---v---------. -
Zg. cfo Хб
чг■»■ ge, m _, "/£>
toi? <г£?0*П), istiyr 1
dt-. XG
▼ tfUrSanrl SHS porvSoillran«.
Hshi: Celo leto K 120'—•, pol leta ičetrt leta K 30—. li^en Jugoslavije: Фа1в leto K 150’—. Inserat! ali oznanila se za-itt&majo po dogovoru ; pri večkratnem inserirariju frfnere» popust. Upravnlštvo sprejema naročnino, »rate in reklamacije. — — Telefon st. 220.
46, Številka«
Hlavlbop. cine 27. appila 1621.
PoMunnna ItevOka etan« 1
.Straža* Izhaja v pondeljek, sredo ta petok* Uredništvo fn upravnlštvo Je v Mariboru, КвН^М1 cesta št. 5. — Z uredništvom se more JOtöHB vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne»
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste. — — — Telefon št 22®.
Letnik ХП1.
m
F'
Avtonomija — sredstvo za sporazum v
Govor ministra na razpoloženju (fr. Korošca v seji (Constituante dne 15. aprila 1921.
(Dalje.)
o b
Razdelitev države na
lasti po — številki
Glede notranje ureditve naše dr -zave dOis/ča vladni načrt ustave tako-zvane „oblasti," Gospodje, najprej bodem go v pril o teriforijalni razdelitvi zemlje. Glavni kriterij, po katerem je vladni n: črt razdelil državo na oblasti, je .devilkam Sele sekundarni kriterij so prirodne, ekonomsko in kul-iiirne prilike. Glavno je številka. A^o zahtevajo kulturne in naravne raznit-le šijpšo o vast, se fa ne more ustasui viti, ker je giävno pač številka in vs : drugo • sekundarnega pomena. Mi do bro vemo, zanai polagate Vi tako veliko važnost na razdelitev po številki. Vi ste dali številki to nalogo, da naj ona ubije zgodovinske poglede na razdelitev zemlje!
Zakaj smo za zgodovinske meje p o k r a j i n ?
Ce se mi vprašamo, kako stališče zavzemajo plemena našega naroda glede na razdelitev države v velike ali manjše oblasti, vidimo to, da je velika večina srbskega plemena za male oblasti, Na drugi strani pa vidimo, da je več bi a Hrvatov m Slovencev za veliko Večje oblasti, za oblasti, ki bi i-mele,: da rečem odkrito, zgodovinske meje. i Velik nemir in medklici: „To je avštrijakaritstvo ! “) Gospodje, nikar se ne vznemirjajte! Razburjati se Vam je treba tem manj, ker je odločitev že padla. Vsi vemo, da ima srbsko ple -me v tej zbornici večino, vsi vemo tudi, kako razdelitev zahteva srbsko ple me. Toda vendar moram jaz govoriti odkrito, ker imate Vi več koristi od tega, če Vam povem odkrito svoje mne nje, nego če ga prikrivam. Slovenci in Hrvatje zahtevamo zgodovinske meje. (Dr. Kukovec: „Ne vsi!“) Nikar me ne motite, saj sem že rekel, da večina Hr vatov in Slovencev zahteva zgodovinske meje. Mi Slovenci in Hrvatje zahtevamo torej zgodovinske meje zaradi tega, ker mislimo, da bomo v svojih’ zgodovinskih mejah lahko uspeš -neje branili in nadaljevali svoje kul -turno, gospodarsko in politično, življenje. (Veliko odobravanje na desnici.) Mi mislimo, da je treba to kontinuiteto našega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja ohraniti, da te radi tega treba ohraniti pokrajine, ki jih je ustvarila zgodovina. Nam ni glavna reč zgodovina, nam je glavna reč nadaljevanje in kontinuiteta našega kulturnega, našega političnega in gospodarskega življenja. (Poslanec B. Rajič:	„Mi hočem; biti gospodarji v
svoji hiši!“ Poslanec dr.. Žarko Miladinovič: „To je separatizam! “)
Vladne stranke niso iskale sporazuma glede razdelitve države.
Konsfatirati moram, da se dozdaj v tej stvari ni iskal nikak resen spo -razum z nami, in če je gospod minister za konstituanto včeraj govoril o kakem sporazumnem delu, moram reči, da je to samo sofizem ali samo le prazna fraza. Dosedaj se stvarno ni iskal v tej stvari sporazum z nami. To konštatiram radi tega, da se za -beleži, da bo zgodovina vedela, kako je ta stvar.
Govornikovo stališče do zgodovinskih mej v Vesni-čevem kabinetu. Debata z
ministrom D r a š kovice m.
Minister notranjih zadev Miiorad D" r a S k o v i e : Bili smo kolegi v kabinetu g. Vesniča. Sklenili smo pogo-
dbo in v to pogodbo se je sprejelo tudi to, da se princip zgodovinskih mej negira; to točko pogodbe je priznal in oodpisal tudi gospod Korošec. (Burno ploskanje V centru.) Takrat, gospodje, ko smo pri vladnih strankah pri -pravljali načrt ustave v kabinetu g. .Vesniča, se je stavilo v neki seji, kateri je predsedoval predsednik ministrskega sveta in pozneje še na drugi seji, kateri je predsedoval N,j. Visoč. r.egent, tudi vprašanje, ali smo za e -nostavno unitarno državo, ali za zloženo federativno državo. Enoglasno, ne izvzemši niti gospoda Korošca in niti gospoda Drinkoviča, je bilo tam sklenjeno, da bodi naša država uni -torna, enostavna država. To so zgo -dovinska fakta, ki sem si jih zapomnil in zabeležil. Gospodje, tako stoji stvar.
Dr. Anton K o r o š e c*: Zopet mo ram naglasiti, da smo vstopili v vla do pod pogojem, da se zgodovinske meje ne negirajo. Nikdar nisem pod pisal ničesar., s čimer bi se zgodovinske meje odpravljale.
Predsednik dr. Ivan R i b a r: Besedo ima g. minister Draškovič.
Minister Miiorad D r a š k o v i č: Pogajanja za sporazum za sestavo kabineta g. Vesniča sta vodila na eni strani g. Vesnič in g. Ninčič v imenu parlamentarne zajednice, kakor se je cedaj imenovala skupina radikalnega kluba, Narodnega kluba in ■ ngoslov. kluba, a kot predstavnika diu^e /u-jednice, demokratske, sva vodila pogajanja g. Pribičevič in jaz. In v tej lastnosti smo g. Ninčič in g. Vesnič z ene strani, g. Pribičevič in jaz z druge strani podpisali ta sporazum, ki je obvezen i za g. Korošca i za g. Drinkoviča.
Dr. Mate Drinkovič:' Gospod predsednik, prosim besede!
Predsednik dr. Ivan Ribar: Ce g. Korošec dovoli, Vam hočem dati be sedo. (Klici:	„On sedaj ne more go-
voriti.“ Poslanec Pavle Marinkovič: „Oba za eno ne moreta govoriti!“ — Gospodje, prosim mir! Ce g. Korošec dovoli, g. dr. Drinkovič more govo -riti.
Dr. Anton Korošec: Dovolim, toda samo pod pogojem, da čas, kar bo govoril g. Drinkovič, ne gre na moj račun. (Nemir.)
Predsednik dr. Ivan Ribar:' Gospodje, prosim mir! G. Korošec je-dovolil g. Drmkoviču, da govorim jaz
mu dajem besedo.
Dr. JVlate Drinkovič: Jaz ne morem drugega, nego potrditi dejstva, ki jih je tu navedel g, dr. Korošec , namreč da se mi nismo spuščali v posameznosti sporazuma ali dogovora med g. Vesničem in drugimi stranka-mi, niti nismo bili za to vprašani. (Mi nister prosvete Svetozar, Pribičevič: „Pa ima Vaš odgovor na vse točke!“) Jaz izjavljam, da bom jutri prinesel tri pisma, ki sem jih pisal tekom teh pogajanj g. VesniČu, iz katerih se razvidi, da smo jasno in odločno povedali: Mi vstopimo v to vlado samo, da obvarujemo državo nesreče in da o -mogočimo volilni red, čeprav pri tem sami trpimo škodo. Da, gospodje, da sto pustimo izrabljati, to smo tedaj rekli; jaz bom jutri prinesel in tukaj prečita! omenjena tri pisma. (Nemir.)
Poslanec Sahib K or kut: Prosim besede k poslovniku!
Predsednik dr. Ivan Ribar : Nimate besede. Sedaj govori g. dr. Korošec.
Dr. Anton Korošec:	Meni je
to nerazumljivo tudi radi tega, ker se mi zdi nemogoče, da bi bil g. Vesnič kaj takega podpisal. Spominjam se še ravno iz našega kabineta, da se nam je glede avtonomije in glede zgodovinskih mej dopustilo predlagati vse, kar
šo naši klubi zahtevali. Ža to imate kot zgö'dövihskr dokument odvojerio mi Šljenje dr. Korošca, ki ga je predložil ustavni odbor ih iz katerega se raz -vidi, da se je tudi v kabinetu g. dr. Vesniča dovolil predlog, s katerim se uvajajo zgodovinske meje. To zamore vsakdo videti in jaz mislinp da je tu kaka, prevara, ali, kar je še verjetneje, kaka pomota, ker sami veste, da smo v kabinetu imeli svobodo, da zahtevamo zgodoviriske meje in da go vorimo o avtonomijah.
Strah pred nadvlado Hrva-, tov nad Srbi v nekaterih pokrajinah.
Ce mi zahtevamo take zgodovinske meje, zgodovinske pokrajine, moram vprašati: kaj to ovira one, ki so nasprotni temu, osobito zakaj bi bilo to nevarno za srbsko pleme? Zopet moram odkrito govoriti. Za srbsko pleme bi bila dana možnost, da bi v o -nih pokrajinah, kjer imajo večino Hrvatje, prišlo do kake nadvlade, do kake hegemonije Hrvatov. (Klic iz cen -tra: „Se ne bojimo tega!“) Mislim, da, je to morda edina nevarnost in boja -zen, ki plaši Srbe pred zgodovinskimi mejami. Ce bi prišlo do take pokrajinske razdelitve, mislim, da bi Hrvatje, če jih sodite po dosedanji njihovi zgodovini, nikdar ne poskušali kake he gemonije ali nadvlade. Toda tudi ako bi Hrvatje to poskušali, vemo vsi, da bo Belgrad centrala naše države, in da bo srbsko pleme v tej centrali vedno tako močno, da bo lahko ne enkrat, ampak večkrat, vedno kadar bode hotelo, zabranilo vsako nadvlado koga drugega. Zato mislim, da se tudi srbskemu plemenu ni treba bati razdelitve države z ozirom na historične meje. Ce razdelite državo po zgodovinskih mejah, bote zadovoljili velik del hrvatskega .in slovenskega naroda, i-moli boste srečen i hrvatski i slovenski narod.. (Živahno odobravanje na desnici.) Mislim, da bi rodila razde -iitev države po zgodovinskih mejah ve lik uspeh, da bi imela velik efekt in da bi bila njena posledica solidarnost, ljubezen in edinost vseh treh piemen. (Ploskanje na desnici.)
Decentralizacija zakonodaje i ,n unitarizem (enotnost) države.
Rekel sem preje, da hočem za enkrat govoriti samo o teritorialni razdelitvi države. Zato nisem takoj odgovoril na to, kar je zaklical gosp. mi -nister notranjih zadev, namreč o unitarizmu naše države. Mi se namreč ne ločimo od vladinega stališča samo gie de razdelitve zemlje po zgodovinskih mejah, mi se ločimo od nje tudi glede razdelitve državne oblasti po pokrajinah. Dosledni svojemu demokratskemu načelu in smotru zahtevamo, da se u-deležuje čim več ljudstva pri zakonodaji in pri javni upravi. Mi zahtevamo delegacijo državne oblasti pokra jinam, mi zahtevamo, da se delegira zakonodaja in samouprava onim po -krajinam, ki jih mi predlagamo V svojem načrtu. Mislim, da ideal in lip demokratsko urejene države ni in ne more biti centralizem, ampak idealni tip demokratsko urejene države je samo država, ki je i v upravi i v zakono -daji decentralizirana,, (Odobravanje na desnici.) Ljudstvo zahteva dandanes bolj in bolj, da se udeležuje zakonodaje in da, samo odloča o svoji usodi. Zato mislimo, da je treba odpreti vrata pokrajinskim samoupravnim skupščinam, da je treba 'dati tem skupšči -nam del legislative in del- upravne oblasti, Vse to pa je pokrajinam od centrale delegirano, (Ugovori in medklici pri vladnih strankah.) Vem, kaj hoče-
te sedaj reči. Saj je o tem govoril ža gospod minister notranjih zadev«,' tVi trdite, da je uničen unitarizem ' naše države, če dobijo pokrajine del zakonodaje in samouprave öd centčalne b-blasti. Toda temu ni tako.
Samouprava pokrajin ne ovira državne suvereno-
-	' уг ;• Џ'
s f i. Kriteriji unitarist ione države.
Unitaristična država je tista, ki ima en teritorij, en narod in eno 'državno oblast. V tem se skladajo' 'vsi učitelji državnega prava. Meni se ždi čisto naravno, da clamo občinam ino-krožjem, v katera hočemo državo razdeliti, Tudi del zakonodaje. Saj imajo tudi po Vaši srbijauski ustavi občine zakonodajno pravico. (Medklic:'' „To ni zakonodajna pravica, to je upra va!“) Ne, to je zakonodajna pravica!, (Nemir ih Ugovori.)
Predsednik, dr. Ivan Ribar: Prosim gospode poslance, da ne prekinjajo govornika. Prav tako tudi prosim gospode ministre, da ne vpadajo v govor.
Poslanec dr. Korošec: Ce razdelite državo na občine, ne bo nikdo trdil, da ste s tem uničili edinstveno državo; prav tako pa tudi nikdo no more reči, da se s tem narod in ozemlje razdeli, če razdelimo državo na pokrajine, ker obsega suverena državna centralna oblast še vedno s svojimi kompetencami vsa pokrajinska ozemlja in vse pokrajinsko prebivalstvo. Zato ni mogoče reči, da je razdelitev po pokrajinah istovetna z negiranjem narodnega in teritorijalnega edinstva.
Tretji element vsake države je pa državna oblast ali imperij. Učitelji ur žavnega prava uče, da mora imeti vsa ka državna oblast dva glavna Znaka. Imperij mora biti najprej popolnoma suveren. Kaj je suverenost? Suverenost je okolnost, da nisem nikomur podrejen in da sem najvišja oblast. A pokrajinske oblasti, kakor jih mi zahtevamo, bi bile podrejene, bi bile od -visne in delegirane, ker niso samo -svoje in nimajo lastne suverenosti. In baš radi tega je napačno, če se isto -vetijo pokrajine z državicami, Centralna državna oblast ohrani svoj imperij in svojo suverenost z ozirom na po -krajine, ker je pokrajinska oblast od centralne oblasti odvisna in njej pod-rejena, doeim je centralna oblast popolnoma neomejena in neodvisna. Pokrajinska oblast ima vedno svoj izvor v centralni oblasti kot najvišji oblasti. To je eno.. (Medklic: „Po Vašem bi bili dve suvereni oblasti v državi!“) Dve suvereni oblasti ste nemogoči; češem podrejen, nisem suveren, a suverenost mora imeti kriterij najvišje oblasti.
Drugo, kar zahtevajo učitelji dr -žavnega prava za državno oblast, je to, da mor.a imeti imperij sposobnost in možnost, da organizira državo, in da nad državo vlada. Ce mi razdeli -mo državo na. pokrajine tako, kakor zahteva ustavni načrt Jugoslovanskega kluba, mora vsakdo priznati, da ostane centralni oblasti še vedno možnost, da organizira državo; saj je pokrajina njena' tvorba, njen produkti« zaradi tega njeno dete ne more negirati svojega očeta; centralne državne oblasti. Mi vidimo, da ohrani centralna državna oblast vse bistvene kriterije imperija. (Medklic:; „To je prav komplicirana stvar!“) Stvar sama m komplicirana, samo deduciranje je komplicirano; stvar sama je pa po -polnoma jasna. (Ugovori in nemir.)
Predsednik’ dr. Ivan Ribar: Prosim gospode poslance ponovno, da
ne (motijo govornika!	_ ,
(Konec prih.)
mi
Poraz centralistov pri občinskih volitvah v slovenskih mestih.
Izid občinskih volitev po avlono -mnih mestih Slovenije nam kaže sle -(leči za nas in decentralistične stranke zadovoljivi izid: Maribor. SLS je dobila 49(3 glasov (7 odbornikov), JDS 499 glasov (7), Delavska skupina (ko munistl) 325 glasov (4), J SDS 911) g* (13) in NSS (379 glasov|(9). Ptuj: JDS 123 glasov (7), združeni NSS in SLS .120 glasov (6) in J SDS 213 gl. (lij. Celje: JDS 304 (12), NSS 136 (0), in JSDS 205 (10), SLS 108 glasov (4) ^Ljubljana: SLS 1555 (10), JDS 280d /18), NSS 1326 (8), JSDS 808 glasov (S), Delavska skupina 1051 glasov (G) m SKS 140 glasov (1 ?).
Iz ravnokar- navedenih Številk je razvidno, da je vladna JDS v svojih najizrazitejših mestnih trdnjavah po teh volitvah tako potisnjena v kot m zapeček, da razun v Celju ne bo do bila nikjer župana. Osobito je bila d-DS tepena v Mariboru, kjer so libe -ralci z vso sigurnostjo računali na 13 odborniških mest. Se v zadnjem mestnem sosvetu je namišljeni bodoči JDS župan ar. Sernec izhrestal trditev: s,Kaj boste vi klerikalci, saj so zadnje volitve v konstituanto dokazale, da ste v Mariboru najšibkejša stranka.“ Danes si lahko podamo z JDS glede
Iz parlamenta.
Belgrad, 23. aprila 1921.
Na smočni seji zbornice je pre -mleval stare fraze „narodnih blagrov-icev“ dr Kukovec v odgovoru na in -terpelacijo radi razpustitve delavskih sindikatov. Ta „ad hoc“ minister za socialno politiko se je povspel do go-rostasne trditve, Češ, da v parlamentu ni boijšega prijatelja delavcev, kot je on. Tej zarukanosti je sledil pomilovalni smeh pri opoziciji, dočim so se njegovi prijatelji le muzali od sramote nad tako predrzno trditvijo. Se večjo neumnost je jecljaje izblebetal dr, Kukovec, ko je dejal, da se more razpravljati o komunistični in revolucionarni ideji teoretsko in akademsko le na vseučiliščih in v šolah, a ne v sindikatih. Proti temu, da se o komunizmu more govoriti v šolah, je celo Pribiče-vič moral — sicer, blago, a vendar — protestirati.
K tej interpelaciji so govorili vsi delavski in kmetski zastopniki, med katere seveda ne štejem niti samostoj-UBžev, niti narodnih socialistov. Te dve strančici, kot krili liberalcev, niste smatrali za potrebno, da se zav -zamete za svobodo organizacij delavskega in kmetskega ljudstva.
Za Jugoslovanski klub' je govoril poslanec Gostinčar, o socializaciji in -astrijskih podjetij.
Značilno je, da vlada nič kaj ne hiti, da še pred prazniki spravi pod streho načelno debato o ustavnem načrtu. Glasovanje bo torej šele dne 12. maja, če se dotlej posreči vladi zagotoviti si večino.
To se bo seveda zgodilo, če se bo sploh zgodilo, na način, kakor so pridobljeni Turki in samostojneži; plačali bodo ubogi kmetje. Za Turke saj vemo, da jim je vlada odrinila 1200 milijonov K, dočim so samostojneži dobili kar pod roko. Sedaj pa plačuj ti, ubogo slovensko ljudstvo!
Pašiceva metoda je že znana. Sedi za mizo in piše. Nekdo vstopi in čaka. Toda Pašič se ne ozre. Prišlec za-kašlja, Pašič ga 'dalje molči. Končno se zamaja siva brada:	„Sta košta?“
Prišlec naznači svoto. Zopet se zatrese brada:	„Idi kod blagajnika, neka
ti da još 100.000 preko toga, Što si tražio.“ — .Vrata se zapro in pero pa škriplje dalje po papirju, ob katerem se treslja — siva brada.
Govor dr. Trumbiča v današnji .zbornični seji je napravil globok vtis na vso zbornico. Splošna sodba je, da sta govora dr. Korošca in dr. Trum-foiča dvignila nivo našega parlamenta v teku te ustavno debate* 'Oba sta povedala Srbom mnogo bridkih resnic , samo da bi se jffi tudi kaj prijelo.
Širite katoliške liste!
števila glasov roko. Se ene volitve m jDS bo izginila iz Maribora.
Mar Gorskega JDS poraza ne bodo mogli opravičiti liberalci z izgovorom o terorju, ker so ga izvajali sami na najostudnejši način kot vladnopod-rcpna č.rančica. Ščitil je JDS or! nje same zveriženi občinski volilni "M n določba, da so se izvedle volitve po mestih ne v nedeljo, ampak na delavnik, ko so pritiskali delodajalci na komando JDS najnasilneje na delavstvo^ da se ne bi udeležilo volitev, Torej že po mestnih JDS trdnjavah so bili liberalci tepeni z volilnim korobačem , katerega so si sami spletli!
Izid meščanskih volitev nam je tu-dJ dokaz, kako ostudno je doslej lagalo demokratsko časopisje, ko nam je < čitalo, da spuščajo naši listi v svet potvorjena poročila o SLS zmagah po deželi. Ako je JDS zaigrala svojo poulično moč po mestih, ka jo še to čaka na deželi, Kjer je že večina obcui v SLS taboru brez volitev.
Kako bo javila JDS svoj občinsko volilni poraz v Beograd demokratom, bo presneto zavito vprašanje. Vse postane enkrat odkrito, tako tudi politična ničnost JDS.
Nesramne laži samostojnežev.
Naš belgrajski dopisnik je izvedel, da je posili-poslanec SKS g. Kirbiš na shodu v St. Janžu dne 4. t. m. vodoma trdil neresnico, češ, da so poslanci samosfojnežev izstopili iz zemljo radničkega kluba a) ker so srbski ze-mljoradniki baje zahtevali ustavno določbo, da je vera privatna stvar in b) ker so srbski zemljoradniki baje proglasili v svojem ustavnem načrtu, da naj kmet ima le toliko zemlje, kolikor je sam s svojimi lastnimi rokami in brez poslov more obdelati.
Iz avtentičnega vira nam zdaj naš dopisnik poroča sledeče:
a)	Zahteva, da se ustavno določi, da je vera privatna stvar, je potekla od strani samostojnih poslancev. Res je sicer, da se je pridružil tej zahtevi tudi en srbski zemljoradnik, ki je pa sedaj v klubu samostojnežev.
b)	Kar se tiče druge trditve, je to prosto zavijanje resnice. Načelo, ki ga vpoštevajo glede agrarne reforme več ali manj vse jugoslovanske stranke, zastopane v skupščini, razven morda samostojnežev, so vsprejeli tudi zem -Ijoradniki, To načelo, ki ga je proglasil tudi regent pri otvoritvi bivšega narodnega predstavništva, se glasi: Zemlja bodi onega, ki jo obdeluje. Toda to načelo se ne sme in ne more jemati dobesedno. Dokaz temu je ravno določba v zemljoradniškem ustavnem načrtu, kjer se zahteva svobodna pogodba med posestniki kmetij in njihovimi poljedelskimi delavci in najemniki.
Kakšnih laži sc poslužujejo samo-stojneži, je značilna tudi trditev zna nega lažnika Ivana Ureka glede nar čina interveniranja naših poslancev, Kako debela je Uuekova laž, objavljena v „Slov. Narodu“, je razvidno že iz tega, ker Jugoslovanski klub sploh nima nobene Štampilje. Glede uspeha intervencij pa govore 'dejstva, od katerih' eno je tudi to, da 28 'dobrih ljudskih' zastopnikov vsekakor več dose -že, kot 8 nesposobnih „slabostojnežev“ ki se udinjavajo tistemu, kdor jih boljše plača. Zato pa se samostojneže vpo-števa le v toliko, v kolikor se vpoštevajo poulične ženske,
,Vse te laži trosijo samostojneži v svet le zato, 'da zakrijejo za nje grenko resnico, da njihova „globokožepna“ stvar, ki so jo privezali za polomljeni liberalni in protiverski voz, vidno in z nepričakovano naglico-propada.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
Na ponedeljkovi seji naše konstituante je nadaljeval TrumbiČ svoj govor^ K nadaljevanju svojega go
vora je Trumbič povdaril, da sta ustavna načrta Jugoslovanskega in Narodnega kluba za edinstvenost državne suvereniiete. Omenka vredna je tudi Trumbičeva trditev, da sedanja vlada itak nima parlamentarne večine, am -pak da drži vlado na krmilu samo le Pašičeva mešetarska pretkanost. Vladni ustavni načrt je po odkritosrčnem Trumbičevem mnenju nazadovanja S-HS političnega življa. Sedanje naše politično stanje je za las podobno avstrijski strahovladi, ki je spuščala v svet začasne odredbe, podobne našim. Iz cele vladne ustave se zrcali poli-cajski duh, ki nadomešča svobodo, ki jo naš narod zasluži. Dr, Trumbič se je izjavil za štiri samoupravna cen -ra: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Ljubljana. Za dr. Trumbičem je govoril proti vladnemu ustavnemu načrtu in čisto avtonomistično narodni socialist Deržič. Za tema dvema govornikoma sta še nastopila dva: Črnogorec dr, Piletič je govoril proti federalizmu ter avtonomiji in se ogreval za srbsko u-stavo iz leta 1903,. Radikalni disident dr. Ivanič je priporočal Protičev ustavni načrt, ki je delo sporazuma.
REKA.
V samostojni rešti državici so se izvršile dne 24, t. m. volitve v konstituanto. Pri teh volitvah ie z jugoslovansko, podporo zmagal g. Zanella s 360glasovno večino nad fašisti. Fašistovska druhal je nato razgnala volilno komisijo z bombami ter proglasila vojaško diktaturo. Divjanje fašistov je zahtevalo 3 mrtve in 60 ranjencev, Slavno karabinjersko oko postave se je odstranilo vočigled nasilju fašistov.
ITALIJA,
Italijanskemu d je lavs t-V u je že dovolj fašistovskega divjanja, radi tega je izbruhnil po celi Italiji generalni štrajk, kateremu so se pridružili tudi železničarji.
AVSTRIJA,
Pri plebiscitu se je izrekla Tirolska za spojitev z Nemčijo.
Privolitvah' v nižjeavstrij -ski deželni zbor je bilo izvoljenih: 32 krščanskih sooijalcev, 22 socijalnih demokratov in 6 velenemoev. Pri teh volitvah so od prej napredovali krščanski sooijalci za 6, sociji pa nazadovali za 4,
Pnevne vesti.
Poslanca dr. Korošec in Ivan Roškar
govorita v nedeljo 1. maja po rani maši v
Slivnici pri Mariboru.
Somišljeniki SLS agitirajte za obilno udeležbo.
d Jugoslovanski Klub zopet za naše vojake. V imenu Jugoslov.kluba je zahteval od vojnega ministrstva poslanec Škulj oprostitev vojaške službe vseh onih, ki so udje družine, v katerih ni nobenega moškega, ki bi štel 18 let. Iz zdravstvenih ozirov zahteva naš klub, da se premesti slovensko vojaštvo iz Makedonije ter Srbije v domače kraje.
d Divjanje fašistov in Jugoslovanski klub. Jugoslovanski živelj je bil že dolgo najbolj izpostavljen ravno na Reki na na milost in nemilost fašistov. V oči-gled volitvam v reško konstituanto je bivanje Jugoslovanov na Reki naravnost nevzdržno. Z ozirom na zaščito reških Jugoslovanov pred terorjem fašistov je zahteval podpredsednikjugoslovanskega kluba dr. Barič od beograjske vlade, da ščiti Jugoslovane pred divjaštvi laških nacijonalistov.
d Naša poslanca na delu za raz-bremeitev kmčta. Kakor znano, hoče liberalno samostojna vlada v Beogradu povišati desetek od dosedanjega 1 '/2% — 3 % na 5 %- Ako se ugotovita povišani desetek, bo naše kmetsko ljudstvo zopet znatno obremenjeno. Vladni organi v finančnem ministrstvu so mnenja, da ta povišek desetka lahko prenaša naše ljudstvo, pri utrjenj'u v tozadevnem vladnem mnenju je znatno pomagal samostojni minister Pucelj. Naša poslanca Pišek in Roškar sta odločno nastopila proti povišanju desetka in zahtevala, da ostane glede desetka pri starem, sicer bo'do prizadeti ravno najrevnejši sloji po deželi.
d Proti uvozu vina iz Italije sta posl. Roškar in Pišek izročila g. pred-
sedniku komisije za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo resolucije Kmetijske družbe in raznih korporacij iz Slovenije, ter zaprosila popolne zaščite naše vino-reje, povdarjajoč, da bi jo tuj uvoz vsekakor uničil. Imenovani g. predsednik je prošnjo obljubil upoštevati ter varovati domačo vinorejo.
d Socijalna pravičnost ministra dr. Kukovca Sedaj pred volitvami je^ razglasil socijalni mistrski politik dr. Kukovec, da bo zboljšal invalidne podpore. Iz njegove nove invalidne odredbe nikakor ne odseva SHS bratstvo ter pravičnost, ampak separatistično srbstvo, ker bodo dobivali srbski invalidi 2 krat večjo podporo nego Nesrbi. Da je temu res, je razvidno iz naslednje podporne skale: invalidi v Srbiji bodo dobivali 300 dinarjev, če nimajo hiše; a če jo imajo 240 dinarjev. V »novoösvobojenih krajih« 150 ozir. 120 dinarjev. 76—100 odstotni invalidi v Srbiji 140 ozir. 112 dinarjev, v novoosvobojenih pokrajinah 70 oziroma 56 dinarjev. Pa bokedo rekel, da ni naš slovenski minister dr. Kukovec za bratstvo in socijalno:. pravičnost 2 : 1? Gotovo!	s
d Kaj Je dr. Korošec kaj celo dri Krek v primeri s tem našim največ--jim junakom (dr. Pivkom). Tako piše „Tabor' v slavospevu na profesorja dr. Pivka. Dr. Pivko je bil svoj čas avstrijski oficir, ki se je povspel v svojem junaštvu za — ne proti Avstriji do reda železne krone kdt rezervni oficir. Kot tak je pobegnil k Itali -janom, njegov beg ni koristil, ni vplival na hitrejši zaključek vojno niti za nmuto. Torej, dr. Pivko ni dosegel s pobegom nič v škodo Avstrije, pač pa je dosegel, da je padlo vsled njegovega takratnega izdajstva na stotihe jugoslovanskih mož in fantov, Koliko da je našemu narodu za Pivka, se je po: kazalo pri njegovem povratku iz Ita-ide v domovino, ki še danes ne priznava njegovih v Italiji od samega sebe kombiniranih zaslug, ki so se izjalovile, a jih ne more razven Pivka potrditi živa druga duša ne! Ta JÜ -r.ak Pivko, katerega se drži kri vsled njegovega bega padlih Jugoslovanov, ima samo to zaslugo, da je profesor ¥ demokrat in Sokol. Saj v JDS in medi Sokole spadajo ljudje, katerih se drže v megalomaniji od njih samih namig -Tene zasluge, katerih pa ne priznava, noben pošten človek, kvečjem kak pi-,an liberalec in Sokol. Junaka Pivka privoščimo JDS in Sokolu, mi in nag narod' pa si obdržimo rajši dr, Korošca in dr. Kreka. „Taborova? pisava pod zgorajnim zaglavjem je norost, ka kor si jo lahko privošči le demokratski list, ki je spustil v mariborsko javnost več budalosti kot pa pametne resnice.
d Volilni hoj v Slov. Bistrici.
Kakšnih sredstev se pač poslužujejo naši demokrati in socialisti v volilnem boni zoper Ljudsko stranko v svojih ustih! Samo laži in zavijanja. Zlasti begajo naše volilce s tem, da . jim na-migavajo, kako bodo naši možje izrabljali občinsko premoženje v svojo ko rist. Da tem obrekovalcem zamašimo usta, poglejmo na kratko res-vzorno m varčno gospodarstvo v mestni ob -čini, ki je v rokah Ljudske stranke , Občinske doklade so bile do novega le ta. iste, kakor zadnjih 10 let — 100%, od novega leta sem pa 75% po novem davčnem ključu. Koliko je občin, ki bi pri sedanjih razmerah shajale s tako nizkimi dokladami ? Kje pa najdeš občino, ki bi danes shajala z dokladami, katere je imela pred 10 leti?. iZdi se neverjetno, pa vendar je tako, Občina se ni zadolžila, Čeravno že tretje leto ne dobiva za svoje vojašnice pogojene letne najemnine v znesku 25. tisoč kron, in dasi so izdatno poskočili razni izdatki, n. pr. pri drvah od 500 K na 14.000 K, pri plači za uradnike od 400 K mesečno na 3600 K, potem neprimerno večji stroški pri vz -državanju mestnih’ poslopij in naprav. Samo šolski prispevek znaša danes 17. tisoč kron. Pač je lansko leto občina najela 35.000 K posojila povodom nakupa nemške šole, ki je danes vredna nad pol milijona kron. To pa ni dolg,, ampak izborna kupčijska Špekulacija,, s katero se je okoristila mestna občina, Dosedanji občinski sosvet je gospodaril. nesebično, vzorno, z občudova nja vredno varčnostjo in spretnostjo « In tako vrlo gospodarstvo, tak red bo tudi še nadalje v mestni občini, ako boste zaupali svoje glasove na dan vo litre kandidatom Ljudske stranke. Уон
■ ixlci, dne,3. majnika spuščajte volilne kroglice samo v prvo Skrinjico in zapuščali bodete volišče z zavestjo, da ste dobro volili sebi in občini v. ko rist,
d Ljutomerčane bi racli preslepili liberalci. Kako srečni in napredni smo v Ljutomeru. Kar čez noč v nedeljo 24. aprila so nam liberalci začeli graditi železnico iz Prekmurja skozi Ljutomer v Ormož, V nedeljo zjutraj kO; so šli naši zavedni farani 'k službi božji so jim boteli ljutomerski žerjavčki nasipati peska v oči iz nalepljenih lepakov, kateri so res na nas toliko vplivali kakor slepo okno w zidu. Toraj na lepakih je bilo na debelo tiskano: „Ljutomerčanom!“ in spodaj je bil podpisan ožji odbor za zgradbo železnice in večjega kolodvora v Ljutomeru, Mi smo že v naprej 'prepričani, da bo ta odbor še moral pokušati razna druga sredstva za občinsko volitve za trg Ljutomer če bo hotel vplivati pa bo vse zastonj. Žerjavovi podrepniki no bodo vplivali v našem trgu, ker predobro poznamo koristi in grehe nad ljudstvom spodaj na lepakih podpisanih. Tisti gospod predsednik, ki je na lepaku podpisant je pritrgova! tržanom in okolici mo -ko, da je niso mogli dobiti za noben denar, ker mu je bil „Deutschöster -reich Volk“ bolj pri srcu, to pa seveda zato, ker je naš gospod predsednik jako napreden in naroden Slovenec . Se več takih tičkov smo našli na le.. pakih, ki spadajo v odbor, pa jih ni vredno imenovati, ker jih itak že predobro poznamo. Povemo vam nakratko da smo vaše lepake dobro spoznali in vemo tudi to, da vam v očigled občinskim vobtyam teče voda v grlo, zato si ne damo dopasti, da bi nas taki ljudje, ki niso vredni, da bi smeli e -nemu poštenemu Ljutomeržanu, čevelj zavezati, jih tako hinavsko slepili,, Ljudstvu v okolici pa v pojasnilo, da so bili na lepakih podpisani sami 11 -beralčki in njihovi potvorjeni otroci samostojneži, ki so že dosti kričali, pa še nič koristnega storili,
d Občina Sv. Krištof pri Laškem. Občinskih volitev se udeležita tu dve stranki;] Slovenska ljudska (Kmetska .aveza) in Samostojna. Zadnja se sramuje svojega imena in si je na kan --d idatni listi dala ime „Kmetska gospodarska stranka.“ S tem imenom in raznimi lažmi je premotila marsikogar, da ji je dal svoj podpis. Najbolj se je pehal za njo rečiški Muršič, ki še ne more pohabiti na lepe nemčurske čase m so zato še vedno podpisuje Mur,-sehnz. Namesto da nadzoruje svoje do Јалсе na cestah, ki jih plačujejo kmetovalci z okrajnimi dokladami, je lazil po hribih in dolih in cigani! nepoučene za podpise. Saj se pa na listi sa -.jimstojnežev svetijo imena največjih kmetskih in oemvskih prijateljev, in sicer sedem lihe» alnffl oštirjev :i obeh Murselr zev, Hod auerja, Kobliča, Kozoleta, Feri’a, ldeiferja. iTem se je Se pridružil mod vojsko po celi občini prokbnjani živinski rekvizilor Podbev-šiik-Prugl m šentjedertski nadučitelj ? Öb teh’ imenih volilci lahko napravimo sodim, s katero "stranko bomb volili. fAli S Slovensko ljudsko stranko,
Moi stric in moj župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
Stric mi je pogladil lice ter me je rpomilovaje in sočutno gledal zaradi, imoje neizkušenosti in žalosti.
„Uboga, ljuba nečakinja!. Moški, id samo enkrat ljubijo v življenju, so stako dedki, kakor najvišje gore na , svetu! “
„(Torej so moški pa zares prav ničvredna bitja!“ sem rekla z globokim prepričanjem.
Toda moja radost nad moško nič-vrednostjo hi bila nič manjša kakor moja nevolja in nisem si želela druga ko da bi mi ta ničvredna nestanovii -n ost prinesla mojo srečo.
„Pa Junona je tako lepa! '
„Poglejte tale mostič, ki ga ljubite, Regina! Preden bodo veje tegale nagnjenega drevesa zopet ozelenela , bo Pavel pozabil —, in preden bo listje na tem drevesu zopet porumenelo Tn odpadlo, se bo vrnil in —
Nasmehnil se je pomenljivo in odšel ter pustil stavek nedokončan,
.Vsa ginjena sem gledala za njim ter premišljevala, da so prav nena -'-vadna prikazen takile strici, ki s lo-
ki ima na listi kmete, male posestnike, rudarje, obrtnike; ali s hinavsko S Cimos tojno, ki si ne upa niti s pravim imenom na dan. Volili bomo prvo in vrgli kroglico v prvo Skrinjico, .Volišča pa bodo tri: v občinski hiši, v šentjedertski šoli in v Drakslerjevi go stilni pri Dolu, Na vsako volišče pride okrog 300 volilcev, Nezakonski očetje samostojnih, liberalci, so nas pri zadnjih državnih volitvah ogoljulali za stotine glasov, ko naši veliki občini niso dali ne enega volišča, ampak bi bili morali iti vsi volit v Laško, Zdaj se maščujmo in ne dajmo samostojnc-žem, ki jih komandirajo liberalci, ne enega glasu! V lastno skledo bi pljuval, kdor, bi volil liberalce in od njih zapeljane samostojneže, ki hočejo ob činam vzeti še teh malo pravic, kijih imajo.
d Ta nesrečna klerikalna „pošast“. Dne 24. aprila je imel pri Sv. Lenartu nad Laškem posl. Drofenig shod. Zavaroval se je zoper očitanje, da bi bil on za centralizem, ker je samostojna za najširšo samoupravo. Velikih davkov, ki zdaj tarejo naše ljudstvo, so baje krivi klerikalci. Pogreval je staro laž, da je bil dr. Korošec za to, da bi si smela žena pogrešanega, ki se je poročila, v slučaju, da se vrne njen prvi mož, voliti svobodno, s katerim možem hoče živeti v nadaljni zakonski zvezi. Tudi brez zabavljanja čez škofe in duhovnike ne more biti noben shod Samostojne. So pač naši samostojneži »verne« Ovčiče, katerim je jako všeč, ako se udriha po klerikalcih, ki so po njihovem mnenju krivi vseh nesreč.
Kaka je demokratska sol ob naši severni meji ? Na obmejni Remšnik nad Marenbergom so vuhreški demokrati zanesli potom bakšiša demokratsko sol, ki je kričala na SLS shodu na Jurjevo: »Farji so nas prodali Srbom. Dajte nam staroavstrijske meje i. t. d!« Demokrati trdijo, da so oni udejstvili ujedinjenje z brati Srbi, a njihovi pristaši ob meji pa se glasno jezijo, da so prodali farji Slovence Srbom. Malo več državotvorne misli bi pa že lahko vuhreška in ma-renberška JDS gospoda zanesla med svoje pristaše na obmejni Remšnik, kjer hočejo in glasno zahtevajo priklopitev te obmejne občine k Avstriji ravno demokratska stranka. JDS je pač državotvoren element, če tudi vekajo nje pristaši glasno ob severni meji, da hočejo Avstrijo.
d Zgradba državne ceste Sv, lij —Gornji Cmurek. Zgradba nove državne ceste Sv. lij—Gornji Cmurek je dovoljena* N5 tozadevno interpelacijo člana Jugoslovanskega, kluba dr. Hoimjeca, je poslal minister za javna dela poslancu dr, Hohnjecu sledečo obvestilo. Imenovana cesta se bo zgra dila od vasi Veljka, južno od Cmure -ka, kjer se konča cesta, ki vodi iz Radgone mimo Lilašfcega vrha, Sel -nice in Cršaka do Sv. lija v Slovenskih goricah. Dolgost te cesto bo zna šala 15 kilometrov. V državni prora -čun je za leto 1921-22 postavljena svo ta 7'h milijona kron ter 214 milijona kron za odkup zemljišč, ostanek se bo pa vpostavij v proračun za leto 1922 -23. Celokupna svota stroškov za zgradbo te državne oeste bo znašala
D ko gotovostjo napovedujejo bodočnost
„Je vse lepo in prav“, sem govorila na potu proti domu, „toda kaj pa če si premisli, če se zagleda v kako žensko na svojom potovanju! In ravno o Rusinjah pravijo, da so zelo le-
pe------! Treba ga bo poslati k Es -
kimoni! “
Dognala sem se v tek, kar so me noge nesle, in sem prihitela pred vrata v trenutku, ko je poveljnik stopal v voz.
Prijela sem ga za roko in poteg -uila vstran.
„Poveljnik, Pavel potuje na Rusko!“
„Da!, Stvar je že sklenjena.“
„Mislila sem-------Ako bi bili tako dobri, da-------, Končno, bolje bi
bilo---------.“ ‘
Vsekako je bilo stvar mnogo težje povedati, nego sem si mislila! Moj. pogum se je zmedel in mi jo ukazovat molčati.
„Torej, ljubo dete —! Zebe me!“
„Kocke so padle!“ sem kriknila m udarila z nogo ob tla.
In naredila sem usodni korak ter rekla s povešenimi očmi:
„Ljubi gospod poveljnik, prosim vas, svetujte Pavlu, naj gre k Eski -
9754 milijona kron. Tozadevni načrti se že izdelujejo Po zaslugi našega poslanca bo torej uresničena ta vroča želja naših obmejnih Slovencev!
d Trikrat na leto se bodo vozili državni uradniki in eden član njihove družine s polovično karto. To je seve še samo obljuba saobračajskega ministrstva. Delavec in kmet pa bosta plačevala celoletno cele železniške karte. Državni uradniki so pač edini državotvoren element, katerega se mora pro-težirati tudi na železnici.
d Slovenski ujetniki, ki so že dalje časa čakali na svojo vrnitev v Vladivostoku, se vrnejo v kratkem na dveh parnikih v Trst m od tamkaj na svoje domove.
d „Ljubljanica dolga vas“— ali kako nastanejo v Ljubljani krvave govorice. Bela Ljubljana je in ostane še dokaj; časa „dolga vas,“ Med druge po sebnosti te vasi spada tudi klepetanje in govorice, ki nastanejo ob vsaki pri-
liki.	Kar se je pa ravnokar zgodilo v Ljubljani, presega pa že vse meje človeške domišljije. Ljubljanskemu časopisju vseli strank, ki je verno priob -čalo govorice, ki so krožile po mestu, se imamo zahvaliti, da nam je ostal o-hranjen ta prispevek za razmere naše Ljubljane. — Prvi dan: Časniki poročajo, da so v Ljubljani za vodo ob zidovju neke hiše našli sledove strašnega zločina. Našli so namreč kose ženskega telesa, katero je nekdo razse -kal in razmetal. Celo mesto govori o tem strašnem zločinu, v vseh domiš tjijah vstajajo razgrete slike krvavega prizora. — Drugi dan: Časniki poročajo, da se je zadeva deloma že pojasnila, toda ni tako grozna, kakor se je sodilo na prvi pogled. Dotični kosi so sicer res od ženskega telesa, a naj-hrže jih je vzel s sabo iz laboratorija kakšen dijak medicinec ter jih po malomarnosti vrgel proč. Vsekakor je pa zelo grajo vredno, da dijaki jemljejo s sabo dele človeških teles in jih raz-irosajo po mestu. — Tretji dan: Profesorji vseučilišča in dijaki medicine pošiljajo v časnike ostre proteste, da se jih dolži take malomarnosti zoper čiovoško telo. Časniki dodajo, da se je sedaj stvar Še bolj pojasnila. Ker pač imamo v Ljubljani sedaj visoko šolo in take može, ki znajo ločiti ženske dele od živalskih, se je dognalo z vso zanesljivostjo, da dotični najdeni ^ deli niso ženski, ampak živalski. — Četrti dan:	Časniki poročajo, da je zadeva
popolnoma pojasnjena. Gozdar grofa Auersperga je ubil kosmatega medveda in ga prodal v Ljubljano. Krznar ga je odrl in pri tem pometal nerabne dele kožuhovine, zlasti stopala, mač kam, ki love miši za Ljubljanico, Mačke so nekaj oglodale, drugo pa raznesle, kakor se je pozneje našlo, — S tem je torej pojasnjeno vse, neraz -umljivo ostane samo še dejstvo, kako da ne ločijo Ljubljančani kosmatega medveda od ženskega telesa! Kaj bi bilo, ako bi ne bilo medicinske fakultete?.
- d Sin napadel očeta. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je gnezdo komunistov. Komunist Martin Vuk, sedaj odbornik Kmetsko-delavske zveze,
mom!“ „Cernu k Eskimom?“
„Ker so* ženske v tisti deželi gr -de,“ sem jecljala, „in ker so Rusinje zelo lepe.“
„Dobro poveljnik Je dvignil moje ko roža zardelo zmedeno lice -- in kratko odgovoril:
„Dobro! Svetoval mu bom, naj gre k Eskimom!“
„Kako rada vas imam!“ sem re ’ ki a in mu stisnila roko. Solze so mi stale v očeh, „Toda povejte mu, naj se ne mudi predolgo v kočah tistih do brih ljudi, da kje ne zboli! Pravijo, da je v njih strašen smrad po' ribji masti! “
Sitric je prihajal. Pobegnila sem in še zaklicala:
„Poveljnik! Pošten človek drži svojo besedo! Držite vi svojo!“
Sla sem v svojo sobo. Vznemirjalo me je neprijetno čuvstvo, da sem poteptala ob tla vsa pravila dostojnosti.
„Ah, kaj bi! Ge bi si člov'ek ne smel včasi nekoliko sam pomagati v življenju, kako se bo pa rešil iz sti -ske!“
Pomirila sem svojo vest in pisala župniku:
„Vse je končano, gospod župnik !
.n-njegov brat Stefan sta prišla dno 25. aprila v gostilno Ferk, v kateri se je nahajal tudi oče obeh. Stefan Vuk napade brez vsakega prepira svojega očeta, ga zgrabi za lase, bije z očetovo glavo ob zid in z roko pa očeta po obrazu tako močno, da je očetova kri oškropila zid, ki je še danes omade -ževan s krvjo. V gostilni navzoči Fr. Babič je svaril napadalca, češ, da ni lepo, ako bije sin očeta, a se je v Babiča obregnil drugi sin Martin Vuk , da ga presneto malo briga cela zadeva. Nato je še Martin šuntal Stefana, naj le ubije starega hudiča, K sreči ie oriskočii ubogemu očetu na pomoč Iv. Cučko, ki je rešil starčka gotove smrti. Omeniti moramo, da je bil stari tiče Vuk že tretjič tepen od sina, ker noče divjaku izročiti posestva.
cl Pomanjkanje tobaka v Ptuju. Ko bi fin. oblast, ozir. g. Majžer, i -meta, vsaj nekoliko smisla za urejeno prodajo tobaka, bi napravila vsem tozadevnim nerednostim konec. V glavni zalogi se dobiva vsakovrstne ciga-l ete in tobak v času, ko mali trati -kantje nimajo ničesar več v zalogi. Ali mali trafikant —' osobito ako je in valid — nima pravice do obstanka > Upamo, da bode finančna oblast uredila dobava tobaka tako, da ga bodo trafikantje dobivali redno vsak mesec.
d Zborovanje štajerskih zdravnikov. V Mariboru se je vršil dne 22 . t- m, sestanek zdravnikov iz raznih krajev Štajerske, katerega.se je ucte_ ležilo izredno veliko število stanov -skill tovarišev. Smoter zborovanja je bil. združiti vse zdravnike v ustav -nem načrtu predvidenega mariborskega okoliša v enotno organizacijo, oziroma društvo. Lepo uspeli večer je po kazal veliko nezadovoljnost, ki vlada med štajerskimi zdravniki z ozirom na nastop ljubljanskih tovarišev ob priliki volitve sanitetnega šefa, Vobče se je slišalo, da ima ta volitev popolnoma lokalen značaj, ker se v nobe nem pogledu niso upoštevale upravičene želje zdravnikov na deželi, zla -sti na Štajerskem, tembolj ker je naj-\ eč zdravnikov v mariborskem okrožju in ker pretežna večina naših bol -nie leži na Štajerskem, Želeti bi bilo, da bi stremljenje zdravnikov služilo tudi kot smernica našim štajerskim za stopnikom v, konštituanti. Po mnenju štajerskih zdravnikov je imel za sanitetnega šefa predlagani kandidat dr. Otmar Krajec kot mestni fizik ljubljanski premalo prilike, poglobiti se v težnje praktičnega zdravnika zlasti-na deželi. Edino z glasovanjem vseh zdravnikov v Sloveniji potom na dom dostavljenih glasovnic zamogla bi priti do izraza prava slika mnenja in volje zdravnikov v tem velevažneru vprašanju. Tem bolj utemeljena je za liteva, ker imamo že v votiivi višjega šolskega sveta prejudic, ki je poka -zal, da je ta način glasovanja edino pravičen in brez velikih težkoč izvedljiv.
d Pri nas sneg in dež, iz Slavonije iz Malega Rastovaca pa nam pišejo, da je tamkaj še danes suša. V jeseni vsejano pšenično seme so požrle miši,
Poročena sta, odpotovala sta, srečna* radostna! Deset let svojega življenja
bi dala, če bi mogla biti na Junoni * nem mestu z njim, ki ga dobro pozna te. Kedaj bo to?
■Veste, kaj mi je rekel stric — !i Moški, ki le enkrat ljubijo v življenju* da so tako redki, kakor naj višje gora na svetu! Moj ljubi gospod župnik* prosim vas, molite jutri pri sveti mar ši, da bi Pavel ne bil najvišja gora na svetu!
Z Bogom, gospod župnik! .Upam* da bodete kmalu pavolski župniki“
iXVill.
Edini dogodek ob koncu zime ja bila vmestitev mojega župnika na pa-’ volska župnijo.
Ne bom popisovala, kako srečna sva bila, ker se nama ni bilo treba več bati ločitve. Spet je priliajal v grad kakor nekdaj v Buisson, s pod-vihano sutano, klobuk je nosil pod pazduho in beli lasje so mu igrali v. vetru. Obnovila sva najine pogovore* najine razprave in prepričke. Dnevi so mi tekli počasi in Junonina pisma* ki so dihala največjo srečo, niso bila pripravna, da bi me potolažila in na« učila potrpežljivosti. Dalje prihodnjika
—
sedaj pa je v okolici Rastovaca taka suša, kakoršne ne pomnijo ljudje.
d General Wrangl bo odstopil na pritisk francoske vlade kot poveljnik armade in razpustil svojo vlado. No, vendar enkrat!
d Baška na otoku Krku je jedno izmed najlepših kopališč ob jadrans -kem morju. To kopališče bo letos po umiku Italijanov spet otvorjeno in se priporoča vsem, ki iščejo oddiha ob morju. Slovenci, med temi tudi več štajerskih, so bili gosti tega kopališča in so S ili s postrežbo zadovoljni ter povdarjali, da so cene primeroma nizke, Priporoča se posebno hotel Velebit, kolega lastnik, zaveden Hrvat, je bival več let med Slovenci in gre Slovencem v vsakem oziru na roko. — Ljudstvo na otoku Krk je globokover-no in zelo spoštuje tujce, zato je bi -vanje med njimi zelo prijetno.
d Dijaška kuhinja v Celju je p: e jela po g. dr. Sandorju Hrašovecu , odvetniku v Kozjem 585 K, ki jih je nabral na mesto venea na grob umrlega notarja Mih. Pinterja v Kozjem. Darovali so: po 50 K odvetnik doktor Sandor Hrašovec, oskrbnik Ed. Levstik, trgovec Ant,. Pleterski, sodni svetnik dr. Andrej Novak; po 40 K: kaplan Ivan Hanžič, davčni upravi -telj Jožef Šprah, dr, Ujčič, kand i A Fr. Robar, sodnik Zörer; po 30 K: dekan Marko Tomažič; 20 K nacluei-teP Robert Ivanuš; po 10 K: Ladisl. in Mar. Vončina, trgovka Anika Vahčič, 'župan Fr. Guček, usnjar Vinko Hölfer, trgovec Jož, Druškovič, kan-«list Ivan Drama, kanolist Fr, Ferenčak, davčni pr akt, Rudolf Lotrič, dav Čni pristav Drag. Grah, davčni upra vitelj Dobravc; po 5 K: Vinko Ber -stovšek; po 4 K: brivec Anton Stojs in gostilničar Iv*. Kuželj; nabrano še 22 kron.
Iz Maribora.
cl Našim volilcem v Mariboru! Hoj za Maribor je končan. Demokra -
tt so poraženi. Naša stranka je. izšla nepričakovano častno iz volilnega boja Dobili srim 7 'občinskih svetnikov . Dobro ste se držati vrli naši voliiei. izborno ste vršili svojo nalogo vi agi taiorji. Vaša je zasluga, da je demo -kratska stranka poražena in da je SLS postala zopet močnejša. Hvala Vam! Krepko naprej! — Izvršilni od bor SLS v Mariboru.
d Voglar bo danes v „Taboru* razglasil, da so zmagale v Mariboru protiklerikalne stranke. To je še zadnja njegova tolažba. A tudi ta tolažba .je jalova, ker vse druge stranke od -klanjajo, da bi si koruptna Voglarjev a strančica še naprej lastila spioh kako besedo na mariborskem magistratu . Vi demokrati ste (robili o 13—15 man atih, a dobili ste jih komaj samo 7' SLS ste prisodili samo 3—4, a dobili smo jih 7. Mi gremo naprej, mi strelci!
d Solnik Voglar, kje pa je bilo
26. aprila tistih vaših 120 uradnikov in advokatov, ki so 28. novembra 1920 bili izven Maribora volilni komisarji ? Se ti veledemokrati vas niso oteli poraza., Demokratska barka \ЦМа riboni so potaplja.	ISA
d Shod SLS za mesto Maribor se vrši prihodnji pondcljek, 2. maja' zv ečer ob 8. uri v dvorani Strokovne zveze. Govori dr. Anton Korošec. Somišljeniki, posebno naši vo -lilci, agitirajte že sedaj za obilno a -delež bo.
d Zmagoslavje nad demokrati v Mariboru bo obhajala Slov. ljudska stranka prihodnji pondeljek, 2. maja. Zvečer ob osmih bo v dvorani Strok, -•.veže shod, ца katerem bo govoril dr. Anton K o r o š e c. Somišljeniki, vo-iilci, agitirajte za obilno udeležbo!
d Vidmar in Voglar kriva smrti ubogega človeka. Včeraj se je v hiši g. Herička iz obupa obesil 72 letni j lončarski pomočnik Ivan Joško. Kdo j je kriv? Vidmar m Voglar, ker sta u- j bogega reveža vrgla iz stanovanja, j Celih 16 let je bil Ješko priden Ion - ! carski pomočnik pri g.' Henčku. Sxa-
n oval je v hiši, ker radi bolezni v no g ah ni mogel hoditi. Stanovanjska komisija je Vrgla s 1. majem Jčškota iz stanovanja,’ v katero bi naj prišel nek Vidmar-Voglar je v demokrat. Pri -zxv je bil odbit, odbite tudi vse prošnje, Ubogi a pošteni delavec je bil ha cesti brez kruha, V obupu si je vzel življenje. Mariborčani sodite sami, kdo je tega krivi
Pobrežje pri Mariboru. Čudno se nam zdi., da se naši zelo maloštevilni demokrati pod vodstvom g. šolnika K. vežejo pri sedanjih občinskih volitvah z najhujšimi nemškimi nacijonaici m poprejšnjimi občinskimi mogotci. 'Ali morda ni dosti zavednih Slovencev na Fobrožju, da bi se dalo z njimi napraviti čista slovenska lista proti inter -nacijonaicem? Sramota za naše narodnjake, da gredo z našimi narodnimi nasprotniki j ki še vedno škilijo v blaženo Nemško Avstrijo. Potem še pa bahajo po „Taboru“, da jih je 42 na Pobrežju. Žalibog se je našlo tudi nekaj poštenih mož, ki so se dali od samega častihlepja (ali morda koristo -lovstva?) zapeljati na to čudno demo-kratsko-nemčursko listo. Čudno le to, da so pri tem krčevitem iskanju demokratskih kandidatov „pozabili“ na že poprej omenjenega šolnika! Pomilujemo g. gorenja, ki vedno na polna usta zatrjuje, da je Slovenec, da si ni izbral ali pustil izbrati bolj Čiste in pristno slovenske liste. S tem korakom bo vsestransko izgubil na ugledu.
Sv. Lenart nad Laškim, Naših „samostojnih“ kmetov je toliko, da so morali iskati pomoči pri socialdemokratih in komunistih, da so mogli sestaviti svojo kandidatno listo. Tudi narodnih socijaiistov je menda nekaj v njihovi družbi; saj se nahajajo očka Sem!jak, ki so ob času volitev v uštavotvorno skupščino v Jurkloštru čuvali Skrinjico narodnih socijaiistov, tudi na kandidatni listi naših samo-
stojnežev. Med kandidati samostojne — žev so tu(h taki ki'še ne-znhjB • je ga imena 'podpisati'. Lepä gishria-družba pač to: samostojni kmet Gračner, sooijaldemokrat Stefan Rabuž'a , komunist Leopold Jančič in narbdtn socialist Martin 'Jančič! Oj Vhlärjev Franček! škoda za podplate, katere si trgal, ko Si nabiral okoli podpiše ža kandidatno listo samostojnežev. Iz da hovniške žlahte imaš ženo, pa si pri stranki, ki ruje proti duhovnikom, TÖ pa vendar ni lepo!
Gospodarstvo.
g Licencovanje bikov za mesto Maribor se vrši 12. maja ob 8. uri zj^iraj pred gostilno Rapoc na Tržaški češti. Za licencovanje so potrebni potni listi,
g Žitne cene. V Osijeku stane meterski stot pšenice 1030 A 040 krofi, koruza 410 do 415 K in oves 37б do 380 K. V Banatu stane meterski stot pšenice 090 do 1000, ovsa 360 do 370 in. koruze 415 do 420 kron,
g Vinske cene na Madžarskem , Na Madžarskem So padle vinske Oe-nč za 7 do 8 K pri! litru, liter stane povprečno 25 madžarskih krön. Kot vzrok padanja vinskih cen se navaja okolščina. da je v$led dosedanjih vi-Sokih vinskih Čeh zavladal zastoj v vinski trgovini.
g Tobak v Savinjski dolini. Tp -bačna uprava je dovolita 74 posestni--kom v Savinjski dolini saditi .tobak m sicer je dovolila nasad 218,900 sadik. .Od teh odpade večina na občino Sv, Peter v Savinjski dolini.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 139 do 13954 naših kron, 3,00 avstrijskih kron stane 23 do' %% na -ših kron, za 100 nemških mark plačaš 213 do 215 naših krön, i frawoöski frank stane 11 naših kron, za TOO čeli oslov aških kron plačaš 190 in ža. 100 laških lir 645 do 650 jugoslovanskih kron.
MALA
Smrekova škorja
in smrekovo čreslo, suho, zdravo, se kupi. Ponudbe z naved-qo cene je poslati na tovarno usnja Freund, Maribor. 2—3 211
||'X9 na Pragarskem, 7 minut fSISe od želez, kolodvora, leta 1912 zgrajena, s štirimi sobami malim vrtom, zidana in z opeko krita za io.coo dinarjev takoj na prodaj. Pojasnila daje Alojzij Luršak, gostilničar, Pragersko.
2—3 212
Ceno kupite ÄS
12O-—, I9O-—, 230'—, moške spodnje hlače K 80-— in 88'—, srajce pisana ali bela K 120-—, 145-—, 1701—, hlačevina I26 cm Široka 1 m K. 70-— do 148'—, plavotisk, lep, 1 m K 40 —, 43'—, 48-—, oksford, dober 1 m K 40-—, 46-—, rujavo platno 1 m 34'— do 40-—, šifoni, flni 1 m K 42-— do 50-—, predpasniki za ženske K 58'—, 66'— 72*—, 85'—, glavni robci, lepi Ä K 30-—, 36-—, 42'—, konjske Strange 1 par K 24—, 3O —, 38'—, 44'—, uzde navadne in pletene K 15 —, I7—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; aežni-gumi plašč, angleški kron 1 Lso’—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do 145'—? toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
Alojzij Gniušek, Maribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
Spalna soba1!.»“»-
noma nova se takoj proda po ugodni ceni. Naslov v uprav-ništvu.	213
Hoblo Pošteno> snažno, ki UcKICy zna kuhati in oskrbovati vrt, se sprejme k duhov, nemu gospodu v mestu v službo. Ponudbe pod »Vrt« na upravništvo. gS	2I4
Gonilni jermen X "
36 cm širok, bil dne 25, aprila v tovarni za dušik v Rušah ukraden. Kdor storilca izsledi, dobi ioco K nagrade. Tozadevna naznanila naj se javijo županstvu v Rušah.	215
IfniAHA« priden in pošten, У8Ј6П6С, ki ima dobra šolska spričevala, se sprejme takoj v trgovini A. Preaz, Rogatec.	1—2 216
Mula Ker letošnji *• majnik PlUlC* pride na nedeljo, se bo vršil običajni živinski in kramarski sejem na Muti, namesto I. maja že v soboto 30. aprila.
217
Uelenla Kramarski in ži-BClKliJG. vinski sejem v trgu Velenje, kateri bi se imel vršiti to leto 2. maja, se je preložil radi občinskih volitev nazaj na dan 30. aprila.	218
Dobrna pri Celju.
Dne r. maja imamo ponovno prireditev »Bralnega društva« igro »Deseti brat«. Vrše se licitacije za nove zvone. Domačini in sosedje — na svidenje. Vse za nove zvonove.
Ljutomer. no društvo priredi na Križevo dne 5. majnika ob 5. uri pop. lepo Silvin Sar-denkovo igro 1 »Skrivnostna zaroka« in »Zakleta soba v gostilni pri Zlati goski.*
katoliške časnike!
Radi preselitve
ifnlio kalauo prvovrstno ilUIJCy prodaja po ceni P. Gnilšek, Maribor, Meljska c. št. 29.	220
S BIESt» vsa^e vrste se spre-VfCB jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce, srebrne goldinarje itd. 4—10
Jan lenacif,
Maribor, Grajski trg (v gradu).
Klobuke,	7-10 194
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
v stojo lastno hišo
¥ Mariboru na Aleksandrov! cesti 13
_r	.. rl. _f.;
prodam veliko zalogo manufaktvrnega blaga, perila, robcev, nogavic itd.
po zelo znižani ceni.
Kdor torej kaj rabi in želi dobiti dobro blago za malo denarja naj si blagovoli vse nabaviti
v trgovini
J. N. Šoštarič
2—s Maribor, Gosposka ulica 5. ш
JULIO
IO—J 3s
KAVA
MEINL
D. D.
ČAJ
K A i 1,0.
Središnjica: ZAGREB.
Podružnice:
ZAGREB, Duga ulica 6.
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 1. MARIBOR, Gosposka ulica 7,
ЖУН, Kraljevska ulica 15. no
Inserirajte v „Straži“!
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zadr, z risom, zav.
ШШМ? Obrestuje vloge	4% iia ^V4%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185	brezplačno.	22
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
R&xztsai its ittvaUdBi davek plgfc&iaj© posojilnica
izdajatelj ш založnik u Konz, „Straže “
Odgovorni nrednik:s Klado Rušenjak*
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru*,