Londonu LONDON, 23. — Bančni ropi se dogajajo v Londonu kar po »tekočem traku*. Včeraj so oropali podružnico banke «Barclay» v predmestju Southgate in izpraznili blagajno. Danes pa so v središču mesta trije maskirani in oboroženi banditi vdrli v podružnico «Midland bank«, odnesli preko 1000 funtov in zbežali z avtomobilom. Dosmrtni kaznjenci zapustili Ventotenc NEAPELJ, 23. — 24 obsojencev na dosmrtno ječo so danes prepeljali iz zapora S. Stefano di Ven-totene v Neapelj v zapor Poggio-reale. Zloglasni zapor Ventotene bodo namreč porušili. Jetnike je spremljalo 40 karabinjerjev. Ponarejeni kovanci za 500 lir PALERMO, 23. — V raznih predelih mesta so se pojavili ponarejeni kovanci zk 500 lir, ki so jih razpečevalci uspešno podtaknili trgovcem in v veleblagovnicah. Kovanci go zelo podobni pravim, so pa nekoliko temnejši im težji, kšr ima zlitina znatno Več svinca. Niso še ugotovili, če 'je »kovnica* v Palermu ali kje drugje. . / čudodelni zdravnik* pred sodiščem PARIZ, 23. — »Čudodelnega zdravnika* Gastona Naessensa bodo sodili 5., 6. in 7. aprila, ker je trdil, da zdravi raka in levkemijo. Preiskovalni sodnik je končal preiskavo, med katero je podrobna analiza dokazala, da je bilo čudežno zdravilo sestavljeno iz navadne 'destilirane vode, kuhinjske soli in nekaj fenola. važna mesta: pred vrati, za vrati, nekoliko oddaljenih od bogato razsvetljene stavbe, v temi, in tudi bolj globoko o stavbi sami. Ob takih priložnostih te zlasti prt nas z varnostno službo ne varčuje. To se mi zdi popol-noma pravilno. Karabinjerji v pelerinah do tal tn klobukih z obveznim »pušeljcem* so se postavili pred sam vhod, koder je vstopila oblast in številni povabljeni gostje in sami znameniti ljudje. Prisotnost teh «gala-po■ stav* je dala večeru še posebnp slovesen vida*. RIM, 23. — Skupina senatorjev je predložila interpelacijo, s katero zahtevajo, da se ugotovi resnica v zvezi s snemanjem italijanske filmske skupine med zadnjimi nemiri v Kongu. Novinar Car-lo Gregoretti je namreč v 51. številki lista »Espresso* obdolžil režiserja Jacopettija, snemalca Ni-vea in Climatija, da so se dogovorili s plačanci in da so ti po njih navodilih streljali nedolžne črnce. Jacopetti je to zanikal, češ da je članek v listu Espresso lažniv. Gregoretti je ponovno odgovoril v tedniku »Espresso*, ki bo danes v prodaji. Novinar pravi, da mu je sam Jacopetti povedal podrobnosti v prisotnosti neke druge osebe. Takrat si je delal zapiske v telegrafskem stilu, ki jih dobesedno navaja. Med temi zapiski so tudi na- Otvoritveni program Kulturnega doma je bil skrbno pripravljen in le p. Le ob eno orkestralno skladbo se je obregnilo nekaj nekulturnih ljudi, ki nimajo pojma o sodobni glasbi. To so namreč ljudje, ki živijo v dobi valčkov, ko vendar vsi dobro vemo. da je danes umetnost prav za to lepa, ker je ne razumemo. Ce smem postaviti primerjavo, bi rekel, da je tudi goldž v restavraciji Evropa v Trstu dober, čeravno se gotovo večina gostov na kuho tistega golaža prav nič ne zastopi. Se pred nerazumljivo glasbo je najbolj odlični gost večera imel tisti glasbi podoben nagovor. O teni govoru se je veliko govorilo (govor o govoru, zanimivo), toda v to godlo se iz umevnih vzrokov ne spuščamo. Ril je govor o različnih narodih slednji: »Proti Boendi. Priključeni 54. koloni sestavljeni iz plačancev in črncev. Dali so nam čelade in avtomatični pušici vrste «fra.nchi». Cesta teče ravna skozi gozd. Pojavili so se trije črnski fantje. Mitraljirani. Drugi črnci so priuli iz gozda, med njimi tudi matere z otroki v naročjih. Mitraljirani. Smešno je, da smo to vojno mi vodili, vsaj v nekem smislu. Snemalna kamera se namreč trese na kamionu in mitraljezec se jezi ter čaka, da spusti rafal... v Boendi naslednjega dne. Najemniki hočejo najprej zavzeti mesto, mi pa zahtevamo in uspemo, da zavzamejo letališče. Pobuda je Stanisa: koristno nam bo, če vzpostavimo čimprej letalsko Zvezo. da pošlfemo film... Nove ustrelitve. Nekdo bi moral umreti pred drevesom. Mr pa ga prestavimo pred zid, kjer je boljša luč. Potem so spominske slike. Na tla so vrgli mladega črnca in plačanci mu po vrsti postavljajo nogo na obraz in se slikajo v tej pozi.* Gregoretti dodaja: »Šlo mi je na bruhanje. Jacopetti je to opazil in dodal: Razumimo se, mi nismo ubili nikogar ne direktno ne posredno. Nismo izstrelili e-nega strela. Šlo je za osebe, ki bi jih na vsak način ubili.* V zadnjem »Espressu* je objavljen dolg članek Gregorettija, v katerem podrobno opisuje, kako se je 54. kolona sestavljena iz 200 črncev, 36 belih plačancev in treh snemalcev podala na pot in zavzela 24. oktobra Boendo. Celotna operacija je potekala — kot to opituje Gregoretti — po navodilih snemalcev, ki so snemali v barvah in so potrebovali primerno luč, ozadje itd. Pri tem pa človeško življenje ni bilo važno in je prišlo do strahotnih prizorov. Letalo za 500-700 potnikov WASHINGTON, 23. — Predsednik ameriške »Civil aeronautics board* Alan Boyd je med tiskovno konferenco izjavil, da bodo lahko izkoristili orjaško vojaško letalo, katerega gradnjo je odobril predsednik Johnson, tudi za civilne potrebe. Letalo bo lahko prepeljalo 500 do 700 potnikov m to po znatno nižjih tarifah, kot jih sedaj imajo letalske družbe. Letalo bo lahko pričelo letati v začetku 1970. leta. Nič točnega ni povedal o velikosti novega letala, vendar pa predvidevajo, da bo približno dvakrat večje od letala »Boeing 707». in njih šegah (o Nemcih ni bilo govora), o pridnosti, ubogljivosti, velikodušnosti in podobno. Ljudje, naši in drugi, so si o tem govoru ustvarili sodbo in bodo prav gotovo upoštevali lepe, resne, nesmiselne, neumestne in neprepričljive besede. Žvižganja ni bilo, kajti kaj takega se ob tako slovesnem večeru ne spodobi. Po programu je bil, kot je pač pri gostoljubnih Slovencih navada, prigrizek in kozarec bor-štanskega vina. Tam smo se odrezali. To pa sodim po tem, da je vsem odlična kapljica, kot pravimo pri nas, »tekla sama dol.* V pero mi sili še dvoje stvari, ki jih ne sniem prezreti. Prva je ime našega tako lepega in, kot se strokovno pravi »funkcionalnega* doma. (To besedo poudarjam, ker bomo končno po toliko letih začeli resno funkcionirati!) Ce ga ne moreš imenovati Slovenski dom, kajti v tem primeru bi slooenski pomenilo pripadnost Slovencem, bo pač moral ostati »kulturni*. Vie- BARI, 23. — Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali univerzitetnega profesorja Antonia Sau-ra in ravnatelja agencije neke založbe zaradi podkupovanja, ker sta hotela sprejeti od neke kandidatke pol milijona lir za popravilo njene naloge na usposob-Ijenostnem izpitu. Kandidatka — njenega imena policija ni povedala, je kupovala knjige in v razgovoru s Cora-tellijem dejala, da je pred dnevi napravila pismeno nalogo iz francoščine in da sedaj čaka na rezultat. Ravnatelj knjigarne ji je bil tako-j pripravljen pomagati in jo priporočiti predsedniku komisije prof. Sauru, ki predava francoščino na univerzj, y Barijp. V prisotnosti kandidatke je profesorju telefoniral in kandidatki dejal, da je profesor dobro razpoložen in da ji bo pomagal;.......... Kandidatka je na vse skupaj že pozabila, ko je prejela 12. decembra pismo Coratellija, da naj se zaradi naloge zglasi pri profesorju. Res je na sestanek šla na stanovanje profesorja v Ul. Ric-chioni 24, kjer ji je predsednik komisije zagotovil, da se bo zanimal, da bo ugodno položila izpit. Cez tri dni pa je prejela anonimno pismo: «Kupčija možna za 500.000 lir*. Mlada kandidatka pa s tako kupčijo ni hotela imeti opravka in je celotni dogodek opisala namestniku kvestorja dr. Cangianu, ki je preiskavo poveril dr. Plato-reju in mareialu Conteju. Dokazi pa so bili zelo šibki, zaradi česar je vicekvestor pripravil petsto tisoč lir in kandidatko pregovoril, da je šla na sestanek s prof. Saurom v njegovo stanovanje. Bankovce pa so označili z nevidnim črnilom in zabeležili številke. Ob določeni uri se je kandidatka res pojavila v profesorjevem stanovanju in mu izročila zahtevani denar. Dogovorila sta se, kako bo profesor popravil napake, ki jih je naredila v nalogi in to z istim peresom, s katerim je kandidatka nalogo napisala. Ko pa je stanovanje zapustila, So nastopili policisti, ki so v predalu pisalne mize našli in zaplenili denar, ter takoj aretirali profesorja, danes zjutraj pa še njegovega pajdaša. Tatovi obiskali sodišče TARANTO, 23. — Tatovi so o-kradli poslopje preture v Tarantu. Verjetno so se sinoči skrili v poslopju, predno so uslužbenci končali z delom in so nato vdrli v več uradov ter odnesli 130.000 lir. Tako so preiskali pisarno sodnika, načel- kakor, in to je važno, smo že ob otvoritvi pokazali dober del naše zmogljivosti na področju glasbe, likovne umetnosti, gostoljubnosti in še v marsičem. Drugo pa je, da mi je Tinčev Jože zaupal, naj povem • na pristojnem mestu*, da so imeli tisti, ki so imeli na skrbi seznam vabljenih, verjetno težke krče, zaradi česar je nastala takšna •mišku-lanca», da so biti vabljeni ljudje, ki jim ni bilo do tega, in da so drugi, ki bi zelo radi prišli na zgodovinski večer, morali ostati doma. Ob takih priložnostih je to popolnoma normalna stvar. Tisto govoranco pa si lahko vsak prebere v časopisju. H koncu naj še pripomnim, da je dobro, da se vsak tak Dom otvarja le enkrat, kajti v nasprotnem primeru bi se za prihodnjič marsikaj naučili. Zato končam s toplimi željami za procvit in plodovito življenje našega novega Kulturnega doma, kar nam Tržačanom prav gotovo želiš tudi Ti. Tvoj KOCEN nika zapisnikarjev in končno odnesli iz kovinske omarice zapisnikarju 110.D00 lir. Razbili sp tudi manjšo blagajno v: pisarni načelnika zapisnikarjev ki pa je. bila prazna. Vdrli so še v bar, ki spada k preturi, od koder so tatovi odnesli 20.000 lir in več steklenic likerjev. Po dvajsetih letih so sc sestale ŽENEVA, 23. — S pomočjo mednarodnega rdečega križa so se po dvajsetih letih srečale tri nemške sestre v Kijevu. Njih starši so prebivali v nemški koloniji v Beli Rusiji in so umrli 1940. leta. Ko se je pričela vojna med SZ in Nemčijo, so nemško kolonijo premestili v Sibirijo. Sestre pa so zbežale Iz vlaka in se jim je posrečilo vrniti se na dom, ki je bil med tem časom že na okupiranem področju. Od tu so se umaknile najprej v Vzhodno Prusijo in nato na Poljsko, kjer ju je zajela Sovjetska ofenziva. Berta je zbežala v Zapadno Nemčijo, Natalija in Olga pa sta ostali na sovjetskem področju. S pomočjo mednarodnega in predvsem sovjetskega rdečega križa so se sedaj našle v Kijevu, kjer stalno prebiva Natalija, Berta je prispela iz Londona. Olga pa se je pet dni vozila iz Sibirije. Sovjetska potniška ladja v Neaplju NEAPELJ, 23. — Danes je obi-skala skupina predstavnikov o-blasti sovjetsko potniško ladjo • Ivan Franco*, ki je priplula v pristanišče v nedeljo z okoli 600 HOTEL «TRIGLAV» - Koper pnre- ja silvestrovanje v svojin obratih HOTEL kTKIULAV«, HOTEL G1U-STEKNA in v KESTAVKACIJI Kl-ZANA. Obvezen silvestrski menu 3000 dlri vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano, prenočiščem in silvestrsko večerjo 8000 dm Rezervacije sprejemamo v hotelu Triglav. Koper, tel 2(650 Silvestrovanja z «AUR0R0» Potovalni urad «AURORA» obvešča, da sprejema rezervacije za Silvestrovanja v Opatiji, na Reki (hotel «Jadranu z bazenom), v Umagu, Ljubljani, Zagrebu, Novi Gorici, Bovcu, Mostu na Soči itd. Sprejemajo se tudi prijave za božično in novoletno bivanje na Lokvah (nad Novo Gorico). Podrobnejše informacije dobite v potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ul. Cicerone 4. tel. 29243 Silvestrovanje v hotelu «LEV» Direkcija novega modernega no-tela «LEV» v Ljubljani vabi Tržačane na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Gostom bo vso noč na razpolago mrzel bife. Odlični orkestri s priznanimi pevkami. V nočnem baru mednarodni artistični program Prijave sprejema potovalni urad «AURORA» v Trstu. Ul. Cicerone 4. tel 29-243 GOSTINSKO PODJETJE «GALEB> • KOPER priredi kakor vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim menujem v vseh svojih obratih: HOTEL «GALEB», tel. 21605 - RESTAVRACIJA <'RXBA», tel. 21181 - KAVARNA 'vLOžA», tel. 21198 In v gostilni «TAVKRNA», tel. 21322 — Rezervacije sprejemamo v obratih. — Igrajo priznani orkestri — Priporočamo se za obisk HOTEL TRIGLAV • SEŽANA priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela - Bogat silvestrski menu - Igra priljubljeni orkester Restavracija -*- Niti najmanj ne dvomin, gospod. On ima tak obraz, ki ga ni moč pozabiti. Branilec se je naglo ozrl po sodni dvorani. Nato je rekel: — Ali vas smem prositi, gospa Sallmon, da še enkrat pozorno pogledate tu zbrano občinstvo, Ne, ne obtoženca! Prosim vas, vstanite, goepod Adams! *Tam čisto, ti ozadju dvorane, te je dvignilo težko telo z močnimi mišicami.in glavo s krvavo izbuljenimi očmi — točna kopija človeka na zatožni klopi. Celo obleko je imel enako kakor obtoženec. ~ Zdaj pozorno razmislite, gospa Sallmon! — je rekel branilec. — Ali bi še vedno mogli priseči, da je človek, ki je vrgel kladivo v vrt 'gospe Parcks, bil obtoženec in ne ta človek, ki je njegov brat. Brata sta namreč dvojčka. Tega seveda gospa Sallmon ni mogla vedeti. Gledala je zdaj ......................................Hill........................................ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaši ———~~ prijatelja. Posli se bodo zelo ugodno razvi- II A D A C V A D STRELEC (od 22.11. do 20-12) jali. Poplačani boste za svojo širo- II II K II \ M II P S svojimi treznimi stalisci boste kosrčnost. BIK (od 21.4. do 20.5) Izredno ugoden' trenutek za nove poklic- sre^neKa spričo razumevanja dra- n« _i:i_ Vinctn Hrt. V r tista so zastoju. Morbet, če be teli pobirat Po deset lir za ta veliko stran, morbet be res mogli jemet kakšen per-mešo. Ma dokler je zastoju... — Ja, ja, taku smo u re-goli. Sej prouzaprou nanka ni čudno, če oblast dela počasi. Vidi, postaumo reč) s kakšno naglico so odprauli izvolitev novega presednika! Nar-prej je bla velika sila za jemet novga presednika, zatu ke je biu Segni bolan. jn pole, kadar da uan demešjone, pole se pej obirajo jn obirajo kar naprej. Kar na anbot ni več nobene sile. Vse lepu počasi, rajše jutre ku danes. — E Jakec, tle .je vmes vseh sort interesov. Tle vsaka stranka gleda, de sprave naprej svoj ga človeka, Ni taku, koker be zvolili kakšnega presednika Prosvetne zveze. Tle se gre za ve like reči, se gre za državo, jn zatu je treba do bro premislet. — E. Mihec moj, sej te zastopem. Tolko reči je na tem sveti, ke je treba dobro premislet. Mene me, postaumo reč, . forte stri mislet tisti proces od tistega Vurdelje. Tu je tudi an pre sednik. Od srbske pravoslavne občine. Jn njega vsaj taku pravejo, so teli ukrast nekšni jugoslO' vanski agenti. Jn te dni je biu proces jn so jeh obsodli na nekej let. — Ma jest sm slišou pravet, da so vse bale.... -— Se zna, de so bale! Ma narbol čudno se me zdi, de so te jugoslovanske »agente* na procesi branli glih avokati mišini. Se misleš! — Pej sej glih s tega se tudi zastope, de so vse bale! Ma pestmo mi zde j tu pr miri jn dejmo rajše našem ledeni voščet praznike, ke je božič. — Prou praveš! Ben, mi voščemo zdej vsem našem bravcem prou vesele praznike. RAZGOVOR Z MIHOM BALOHOM Med odrom in platnom Kranjska gora, turistično središče v zgornji Savski dolini Kadar koli je med našimi ljudmi govora o Gorenjski kot turističnem področju, se pogovor ta-korekoe nujno vrti le okoli Bleda, Bohinja in morda zgornje Savske doline, ki je zaslovela posebno zaradi svojih planiških skakalnic. Čeprav se v zadnjih letih mnogi Tržačani in Goričani začenjajo spoznavati tudi z drugimi lepimi in privlačnimi kraji Gorenjske, ki sicer nimajo tolikšnega slovesa kot Bled in Bohinj, ki pa po svoji vabljivosti ne zaostajajo za njima, velja pri pretežni večini naših ljudi mnenje, da je Gorenjska najlepša poleti, odnosno da je turistično zanimiva le poleti. In vendar je Gorenjska v zimski dobi prav tako lepa, morda še lepša kot poleti, odvisno pač od tega, kaj si kido želi in ali je pripravljen Za počitek v poletnih mesecih, ali pa za nekoliko športa in razvedrila v zimskih dneh. In tudi kar se tiče krajev samih je tudi izven Bohinja,' Bleda in zadnjega kota zgornje Savske doline, na Gorenjskem cela vrsta krajev, ki tako poleti im prav nič manj pozimi nudijo človeku na eni strani svojo prirodno lepoto, na drugi pa udobje in veliko možnosti za razvedrilo. Začnimo kar s TRŽIČEM, ki leži le 16 km severnozahodmo od Kranja v ozki dolini med Karavankami in Kamniškimi Alpami. Vsa okolica mesta je prikladna za smučanje, mesto kot tako pa je izhodišče za izlete in tudi zahtevnejše smučarske ture v gore, kjer nahajamo odlična smuška vežbališča in smučišča. V neposredni bližini mesta imamo smučarsko vlečnico, po cesti z Ljubeljskega prelaza pa imamo odlično sankališče. Bolj podjetni smučarji imajo možnost izletov na Kolce do planinskega doma, ki je 1505 m visoko in kjer so izvrstna smučišča. Nadalje imajo športniki možnost od tod na izlete k domu pod Storžičem (1100 m višine), do Siv. Ane pod Ljubeljem itd. In kdor bi hotel na teh daljših izletih ostati dalj časa, ima v teh domovih možnost prebiti noči, ker ima dom na Kofcah 30 ležišč, dom pod Storžičem 74. Tržič sam pa ima hotela »Tržič*, »Pošta »in veliko zasebnih sob. Od Ljubljane pa je oddaljen le 42 km in povezan z av-tubusno zvezo. Da se ustavimo še vedno v tem delu, bomo omenili JEZERSKO. To je zimsko-športni kraj med Karavankami in Kamniškimi Alpami na višini okoli 1000 metrov. Tod je veliko smuških vežbališč v neposredni okolici Jezerskega, krajši izleti pa se morejo delati v Makekovo in Ravensko Kočno. Idealna so tod spomladanska smučišča npr. pri Češki koči pod Grintovcem. Jezersko je nekoliko bolj oddaljeno od Tržiča, vendar pa ni daleč, saj je oddaljeno le 58 km od Ljubljane. Jezersko kot turistični kraj ima razmeroma mmo- Vlečnica nam pomaga navkreber, nazaj pa se bomo kar spustili. ne stike. Neizpodbitno boste dokazali svojo bistroumnost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo primeren dan za vse trgovin-ske dejavnosti.. Otresli se boste svoje vznemirjenosti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uposte-vajte dejstvo, da imate na razpolago še druge možnosti. Zelo u-godno boste presenečeni spričo iskrenosti nekega prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dosegli boste nenaden in presenetljiv L-bančni uspeh. Počutili se boste ge osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zanimiv in razgiban delovni dan. Izpolnjena vam bo neka velika želja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Naleteli boste samo na neke manjše težkoče, ki pa jih boste zelo uspešno premagali. Prij'atelji bodo zelo upoštevali vaše nasvete. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zelo zanimiv dan, poln nepredvidenih spremgmb. S polnim zaupanjem se lahko oprete na nekega spodbudno vplivali na svoje sodelavce. V družini se bo ustvarilo veselo vzdušje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zagotovljena pomoč vam bo omogočila, da se boste dokončno uveljavili. S pametnim posegom boste preprečili neki spor. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-godne možnosti za razna srečanja in razgovore. Vaši napori v čustvenem pogledu bodo. bogato poplačani. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlični poslovni pogoji, z uspehom se boste lotili velikega načrta. V čustvenem pogledu vam bodo okoliščine zelo naklonjene. go hotelske zmogljivosti, v »Domu na Jezerskem«, »Storžiču*, »Planiki* in »Korotanu* ter v manjših gostiščih kot npr. v vilah »Zora* in »Mira* ter v drugih gostiščih in pri zasebnikih. Na razpolago je tudi češka koča na Ravnah, od koder pa je dve uri hoda in se moramo povzpeti še nadaljnjih 500 metrov ' višje.. Se vedno v tem predelu imamo CERKLJE na višini 413 m za katerimi je na severu 1853 m visoki Krvavec. Cerklje so s Krvavcem povezane z žičnico. Spodnja postaja je pri 588 m, zgornja pa kar pri 1473 m. Krvavec je znan kot izhodišče za zimske ture v Kamniške Alpe. Smučišča na Krvavcu so znana tudi po tem, da so pripravna za smuko vse do maja. Posebno znane so Tiha dolina, Jezerca in Gospinci. Na Krvavcu imamo tudi hotel, od koder lahko delamo turo na Veliki Zvoh (1973 m), preko Korena (1999) na Mokrico (1988 m) ali na Kal-ški greben (2223 m). V Cerkljah samih pa je gostišče »Kern* ter več zasebnih sob, vtem ko ima dom na Krvavcu na razpolago 80 ležišč. In kako pridemo v Cerklje? Od Kranja je do tja 14 km. od Ljubljane 31 km. Sedaj pa stopimo nekoliko niže, bolj v dolino. Tu je RADOVLJICA, prijazno mestece, ki je 491 m nad morjem in le nekaj kilometrov od Bleda. Radovljica je lahko zelo prijeten počitniški kraj, hkrati pa izhodišče za razne izlete in ture, ker je nekako v sredini obsežnega predela, koder je veliko zanimivih in tudi zgodovinskih krajev. Ze okrog same Radovljice so na tako imenovanih savskih terasah lepa smuška vežbališča, širša okolica pa nudi številne možnosti smuških izletov, kot npr. na Jelovico, škozi Begunje na Dobrčo (1634 m), na Begunj-ščico (263 m) itd. Seveda je v bližini, kot smo že povedali, Bled s svojimi gostišči in zabavišči, toda tudi sama Radovljica ima svoj hotel »Grajski dvor* ter počitniški dom »Slavko Šlander*, ki moreta sprejeti okoli 100 gostov, dočirn jih zasebniki morejo sprejeti kar štirikrat več. Tudi koča na Dobrči In dom na Begunjščici razpolagata s številnimi sobami. Kako pridemo v Radovljico? Od Ljubljane pelje skozi Radovljico lepa cesta, poleg tega pa vodi tod železniška proga, ki so jo pred nedavnim elektrificirali, tako da smo iz Ljubljane v Radovljici že v dobrih 45 minutah. Ko že omenjamo železniško zvezo proti Radovljici, nadaljujemo pot v električnem vlaku do Jesenic in od tod imamo še 18 km poti do KRANJSKE GORE, kamor lahko pridemo ali z vlakom ali z avtobusom. Kranjska gora je nekakšno središče zgornje Savske doline in hkrati zimsko športno središče z odličnimi snežnimi razmerami, ko zimska sezona traja vse do aprila. Sem sicer lahko prispemo tudi čez Vršič (1611 m), le da ta cesta pozimi no navadi ni prevozna. Zimsko-športne naprave v zgornji Savski dolini so tako številne, da jih ne bomo mogli vseh našteti. Tu imamo večja in manjša smuška vežbališča pod Vi trancem zahodno od Kranjske gore mimo Podkorena in vse do Planice. Tu imamo smučarskj vzpenjačo, ki nas pripelje pod vrh Vitranca 1570 m visoko. Z vrha pa so speljane smuške steze v Kranjsko goro, Podkoren in Planico. Tu imamo tri smuške vlečnice. Na razpolago je tudi smučarska skakalnica za skoke do 45 m, na razpolago so smučarski učitelji, pa tudi smuči si lahko izposodimo. V tem predelu imamo možnost krajših in daljših izletov npr. v Podkoren in . Planico ali v nasprotno smer v Gozd - Martuljek. Po dolini Pišnice mimo- hotela »Erika* prispemo v dolino Krnice vse do planinske koče na višini 2218 m ali do Erjavčeve koče na Vršiču. Od te koče imamo možnost povzpeti se na vrh Solne glave (1723 m) ali skozi Vratca (1807 m) na Slemensko špico (1911 m). Gostinskih podjetij in hotelov je tu več. Imamo npr. hotel »Eriko*, gostišče »Razor* jn »Slavec*, nato motel s kar 83 posteljami in 30 skupnimi ležišči, imamo tu velik hotel »Prisank* in še veliko zasebnih sob. Na Vršiču imamo Erjavčevo kočo in Tičarjev dom s skupno nad 100 sobami. Ng kratko bomo omenili še RATEČE-PLANICO. Je to zadnji kot te doline blizu avstrijsko-italijanske meje. Ta kraj je znan po planiških skakalnicah, vendar ne gre tu le za pet skakalnic od 25 do 120 metrov, pač pa so tu tudi lepa sankališča in smučišča. V tem kotu imamo tudi hotela »Dom v Planici* in »Dom Tamar*, ki sta vse leto odprta, prav tako je na razpolago nad 200 zasebnih sob. Tako smo v grobih obrisih nakazali le del privlačnosti m gostinske zmogljivosti tega dela Gorenjske' in se bomo pozimi v čudovito Gorenjsko v kratkem spet povrnili. Od odrskih desk do filmskega platna je koirak za igralca kratek, posebno še, če združuje v sebi dovolj lastnosti, ki ga usposabljajo za eno in drugo zvrst umetniškega izživljanja. V ansamblu našega Slovenskega gledališča imamo takih bolj ali manj uspešnih primerov igralskih »dvoživk* kar precej, začenši z Danilom Turkom in Miro Sardočevo, pa tudi Jožko Lukeš, Silvij Kobal, pokojni Modest Sancin in morda še kateri drugi so že preiskusili filmske dimenzije svojega ustvarjanja, da seveda ne pozabimo režiserja Jožeta Babiča, ki, se je v zadnjih letih prvenstveno posvetil filmski režiji. Povod za ta članek, pravzaprav za razgovor, na podlagi .katerega je ta članek napisan, pa mi je dal Smole. Ga ne poznate? Ne poznate Prešernovega velikega prijatelja in somišljenika Smoleta? Ah, seveda, Smoleta v osebi našega starega gledališkega znanca Mihe Baloha, ki je s svojo izvrstno kreacijo v Kreftovem igrokazu »Po brezkončni poti* po daljši odsotnosti zopet postavil noge na deske našega gledališča. Miha, kaj te je vendar prineslo med nas? Dolgo že nismo zasledili tvojega imena med o-sebamj predstav našega gledališča. Kod se neki potepaš? Poznate Mihov odkriti in široki nasmeh, široke zamahe njegovih dolgih rok, nemirno in obenem flegmatično koračenje in samozavestno izpuhavanje cigaretnega dima? Ne? Nič zato, saj to je res postranska stvar, toda z vsemi temi zunanjimi karakteristikami svoje visoke mladeniške pojave se je postavil pred mene in se zarežal: •Ja kaj pa misliš, da bi mogel jaz, dolgoletni član tržaškega ansambla, manjkati pri taki slovesnosti? Igrati pod svojo streho je bil vendar vedno naš cilj, naša največja srčna želja. In sedaj ko se nam je spolnila, da bi manjkal pri takem zgodovinskem dogodku? Nikdar! Ce hočeš vedeti, dobil sem povabilo za filmske premiere mojega zadnjega filma .v Muenchnu, Stuttgartu, Hamburgu in Berlinu, pa sem vse skupaj odklonil. In veš zakaj? Zato, da sem lahko nastopil v našem novem Kulturnem domu v otvoritveni predstavi.» Miha, to je res zelo lepo od tebe in lahko si čutil, da je tudi naše gledališko občinstvo tvoj nastop zelo toplo pozdravilo. ♦ Počakaj, pa to še ni vse. Zato, da sem lahko prišel nastopit v Kulturni dom, sem prekinil snemanje sovjetsko - jugoslovanskega filma .Provereno, min n jet!» v Beogradu in vsa snemalna trupa sovjetskih in jugoslovanskih igralcev in tehnikov je v tem času šla zaradi moje odsotnosti na 7-dnevno turnejo po Jugoslaviji. Strela, in vendarle bi kmalu šlo vse po vodi zaradi odlaganja datuma otvoritvene predstave gledališča.» Skratka, Miha, visel si m'č'd‘ filmom in gleddližČčVm' kof tisti, ki hoče hkrati sedeti na dveh stolih ... »Ne, to pa ne, igrati v filmu in v gledališču ne pomeni sedeti na dveh stolih, temveč v enem samem širokem igralskem fotelju. Igralec mora, po mojem mnenju seveda, delati vse, čeprav, in to si zapomni, je zame gledališče prvo, je osnova resnične igralske umetnosti. Film je dopolnilo igralčeve ustvarjdlne širine, odpira mu nove dimenzije projekcije in prostora, drugačen stik z gledalci, uvaja ga v drugačno tehniko govora in mimike, predvsem mimike obraza in še v sfo drugih podrobnosti. Toda gledališče je mati vsega.» Torej bo v tebi le prevladal gledališki igralec nad filmskim? »Mislim da, toda filmu se tudi ne bi rad odpovedal, čeprav Slovencu ni ravno lahko biti filmski igralec, saj je slovenska filmska proizvodnja preskromna, da bi ti mogla zagotoviti igralsko in gmotno zadoščenje, vključiti se v jugoslovansko ali celo evropsko filmsko proizvodnjo pa je še težje, ker filmskih igralcev kar mrgoli in konkurenca je zaradi tega silno velika. Potem pa še razne zveze, pa muhe režiserjev in še to in ono, kar se dogaja za krulisami. Dragi moj, če v gledališču ni lahko, je pri filmu dvakrat teže.* Poslušaj Baloh, toda tvoj Smole v »Prešernu* je bil res odličen. Ležal ti je, kot da bi zate napisan .., »Zame napisan prav gotovo ni bil, toda ko sem dobil porabilo za sodelovanje pri otvoritveni predstavi v Kulturnem domu — bilo je to med snemanjem nemško ■ jugoslovanskega filma «Wi-nettou* v Dalmaciji v letošnjem poletju — sem izrazil željo, da bi mi bila zaupana vloga Smoleta. Veš, lik Smoleta mi je iz šolskih klopi ostal v prijetnem spominu in tudi kasneje, ko sem kdaj prebiral Prešernovo romanizirano življenje in se poglabljal v slovensko literarno zgodovino, mi je Smole imponiral s svojo odločnostjo in s svojo naprednostjo. Vedel sem, da avtor, ki se bo lotil dramatizacije Prešernovega življenja, ne bo mogel mimo te močne osebnosti iz Prešernovega kroga. Čutil sem, da bi to bila vloga zame.* In nisi se motil, Miha, kot da bi ti jo Kreft napisal na kožo .. . • In vendar ti ne veš, kako sem se pred premiero bal, kakšen strah me je mučil. Saj veš, da nisem nov na odrskih deskah, toda pet let se že nisem sukal nil v-Jugoslavijo, kjer sem že v razgovorih z raznimi filmskimi podjetji in režiserji za nova dela. Ni izključeno, ' 'l': KS DUNAJ Kosilo na Kahlenbergu prenočišče v Moedlirigu Sobota. 1 julij Rekli smo že, da bo treba vstati bolj zgodaj kot po navadi. Mudilo se nam bo na Dunaj, saj je v programu, da si že dopoldne ogledamo del dunajskih žanimivosti. Prej bomo prišli, več bomo videli. Tudi tu bomo imeli na razpolago vodiče, ki nas bodo opoldne spremili na Kah-lenberg, kjer bo kosilo: Popoldne bo spet ogled mesta in njegovih znamenitosti, večerja pa bo v Grinzingu, znamenitem predmestju Dunaja, ki je znano po svojih pivnicah, glasbi in veselem razpoloženju. Prenočišče v Moedlingu. Nedelja, 4. julij Tako| po zajtrku odhod z Dunaja. Pot nas bo vodila preko Semmeringa in skozi Graz v Maribor, kjer se bomo ustavili na kosilu. Zeleno Štajersko več ali manj vsi poznamo, zato se ne bomo ustavljali na opisovanju. Vsekakor bomo popoldne v Ljubljani, kjer bo kratek postanek, zvečer okoli 21. ure pa bomo spet v Trstu, kjer se potovanje konča. Pogled na Hradčane z Malo Strano v ospredju. Mestno četrt Hradčane so ustanovili leta 1320 za časa kralja Ivana Luksemburškega in je bila mesto zase, dokler je niso leta 1784 združili z ostalimi četrtmi v eno samo mesto. Njeno središče je Hradčanski trg, ki ga obkrožajo stare plemiške palače in praški grad. Legenda pripisuje ustanovitev gradu kneginji Libuši, prababici kraljev Premislov. y resnici so ga zgradili kot trdnjavo kon&TTK. stoletja v obrambo proti vzhodu. Takrat je knez -Borivoj tudi ustanovil tam prvo cerkev, posvečeno Mariji Devici, kasneje pa je dal 'knez-Vralislav zgraditi še cerkev sv. Jurija. Grad je dosegel’ svoj razcvet pod kraljem -Karlom IV., ko so leta 1344 praško škofijo povišali v nadškofijo ter zgradili veliko gotsko katedralo sv. Vida. Kasneje so grad stalno širili in olepševali. Sedanje zunanje lice je dobil praški grad proti koncu 18. stoletja, ko je prevladoval rokokojski slog. Pogled na Donavo pri Linzu, velikem industrijskem in kulturnem središču in g’aM)em mestu Zgornje Avstrije, kjer bomo večerjali in prenočevali prvi dan izleta Trg v Stari Pragi s Tynsko Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.6, najnižja 5.6, ob 19. uri 6.4; vlaga 65 odst., zračni tlak 1026.6 stalen, veter 18 km severovzhodnik, sunki vetra 35 km na uro, nebo jasno, mor e rahlo razgibano, tem""—'tM-a mo-ta il,3 stopinje Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 24. decembra Adam in Eva Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.41. Lun a vzide ob 22.58 in zatone ob 11.52 Jutri, PETEK, 25. decembra Božič DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE Zanimiva «okrogla miza» o deželnem načrtovanju Sestanek druge in tretje komisije deželnega sveta ■ Posredovanje odbornika za delo Giusta v sindikalnih sporih V preteklih dneh je bila v Kut turno-umetniškem krožku v Trstu zanimiva «okrogla mlza» o vprašanjih, ki so povezana z deželnim načrtovanjem. Razgovora so se udeležili deželni odbornik za načrtovanje Oino Cocianni in številni profesorji tržaške univerze. Pobudo za «o-kroglo mizo« je dal odsek za družbene vede krožka, ki je že priredil prej podobno srečanje, na katerem Je profesor sociologije na naši univerzi Pagani podal poročilo o tem vprašanju. Odbornik Cocianni je v uvodnih besedah dejal, da je načrtovanje Stalna dejavnost in obveza deželne uprave ter da je namen načrtovanja socialni in družbeni napredek prebivalstva v okviru gospodarskega in urbanističnega razvoja. Glavno orodje pri tem bo deželni razvojni načrt, ki ga bodo izdelali deželni organi v sodelovanju z raznimi strokovnjaki. Odbornik je nakazal smotre, ki Jih bodo imeli pred očmi pri sestavljanju načrta ter rekel, da bo imela pri tem važno vlogo deželna avtonomija kakor tudi avtonomija vseh krajevnih uprav. Pri načrtovanju pa je treba upoštevati dve fazi, in sicer najprej razne izbire, nato pa financiranje. Glavno breme za izvedbo del bo nosila država, finančni poseg dežele pa bo dopolnilen. Namen načrtovanja je tudi, da premosti razna krajevna nasprotja ter uskladi zahteve in potrebe raznih krajev, tako da bo dosežena harmonična celota. Deželno načrtovanje pa bo tesno povezano z vsedržavnim. Za skladen razvoj načrtovanja pa bo treba podpreti tiste kraje, ki so socialno in gospodarsko zaostajali. Ko je govoril odbornik o raznih pristojnostih pri uresničevanju načrtovanja, je rekel, da nosi politično odgovornost zanj deželni odbor skupno z deželnim svetom. Tehnično in znanstveno plat pripravljano v programu pa Indo prepustili predvsem strokovnjakom s tem. da ustanovijo deželni center za načrtovanie. kateremu bodo pomagali tudi zunanji svetovalci in razne ustanove. Seveda mora biti načrtovanje demokratično ter morajo imeti pri njem besedo razni sloji in kategorije, tako da bodo razne Izbire ustrezale potrebam prebivalstva. Odbornik Cocianni je zalem na kratko orisal dosedanje delo deželnih organov in poudaril predvsem spomenico, ki jo je pripravila deželna uprava za zahtevo proračunskega ministrstva za vsedržavni petletni načrt. Sledila je razprava, v katero so najprej posegli profesorji politične ekonomije Pagani, Arcelll in Bazo, profesor statistike Bonifacio, profesor tehnike inž. Costa in drugi. Predvsem so poudarili, da mora bi-t, gospodarsko načrtovanie uresničeno vzporedno z urbanističnim. Nekateri so izrekli pomisleke glede ustroja posvetovanja komisije, a odbornik Cocianni je pojasnil, da jim je služila pri tem za zgled podobna komisija na Sardiniji. V torek zjutraj se Je sestala v palači -Modello komisija deželnega sveta, ki je zavrnila dve peticiji proti nalaganiu davkov na pokojnine in o zaščiti zavarovalnih prihrankov. Popoldne pa se je sestala druga komisija, ki je nadaljevala proučevanje členov zakonskega o-snutka o deželnih organih za gorska vprašanja. budo in samoiniciativo radijske postaje, saj Je nedvomno prav, da vse organizacije uredništvo Radia opozarjajo na razne proslave, prireditve in podobno. Vendar pa je šlo za važen dogodek in za nas Slovence, ki živimo v Italiji, izredno pomembno spominsko slovesnost, in smo lahko torej upravičeno pričakovali, da bo Radio Trst A proslavo žrtve petih antifašistov ne samo napovedal, temveč o' njej tudi objektivno poročal, pa če je bil na to na ustrezen način prej obveščen, ali ne. Jubilejni «Dnevi lesa» na tržaškem velesejmu Uprava tržaškega velesejma je sporočila, da bo prihodnja gospodarska prireditev, to je 17. vzorčni velesejem, od 21 junija do 5. julija prihodnjega leta. Tokrat bodo dali poseben poudarek običajnim »Dnevom lesa», ker gre za jubilejno deseto srečanje strokovnjakov iz lesne stroke. Poleg tega bo 17. mednarodni velesejem hkrati tudi prva tovrstna prireditev v novi deželi Furlanija-Ju-lijska krajina. Na upravi velesejma sodijo, da bo zanimanje poslovnih krogov zato toliko večje, ker se Trst sedaj predstavlja ne le kot eno izmed najvažnejših pristanišč na severnem Jadranu, temveč tudi kot glavno mesto nove dežele in ima toliko večji pomen, ker meji z Jugoslavijo in Avstrijo, ter se čedalje bolj uveljavlja kot odskočna deska za mednarodno trgovino med Podonavjem in čezmorskimi deželami. Tudi na 17. velesejmu bodo vzorci v glavnem razdeljeni po strokah, razen seveda v kolikor bodo razstavljeni v okviru tujih razstav v Palači narodov. Tako bodo zlasti zastopane poleg lesne stroke, h kateri spadajo tudi številne krajevne in tuje razstave izdelanega pohištva, naprave za domačinstvo, sanitarne naprave, težka in precizna mehanika, adiotelevizijski in optični izdel ki, državno in mednarodno rokodelstvo, gastronomija itd. Doslej so zagotovile svojo udeležbo Avstrija in Jugoslavija, ki sta prisotni na tržaškem velesejmu vse od njegove obnovitve po vojni, pa še Poljska in Kamerun. Dr. Reggio imenovan za podkvestorja Glavni komisar komisariata javne varnosti na Opčinah dr. Gu-glielmo Reggio je bil z odlokom notranjega ministrstva imenovan za podkvestorja. čestitkam k imenovanju se pridružuje tudi uredništvo našega lista. Obdaritev otrok vladnega komisariata Včeraj zjutraj je bila v Avditoriju prisrčna prireditev, med katero so razdelili 259 darilnih zavojev otrokom vladnega komisariata in prefekture in 25 zavojev deklicam, ki sestavljajo pevski zbor sirotišnice sv. Jožefa. Pred obdaritvijo otrok je msgr. Botti-zer bral mašo, nato pa je tržaški iluzionist prof. Schaffer imel zabaven nastop, ki je navdušil o-troke. Nato je zbor deklic zapel razne božične pesmi Obdaritve in prireditve so se udeležil; prefekt Mazza s soprogo, podprefek-tj Pasino, Molinari in Miceli s soprogami, številni funkcionarji komisariata in prefekture in razne druge osebnosti. Včeraj popoldne si je dr. Mazza ogledal božično slikarsko razstavo v tržaški Občinski galeriji. Dograjevanje tovorne ladje v Sv. Marku V ladjedelnici Sv. Marka so te dni vgradili krmno plavut na ladji za prevoz razsutih tovorov, ki je zdaj v gradnji kot 1839. izdelek ladjedelnice. Krmna plavut sestoji iz ene same prefabricira-ne enote, ki tehta 79 ton ter meri 11.20 m v dolžino, 5-40 m v širino in 8.50 metra v višino. Nova ladja, ki bo prva v seriji štirih enakih ladij, bo imela no-! silnost 23.725 ton. S SESTANKA SVETOVALCEV SS V DOLINSKI OBČINI Resolucija proti razlaščanju slovenske zemlje za naftovod Zahteva po izvolitvi novega odbora, ki ho zaščitil pravice lastnikov zemljišč V ponedeljek zvečer so se v Borštu sestali občinski svetovalci, kandidati in zaupniki Slovenske skupnosti ter razpravljali o sedanjem političnem položaju na Tržaškem In o vprašanjih, ki so povezana z gradnjo naftovoda na področju dolinske občine. Deželni svetovalec dr. škerk je orisal prizadevanja raznih političnih strank za sestavo občinskih odborov in pokrajinske u-prave ter Doudaril stal šče Slovenske ‘ skupnosti. Po obširni razpravi, v katero so posegli skoraj vsi navzoči. so udeleženci sprejeli naslednjo resolucijo: Občinski svetovalci, kandidati in zaupniki Slovenske skupnosti za dolinsko občino, zbrani na sestanku 21. dec. 1964, so glede načrta za naftovod z izhodiščem v dolinski občini sprejeli naslednjo resolucijo: 1. Gre za načrt, ki utegne teme- ljito spremeniti življenje in značaj naše občine. Ugotavljamo, da je bil spričo tega sestanek, ki ga je v soboto dne 19. decembra 1964 uradno imenu občine sklical g. župan Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim gojencem, njihovim svojcem in vsem dobrotnikom Slovenski dijaški dom v Trstu. Dušan Lovriha, odločno preozek in nezadostno pripravljen. Na sestanek so bili povabljeni in so glasovali za neki odbor tudi ljudje, ki nimajo zemljišča na področju, katero bo razlaščeno, niso pa bili povabljeni številni ljudje, katerih zemlja po načrtu pride v poštev za razlastitev. Zaradi tega je treba izvoliti nov odbor. Izbrati ga morajo lastniki vseh prizadetih zemljišč. 2. Ker gre za zelo važno zadevo in ker občina vsaj v kolikor je znano, ni zaščitila svojih občanov, ki so bili razlaščeni v korist Pristaniške ustanove, se mora za gradnjo izhodiščnih naprav naftovoda podrobno zanimati novi občinski odbor, ki mora zavzeti do tega vprašanja takšno stališče, kakor odgovarja pravicam ter koristim prizadetih občanov. 3. Prisotni so načelno proti razlaščanju slovenske zemlje, katero je treba ohraniti. Ako bi bila res v splošno in širšo korist potrebna ta telika žrtev, naj se načrt spremeni tako, da se do skrajnosti j sfar£i obseg razlaščene plodne zem- KOPRČANI SE ZANIMAJO ZA NAFTOVOD Izhodišče naftovoda v Kopru bi pospešilo industrializacijo Gre za varianto, ki bi potekala po slovenskem ozemlju ter bi povezala Koper z Dunajem Hudo ranjen delavec pri padcu z lambrete Zaradi neprevidnega prehitevanja se je včeraj zjutraj v bližini križišča ceste v Milje v Zavljah dogodila precej huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 30-letni delavec Guerrino Jakomin iz begunskega taborišča pn Orehu, Jakomin se je v smeri protil Trstu vozil na svoji lambreti TS 3395. Ko je prispel do omenjenega križišča, ga je najprej prehitel avtomobilist, potem pa še 23-letni Benito Patova iz Milj, Ul. Toneilo 6, ki je vozil motor «bg-nelli« TS 18646. . Avtomobilist je že vozil mimo, tbda Patovu ni popolnoma uspelo prehitevanje, zato je zavozil vštric Jakominove lambrete *er jo dregnil. Zaradi nenadnega sunka se je Jakomin prevrnil in si prj padcu zlomil levo ključnico ter se ranil po levem sencu Ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. Koprski tednik «Primorske novice« je te dni objavil članek o naftovodih, ki jih mednarodne petrolejske družbe nameravajo izpeljati Iz raznih obmorskih točk v središče industrijske Evrope. List piše, da so med Italijani, Avstrijci in zahod- Odbornik za delo Giust pa je razpravljal s sindikalnimi predstavniki o 29 odpustih v ladjedelnici Felsze-gy. Odbornik Giust je sprejel tudi notranjo komisijo podjetla Fasef. ki mu je orisala slabi položaj v podjetju. Pojasnilo Radia Trst A V zvezi s »Pismom uredništvu« o poročanju Radia Trst A o proslavi na Opčinah nas Je uredništvo Radia ooozorilo, da je na lastno pobudo med nedeljskimi vestmi ob 13.15 napovedalo. da bo proslava, kljub temu da ni prejelo od organizacij, ki Pomorščaku odpeljali lambreto Predvčerajšnjim se je na komisariatu v Kolonji zglasil 31-letni pomorščak. Lino Bartoli z Rocolske ceste 47 in agentom prijavil tatvino lambrete TS 30578. Bartoli je pred tremi meseci Pustil svojo lambreto v bližini doma, notem ko se je prepričal, da je dovolj zavarovana pred vremenskimi neorilikami. Vkrcal s*e je nato na motorno ladio «Auso-nia« in bil tri mesece odsoten iz Trsta. Ko se ie vrnil domov pa je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da so mu neznanci lambreto odpeljali. Utrpel je 50.000 lir škode. so jo organizirale, nobenega sporočila. Gre torej za hvale vredno po- TONI GOMBAČ v Lonjerju je odprl osmico in vabi na obisk prijatelje žlahtne kapljice. MlIlItllllltiiKIHIIIIIIIHIItlHIIIItlllllllllllltllltlttllinilllfllllillllltllllllilliiilHliiiMiiMiiiHIIIMIIIIUIIIMIIIIIIII Vozni red vozil Acegata za božič in Novo leto ni mi Nemci nedavno dosegli dokončen sporazum o gradnji naftovoda iz Trsta do nemških čistilnic v In-golstadtu. Naftovod, ki ga bodo začeli graditi v doglednem času, bo imel svoje izhodišče v žaveljskem pristanišču, to je le nekaj kilometrov od jugoslovanske meje. Avstrijci pa se zanimajo za poseben naftovod med Dunajem in Jadranom. Ta drugi naftovod bi po prvotni varianti potekal prav tako iz Trsta po italijanskem ozemlju do Trbiža, od tod dalie pa po avstrijskem. «Primorske novice« dodajajo, da obstaja še druga varianta za gradnjo tega naftovoda. Po tej varianti bi bilo izhodišče naftovoda v Kopru, od koder bi potekal proti severovzhodu do Maribora, prekoračil Muro ter stopil na avstrijska tla, po katerih bi se nadaljeval do Dunaja. List dodaja, da čeprav v (maši javnosti o tem ni bilo govora, je vendar znano, da so bili o grad-nji avstrijskega naftovoda z izhodiščem v Kopru med Avstrijci in našimi predstavniki že konkretni razgovori«. Po piščevih informacijah naj bi bili razgovori med Italijani in Avstrijci glede gradnje naftovoda iz Trsta na Dunaj pred časom obtičali na mrtvi točki, kar bi lahko pomenilo, da bi «bilo še vedno mogoče doseči gradnjo naftovoda čez slovensko ozemlje do Kopra«. Pisec nadaljuje z ugotovitvijo, da ni znano, v čem tičijo vzroki, da ni doslej prišlo do ustreznega dogovora, vendar meni, da «pri-ložnosti ne bi smeli opustiti in bi se morali z vsemi silami zavzeti za njegovo uresničenje«. Pa še na eno možnost računajo v Kopru: ((Sovjetska zveza je zgra dila naftovod čez Slovaško do Bratislave, ki sega s stranskim krakom tudi do kraja Szony na Madžarskem. Zelo verjetno Je, da ga bodo z drugim krakom povezali z Dunajem. če bi naftovod, ki ga projektirajo Avstrijci, imel za končno postajo ob Jadranu Koper, bi bili na ta način povezani dvojno, z Avstrijo in Sovjetsko zvezo, odnosno češkoslovaško Končno Je pa tudi ra zumljlvo, da se vzhodni naftovod ne bo ustavil v SzonyJu in da oo dograjeno nadaljevanje čez Madžarsko proti Jugoslaviji in do Jadrana. Po nekaj vesteh so že zasnovani predlogi za tako podaljšanje, ki bf se pa končalo na Reki. Ker je Reka položena med pobočje ln morsko obalo s prostorom skrajno na tesnem ln s pristaniškim prometom že davno preobremenjena, bi oil Koper vsekakor neprimerno boljša rešitev. Možnosti za naprave In za razvoj pristanišča so tu tako rekoč neomejene«. V Kopru se po vsem tem živo zapimajo za naftovod, čeprav si ves koprski okraj že nekaj let prizadeva, da bi postal turistično privlačno področje ob severnem Jadranu. V koprskih gospodarskih krogih so mnenja, da bi gradnja naftovodo-vega terminala v njihovem pristanišču pomenila pomemben korak na poti čedalje širše industrializacije področja. Izpeljava posebnega naftovoda s severnega Jadrana na Dunaj bi vsekakor terjala večje denarne investi- vnrRtvn Acegata sporoča, da bo ] Proga štev. 17: iz Ui. S. Cllino Vodstvo Aceg»m »k_______en sa _ ? in i, tti r-_11 zu božične ln novoletne praznike veljal izredni vozni red za tramvaje in filobuse; 24. in 31. decembra bodo namreč tramvaji ln filobusi končali voziti pred koncem normalnega urnika, 25, decembra ln 1. januarja pa bodo začeli voziti kasneje. Po normalnem voznem redu bo za proge 31 ln 32 veljal Izredni nočni vozni red. Razlika med vožnjo enega in drugega voza bo 15 minut •do 2. ure, naprej pa 30 minut do začetka rednega voznega teda. Objavljamo vozni red za filobuse In tramvaje v dneh 24, ln 31. de-cetnbra ter 25. decembra ln 1. ja* nUproga štev. 1: iz Ul. Doda zadnji odhod 24. ln 31. dec. ob 21.20 prvi odhod 25. dec. in 1. Jan ob 7 13, od glavne postaje ob 21.2d 7.31. Proga štev. 3: od Sv. Ivana 20,06 -7U od Sv. Andreja 20.80-135. Proga štev. 5: s Trga Peruglno 21 20 - 7 10, iz Rojana 21.20 — 7.30. Proga štev. 6: od Sv. Ivana 21.21 1—7 04, Iz Barkovelj 21.44 — 7.29. Proga štev. 8: iz Rojana 21.15-7 15, od Sv Andreja 21.15 — 7.14 Proga štev. 9. od Sv. Ivana 3Ufi — 7.05, s Trga C. EUs1 21.41 — 7.37 Proga štev. 10: s Trga Valmaura 21.19 — 7 01, 18 Ul- San Carlo 2138 Proga štev. 11: 1 Progah™ £ VUle Gluhe 2to36°-7.24? s Trga Piave 2124 -19 Prn™ štev 15: 6 Trga San Glo »nn^i23-7 15, od Sv. Andreja 21.34 — 7.30, iz Ul. San Carlo 21.34 — 7.11. Proga štev. 18: iz Ul. Cumano 21.15 — 7.40, iz Ul. San Carlo 21.30 — 7 25. Proga štev. 19: iz Ul. Flavia 21.20 7.10, od glavne postaje 21,30 — 7.30. Proga štev. 20: iz Milj 21.31 — 7.20, s Trga Stare mitnice 21.14 — 6.50. Proga štev. 21: iz naselja San Serglo 21.27 — 7.23, s Trga Stare mitnice 21.10 — 7.06. Proga štev. 24: od Sv. Justa 21.01 — 7.30, od glavne postaje 21.15 — 7.15. proga štev. 25: s Katinarc 21.50 — 7.32, s Trga Oberdan 21.26 — 7.06. Proga štev. 26: iz Kjadtna 21.40 — 7.32, s Trga Oberdan 21.16 — 7.15. Proga štev. 28: iz Kolonje 21.40 — 7.40. s Trga Riborgo 2119—7.20. Proga štev. 29: s Trga Giardino 21.16 -7.00, iz Skednja 2122 — 7.20 Proga štev. 30: z glavne postaje 21 45 — 7.30, s Trga Rosmini 21.30 — 7.15. cije, kakor enostavna priključitev na glavni vod naftovoda Trst-Ba varska, ki bo tako prečkal dooer del avstrijskega ozemlja. Doslej se avstrijsko petrolejsko podjetje OMV še ni izreklo glede nameravane priključitve dunajskega odcepa na vod Trst-Bavarska, zato so vse možnosti še na široko odprte. Po vsej verjetnosti pa se bodo Avstrijci odločili za najbolj ekonomično varianto. Ta pa bo najbrž upoštevala najprej kilometrsko razdaljo od izhodišča do čistilnic v dunajskem predmestju Schwechat, ln pa možnost priključitve na vod, ki bi tako tekel po avstrijskem državnem ozemlju, kar bi pomenilo večjo n jjUY isnočt od tujine. ..... Ije ter se prostor za naftovodne I naprave premakne na manj rodo-, viten predel na področje Sv. Roka. | 4. Oškodovanci naj ustanovijo I enotni konzorcij in pokličejo k sodelovanju kvalificirane slovenske organizacije ter vse ostale, ki so pripravljene pomagati. Treba je stopiti v neposredna pogajanja z naf-tovodno družbo in zagotoviti, da bodo dobili lastniki za razlaščeno zemljo takoj izplačano odkupnino, in to po tržni ceni, in da bodo v obrate novega podjetja za naftovod na področju dolinske občine prvenstveno nastavljeni domačini vsaj I na tista mesta, za katera niso potrebni posebni strokovnjaki. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU, V UL. PETRONIO 4 JUTRI 25. decembra ob 16. uri (abonma I. POPOLDANSKI) ANGELO BEOLCO - RUZANTE LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju Osebe: Matevž — Alojz Milič; Lucija (Zgagarjeva žena) — Zlata Ro-doškova; Zgagar — Stane Sever; Tonin — Danilo Turk; Soseda — Leli Nakrstova: Prolog — Silvij Kobal. Prevod: MODEST SANCIN Lektor: MODEST SANCIN Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Režiser JOŽE BABIC PONOVITVE V soboto, 26. decembra ob 20. uri (abonma Red A, B, C, D) V nedeljo, 27. decembra ob 16. uri (abonma II. POPOLDANSKI) Za vse predstave prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ^ ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kultur- k nega doma. V istih urah se sprejemajo tudi novi abonmaji. A POSTANITE ABONENT SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU! TAKO BOSTE IMELI ZAGOTOVLJEN SEDEŽ PRI VSAKI PREDSTAVI. ♦♦♦♦♦♦♦♦«♦ 00 Tajništvo Slovenskega darsktga združenja sporoča, da bodo imele trgovine ob božičnih praznikih naslednji urnik: i Danes 24. decembra imajo vse trgovine možnost podaljšati de-1 lovni umik do 21. ure. Tlrgovme z živili lahko' odprejo ■ popoldne : •eno uto pred običajnim urnikom. Pekarne napravijo dvojno peko. Mesnice so odprte od 7. do 13. ure ter od 16. do 21. ure. Petek 25. decembra na božič ostanejo zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure ter slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.80. Sobota 26. decembra sv. Stefan. Vse trgovine bodo zaprte. Izjema so prodajalne kruha, ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure in ki -bodo opravile dvojno peko; cvetličarne bodo odprte od 8 do 13. ure, slaščičarne pa od 8., do 21.30. Nedelja 27. decembra. Imajo možnost delovnega urnika trgovine z živili (jestvinfe, sir, slanina, sadje) ter drogerije od. 9. do 13. ure in mlekarne, ki bodo odprte od 7 do 12. ure. Mesnice pa bodo odprte od 6. do 11. ure. Brivnice ter frizerski saloni za dame imajo danes neprekinjen urnik, 25., 26, in 27. pa bndo zaprti. V ponedeljek 28 bodo frizerski saloni za dame odprti tudi ziutraj z običajnim delovnim urnikom. V tržaški okolici bodo brivnice in frizerji 25. in 26. zaprti, odorti bodo kot po navadi v nedeljo, zaprti pa v ponedeljek. P D SLAVKO ŠKAMPERLE priredi TRAD CTONAI.NO SILVESTROVANJE NA STADIONU «Prvi maj«, Vrdelska cesla 7 Igral bo prvovrstni orkester. — Bife dobro založen, — Vstop c vabili. Rezerviranje miz v nedeljo 27. t. m. od 10. do 12. ure in v ponedeljek 28 t. m. od 20. do 23. ure V društvenih prostorih. Istotam dobite vabila, Telefon 96-548. Nazionale 15.00 «La caduta deli ,m-pero Romano« Technicolor. Sophia Loren, Alec Gumness, James Ma-son Arcobaleno 16 00 nCiao Charlie« — Technicolor. Tony Curtis. Excelsior 16.00: «Matrimonio all’ita. liana« Prepovedano mladini pod 14. letom. Feaice 15.30 «11 disco voiante« Alberto Sordi, Menica Vliti, Eleono-ra Rossi Drago. Grattacielo 16 00 «1 4 di Chicago* Technicolor, Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis ir., Baroa-ra Rush. Alsbard* 16.00 «1 d. e toren« lem-nicolor. Franco Fran hi, Ciccio In. grassiia. Filodrammatico 16.00 «Le bellissime ga-mbe di mia moglie« Colette Mer-cier. Technicolor. Aurora 16.CO «11 treno«. Cristallo 16.30 «11 circo e la sua grande avventura« Technicolor — Jahn \Vayne, Claudia Cardinaie. Canitol 15.00 nScusa me lo presti tuo marito« Technicolor. Jack Lemmon, Rom v Schneider. Garibaldi 16.30 «La freccia avvele-nata» Ethel Moore. Impero 16.00 20.30 «La donna di pa-glia«. Viitcrio Venelo 16.15 «lntrigo a Stoc- colma«. Moderno 16.00 «Da 007 criminati a Hong Kons« Technicolor. Astra ,16 OO «La vergine in coltegio«. Astorin Danes počitek. Jutri ob 14,00 «11 cucciolo« • Gregor.y Pečk. Abbazia 16,00 «11 figlio dello Sceic-co» Technicolor. Gordcn Scott. Ideale 15.30 21 30 «Allegri masnadie-n« Barvne risanke. Pippo, Pluto in Paperino. Skedeni toOn «Lo šport prefertto dallTtemo« Terhnirolor. Rock Hudson, Paula Prentlss. Mali oglasi , jn pre. proire za bo^Uce Iz plastike «Ba» 1 latum» in «Meraklnm*. Moderno ! p^krivanip podov s nl^tlko mir*»o, j In p!oS*ir*» «Rike*t». ' HHra nanr*va s osebic \ R.P |TAt.PI,AST Trst Trg Osnedale H. 6, Tel. 95-91». Včeraj-danes , je zavzemal odgovorno mesto v olj« i činski upravi, podpisal dovoljen je i Sprememba na progah Acegata št. 19.20 in 21 vanni 21.23 21p?oga7štev. 16: s Trga San Oto vanni 21.15-7.07, s Trga C. Ellsl 21.31—7.22. Vodstvu Acegata sporoča, da bo od nedelje, 27. decembru naprej, po- , stajaiišče proge 18. v .Ul Cnrduccl, ‘ Pokriti trg (skupno s ptogo 19) uki- ( njeno. Zaradi tega bo skupna pro- . ga 19, 20 In 21. ki se je do sedaj i zaključila ob omenjenih postajal1 i šču, podaljšana do postajališča na ' tm Trgu Goldoni. • PORTOROŽ Cahi ti no Hotel Palače (igralnica) ☆ ☆ Roulette (ruleta) Baccara Chemin de fer ODPRT VSE LETO za gradnjo enega izmed begunskih naselij v občini, ne da bi za to kogm vprašal, ali se kakorkoli upiral; 4. da je minister Pieraccini, vpliven član Italijanske socialistične stranke, odredil pospešeni postopek za novo veliko naselje, ki ga sedaj gradijo v Sesllanu; 5. da ni doslej znano stališče, ki ga zastopa Italijanska socialistična stranka do slovenskega narodnoobrambnega programa in da je PSI vladna stranka ter zato skupno s Krščansko demokracijo in Italijansko socialdemokratsko stranko soodgovorna za raznarodovalno politiko v devinsko-nabrežinski občini. Zaradi teh ln Se drugih dejstev mehi Svet Slovenske skupnosti, da niti KPI niti PSI nista doslej dali resnih jamstev, da sta pripravljeni dejansko zaščititi narodnostno sestavo devinsko-nabrežlnske občina. Svet Slovenske skupnosti« Trst, 23.12.1964 ROJSTVA. SMRTI IN POROKE t)n« 23. decembra 1964 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa ie 8 oseb. ; i UMRLI SO; 46-letna Albina Lipet por; Matteo. 76-letna Giuseppina Fa-bro vd. Baldassi, 62-Ietna Rosalia Damjani por. Križman, 56-letna Car-mela Ursini por. Leonardi, 72-letni Albino Skerk, 74-letna Elisa Bulfon por. Frausin, 70-letna Angela Cebo-hin por. Zgur. 53-letnl Carmelo Pe tri ni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21.12 - 27.12.) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus-si, Ul. Cavana 11; Picciola. Ul. O-riani 2; Vemari, Trg Valmaura 10; D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-ni, Trg Libertk 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (21.12. — 27.12) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus-si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-riani 2; Vemari, Trg Valmaura 10. RHI MAGAZZ1NU FFLICE - Iri Ulica Csrdocci o. IIORITE- »ensk moške 10 otroške dežne plašče bu de. hlafe, lopife in sra*ce nalboljš vrst m znamk po oajoižjib cenah HazItCne štedilnike ua drva in prt •nog, na plin ib elektriko, razliCn peci. trajno goreCe in na keroeec pralne stroje in hladilmke mamk REX in 1NDESIT RlaCilo po doce voru. uidi na obroke dobite PH CARLU BRUSIM Tm «11 C Bal tisti št 20. Tel 29 041 V SKLADIŠČU D. KOZ ULICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, ........... .............. ......X dobite pralne stroie RKX. CAND1 in druire; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuke (bunde). hlače itd Zlato-nre DAH\VIL, Plazza S. Gio vanni St. I. Različne predmete za da rila — natančna m vestna popravi la ur in zlatnine PRI »ASTROMOBILIa dobite kakršno koli pohištvo za moderen dom hi urad po ugodnih cenah >n s plačilnimi olajšavami. Uglejte si naša izložbe »ASTROMOBILs v Ul Giulia 101 (Rotonda del Boschetto). Darovi in prispevki 1 SPDT sporoča udeležencem Izleta na Veliko planino, naj; s« zberejo v soboto 26 t.m. točno ob 6.30 na avtobusni postaji na trgu pri železni škj postaji. Mesnica BRANKO ŽERJAL BOUUNEC 41 — Tel. 97623 vošči vgsele božične praznike Pekarna OTA BOLJUNEC 38 . vošči vsem vesele božične praznike Manufakturna trgovina SANCIN - STRAIN BOLJUNEC 231 — Tel. 97645 vošči vsem prijeten božič Anton SISkovii daruje 1000 Ur za Dijaško Matico. Namesto cvetja - n» grob pok. Vaneta daruje Josipina Kjuder iz Lonjerja 1000 lir za Dijaško Matico. Ob obletnioi smrti svojega očeta daruje Friderik Žnidarčič 3000 lir za Dijaško Marico. Namesto cvetja na grob pok brata Ivana Kjudra iz Lonjerja daruje Marija Domicelj 500 lir za Dijaško Matico. Rozina Bezek je dne 22! 4 m. zapustila svoj« užaloščene nečake in oštale sorodnike. Pogreb bo danes 24, t.m. ob 10. uri iz hiše žalosti, Gabrovec št. 56 na domače pokopališče. I.TT. Via Zonta 3, tel. 38006 (t A« VALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta in nonota IVANA KJUDRA (B .irjevga) Posebna zahvala č. g. župniku Miklavcu, sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. Hčerki ANTONIJA in NADA z družinama Lonier - Katlnara, 24.XI1.1964. IZPKED SODISCA Tihotapci s cigaretami obsojeni na 6 let in 9 mesecev zapora Naložili so jim tudi nad 43 milijonov lir globe Pred kazenskim sodiščem se je zaključila obravnava proti skupi-ni tihotapcev z inozemskimi cigaretami. Sodniki so spoznali vse obtožence, razen enega, za krive ter so jih obsodili na razne zaporne in večje denarne kazni. Posamezni obtoženci so prejeli naslednje kazni: 43-letni Vincen-zo I}i Dato iz Neaplja 1 leto zapora in 3,400.000 lir globe; Alfrede Piccolo, star 29 let iz Ul. Moji*10 a vento 10, eno leto, 1 mesec m 15 dni zapora ter 10,575.000 lir globe; 42-letni Giuseppe Belle iz Istrske ulice 24, eno leto. 1 mesec in 15 dni zapora ter 10,575.000 lir globe; 44-letni Carlo Breazzano iz S. Quirina v videmski pokrajini, toda stanujoč v našem mestu pri Spodnji Magdaleni 2006, 9 mese- KINO SKEDENJ predvaja danes, 24. t. m. ob 16. uri Cinemascope Technico-lor film: • QUAL’ E LO ŠPORT PREFERITO DELL' UOMO (Najbolj priljubljeni šport moškega) Igrajo: ROCK HUDSON in PAUL PRENTISS _A__ V petek, 25 t’m, ob 14. uri ponovitev filma: QUALL’fc LO ŠPORT PREFERITO DELL’UOMO _ V soboto, 26. t. m. ob 14. uri Cinemascope Technicolor film: • MR. HOOBS VA IN VACANZA (Mr. Hoobs gre na dopust) Igrajo: JAMES STEWART in MAUREEN 0’HARA Vsem svojim obiskovalcem vesel božič! cev zapora in 7,050.000 lir globe; 37-letni Francesco Pinto iz Ul. Moreri 10, dve leti, 9 mesecev in 10 dni zapora ter 10,575.000 lir globe; 36-letni Giuseppe Giordani iz Ul. S. Maurizio 11, 3 mesecev zapora. Njegovega • brata Valenti-na Giordanija so oprostili, ker ni zagrešil dejanja. Kot smo že poročali, so preiskovalni organi obtožili oba brata, da sta skušala prikriti Piccolovo tihotapsko delovanje. Skupna kazen na katero so torej sodniki obsodili vseh šest obtožencev, znaša 6 let in 5 mesecev zaporne kazni ter 43,700.000 lir globe. Financarji sp prišli na sled tihotapski skupini z vztrajnim zasledovanjem in seveda s sodelovanjem zaupnih ljudi, ki živijo Avto so ukradli Neznanci so izpred hiše v Ul. Foscolo 40 predvčerajšnjim ponoči odpeljali fiat 600 D TS 53957, ki ga je tam pustil lastnik 28-letni kapitan Vinicio Werth. Tatvino je Werth prijavil na komisa-riaut Stare mitnice in povedal, da je bil avto vreden 400.000 lir. Požar v stanovanju Včeraj zjutraj je v stranišču stanovanja Nore Carjinijeve v Ul. Belpoggio 2 nastal silovit požar. Na telefonski poziv so gasilci takoj prihiteli iz vojašnice na Trgu Nicolini. Požar je nastal pod podom stranišča v drugem nadstropju. Gasilci so se morali precej truditi, da so najprej dvignili skrle in nato pogasili požar, ki ga je verjetno' povzročila iskra, ki se je na neznan način vrinila pod pod. Po končanem delu so gasilci pregledali še vse ostale prostore, da bi preprečili vsako nevarnost novega požara. Kljub hitri pomoči je požar povzročil 250.000 lir škode. OB PRISOTNOSTI SKORAJ VSEH SVETOVALCEV IN ŠTEVILNEGA OBČINSTVA Na seji občinskega sveta o prizivih proti zakonu 167 prišla do izraza neutemeljenost izbire sedanjih lokacij Po obrazložitvi občinskega stališča, ki ga je prikazal odbornik Lupieri, sta ga vsak s svojega zornega kota izpodbila tako svetovalec dr. Sancin kakor odv. Majo ■ Demokristjan Madriz trdi, da se je omajalo zaupanje kmetov v večinsko stranko ■ Ponovna seja verjetno še pred Novim letom PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I KI\Q «1K1S» PROSEK predvaja 25. t.m. ob 16. uri Teclinicolor film Walt Disneya: IFIGII DEL CAPITAN0 GRANT (Sinovi kapitana Granta) (Pustolovščina Julija Verna) Igrajo: MAURICE CHEVALIER, HAYLEY MILLS in GEORGE SANDRES V soboto, 26. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni Fox film: TIHTIPAZZI IN C0PERTA (Vsi norci na krovu) Zabavna komedija Igrajo: PAT BOON, BUDDY HACKETT in BARBARA EDEN , • , ■ ’1 i , ii tk * 1. tl, .j. Im 1 ’• 7 ~ Svojim cenj. obiskovalcem želi vesel božič KINO PROSEK KONTOVEL predvaja 25. t. m. ob 16. uri Metro Panavision barvni film: PER SEMPRE CON TE (Vedno s teboj) Slavospev ljubezni in mladosti ! Igrajo: CONNIE FRANCIS, PAULA PRENTISS, DANY ROBIN in RUSS TAMBLYN V soboto. 26. t. m. ob 16. uri Scope barvni film: Le tre siide di Tarzan (Trije Tarzanovi izzivi) Najbolj nevarni podvigi heroja džungle Igrajo: JOCK MAHONEY in WOODY STRODE želi vsem obiskovalcem kina vesel božič! Khtc na tneinaii predvaja danes, 24. t. m. ob 18. uri PIKANTNA VDOVICA... KOMANDANT V ZADREGI... (Vdovine zvijačei SHIRLEV GIG RED CAROCTN JONES Y0UNG BUTTONS JONES * RITIH BROOKS FliPPEN o.,«, d. GtORGf SIDNE9 Dna produvone tUTERPE i JOE PASTERNAK ' V petek, 25. t. m. ob 15. uri ponovitev filma: LE ASTUZIE Dl UNA VEDOVA V soboto, 26. t. m. ob 15. uri barvni film za otroke najlepša pripovedka: PINOCCHIO POSTRZEK Vsem svojim obiskovalcem želi vesele božične praznik€ V torek zvečer se je znova sestal občinski svet v Gorici. To je bilo drugo sklicanje občinskega sveta zaradi razprave o ugovorih proti izvajanju zakona 167; prva se je zaključila zaradi nelegalnega števila prisotnih svetovalcev. Kakor na prvi tako tudi na drugi seji občinski svet ni sprejel nikakršne odločitve, dasiravno je že prešel k bistvu vprašanja, se pravi k vsebini ugovorov kmetovalcev, organizacij ter strank. Ker je ob zaključku seje nekaj po polnoči župan’ izrekel vsem svetovalcem in občanom (seji je prisostvovalo kakih 100 kmetovalcev iz Standreža in Podturna) najboljša voščila za božične praznike, je mogoče iz te nadrobnosti sklepati, da se bo razprava nadaljevala na prihodnji seji, ki bo še pred novim letom. Ker občinski odbor vztraja pri svojem po-grešenem stališču, kar zadeva a-plikacijo zakona 167 ter zavrača ogromno večino prizivov, se u-pravičeno sprašujemo, če bo de-mokristjanski odbor pripravil novoletno darilo stotinam družin v obliki zavrnitve njihovih upravičenih pričakovanj ter nadaljnjega poslabšanja splošnih gospodarskih kakor tudi duševnih prilik našega prebivalstva. Preidimo sedaj k samemu poteku seje, ki se je začela s skoraj polurno zamudo, in sicer ob 21.25. Najprej je spregovoril poročevalec odbornik Lupieri, ki je izpodbijal teze strank in organizacij navedenih v prizivih. Zavrnil je predlog KPI, CGIL in SDZ, da bi se ljudska izgradnja po zakonu 167 započela na desnem bregu Soče, pri Mocchetti, ker je področje obremenjeno z vojaškimi služnostmi ter zaradi visoke talne vode tudi iz tehničnih ozirov za gradnje neprimerno. Zavrnil je tudi predlog PSDI o izbiri severnega dela mesta (kazermete) za consko področje, ker takšna zamisel nasprotuje urbanističnim zakonom, po katerih se morajo meščani izogibati množičnega prehajanja skozi stari del Gorice, ko hodijo, na delovna mesta, ki bodo-ria jdftii- strani, se pravi nekje pri Sovodnjah. V diskusiji se je prvi priglasil k besedi liberalec odv. Majo, ki je prebral daljši izvid predsednika inženirske zbornice v Gorici Fornasina, v katerem se izpodbijajo razlog; občinske uprave za izbiro lokacij ljudskim stanovanjem po zakonu 167. Naglasil je, da se o izbiri občinski predstavniki niso posvetovali s strokovnimi zvezami, da bi povedale svoje pristojno mnenje. Izpodbijal je perspektivne razvojne možnosti, ki jih predvidevajo sestavljale: načrtov, in predlagal skromnejše načrte, bolj v skladu z objektivnimi potrebami našega mesta. Zagovarjal je bonifikacijo nehigienskih mestnih predelov kot so Ul. Rabatta, Baiamonti itd. ter gradnjo stanovanj pri kazerme-tah (severni del mesta), kjer je dovolj prostora za 1.400 novih stanovalcev. Po prečitanju Fornasinovega tehničnega izvida, iz katerega izhaja jasen predlog za izbiro primernejših lokacij, je odv. Majo pristavil, da prizivi zasebnikov niso več zasebnega, ampak javnega značaja, kadar sega njihovo število v stotine. Pripomnil je, da zakon 167 še ni polnomočen, ker so na najvišji istanei vložili priziv proti njegovemu izvajanju, ter zaključil s predlogom, naj se mesto širi — ne na račun polj, kot trdi Lupieri — ampak na podlagi zakona o povpraševanju in ponudbi. Demokristjanski svetovalec Madriz, ki spada med prizadete kmete v Podturnu, je pripomnil, da odbor ni upošteval splošnega slabega stanja goriškega kmetijstva pasivnega področja, ozemelj, ki jih imajo kmetje v Jugoslaviji, in nizkih kmečkih pokojnin, ki za kolone sploh niso priznane. Vprašal se je, kdo bo skrbel za kmečke družine, ko bodo izgubile zemljo. «Kmetje — je pristavil — so vedno pokazali zaupanje v večinsko stranko; to zaupanje se je sedaj močno omajalo.» Socialistični svetovalec dr. Peter Sancin je svoja izvajanja o-slonil na netočnost in tendencioznost podatkov, s katerimi se operira v poročilu o conskih načrtih. ko bodo v Rimu, kamor bo postopek odposlan, proučili to poročilo kakor tudi razloge občinske uprave, zaradi katerih nasprotuje prizivom kmetov, si bodo ustvarili popačeno sliko naših razmer, zlasti našega vrtnarstva. Predvsem je izpodbil trditev v LupierijeVem poročilu, da po katastrskih podatkih služi za vrtnarstvo od 90 ha obdelovalne zemlje v Gorici samo 4.000 kv. metrov. Lupieri; «Nismo upoštevali teh navedb pri utemeljevanju našega postopka.« Sancin: «Vendar ste jih objavili injjih boste poslali v - v vvi c*j | ziauiiji uaJi pivu zjovv/u Občinski odbor trdi, da se bo Kom božičnih in novoletnih počit-vi n k uji ra 1 o s a m p_ jjl od^tnt.kav vseh vrtov v občini; v resriTcr p>8 je odstotek veliko večji. Proti vinkulaciji so na primer vložili priziv vsi vrtnarji, ki imajo žemljo med Mihaelovo ulico in Sočo; ker je to zemljišče izredpo obsežno ter najbolj rodavitho. Svetovalec je zavrnil Lupieri-jevo trditev, da bodo mogli vrtnarji nadaljevati z opravljanjem svojega poklica kje drugje v Gorici alj okolici, na primer pri Pev-mi, v severnem delu mesta ali na Prevalu, ker ne verjame, da so vse zemlje enako rodovitne in primerne za -pridelovanje določenih kultur. Le kako naj se beluši pridelujejo v Steverjanu, ko pa je zanje potrebna posebna, skrbno negovana zemlja. Končno ni mogoče prezreti, kot je to storil Lupieri v svojem poročilu, vseh naporov, ki so jih kmetovalci vložili v svojo zemljo. Kva- litetno so jo izboljšali z izdatnim gnojenjem, v vrtove so napeljali vodovod, nabavili so si tople grede, preskrbeli izbrane vrste semena, uredili gnojišča itd. Vse to je zahtevalo izredno visoke investicije, ki jih je mogoče zaslediti pri čitanju vseh prizivov. Dr. Sancin je zato predlagal spremembo stališča občinskega odbora, ki se mora pogojiti z upoštevanjem «severne» kakor tudi «on-krajsoške« alternative. Nadalje je dejal, da imamo po občinskih podatkih v Gorici samo 4,4 odstotka kmečkega prebivalstva. Z zasegom kmečke zemlje, bi se ta odstotek močno okrnil, če ne celo izbrisal. V. podkrepitev svojega nasprotovanja conskim načrtom, kakor jih namerava udejstviti občinska uprava, je svetovalec citiral tretji odstavek tretjega člena zakona 167, ki govori o bonifikaciji nehigienskih mestnih področij. «Ta zakonski člen ima prav gotovo večjo veljavo kot ministrska okrožnica, ki jo je malo poprej omenil odbornik Lupieri, češ da zakon 167 ne sme služiti takšnim namenom,« je dejal svetovalec. Potem ko je prebral Vlogo Kmečke zveze iz Trsta v Rim, naj se k načrtom za rezidencial-ne cone pri Sv. Ani priložijo variante, kar naj se stori tudi v Gorici, če se ugotovi, da je bila prvotna odločitev zgrešena, je sve- tovalec Sancin omenil enotno stališče vseh opozicijskih skupin v občinskem svetu proti izvajanju zakona 167. Opozoril je na nasprotovanje «Coltivatori diretti« in komisije za kmetijstvo pri trgovinski zbornici, kar pa občinska uprava ni upoštevala, kakor tudi ni hotela upoštevati nasprotovanja vseh opozicijskih skupin, med katerimi je tudi SKGZ. Dr. Sancin je ob koncu predlagal sprejem vseh prizivov, da bi se zmanjšala conska področja in se izbrale primernejše lokacije, ki ne bodo povzročile tolikšne škode. Ko se je diskusija nagibala h kraju, se je vnela krajša polemika med socialistom Zulianijem in županom, med katero je Zuliani dejal, da je občina pozvala k sodelovanju svetovalce, ko je bilo govora o regulacijskem načrtu, conske načrte pa so sestavili občinski predstavniki s svojimi strokovnjaki, ne da bi poprej vprašali za sodbp občinske svetovalce. Komunist dr. Battello je nato vložil močijo, naj občinski svet čimprej vloži varianto za nove lokacije kot odgovor na prizive kmetov in strank. Odpovedal se je utemeljevanju mocije ter si prihranil pravico, da zagovarja svoje stališče na prihodnji seji. Na njej bodo spregovorili še odv. Sfiligoj, socialdemokrat Candussi, demokristjan Verhi, misin Pasco-li, liberalec Chiozza in drugi. KO JE BRSKAL PO SMETISCU Pavletič iz Standreža včeraj utonil v Soči Pogreb nesrečnega vaščana bo danes popoldne ob 15. uri v Standrežu Včeraj dopoldne se je mudil 58-letni vojni invalid Franc Pavletič, ki je doma iz Standreža, Ul. sv. Mihaela 162, na smetišču ob Soči med Standrežem in Sovodnjami, kjer je brskal med smetmi in odpadki ter iskal kaj koristnega. Pri tem pa mu je iz neznanih vzrokov spodrsnilo, da je padel po visokem in strmem bregu naravnost v vodo, ki je tam globoka več metrov. V bližini je bilo nekaj vojakov s tovornikom, ki so prišli odvažat odpadke in nekaj drugih ljudi, ki so zaman skušali pomagati ponesrečencu ter so morali nemočni gledati, kako je Soča odnesla nesrečnega Pavletiča. Nekaj pozneje je delavec, ki u-pravlja bager podjetja Vriz nekaj niže na Soči, opazil na vodi truplo neznanca, ki so ga potegnili na suho in pozneje ugotovili, da gre za truplo nesrečnega Pavletiča, ki ga je malo prej voda zadušila. V upanju, da ga bodo morda še rešili, so takoj poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki je prišel tja okrog 9.50 ure, vendar so uvideli, da mu ni več kaj pomagati ker je bil že mrtev. Okrog poldne si je truplo ogledala sodna komisija in dala dovoljenje za pokop. Truplo so nato odpeljali v mrtvašnico na pokopališču v Sovodnjah, odkoder ga bo danes pogrebno podjetje Preschern iz Gradiške prepeljalo v štandrež, kjer bo ob 15. uri danes v četrtek pogreb na pokopališče v Standrežu. Kot rečeno je bil pokojni Pavletič vojni invalid, neporočen in brez svoje družine. Živel je z dru- niiitiiiiiMiiiniitiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiilliiiiiiitiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiinliiiiMiiilliliilliiiiiiiiiit PRED NASTOPOM POČITNIC Božično obdarovanje otrok po slo venskih vrt tih in šotah V otroških vrtcih so otroci izvedli tudi kulturni program s petjem in recitacijami ** riy ' ’ • Včeraj, zadnji dan pred začet- voji s sladkarijami, ki jih je po- nic so imeli po otroških vrtcih osnovnih šolah na Goriškem obda- rovanje otrok in v vrtcih tudi krajše kulturne programe s petjem in recitacijami. V slovenskih vrtcih v Gorici, v Ul. Croce in Randaccio, sta bili taki slovesnosti ob 10. in 10.30 dopoldne. V oba vrtca so prišle sko-ro polnoštevilno mamice mladih gojencev, ki so se za to priliko naučili celo vrsto pesmic, katere so prav lepo zapeli ali deklamirali, nekatere skupno in druge pa posamič. Obe otroški vrtnarici, gospe Lo-refice in gdč. Lebanova sta vložili mnogo truda v pripravo, da je vsa prireditev prav lepo uspela in je bila marsikatera mamica ganjena, ko je poslušala petje in deklamacije svojih najmlajših. Po kulturnem sporedu je sledila majhna zakuska in obdarovanje otrok z za- Z USPEHOM SE NADALJUJE velika razprodaja za obnovo konfekcijske zaloge za moške, ženske in otroke po najbolj konkurenčnih cenah PITASSI GORICA - VERDIJEV KORZO - GORICA OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE! Kupili boste po sledečih cenah ZA MOŠKE Zimski plašči od lir 7.900 Dežni bombažni plašči ... » 4 900 Obleke . . i » 8.900 Jopiči . . i » 3 900 Hlače -. . i » 1.900 Srajce i i i * 1.100 ZA ZENSKE Zimski plašči od lir 5.900 Dežni bombažni plašči . . . Tailleurs (krilo in jopica) Obleke . . Krila . . . 3.900 3.900 2.900 900 ZA OTROKE Zimski plašči od lir 4.9()0 Dežni bombažni plašči ... » 3.600 Obleke t • i Jopiči i.i 2.900 2.900 V vašem interesu je, da nas obiščete slala občinska uprava. Na žalost letos ni bilo pri teh, prireditvah nobenega predstavnika občine, ki so bili zaposleni drugod. Na osnovni šoli v Sovodnjah in v tamkajšnjem otroškem vrtcu so bile tudi podobne svečanosti, ki jim je prisostvoval podžupan Janko Cotič ter razdelil otrokom darila, ki jih je pripravila občinska uprava. Poleg drugega so vrtcema v Sovodnjah in v Rupi darovali tudi dva velika gugalna konja, da bodo imeli z njima malčki veselje. V vrtcu v Rupi je zastopal pri svečanosti občinsko upravo občinski tajnik gosp. Primo Cresta. V Steverjanu so Imeli obdarovanje otrok v vrtcu in osnovni šoli včeraj dopoldne okrog 9.30 ob prisotnosti župana gosp. Podveršiča. Tudi tu so otroci v vrtcu pripravili krajši kulturni program s petjem, recitacijam in krajšim prizorčkom. Podobne prireditve so imeli tudi v otroškem vrtcu v Doberdobu ter v treh osnovnih šolah v Doberdobu, Jamljah in Dolu, kjer so po petju in recitacijah malih gojencev razdelili med nje zavoje s slaščicami, ki jih je razdelil predstavnik občinske uprave. Skoro povsod so v učilnicah uredili tudi božična drevesca in jih lepo okrasili. Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 13. uri so sprejeli za 7 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 32-letnega zidarja Romana Liberala, ki se je ponesrečil na delu. Med popravljanjem stropa v neki hiši, mu je apno brizgnilo v desno oko. Nekaj pozneje so sprejeli za deset dni na zdravljenje 54-letnega Francesca Abateja iz Ul. Rossini 14, v Gorici,"ki se je prejšnjo soboto zvečer udaril v prsni koš. Poškodoval se je doma med čiščenjem dimnika. Stopil je namreč na stol, ki se mu je spodmaknil. Ob 14. uri so nudili prvo pomoč t prognozo okrevanja v dven dneh 43-letnemu Silvanu Bizaju iz Podgore, Ul. Calvario 10. Bi- vo - Primosig, se je včeraj opoldne porezal, z hpdečg-.^ica. po-ie> vi roki. Nesreča se mu je pripetila na Oslavju med razvažanjem blaga svojega podjetja. Za 20 dni so sprejeli na zdravljenje 51-letnega Giuseppeja Be-nossija iz Ločnika, Ul. Romana 17, ki so mu ugotovili rane na sredincu leve roke. Benossi, ki je po poklicu kmetovalec, je dežur-nemu zdravniku povedal, da je delal klobase doma, kjer so zaklali prašiča. Pri tem si je odrezal kos prsta. Pes je včeraj predpoldne ugriznil 8-letnega Marina Batističa s Peči 28, ko je šel z materjo na obisk k svoij teti Ani Kovic. V bolnišnici so mu obvezali levo zapestje in ga poslali domov na zdravljenje s prognozo okrevanja v treh dneh. V sovodenjski kartonažni tovarni se je ponesrečil 34-letni Giuseppe Belotti iz Kaprive. Stroj mu je med upravljanjem potegnil med valje levo roko ter mu zmečkal kazalec in sredinec. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh. Doma se je ponesrečil 42-letni Angelo Miceu iz Villess. Padel je po stopnicah, ko je zjutraj šel iz spalnice, ki je v prvem nadstropju, v pritličje. Udaril se je v prsni koš in si zlomil nekaj reber na desni strani. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 20 dneh. žino brata Jožefa Pavletiča (Moča). Bil je miren, čeprav bolj samosvoj ter je rad stikal na smetišču in med ostanki ob Soči, kjer ga je včeraj doletela smrtna nesreča, ker je po vseh izgledih očividno, da gre za nesrečo in ne morda za samomor ali kaj podobnega. Urnik trgovin za praznike Pokrajinska zveza trgovcev V Gorici sporoča, da bo za bližnje božične praznike v veljavi za trgovine na Goriškem naslednji urnik: Danes, 24. t. m. Vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20. ure zvečer. Pekarne in mlekarne bodo razdeljevale kruh in mleko tudi za nasledn; dan. Jutri, 25. t. m. na božič. Vse trgovine bodo ostale ves dan zaprte z izjemo slaščičarn in bonbonier. V soboto, 26. t.m. na Stefanovo. Ves dan bodo zaprte vse trgovine z izjemo pekarn, mlekarn in cvetličarn, ki bodo obratovale v dopoldanskih urah. Pekarne bodo ta dan razdelile kruh tudi za nedeljo. V nedeljo, 27. t.m. bodo odprte samo trgovine jestvin, s sadjem in zelenjavo ter mlekarne od 8.30 do 12.30; mesnice od 6.30 do 11. ure; slaščičarne bodo delale po normalnem urniku in odprte bodo dežurne cvetličarne. Vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte. Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo pekarne v vseh občinah na Goriškem zaprte ves dan dne 25. in 26. t.m. in pravtako tudi 1. in 3. januarja. Kruh za te dneve bodo napekli in razdelili prejšnji dan. VERDI. 17.00: «Scusa, me lo presti tuo marito?«, Rommy Schneider in J. Lemon, ameriški barvni film. Danes zadnja predstava ob 19.30; jutri in pojutrišnjem bodo predvajali isti film s pričetkom ob 14.30, zadnja predstava ob 22. CORSO. 15.30: «11 circo e la sua zaj/M je šofer pri podjetju Oliv •«?„• Claudia Cardinale, ameriški kine-maskopski film v barvah; danes začinja’ pfredstava ob 20.30; predvajali ga bodo tudi jutri in pojutrišnjem s pričetkom ob 14. uri, zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 15.30: «Super se-xy 64«, barvni kinemascopski dokumentarni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 20. uri. VITTORIA. 17.15; «La vita agra«, Ugo Tognazzi in Giovanpa Ralli, italijanski črnobeli film, zadnja predstava ob 21.30; predvajali ga bodo tudi jutri in pojutrišnjem s pričetkom ob 15 uri. CENTRALE. 17.00: «In ginocchio da te«, G. Morandi in L. Efri-kian, črnobeli italijanski film; jutri in pojutrišnjem bodo predvajali isti film s pričetkom ob 15. uri, zadnja predstava ob 21.30. Darovi in prispevki Za Dijaško Matico so darovali: Josip Lakovii iz Tržiča 1100 lir, Del-ka In Ladislav Dornik namesto cvetja na grob VVande Ipavec 5000 lir. Za Podporno društvo so darovali v Standrežu: Mirko Gulln 800, Ema Lutman 800, Slava Berdon 600, Julijana Beltram 300, Roža Pavletič 300, Perina Hoban 300, Irene Beltram 300, Z.L. 300, D.L. 300, Alojz Tabaj 200, Ivanka Bastjančič 200, Genovefa Brajnik 200, Za krvno banko so darovali prof. Salvatore Banchieri 5000, dr. Adol-fo Ugomari 1000, prof Renato Caz-zola 5000, dr. Annlbate Bevlglia 5000, F.111 Abuja 5000. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-FOLETTI na Travniku št. 14, tel. 2972. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10 stopinj ob 12.20; najnižjo 2,4 stopinje ob 4, povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov. Dr. S. PERAZZI (Perhavec) zdravnik - kirurg Ul. Dante 10 - Telefon 51-10 sprejema od 8. do 9.30 in po dogovoru ob 18. uri Zdravi tudi za INAM. Vpisovanje pri Bolniški blagajni v Ul. Leopardi do 31. dec. KOCKE (BRIKETE) ZA OGREVANJE po 1600 lir stot Naročila po telefonu 24-51 INDUSTRIA DEL LEGNO -GORICA, Via Montesanto 118 Po ugodnih cenah prodajamo tudi drva! PRALNI STROJI 12 VRST NAJBOLJŠIH EVROPSKIH ZNAMK HOOVER - MINERVA - CAHOV 7ELEFUNKEN - NAOHIS po 5 kg - od 85.000 lir dalje V trgovini superavtomatlčnih po najboljših plačilnih pogojih za inozemstvo RIAVEZ & SPONZA GORICA UL. MAZZINI 1 ODBOJKA ZA POKAL TREH BENECIJ Dom (Gorica) 2 Olimpija 0 Sinočnje povratno srečanje med odbojkarskima ekipama Doma in Olimpije v Gorici se je zaključilo s ponovno zmago domovcev. Včerajšnji rezultat 2:0 (15:11, 15:10) dovolj zgovorno govori o tehnični moči domovcev. Zmaga je sad požrtvovalnosti vseh igralcev, v Veliki meri pa je k uspehu prispeval Jože Cej, požrtvovalni športni delavec, trener in voditelj Doma, ki je s svojimi servisi in igranjem Pri mreži odločilno pripomogel k končnemu izidu. V okviru sedanjega deželnega tekmovanja je bil Dom v igri z Olimpijo tokrat drugič uspešen. ŽENSKA ODBOJKA Po zanimivi igri Poreč-Bor 3:2 Sinočnje prijateljsko srečanje Ženskih šestork Bora in Poreča se je zaradi zagrizenosti igralk v pla-vih in rdeče-belih dresih zavlekel skoraj do enajste ure. Sicer je začetek potekal v znamenju premoči Porečank, ki so bile že na tem, da zmagajo s 3:0. Toda borovke, ki sinoči niso bile ravno v najboljši lormi in niti preveč razpoložene, so se jim silovito upirale in jim iztrgale tretji set. Po tem nizu se je položaj Spremenil v korist domačink, k: so si osvojile še četrti set in tako stanje izenačile. V zaključni igri pa, čeprav so se potrudile, niso mogle do živega bolj živahnim Porečankam, ki so Pokazale izredno obrambo, dobro prstno tehniko in tudi bogat re-Pertoir napadalnih potez. Izid Poreč - Bor 3:2 «5:11, 16:14, 12:15, 10:15, 15:10) BOKS BOLOGNA, 23. — Italijanski prvak srednje kategorije Nino Beh-venuti bo moral počivati teden dni. Benvenuti si je poškodoval roko med sobotnkn dvobojem v Milanu z Argentincem - puranom. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V SOBOTO 26. T. M. Boksarsko srečanj« Gorica-Ljubljana Goriška boksarska zveza IGNIS je povabila na prijateljsko srečanje boksarje iz Ljubljane, ki so vabilo sprejeli. Srečanje bo v soboto 26. t. m. ob 17. uri v veliki dvorani UGG na Trgu Battisti v Gorici. Predvidenih je 10 tekem v vseh kategorijah in sicer od bantam do najtežje. Med goriškiml boksarji bosta nastopila tudi Pe-trozzi v lahki kategoriji in Confin V težki kategoriji, ki bosta po tej tekmi prešla med profesionalce. Vstopnice za to prireditev so v predprodaji v baru Nicolo na Kor-zu Verdi v Gorici po 600, 1000 in 1500 lir. V 5. kolu I. moške košarkarske lige V Padovi zmaga zaGoriziano Včeraj so odigrali peto kolo prvega dela košarkarskega prvenstva I. moške lige Vsi favoriti za letošnji naslov so izšli kot zmagovalci iz včerajšnjih dvobojev. Ignis je premagal Fides iz Bologne, Sim-menthal pa si je privoščil beneški Reyer. Tudi Fonte Levissima je obogatela za obe točki in isto moramo reči o Goriziani, ki je tokrat z iiiiiiiiiiiiiMuiiimiiiiimiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiiiimmtiiiiimiiiiiitiiiiifiliiiiiitliiiiiiiiiiiMtiiiiiiitiiii ODTUINTAM SMUČANJE DUNAJ, 23. — Trije smučarski olimpijski prvaki so se uvrstili na prva mesta lestvice najboljših športnikov leta, ki so Jo sestavili v Avstriji. Prvi je olimpijski prvak v slalomu Pepi Stiegler, druga je prvakinja v smuku Christl Haasova, tretji pa je zmagovalec v veleslalomu Egon Zimmermann. *«.» . , , SAPPORO, 23. — Japonsko mesto Sapporo je uradno postavilo kandidaturo za organizacijo zimskih olimpijskih iger 1972. leta. Ta sklep je izglasoval občinski svet tega mesta, ki je na severnem delu Japonske. Mednarodni olimpijski odbor bo sklepal o dodelitvi organizacije zimske olimpijade, za katero se poteguje Sapporo, šele 1967. leta. NOGOMET CARDIFF, 23. — Povratno srečanje osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov med Cardiffom in Sportingom iz Lizbone se je zaključilo neodločeno 0.:0. Ker je Cardiff zmagal v prvi tekmi 2:1, Se je uvrstil v četrfinale. 'I V '• V: 4 '• C * A . . • , Med odvoTtti in platnom LONDON, 23. — Nogometaš Tot-tenhama. In angleške reprezentance Jimmy Greaves je dobil voščilo z naslednjimi besedami: ((Najboljši levi zvezi na svetu«. Greaves je voščilo tako komentiral: «škoda, da igram tako v Tottehamu kot v reprezentanci desno zvezo. To pomeni, da bom voščilo Izročil Johnnyju Haynesu»_ ■ - ■ * » * BUDIMPEŠTA, 23. — Madžarska nogometna zveza je javila, dg bo enajsterica Vasasa predstavljala Madžarsko na turnirju za srednjeevropski pokal. « * * MONTEVIDEO, 23. — Danes so javili, da bo urugvajska nogometna (Nadaljevanje s 3. strani) vana publiki, poklicali skratka. Toda če mi je dovoljeno, potem bi dejal, da je avtor dejanja vendarle nekoliko prenatrpal z osebami, zaradi česar so te ostale pretežno le nakazane, ne pa obdelane in vsestransko osvetljene. S cer Pa mislim, da je delo pomembno in da je tudi izvedba, posebno pri ponovitvah bila dostojna.» Razumem, neprijetno ti je govoriti o stvari, pri kateri si soudeležen, toda naše gledališko občinstvo je igro sprejelo z vidnim zadovoljstvom, kar je potrdil tudi obisk, ki je bil skozi ves teden nad pričakovanje zadovoljiv. «Res je, reakcija občinstva je običajno najboljši dokaz o vrednosti delo m njegove uprizoritve in posebno igralec je zadovoljen, ko lahko s tako prostornega odra, kot je ta v Kulturnem dom«, zre v zasedeno dvorano in lovi kontakt s pozorno publiko. Zato bi želel, da bi ta publika, ki je že v dosedanj h prvih predstavah v našem novem hramu kulture, tako lepo potrdila svojo zvestobo Slovenskemu gledališču, bila tudi v bodoče deležna res kvalitet- nih in njeni heterogenosti po sestavi primernih predstav, kajti vedno se moramo zavedati, da i-gramo za občinstvo. Mnogo svetu sem prehodil v zadnjih letih odkar sem več pri filmu kot pri teatru, mnogo gledališč sem obiskal in si ogledal mnogo predstav, in rečem ti, da je borba za občinstvo danes prav tako potrebna, kot je potrebna borba za vsako drugo kulturno ali socialno pridobitev. Za to pa se morajo dvigati tudi teatrski ansambli, in med njimi tudi ansambli Slovenskega gledalšča v Trstu, ki je tak, kakršen je danes, umetniško sicer močan, toda številčno mnogo preskromen m po letih igralcev neprimeren, da bi lahko bil v vsem kos nalogam, ki stojijo pred njim z otvoritvijo tega prekrasnega Kulturnega doma.» Takole bi se lahko še menila o enem in drugem, o filmu m o gledališču, saj kadar se Mihi razveže jezik... A če hočete še mojo skromno sodbo o njem: kljub vsej svoji nagli in uspehov polni filmski karieri, je Miha Baloh vendarle otrok gledališča in njegova nemirna igralska narava se bo prej ali slej spet umirila na odrskih deskah, kjer se je kot slovenski igralec tudi rodil. zmago V Padovi nad Petrarco prijetno presenetila. Izidi so naslednji: v Milanu Stella Azzurra - Libertas Livorno 80:71 (34:25) v Bologni Ignis Varese . Fides Bologna 68:64 (43:32) v Bielli Knorr Bologna - Libertas Biella 78:67 (39:30) v Milanu Sinunenthal • Reyer Be-reprezentanca igrala 3. januarja netke 98:63 (52:26) prihodnjega leta v Montevideu pri- V Cantuju Fonte Levissima • A1FO-jateljsko tekmo z reprezentanco nesta Milan 72:61 (39:25) Nemške demokratične republike. v Padovi Goriziana . Petrarca Pa-*•* I dova 71:61 (36:23) FLORENCA. 23. — Italijanska reprezentanca B lige, ki bo januar- 1a 1965. leta igrala proti francoski drugoligaški reprezentanci, je Imela danes v športnem centru v Cover,-cianu trening tekmo z enajstorico Empoli, Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:0). Po petem kolu je stanje na lestvici naslednje: Simmenthal in Ignis 10 točk Fides, Knorr in F. Levissima 8 Reyer, AirOnestš, Goriziana in S. Azzurra 7 Libertas Livorno, Petrarca in Libertas Biella 6 IN BILTENA ORGANIZACIJSKEGA ODBORA SPENT Dokončne prijave: 17 moških in IB ženskih reprezentanc Posebna komisija je že izbrala 152 sodnikov LJUBLJANA, 23. — Do vključno 15. decembra 1964 je Organizacijski komite SPENT prejel naslednje dokončne prijave za ekipno tekmovanje: Moški ženske 1. Nizozemska + 4- 2. Repub. Koreja (J.) + 4- 3. ZDA 4* 4- 4. Avstralija + 4- 5. Gana 4- + 6. Kitajske. 4- 4- 7. Madžarska 4- 4- 8. švedska 4- 4- 9. Libanon 4- 4“ 10. Indija 4- 11. Izrael 4- 12. Italija 4- 4- 13. Malte 4- 14. Pakistan 4- 15. Nigerija 4- 16. Kanade 4- 17. Jugoslavija 4- 4- 18. ZR. Nemčija 4- 4- Skupno je torej doslej prijavlje- nih 17 moških reprezentanc in 13 ženskih, pri čemer je za Libanon ŽENSKA KOŠARKARSKA A LIGA Kljub lepi igri v Trevisu Ginnastica še praznih rok Za štirinajst dni prekinjeno prvenstvo Osrednja tekma nedeljskega kola ženske A lige je bila na sporedu v Turinu. Tja je namreč potovala peterka milanske Stande z odločnim namenom, da izkoristi trenutno slabo kondicijo in predvsem začasno odsotnost nekaterih standardnih čurinskih igralk. Vroča želja lombardske ekipe pa :---- se ni uresničila, še enkrat so morale Milančanke oditi praznih rok s tega že tradicionalnega tekmovanja med ekipama, ki si že cjolgo vrsto let delita prvi mesti na italijanski jakostni lestvici. Letos sicer je Standa iskala na tujem igrišču ključ za osvojitev prvega mesta ali vsaj drugega stolčka, ki ji je že skoro postal jdedna last. Letošnja premoč Pariorica iz Vicen-ze jo je prisilila na tretjo vlogo in Standa je v nedeljski tekmi dala vse iz sebe, da bi se lahko tej vlogi odrekla. Milančanke so začele s polnim elanom in je po prvih minutah kazalo, da bodo končno le premagale svojega tradicionalnega nasprotnika v samem njegovem brlogu. Ko pa so lombardske igralke deloma zmanjšale tempo, so se domačinke zatekle k svojim dolgoletnim izkušnjam in z velikim srcem nadoknadile prednost mlajših nasprotnic. Po štiridesetih minutah žive, lepe in učinkovite košarke so italijanske. prvakinje še enkrat uspešno zaustavile riaskoke Stande in tako obdržale korak z vodečim Porto-ricom. Skipa iz Vicenze je gostovala v Brescii. Kljub temu, da se trenutno nahaja na zadnjem mestu lestvice, se je, Pejo silovito branila in prisilila Ppr.torico na precejšen napor. Ko pa so igralke iz Brescie spoznale neučinkovitost obrambne taktike so znatno popustile in nasprotnice so lahko nadaljevale bolj mirno in predvsem še bolj učinkovito. To kolo nam je prineslo delni preporod Triestine, ki je na tre-viških tleh, kljub porazu, odigrala morda svojo letošnjo najboljšo tekmo in je bila ves čas enakovreden protivnik domačemu Bristotu. 2a! pa Tržačanke ne bodo mogle izkoristiti elana, ki so ga pridobile na tej tekmi: njihov prihod- 2ENSKA A LIGA IZIDI •Bristot Treviso-S.G. Triestina 49-35 •Fiat Torino-Standa Milano 45-36 Mobili Bologna-*U.C. Venezia 46-28 •Omsa Faenza-Pallac. Napoli 60-24 Portorico Vic.-*Pejo Brescia 60-38 LESTVICA Portorico Vic. 6 6 0 370 247 12 Fiat Torino 6 5 1 319 235 11 Standa Milano 6 4 2 344 248 10 Bristot Treviso 6 4 2 270 256 10 Omsa Faenza 6 4 2 304 281 10 U C. Venezia 6 3 3 214 244 9 S. M. Mobili Bol. 6 3 3 289 266 9 S G. Triestina 6 1 5 231 300 7 Pejo Brescia 6 0 6 230 320 6 Pallac. Napoli 6 0 6 150 325 6 Prihodnje tekme (27. t.m.) Bristot Treviso-Fiat Torino, Standa Milano-U. C. Venezia, S. M. Mobili Bologna-Omsa Faenza, Pallaea-nestro Napoli-Pejo Brescia, S. G. Triestina-Portorico Vicenza. MOŠKA A LIGA IZIDI Recoaro Vic.-S. G. Triestina •Lavoratore Ud.-Robur Rav. •Novatecno Sangiorg.-Roseto •Victoria Pes.-APU Lignano •La Torre R. E.-Safog Gor. LESTVICA Victoria Pesaro 6 5 1 408 349 S G. Triestina 6 4 2 349 316 A.P.U. Lignano 6 4 2 368 240 La Torre R. E. 6 3 3 408 364 Recoaro Vicenza 6 3 3 362 363 Lavoratore Udine 6 3 3 327 357 Safog Gorizia 6 2 4 431 411 Roseto 6 2 4 368 376 Robur Ravenna 6 2 4 324 369 Novatecno Sang. 6 2 4 307 402 Prihodnje tekme (27. t.m.) Recoaro Vicenza - Lavoratore Udi. ne, Robur Ravenna-NovatecnlCa San-giorgese, Roseto - Victoria Pesaro, A.P.U. Lignano . La Torre Reggio Emilia, S. G. Triestina - Safog Go-rizia. 52-44 46-38 54-53 65-51 92-71 upoštevana moška in ženska prijava, čeprav iz brzojavke ni razvidno ali bodo sodelovali z obema ekipama. * * * Komisija za sodnike je doslej že izbrala 152 sodnikov, s katerimi bo organizacijski komite v kratkem sklenil pogodbe za sojenje na SP ENT in naročil za njih posebne obleke. Komisija za sodnike bo pričela vse izbrane sodnike uriti za delo z malimi semafori, ki jih bo še v decembru dobavila madžarska firma Elektroimpex iz Budimpešte. * * * Izdelan je osnutek vstopnice za SPENT, pripravil ga je član komisije za dekoracijo in propagando ing. Sandi škerlovaj. Sekretariat organizacijskega komiteja je že sprejel osnutek in vstopnice, ki bodo izdelane v rdeči, zelehi in modri barvi, so že v tisku. Tisk vstopnic je prevzela tiskarna Jože Mo-škrič v Ljubljani. * * * Avstralska namiznoteniška zveza je skupaj z izpolnjenimi obrazci za dokončno prijavo tekmovalcev poslala tudi obširno pismo, v katerem informira organizacijski komite, da želi dopotovati v Ljubljano še 27. marca 1965. tako da bi se člani moške in ženske ekipe v Ljubljani pripravljali zadnjih IS dni pred SPENT. Prav tako želijo v tem času odigrati nekaj srečanj v Ljubljani ali drugih krajih razen tega pa najavljajo tudi prihod večje skupine opazovalcev. SPENT je za Avstralijo posebej zanimiv zato. ker kaže, da bo Avstralija eden najresnejših kandidatov za organizacijo svetovnega prvenstva 1967. Avstralska namiznoteniška zveza je prosila organizacijski komite SPENT, da omogoči njenim uradnim predstavnikom čimbolj podroben vpogled v organizacijo SPENT. da bi lahko izkušnje uspešno izkoristili, če bodo organizatorji prihodnjega prvenstva. * * * Nedavno sta o svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu razpravljala komisija za telesno kulturo SR Slovenije in mestni svet Ljubljane. Oba foruma sta bila seznanjena z dosedanjim potekom priprav in s problemi, ki še nastajajo v zvezi z organizacijo SPENT. i želela organizatorjem Tako komisija za telesno kulturo | speha. iiiiiiiiuiuiuiiitmiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiifohtMiiimiiiiiiniiiiiiiimtiiiiiniMiiiiiHiiiiiMiiiiiii NAMIZNOTENIŠKI TURNIR TRETJE K A TEC0R NIKO V nji nasprotnik je petorka iz Vicenze, ki bo brez dvoma pogoltnila Ginnastico v enem samem zamahu in bo strla vsako upanje na boljše dneve. Benetke in Mobili iz Bologne sta si bili do sedaj enakovredni nasprotnici. Na lestvici so imele Be-nečanke celo lahko prednost. Nedeljska tekma pa je popolnoma spremenila sliko, saj so igralke iz Emilie popolnoma preigrale gostujočo ekipo in jo odslovili z visokim naskokom. Pepelka tega prvenstva —. neapeljska petorka — je še vedno praznih rok. Zdaj imajo igralke dvotedenski počitek in šele nato se bodo spet pomerile za točke in za boljša mesta na lestvici. Slovenije kot mestni svet Ljubljane sta zagotovila ustrezno pomoč organizacijskemu komiteju. * * * Kot predstavniki organizacijskega komiteja SPENT so si četrto evropsko prvenstvo v namiznem tenisu v Malmdju ogledali generalni sekretar Peter Dular, člani sekretariata Ivan Bokal. Viktor Polak in ing. Stane Rebolj, šef Press centra na SPENT Marjan Gogala in sodelavec Milan Košir. Podrobno so si ogledali organizacijo in izvedbo prvenstva in si nabrali precej koristnih izkušenj. Pripravili so tudi tiskovno konferenco, na kateri so informirali o pripravah za prvenstvo v Ljubljani in odgovarjali na vprašanja, ki so zanimala novinarje in funkcionarje nekaterih namiznoteniških zvez. Zaradi zanimivosti želimo na kratko informirati, kako je deloval na evropskem prvenstvu v Malmti-ju Press center. Prostori so bili neposredno pri dvorani 145 novinarjev je imelo na razpolago 10 telefonov, teleprinter in telejoto. v primeru potrebe pa bi lahko takoj priključili še 10 telefonov, medtem ko oi lahko v primeru večjih potreb tudi povečali kapacitete teleprinterja ip telefoto naprav. V Press centru je bilo na razpolago 10 pisalnih strojev, bilten pa so novinarji dobivali v posebnih predalih. Press center je delal samo s tremi ljudmi, vendar izdaja biltena ni bila naloga Press centra, ampak sekretariata prvenstva. Sef Press centra je bil novinar časopisa iiSpdsvenska dagbladen». Ber-til Lundgren. ki je nastopal v isti funkciji leta 1958 na svetovnem pr renstvu V nogometu, ko je bil sedeš ene skupine tekmovanja tudi v Malmdju, Novinarska izkaznica je v Malmdju veljala ne samo kot vstopnica v dvorano, ampak tudi kot prosta vozovnica v mestnem prometu. Vozni red vlakov Benetke - Milan Pariš - Rim - Bari Mongolska namiznoteniška zveza je brzojavno informirala organizacijski komite, da se še ne more dokončno prijaviti za SPENT, ker še ,ne pozna vseh rezultatov svojih tekmovalcev. Namiznoteniška zveza Jordanije pa je svojo udeležbo na SPENT odpovedala, obenem pa za-mnogo u- Samo v finalu poraz Tomšiča Edi Košuta na tretjem mestu Namiznoteniški igralci so v nedeljo nastopili na drugem letošnjem tekmovanju, ki je bilo to pot namenjeno le tretjekategorni-kom. Turnirja se je udeležilo približno trideset atletov, ki so pokazali že precejšnjo formo. Med ostalimi so nastopili tudi Borovi atleti in člani novoustanovljenega namiznoteniškega odseka tržaškega vse- učilišča, katerega pobudnik in vodja je Borov atlet Edi Košuta. Akademiki so plačali svojo neizkušenost in so kaj kmalu morali iz borbe za točke. Bolj uspešni pa so bili borovci. Najdlje je prišel Karel Tomšič, ki je bil že na pragu samega končnega uspeha. V finalni tekmi je v treh nizih klonil pred Ragusi-nom, ki je tako delno popravil slab vtis svojega prvega letošnjega nastopa. Se prej pa je Tomšič z dobro in predvsem puisebno igro prisilil na poraz odličnega Dam-brosija. Tretje mesto je osvojil Edi Košuta, ki ni uresničil pričakovanja ln je podlegel Ragusinu, kljub temu, da je osvojil prvi niz dokaj prepričevalno. Bidovec, Adrijan in Milan Tavčar ter Moro so zgubili s tesnimi izidi in so si vselej priborili vsaj po en niz. Izidi polfinalnih tekem turnirja, ki ga je organizirala tržaška Sof fitta, so naslednji: Tomšič - Dambrosi 2:1 «8:21, 21:14, 21:15) Ragusin - Košuta E. 2:1 (16:21, 21:13, 21:19) FINALE Ragusin - Tomšič 2:1 (21:17. 12:21, 21:15) LESTVICA Ragusin (UNI) Tomšič (BOR) Košuta (BOR) Dambrosi (UNI) I. Patrizlo ODHODI 5.45 A 6.10 R 6.35 D 8.48 R 9.15 DD 10.10 13.00 13.30 14.45 16.05 16.50 17.45 18.50 19.27 21.50 A R A D D A D A A DD Portogruaro Benetke - Bologna - Milan (1) Benetke Rim Benetke na _ Benetke - Milan nova (II) - Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke - Milan -Benetke - Pariz Tržič - Portogruaro Benetke (veza za Milan) Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke • Milan • Turin - Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vagoni in ležišča Trst -Genova) - Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in ležišča Trst - Rim) Milan - Turin- - Rim (obvez-prenotacija) metke - Milan - Ge- Pari* (1) Samo prvi razred in obvezna prenotacija PRIHODI 6.22 A Cervignano - Tržič 7.25 A Portogruaro - Tržič 8.00 DD Turin • Milan - Benetke (spalni vagoni in ležišča Rim - Trst) Marseille - Ventimiglia -Genova - Milan - Benetke (spalni vagoni in ležišča Genova • Trst) Benetke Benetke Cervignano - Tržič Pariz - Milan • Benetke Benetke - Portogruaro * Cervignano Tržič (••) Bologna - Benetke (•) Portogruaro - Tržič Pariz - Milan • Benetke Milan • Rim - Benetke (*) Benetke - Tržič Turin - Milan*'- Genova (II) - Rim • Bologna • Benetke 9.30 D 11.38 R 12.52 D 13.35 A 13.30 D 17.20 D 18.07 A 18.52 R 19.24 A 19.50 DD 21 30 R 22.32 A 23.55 DD (•) Samo I. razred: (**) ob nedeljah ne vozi. Videm - Dunaj Salzburg - Muenchen A A D A D 3.40 5.20 6.15 6.21 7.16 9.45 A 12.20 D 12.30 A 14.30 A 16.24 17.30 10.10 16.53 20.52 A A D A D 21.55 A ODHODI Videm - Trbiž Videm Videm Trbiž Videm Videm ■ Trbiž - Dunaj Videm - Trbiž Videm Videm Videm Videm - Trbiž Videm .Videm Videm Videm - Trbiž Muenchen Videm Dunaj PRIHODI 1.08 7.05 7.50 8.20 9.12 9.20 12.00 15.08 A 17.30 A 18.58 DD 20.00 A 21.15 A 22 .40 A 22.50 D D A A D A D A Videm Videm Videm Videm Videm Dunaj - Muenchen Trbiž - Videm Videm Videm Trbiž • V lem Videm Videm \ .dem Dunaj - Trbiž - Videm Opčine • Ljubljana - Beograd 0.20 D 7.22 A 8.36 D 13.40 A 18.00 A 20.22 A 20.14 D 5.30 D 7.12 a' 8.30 D 1120 A 16.56 A 19.35 D ODHODI Opčine - Ljubljana - Beograd Zagreb Opčine • Reka Opčine • Reka - Ljubljana Opčine Opčine Opčine Opčine - Ljubljana • Beograd - Atene • Istanbul PRIHODI Beograd - Zagreb - Ljubljana Opčine Opčine Beograd ■ Opčine Opčine Opčine Ljubljana čine Ljubljana • Reka FRANCE BEVK •uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiF MLINU . ŽIVLJENJA ((Pusti me!« se mu je trgala Iz rok in se mu plaha zastr-lela v zelenkaste oči, ki so se mu smejale iz objesti. «Ali si znorel?» ' «Ne izpustim te!» je rekel; roke so jo še tesneje privide nase. ((Pusti me, če ne bom kričala.)) «Kdo te bo slišal?« Bila je huda, užaljena, vendar je čutila, da ji zmer&j bolj Ine odpornost... Tedaj je pritekla Lenka. Upehana, jezna se s prikazala izza ovinka. ... «Ferjan!» • Ferjan Je izpustil dekle. Srd In zadrega sta mu pognala &1 rdečice v lica. Pisano je pogledal sestro in obstal kot butec, i vedel, kaj naj reče ali stori. «Zakaj me nista poklicala?« Jima Je Lenka očitala s solzo vzburjenja v očeh. «Bom že doma vse povedala,« je dodala i stekla dalje. Ferjan in Franca sta tiha, osramočena hitela za njo. Dekle i trgalo bilke ob poti ln ponavljalo pri sebi: «Nikoli več, nikoli eč..» Ferjan Je zdaj pa zdaj jejpno zaškrtal z zobmi. »■ Gozd se je razredčil, pred njimi so se razprostrle senožsti. Gosta, visoka trava se jim je smukala okoli nog. Ferjan je poskušal pretrgati molk, ki ga Je tiščal kot breme krivde. »Kakšna trava!« je rekel. «Da,» je pritrdila Franca. «Kmalu bo zrela. Dosti prej kot za našim vrhom.« «Da.» In tako vso nadaljnjo pot do Potoka. Franca se je ustavila na razpotju steza in se z očitajočim, vendar toplim pogledom-ozrla na Ferjana. > «Ne bodi huda, če sem bil nekoliko divji,« je rekel fant, «Saj nisem,« mu je odgovorila z medlim glasom in zavila proti domu. Lenka je tako hitela po stezi na strmo reber, da jo je Ferjan težko dohajal. Bil je navrhan nejevolje. «Ti, da boš molčala!« je siknil skozi zobe. Lenka pa nič, le še bolj je hitela. «Slišiš, smrkavka?« se je Ferjan raztogotil. «Da mi ne odpreš ust! Ali pa se ml več ne štuli med dekleta.« »Slišim,« mu Je sestra pokazala skremženi obraz. «Nisem gluha. Ni treba, da tako kričiš!« Ferjan Je bil pomirjen. Težko si je priznal, da se boji očeta. Prišlo je poletje s kratkimi sencami in še krajšimi nočmi, z žgočo dnevno vročino in napornim delom. Ljudem ni dalo dihati, odmerjalo jim Je le kratke ure počitka. Pri Plečarju so se začeli pripravljati na košnjo. Do osojne senožeti za Slemenom je bilo tri ure hoda, iz nje se po cel teden niso vračali domov. Pokosili so travo, pograbili seno in ga nesli v svlsu na prisojni strani, V jeseni so ga v bremenih pove^apih s ^robotom, na dolgih saneh po klancih in drčah zvlekli domov. «Pojdi in naprosi še kako žensko,« je Plečar naročil Lenki. «Za ves teden boš težko katero našla,« Je menil Ferjan. «Vsi so v košnji. Morda Gmajnarjevo Franco...« Lenka je pogledala očeta, ki je trdo molčal. Gmajnarjevih dotlej niso nikoli prosili za dnino. Toda ko je Lenka brez uspeha obletela pol vasi, je stopila k Franci, ki Ji ni odrekla. Ce bi bil oče doma, bi si ne upala pristati. Ferjan se je tiho smehljal predse... Bilo je zgodaj zjutraj, še pred zoro. ko so se s kosami, grabljami, berklami in koši, v katerih so nosili živila za vse dni, napotili v hrib. Sonce je vstalo in začelo toplo prigrevati. Počasi so stopali navkreber, pot jim je oblival telo in jim tekel od obrazov. Razgled se je širil, odpirale so se nove doline in gore, nebo z oblački je bilo brez kraja. Ferjan in Franca sta bila razigrana kot otroka. Hitela sta, kakor da ne marata prič, nista uživala razgleda ne čutila napora. Govorila sta sladke ničevosti in se 'nista ozirala, šele ko sta dospela do gozda, se je Franca ustavila in koš oslonila na skalo. ((Počivajva nekoliko više, kjer je senca,« je rekel Ferjan. «Ne, rajši ne!» je rekla Franca. «Ne morem več.« Bala se je Plečarja, ki je z Lenko ostal daleč za njima in se venomer oziral navzgor. Ko ju je dohitel, je vrgel koš v breg, pogledal oba In si otrl pot s čela. «TeČeta pa tečeta,« je nejevoljno zabrundal. «Ti, Ferjan, počakaj Lenko,« je rekel, ko je zopet zadel koš. «Zbodla se je v peto in težko hodi.» «Jaz jo bom počakalaj« Je rekla Franca, ki je vse razumela. Ustavili so se na vrhu, pri svislih, in se ohladili v prijetni sapi, ki je vela preko Slemena... Zaživeli sc prosto življenje sredi narave, ki jih je navdajala s tiho radostjo in otroško srečo. Ferjan in oče sta vsak dan pokosila zaplato senožeti. Dekleti sta stresli redanice in naredili zagrabke Sonce' je žgalo z jasnega neba. Kar so prejšnji dan pokosili, so drugi dan popoldne že grabili. Moža sta seno znosila čez greben v svisli. Zvečer, ko j* sonce zašlo in je objela vrhove rdeča večerna zarja, so prenehali z cjelom. Ko so odhajali iz senožeti,'so jih spremljale temne sence, ki so lezle iz doline Ferjan je zakuril v rupi ob svislih, dekleti sta skuhali večerjo. Pojedli so iz skupne sklede, nato še dolgo posedeli Oče m sin sta kadila, dekleti sta gledali na temne obrise 'gora m na zvezde. V višinski samoti ih tišini jima Je mehko objemalo srca in duše. Govorih so skoraj tiho, kakor da se bojijo motiti svoje občutke/ Včasih sta dekleti zapeli. Sprva ttno, a nato glasneje, pritegnil je tudi Ferjan. Se Plečar. ki nikoli ni pel, je malce sramežljivo, š pogledom na ugašajoči žerjavici, brundal bas. Po navadi je bilo že pozno, ko se Je dvignil Plečar. «Cas je,» je rekel in- si, hlače potegnil do pasu. «Jutri nas čaka nov dan.» Spali so v svislih na svežem senu. Moža zase, a dekleti zase, vsaka dvojica v svojem kotu. Plečar se je ponoči večkrat prebudil, dvignil glavo in prisluhnil. Ferjan je zateglo dihal, zraven njega. Moža je trapila neka misel, ki si jo je utepel v glavo m jo zaman odganjal. Vznemirjalo ga je Ferjanovo vedenje. Tudi dekle se mu m zdelo več tako zadržano kot prej, Ferjana je preočitno lovilo s pogledi. Neko popoldne, ko so zopet grabili seno, Je Franca našla pisano polžjo kajžico. Kot otrok jo je držala na dlani in ogledovala. «Kako je lepal« je tenko zategnila. Ferjan je porabil vsako priložnost, da se je približal dekletu. (Nadaljevanje sledil UREDNIŠTVO: rKšI - UL MONTttCCHl 0 ti rEl.EFUN 93-HOH m m«.«Xk - p,,Sim predal 559 - PODRUŽNICA: DORICA: Ulica (StNIO Pelliot 1 II Ielelon .13 82 - UlMteVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Peielub 37-:«« - NAROČNINA: mesečna 800 ut - Vnaprej; četrt, letna 2 260 hi polletna 4 400 ur celoletna 1 700 Ut - SFRJ v tednu 30 din mesečno 420 din - Nedeljska posamezna 40 din, letno 1920 din polletno 960 din, četrtletno 480 dm - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Prst U 6374 - Za SFRJ. ADIT, DZS, Ljubljana, 8tarl ir« 4 1„ telefon 22-207. tekoči račun pri N ar,,dni Danki * Ljubljani HOO i * i I :::::::: J :::::::::::::::::::::: BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. ^ TRŽAŠKA KREDITNA BANKA' GLAVNICA LIR BOO.000.000 - VPLAČANIH LIR 100.000.000 TRST - ULICA FABIO FIL2I ŠT. 10 | .TELEFON ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED ANDREJ BOLKO mr. ph. Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ farmacevtski proizvodi in kemlkali/o 1RS1 - UL. 10RREBIAMGA 21. it želi vesele božične praznike TVRDKA USTANOVLJENA V LETU 1926 5 IMPORT — EXPORT M&edt 'foetilU PREDSTAVNIK TOVARN: BIANCHI, REGINA, ITAM, TIP TOP. MOTO-BI NSU, PIRELLI, PARILLA, Predstavnik: MOTO BENELLI — ZMAGOVALEC KROŽNE DIRKE OPATIJA 1962 — Catg. 250 cc, 350 za Jugoslavijo ieli vesele božične praznike! TRST, Ul. A. Caccia 3 — Tel. 96-032 mehanična delavnica, Ul. A. Caccia 10 Ul. Armando Diaz 6 — Tel. 82-913 Ul. Alessandro Vittorio 2 ! I ::::::::::: Najlepša darila za praznike pri IT........... :!: TRGOVINA IN PEKARNA TRST, Corso Italia, 25 TKANINE - PLAŠČI - OBLEKE GORICA, Corso Verdi, 119 AVTO OPREMA V. ZANCHI Vam svetuje, da si pravočasno nabavite naslednje zimske potrebščine: Verige za sneg «Weissenfels» Z Kiler maske (zaščitnice za motorje) Z Nosilec za smuči Z Antifriz Z Velika izbira potrebščin za vse vrste avtomobilov. TRST - Via Coroneo N. 4 TEL. 29-684 Cenjeni klienteli želi vesele božične praznike TRST, UL. CARDUCCI 22 - TEL. 95173 - 77260 - 55646 ŽELEZNINA ■ ORODJE KRISTALNI PREDMETI HIŠNI PREDMETI - JEDILNI PRIBOR - PORCELAN DARILNI PREDMETI IN OPREMA ZA KOPALNICE VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠIH ZNAMK DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE vošči vsem svojim cenjenim klientom vesele božične praznike in srečno novo leto 1965. UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - ELEKTROGOSPODINJSKI PREDMETI Superavtomatični pralni stroji CANDV — REX — CGE Izredne cene za izvoz Dostava na dom brez posebnih Izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije UNIVERSALTECNICA trieste — trst, Corso Garibaldi št. 4 — Tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1 DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI IN TORBICAMI Lastnik A G EC «ROIANO» TRST, ROJAN, TRG TRA I KfVl 2 - TEL. 31-198 vam nudi najboljših — primerne za darilo Svojim odjemalcem želi vesel božič ☆ ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka ☆ ARETTA j ULTRA THIN — ženske in m^ške zimske čevlje jjj.. ~ lil znamk ter torbic zadnje novosti :::........—................................. COMMA PLASTICA PRIZNANO MEDNARODNO DRV M PREMOGA g OPČINE 55 mm Narodna ulica 78 g Telefon 221 306 ieli vesele praznike KEROSENE IN NAFTO Rudolf Vremec DOSTAVLJA NA DOM-CENE DGODNE KMETJE; VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 -Telef. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne in hidravlične stiskalnice (preše), grozdne mline — navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo, kakor: kadi, brentače. brente, škale, hrastove sode ter vse potrebno za trgatev. Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AGR1A» želi vesele božične praznike I fl/l.SUS ()OttiCilJ TRST, Čampo S Giacomo 11, telefon 50-057 Je vai zanesljiv optik Očala za vid, fotografske aparate, nalivna peresa, toplomeri itd., vse primerni predmeti za darila teli vesel božič TVRDKA JOŽEF SILA uvoz izvoz vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa TRST • UL Milano št 4 • Telefon 28-944 I lliii! AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORI ZIANA GORICA - 01. Duca d’Aosta 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Zeli vesel božič TRST • Ul. Boccaccir 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o vse kraje, tudi v inozemstvo rošči vesele božične praznike Ulica delFlstria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode — Imitacija par-ketov Vse po konkurenčnih cenah! želi vesel božič TAPETNIŠKA DELAVNICA MARIO PAHOR specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST Ul. S. Anastasio 12 • tel. 61-218 želi vesel božič Jestvine VALENTIN SANCIN Boljunec št. 62 rošči prijetne božične praznike MILKOVIČ — Tel. 226-130 Zaloga domačega vina in kraškega terana L. GUŠTIN Col 8 (Repentabor), tel. 221-695 rošči vsem vesele božične praznike Trgovina jestvin MEZGEC Bazovica 99 — Tel. 226-128' rošči cenj. odjemalcem vesel božič Restavracija DANEU — Opčine Narodna ul. 194 - Tel. 221-241 rošči cenj. gostom vesel božič in srečno novo leto T£LOX Soc. a r. 1. želi svojim cenjenim odjemalcem vesele božične prašnike TRST - ULICA RISMONDO 9 - TELEFON 30-100 IMPORT-EXPORT - ZASTOPSTVA Ekskluzivna glavna zaloga; RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA in BRIŠKA VINA KRAŠKI TERAN in PRŠUT Pivo; PUNTIEAM in REININEHAUS ieli vesel božič KMEČKA BANKA GORICA r. z. z o. z. Ulica Morelli 14v Tel. 22-06 želi vesele božične praznike (H* /Vz/fd TRST, Ul. Ginnastica št. 22 - Tel. 95998 30 LET OBSTOJA TVRDKE OB TEJ PRILIKI VAM NUDIMO BLAGO PO IZREDNO NIZKIH CENAH: PODLOGE — ZENSKO IN MOŠKO BLAGO - ODEJE — ZENSKI IN MOŠKI DEŽNI PLAŠČI — OSEBNO IN HIŠNO PERILO — SRAJCE — NOGAVICE — VSEH VRST GUMBI — I.T.D. DEŽNI PLAŠČI «LILION» . . . ■ MOŠKI IN ŽENSKI DEŽNI PLAŠČI «GABARDINE»................ KOMPLETNE PODLOGE ZA MOŠKE OBLEKE (komplekt vsebuje 10 kosov) ZIMSKE SRAJCE (flanela) .... a Lit. 1-950 — j » » 3.900.— » » 1.400-— » » l.ioor— VSAK NAKUP V NASI TRGOVINI POMENI PRIHRANEK KVALITETO Spoštovanim odjemalcem želimo prijetne božične praznike. \ Novo otvorjena mirodilnica — drogerija S. GULI* Opčine, Narodna ul. 48 rošči vsem vesel božič in srečno novo leto ter se priporoča za obisk URARNA IN ZLATARNA Karlo Mikolj Trst, Čampo S. Giacomo 3 • ;|j rošči vsem svojim klientom vesele praznike in srečno novo leto Vesel božič in srečno novo leto ieli Avguštin Gregorič TRGOVINA JESTVIN TRST — Ul. Commerciale 25 Telefon 29-658 (^5>> hitra postrežba im ugodne cene Spoštovani klienteli želimo prijetne božične praznike Restavracija GR A VNER GROJNA pri Gorici Specialitete na žaru — ribe na žaru — domače klobase in piščanci — izbrana vin« želi cenj. gostom in prijateljem vesele božične praznike Trgovina jestvin ANGELJ KRALJIČ PREBENEG 85 — vošči cenj. odjemalcem vesele božične praznih FRANC BERGINC UVOZ — IZVOZ IN PREDSTAVNIŠTVA TRST, Ul. Imbriani 8 Tel. 28-748 želi vesele praznike MESNICA UČEN R E MIG10 OPČINE, Proseška ulica 6 rošči svojim klientom vesele božične praznik* MADALOSSO rošči vesele praznike 1j: ,in srečno novo leto ji- v Trstu, Ul rorrebian-ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice - originalne PERMAFLEX - Cene ugodne IZBIRA PEČI NA PLIN ŠTEDILNIKI KOPALNICE • KOMPLETNE, LESTENCI JRS1 w KVALITETA • ELEKTRIKO, PREMOG DRVA • Z OPREMO • PIPE, GRELCI ZA VODO, • ZA JEDILNICU. SPALNO SOBO VIA s. maurizio, 2 CENE ZMERNE IN NA KER0SEN ZA PRANJE POSODE ZRCALA ITD. ZA PREDSOBO IN KUHINJO A. BRANDOLIN