40. štev.
V Kranju, dne 1. oktobra 1915.
XVI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak, — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozne.
Izhaja vsak petek : ob petah zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Iz balkanskega kotla.
V Bolgariji se igra vrši po načrtu. Nemčija hoče imeti prosto pot na vzhod, na Carigrad in Solun. Zato ji je prijateljstvo Bolgarije dragoceno. Pred začetkom sedanje vojne je bila sklenjena z Bolgarijo vojaška pogodba. Takrat bolgarska armada še ni bila pripravljena. Prihajali so pa tudi skušnjavci, ki so obetali lepe reči. Da bi Nemčija dala Bolgariji poguma k vstrajanju na pogodbi, je nasvetovala Turčiji, da naj ji odstopi zemljo do Marice, kar se je zgodilo te dni. Nemška vojska, ki stoji ob robu Srbije, pa lahko Bolgarom tudi izdatno pripomore, da dobe od Srbije Makedonijo, po kateri silno hrepenijo. Šlo bi bilo to znabiti z lepo, ako bi četverosporazum ne bil nevoščljiv Nemčiji, katere povečana zaveznica bi imela v oblasti železnico na Solun. Srbija je bila tedaj pripravljena odstopiti Bolgariji zdaj precej le del Makedonije, za drugi del bi se pa domenila pozneje proti gotovi odškodnini na za-padu, ob Adriji.
Ko je Srbija začutila vojaški pritisk na severu, se je zavarovala na jugu in je razglasila deželo ob bolgarski meji za vojno ozemlje. To je dalo Bolgariji povod, da je sklicala vojsko. Tudi iz Avstro-Ogrske so bolgarski podaniki poklicani domov.
Car Ferdinand je podpisal mobilizacijski ukaz za pet divizij. Nekaj konjenice je precej odjezdilo iz Sofije. Izjavljajo pa Bolgari to, da hočejo biti le na vse pripravljeni, in pa da Makedonija na vsak način mora biti njihova. Zato ministrski predsednik Radoslavov še vedno nastavlja eno uho poslanikom četverosporazuma.
Vsled hujskanja sovražnikov Avstrije se je Romunija pripravljala za naskok. Diplomacija je ondi nekoliko pomirila valove. Med tem časom je pa vskipelo na drugem koncu kotla. Grški kralj je dne 24. septembra nenadoma podpisal mobilizacijski dekret za 20 letnikov vojaštva. Z mečem v roki hoče Grčija stražiti svoje dele Makedonije proti Bolgariji. Udariti pa baje ne misli, dokler
ne bo napadena. Tudi v Grčiji narod koleba na na dve strani, kakor v vseh drugih balkanskih državah. Diplomatska kuhalnica ima tedaj prijeten posel. I
Bolgari odlašajo z napadom na Srbe, ker bi radi prej odpravili nevarnost, ki jim preti od Grške in Romunije. Grkom obetajo, da se ne bodo dotaknili grške Makedonije. Ustavili so pa Bolgari železniški promet na Srbsko in bolgarski konzuli so že odpotovali iz srbske Makedonije. Srbi so že poslali 50.000 mož proti bolgarski meji. Rusija pa namerava poslati svoje črnomorsko brodovje proti Bolgariji in zasesti mejno ozemlje.
Na Balkanu se je pričelo premikanje čet. Na srbsko mejo so odrinile štiri bolgarske divizije, druge čete se pomikajo proti Dedeagaču, ker se Bolgari boje, da utegne čveterosporazum ondi izkrcati kako armado in zasesti Makedonijo. V Bolgariji je došio pod orožje 20 letnikov rezerve, okoli 250 000 mož.
Grška vlada se drži kakor orakel. Zdaj obeta Bolgariji prijaznost in nevtralnost, zdaj razglaša, da je Venizelos, ki še ni izgubil vseh simpatij do nastopa na strani četverosporazuma, s kraljem enih misli.
Mobilizacija Bolgarije je četverosporazum silno razburila. Italija, Francoska in Angleška obetajo Srbiji pomoč, češ da je napad na Srbijo, napad na entento. Posebno ekspedicijo v Solun hočejo skleniti tudi v Petrogradu. Grška se je zavezala poslati proti Bolgariji 150.000 mož. V angleški zbornici je Grey izjavil, da bode Angleška nastopila proti Bolgariji kolikor bo največ mogoče. Poslaniki četverosporazuma bodo odpoklicani iz Sofije. Angleški poslanik je že odpotoval.
Ruski listi očitajo z ostrimi besedami neti valežnost Bolgarom, katere so Rusi osvobodil! turške sužnjosti s svojo krvjo. Ogorčenje proti Bolgariji je brezmejno. Iz Odese v Bolgarijo je promet trgovskih ladij ustavljen.
Italijansko bojišče.
Divje so zadnji čas Lahi streljali na Gorico. Ulico novega mosta in Stražice v Gorici so napadali 20. septembra s šrapneli in poškodovali najlepši kostanjev drevot«u v Gorici. Dne 22. septembra so streljaii na Placiuto z vsemi kalibri. Ubita je bila od šrapnela neka mlada žena, ko je šla po vodo; ranjenih je bilo pa več oseb. Podgoro, ki leži pod Kalvarijo, je končal požar. Cerkev je odprta in njena streha vdrta. Hiša župana Klančiča je še cela. Pogosto lete z Brd šrapneli v Gorico na Corso in v ulico sv. Klare. Na to ulico je bila vržena tudi bomba iz zrakoplova. Otroci pobirajo zjutraj izstrelbe po ulicah in jih spravljajo. Grozno surovost so pokazali Lahi dne 25. septembra, ko so dolgo streljali na bolnišnico »Rdečega križa" v Gorici. Krogi je so poslopje večkrat zadele. Ena granata je vdrla v operacijsko sobo bolnišnice in 53 krogelj je tre-
ščilo prav blizu poslopja. Lahi se ne menijo za to, da tako obstreljevanje nasprotuje določilom mednarodnega prava.
V bovški kotlini so Lahi, kakor sami poročajo, dne 22. septembra zopet obstreljevali utrdbo Hermann, od katere stoji samo še kasemata. Pri Gorici so pa Lahi obstreljevali zopet Šent Peter. V Tolminu so poslali na župno cerkev Matere božje 18 granat. Tolminci hodijo ob nedeljah sedaj k maši k sv. Antonu, kjer je kapelica g. barona Winklerja. Sploh so pa Lahi brezobzirni in streljajo s puškami na vsakega civilista, ki ga opazijo na cesti.
Fronta pri Bovcu gre takole: Hrib Polovnik, ki se dviga 1472 m visoko nad ovinkom Soče pod Bovcem, zapadno od Krna, imajo zaseden Italijani, kakor tudi ves zapadni del krnskega pogorja. Hrib Javorček (1551 m), ki stoji severno
PObLISTEK.
Zadnja luteranka.
Prizor iz leta 1615. — Spisal P. Bohinjec. I.
Tržiški župnik je vzdrževal nekdaj farne kopeli na Produ ob Bistrici pod golim Kamnjekom. Radi so tržani zahajali v te kopeli, zakaj v srednjem veku je bilo skoro v vsaki večji vasi kopališče in naravna voda je nadomeščala različna zdravilna sredstva naših časov.
V senci olš in vrb je stala mlada deklina f ob pogrnjeni mizi m ravnala perilo. Avbica s črno-žametasto porto in srebrnimi zvezdicami ji je sedela na glavi, ki je bila polna gostih, plavih las. bele polti na obrazu in velikih obrvi nad modrimi očmi. Sanjavo, zamišljeno je zrla v belo perilo in ustnice so ji trepetale, kakor bi kazale pritajeno jezo. Pri srcu ji je bilo hudo, v glavi jasno. Srce je ni bolelo, a glava ji je bila polna. Vrtele so se v nji mnoge misli z jasnimi cilji, a srca ji niso veselile. Kako da ne? Dopoldne so prihajale v kopeli katoličanke in ji govorile na dušo, kako naj postopa z luterankami, popoldne pa so prihajale luteranke in jo zbadale ter ji očitale, kar je in kar ni. Ali kopališka mojsterca Zofija Javornikova je bila modra mladenka in je znala letati brez perut in veslati brez vesel. Njena mati
je bila strastna luteranka. Tržiška „Štantmanka" je slovela daleč na okrog, glas o njeni lepoti in moč njene besede sta segala čez mejo kranjske dežele.
Leta 1615. je bilo že malo luterancev po Kranjskem in še ti so morali utihniti ali bežati iz dežele. Med ženskami je bila „Stantmanka" iz Tržiča skoro še največa zagovornica luleranske vere. Primožila se je v Tržič iz Konjic na Štajerskem ter je vzela v zakon Matijo Javornika, a 1. 1615. je bila lepa Klara že tretjič omožena. Kot imovita jeklarica na Balosu se je poročila s Francem Krieglom. Iz drugega zakona sta bila otroka Zofija in Jernejček.
'Zofijo je spravila njena krstna botra Cijoha, žena ključarja župne cerkve, v velesalski samostan, in tako je deklica ostali zvesta katoliški veri tudi še po svoji vrnitvi iz samostana. Ker ji ni bilo mogoče ostati v svoji rojstni luteranski hiši, ji je katoliški župnik Jožef Julij Pegam preskrbel službo kopališke mojsterce v kopelih na Produ.
V Tržiču je bilo še nekaj žensk, ki so trdovratno vstrajale v novi veri. Imele so največjo zaslombo pri graščaku Lovrencu Paradajzarju iz Neuhausa. V tem gradu so luterani imeli svoja zbirališča in službo božjo v grajski kapeli.
Bilo je meseca rožnika, ko je kopališka mojsterca v senci vrb in olš pričakovala novic.
Od pota sem se prikaže mlada žena s črnim krilom in belo pečo. Moderc z zlatimi šivi se je
svital v solnčnih žarkih. Prijateljici sta se veselo pozdravili.
»Dobrodošla, moja Evica! Kako sem te zaželela. Koliko ti imam povedati!" zakliče Zofka in ji hiti naproti.
„In koliko še le jaz tebi, Zofka I Najbrže že veš, da dobiš novega gospodarja."
»Ali pa gospodar novo mojsterco", odvrne Zofka.
»Tisto ne, prijateljica! Kdo ti kaj more? Ti ostaneš kopališka mojsterca. Komu se poda ta naslov lepše kakor tebi?"
.Gospod župnik Pegam je dobil drugo, boljšo faro in odide v kratkem. Meni je bil dober, dasi je hud, in luteranci kar besne nanj."
„To ni nič čudnega. Gospod Pegam je bil tu tri leta in je spravil luterance ob vso moč in veljavo. Škoda zan"   "•žičani ga bodo pogrešali.*
»Domačin je bil, nečak grajskega oskrbnika Krištofa Pegama. Tržičani ne bodo več peli tiste pesemce:
Mi Tržičani se lahko štimamo, ker domačina za župnika imamo.
Toda novi gospodar — novi posli. Ali bo tudi meni odzvonilo? Privadila sem se tej službi in nerada bi jo zapustila. Nič se mi ne ljubi več, ker ne vem, kako bo zanaprej. Zanašam se na cerkvena ključarja. Ta dva sta mi naklonjena in ključarka Cijoha je celo moja botrca", skonča mojsterca svoje premišljevanje.
od Krna in vzhodno od Polovnika, imajo pa zaseden Avstrijci. Javorček je važna točka, zato so ga Italijani bombardirali cel teden in dne 18. septembra so žrtvovali 1000 mrtvih in ranjenih, da bi bili dobili Javorček, pa vse zastonj. Javorček obvladuje Bovec in okoli njega ležeče vasi: Koritnico, Dvor in Čezsočo; brez njega Lahi ne dobe bovike kotline. Po sredi krnskega pogorja gre bojna črta tako, da imajo polovico naii in polovico Lahi; naši seveda najvišji vrh. Južno od Krna in severozahodno od Tolmina je Mrzli vrh, ki je 1361 m visok. Odtod so Avstrijci pregnali Lahe. Na severu, vzhodno od Rablja, imajo Avstrijci zaseden 1948 m visoki Vršič, ki na prelazu z Goriškega na Koroško straži cesto na Trbiž. Zapadno od Rablja, blizu laške meje, imajo pa naši VVischberg.
Italijani so ponosni na nove topove, ki daleč nesd. Spravili so take topove tudi na gore ob tirolski in koroški meji. Dne 22. septembra so streljali na visoko planoto Lafraun in Viel-gereut na Tirolskem. Naši so morali izprazniti Monte Coston, ki je oddaljen sedem kilometrov od Lafrauna. Ta gora leži čisto na meji in se zaraditega ni mogla pravočasno utrditi. Pač so jo bili naši kmalu v začetku vojne z naskokom zavzeli, a proti premoči je sedaj niso mogli več vzdržati.
Zima bo v goratih krajih Italijane stala mnogo denarja in truda. Italijani še niso poskusili, kaj je vojna pozimi.
Na tirolski zahodni fronti so dne 23. septembra prepodili naši deželni strelci laške alpine z vrha Albiolo, severno od prelaza Tonale. Na visoki planoti Folgarija so naši odbili napad mnogih italijanskih stotnij na Durer, severozahodno od Costona. Okoli tisoč Italijanov je sililo na pobočje Monte Piano, pa so se pred našim topovskim ognjem morali umakniti. Na koroškem obmejnem ozemlju se je izjalovil laški napad na vrh Celon pri prelazu Plocken.
Dne 24. septembra je naša artiljerija začela streljati na tirolski bojni črti tudi pri Ortlerju. Lahi so bežali do Svete Katarine. V Dolomitih so napadli laški alpini našo postojanko Gol di Bois, pa so imeli velike izgube.
Zahodno od Ronkov je bil zadet in je eksplodiral neki privezan laški zrakoplov.
Odstopil je italijanski mornariški minister Vidali. — V Genovi je pogorel park avtomobilov.
Dne 26. septembra so Italijani poizkušali, da bi se približali naši postojanki na Monte Piano, pa so bili vnovič odbiti.
Na severni rob Dobrdobske planote so Italijani napravili napad z oddelkom bersaljerov, a so bili zavrnjeni.
V Dolomitih je bil dne 27. septembra zjutraj odbit napad '.talijanov na Col de Bois; izveden je bil napad z ročnimi granatami.
Na bolnišnico v Gorici so zadnji ponedeljek Italijani vrgli zopet 50 granat. Napadli so tudi
Prijateljici sedeti na bližnjo klop. Vrbove veje senca se je premikala na Evinih licih, ki so kazala grenko mladost.
»Ali že veš, Zofka, kdo je tvoj novi gospodar in naš novi župnik?"
»Vsake vrste ugibljejo, ali gotovega nič ne vem. Največ jih je, ki pravijo, da pride k nam kriški vikar Baltazar Štros."
»Si zadela. Jaz vem za gotovo. Sinoči mi je pravila grajska Anica. Nji je povedal grajski pisar Prnol, temu je pravil oskrbnik, ki je to novico spet izvedel od grajščaka," pripoveduje žena grajskega gozdarja.
»Potem bo že res. Graščak je pa patron tržiške fare. Ali kako, da župnik še ve ne tega?"
»Ker mu graščak ni povedal. Saj veš, da si nista na roko: Paradajzarji so luterski, Pegami pa ne."
»Kriški vikar torej pride. Dober znanec. Ali ga ti poznaš?" popraša Zofka in se ljubeznivo nasmeja.
»Kaj ga ne bi? Od Besnice je doma in Besničani so besni, hudi ljudje."
»Tako ne, kakor Pegami. Gospod Baltazar je bil včeraj tukaj v kopeli ter je bil nenavadno zgovoren proti meni. Izpraševal me je to in ono, da sem bila skoro v zadregi z odgovori. No, moja glava je vedra." Dalje.)
Griže-Brdo na Dobrdobski planoti, a so vsled ognja naših topov morali prijenjati.
Pri sedlu Stilfserjoch je uničil ogenj naše artilje-rije več laških topov. Z visoke planote Folgarije severno od Costona podvzeii italijanski napad se je po kratkem boju izjalovil.
Na Mrzli Vrh in na tolminsko obmostje se je pričel 27. septembra popoldne zelo ljut artilerijski ogenj. Zvečer je bil napad pehote na Mrzli Vrh in na Dolje. Oba napada sta bila ob naših ovirah odbita. Pri Dolju so naši takoj vrgli so-
vražnika iz razstreljenih postojank, v katere je bil vdrl. Postojanke so sedaj trdno v naši posesti.
Na italijanski ladji »Benedetto Brin* se je pripetila eksplozija v shrambi za smodnik in ladja je začela goreti. Od 820 mož posadke se je rešilo osem častnikov in 379 mož. Med žrtvami je tudi kontreadmiral Rubin de Cervin. Vzrok eksplozije še ni znan.
Italijani so izgubili dosedaj mrtvih, ranjencev in bolnikov okoli 300.000 mož.
Anglija je darovala Italiji 100.000 ton premoga.
Ruske bojišče
Rusi se hvalijo v svojih poročilih, da so v dneh 21. in 22. septembra pri Toromnu, vzhodno od Lučka, dobiii v pest 700 mož in 3 strojne puške, pri Berezovki* 10 častnikov in 600 mož, pri Slonih 50 mož in veliko patron in pri Čort-kovu pet častnikov in 200 mož. Pri Moldečni so pa baje vrgli Nemce.i vzeli v boju z bajonetom mestece Smorgov, iz katerega so Nemci v neredu bežali, in zajeli štiri častnike, 350 mož in devet strojnih pušk, vzhodno od Lide so vrgli Nemce čez reko Gavijo in vzhodno od Oginjskega kanala jih pregnali iz vasi Lišča.
Trdnjavo Dvinsk so Nemci začeli napadati. Dne 21. septembra so. vzeli ruske predpostojanke na jugozahodu in drugi dan one na zahodu. Dobili so 4000 vjetnikov.
Rusi so poskušali potem Nemce ovirati z napadom na spodnji Dvini. Hvalijo pa ruska poročila nemško artiljerijo, da je izvrstna. Južno od Vilne je ruska armada kakor v kleščah. Rusi so ušli na črti Minsk—Molodečno. Obkoliti so jih nameravale nemške armade. Ne sliši se pa dosti o drugih pripravah, ker Hindenburg vedno nastopa tiho in previdno. Princ Leopold mu gre na roko a prodiranjem od Minska. Pri Baranovičih so Rusi princa še zadržali, pri Valevkl jih je pa vrgel dne 22. septembra nazaj. Valevka leži 130 km od Minska. Mackensenova armada je šla na severu od Pu.ska čez Oginskijev kanal, ki veže Jasjoldo s Ščaro, in, je prodrla proti železnici Luninijev—Branoviče. Drugi dan se je pa umaknila pred obkoljevalnim ruskim napadom za kanal Oginjski in za reko Jasjoldo ter odpeljala s seboj sto Rusov kot vjetnike.
Pri Vilejki so močni ruski napadi imeli začasen uspeh. Nemci so izgubili več topov, katerih moštvo je vzdržalo do zadnjega. Na črti Soli—Olšani—Trabi—Novi Grodek se Rusi umikajo. Princ Leopold je prišel do Srveče pri Ko-roličih in v odsek Ščare, zahodno od Krašina, ter dobil 100 vjetnikov in tri 3trojne puške.
Dne 23. septembra so bili ljuti boji pri Novem Aleksinjecu in ob spbdnji Ikvi. Pri Aleksinjecu so Rusi, podpirani od artiljerije, napadli v enajstih zaporednih vrstah, pa so bili odbiti z velikimi izgubami. Naši so hiteli za njimi in so jim iztrgali neko višinsko postojanko in s topovi razkropili eno rusko baterijo. Pri Ridorailu, severno od Aleksinjeca, ki leži na meji Galicije, so naši vjeli 11 častnikov in 300 mož. Zastonj so Rusi poizkušali prekoračiti spodnjo Ikvo. Tudi ob Stiru so avstrijske čete zasledovale sovražnika in pri Kolkih ga je odpodila naša konjenica.
Na volinjski bojni črti so napravili Rusi dne 24. septembra mnogo ljutih napadov in so na nekaterih točkah prišli do avstrijskih jarkov, a so bili povsod odbiti z velikimi izgubami. Ob Ikvi so naši vjeli 20 Častnikov in 4000 mož. Ob spodnjem Stiru je avstrijska konjenica zopet vzela Rusom nekaj vztrajno hranjenih krajev. Pri Novem Aleksinjecu so poizkusili Rusi vnovič z velikimi silami prodreti našo bojno črto. Bitka, ki je trajala več dni, se je končala s popolnim porazom za Ruse. Kjerkoli se je Rusom začasno posrečilo, da so vdrli v naše strelske jarke, so jih vrgle nazaj rezerve, ki so prihitele na bojišče. Deset ruskih napadov je bilo tako odbitih. V Litvi so naši pri Krašinu vrgli Ruse na vzhodni breg Ščare.
V dneh 24. in 25. septembra so bili odbiti ruski napadi pri Vilejki in pri Rabunu, pri Soliju so pa Nemci napravili napad in prodirali do izliva Berezine v Njeraen. Nekaj sto Rusov so Nemci vjeli na zahodnem bregu Ščare. Zahodno od Vilejke je Hindenburg vjel 900 Rusov in zaplenil dve strojni puški. Tudi princ Leopold je vjel 200 Rusov.
Kakor poprej v vzhodni Galiciji in ob Ikvi, tako je bilo dne 26. septembra tudi v volinjskem trdnjavskem trikotu zlomljeno rusko prodiranje. Rusi so se umaknili od Dubna, Stira in Lučka.
Nemški letalci so 26. septembra napadli v zalivu pri Rigi ruske bojne ladje z bombami. Ena linijska ladja in en rušilec sta bila zadeta. Ruska vodna letala so odpodila nemške letalce, rusko brodovje je pa odplulo proti severu. —
Rusi so se ob Stiru zbali obkolitve in zato so se dne 27. septembra umaknili za reko Puti-lovko, severovzhodno od Lučka. Naše armade so šle za njimi in so vjele štiri častnike in 600 mož.
V Voliniji se je Puhalova armada umaknila za Stir, tako da je šla avstrijska bojna črta ob Stiru in Ikvi. Ruski napadi čez bregove teh rek so bili odbiti.
Ob Ikvi in v vzhodni Galiciji je položaj ne-izpremenjen.
Zahodno od Dvinska so Nemci vzeli Rusom nekaj postojank, vjeli devet častnikov in nad 1300 mož ter zaplenili dve strojni puški. Pri Vilejki So nadaljevali napad. Južno od Smorgona so bili odbiti močni ruski protinapadi. Armada princa Leopolda je pregnala Ruse z zahodnih bregov Njemena. Boj se je bil ta dan na celi črti.
General Eichhomje zmagal Ruse pri Vilni. Ruai so bili vrženi na Višnjev. Nemci so dobili 70 častnikov, 21.908 mož, tri topove, 72 strojnih pušk in veliko prtljage. Južno od Smorgona Nemci napredujejo. Pri Višnjevu so Nemci posebej zajeli 24 častnikov, 3300 mož in devet strojnih pušk. Obmostja vzhodno od Barovičev so v nemški posesti. Prišli so Nemci čez Stir pod Luckom in Rusi so se začeli umikati severno od Dubna.
Rusi poročajo, da so pri Logišinu vjeli 500 Nemcev in v okolici Dubna 1600 mož ter pri Novo Aleksinjecu 3000 mož, pri Trembovli 500 mož in v okolici Lučka 128 častnikov ter 6000 mož. Med Rigo in Vilno zbirajo Rusi baje silovite armade.
Trdnjavo Luck so bili Rusi našim vzeli in jo imeli tri dni v oblasti. Sedaj so se Rusi iz Lučka prostovoljno umaknili in naši so jo vdrugič zasedli.
Napad južnozahodno od Dvinska je 29. septembra prodrl do višine jezera Sventen. Nemška kavalerija je zapustila pokrajino vzhodno od Vilejke. Med Smorgonom in Višnjevim nemške čete napredujejo. Linsingen je vrgel Ruse za Kormin in za reko Putilovko.
Položaj v vzhodni Galiciji in ob Ikvi je bil 29. septembra neizpremenjen. Sovražni oddelki, ki so izkušali prodreti zahodno od Tarnopola proti našim utrdbam, so bili z ognjem pregnani. V volinjskem trdnjavskem ozemlju so naše čete premagale ruske zadnje čete ob zgornji Putilovki in so vzele z naskokom severno od tam ležečo, vstrajno branjeno vas Boguslavsko.
Turčija — Rusija.
Obolel je ruski veliki knez Nikolaj, ki je bil poslan na Kavkaz. Za njegovega naslednika je imenovan general Januskevič. Angleška in Francoska zahtevata, da naj Rusija na Kavkazu začne prodirati.
V Črnem morju so ruske torpedovke imele boj s turško križarko »Goben*.
SRBSKO BOJIŠČE.
Avstrijska artiijerija je uničila 28. septembra srbska utrjevalna dela ob spodnji Savi. Trdnjav-ski topovi v Belgradu so izstrelili na mesto Zemun nekaj strelov, ki pa niso zadeli.
Nemčija v bojih na zapadu.
Po dolgem odmoru so se zadnji čas začeli bolj živahno gibati Francozi in Angleži. Dne 24. septembra je bil hud boj na celi črti od morja do Vogezov. Zlasti ljut je bii boj vzhodno od Vperna, med prekopom La Bassee in Arrasom. Močno so grmeli topovi 50 ur neprenehoma. Potem so začeli Angleži s prodiranjem. Odbiti so bili v nemških postojankah. Rabili so Angleži tudi pline in smrdljive bombe.
Dne 23. septembra zvečer so vdrli Fraucozi v nemške razstreljene jarke pri Souchezu, a so bili precej iz njih vrženi. Drugi dan so bili odbiti tudi pri Neuwille, istotako tudi v Champagni. Velike množice Francozov so se valile nazaj, ko so jih odpodili nemški topovi in strojne puške.
Pri ZeebrUgge so posegle vmes tudi angleške bojne ladje, a niso imele uspeha. Ena ladja je bila potopljena, druga poškodovana. Pri Lillu so imeli Nemci občutne izgube, ker so se morali umakniti v drugo obrambno črto. Izgubili so mnogo materijala, ki je bil vzidan v postojankah. Pri Souchezu je bil že tolikokrat boj, da je postala vsa vas razvalina. Nemci so jo izpraznili. Kljub temu so Nemci dobili 1200 vjetnikov, med njimi enega angleškega brigad-nega poveljnika in zajeli več strojnih pušk. Tudi med Rheimsom in Argoni je morala severno od Perthesa neka nemška divizija iti nazaj. Francozi so streljali 70 ur neprenehoma, uničili postojanko in Nemci so se umaknili dva do tri kilometre. Posebno trdovraten boj je bil zahodno od Argo-nov. Francozi sc imeli strašno škodo. Nemci so vjeli 3750 Francozov, med njimi 33 častnikov. Več francoskih letal je bilo zadetih, kakor tudi eno angleško letalo.
Dne 26. septembra je bila ustavljena angleško-francoska ofenziva. Pri Loosu so imeli Angleži zelo velike izgube. Pri Souchezu in na obeh straneh Arrasa so bili vsi napadi krvavo odbiti. Število vjetnikov se je tu povišalo na 25 častnikov in 2600 mož in plen na 14 strojnih pušk. Pri Rheimsu in vzhodno od Aisne so se izjalovili napadi z najtežjimi izgubami za Francoze, število vjetnikov se je tu povišalo na 40 častnikov in 3900 mož.
Tri francoska letala, med njimi eno veliko bojno letalo, so bila od nemških letalcev vržena na tla. Francozi so metali bombe na mesto Pe-ronne in ubili ter ranili nekaj oseb.
Angleški listi poročajo, da je bilo vjetih 2600 Nemcev in zaplerjenih več topov in strojnih pušk in da so z metanjem bomb napravili, da sta dva vlaka skočila s tira. Hvalijo se, da so 26. septembra dosegli dve veliki zmagi.
Pri Losu so napravili Angleži nov napad z plinom, ki pa ni imel učinka. Nemci so vjeli 3790 mož, v Argonih pa 250 mož.
Francosko zračno brodovje je vrglo 25. septembra okoli 40 granat na kolodvor v Metzu.
Francozi poročajo, da so vzeli Nemcem tri do štiri kilometre ozemlja na 25 km široki fronti. Angleži so pa vjeli 53 nemških častnikov in 2800 mož ter zaplenili 18 topov in 32 strojnih pušk.
Souchez, ki leži ob vznožju griča Loretto, za katerega so bili divji boji že cele mesece, je kup razvalin.
. Dne 29. septembra so se nadaljevali angleško-francoski napadi z vso ljutostjo. Brezuspešni so ostali vsi sovražni napadi v Champagni. Neprestano prodirajoči francoski napadalni valovi ao bili zlomljeni z velikimi izgubami za Francoze.
POLITIČNI PREGLED.
Romunija.
Avstrija in Nemčija sta lani nakupili v Romuniji precej žita. Dolgo časa je Romunija delala težave izvozu žita. Zadnji čas je izvoz dovolila, toda izvažati se mora žito na kmečkih vozovih, ker imajo železnice dovolj druge vožnje.
Rusija.
General Rennenkampf, ki je bil prej na Kavkazu, je postal gubernator v Petrogradu. — Ruska vlada je razpustila več zemstev, ki so te preveč vtikala v vladne odredbe. — V Odesi je gubernator odpravil 250 tajnih žganjetočev, katere so ondi nasledili.
Vojna vernih duš dan. Papež bo izdal okrožnico, v kateri bo v imenu vere In človekoljubja pozval vojujoče se države, da naj bi vernih duš dan ne bilo prelivanja krvi. Posvečen naj bi bil ta dan po celem svetu spominu padlih vojakov.
Loža in Vatikan. Sedanje vojne je loža vesela. Posebno so delali za vojno italijanski prostozidarji. Se že kaže, kaj nameravajo doseči. Cerkveno premoženje skubijo razni vojni pobirači, katerim se ni varno ustavljati. Duhovnikom so vzeli že skoro vse dohodke; 19.320 so jih pa vtaknili v vojaške suknje. Župnije so brez duhovnih pastirjev. Pri prvem večjem porazu bodo prostozidarji vrgli med ljudstvo, da je duhovščina kriva vse nesreče. V tem smislu se že vrši hujskanje ljudstva. Okoli Vatikana se klati polno ovaduhov, kar napravlja vtis, da tam notri bivajo glavni nasprotniki Italije. Ljudstvo je tako na« kurjeno na duhovščino, da je treba samo klica: »Nad Vatikan 1" in posledice bodo strašne. Res je, da je v Italiji še mnogo dobrih katolikov, ne upajo se pa ganiti, ker ne smejo organizirani nastopati v javnosti. Vajeti za gibanje množic Ima v roki loža. In ta se nadeja, da se bode, ako bo Italija premagana, s pomočjo razdivjane množice znebila kralja in papeža.
Ali je še kaj Rusov*? Nemci in naši so vjeli že toliko Rusov, da je upravičeno vprašanje: Ali je še kaj Rusov na svetu ? Neka nemška brošura, ki je letos izšla, pravi, da Rusov še ne bo konec, kajti v ogromni Rusiji se rodi vsak teden 70.000 fantičev. Če bi jih tudi polovico do dvajsetega leta umrlo, jih bodo vendar čez leta nad 30 tisoč lahko poslali vsak teden na bojišče. ---i
NOVIČAR.
Roparski napad v Besnici. »Slovenec" poroča: C. g. Franc Pokora, župnik v Besnici, je hotel iti te dni, kakor ponavadi, okoli 5. ure zjutraj v cerkev. V veži mu nenadoma skoči nasproti neznan možak, nameri proti njemu z dvema revolverjema in zahteva denar. Župnik je segel v denarnico in ponudil napadalcu 5 do 7 kron. Lopov pa ni hotel denarja v roko vzeti, marveč je ukazal župniku, da mu naj ga vrže na tla. Župnik je to storil In napadalec je spravil en revolver ter pobral denar z eno roko, z drugo roko pa neprestano držal proti župniku namerjeni revolver. Potem je ropar zbežal v bližnji gozd. Tiste dni se je klatil po Besnici neki v Cerkno pristojni, 41 let stari, že večkrat kaznovani delavec. Tega ljudje sodijo, da je utegnil biti napadalec v župnišču.
Slabo spričevalo. Vojni kurat č. g. Hafner je spisal za »Vzajemnost" članek z bojišča, kjer pravi med drugim: .Potožila mi je stara ženska, v kateri hiši so ponovno stanovali ruski in naši vojaki, da so divji Rusi vsak dan skupno nastopili k molitvi, a naših, nikoli nobenega ni videla niti prekrižati se."
Visoka starost. Na Norveškem živi ribič Abel Eliasan, ki se je rodil leta 1796. Star je tedaj 119 let. Trikrat je bil poročen; tretjič se je oženil, ko je bil star 96 let. Živel je pod vlado deveterih norveških kraljev.1 Svež je še in zdrav, le nekaj let sem potrebuje naočnikov pri čitanju. — Dne 19. avgusta letos je pa umrla v Pjotrkovu na Ruskopoljskem Fajga Kržak v starosti 120 let. Rojena je bila leta 1795. Do zadnjega je bila zdrava in čila. Zapustila je z otrok otroci vred 148 potomcev.
Potni listi. Delajo se vedno večje ovire potovanju. Izšla je nova odredba, ki ukazuje, da naj se izdajajo potni listi za prestop meje ožjega ali širšega vojnega območja samo tedaj, ako stranka na prepričevalen način dokaže potrebo in smoter svojega potovanja.
Pomanjkanje petroleja. Pri nas manjka
petroleja, ker so Rusi pred svojim odhodom iz Drohobiča zažgali večino haftinih vrelcev. Rovi so le malo trpeli, škoda se hitro popravlja in surovo olje se že razpošiljava. V metecu avgustu so ga odposlali 6757 vagonov iz Borislavs. Razen tega so velike množine poslali čistilnicam naravnost po ceveh, tako da se je v tem mesecu oddalo 7414 cistern po 100 metrskih stotov. Proizvede se sedaj vsak dan surovega olja pri Dro-hobiču 220 vagonov, v Tustanjevicah 140 in v Borislavovu 75 vagonov.
Opozarjajte ljudstvo na loterijo »Slovenske Straže*! Nujno prosimo vse, ki žele, da onim, katerim je loterija .Slovenske Straže" namenjena, pripravimo lepše dni, da takoj v svojem delokrogu na primeren način opozore ljudstvo na veliko loterijo .Slovenske Straže". Obračamo se s to prošnjo na velečastite župne urade in na naša slavna županstva. Par priporočilnih besed z ozirom na blagi namen podjetja bi rodilo bogate sadove. Mnogo lahko store tudi veleč. gg. voditelji neših Marijinih družb, ki
naj bi pomagale razširjati srečke med ljudstvo. Storile bodo a tem plemenito delo, ki so se in se žrtvujejo za domovino. Vsak posameznik naj nujno pomaga, da bo uspeh loterije .Slovenske Straže" tako lep, kakor je njen namen. Žrebanje je nepreklicno že 26. oktobra!
Promenadni koncert priredi tukajšnja godba prostovoljne požarne brambe v nedeljo dne 3. oktobra 1.1. ob 11. uri dopoldne na glavnem trgu.
Slana je ajdo vzela nele na visokem Gorenjskem, ampak hudo tudi v kranjski okolici. Škoda je velika, ker so kmetje imeli veliko ajde sejane. Ne bo žgancev. Ajda malokdaj uide slani. Naj« boljše sta se letos obnesla proso in krompir.
Vjetnikom v Rusiji se sme pošiljati zimska obleka v malih paketih. Ti paketi morajo biti zaviti v platno in priložiti se ne sme nobeno pismo, knjiga ali časopis. Pošlješ lahko po 5 kg težke zavojčke, viak teden po enega.
Oddaja kovin. Nova cesarska naredba ukazuje, da bo treba 30. novembra za vojne namene oddatj vso posodo in druge reči, ki so iz bakra, medi, brona, tombaka in niklja.
Z ozirom na slabe poštne zveze naročite takoj srečke »Slovenske Straže*! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj!
Razglasi od c. kr. okr. glararsiia r Krap.
Razglas. V okviru pomožne akcije za oskrbo vračajočih se vojakov ustanovile so se ter se bodo še nadalje ustanavljale šole za invalide, katerih naloga je, napraviti vojne invalide v njih dosedanjih poklicih zopet delazmožne oziroma, ako to ne bilo mogoče, izšolati jih za kak drug poklic. Oni invalidi, ki se nahajajo še v oskrbi bolnic ter okrevališč, oddali se bodo od pristojnih poveljstev v take šoie. Ker se pa nahaja mnogo invalidov že doma, se Županstvom naroča, da poizvedo za take invalide, jih poduče o obstoječi napravi šol ter posamezne ob popisu njihovega dosedanjega poklica, dela, nezmožnosti ter po-habljenosti na glavarstvo naznanijo, da se zamore naprositi »deželno komisijo za oskrbo vračajočih se vojnih invalidov" za posredovanje.
Cena krompirju* je določena za Kranjsko, Štajersko in Koroško takole: Pri prodaji na drobno (do 1000 kg) bo cena v mesecu oktobru in novembru 13 K 30 v, v decembru 14 K, v januvarju 14 K 28 v, v februvarju 14 K 70 v, v marcu 15 K 40 v, v aprilu 16 K 10 v in v maju 17 K 50 v. Pri prodaji na debelo: v oktobru in novembru 9 K 50 v, v decembru 10 K, v januvarju 10 K 20 v, v februvarju 10 K 50 v, v marcu 11 K, v aprilu 11 K 50 v in v maju 12 K 50 v. Stroški prevoza na železniško postajo zadenejo prodajalca. Trgovci bodo tedaj imeli pri 1000 kg krompirja dobička 40 do 50 K, ko ga bodo prodajali na drobno.
Oklic.
Spominjajte se naših vojnih invalidov 1 Našim vojnim invalidom, ki se vračajo zopet domov, nvimo dolžni samo največjega spoštovanja in občudovanja, temveč moramo skrbeti tudi za njih bodočnost in storiti vse, kar je v naši moči, da se jih vpelje zopet v urejeno pridobitno življenje. Vsled tega je ministrstvo za notranje zadeve kakor po drugih kronovinah tako tudi na Kranjskem ustanovilo »Deželno komisijo za oskrbo vračajočih se vojnih invalidov". Mnogotera in obsežna je naloga te komisije: Ortopedično specialno zdravljenje; preskrba umetnih udov; šolanje nosilcev protez; zagotovitev sprejema in zdravljenje v zdraviliščih, letoviščih in domovih za bolne na pljučih, končno posredovanje dela. Sestava deželne komisije iz zastopnikov političnega deželnega oblastva, vojaške uprave, avtonomne deželne uprave, deželnega stolnega mesta Ljubljane, deželnega in gospejnega pomožnega društva .Rdečega križa", zavodov za socialno zavarovanje, javnih in zasebnih korpo-racij, kakor tudi iz raznih drugih strokovnjakov daje najboljše jamstvo za to, da se posreči to eminentno socialno-gospodarsko podjetje. Izpeljava nalog, izročenih deželni komisiji, je pa združena z velikimi stroški. — Nameravani uspeh se more doseči le tedaj v polni meri, če se tudi tukaj postavi že tolikokrat izkazana požrtvovalnost posameznih prebivalcev dežele v službo tega plemenitega dela. Vsi plemenito misleči Kranjci se torej naprošajo, da to od deželne komisije ie započeto akcijo po svojih močeh podpirajo. Vsako darilo, in naj ie zdi ie tako majhno, podira delovanje deželne komisije in tvori dejanje valežnosti do naših hrabrih bojevnikov. Darila se sprejemajo? 1.) pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade, 2.) pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih in 3.) pri vseh časopisih. Predsednik deželne komisije za oskrbo vračajočih se vojnih invalidov na Kranjskem:
Ceodor boron Schoprs,
c. kr. deželni predsednik.
C
43
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 1. oktobra. Južno od Dvinska so Nemci vjeli 4 ruske častnike in 1000 mož in sestrelili dva ruska letalca. Zahodno od Veselova so bili Rusi potisnjeni nazaj in zahodno od Smorgona njihove Črte prodrle. — Na francoskem bojišču so bili Francozi in Angleži skoro povsod odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. — Italijani so bili zavrnjeni na tirolski in koroški fronti. Boji pri Tolminu se nadaljujejo, izpred Mrzlega Vrba so se Italijani umaknili v stare postojanke. Večkrat so Italijani napadli Dolje, severovzhodno od Tolmina na levem bregu Soče, a so bili odbiti.
Nemško naseljevanje po slovanskih krajih.*) (Dalje)
Od kielske luke je šla narodnostna meja gori do Svventine, katere dolina nehava v luki, prek holsteinske jezerske nižine do gornje Trave čez gorsko sleme med Billo, ki se izliva pri Hamburgu in Delvvenau (kanal med Labo in Travo), kjer še sedaj .Saška šuma" spominja na staro saško mejo — linies Saronicus. — Tedaj je meja sledila Labo in Saalo gori do ustja danes tako dražestne Schwarzine doline, se vrnila ne daleč od Koburga na Maino v okolici Bamberga, nato obkrožila Naab ob obronkih Češkega lesa.
Preko navedene meje nemške narodnosti opažamo neko praznino, to je tista, ki so jo v desetem in jednajstem stoletju napolnila slovanska plemena, katera so dospela samo prehodno ali sploh niso dospela do večjih političnih tvorb. V alpskem ozemlju in v severno-nemški nižini zavzemajo te praznine primeroma prostrana področja. V Češkem lesu sploh ni praznine. Proti Čehom je obstojala samo v ozemlju, kjer izvirajo štiri reke Saala, Maina, Naaba in Heba, a to ozemlje je danes popolnoma nemško.
Na ozemlju teh starih kraljestev Poljske, Češke in Ogrske živi danes preko 14 milijonov Nemcev. Od teh 14 milijonov Nemcev ni niti eden s silo zasedel svoje posesti. Nikdar tekom cele zgodovine ni deloval meč, da tem trem državam narine kateregakoli Nemca za stanovnika. Nemški kralji, redkeje nemški vitezi, so podvze-mali križarske vojne proti Poljakom, Čehom in Mažarom, toda nikoli zato, da ondi osvoje zemljo za nemške naselbine. Meje med nemško državo z ene in omenjenih treh držav z druge strani se niso od prvih početkov njihovih medsebojnih zvez menjale napram Češki in Ogrski sploh nikakor, a proti Poljski le neznatno. Češki ni odvisnost od nemške države nikdar povzročila izgube kateregakoli ozemlja: nasprotno se je čestokrat okoristila na račun nemške države, zlasti da je trajno zasedla hebsko ozemlje. Nemški kralji, ki so v teh treh državah bojevali boje, so bili največkrat pozvani po rojakih domačih vladarskih domov, da jim razsodijo spore ali pomorejo tekmecem na prestole in pregnane spravijo nazaj. Na ta način se vmešavati so bili naši kralji upravičeni* vsled svoje cesarske moči, ker jim je pravo in dolžnost razsojevanja podeljevalo dejstvo, da so bili vrhovni lenski gospodarji.
Kako so torej Nemci kot naselniki tja dospeli? Nič drugače, kakor na poziv samih domačih vladarjev. Pozvali so jih deželni gospodarji, duhovski nadarbeniki in svetni velikaši. Kolikor je nam znano, so najprej to storili Ogri ob Času sv. Štefana (995. do 1038. leta), pod katerim so nemški veroučitelji pokristjanili Mažare. V listinah tako pogosto omenjeni .gosti" (hospites) so nemški naselniki. Najpreje jih nahajamo na ozemlju, ki meji z dolnjo Avstrijo in Štajersko, vse do Blatnega jezera in preko njega, tje do Ba-konjskega lesa.
*) Posnetek iz predavanja Dietricha Schaferja v Draž-danah 6. svečana 1915.
Nekaj kasneje, komaj pred 12. stoletjem, se je začelo nemško naseljevanje po Češki in Moravski; tudi tu so ga započeli deželni glavarji in posestniki, a pozneje ga je zlasii pospeševalo cesto in donosno rudarstvo; iglavsko rudno pravo je dobito dalekosežno in veliko vrednost. Naseljevanje na Poljsko se je začelo nekaj pozneje, ob polovici 12. stoletja. Povsod so domači knežji dvori vabili Nemce in tedaj njih naseljevanje podpirali. Šleski Piastovci, potomci kraljeve hiše in knezi te države, so se sami oprijeli nemškega jezika in običajev; ti so torej bili popolni sejavci in širite!ji ne samo nemške gospodarske, ampak tudi duševne kulture; oni so Šlezijo spremenili v nemško zemljo. In ni nobenega dvoma, da bi bili Češka in Moravska krenili isto pot, ko bi ne bil Rudolf Habsburgovec zopet iztisnil Oto-karja in njegovo hišo iz posesti Avstrije in alpskih dežel. Ta Otokar Premislovič je živel in čutil nemško in je očitno podpiral nemške selške in mestne naselbine. Da je po njem osnovano gos-podstvo nad dedščino Babenbergovcev postalo trajno, bi se bil češki narod med Šlezijo na severu in Avstrijo na jugu težko obdržal v narodni samostalnosti; protiutež nemški h podanikov Vac-lavove krone bi bil postal prevelik. Treba je le pomniti, da je bila od 1. 1335 Šlezka znamenit del njene posesti, ki se ga je Poljska v njeno korist odrekla.
Tako je nemško' prebivalstvo pognalo korenine v krajinah treh kraljevin, ki so že v svojem srednjeveškem širjenju nadkrilile nemško cesarstvo.
Po nekaterih krajih so se razmere nekoliko drugače razvile, ali v glavnem je bilo gotovo povsod jednako.
Brez vsakega bojnega spopada je večji del slovanskega alpskega področja postal nemška zemlja. V nižine so prek gorskih sedel dospeli bavarski naselbniki v dolino gornje Salice in Emse, dalje v dolino reke Mure in Drave, dočim so ob istem času dospeli čez Donavo od Travne in Emse do Tischaache in Leithe, pa tudi dalje. 1
Vse to se je godilo pod gospodslvom nemških knezov, vojvod, oziroma mejnih grofov bavarskih, koroških in avstrijskih. Med slovenske kmete so prišli nemški naselniki, skoraj so jih prekosili po Številu, a še bolj z delavnostjo in načinom življenja in jih tako potegnili v svojo narodnost. Tako so alpske dežele postale nemške vse do sedanjih jezikovnih mej, hočem reči vse do in preko Drave. Tudi gornje ozemlje Maine in kraji okoli visoke planote Fichtelgebirga in tja čez v Češki les so spremenili svojo narodnost brez kake uporabe orožja. Drugače se se je vršilo naseljevanje severno od nemškega sredogorja po širokih dolinah, pogosto presekanih z rekami in močvirji Na eni strani se vlečejo od vzhodnega morja do češko saške meje med Labo in Saalo, na drngi strani med Odro iu Neisso, odnosno Spreevo. Tam so podvrgli Nemci Slovane v neprestanih bojih, ki so jih bili Saši s svojimi slovanskimi sosedi. Ti boji so bili tem hujši, čim severneje so jih bojevali. Oba prva saška kralja, Henrik I. in Oton L, sta pridružila te kraje svoji državi. Na jugu je obstalo slovansko in krščansko gos-podstvo ob gorovju od Saale preko Elstre, Mulde, in Labe do Spreeve in Neisse nenačeto. Tam so skoro gotovo započeli in vodili nemško naseljevanje mejni grofje ob Neissi in Lužici.
Dalje proti severu na oni strani Flaminga so ohranili poganski Slovani med krščanskim: Nemci in krščanskimi Poljaki do polovice 12. stoletja najobširnejšo samostalnost. V Braniboru jih je polagoma uklonil Albreht Medved, potem ko je 1. 1150. podedoval za helveškim knezom, a v Meklenburgu in na prednjem Pomoranskem Henrik Lev. Askanjci so bili Nemci, toda plemenski knezi na Meklenburškem, Rujani in Pomeranskem so obdržali svoje državice kot podložniki Henrika Leva. Po njegovem padu 1. 1180. so najbrž
postali popolnoma samostojni. Boj, ki je bil proii njim bojevan, ni njihovemu ljudstvu škodoval.
Tako so se tam ponavljali Šleški dogodki. Pod slovanskimi knezi, ki so postali Nemci, so razmere kolonizirale in germanizirale celo daljno obal od ustja Trave do Odre in preko nje. Tudi slovanski knezi, ki so vladali dalje proti vzhodu do Visle, gospodarji vzhodne Pomoranske in Pomerela, so hodili isto pot. Samo na najdaljnem zapadu so morali Vagrijci, Lauenburg, Schwe-rinci dannenberška grofija pod vodstvom nemških vladarjev jadrati v nove razmere.     (Dalje prin.)
Vsem županstvom naznanjamo, da se dobe »Potrdila o istovetnosti - Identitats-bescheinigung" v tiskarni »Tiskovnega društva" v Kranju, po 2 vinarja komad.
Vizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje nr.ji čneje in ceno TISKARNA „TISK. DRUŠTVA" \7 KRANJU
: 50 duokoles •
za moške in ženske, nove
SZ5 in že malo rabljene
12 šivalnih strojev?
Singer in RingSlf se prav
poceni proda samo do 10. t. m. v Kranju pri Stari poŠti*
F. Batiel.
s posebnim vhodom se odda takoj V Kranjn If. 118. Natančneje istotarn.
Podpisana si usoja uljudno naznaniti p. n. občinstvu, da  je  prenesla svojo
trafiko v novo zgrajeno hišo poleg hotela »Stara poŠta" v Kranju.
Maja Golob.
Učenca 3g
za urarsKp obrt
boljše izobrazbe in iz dobre hiše sprejme takoj pod ugodnimi pogoji luan LeulEnik,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino v Kranju.
► Kupujte razno manufakfurno In galanterijsko blago vedno le uri ^
t „Prvi gorenjski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj t
► >>> Ki prodaja dobro in trpežno hlago po najnižjih cenah. .> >j» M ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.
^91595
2A