PoS1 Leto LXm^ it, 239 V LJubljani, ponedeljek 20. oktobra 1030 Cena Dlss 1-- iz naj a vsćlk dao popoldne, izvzemSi aedelje ua praznike. — Lnserati do 30 petu a Din 2_, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 2- večji lnserati petit vrsta Din 4_. Popust po dogovora. Inaeratn) dauek posebej. _ »Slovenski Narod< velja mesečno * Jugoslaviji Din 12__, srn Inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ui. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št- 8.__ CELJE, Kocenova ul- 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — w* Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. MINISTRI MED NARODOM člani vlade v podunavskih krajih — Pomemben govor finančnega ministra dr. švrljuge — Narod povsod odobrava delo sedanje vlade t>____j______ -w-i _ i.i_i___ a A \rx___z ~~ __i.„______-1 _ _:____-----,,~^A„ ig xr aAmmis.fraciii. GoSOodarski krOdi bi Smederevo, ?0. oktobra. AA. Včeraj so se ministri Uzunović, Kumanudi. Švrljuga, Maksimovic m Radivojević sestali z meščani mesta Smedereva in zastopniki prebivalstva srezov podunavskega, gročan-skega, velikooreškega in jaseniškega. Ministre je sprejel okrožni inspektor mesta Smedereva Radivoje Jovanovič v spremstvu mestnega načelnika Dragomira Popo-vića nekaj kilometrov pred mestom. Pred zgradbo inspektorata v Smederevu jih je pričakovala množica 400 do 500 ljudi. Dr. Kumanudi, ki je prej prispel v Smederevo, je pričakoval ostale ministre v družbi s predsedniki-m občine Ljubo Vidakovićem, ki je bil na čelu občinskega odbora, dalje s srezkim načelnikom Živom Kostićem in ostalimi zastopniki mestnih oblastev. Točno ob 9. in pol so prispeli pred zgradbo okrožnega inspektorata ministri gg. Uzmiović, Maksimović, Švrljuga in Radivojević. Pred inspektoratom jih je pozdravil g. Ljuba Vidaković, predsednik smederevske občine, v imenu meščanov mesta Smedereva m občinskega odbora ter jim je želel prisrčno dobrodošlico. Ministri so po pozdravu odšli v veliko dvorano sodišča, ki je v isti zgradbi okrožnega inspektorata, kjer je bilo napovedano zborovanje. Bilo je prisotnifi tndi mnogo članov bivših političnih strank, javnih delavcev isi drugih. Skupščino je otvori 1 predsednik smede-eevske občine Liuba Vidaković m iskreno pozdravil ministre, ki so prišli, da se v imerra Ni. Vei kralja seznanijo z razmerami, razpokrženiem in potrebami na-coda. Povdarjal je, da je prebivalstvo teh krajev s pravtm navdušenjem sprejeto kraljevi manifest dne 6. januarja, kakor tndi modri akt z dne 3. oktobra progleda leta. Zaprosil je v imenu mesta Smedereva in okolice vse ministre, naj s predsednikom kr. vlade kot prvim sodelavcem Nt VeS. kralja vztrajajo pri započetem veft-kem dete za veliko in srečno bodočnost Jugoslavije, ki gre pod modrim m viteškim žezlom našega narodnega kralja v sflajno bodočnost. Naposled je zaprosH ministre, da nadalje dete jo po žefjah Ni. Vel kralja v blagor naroda in zedinjene domovine, močne Jugoslavije. Nato je g. Vklakovic v daljšem govoru navede! potrebe mesta Smedereva. Odvetnik Dimrtrije L j o t i 6 iz Smedereva je izjavil, da govori kot član bano-vinskega sveta za srez podunavski. V imenu prebivalstva sreza podunavskega se je zahvalil za neposredni način sestajanja kr. vlade s prebivalstvom, ki naoborje ustreza pravemu položaju, ker sedanja oblika vladavine, čeprav ni ravno demokratska, je demofilska, t j. v korist naroda. Največja potreba našega naroda le, štedenje zlasti v sedanirh izredno težkih gospodarskih m finančnih razmerah, ki so vznemirile ves svet. Prosil je, naj vlada do popolnosti izvede princip absolutnega, striktnega in strogega štedenja. Zato naj se državni proračun po možnosti Čimbolj zmanjša. Nato je izjavil 2. Ljotić svoio zahvaio vladi za trud pri izdajanju novfh zakonov. Niti ena dosedanjih vlad nj v tako kratkem času izdala toliko raznovrstnih zakonov, toda pri tem naj se skrbi da bodo imeli večjo medsebojno zvezo. Zato Je treba, da se zakoni pazljivo prouče, fz-razil je nadalje žeJjo, naj se pri plačevanju trošarine na alkohol ukinejo vse formalnosti, ki samo povzročajo nezadovoljnost. Naprosil je vlado, naj v sedanjem težkem mednarodnem položaju dela za ohranitev miru, kjerkoli ji je mogoče, in naj vztraja še dalje na začeti poti v dosedanjem delu v tem smislu, ki odgovarja najglobljim željam vsega našega naroda. Govornik je nato govoril o miroljubnosti našega naroda in o potrebi, da se razvija v miru. V prošlosti ni naš narod nikdar imel prilike za miren razvoj, razen v dobi Nemaničev. Prosil je vlado, naj vztraja na tem potu in upošteva izražene želeje. Sedanja vlada nima v državi nobenega nasprotnika in zato ji tudi ni treba ustanavljati strank. Največjo oporo ima v zaupanju Nj. Vel. kralja, za kraljem pa stoji ves narod. Govornikove besede so bile sprejete z burnim odobravanjem. Zatem so govorili več ali manj v istem smilsu Dragan Stanoievič, Jeremija Jere-mić in Milosav Stefanovič, predsednik občine miloševske. ki je med drugim v imenu svojega kraja izrekel zahvalo Nj. Vel. kralju, da po svojih ministrih posluša želje naroda in njegove potrebe. Nato je izpregovoril minister za finance dr. Š v r 1 j n g a, ki je med drugim dejal: Govor finančnega ministra dr. švrljnge Mislim, da je vsakemu izmed mojih tovarišev lažje kakor meni. Od ministra za finance zahtevajo vse skrajnosti. Na eni strani zahtevajo, naj izdaja mnogo denarja investicije, na drugi pa hočejo, naj bodo davki čim manjši. Zato je njegova naloga jako nehvaležna, ker mora biti po srednji poti, s katero pa nikakor ne zadovolji. Danes so gospodarske razmere v širnem svetu iako težke. V vsej Evropi vlada med gospodarskim svetom velfta kriza. Eden izmed govornikov je pravimo omenil, da vlada ne more z dekretom predpisati cen pridelkom. Kar pa je mogoče, je vlada po zgodovinskem dneva e. januarja lanskega leta vedno delala in bo delala tudi v bodoče. Nj. Vel. kralj posveča kmetskemu stanu največjo pozornost. Prvo je vprašanje, kako narod živi in kako se počuti. Mi bomo Nj. Vel. kralfn poročali vse, kar smo danes čuii. Kar se tiče posameznih vprašana, ki so bila izrečena naj najprej odgovorim na vprašanje o davkih in trošarini. To vprašanje zahteva največje pozornosti in bomo vse opombe in nasvete, ki jih čujemo, đa možnosti upoštevali za zadovoljitev narodnih potreb. Apeliram na vse občine, naj izvedejo čim večje varčevanje, ker se mi zdi, da je pri občinah manj varčevanja, nego pri državi. Potrebe občin rastejo v neizmernost. Vsako najmanjše mesto hoče biti kakor Beograd. Toda treba je misliti na to, da zahteva to velikih bremen. Bodite prepričani, da smo v vladi vaši najboljši prijatelji in da boste našli pri nas najboljše razumevanje za vaše želje, če katera vaših želja ne bo uslišana, ne mislite, da se je to zgodilo iz zle volje aH namerno. Vedeti morate, da je treba vsako vprašanje prej proučiti, a teh vprašanj je jako mnogo. Treba je najti pravih potov, da se vsi zadovolje. Govor ministra dr. Švrljuge je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Za njim je govoril minister za promet inž* Radivojević V svojem govoru je najprej odgovorii na lokalne želje smederevskih trgovcev in gospodarstvenikov ter omenil pritožbe zaradi nepravilne razdelitve vagonov po posameznih postajah. Pozval je prisotne, naj mu sporoče v tem pogledu točne podatke, da bo lahko zadostil potrebam. Hotel bi povdariti tudi dejstvo je izja* vil nadalje, da je od strani občinstva pre* malo razumevanja za sodelovanje položa* ja v administraciji. Gospodarski krogi bi morali potruditi, da bi svoje potrebe bolj proučili. Pripomba je na rovaš železnic, da na mnogih postajah ni vagonov, odgovarja do neke meje resnici, toda pred nekaj me» seci je bila izvršena licitacija za nabavo vagonov in pri tem je bil ta problem rešen. To bi bil moj odgovor na predloge govornikov. Prišel sem da slišim vaše želje in da vas prosim, da mi predložite svoje predloge, da jih proučimo in po možnosti sprejmemo. Te predloge sem tudi dobil, hvala vam. Ministrove besede so izzvale živahno odobravanje. Za njim je predsednik sme* derevske občine Vidaković predlagal naj se odpošlje pozdrav predsedniku vlade z željo, da skupno z ostalimi ministri vztraja pri tem deln za blagor in srečo naroda in domovine. Brzojavka je bila soglasno z navdušenjem odobrena. Nato se je minister Uzunović še zahvalil za lep sprejem, ki so ga ministri doživeli med prebivalstvom v kraju, ki je imel vedno razumevanje za državo in narod. Ob koncu skupščine se je začelo sploš* no seznanjanje prebivalstva z ministri, ki so se razgovarjali z ljudmi o potrebah m željah naroda. Ministri so za tem odšli v občinski dom, kjer je bila ob 12.30 slav* nostna seja občinskega sveta, nato pa na obed, kjer se je zbralo skupno 40 povab* ljencev, skupno z ministri m novinarji. Obeda so se udeležili ugledni smederevski meščani, zastopniki društev, kakor tudi ugledni kmetje rz biiznjih srezov. Ob 2.15 so se ministri odpeljan* v Požarevac. Nemški tisk o uspehu Briiningove vlade Vsi listi naglasa jo veBk pomen glasovanja v državnem zboru, s katerim je bila odklonjena nezaupnica Brueningovi vladi Berlin, 20. oktobra. Nenavadno velika večina vlade pri glasovanju o zaupnici v državnem zboru je napravila v krogih vladnih strank zelo ugoden vtis. časopisi splošno povdarjajo, da je dosegla Bruningova vlada velik uspeh kljub ostrim nastopom narodnih socialistov, ki niso nikakor dosegli tistega uspeha, kakor so ga pričakovali. »Berliner Ta.gebla.tt« je objavil uvodnik, v katerem povdarja, Briiningov pogum in njegovo izredno spretnost v obvladanju kritičnih parlamentarnih situacij. Last izraža upanje, da se bo Bruning za parlamentarno zasedanje,, ki se prične 3. decembra, temeljito pripravil in preprečil vse mahina-cije ekstremističnih strank. »Deutsche Allgemeine Zeitung« naglasa pomen Briiningove zmage in trdi, da je avtoriteta vlade silno narastla. Glasilo centruma »Germania« piše med drugim: Kakor so bili sobotni prizori v državnem zboru odvratni, bo vendar ostal političen uspeh vlade zgodovinski dogodek. Stranke, ki podpirajo vlado, so bile sporazume in socialna demokracija je glede na težki politični položaj zavzela stališče, ki zasluži vse priznanje. Da se je vlada vzdržala v teh okoliščinah, je uspeh, ki ga ni mogoče dovolj povdariti. V tem je nov dokaz, da lahko vlada prisili k delu tudi upo- ren parlament, če ima voljo za viadanje-Na ta način je kancelar izvojeval dve težki bitki. »Vor\varts«, glasilo socialnih demokratov, obrazložuje še enkrat vzroke, zaradi katerih so socialni demokrat je glasovah z vlado. List meni, da bi bil zločin nad delavstvom, če bi vrgli vlado v gotovem pričakovanju, da bo imela za neposredno posledico fašistični državni prevrat. Socialno-demokratska frakcija je zavrgla predloge za nezaupnico, da bi preprečila fašizem v Nemčiji. Zato pa nikakor ne smatra Briiningove vlade za tako, da bi moglo imeti delavstva vanjo zaupanje. Socialni demokrati bodo v prvem trenutku, ko bo mogoče, dvignili na krmilo delavstvo naklonjeno vlado, jasno pa je, da to v sedanjih razmerah ni bilo mogoče. Nemški listi ugotavljajo z največjim zadovoljstvom odločnost, s katero je Bruning zavrnil napade na nemško državno hrambo. Celo opozicijsko časopisje priznava sicer previdno veliko zmago vlade. Organ nemških nacionalistov »Lokalanzeiger« priznava, da je izvojevala Bruningova vlada velik parlamentarni uspeh in učvrstila svoj položaj. Berlin, 20. oktobra. Državni zbor je rta včerajšnji seji sprejel s 395 proti 147 glasovom zakon o amnestiji, nakar je bil odgođen do 3. decembra. Triumf angleškega letalca Tardieu o položaju Francije Pariz, 2*1 oktobra. Včeraj je imel francoski ministrski predsednik Tardieu mc manj kakor štiri govore. V svojih izvajanjih je splošno povdarjal sijajni finančnT položai Francije, ki je ostala od svetovne gospodarske krize docela nedotaknjena. Ministrski predsednik je naglasil, da je to zashiga vlade, ki je s svojo gospodarsko politiko popolr.oma rešila vprašanje brezposelnosti. Na banketu trgovskega in industrijskega udruženja v St. Germainu je omenil, da je Francija znižala davke za 5 in pol milijard, kar ie v veliki meri poži-velo industrijo. Nadalje je govoril v svojem volilnem okraju v Beliortu, kjer ie zelo obširno očrtal notranjepolitični položaj in podal kratko poročilo o zunanjepolitični situaciji. Tardieu je ponovno naglasil, da mora biti popolnoma izveden princip razorožitve in razsodišča, preden se prestopi k razorožitvi. Proglas francoske socialistične stranke Pariz, 20. oktobra. Narodni svet socias Hsrične stranke Francije je včeraj sklenil, da izida na francosko delavstvo proglas, v katerem bo opozoril na resnost mednaiod* nega položaja in poudaril, da se je v veliš kem številu evropskih držav instaliral an* tidemokratičen režim, ki uporablja vladne metode fašis>ticne aH bol j ševi sike diktature in ki je že zaradi svoje**a obstoja vir za vojne nevarnosti. Proglas bo nato zavzel stališče proti nacionalizmu, ki v raznih dr« žavah pospešuje oboroževanje in skuša zlasti v Franciji povzročiti panično razpo* loženje. Proglas se konča z apelom v korist splošni razorožitvi. VoKtve v Turčiji Ankara, 20. oktobra. Volitve so se kon* čale z zmago ljudske stranke, ki je zavoje* vala 9 volilnih okrožij v Stambulu. Liberal* ci so v Stambulu dobili tri mandate. Izmed 502 krajev so prispeli iz 276 ugodni resuls tati za ljudsko stranko. London, 20. oktobra. Letalski poveljnik Kingsford Smith je pristal včeraj ob 2. popoldne lokalnega časa v Port Darwi-nu. Tako je srečno dovršil svoj polet v Avstralijo ravno na 11. dan. Preletel je 10.OOO milj in prekosil Hinklerjev rekord 15 in pol dneva za 4 in pol dneva. Hin-kler je dolgo časa vzdržal svoj rekord, končno je pa vendar našel tekmeca. Kmgsford Smith je zapustil Croydon 9. oktobra ob 5.35 zjutraj po času v Greenwichu. Ce se računa čas njegovega poleta, se lahko upravi čno trdi, da je Kingsford Smith preletel progo Crovdon-Port Darwin samo v 10 dneh. Včeraj zgodaj zjutraj je zapustil otočje Timor in pristal ob 2. popldne v Port Darwinu. Pogumnemu letalcu so priredili naravnost veličasten sprejem. Treba je pri tem omeniti, da je letalo, s katerim je letel King-sford, najnovejšega modela tipa »Avroavin« z izredno vztrajnimi motorji »Gipsy«, ki razvijajo 120 konjskih sil. Letalo je enosedežno. Na vsem dolgem poletu se ni pojavil niti najmanjši defekt. Kingsfordov polet je eden najslavnejših poletov na veliko daljavo v zgodovini letalstva. Ko je zapustil Anglijo, je še trpel na posledicah neke operacije. Kljub odsvetovanju zdravnikov se je podal na pot in tako dodal k svojim poletom okoli Avstralije, preko Atlantskega in Pacifiškega oceana in okoli sveta nove lovorike. Kakor poročajo ,bo iz Port Darwina nadaljeval preko Broken Hilla polet v Sydney. Njegov uspeh je zbudil v Angliji veliko navdušenje. Kingsford Smith je prejel od vseh strani neštevilne čestitke. Med drugimi so mu čestitali angleški kralj, minister za letalstvo Amulree, minis: r.<-kt predsednik in druge odlične osebnosti. London, 20. oktobra. O prigodah ?ngie-ške letalke Viktorije Bruce, ki leti sama na Japonsko, so se doznale zanimive podrobnosti. Letalka je imela srečo do i3u-shiereja. Tu je zašla kmalu po startu v strahovit peščen vihar in je morala pristati v puščavi. Kmalu nato so prišli domačini, ki so bili v začetku nasproti le-taiki zelo sovražni. Ko je videla nevarnost, je pričela plesati in jih zabavati r.a razne načine. To je domačine tako navdušilo, da so ji prinesli vode. datlje in ji šli v vsakem oziru na roko. Končno je letalka pregovorila poglavarja, da je poslal sporočilo o njej v 40 milj oddaljeni Jask. Od tu so prišli trije Angleži svoji rojakinji na pomoč, nakar je popravila letalo in nadaljevala polet. Umor v ljubljanski carinarnici še vedno nepojasnjen Spor v habsburški rodbini Habsburški nadvojvode nočejo priznati Otona za svojega glavarja Budimpešta, 20. oktobra. >A Reggel« | Friderk in Joeip odklonili podpis. Friderik doznava iz brezpogojno zanesljivega vira, da sta v Budimpešti živeča bivša nadvojvodi Friderik in Josip odklonila podpis izjave zvestobe, ki jo je jima pred tremi tedni poslala bivša cesarica Žita. V tej izjavi bi morala ob proglasitvi Otona za polnoletnega ne samo izjaviti, da ga priznavata za poglavarja habsburške rod-oine .temveč bi se morala tudi obvezati, da bosta z vsemi močmi delala za restavracijo bivše podunavske monarhije. Docira so v Avstriji živeči nadvojvode brez izjeme podpisali to izjavo, so na Poljskem živeči nadvojvode in nadvojvodi in Josip se pri tem v vljudni obliki sklicujeta na to, da morata tudi glede na to vprašanje postopati po madžarskih zakonih. Dne 20. novembra, ko bo Oton proglašen za polnoletnega, se bo v Budimpešti vršila velika demonstracija legitimi-stov, pri kateri bo njihov vodja grof Appony imel političen govor, v katerem bo obrazložil stališče legitimistov glede na proglasitev Otona za polnoletnega. Pariz, 20. oktobra. Bivša cesarica Žita je včeraj v spremstvu sina Otona odpotovala iz Lequeitia v Belgijo, kjer bo Oton nadaljeval svoje študije. Sorzna poročila. LJBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.757 — 22.815 (22.785). — Berlm 13.4225 — 13.4525 (13.4375). — Bruselj 7.8752. — Budimpešta 986.46 — 989 46 (987.96). — Curi h 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.95 — 797.95 (796.45). — London 274.02 — 274.82 (274.42). — Newyork 56.255 — 56.455). — Pariz 221.62. — Praga 167—167.80 (167.40). — Trst 294.30 — 296.30 (295.30). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.2280. — Pariz 20.2025. — London 25.0275. — Newyork 514.95. _ Bruselj 71.80. — Milan 26.96. — Madrid 51.60. — Amsterd am 26/.40. — Berlin 122.50. — Dunaj 72.675. — Sofija 3.73. — Praga 15.275. — Varšava 57.70. — Budim* peš ta 90.15. — Bukarešta 3.06. Ljubljana, 20. oktobra. Umor blagajnika glavne carinarnice v Ljubljani Gvozdena Pantelića je še vedno nepojasnjen, za morilci ni nobenega sledu. Policija intenzivno nadaljuje preiskavo v vseh smereh. V soboto, včeraj in danes je bilo zaslišanih okrog 100 oseb, od teh je bilo kakih 80 prič, drugi so pa bili direktno ali indirektno osumljeni. Po zaslišanju in konfrontaciji je policija večino osumljencev izpustila, ker so dokazali svoj alibi. Na kriminalnem uradu je razvrščenih, več sto fotografij raznih zločincev, tolovajev in roparjev, ki bi prišli kot zločinci v poštev in katerih opis se deloma ujema z opisanimi zločinci. Policija je številne priče pustila pregledati te fotografije, toda doslej se še ni posrečilo ugotoviti, če je kdo izmed njih med napadalci. Policija dobiva cele kope pisem, v katerih anonimni in podpisani pisci pošiljajo razne podatke, izražajo svoja mnenja, domnevajo in ugibajo, kako bi se moglo morilcem priti na sled. Javilo se je tudi mnogo prič, ki so videle napadalce in katerih izpovedi bodo pri nadaljnem zasledovanju bistveno pomagale policiji. Policija ima sedaj v rokah tako točen opis napadalcev, da bi jih pri eventualni aretaciji takoj gotovo spoznala. Popolnoma zanesljivo je tudi ugotovljeno, da so bili napadalci Jugosloveni in da so vsi trije pobegnili od carinarnice proti skladišču g. Ranzingerja, kjer so se razšli. Vsekakor čudna pa je zopet mentaliteta nekaterih ljudi. Tako je ga. Lenartova takoj po napadu kričala s svojega okna »Lopovi, morilci, tatovi,« da bi opozorila pa-sante. Pred carinarnico je bilo več ljudi, ki pa se za njene krike niso zmenili. Eden je celo zamahnil z roko, kakor da bi hotel reči, kaj me brigajo vlomilci in roparji. Tudi danes se nadaljuje preiskava v vseh smereh, dopoldne je bilo zaslišanih več oseb. Vsi policijski agenti so zaposleni in poizvedujejo pri ljudeh, če so morda videli napadalce, kdaj so jih videli in kam so pobegnili. Vsa mestna okolica je še vedno gosto zastražena in se vrši najstrožja kontrola. Včeraj je bila policija na poizvedovanju z avtomobili do Kranja, do Zidanega mostu, na Dolnejskem in drugod ter so se kriminalni uradniki vrnili v Ljubljano šele zvečer. Rezultata zasledovanja je bil negativen. Zadeva tajinstvenega avtomobila, ki je v soboto zvečer drvel proti Dolenjski, je že pojasnjena. Bil je to nov elegatni osebni avto, ki je imel evidenčno številko savske banovine. Zato je bil opravičen sum, da so se morda napadalci odpeljali z njim. Policija je pa ugotovila, da gre za nov avto, ki ga je kupil neki mariborski trgovec na Sušaku in ga pripeljal v Slovenijo, kjer so imeli za soboto z njim poizkusne vožnje. Ker je bil avto kupljen na Sušaku, je seveda imel evidenčno številko savske banovine. Policija mrzlično nadaljuje preiskavo in še vedno upa, da se ji bo posrečilo skrivnostni umor kmahi pojasniti, Stran 2 SLOVENSKI NARO D<, dne 20. oktobra 1930 Stev. 23Q Lepa gasilska manifestacija v Trbovljah Izročitev diplome častnega člansta gasilskega društva dr. Kramerju „Kulturna" slika Ljubljane Prizor pred Prulami, ki je žalostno spričevalo naše srčne omike Trbovlje, 20. oktobra. Gasilsko društvo Trbovlje-trg je imenovalo bivSega ministra dr. Kramerja za svojega častnega člana in ga včeraj povabilo v Trbovlje, da mu izroči diplomo častnega članstva Dr. Kramerja sta čakala na kolodvoru načelnik trboveljske gasilske župe g. Guček in četnik gasilskega društva g. Hlastan, nakar so sedli v avtomobil in se odpeljali v trg. Pred pokopališčem je čakala svojega častnega člana deputacija gasilcev: vodja plezalcev g. škrabar, poveljnikov namestnik Prašnikar in vodja sanitetnega oddelka Murn, ki je odšla z njim na pokopališče in položila lovorjev venec na grob ustanovnika Gasilnega dru štva Trbovlje-trg in 30 let načelnika društva g. Ivana Kramerja, očeta častnega Člana dr. Kramerja. Pred občinskim poslopjem, kamor so se napotili gasilci z dr. Kramerjem, je čakalo na njegov prihod vse gasilsko društvo S društveno zastavo. Načelnik g. Punger-čar je pozdravil dr. Kramerja in mu javil število moštva. Skupaj z njim so odšli T občinsko posvetovalnico, kjer so že bili »brani župan g. Vodušek, soustanovitelj Gasilnega društva, častni načelnik in častni član, častni člani: Ivan Logar, Franc Kajtna in Franc Dežman ter občinska svetovalca Pavlin in Plavšak. Zupan Vodušek je prisrčno pozdravil dr. Krameria med gasilci in naglašal njegovi zasluge za trboveljsko Gasilsko društvo, za katerega procvit je največ delal pokojni oče dr. Kramerja g. Ivan Kramer. Po ovaciji kralju in kraljevski niši je izročil načelnik društva g. Pungerčar dr. Kramerju diplomo častnega Članstva. Dr. Kramer se je v daljšem govoru zahvalil za Ukazano čast povdarjajcč pomen gasilske organizacije. Njegove besede so bile sprejete z velikim odobravanjem. Govril je še načelnik trboveljske gasilske župe g. Guček, ki je dejal, kažoč na diplomo: »Tu je Kum, tu je sajasta trboveljska kotlina, tu pa stoji gasilec, ki se ne ozira ne na levo, ne na desno in kaže na moža, ki zna ceniti gasilske zasluge. To zlato solnce ne sme nikdar zatoni-ti tej dolini, kjer so dobra srca, ki si ne žele drugega ko kruha in sreče. Ko bo šk> za pomoč, spomnite se nas in pomagajte tudi Vi! Naj živi gasilska misel! Bog živi kralja in domovino!« Učenka in. razreda osnovne šole Vida G u č k o v a je poklonila častnemu članu dva krasna šopka rož enega za go. mamo, drugega za go. soprogo. Intimno slavje je zaključil g. župan V o-dušek, ki je želel, da bi častni član dr. Kramer večkrat prihitel med gasilce in da bi mu ostal današnji dan v trajnem spominu. Po slavju na občini se je vršila pri Špancu zakuska, ki je trajala do dr. Kra-merjevega odhoda na večerni vlak. Med zakusko so bile izgovorjene prisrčne besede. Obč. sv. gosp. Pavlin je pozdravil dr. Kramerja zlasti v imenu trboveljskega obrtništva. Le prekmalu je napočila ura slovesa. Diploma častnega članstva Diploma je umetniško delo akademskega slikarja profesorja G. A. Kosa iz Ljubljane. Na desni strani je posvetilo, na levi pa so zapisani Bošteletovi venzi: »Veliki je naša gasilska družina, ljubezen nas druži in misel edina: kako bi pomagali vsakemu v sili, kako bi sovraštvo strasti pogasili.« Ljubljana med najdražjimi mesti v državi V Ljubljani so življenjske potrebščine najdražje, plače pa mnogo nižje kakor v drugih večjih mestih Ljubljana, 20. oktobra Kmet se dan na dan pritožuje, da se poljedelstvo in živinoreja več ne izplačata, ker so vsi deželni pridelki tako po- 120 do 130 Din, v Celju 130 Din, v Ljubljani kar 160 Din, v Mariboru tudi le 130 do 150 Din, v Novem Sadu, kjer ni lesa le 140 Din, v Osijeku 151—161.50 Din, v Sa- ceni, da se jih ne rentira več voziti v me- j rajevu 120—150 Din, v Somboru samo sta na trg", konzument v mestih pa *so-pet vzdihuje nad drag*injo. Na prvi pogled je absurdno, da bi bili obe trditvi pravilni, na drugi strani pa izkušamo, da sta utemeljeni, ker so utemeljene pritožbe kmeta, saj je n. pr. krompir tako pod ceno, da kmetu prav toliko odleže, če ga pprabi za živino, kakor če ga pelje na trg*, kjer še riskira, da mu ostane, čeprav smo agrarna država, vendar pa so poljski pridelki pri nas v mestih tako dragi in zato tudi druge življenjske potrebščine, da lahko govorimo o splošni draginji, ki jo meščanstvo težko zmaguje. Ker je pa Ljubljana daleč oddaljena od agrarnih pokrajin, ki določajo ceno, se pa potrebščine zaradi transporta tako po-draže, da spada Ljubljana med najdražja mesta v državi. Moka št. 0 je v Ljubljani po 4.50 Din, št. 2 po 4.20, št. 6 po 3.50 in koruzna moka tudi po toliko, v Celju je pa št. 0 le 3.75 in v Mariboru jo je tudi dobiti za to ceno, Čeprav sta Maribor in Ljubljana enako oddaljena od Banata in stroški za prevoz ne izpremene cene. Kako je torej ta razlika utemeljena in zakaj je v Ljubljani moka toliko dražja, saj za Maribor in za Ljubljano velja v Osijeku za obe mesti enako, in sicer le od 3 do 3.50 Din, v Subotici pa celo samo 2.90 dinarjev. Kar se cene moke tiče, je Ljubljana sploh najdražja med vsemi večjimi mesti v državi. Tudi pri kruhu smo zato med najdražjimi mesti, vendar je pa razlika cene med moko in kruhom drugje večja in zato lahko mislimo, da so ljubljanski peki zadovoljni z manjšim dobičkom kakor drugod. To pa ne velja za črn kruh, ki je v Ljubljani najdražji v vsej državi, saj n. pr. v Novem Sadu dobite kilo kruha že za 2 Din, v Mariboru in Celju za 4.20 Din, v Ljubljani pa stane 4.50 Din. živinoreja je pri nas vsaj prav tako razvita kakor v drugih pokrajinah države, vendar pa v Ljubljani velja kilogram govejega mesa 22 Din, v Mariboru 18 do 20 Din, v Celju, kjer je celo dražje kakor v Splitu, pa celo 30 Din, medtem ko stane v Novem Sadu, Subotici in Velikem Beč-kereku le 16 Din. Svinjsko meso stane v Subotici 14 do 15 Din, v Ljubljani 22 do 25 Din, v Mariboru 15—28 Din, v Celju pa celo 22—28 Din, vendar ima pa svinjsko meso po vsej državi skoraj enako ceno, pa tudi teletina in mast imata v naših, mestih srednjo ceno, jajca zopet so pa v Ljubljani in Celju najdražja v državi, čeprav jih štajerska izvaža. Da pa je v Ljubljani zelenjava dražja kot pripeljana od drugod, ni treba niti omenjati. Mestno tržno nadzorstvo sicer vsak dan predpisuje cene, pa zelenjavo kupci celo sami draže, edino naše slavno kislo zelje je v Ljubljani najcenejše, vendar pa pri nas stane kilogram kislega zelja 3.50 Din, v Somboru ga pa lahko kupimo že za 2 dinarja, no, ampak somborsko kislo zelje gotovo ni tako dobro in ni treba imeti skrbi, da bi kislo zelje dobilo konkurenco iz 'Sombora, ker že naša patriotična dolžnost zahteva, da ostanemo pri krakovskem zelju. Ker eksportiramo toliko lesa, bi človek mislil, da so pri nas vsaj drva cenejša, kakor drugod. Oglejmo si torej cene! V Beogradu velja kubični meter drv ?d 125—135 Din, v Splitu, kjer ni drv 120 do 160 Din, v Velikem BeČkereku, kjer so najdražja 120—167.50 Din, v Zagrebu pa le 125—-135 Din. če pogledamo te številke, in prištejemo še neupravičeno visoke najemnine za stanovanja, vidimo, da je Ljubljana med najdražjimi mesti v državi ali pa celo najdražje mesto. Logično je, da bi bile tudi plače državnih in privatnih uradnikov najvišje, a izkušamo, da so mnogo nižje "rakor po drugih mestin, zato tudi Ljubljančan mora živeti naj-skromnejše med vsemi meščani. Bazne statistike Zbornice lOI in drugih korporacij dokazujejo, da Slovenija plača tudi največ davkov, kar seveda življenje tako podraži, je pa še polno drugih faktorjev, ki delajo draginjo, čeprav se mestna občina trudi, da bi cene življenjskih potrebščin znižala in spravila vsaj v pravilno proporcijo z drugimi kraji. Zagrebški listi pišejo za Zagreb, ki je pa znatno cenejši od Ljubljane, da prD-dajalci kruha, mesa in drv umetno dvigajo cene tako visoko, vendar pa pri tem slovenski trgovci tako malo odločajo, da s te strani ne moremo pričakovati znižanja cen, tudi če bi oblasti nastopile proti njim, a nekaj bi se vendar moglo doseči, da bi se cene zenačile vsaj z mesti v naši bližini. Mesto Zagreb je tudi zaprosilo ministrstvo prometa za znižanje tarif za dovoz živeža v mesto, vsaj na progah 50 km daleč od mest, a ministr-stvo tega znižanja za 50 odstotkov ni dovolilo, čeprav je bilo opozorjeno, da imajo mesta na zapadu Evrope razen znižanin prevoznih tarif še vse mogoče druge ugodnosti pri aprovizaciji mest. Odbita je bila pa prošnja zato, ker ob železnicah ni velikih ekonomij, mali producenti pa ne morejo spraviti svojih pridelkov poceni v mesta, ker so ceste slabe. Slabe ceste so torej vzrok draginji, tega pa ministrstvo ni povedalo, kdo jih bo popravil. Vsaj pri nas se je že prav mnogo pisalo o zboljšanju cest, a kamor pridemo iz Ljubljane v okolico, zagazijo kolesa v jame in kotanje, da celo avtobusi morajo ustavljati razne proge. Tako bomo letošnjo zimo, ko bi po dobri letini mogli pričakovati tudi znižanja cen, najbrž pričakali še večjo draginjo, kot je doslej. Kaj pa bo Ljubljana napravila ob tej perspektivi, pa še ni znano nikomur. cz cftc?t*f*o£t*«itff Torek, 21. oktobra. 12.15: Plošče (dunajska in slovenska glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Radio-orkester; 19: Profesor Fr. Pengov: Solnčna energija in nje uporaba; 19.30: Dr. Grafenauer: Nemščina; 20: žena v svetovni literaturi ga. Bartolo-va; 20.30:: Samospevi oper. baritonista g. Pavla Grbe; 21: Pester večer radio-orke-stra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 22. oktobra. 12.15; Plošče (plesna in jugoslovanska glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Radio-orkester; 19: Dr. Nikolaj Preobraženskij: Ruščina; 19.30: Rey-mond: Kmetje, prof. Tine Debeljak; 20: Dr. M. Natlačen: O Carigradu; 20.30: Griegov večer, izvaja Radio-orkester; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, 20. oktobra. Včeraj se je zopet odigrala Pred Prula* mi komedija, ki jo je težko opredeliti, o kateri je tudi zelo težko pisati,» ki je pa strašen udarec v obraz naše civilizacije. Zasmeh človeškega dostojanstva, sadizem, brezvestnost, brezčutnost in pomanjkanje primitivnega socialnega čuta, vse to se je očitovalo včeraj med 13. in 14. v letu 1930 po Kr. — v naši kulturni Ljubljani. Ko se pri nas odigravajo komedije, se zabavamo. Vseeno je, kje je pozorišče in če je komedija resničnost ali zgolj kome» dija, glavno je, da se zabavamo . . . Sicer bi se nam to ne smelo šteti v tako strašno zlo — če bi se pravzaprav nehote zabavali, ali če bi bili le nekakšne »neme priče do« godka«, kot se pravi. Druga reč pa je, ko so nam take javne tragikomedije nadvse dobrodošle ter so nam v naslado. Pred Prulami so še vedno barake, rana Ljubljane in madež na njeni »bleščeči kul* turi«. Imamo barake, v katerih vladajo vnebovpijoče socialne in nravstvene raz* mere. Beda je mati nemorale, mnogokrat pa tudi narobe. V našem primeru je oči* vidno beda vir vsega drugega. V veliki meri pa tudi alkohol; stara pesem. Pa saj to nikogar ne zanima. Zanimivo je vse kaj drugega. Tako je, da imajo barake tanke stene, mnogo tanjše kot palače. Zato ni čuda, če iz njih zlo prej izbruhne in če je bolj očitno. In temu zlu je tako težko od* pomoči. Skandali so pri tistih barakah ne* kaj vsakdanjega, intervencije policije baje nič ne zaležejo. Pravijo, da ne vedo, kaj bi ukrenili z ženskami, da je vse zaman. Vča* sih jih aretirajo, a jih kmalu zopet izpuste in vse se začenja od kraja. Nedvomno pa je. da trpi takozv. javna morala, ugled mesta in da taki nezaslišani javni škandali ne morejo pospeševati vzgoje mladine, temveč so za mladino strup, najgrša šola, ki bolj učinkuje kot vse nase tisoč let pre-izkušane vzgojne metode. Izredno mnogo ljudi se je včeraj na» bralo po Krakovskem nasipu in Pred Pru* lami. Nekateri so pridirjali, da ne bi česa zamudili. Imenitni, odlični in vseh vrst meščani so bili. Dame seveda rudi. Da, skoraj vsi so bili zastopani korporativno. — Koga je, koga? so hoteli vsi vedeti. Hm, nič posebnega, v Ljubljanici je bredla neka ženska vodo skoro do pasu ter obup* no tarnala, po vodi so pa plavale različne cunje. Ljudje so se smejali na obeh bre* govih. Nič posebnega! »Pijana Marica ričine barake, obleka, čevlji v Ljubljanici, brez vsake zaščite, zavržena, v očeh solid* nih meščanov ničvredno bitje, predmet moralnega zgražanja — bolje rečeno: pred* met zabave, »moralistov«, ki jih lahko z mirno vestjo imenujemo — sadiste. »Kar pojdite po njo, pa jo oblecite, za vas bo še dobra!« je silno važno pripom* nil neki možak med splošnim smehom »moralistov«sgledalcev. Fant je dejal: »Vi, vsi, noben ni izvzet, niste boljš' od nje, vi, ki se zgražate nad ubogo revo, dopuščate, da ji meče obleko v vodo, ki jo pehate v vodo, se naslajate nad njeno nesrečo, vi, kulturni meščani! Sramota za Ljubljano je večja od vaše strani kot od njene! Da, oblecite jo, kruha ji dajte in streho, pa ne da jo pehate v vodo — sramota pade na vaše glave!« »Saj lahko napišete, kar napišite o tem škandalu, le zagovarjajte jo vlačugo! Se danes napišite za posebno izdajo!« se je norčeval dotični možak. Gledalci so se smejali. Spričevalo naše globoke srčne omike. Komentar? Zakaj. Morda bi se ljudje še enkrat smejali. Če bo kdo vprašal, kaj je ukrenila policija, ne vemo odgovora. Govorili so, da so stražniki opazovali ves dogodek skozi okno stražnice. Saj ni pomoči, kaj bi z babami iz barake . . . Nič ne pomaga. Ljudje so se še dolgo zabavali, včeraj je bila nedelja, časa dovolj. Odhod divizijonarja Tripkovića Ljubljana, 20. oktobra-Danes ob 9.30 se je priljubljeni divizi* jonar general Sava Tripković poslovil od Ljubljane in svoje divizije ter se odpeljal na svoje novo službeno mesto v Beograd. Na glavnem kolodvoru so se že ob 9. za* čeli zbirati predstavniki naše javnosti, da se poslove od divizijonarja po njegovem 7 letnem bivanju v Ljubljani. Na peronu so bili zbrani med drugimi vršilec dolžnosti bana dravske banovine dr. Pirkmajer, brig. gen. Dragomir Popo* vic, župan dr. Dinko Puc z obč. svetoval* cem dr. Lukanom in mag. direktorjem dr. Zamikom, predsednik višjega dež. sodišča dr. Rogina, železniški direktor dr. Borko, viš. drž. tožilec dr. Mirko Grasselli, za So* kola KJ br. podstarosta E. Gangl in staro* j obolelega g. Primožiča je bil knez Igor g. sta ljubljanske župe br. dr. Pipenbacher, Grba in opravil svojo nalogo jako zado- zapel nekatere točke tako lepo, da je žel zanje celo poseben aplavz. Tudi prozo govori naravno, jasno, se kreta neprisiljeno ter je bila njegova kreacija spričo ene ali dveh izkušenj prav lepa in dosledno izvajana. Pevcu je pač treba faktične vežbe in strokovnega učitelja. Za našo opereto je nujno potreben tenor za večje in manjše partije. V operi r^Knez Igor« je pel g. Križaj. Vladimira Jaroslaviča, kneza Gališkega, sijajno, zmagovito ter žel najpopolnejši uspeh. Igralski je bil takisto na višku. Drugo sliko pred dvorcem je dvignil do najmočnejšega vtiska, zapel svojo arijo krasno, posebno učinkovit pa je bil v prizoru e kneginjo. Opera je gledališče skoraj napolnila Ln očlvidno zelo ugajala. Izvajanje je bilo vseskozi prav dobro. Vsi solisti, zbor, balet in orkester so želi soglasno priznanje. Za bivši minister dr. Albert Kramer, gen. taj* nik ZTOI dr. Windischer, zastopnik kne* zoškofa stolpi kanonik g. Nadrah in kon* zularni zbor z avstr. gen. konzulom dr. Pleinertom na čelu. Na kolodvoru so bili polnoštevilno zbrani tudi častniki dravske divizije. Za* stopana je bila po častnikih vsa ljubljan* ska garnizija z generalom Popovičem na čelu. Godba dravske divizije j« ves čas igrala. DivizijonaT Tripković se je prišel osebno poslovit od vsakogar, vsem navzo* čim je segel v rok->. Videti je bilo, da je zelo ganjen in da mu je slovo od Ljubljane zelo težko. Predno je vstopil v vagon, mu je so* proga načelnika štaba polkovnika Milice« vida poklonila krasen šopek, katerega se je divizijonar vidno razveselil. Med svira* njem godbe in živahnimi pozdravi vseh navzočih je vlak z generalom odpeljal proti Beogradu. Novi komandant dravske divizije, ge* neralštabni brigadni general Jovan Veseli* novic prispe v Ljubljano 25. t. m. Dva gosta v operi Jelačin Mirko kot Schubert, Križa? Josip kot knez Gališki. Pred par leti smo slišali rojaka Jelači-na v dveh opernih partijah na našem odru. Takrat smo rekli, da ima prijeten glas manjšega obsega in da bi bil morda uporaben za opereto ter za epizodne partije v operi. V soboto je nastopil V opereti >Pri treh mladenkah« kot plani skladatelj Schubert. Pevcu se je poznalo, da že daljšo dobo ni bil aktiven na odru, ker je bil resnično plato in ni uveljavljal svojega glasu tako, kakor bi ga menda brez treme. Nje govemu materijalu je predvsem manjkalo prodornosti, dasi je prijeten. Poje z okusom, dokler glasu ne forsira, kakor hitro pa hoče pokazati v glasu moč, zakriči in zareži ter si pokvari najugodnejši prejšnji vtisk. Tudi višine so mu težke, z naporom podajane, ako jih jemlje odprto; prav ugodne pa ako jih vzame zakrito. Skratka, tega pevca bi moraj vzeti kdo v šolo. da bi si sproti ne podiral kar je pravkar postavil. Zakaj pevec ima kvalitete in je voljivo. Tudi g. Marčec je kot Vladimir Igorovič brez forsiranja in zaletavanja v svoji lirični sceni dosegel v tej partiji dosti večji uspeh kakor v prejšnjih nastopih. Napredek je razvesljiv; da bi g. Marčec lahko, ako bi zmerom hotel, je dokazal v Pinkertonu, ki mu je prinesel zares pošten uspeh. Fr. G. Pogreb Gvozdena Pantelića Včeraj popoldne se je vršil iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu pogreb ustreljenega carinskega blagajnika Gvozdena Pantelića. Pogrebne svečanosti je opravil ob asistenci pravoslavne duhovščine prota g. Jankovič. Od pokojnika se je z iskrenimi besedami poslovil carinik g. Midžar, ki je poudarjal, da je padel v službi kralju in domovini kot žrtev zavratnega zločina. Izrekel je rodbini v imenu carinikov ter tovarišev po službi sožalje. Krsto so prenesli uslužbenci po-grebngea zavoda na voz. Na vsaki strani krste je korakala častna četa vojakov in carinikov. * V sprevodu, ki se je pomikal po Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici in Miklošičevi cesti na kolodvor, so nosili vojaki spredaj velik lesen križ z napisom »Gvozden Fan-telič 17. oktobra 1930.« Pokojnik je bil namreč rezervni častnik in se je zato vršil pogreb z vsemi vojaškimi častmi. Za lesenim križem so nosili pogrebe i navaden križ, za njim pa po pravoslavnem običaju ječmenovo pogačo. Godba dravske divizije je vso pot svirala turobne žalostinke. Za njo je korakala vojaška četa, sledili so nosilci 6 krasnih vencev, ki so jih poklonili ljubljanski caxiniki in finančniki, enega pa je položil na-krsto vršilec dolžnosti bana dravske banovine dr. Pirkmajer. Nosilcem vencev je sledila četa uniformiranih, finančnih stražnikov, nato pa zopet nosilci vencev, m»*«J katerimi je bil posebno lep venec So-kolskega društva iz Medvod. V mrtvaški voz so bili vpreženi štirje vranci, za vozom so korakali globoko užaloščena žena, bližnji in daljnji sorodniki, zastopniki oblastev in korporacij ter številno občinstvo. Krsto so na kolodvoru prenesli v že pripravljen vagon, nakar se je poslovil od Pantelića '\*rin4t. I M'-rović C 18 je osebni vlak odpeljal krsto v Beograd, kjer pokopljejo Pantelića v njegovem domačem kraju. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 20. oktobra I930k katoličani Felicijan. pravoslavni: 7. oktobra, Sergije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Kraljična Haris. Kino Matica: Cillv. Samo ob lo. Kino Ideal: S križem in mečem. Kino Ljubljanski dvor: Grehi očetov. Koncert mezzosopranistke ge. Marije Novak Cepičeve ob 20. v Filharmoniji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg. Ramor. Miklošičeva cesta. Zanimiva obravnava Ljubljana. 20. oktobra. Danes se je pričela razprava proti Jo« sipu Rozmanu, kaplanu iz Borovnice pri Ljubljani, roj. 1902 v Gornjem Pod* borstu na Dolenjskem ki je obtožen po členu 4 in 9 zakona o zaščiti javne varno« sti in reda v državi, da je nagovarjal sta« riše, mladino in bivše člane Orla, da ni treba pristopiti k Sokolu, kar tudi prizna, a se zagovarja, da se je v tem pravcu udejstvoval le po svoji službeni duhovni« Ški dolžnosti, ker se z vzgojnimi načeli Sokola ne more strinjati, češ, da se je vr» šila telovadba tudi ob nedeljah popoldne med cerkvenimi opravili, pri čemer so bili dečki v spodnjih, deklice pa v telovadnih hlačah. Zaradi tega mu ie šolska oblast že zabranila poučevati v borovniški osnovni šoli verouk, bil je pa tudi prestavljen iz Borovnice in je že kakih 14 dni kaplan v Šmarju na Dolenjskem. K razpravi se je zbrala polna dvorana poslušalcev, pred* vsem mnogo akademikov»juristov, pozvani sta bili pa samo dve priči. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Fellacher, ob* toženca pa branil dr. Stanovnik. Po izjavi priče Drašlerja Franca je kaplan Rozman stalno rova ril proti Soko« lu, saj celo obtoženec priznava, da je otro* kom prepovedal sodelovati celo pri otroški igri »Sirota Jerica« samo zato, ker je bila v Sokolskem domu. Obtožen je pa tudi zato, ker je prirejal sestanke kmečkih fan« tov v prostorih prosvetnega društva v Borovnici, a teh sestankov ni naznanil obla« sti. Obravnava ob zaključku lista še ni bila končana. Nesreče in nezgode Ljubljana, 20. oktobra. Včeraj je bil zopet dan številnih nesreč in nezgod. V bolnico so pa morali polec; številnih ponesrečencev prepeljati tudi dve žrtvi noža. Dve težki motocikli?>tični nesreči. Včeraj sta se pripetili dve težki moto-r.iklistifni nesreči, ena na Gorenjskem blizu Kranja, druga na Doleniskem. Včeraj je napravila Lenčka Hafner , 17 letna hčerka sprevodnika državne železnice iz Gorenie vasi pri škof ji Loki, z Ivanom Bogatajem izlet z motornim kolesom. Na cesti blizu Kranja jima je privozil nasproti kmečki voz, kateremu se Bogataj ni mogel več izogniti in je z vso silo zavozil vanj. Pri karambolu je Lenčka odletela z motocikla in nezavestna obležala, docim se Bogataju ni nič zgodilo. Nezavestno dekle so včeraj prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima težke notranje poškodbe in zlomljeno desno nogo. Danes se je Lenčka že zavedla in je upati, da bo kljub težkim poškodbam okrevala. Blizu Mirne peči se je v moto-ukel, s katerim sta se vozila uradnik tvornice >Alko< v Ljubljani Mirko Prebeg in uradnik poštne direkcije Josip Ferljuga, zaletel kmečki pes. Motocikl je psa ubil,, nesreča pa je imela hude posledice tudi za Ferlju* go, ki je zašel z nogo v motor in med kolesje, ki mu jo je zlomilo pod kolenom. Ponesrečenca po prepeljali v novomeško bolnico. Junaki noža. Peter Zamljen, 25 letni posestnikov ama iz Županje njive pri Kamniku, se je včerai spri z Ivanom Vatovcem iz iste vasi. Med pretepom je odprl Vatovec nož in sunil nasprotnika z vso silo v prsa tik nad sr* cem. Težko poškodovanega Zemljana so snoči prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Mož se bori s smrtjo. — Drug tak junak noža je 37 letni brezposle* ni delavec Pestator, stanujoč v baraki na Gruberjevem nabrežju, ki je v soboto zve* čer med prepirom sunil svojo ženo z nožem v glavo. Zeno so morali prepeljati v bolni* co, k sreči pa je njena poškodba samo laž* jega značaja Tri manjše nesreče. Jože Žirovnik, posestnik iz Nove Štifte je 17. oktobra v gozdu med delom padel z visoke skale in si zlomil desno nogo. — V Ljubljani je včeraj popoldne v stanova* nju padla 21 letna hčerka davčnega kon* trolorja Desanka Ivančič s stola in se ob* čutno poškodovala na glavi. — Janez Kr* žišnik,, posestnik pri Sv. Ožboltu, je v so* boto polnil lovske patrone, ena mu je eks* plodrrala in mu precej razmesarila obraz. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. Iz gledališke pisarne Prva repriza Leskovčeve izvirne drame Kraljična Haris bo v ljubljanski drami nocoj v ponedeljek dne 20. t. m. ob -0. uri. Delo, ki je imelo pri premijeri zelo lep uspeh, je zrežiral režiser Franc Li» pah. Glavne vloge so v rokah naših naj* boljših moči, nastopijo predvsem: Na» blocka, Boltarjeva, Marija Vera in Med ve* dova ter gg. Skrbinšek, Levar, Zeleznik. V ostalem še SlavČeva. Kukčeva in Vida Ju-vanova tet gg. Plut, Potok ar in Jerman. Predstava se vrši za **»fronm A. Stev. 239 >SCOVENSKI NAROEk, đn« 20. oktobra 1930 Stran 3 Dnevne vesti — Naši odvetniki in fašistični zagovorniki. Zagrebški >Obzor« poroča: Zadnjič smo poročali, da je predložila odvetniška zbornica t Splitu Zvezi odvetniških zbornic v Beogradu, naj ukrene vse potrebno, da se prod mednarodnim forom, namreč pred mednarodno zvezo odvetniških zbornic, ožigosa post >anje fašističnih eagovorni-kov v trza s k ra procesu. Zdaj pa izvemo, da se je odvetniška zbornica v Zagrebu Se pred dvema tednoma, čim je izvedela za predlog splitske zbornice, pridružila njeni inicijativi. Od drugih zbornic sta storili to doslej ljubljanska in sarajevska, a nedvomno se bodo pridružile akciji tudi novosadska, skopljanska in cetinjska. Ljubljanska odvetniška zbornica je zbrala celo obširen dokazni materijal, ki je zelo porazen za fašistične voditelje in tako težak, da se mednarodni odvetniški forum ne bo mogel izogniti dolžnosti, da tako nečuveno postopanje odvetnikov javno ožigosa. — Prepoved zahajanja v krčme. Okraj* no sodišče na PTevaljah je prepovedalo to* varniškemu delavcu v Guštanju Josipu Mežnarju zahajati v krčme za dobo šestih mesecev. — Iz sodne službe. Paznik *služitel j Ro« man Strainič v Mariboru je imenovan za paznika*zvaničnika na dosedanjem službe* nem mestu. — Taks je oproščeno tujsko-promerno društvo v Kamniku. — Razpisane službe banovinskih cestarjev. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora Sv. Lenart v Slovenskih goricah tri sicer: eno na banovinski cesti Gornja Radgona—Ptuj—Rogatec, od km 6.500 do km 13.200, eno na banovinski cesti Hrastovec— Sv. Barbara—Vurberg od km 0.00 do km 6.00 in eno mesto na banovinski cesti Sv. Lenart—Sv. Rupert—Selce od km 5.00 do km 10.50; v območju okrajnega cestnega odbora so razpisana tudi tri mesta banovinskih cestarjev in sicer na banovinska cesti Rečica—Novi Klošter od km 0.00 do km 4-590 dve mesti pa na banovinski cesti Latkova vas—Sv. Pavel—Trbovlje in 9icer eno od km 3.463 do km &900 in drugo pa od km 8.900 do km 11.464. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. — Razpisane službe državnih cestarjev. Okrajno glavarstvo Maribor levi breg razpisuje po nalogu kr. banske uprave dravske banovine 6 mest državnih cestarjev in sicer 1. na državni trojanski cesti št. 50 za progo od km 114.5 do km 119.0 s sedežem v Zgornji Poljskavi, 2. na državni trojanski cesti št 50 za progo od km 124.0 do 129.0 s sedežem v Radizelu, 3. na državni trojanski cesti št 50 za progo od km 138.0 do km 141.0, 4. na državni ptujski cesti št. 17 za progo od km 13.0 do km 19.0, 5. na državni ptujski eesti št, 17. za progo od km 19.0 do km 24.0 in 6. na državni varaždinski cesti št 47 za progo od km 93.93 do km 96.17. Prošnje je treba vložiti do 10. novembra. Okrajno glavarstvo v Kranju pa razpisuje dve mesti državnih cestarjev-delavcev na proti državne ceste št, 2 od km 964.5 do km 671.5 s sedežem v Zapužah in od km 6S1.5 do 688.5 s sedežem v Hrušici. Prošnje je treba vložiti do 20. novembra. — Oddaja del za napravo požarnega hidranta. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe slede odiaie rlol za napravo t. m. ponudbe za oddajo del za napravo požarnega hidranta pri vodni postaji v Zelžah pri Rakeku. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogo ji pa pri omenjenem oddelku. — Tečai za radiotelegrafiste trgvske mornarice. Zbornica TOI v Ljubljani opozarja, da priredi direkcija pomorskega prometa v Splitu 5-mesečni tečaj za radiotele-grafiste trgovske mornarice v Šibeniku. Tečaj se prične 1. februarja 1931 in je brezplačen. Pogoj za sprejem je dovršeno 18. in še ne prekoračeno 30. leto starosti, naše državljanstvo, popolno zdravje in sposobnost za tako službo, dobro vedenje in do-vršitev vsaj 4 razredov srednje ali enakovredne šole ter znanje angleškega ali francoskega jezika, ali nemškega jezika. Za preskrbo mora skrbeti vsak sam. Prošnjo je vložiti kolekovano pri gori navedeni direkciji do 1. decembra t. 1. ter priložiti rojstni list, domovinski List, šolsko izpri* čevalo, izpričevalo o nravnosti in zdravniško izpričevalo, ki ga izda zdravnik »H rekcije pomorskega prometa v Splitu. Absolventi tega tečaja dobe na podlagi dovršenega izpita spričevalo, ki jim daje kvalifis kacijo za telegrafsko prakso na trgovskih ladjah. Po enem letu prakse in položenem praktičnem izpitu pri telegrafski šoli kr. mornarice v Šibeniku izda direkcija pomorskega prometa kandidatu spričevalo za ladijskega radiotele;jrafista II. razreda. Podrobnejše informacije dobe interesni pii direkciji pomorskega prometa v Splitu. _ Delomržneži in izkoriščevalci občinskih podpor. Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašeni. Franc Kac iz Št. Janža na Dravskem pMju Anton Tanšek iz Teharjev, Janoš Fartelj iz Murske Sobote ter njegova žena Veronika in otroci Ludvik, Gizela in Karol, Alojzij Kovačič iz Vrholj, Ferdinand Gestrin in Adoli Belič iz Ljubljane, Kari Weis iz Mo-zelj, Anton Adamič iz Vidma pri Krškem, Marija Krevs iz Trebelnega, Rudolf Sajo-vie iz M,.tnika, Stanislav Kosom na iz Medvod in Josip Janeš iz Gerova okra] čabar. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po dolinah iz megl^ pršilo, v planinah bo pa lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25, v Sarajevu in Skoplju 21, v Beogradu 20, v Zagrebu 17, v Mariboru 16.2, v Ljubljani 12.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.1, temperatura je znašala 10.3. > — Strašen samomor v Sarajeva. V Sarajevu si je v soboto zjutraj na strašen način končal življenje pirotehnik Mihajlo Pri-jovič. Pred usta si je postavil bombo in pritisnil na prožlno. Eksplozija Je bila tako silna, da se je stresla vsa hiša. Prestrašeni prebivalci so planili na cesto. Ko 6o stopili v Prijovičevo sobo, so ga našli na postelji strah ovito razmesarjenega. Vzrok samomora je bila baje beda. Delavec je napisal poslovilno pismo svoji materi, v katerem jo prosi, naj mu oprosti. — Slovenec obsojen na 5 let ječe t Bjelovara. Pred sodiščem v Bjelovaru se je te dni odigral epilog krvavega zločina. Mladi vini čar Štefan Zeleznik in seljak Tomo Se-fak iz Kutine se že delj časa nista razumela. Ko je nekega dne v marcu Štefan po napornem delu zadremal, je pristopil Zeleznik ter ga z motiko večkrat udaril po glavi. Sefak je obležal mrtev. Zeleznik se je te dni zagovarjal pred sodiščem. Obtoženec se je zagovarjal, da je ravnal v silobranu, češ, da ga je Sefak prvi napadel. Ker m bilo prič, se sodišče ni moglo uveriti o njegovi krivdi. Obsojen je bil na 5 let ječe. — Velike sleparije in poneverbe. Policija na Sušaku je te dni prijela neko Danico Ahel, ki ima baje na vesti velike sleparije in poneverbe. Tako je posestnika Miho BuriČa osleparila za 12.000 dolarjev, Ka-to Turino iz Šmrike za 70.000 Din, Stjepana Segulo iz Silovice za 20.000 Din, Jelo Br-nič za 15.000 Din, več trgovcev i a gostilničarjev v Crikvenici za zneske od 5—30.000 Din, Filipa Poliča z Omišlja za 350 dolarjev, Ribarsko zadrugo na Sušaku za 6000 Din itd. Ahelova se je izdajala za bogata-šieo in veleposestnico iz Zemuna. Policija domneva, da je večje sleparije izvršila tudi v Zemunu, Karlovcu in drugod. Preiskava proti sleparki se nadaljuje. Aluminijasta kuhinjska posoda je veselje vsake gospodinje; zato si oglej še danes veliko izbero po najnižjih cenah pri tvrdki z železnino STANKO FLOHJANCIC. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št 35 iS I —Ij Seja ljubljanske občinske uprave. V četrtek 23. t. m. ob 17. se bo vršila v veliki dvorani univerze kralja Aleksandra I. redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu je naznanilo predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje seje, poročilo finančnega, gradbenega in personalno-pravnega odseka in končno tajna seja. Poročila finančnega odseka obsegajo prošnjo Splošne maloželezniške družbe za prevzem garancije za gradbeni kredit v znesku 15 milijonov Din v svrho razširjenja in zgraditve proge št. Vid - Vič, poročilo o določitvi pogojev za 6% gradbeno posojilo Splošne maloželezniške družbe napram mestni občini v znesku 16,204.500 Din, poročilo o garanciji mestne občine za brezobrestno posojilo v znesku 2 milijona Din v svrho postavitve zasilnih stanovanjskih hišic, o prošnji trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani za garancijo stavbnega kredita v znesku 1,500.000 Din, o ponudbi F. Heinriharja za nakup SlOOrn2 stavbnega sveta ob Gospo-svetski in Bleiweisovi cesti, o prošnji Cirila Tavčarja in Albina Pavšiča za prodajo stavbnih parcel ob mestnem kopališču na Ljubljanici, o kreditu za zgraditev telefonske govorilnice za bežigrajski okraj, o ponudbi Fr. Peterce za nakup zemljišča v svetokrižkem okraju, o prošnji Ljubljanskega Sokola glede brezplačne prepustitve mestnega telovadišča v Tivoliju, o nakupu sveta za zgraditev nove plinarne, o zgraditvi nove šolslce poliklinike in nove šole za Bežigradom. lj— Prulski most s Trnovskim pristanom tvori oster in nepregleden ovinek. Da je za ljudi, zlasti za otroke, ki pasira-jo cesto za vogalom trafike ob mostu — od strani neprevidnih avtomobilistov in kolesarjem nevarnost velika, je gotovo. Ze večkrat je tam kak kolesar povozil otroka k sreči brez resnih posledic. V soboto zvečer pa je neki avtomobilist povozil psa, ker je na ovinku prenaglo zavil. Lastnica je mrtvega psa odnesla domov v ce-karju — kaj je pa hotela drugega. Lahko bi se dogodilo, da bi bil prav tako povožen otrok; izgubo psa se že lažje preboli. Torej, previdnost, avtomobilisti! —lj Resljeva alf — Reslova cesta«. Ulični napis na Resi je vi cesti slove na veliki tabli Reslova, na malih Resljeva cesta. To sicer ni nič takega, da bi se bilo vredno pričkati, dobro bi pa bilo vendar, da bi se zedinili za enoten naziv — mirnim potom, četudi je v Ljubljani v navadi, da imamo za marsikatero ulico ali cesto vsake kvatre drugo ime. — Znano je, da je Ressel (ne Reselj) iznajditelj ladijskega vijaka, rodom Ceh in da samotari v Ljubljani, pri Sv. Krištofu. Ker se bližajo vsi sveti, upamo, da ni odveč, če se spomnimo njegovega imena. —lj Svojevrstna reklama na Sv. Petra cesti. Neki trgovec razstavlja ob lepem vremenu na trotoarju omenjene ceste celo grmado trdega sira v velikih hlebih, ki ima razloženega po nekakšnem pultu. Reklama učinkuje, kupcev je v trgovini vedno dovolj. Morda bo imel podjetni trgovec kmalu več posnemalcev In Ljubljana bo popoln bazar. H_ Masarvkova cesta bi bila lahka najlepša v Ljubljani in bi morala pravzaprav tudi biti. Najgrša sicer ni, lepa pa tudi ne. Četudi jo krasita palača in hotel, ker jo kazi nekoliko kolodvor z nekakšno »divje romantično- okolico, precej pa nezazidane parcele ob nji. pašniki, na katerih se sicer ne pase govedo, temveč oči tujcev. Pri Resljevi cesti kar naenkrat zmanjka, zaključena je s puščo, kjer bujno uspeva plemenita zel — kopriva ?n kla-verno stoji par žalostnih barak. Ne vemo tudi, če so zaradi nevarnosti požara barake dovoljene ob železnici. Samotno in žalostno je tam kot na pokopališču, poleg pa je tudi velika zaloga nagrobnikov, kar harmonira z okoljem. Masarvkove ceste pa ni s to puščo konec, nadaljuje se zopet ob Friškovcu do Smartinske ceste. Ker je tako romantična z neštetimi kotički in z drugimi lepotami, zato ni čuda, da ^0 jo po njej tako neopaženo pobrisali zločinci s carinarnice; je prvovrstno torišče za »junake« in njih »junaštva«, kar nam pričajo zadnji dogodki. H— Opozoritev na dopolnilni avtogenski tečaj. Zavod PO Zbornice TOI ponovno opozarja, da se prične v četrtek ob 8. uri zjutraj v livarni Tehniške srednje šole v Ljubljani avtogenski tečaj za dopolnitev že izvežbanih varilcev. Tečaj bode trajal 7 dni celodnevno. Predaval bo inženjer tvornice za dušik v Rušah g. inž. Leo Knez. Praktične vaje pa bode vodil varilni mojster iste tvornice g. Djurakovič. Prostih je samo malo število mest. Kdor se še ni prijavil, naj stori to nemudoma osebno pri Zavodu PO Zbornice TOI med uradnimi urami. Le izjemoma se bodo sprejeli po razpoložljivosti prostora pn-javljenci ob otvoritvi tečaja. —lj Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt »KURIVO«, Dunajska c. 33. telefon 3434 (na Balkanu). II— Opozoritev radi brezplačnih popravil v avtogenskem tečaju. Zavod PO Zbornice TOI ponovno opozarja interesente, ki imajo kake komplicirano pokvarjene avtomobilske ali strojne dele ali kake druge predmete, da jih sprejema zavod brezplačno v popravilo, ki se bode izvršilo v specialnem tečaju za dopolnitev že izvežbanih varilcev pod strokovnim vodstvom inženjerja in varilnega mojstra — specialista. Predmete je dostaviti najkasneje do četrtka 23. t. m v livarno Tehniške srednje šole v Ljubljani. Izjemoma se bodo sprejeli taki predmeti samo še do sobote 25. t." m. —Ij Spored pevskega koncerta, katere* ga priTcdi drevi ob 20. uTi v FilharmoniČni dvorani ga. Marija NovaJoCepič: Miloje* vič: Japan, Manojlovič: Moja draga. Lajo* vic: Mesec v izbi in Splee Skerjanc: Beli oblaki in jesenska pesem, Osterc: Solnce v zavesah. Obhajam se s tišino in Oh, kako sem bolan. To je prvi del koncerta. V U. delu pa so sledeče točke: Gotovac: Jur tri noči, Z vira voda iz kamena, Grgoševič: Slavonski kolo, Konjovič: Sunce bi sjalo (bosanska), O F. aman, aman (južnosrbska). Stanko Vraz*Niko Štritof: Priša je cesarski pot. Hodi na Ajnčika, pa kaj to mora biti in Micka bi rada Jurčka dobila, Opozars jamo na prvi javni koncertni nastop simpas tične pevke, ki ima izredno lep glas in Betettovo šolo. Na klavirju jo spremlja konservatorist Marijan Lipovšek. Vstopni* ce v Matični knjigarni in na večer koncer* ta od pol S. ure dalje v veži Filh. družbe. —Ij J. A. K. Triglav. DTevi ob 20 se bo vršil v salonu gostilne Sedej (Kolodvorska ul.) članski sestanek. Odbor poziva vse člane, posebno nove, da se sestanka sigurs no udeleže. — Odbor. —lj Podružnica >Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani priredi predavanje o okraševanju grobov v sredo, 22. t. m. ob 20. uri, zaradi skioptičnih slik na univerzi, v dvorani mineraloškega instituta, ki je v pritličju na levi strani. Predaval bo znani strokvnjak g. inž. Ciril Jeglič. Vstopnine ni in dobrodošli so nam vsi interesenti. Novice iz Amerike Na farmi Josipa Lavriča v Clintonu blizu Forest Citv si je pretekli mesec na strašen način končal življenje 551etni Mar« tin Grum. Mož si je v nedeljo 21. septem» bra položil kos dinamita na prsa* in ga za* žgal. Eksplozija ga je strahovito razmesa* rila, samo glava je ostala nepoškodovana. Čez dva dni so našli na farmi ostanke nje» govega trupla, ki so ga bili psi Že oglodali. Vzrok samomora ni znan. Samomorilec ni imel sorodnikov. 7. septembra se je pripetila v rudniku v kraju Herminie težka nesreča, katere žrtev je postal Janez Žukec. Usodnega dne sta prišla dva sodelavca mimo njega. Vi* dela sta, da v rovu sicer gori luč, toda vse je bilo tiho. To se jima je zdelo sumljivo in začela sta klicati Žnkca, ki se pa ni oglasil. Rudarja sta stopila v njegov rov, našla sta pa Žuk^a mrtvega za jamskim vozičkom. Med delom se je utrgala večja plast premoga in ga zasula. Težka skala mu je zmečkala glavo in nesrečnež je bil takoj mrtev. 18. septembra je v Universalu blizu kraja Center umrl 591etni Janez Jereb. Po* kojni je bil doma iz vasi Hotavlje nad Skorjo Loko. Zapustil je ženo, 2 hčerki in 2 sina. — V Chicagu je v bolnici po dolgi in mučni živčni bolezni preminul Alojzij Kodilja. Pokojni je bil star 46 let, doma je pa bil nekje z Notranjskega. Sorodnikov ni imel. — 25. avgusta je umrla Frančiška Pleše, rojena Burgar. Pokopali so jo v Brocklvnu. Zapustila je moža dr. Plešeta in dva otroka. — V Colorado Springs je umrl Anton Fabjančič. Pokojni je bil do* ma iz Postojne. Zapustil je ženo in hčer* ko. — Težka nesreča se je pripetila v kraju Elv, država Minnesotta, kjer je nekdo obstrelil Sletno Heleno Perušek. Krogla iz puške je zadela deklico v brado. Otroka so prepeljali v bolnico. — V kraju Joliet, država Illinois, so 27. septembra položili k večnemu počitku ©letnega Jane« za Pluta. Prej ali zdaj. — Živimo v znamenju napredka. Ce je v starih časih kdo dejal, da kupi ženi stroj, je vsak vedel, da ji kupi šivalni stroj. Zdaj pa nihče ne ve, ali ji kupi pisalni, šivalni ali računski stroj ali pa celo avtomobil. — Je pač tako, vse je moderno: vozovi brez konj, smodnik brez dima, brzojav brez žice — toda še nihče ni izumil dote brez neveste. Športna. Svat mlademu možu: Ste vi ženin? — Ne, jaz sem v predzadnjem kolu izpadel. Splošen praznik praznih žepov, upov, src... Včeraj je bil dolgočasen jesenski dan, zato so ostali ljudje večinoma doma Ljubljana, 20. oktobra. Torej, včeraj je bila zopet nedelja. To se pravi, da smo praznovali in praznovati se zopet pravi, kaj že? Po mojem mnenju so prazmki nekaj praznega. luknje med dnevi, če smo pa že pri luknji, je treba nadaljevati. Torej, praznovati se pravi — imeti opravke z luknjami. Nedelja je potem takem praznovanje žepov. Če hočem odkrito povedati, moram reči, da je nedelja dan praznih žepov in še drugih praznih reči. Če pa ne verjamete, no, potem je pa menda dan praznenja ne samo praznovanja tega in onega. Nikar mi ne zamerite, da so me napadle tako visoke filozofske misli, kajti včeraj je bil tak dan, da je Človek zelo lahko postal sv. Avguštin. Vem pa, da ljudje dandanes čislajo vse bolj drugačne Avguštine, ki se jim menda pravi smešni Avgusti. Nisem pa regent vremena, zato me ne zadene krivda, da je bilo včeraj tako obupno kislo Zjutraj se je vlačila megla med hišami kot simbol našega prekrasnega belega mesta; človeku mora postati sladko in mehko pri srcu, ko pogleda ven v božjo naravo. Kar zjokal bi se od milobe. In na vse svete se spomni in na pokopališče. Poleg tega pa še na vse druge podobne žalosti, praznike in praznine. Meščani so jo korajžno mahali ven, celo brez neizogibnih kranjskih dežnikov, saj megla je dobro znamenje. Mnogi so se odločili za naskok Šmarne, Šmarjetne in ne vem kakšne gore še, oborožili so se 3 klobasami, »šnopsom« in adio dolgčas z Ljubljano vred! Pozabiti seveda ne smemo vernikov, ki so vgledno napolnili cerkve. Se pač pozna, da smo že daleč od prvega. Mnogi so pa ostali kar zunaj na trgih ter zdehali in želmo pričakovali, kdaj se odpre nebo. Možje so bili na Marijinem trgu in v Zvezdi, največ starih poklicnih vremenskih prorokov, nekaj pa je bilo tudi mlajših, ki jim drage in ljube boljše polovice ne dajo doma ljubega miru, ki ga je človek zlasti dandanes tako zelo potreben. Veselega je bilo res zelo, zelo mak), kaj bi vam pravil, žalostnega pa je zadnje čase toliko, ko ljudje kar na debelo umirajo in so jih tudi pričeli klati, da je človeka kar groza, če ni slučajno upravnik pogrebnega zavoda ali postrešček, ki nosi vence ob pogrebih. Res, kar mrazilo me je od skrbi, kako bi na! vse te žalostne stvari preskočil, ne da bi pero namočil in solzo potočil, pa se mi res ni posrečilo. Žalostno, je žalostno zadnje čase v Ljubljani, po časnikih uspeva komaj obešenja-kov humor, drugod pa še ta ne. Aktualno bi bilo, da bi postal ljubljanski Jeremija, pred pošto bi se postavil, pa bi pričel tuliti kot to delajo avtomobili. Pa saj človeku kar besed zmanjka. Sicer se še ni tako preveč poznalo, kakšne strahote nam glodajo srca, ljudi je bilo povsod dovolj in so bili vsi lepo udani v svojo usodo. Na promenadi je bilo toliko studentov kot na dijaškem sejmu ali na Miklavževem, čemur se ni čuditi, ker jih je najbrž prijela jesen ali vščipnila za pesniške žilice, ki so sicer prišle iz mode, ampak človek vseeno ne more svoje narave zatajiti. Poleg tega (jeseni namreč) pa je bila še v Jakovičevem paviljonu umetnostna razstava — vstop prost, kdo bi zatajil svoj visok umetniški čut in še moida poslanstvo, kajti v "Ljubljani je izredno mnogo izvoljencev božjih, ker je visoko kulturna. Na razstavi so taki in razne vrste este-ti in ljubitelji narodnega in lepega občudovali dostojanstveno vse, kar se Je nudilo očem. Tudi mene je zapeljal prost vstop, kator druge. Vse mi je zelo ugajalo tako, da ne morem dati niti duška svojemu vzn>-čenju. Povedati vam pa ne morem, kaj vse sem videl, ker to bi bilo nekakšno omalovaževanje razstave — kajti umetnin je bilo tam toliko, da se jih ne da našteti. Sicer pa ne smem naštevati tudi zaradi tega, da ne bo kakšnih zamenjav, ki so sicer pri nas obligatne. Moram priznati, da sem na razstavi zamenjal že nedolžno bluzo za ženske hlače, pa ni bilo ne eno, ne drugo, temveč samo narodna umetnina. In na promenadi se mi je mudilo, sicer drugim tudi. To pa najbrž zato, ker so umetnine vzbudile naša vzvišena čustva. Treba pa je seveda spoštovati tudi druge domače stvari in promenada je vendar tudi domača. Promenadm koncert se je začel nekoliko pozneje kot je bil napovedan. Najbrž zaradi vremena, ampak dež si je premislil, Elija je najbrž tudi zaspal, kdo bi mu zameril. Solnce je seveda tudi dremalo, da ljudje res niso vedeli, kako in kaj bo z vremenom. Končno pa so vendar začeli gosti tako, da je kar Ksrje padalo s kostanjev in da je marsikateri ječalo srce. Kavarniškega vrta ni bilo več, odnosno stolov in miz, baje so se gostje začeli pritoževati, da so jim kostanji deževali v vodo in po nosovih, pa tudi listje in kavke so nevljudni. Pa kaj nas vse to briga! Samo da je godba. In godba je bila imenitna, ljudje tudi. med katere moram prišteti tudi dekleta in mladino sploh. BiH so vmes, kajpa, tudi stari, ki so tožili nad revmatizmom, mladi pa so se napihovali, ali bolje rečeno šopirili, da ne bo tudi drugod zamenjane, ker ni obligatna. Kaj bi še povedal? Ljubezen je cvetela, dekleta so rdela, srca so pela, promenada je kar gorela, od brušenja pet namreč, in nad vsem je poetična megla visela, in da ne pozabim, vsa Zvezda se je z listjem odela, da je bilo tudi po tleh mehko, ne samo v srcih. V slaščičarnah ni bilo preveč gneče, najbrž zato, ker jim kostanjarji resno konkurirajo, da, pri kostanj a rjih se je sladkala mladina, pa tudi stare zakonske pare sem videl, ki so si s kostanjem obujal! davne sladke spomine in skomine. Popoldne pa je cvela pšenica v avtobusih namreč, lastnikom avtobusov, kar je prav, saj oni končno niso krivi, nit! tega ne, da bodo kmalu vsi sveti, ker ljudje tako silijo na pokopališča. Na svetu vse prav pride, tudi vsi sveti. Kako je bilo tu in tam, res ne morem povedati natančno, v Tivoliju je plesal vrtiljak, to vem točno, ne bo zamenjave, na Golovcu so pa menda iskali kostanj, na Rožniku — kdo ve kaj, gotovo kaj lepega. V gostilnah so se ganljivo pridušali in vriskali in se bratili z dalmatincem. V kavarnah so sedeK pri vodi, to se razume, tudi v gledališčih jih je bito nekaj, v kinematografih pa gotovo tudi. Tako je zopet minula nedelja, ki ni bila ne lepa ne grda. Sosedje. — Kako ste zadovoljni z novim stanovanjem? — Vse bi bilo dobro, moti nas samo to, da slišijo sosedje vse, kar govorimo. — To se da lahko preprečiti. Napravite deblejšo steno. — Ne, to pa ne are, ker bi poten mi ne slišali, kaj govore sosedje. Pred izložbo. — Poglej, možiček, kako krasni hr> ljanti so v izložbi. BJeste s« tako, da človeka kar oslepi. — Prav imaš. Pojdiva hitro napred da ne oslepiva. 73 Strn n /SLOVENSKI NAROD*, dne 20. oktobra 1930 Stev 239 K. R. G. Brown: 3 » Vitez enega dne Roman — Ne. Toda to ga prav nič ne moti. Ima jo in to je vse, za kar mu gre. Čudili bi se, če bi vedeli, koliko je na svetu takih ljudi. Hočejo imeti nekaj, pripravljeni so kupiti dotično stvar, če je pa ne morejo dobiti, zahrepene po nji še bolj in navsezadnje se je polaste. Če stori kaj takega siromak, govorimo o navadni tatvini, če se pa spozabi tako-daleč človek iz srednjih slojev, pravijo, da je podvržen kleptomaniji, pri ljudeh, kakršen je Hopper, je pa to samo ekscentričnost. Mož ima eno najlepših privatnih umetniških zbirk v Zedinjenih državah in kolikor mi ie znano, je že davno hrepenel po tej sliki. — In zdaj jo ima. — je pripomnila Jeanne. — Mislim pa. da jo utegne kmalu zopet izgubiti. Mene lahko zadržite tu, toda kaj poreko na to drugi? — Drugi? Jeanne se je nasmehnila — toda njen smehljaj ni obetal nič dobrega. — Mislili ste menda, da sem bila tako neprevidna, da sem jo ubrala za vami sama. Gibbs se je ustrašil. Na to ni mislil ne on. ne Hopper. Srepo je pogledal na Jeanno, toda dekle se še zmenilo ni za njegov pogled. — Čujte, — je začel srdito ... kdo___ Obmolknil je, kajti v tem hipu je nekdo tiho potrkal na vrata, na katera je bil Gibbs naslonjen. Nastal je trenutek napete tišine. Potem se je Gibbs naglo obrnil, odprl vrata, smuknil na hodnik in zaprl za seboj vrata. Čez pet minut v katerih je Jeanne zaman poslušala, kaj se gidi, so se vrata zopet odprla in Gibbs se je vrni1. Peter niti slutil ni, kako prav jo sio-ril. da je narcčil prismuknjenemu dekletu, naj odide h Gibbsu in ponovi vpričo njega njegovo izmišljeno naročilo Jeannina opazka, da ni sama zasledovala tatu, je napravili na Gibbsa glcbok vtis, ker je bila zelo verjetna. In tako je prišlo podtaknjeno Hopper je vo naročilo baš pravočasno. Srečno naključje je hotelo, da je ponovila služkinja Petrovo naročilo skoro brez napake in Gibbsu še na misel ni prišlo, da so mu nastavili past. Mislil je več čas na Jeannino grožnjo s skritimi pomočniki in takoj je pomislil, da jim je prišel Hopper morda na sled— ni izključeno, da so ga zadržati — in da je moral torej svoj načrt izpremeniti. Saj je bilo docela naravno, da ga je klical na važno posvetovanje in mu naročal, naj Jeanno izpusti. Lahko bi jima sicer delala velike sitnosti, toda to je bilo še vedno bolje kakor držati jo nasilno, kajti njeni prijatelji niso mosrli biti daleč. Sicer bi pa lahko njene trditve gladko ovrgla ali pa si pomagala z zvijačo. In tako je Gibbs odprl vrata na ste-žaj in zagodrnjal osorno na strmečo Jeanno: — Poberite se! — Kaj ste dejali? — je vprašala Jeanne, — Poberite se! Izginite! Lahko greste. — Tada kaj... — Zbogom, — je dejal Gibbs. In že je hitel iz sobe po stopnicah iz hotela, ilttudik) se mu je tako, da je slačil pižamo kar spotoma. Jeanna, ki .ni vedela, kaj pomeni njegovo čudno vedenje, je gledala nekaj Časa nepremično za njim. Potem je pa odšla počasi iz sobe in krenila proti stopnišču. Videč, da v veži ni nikogar, je odšla po stopnicah doli in se prerinila med pletenim pohištvom na verando. Tam se je ustavila in ozrla. Toda vse je bilo po starem. Račja družina se je še vedno kopala v bazenu, na vrtu bližnje hišice je pa krpal star ribič mrežo. Kam je izginil Peter? — je pomislila. Zakaj jo je Gibbs tako nepričakovano izpustil? Kaj storiti? Razmišljajoč o tem je krenila z verande proti vratom. Tu se je zopet ustavila in zamislila, kaj početi. Kar je začula nagle korake in ko se je obrnila, je zagledala Gibbsa v polni paradi, samo brez ovratnika in kravate, kako drvi iz hotela čez vrt proti igrišču. Njegov mrki obraz je spominjal na človeka, ki se sicer boji najhujšega, vendar pa še vedno upa, da pojde vse gladko. — Vedno bolj čudno je vse to, — je pomislila Jeanne. Potem ji je šinila v glavo misel, da bi najlažje pojasnila novo zagonetko, če bi sledila Gibbsu. Toda če bi jo ubrala za njim, bi utegnila zgrešiti Petra, ki se gotovo prej ali slej vrne v hotel, pa če bi se moral prebiti skozi cel polk Hopper-jev. Navzlic temu je pa končno sklenila napotiti se za Gibbsom, kajti v Petrovi odsotnosti je bil on edina vez z dogodki, ki so ji šli tako na živce. In tako se je zadnjič ozrla na cesto, potem je pa hitela čez vrt k vratcom. skozi katera je bil tako naglo smuknil Gibbs. Toda kmalu je spoznala, da je s svojim sklepom vse pokvarila. Prihitela je namreč do igrišča in opazila, da Gibbsa ni nikjer. Prostor za golf v Taggs Bavu je poln gričkov in stezic. Jeanne je takoj spoznala, da bi bilo nespametno hiteti za Gibbsom, ker ni mogla vedeti, po kateri stezici jo je ubral. Razočarana se je vrnila na vrt in se ustavila pri vhodu v hotel, od koder je lahko videla vsakega, kdor bi prihajal v hotel ali odhajal iz njega. Slučajno ji je obstal pogled na starem ribiču, krpajočem mrežo. Kaj ko bi ji mogel on kaj povedati? Toda baš ko se je bližala hišici, je nenadoma zagledala čudno postavo, ki se je bila prikazala levo od nje na obali. B.U je mlad mož v starodavnem žaketu in strašno kratkih hlačah. Dirjal je proti nji in vihtel nekaj nad glavo. Spotoma je zmagoslavno kričal. Tisto, kar je vihtel nad glavo je bilo podobno maršalski palici ali kratkemu modernemu solnčniku. — O! — je vzkliknila Jeanne in mu hitela naproti. Peter se je pred njo ustavil in lovil sapo. S čela mu je lil pot, hlače je imel premočene, z obraza mu je pa odsevalo nepopisno veselje. — Jo že imam! — je vzkliknil in ji stisnil zavitek v roko. — O, Peter! — je vzkliknila Jeanne. Vsa srečna je držala zavitek v rokah in ga gledala. Končno se je ozrla na Petra in vzkliknila vsa v skrbeh: — Bože moj. saj ste ves premočen! — Samo južno od ekvatorja, — se je pošalil Peter. — Če bi se ne bal. da bi se te cunje še bolj ne raztrgale, bi se za mokroto še ne zmenil ne. — Toda--toda, kaj se je zgodilo? Kje je Hopper? Kako ste ...? — Stopite k meni, — je dejal Peter. Prijel jo je za roko in z izrazom umetnika, ki hoče pokazati svojemu prijatelju svoje najznamenitejše delo, jo je od vedel na hribček, od koder se je videla obala in morje. — Morsko zatišje, — je dejal. — V ozadju gospod J. Har-rison Hopper. Ali si že član Vodnikove družbe? Mirovna pogodba in lobanja Čudna določba v versaiHsId mirovni pogodbi — Zamorec je storil svojo dolžnost Drugi odstavek čl. 246 versaillske mirovne pogodbe se glasi: »Lobanjo sultana Makaua, ki je bila vzeta iz nemške vzhodne Afrike in prepeljana v Nemčijo, mora Nemčija v šestih mesecih izročiti angleški vladi.« Kako je prišla lobanja sultana Makaua iz Nemške vzhodne Afrike v Nemčijo in zakaj govori o nji tako važna listina, kakor je versaillska mirovna pogodba? In zakaj ta obveznost še ni bila izpolnjena? S temi vprašanji se peča »Newyork Herald«. List prše, da bodo uradniki angleškega zunanjega ministrstva te dni z žrebom določili, katera izmed treh afriških lobanj bo poslana kot lobanja sultana Makaua na p. votni kraj večnega počitka v bivšo nei. ško kolonijo, da se zadosti čl. 246 versaillske pogodbe. Vedeti je treba, da igra lobanja sultana Makaua važno vlogo med praz-novernimi plemeni bivše nemške vzhodne Afrike. Zamorski poglavar počiva že nad 100 let v grobu in mnogi čarovniki so zagotavljali domačine, da bo živelo v miru in blagostanju samo ono p'eme, ki bo imelo vladarjevo lobanjo. Zgodovina je potrdila to proro-kovanje. Ko je izbruhnila svetovna vojna je šinila angleškemu diplomatu v glavo srečna misel. Zamorcem je na-tvezil, da so Nemci Makauovo lobanjo izkopali in odnesli. Zamorci so verjeli, uprli so se nemški nadvladi in Angleži so jih prav lahko pridobili za svoje zaveznike. Po vojni je zadeva nekaj časa spala, vsaj Angleži so mislili tako. Tem večje pa je bilo presenečenje Llovda Georgea na mirovnih pogaja- njih v Versaiflesu, ko se je zgdasila pri njemu deputacija iz Afrike — sami črni gospodje, še bolj črni kakor njegov cilinder. Govorili so narečje, ki ga sploh ni razumel. Komaj so našli tolmača, ki je angleškemu ministru sporočil nujno željo deputacije, naj vrne niihovcinu plemenu poglavarjevo lobanjo. Lk>yd George je kot diplomat dobro vedel, da ne kaže dražiti afriških plemen, in zato je deputaciji obljubil, da bo zadevo čim prej uredil tako, kakor želL čez nekaj let je Chamberiain s posebnim kurirjem o poz ril nemškega zunanjega rrrmistra na omenjeno določbo versailske mirovne pogodbe. Takratni zunan"". minister Stresemann je odgovoril, da nhna pojma, kje bi mogli Nemci najti Makauovo lobanjo. Ko mu je pa angleški kurir smeje namignil, je pripomnil hitro: »Morda je pa le najdem!« Sele nedavno je poslal Stre-semannov naslednik dr. Curtius v London tri lobanje češ, naj si Angleži eno izbero. Slavni nemški antropologi so ugotovili, da pripadajo vse tri lobanje zamorcem iz bivše nemške vzhodne Afrike. Morda je med njimi tudi Ma-kauova lobanja. Zamorci so pa prirejali ta čas doma eno burno zborovanje za drugim. Potovanje delegacije v Versailles in nazaj je bilo zelo drago, lobanje slavnega poglavarja pa še sedaj nimajo. Deputacija je lahko samo povedala, da ji je zelo vljuden gospod svečano obljubil, da bo zadeva urejena po njeni želji. Oženjen brez vednosti Mlad mož iz boljših madridskih krogov je odšel te drr? na ženitovanj* ski urad, da bi uredil za ženitev po* trebne formalnosti. Uradnik je pre* gledal njegove dokumente, vzel debelo knjigo, primerjal podatke in odkimal z glavo, češ, gospod, iz te moke ne bo kruha. Ženin ga je debelo pogledal in vprašal, zakaj bi se ne smel poročiti. — Zato, ker ste že oženjeni — mu je odgovoril uradnik. — Tu stoji črno na belem, da ste se že lani v januarju poročili z gospodično X. — Čujte je odgovoril mladenič, — prepovedujem si take neokusne šale. Vaša dolžnost je uradovati stvarno in ravnati z me* noj, kakor se spodobi. — Zelo rad vam ustrežem, — je dejal uradnik. — Ravnal bom z vami kakor se spodobi. Ovadim vas zaradi dvoženstva. Ovadba je bila res podana in fant je prišel pred sodišče. Mirne duše je lahko izjavil, da dotične gospodične sploh ne pozna in da se torej ni mo* gel poročiti z njo. Ker so vse priče potrdile, da še ni oženjen, je bil seve* da oproščen. S tem pa mučna zadeva še ni bila opravljena. Oče njegove ne* veste mu je namreč energično pove* dal, da ne sme več prestopiti praga njegove hiše in da mu hčerke ne da, češ, da je uradno že oženjen in da se ga bo ta madež držal, dokler se zade* va docela ne pojasni. Fantu ni pre* ostajalo drugega, nego vložiti tožbo i proti neznanemu zločincu, ki je zlora* bil njegovo ime. Oblasti so neznanca kmalu našle in sicer v osebi ženinovega intimnega prijatelja. Mož je že več let oženjen, toda v Sevilli, kjer se je de!j rasa mu* dil, se je seznanil z dekletom iz bolj* še hiše. Razmerje bi se bilo najbrž omejilo samo na običajno pustoiovšč** no, da ni nastopil oče dofičnega de= kleta z zahtevo, naj se kavalir izjavi. In tako je prišel nadebudni zakonski mož na idejo ženitve s tujimi doku* menti. Ko je bil nekoč v Madridu je ukradel svojemu prijatelju dokumen* te in se poročil s svojo ljubico. Tako je prišlo na dan, zakaj je bil prijatelj podjetnega zakonskega moža uradno že poročen. Nevestin oče po tej ugo* tovitvi ni imel več pomislekov proti poroki in tako sta se mlada vzela. Vdove najbolj zaželjene neveste Angleška strokovnjakinja v statistiki mis Dorothy Dixova je ugotovila, da so zadnja leta najbolj zaželjene neveste vdove. V prejšnjih časih sta odpadli na 100 porok samo dve poroki vdov, zdaj pa znaša odstotek že 36. To velja za Anglijo. Se na boljšem so vdove v Franciji, kjer odpade na 100 porok 35 porok vdov. Starost vdov, ki zlezejo ponovno v zakonski jarem, se giblje med 35. in 50. letom. Dixova razlaga ta pojav s tem, da vzbujajo vdove pri moških večje zaupanje glede gospodinjstva in varčno- sti, kakor dekleta naše dobe. Moderna dekleta se zanimajo bolj za sport in za iavru poklice, v kolikor so jim dostopni, dočim se vdove dobro razumejo na vodstvo gospodinjstva, ker so že imele svoje ognjišče. A pretežna večina moških hoče imeti v prvi vrsti dobro gospodinjo inloihajnco.____ Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu. sap* nika požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo na* ravne »Franz Josefove« grenčice, Znamc« niti strokovnjaki za ne^o „"lra-v .i v\r;>doći* jo, da »Franz Josefova« voda dobro - uži tudi pri šenu in drugih različnih nalezljivih bolezni. »Franz Josefova« flrenčica se dobi v vseh lekarnah, drocerijah in spt-ceri :skrh tT^ovina:h. Škandal budimpeštanske policije Madžarski listi poročajo o nečuva-nem škandalu budimpeštanske policije. Nedavno je prišel na polici jo n::leten mož v vojaški uniformi in prosil je policijskega uradnika, naj mu pomag 1 likvidirati neko kočljivo zadt?vo. Prosil ga je, naj ga reši ljubice, ki mu je že presedala. Policija je radevolje ustregla gospodu in trije detektivi so prišli k dotičnemu dekletu na dom. da bi jo odvedli. Policija je ugotovila, da je dekle češkoslovaška državljanka in njenemu očetu so zagrozili, da bo izgnan s 7 otroci, čeprav so bili vsi rojeni na Madžarskem, če se ne bo pokoril. Oče dekleta je delavec F. Payer, ki ima 7 hčerk, 231etna Rrigita se ie seznanila nedavno z oženjenim madžarskim polkovnikom Szoltanom Cekusom, enim izmed upravnikov vojne akademije. Kmalu se je razvilo med njima ljubavno razmerje in Paycrjeva je bila spre-ejta v vojno akademijo kot tajnica polkovnika Cekusa. Končno se je pa hotel polkovnik dekleta iznebiti in na policiji je izjavil, da ga je okužila. Predstavil jo je tudi nekakšnemu baronu Firmo Remi, ki je na policiji zatrjeval, da je prejemala Pa-verjeva tudi od njega denar. Na policiji se je izkazalo, da je Paverjeva zdrava in da je polkovnik nesramno lagal. Navzlic temu je bila obsojena na S dni zapora in policija jo je kar pridržala. Nesrečnica se je v zaporu zastrupila z a-rzenom. liujbožjše, najtrajnefse. zato V vlaku. — Kako si drznete poljubiti me med vožnjo skozi predor? — Oprostite, gospodična, prisegam, da se to ne bo več zgodilo. — Kaj ne bomo imeli nobenega predora več? PRI ZDRAVNIKU. — Vaš kašelj mi nič kaj ne u^aja, dragi gospod. " — Z boljšim vam ne morem po» streči, gospod zdravnik. Štev. 38499 30. Razglas. Mestna občina nabavi za mestno priprego: ca. 34.000 kg zdravega, suhega rešetanega ovsa s takojšnjo dobavo, ter ca. 29.000 kg zdravih, suhih, srednjih pšeničnih otrobov s sukcesivno dobavo ca. 2500 kg^ vsakega meseca v letu 1931. Natančnejši zadevni pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored 2/TI po Din 10.—. Ponudbe s priloženimi vzorci je kolekovati s Din 100.— in jih vložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 27. oktobra 1930 do 11. ure dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani dne 15. oktobra 1930. Vsaka beseda. M P". Plača Za odgovor znamko! - Na r 1 m m od&otftit Jasna- — NfajmanJH III a za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode — m 1 odaja po zelo nizki ceni »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 46. Telefon 2820 in 25—95. 71/T azpis Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske raepisuje ftufeavo in montažo dveh kotlov za centralno kurjavo v Soli pri Sv. Jakobu. Pismene ponudbe je vtožiti pri Mestnem gradbenem uradu Ane 27. oktobra 1930 do 11. ure dopoldne. Tam se tudi dobe potrebni razpisni pripomočki. V Ljjnbfjani, dne 18. oktobra 1930. Kraj. Sol« odbor mestne občine ljubljanske. JK. geršak Ljubljana kupuje suite sobe, j fižol in orehe po najviši! dnevni cen». Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 Za moderniziranje klobukov je sedaj čas. Jesenski t&s klobuki po zelo nizki ceni. Oglejte izložbo t veži Dunajska cesta 9, Stem-berger-Reš. 35929—13 KORESKONDENT(INJA) s popolnim znanjem hrvaščine in nemščine, z nemško stenograf rjo, ki hitro piše na stroj in dela zanesljivo, pridno in vestno, se i š č e za takojšnji nastop; reflektira se samo na mfajšo moč z veliko prakso. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, zahtevo piače m z referencami na SUŠAK, poštanski pretinac 44. VEČJE STAVBISCE približno za 50 parcel naprodaj skupno ali posamezno. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2682 KLOBUKI VSEH VRST po najnižji ceni. Oglejte si izložbo v modn. salonu Stuhlv-Maške, Ljubljana. Židov. n. 3. ŠOFIRANJE s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega, šoferja ali sa-movozača, podučujem v dnevnih ali večernih urah. Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2656 V HOTELU MIKLIČ sta v podpritličja dva lepa velika lokala eden je pripraven za plesne vaje in prireditve, drugi lokal pa za strelske klube. Za plesne vaje stane lokal s klavirjem 50.— Din na večer, za vse prireditve, seje in strelske vaje pa brezplačno. lfl/latbuLutu%ni petph predaja uprava f3£evensriega flatedaf Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtja i* o , zim težkočatn želodca pripor o. dr. Q. PiccoB. lekarnar v Ljub Baoi. 58' j L Miku! LJUBLJANA, Mestn trs * priporoča svojo zaloge dežnikov in solnčniko\ ter sprehajalnih palic Popravila se izvršuje: -: točno in solidno. Pnaetni zavrni za premog d.d. Liuliltana proda]« po najugodnejših cenah amo na debelo Premog jomači to inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe rset Kovaški premog Ka t fi ftvarn i šla plav U I* 8 Ursld in plinak Bri kete Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljan Miklošičeva cesta Stev 15/ 25a jJJscotkMj 75