Armim Pomoviiw MfPIg/liHHOME AMERICAN ...... FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY CLEVELAND 8, 0.. WEDNESDAY MORNING. MAY 26, 1948 MORNING NiWJPAPGR LETO L. - VOL. L. IX SLOVEIIIIJE postaja v komunističnem svetu vedno pomembnejši. Kakor je igra! vlogo v zgodovini v bojih med Turki in kristjani, tako jo igra sedaj v boju med komunizmom in demokratčnim zahod-njim svetom. V Belgradu je danes centrala Kominforma, komunistične centrale za vse delo v zapadnih deželah. Le veliko komando si je ohranila Moskva, podrobno delo razširjenja komunizma dirigirajo iz Belgrada. Komunitsi vseh zapadnih dežel so tu zbrani na delu. V Belgradu ima sedež tudi ta-koimenovani vseslovanski odbor, ki mu načeluje hrvaški komunist in nekdanji španski bojevnik Božidar Maslarič in kjer ima odločilno besedo Rus Igor Nikolajevič Medvjejev. EGIPTOVSKE PIRAMIDE. — Sedanji Belgrad je premajhen za vse velike načrte, ki jih ■*> jRazne najnovejše svetom vesti GENERA^WKjTORS^ CjORP^ POGODBO i CAIRO. — Zastopnik petih arabskih narodnosti so se se-šli v Ammanu, glavnem mestu Trans Jordana, da bi sestavili | odgovor na poziv Zveze narodov, naj se ustavijo sovražnosti v j palestinski vojni. NOVI BELGRAD. — Belgrad delavcev se za vse dobi. Zastonj- Arabci še vedno vztrajajo na tem, da morajo Judje izveskih delavcev. Potem je v Jugo- gy razorožitev in sprejeti arabsko suvereniteto nad Sveto de-! slaviji še mnogo nemških vojnih želo. Vedo — j-v--'- vUVMi »» Kndn «nroi»lll skih delavcev. Potem je v Jugo-sti razorožitev ih sprejeti arabsko suvereniteto nad Sveto de-i _ t ---- ' , , , v.. slavij i še mnogo nemških vojnih'želo. Vedo pa dobro, da Judje tega nikoli ne bodo sprejeli J Povi&Uljfi lie. 114 MU AvtOHlODlll DOflO QF4ZJ1 ujetnikov. Tudi ti reveži, ki po1 dokler imajo v svoji oblasti celo bogato morsko obal Palestine j t-ol, lafll, m!Za na mn—ain Za. I*. X. ».J..«! J-l T.-i.nl.m. hotfait____GpilPfsl MotOTS fjOmOratlOll 111 UllllU J ^ ' | IV*C1 1 “J J treh letih miru še ne morejo do- in še moderni del Jeruzalema. i uchuh. — «un« ... -.-v- —, mov, so vpreženi na to delo. Pri- • Arabci mislijo, da bi prenehanje bojevanja dalo Judom podpisali novo, dveletno pogodbo, ki dovoljuje delavstvu gnali so delovne kolone iz južne samo neopravičeni oddih in čas, da dopolnijo svoje zaloge oro- p0vjganje p|aj za [ j centov na uro in predvideva nadaljna G VVil 1 A V1Q of 1 A 1Kq TlnO r 11 ll/j l ml ^ (tir, IM v. nš a m r>n a irnlnlrnvnnlA VI O m AHA ... . . « 4 v w ■ Detroit. — General Motors Corporation in Unija sta “V UV.V...V t.ttinu Iicupiaviccm UUUlll Alt UO Srbije zlasti Albance. Tudi mla- žja in potem začno vojskovanje na dinske brigade bodo letos mora- * * le delati za Belgrad. Tudi tisoči hrvatskih mladih fatnov in deklet bodo delali tlako komuni- JERUZALEM. — Usoda svetega mesta je še vedno neod- - •— ,------,..........r-- - * ■ ločena. Dočim so Arabci zavzeli notranje staro mesto, je mo- 000 delavcev v devetdesetih industrijah General Motors, derni del mesta še vedno v judovskih rokah. | Končana bo na ta način tudi 14 dnevna stavka 73,000 de- povišanje plač za 11 centov na uro in predvideva nadaljna povišanja, če se bodo dvigale cene živiljenskim potrebščinam. S tem je urejen mezdni spor in preprečena stavka 225,- znovanje Spominskega dne in naš list tisti dan ne bo izšel. Urad Ameriške Domovine bo zaprt v soboto, nedeljo in pondeljek, da dobijo tako naši uslužbenci skupaj nekaj dni oddiha. V torek zjutraj ob osmih bomo pa zopet uradovali kot navadno. iv iv o UC.UU vmnu Ud 111 UCl lUCBUt OC VCUI1U V JUUUVOnm xvzv»i». | ŠVUUUHIO MU ut* v« v« zrnu, ker tako zahteva partija. Stebri dima, ki se dvigajo nad pogorišči v Jeruzalemu so lavcev pri Crysler Corporation. Pritegnili pa so tudi Belgrajčane tako visoki, da se vidijo prav do Mrtvega morja. Arabci poča- j Pogodba velja od 28. maja 1948 do 28. maja 1950. Dona “prostovoljno” delo. Ti so se v'si napredujejo. Nočejo pa v uličnih bojih brez potrebe izpo- voljuje 8c. povišanja plače na uro radi sedanjega zvišanja začetku zelo slabo odzvali, ko so moštev ker so nrenričani. da se Judie morajo kmalu ran živliensklb notrebščin in dodatno povišanje treh centov na Egiptovski faraoni so tudi postavili velike stvari: egiptovske piramide Imeli so sužnje za delo. Tako jih ima tudi današnji komunizem. Kot pričajo imajo komunisti z njim. Zato le- piramide o nasilju, tako bo pri-tos hite zidat nov del mesta z čal novi Belgrad. imenom “Novi Belgrad” na se- BREZ OKUSA. — Faraonske verni strani reke Save pred nje- piramide so spadale v puščavo, nim izlivom v Donavo; Tam po- ■ ' " ‘ ” stavijo velika poslopja za vladne in druge komunistične urade. Na drugi strani je unija pristala, da se bodo znižale plače v piramide so spadale v puščavo, dovskih oeguncev iz Evrope, lo.uuv »» j-”-™ “‘.'istem sorazmerju, če bodo cene kamor so bile postavljene, o na- žava sprejemala vsak mesec. Ti morajo dobiti sredstva, da 81 j padale. Vendar celotno znižanje Črtih novdga Belgrada trdijo, da oskrbe prebivališča in prehrano. Oni nimajo nič in morajo za‘ |ne ame biti nad 5 centov na uro. --------------------------- hiše v tej obliki kot so v načrtih četi življenje znova. V ta namen so potrebna večja ^narna i Kompanjja je 8porazumna, da Kako bodo to delali? Vpregli so prav nič ne spadajo v tisto oko-1 sredstva. Poleg tega rabi Izrael denar, da si bi mogel u “ I viša plaž(J za nadaljne 3 cente vse. Najprej pač veliko število ;hco med Savo in Donavo. Novi javno upravo, obnoviti poljedelstvo in si zgraditi potreone dne 2g, maja 1949, brez ._n. u mu -i___________, .. .. i_____________________,__2. „ i.______„a■ ■ -T a ~—a — , da, da jim je bilo to lažje, ker so bili končno le Nemci, znali so jezik,'bili so dalj časa v taborišču, pomagale so jim zveze in osebna poznanstva. Dejstvo pa je, da je bil vsak novinec, pa naj je bil to Nemec ali Rus, velika reva, če ni imel posebne sreče. Sposobnost, iznajdljivost, vztrajnost in zveze so v tem trdem in stalnem boju igrale veliko vlogo. Koncentracijsko taborišče — mislim, da je bilo drugod prav tako — ni bilo nič drugega kot rezervoar delovnih moči za vsa mogoča podjetja, Jti so bila v takem' SS-ovskem središču, kot ’ bil Dachaj. Taboriščiu komandant (Lagerkommanojant) je bil višji SS oficir, pod njim so bili taboriščni vodjHLager-fuehrer) z vodji ^aTžasliševa-nje, raporte, bloke in delovne komande. Od zapornikov je bil prvi taboriščni tarešina (Lagaraelte-ste) z enim ali dvema namestnikoma, taboriščni pisač (La-gerschreiber), blokovni starešina (Blockaelteste), blokovni pisač (Blocksohreiber) in njegovi pomočniki. Ti so bili odgovorni za red in disciplino taborišču ter so prejemali povelja neposredno od SS. Delovne komande pa so vodili kapoti. Redno je imel en kapo pod seboj največ 50 ljudi Odgovoren je bil za red in disciplino pri delu ter za delovni uspeh. -Toliko o organizaciji taborišč. Slika gotovo ni popolna, ker ne pokaže, kako brezhibno in kot ura natančno je vse v taborišču funkcioniralo. Z majhno posadko in dobro organizacijo, zlasti pa z železno disciplino in brutalnostjo ja SS uspešno do zadnjega krotila silne množice ljudi, pa j je bila vedno j v stanju s'stražarskih stolpov| v primeru kakega upora, uničiti taborišče v petih minutah. (Dalie prihodnjič) -------o------- Naši ljudje radi čitajo lepo knjigo. Saj vemo, kako nekatere knjige, ki jo posodiš, ne dobiš nazaj. Pisec teh vrstic je naročil petkrat Miklovo Zalo, a je nikoli ni dobil več vrnjeno, dvakrat Fin žgarjevo “Pod svobodnim soncem”, enako prestave Sienkievičevih romanov “Z ognjem in mečem, Križarji, Potop, Quo vadiš.” To ni čuda. Ljudje čitajo take knjige dokler jih popolnoma ne uničijo in v Trstu boš lahko našel med starino laško ali nemško knjigo, samo slovenske ne; kvečjemu Lampetovo sv. pismo ali “Naše škodljive ra-stiline” bivše Mohorjeve družbe. Posebno mesto med uzmoviči zavemajo tatovi knjig in tukaj jih hočemo nekatere imenovati. Pričnimo koj od začetka/ Komaj so 1. 1440 pričeli tiskati prve knjige, se je imovitih slojev poprijela strast za zbiranje knjig, in kot so se v prejšnjih stoletjih menihi pri prepisovanju knjig trudili z olepšanjem prvih črk (inicial) tako so tedaj pazili, da so knjigam preskrbeli lepo vezavo i'z ebnelovi-ne, z zlatom obrobljene i.t.d. Ta dragocena vezava je predvsem zanimala 1. 1492 magistra iSilvana iz Kelmorajna. Kot domači učitelj v najbolj imovitih hišah je imel dostop tudi do knjižnice in tako je v teku dveh let pokraj 462 knjig, kar je bilo za tiste čase, ko je bila knjiga silno redka, ogromna vrednost. Prodaial jih je 'siaisltiMLSiL knjige iz vseučiliščne knjižnice. Vkljub temu je dobil kmalu nato služlbo višjega oskrbnika pariške državne knjižnice in tu je bil v pravem pomenu besede postavljen kozel, za vrtnarja. V kratkem času je pokral knjig za pol milijona frankov. ‘ Ko ni mogel več prikriti svoje izredne obrti, jo je popihal v London. Tu si je da! izstaviti od odličnih zdravnikov spričevalo, da ima bolezen “kleptomanijo” to je nagnjenje k tatvini. Splošno je znano od tega kleptomana njegovo odlično delo “zgodovina računske vrednosti” in svet ga časti. Pri tem pa pozabi, da je bil ta mož prvovrsten uzmovič. Enako je ravnal nemški filolog Bernhard Thiersch, kateremu so postavili spomenik v njegovem rojstnem kraju, in vendar je ta mož izropal knjižnico Dortmundu in Halberstadtu. K tem odličnim bukvarskim tatovom moramo prišteti laškega učenjaka profesorja Zani-boni iz Neaplja, ki je pokral za nekaj stotisoč knjig in jih prodal v Ameriko, odkoder se ne bodo več vrnile. ------o----_ LEWIS DAJE UPANJE DA SE BO PREMO-CARSKI SPOR REŠIL Washington. — Predsednik premogarske unije John Lewis je dal časnikarjem izjavo, da še vedno upa, da se mezdni spor v premogarski industriji reši mirno z novo pogodbo do 1. julija. Napadal je predsednike Pittsburgh Consolidation Coal Co. in Island Creek Coal Co., da so oni krivi, da stvar še ni urejena in da grozi ustavitev dela v premogovnikih. Rekel je, da je največji interes Unije, da se uredi premogarski socijalni fond in vprašanje penzij. J. it i t My 816 PROBLEM, GENTLEMEN -15 HOW TO TURN IN MY WIFES USED FAT AND KEEP.THE CASH) THE MEAT DEALER PAYS ! našimi ameriškimi, kakor tudi t.prejšnjimi šolskimi knjigami pod cesarsko-kraljevo in pozneje z samo krajevo vlado, sem osupnil, ker sem spoznal, da Slovenci do pred nekaj let nazaj na najvišji stopnji izobrazbe, med slovanskimi narodi, so pod sedanjo vlado tako moralno propadli, da se je njih mladino začelo poučevati z knjigami, kjer se samo slavi in poveličuje revolucije in upqre, organizirane po sovjetski zvezi. Mladi, nežno čuteči otrok, se po teh' knjigah dobesedno za. interesira samo za poboje, umore in požige, borbeno hrabrost, pogum in neustrašenost. —“To je vse, kar bodo mladi Slovenci in Slovenke rabili za srečno in zadovoljno življenje v prihodnosti, po odredbah vlade, katera si je umislila^e knjige za pouk.” Da resnica je to, dragi Slovenec in Slovenka! Resnica je pa tudi. da s knjigami take vsebine, kakor jih je začela vporabljati Jugoslavija __V državi Colorado so naj- višji gorski vrhunci v.Ameriki, kajti od 59 najvišjih gorskih vrhuncev v Zed. državah jih je 46 v Colorado. Leta 1946 so naše vojaške oblasti spravi e'vee je število zračnih trdnjav B-29, katere so pokrili s posebnim plastičnim pregrinjal>m, da so bile tako zavarovane pred w,ravnim uničenjem.-Jkdaj pa te bombnike zopet odkrivajo ter j». bodo pripravili za zopetno uporabo. Slika je bila posneta na Robinszrako plovni bari v Georgiji. nekega lepo vezanega sv. pisma ter ga kratko malo septembra 1492 obesili. Drugi znan “bukvarski” tat je bil knjižnjičar Sacgues Mil-vano na berlinskem kraljevem dvoru. Mesto je dobil na Vol-lairjevo priporočilo. Kraljevi služabniki niso mogli trpeti osovraženega Francoza, čeprav je bil učenjak in je govoril gladko sedem jezikov. Čudno se jim je zdelo 1. 1759, da je vsak mesec pošiljal po pošti v Pariz težek zavoj. . Ko je nekoč poštar v Berlinu slučajno odprl en zavoj, je opazil v njem dragocene rokopise in knjige s pečati kraljeve knjižnice. Takoj ga je nanznanil kralju Frideriku II. in ta ga v navzočnosti g. Voitairja dobro oštel. Ko pa je po pregledu knjižnice spoznal, da manjka nekaj stotin dragocenih knjig, ga je pognal za vselej iz pruske države. Ob istem času se je morala v Londonu pred sodnijo zagovarjati radi tatvine neka lady Dunston, ki je bila plemenitega porekla. Kot vdova je obubožala ter si s tatvino knjig iz plemenitaških knjižnic pomagala. Kot dobro učena ženska je znala ločiti pleve od klenega zrna ter je kradla le prvovrstne knjige, katere je potem za drag denar prodajala, dokler je ni neki lord skrivaj našel, ko je tlačila v svoj posebno veliki žep neko dragoceno knjigo iz njegove knjižnice. Po enoletnem preiskovalnem zaporu se je še dobro zmazala radi tatvine v 192 privatnih knjižnicah, ker se je posrečilo njenim zagovornikom, da so jo zdravniki proglasli za neumno ter jo spravili v norišnico. Ako hočemo po vrsti nadaljevati, z naštevanjem teh iz-i rednih tatov, naj pride prvi na j vrsto italijanski grof Cavucci i della Semola, na vsak način 'največji tat v tej stroki. Naj-| prej je bil nastavljen v. Piši kot -profesor matematike, toda mo-! ral je kmalu opustiti to mesto, ker si je svojevoljno povišal plačo s tem, da je prodajal 000 vsalto minuto. Od tega gre $9,000 za obresti na izposojeni denar. Službo dobi strežkinja v restavraciji za 4 večere v tednu. Za informacije pokličite-IV 0688. (x) DELO DOBIJO HALI OGLASI Poceni ledenica Naprodaj je Frigidaire ledenica 6 kub. čev., porcelanasta zunaj in znotraj ter izgleda kot nova. Cena samo $90. Pridite in si jo oglejte na 819 E. 185. Street Cleveland 19, Ohio (106) Avto naprodaj Proda še 1930 Chevrolet 4 Door Sedan avto v dobrem stanju Vprašajte na 7510 Lock-year Ave/tel. HE 8056. (May 26, 28) Hiša naprodaj Naprodaj je fina zidana hiša, velika klet, 7 sob. Za podrobnosti pokličite EN 4597 od 5 do 9 zvečer. (105) Cvetlice in sadike Ako hočete dobiti vsake vrste sadike za paradižnike in cvetlice, pojdite ponje k John Perse na Chardon Rd. vzhodno od Bishop Rd. Z vsakim nakupom nad $1.50, dobite 6 nageljnovih sadik iz Evrope. Lahko pokličete po telefonu Wickliffe 650-J. (May 21, 26, 28) SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 B. 174 St. kb tm Naiim naročnikom y Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. "EDINOST" v Chicagi, na na-sfovu 'Cermak Road." ' Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. iHil OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA „ HE 2736. 1146 E. list St. \ injirmjiruinjTrLnjT^^ TeirinKja IVAN MATIČIČ lUTjimnjmrLimrLrijmrLn^^ Klavec jo je lepo objel čez glavo, svinja je otresla in ni dosti manjkalo, da ga ni šavs-nila. Mož je bil pa vajen svojega posla in jo je nagovoril: “Ah, ti robavsi tako grdo ravnajo s tabo, midva sva pa prijatelja, nič se me ne boj!” Komaj pa je to izgovoril, je svinja silovito zatrepetala, nato pa zarjovela, kri pa je bušknila v podstavljeni škaf, kakor bi odprl veho pri sodu. Čimbolj svinja vrešči, tem globlje potiska klavec svoj nož. Možje ležijo s trebuhi na njej. da niti dihati ne more, a kljub temu spravili na oder tako neznansko težo. Tu se je je lotil klavec, ostali so zunaj šopali drugo. Medtem se je zdanilo in sosede so prišle pomagat. Joj, pri Petrinovih imajo klavni dan, velik praznik, največji v letu! Na ognjišču gori velik ogenj pod zidanim kotlom gori in ženske tekajo sem in tja; toliko dela jih čaka, da same ne vedo, kako bi prijele. Brez skrbki, go. spodinja ne bo izgubila glave, pojde vse lepo po vrsti. Daši je videti Petrinka malce nataknjena, vendar se smehlja in prožno vrešči, utriplje in brca, da je odreja ženskam delo. V hiši ljudem kar vroče. Dolgo in o-bupno se vleče rjovenje, a kri venomer dere. Od časa do časa svinja sunkovito zabrca in s hrbtom otrese, da bi možje kar odleteli, če bi se tako krepko ne držali. Polagoma prične vreščanje pojemati, glas se ji niža, postaja raskav in truden. Tuintam še zategne, sunkovito zatriplje z vsem životom, nakar prične pojemati, kri odteka, odteka. Noge se ji iztegujejo, postajajo voljne, a glava je omahnila. Konec. Zvalili so jo s truge, bila je ogromna ko medveka. Zdaj ipa po drugo. Mislili so, da bo šlo s to laže, ker je mlajša in lažja, a so 3e nekoliko zmotili. Bila je prožna in urna, goltanec pa tak, da je šlo kar skozi mozeg. Ijoj, koliko cviljenja in vreščanja, saj mo- raztrančuje klavec veliko boha-rico in dedci mu svetijo s svojo napoto, a muhasti klavec jim s komolcem dopoveduje, naj gredo gledat rajši v kuhinjo, če se ocvirki že cvrejo. Vsem bo preskrbel dovolj dela, le malo naj potrpijo. — “Na, Tine, tu imaš parkelj; teci, teci hitro po šarkelj! Na, Lovre, tebi pa dam mehur; napihni ga očetu za otbak!” Ej, klemani klavec je bil kavelj! — “Komu pa rilec pa na okno, da se bodo ljudje, ki pojdejo mimo, priklonili Petrinovemu prazniku." Kljub vsem burkam pa so morali klavcu pridno streči ter mu odnašati razsekane dele izpod rok. Bile so polagoma vse mize polne mesa in slanine, medtem ko je bila druga svinja šo cela. Domači so stregli klavcu, razsekavali meso. sekljali Ijale delat krvavice. Polonica ;ie prinesla v kotličku kuhane kaše pa jo natresla v škaf krvi. Potem je prinesla veliko' ponev zabele z ocvirki in cvrto čebulo — in tudi to je vlila v škaf. Ko so vse dobro premešali, je pristopila gosppdinja pa veščo roko osolila kri. Nato je nasula cimeta, popra, mete, luštrka, majarona, rožmarina. Ko so spet dobro premešali, je gospodinja natresla še nekaj soli in dišav, zopet pokusila, nakar je velela pomočnicam, naj pričnejo. Nastavile so kravje rožičke na črevo pa vlivale vanje krvavo zmes. Prožno so sukale napolnjena črevesa, jih krivile in špinile ter spuščale lepo spolske klobase v sklede. Prišla je pomagat tudi Rezika. Petrinka ji je dala opravilo. Med kuhan riž je zamešala jetra, močne začimbe, dišav in česna — in iz tega je delala Rezika bele klobase ali belice. Tudi te so bile izredno okusne. S tem je klavec svoje delo o-pravil. Petrinkina desna roka ali Polonica je medtem pripravila obed ali južino ter jih sklicala vkup. Kisla repa z mesnatimi ocvirki jim je kaj dobro dišala, tudi rižž na mastni svinjski juhi ni bil napačen, še bolj pa krompir z mastno pečenko. A je je bila skleda, da te je zaneslo, če si jo dvignil. Od tega je pač ostalo nekaj svetemu Duhu. Nato še liter vina za boljše klavce, za slabše pa kisla repnica, ki je šla ta dan kaj dobro V slast. Zdaj se je pričelo šele podrobno delo, ki ga zahteva ta klani dan. Mati, kako čemo to, kako ono? Kako, kam, s čim? vse mora rešiti gospodinja. Kateri kosi mesa se razsekajo, ka- teri nasolijo; kateri deli špe- jjen krop za belice, če ni ogenj ha se raztopijo za mast, a kateri bohi se obesijo v dim. Potlej poglej, duša krščanska, kako sekljajo meso, koliko se natrese med nadevo soli, popra, česna; kako narezavajo slanino, kako nadevajo mesene klobase in danke. Želodce pa le pustiste, nalačila jih bo gospodinja sama, kakor se spodobi; saj nadevani želodec je biser orehovske koline. Potlej pa poglej še na ognjišče; če se pravilno topi slanina, če se krvavice že kuhajo, če je priprav- prehud ali če ne pojema. Brez skrbi, mati, saj je Polonica zraven. Kako kaj napredujejo kloba-sarice? E, krvavic je na kupe! Velik kotel se jih že kuha, a jih je še polne sklede. Petrinka cdbira meso in klobase in danke: to bo za koline, to pa za v dim. To za sušenje Petrinka nasoljuje, fantje ga pokla-dajo v čebre; čez nekaj tednov ga bodo obesili v dim. (Dalje prihodnjič) --------o------ -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride ra hišo raznesti in vso .vas spra- ^ za mesene klobagei danke in želodec* Tu pa že Petrinka sa-ma odreja delo, odblfa ledišč lil viti iz uma. Kaj še, Orehov j e ~fe—še—n »j I -metodi jaU--1» prav zato, ker so mislili, da ta druga ni tako nevarna, je niso tako krepko držali. Pa jih je ukanila. Komaj ji je klavec zasadil rezilo pod vrat, je silovito otresla, se vsem rokam prožno izvila pa šinila s truge. Jej, jej, to je šlo po veži in okrog truge! Če ne bi bila vežna vrata zaprta, bi palnila ranjena svinja na!vas in niti prijazni klic gospodinje bi je ne spravil več nazaj. Popadala jih je in grizla—in imel iso le nekaj opravka, preden so jo spravili zopet na trugo. Z nje ni šla več sama, temveč so jo položili možje zraven stare. Zdaj so trugo obrnili in po-iožilinoter staro. Bila je je polna truga. Polili so jo s kropom ter jo ošopali. Jej, kako je bila lepa, ko je bila dšopana. Odnesli so jo v hišo. Arduš, sopihali so ko voli, preden so Pocket Classic V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGAPOKOJNE SOPROGE IN NEZABNE MATERE Margaret Marolt ki Je Bom vdano la vedno preminilo dne 26. maja 1941. r Bo« odvzel »progo in mater, sedem let Je že od tedaj, a nismo Te še pozabUi, V srcih bdi še živ opomin; podiva! v miru blaga duša ln prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči: SOPROG ln OTROCI. Cleveland, O. 26 maja 1948. slabše dele ter gleda dedcem pod roke, da ne bo kaj narobe. Gospodar Petrin se na te reči ne razume dosti, on dela samo tisto, kar mu odkaže gospodinja. Se pač bolj razume na trame in lesene kolače, kakor na svinjske krače. Gospodinja teka venomer iz kuhinje v hišo, iz hiše v kuhinjo, povsod nadzira in odkaizuje. Na ognjišču se že cvre velika ponev ocvirkov in mamljiv vonj se širi okrog hiše. Alo, h kosilu, žganci so v skledi! Kako je zvrhana skleda pa nič žgancev se ne vidi, čez in čez so zasuti z debelimi mesna-timi ocvirki, pod njimi pa žvr-kajo žganci v masti. To so pristni orehovski žganci. Kako so dobri! Kar zadrhtijo, če se jih dotakneš. Mislite, da jih je kaj ostalo? NiNti ne za leseno žlico rednega gosta svetega Duha, ki so mu jo danes prav tako spodobno priložili zraven kakor sleherni dan. Morda jim to drevi kaj ostalo, ko bodo klavce že nekoliko boleli nosovi. Na tako odličen zajtrk se spodobi seveda še obilna skodela vroče mlečne kave. Čast Bogu in svetemu Duhu. zdaj pa zopet na delo! Ženske so se spravile prat čreva, zakuhale kašo, odstavile krop, pristavile vodo. Ljudje se ustavljajo pred hišo, se ozirajo noter pa voščijo srečen klavni dan. Kar noter, kar noter, dobite ocvirkov, na tak praznik se spodobi. — Joj, mati Petrinova, kako so dobri! Izvrstne svinje ste zredili! — Ej, čast Bogu! Le vzemite, saj pri vas ne boste nič klali.___ Kaj bi klali, kozo? Veste, pri Česar-kovih bodo pa tri zaklali, pri Klavževih pa štiri. — Joj, kar štiri! No, le vzemite, jutri pa pridite še po godlje! Fantje so vlekli drugo svinjo na oder in boter klavec je vodil prenos; “Strela orehovska, dvigni, saj ste se najedli ore-hovskih žgancev!" Potlej se je pričelo novo razkosavanje in novi kosi so se kopičili po mizah in klopeh. Zneske so se medtem sprav- TJAYON gabardine is a good bet ■1» for school and office because it it serviceable and easy on the budget Natdfally it cornea in thia season's smart new fashions. This clas-sic type dress made of Aviaco rayon is modified to fit the new roundel silhouette by its large panier-lik« pockett 1 Letošnji pridelek “pineapple" v Puerto Rico je nadvse zadovoljiv in rekorden. Cenijo ga nad $2,000,000. To je tretji najvažnejši piidelek te dežele za sladkorjem in tobakom.. Za obdelovanje tega sadeža je zaposlenih nad 5,000 ljudi. QAS TURBINE FOR CARS-Vlsltors at the British Industries Fair at Birmingham examine a gas turbine engine tor autos. Its Inventors claim It will eliminate gears, clutch, radiator, pistons, cylinders, spark plugs, exhaust fumes and vibration. It weighs 250 pounds, flexion lap-brake horsepower, and tan)» adapted to any type of oU fuel OPPORTUNITY. TO LEARN A PROFITABLE TRADE De SIMIO SCHOOL OF SHOE REPAIR G. I. Approved Cleveland’s Oldest Classes: 7 to 12; 12 to 5; 5 to 10 For Information Phone or Write Miss Praught 418 Frankfort SU 5542 SIEVE F. PIRHAI 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio—HE 3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse pošlljatve BO Jamčene. PRODAJA ZABOJE za obleko in Jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE; za točno ln vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT UČITE SE ANGLESCIHE iz Dr. Kemovega mEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA “ENGU8H-8LOVRNI RIAD IR" kateremu je znižana cena C O ft rt in stane samo;! '9 CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Are. Cleveland, O. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA PENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAIHT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. j ...