3. Sftvnka. I mm. • tnf i- IM* 10- XLVIir. lelo. .Slovenski Narod" velji ¥ Ltablfanft na dom dostavljen: ■ * upravništvu prejeman: ce!o !eto naprej . . . • K 24 — I ćelo feto naprej . # • . K 22*— pol leta m .....12-— I pol leta . .....11-— četrt !eta m • • • • • 6*— I ^etrt leta m • • • • * 550 »a metce „ > • • • • 2*— ■ na mesec » • • • • » 190 Dopis! ne! se frankirafo. Rokoplsi se ne \T«?aja. Uredništvo s Eaaiic?a ulica At 5 (v priuičju levoj leiefom it 34, instratt veljajo: peterostopna petit vreta za enitrat po 15 vla., xa dvakrat po 14 vin., za trikrat a!f večkrat no 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Posiano vrsta 30 vin Pri več tih insercijah po dogovoru. Uptavniitvu naj se pošiljko naročsine, reklamacije, taserati i.1 d» to je administrativna stvari. ■n Pos3«eima itevilka v«lja tO vlaarjc*. ■ Ka pismaoa naročit brez istodobne vposlatve naročnine a« ne ozira. n!f arođn« iiskarBft" telefon U, 19. .Slovenski Narod* velfa po pošti i la Avstro-Ogrsko: . za NemČIJo: ćelo teto skupaj naprej • K 25*— I celo leto naprej • - . K 30*— jSL^ut« " - • • • ^;— I M Ameriko in vse dmge dežtlzi četrt leta „ • • • • o50 I fo na mesec m m , . s 2-30 * celo leto naprej . . . . K 35.— VpraŠanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravslšt'/o (spodaj, dvoriiče levo), KnaZlova ulica št 5, telefon St 35« Izredui M zaMmio izrone žrtve! »Zadruga«, glarjlo »Zadružne zveze v Celju«, Je prinesla v 12. zvezku neka! epazk k letošnjl bilanci. Pod zacrlavjem »Kaj ie s čistim do-blekom?« se pnporoča, da na? Članice poso]ilnice porabijo ves leto?n'i čisti ćotlček za odaise, kar ga ostane, naj se pridene rezervnemu iondu. Temu nasvetu se mora z czlroin ns tzredne časef v katerlh živimo, u~ovarj3ti. Vsaks posojlinlca saj cd-p Iše to pri bHanciranjii, kar zskon zalileva, pa n!č več. Potem mora raeelstvo vsake p05O?!L~ic3 u r-c 5 te vat!, da ?e \£CT.: d-2-narrl zavod tiolžan, nrisocvati za vojne pocrebe, n. pr. za »Eđsčl križ, za Vilove !n sirote padiih vo;akov iid. To veFa za slove-ske denarne zavo-oj ravnot3:io. fsalior za E3mšr:e: za ec-iarrje zavode ta!\D, ka^cr za v;:z~ Kecra avjtrfjrkega državljana! AV:o pe-fcr.mo v te!i fe^kih časih vs?, brez izJiOT°, dcirrfrsša!i densrah žrtev za vc;aks, — rszmenio k dct?čl:om in T?net*£T. — ne snreino priC:akovati "Todne^a izTd2 vci?':e! Pols^ tesa moramo S'overc* — :ti tuđi ca^f dsrarni zavod! — skrbei! d Clrll - Mefndovo dmzno, razna i-odserna đni^tva ild., kaierlm so ■-*2d vojne rPfci-ii eolicdkl nsahr^Ii, si 5e vsfil ekrSfll! Ss? venclar ne co-iio 5«ftt*il teh propasti* Vo «o n?!ši tf?r?£rrn zavodi t3in znl2*'?varvi 23GOstiii, se?o rtotcu nai Gđ dotacl'e, katero do!?» rezerv-?T 7^k!nd v e-iem Teta, ni cti-ir.cn oh-<*ci aH raz^'iick nobene nsšili peso-::inJc! A':^ c^obe 'etos rezcrvrj* z?J:*iž-■J* m2n;e* n^ bo ugrožena nobsna po->o;I!nica! %'sčcJstvoTi in nadzor-.'tvGTTi naših po.=o"afic oa se v bo-CiOCi-csfl re ?a itt^o očitat» od :io-tene straši!, da Je veliki trenr^k^ naše! ss!e (recte malenkostne) Ir.idl. V Pf-?;j!i, dne 1. januarja 1915. Dr. Fran JarteJa. Osvojitev važnih točk južno od Gorile -— 0 božičnih praznikih {e naša arkada v|ela 12.696 Rusov. — Artiljerijski bof na fran-coskem bojišči!. — Za posest Steinbacha se vrše srditi boji. — Na Poljskeni nadaljujejo NemcI svoje napade. OSVOJITEV VAŽNIH VIŠIN NA SEVERNEVi BOJIŠĆU. — V BOŽIČNIH D.VEVIIi JE NAŠA ARMA-DA VjELA 12.696 RUSOV. Diinai, 4. jaruarj^. (Krr. ursd.) U radno razglašaio, dae 4. januar ja: V trdovrstnib bojih v prostoru »uzeo od Gorlic, ki so se vrsH? v na]-težavTne]sIh vremenskih rarmerah, so s! načs vrle Čete z^sotovJle z osvo-J?tv!?o neke va2r«e visinske crte ugodno ccu?ago za nadallne đogoćke. be. V garecji doilci Ua£ samo mali sTCpadJ. V tonh o božičnih praznilnh s*no na 5eveme?ti toilfcu vleii 37 čHJTtniRov in 12.695 rno>. rsamestnik načeiiiiria generalnega štaba pl. li 6 f e r, imL NA POLJSKIH BC.JIŠCIH NI IZPREMEMB. BeroHtt, 4. jarjuarja. (Kor. urad.) Poročiio Wo!ffev©ga ur?đa: VeHki ^avni stan, dne 4. j£!iuar?a. Vzfcodoo b o i I š c e. Po!3žal pa vzhod« ?e n! irore^er»'. na?5 napad Ji v Poljski vzhorJno od R^wke se nadaliujejo. Vrhovno armadno vodstva. * Ruska vofna poročiia. Zadnja ruska u radna pore ila pravijo: Nemci so zopet nričeli prodirati uroti Ml?.vi ier so mesto zr;>et zasedli. Položaj na Poljskem ne k ^že I posebne izpremembe. Boji ob Bzuri in Rnvki r;i?o več tako silni. Oh Srednji Piiici fn ob Dolenji Nidi tra^a boj s trdovratnosf'.o. Ob jraliski meji se boji razvijalo. C»b Bziiri in Ravki hv.3}o boji znričai artiljerijskih duelov-Na Dolenji Nidi ?e Avstriici trdo-vratno ustavHajo našim poskusom potisni ti jih pr^ko reke. Rus-:: vojni pcrocevalci so mne-nja, da Varšavi neposredno ne grozi nobeTia nevarnost. Vznermrjajoči so 1c pogosti roseii leialcev nad : me str rr.. >NcvcJe Vremia ? piše. da drže Avstriici svoj? pozicije ob Spodniem Dnrsiecu. eh Nidi in Piiici ter med to r-sko in Rsvko. kjer se vrše silni br1!. General Russkij vodi osebno ruske čete, ki imalo nalogo. da zadrže prodiranje zaveznikov proti Varšavi. Drugi vojni poročcvrJci prizna-vaio, da so mesta Ilov, Lowicz, Brzozo^T in Tom.i-zow v nemških rckah in da so se Menici tern tako utaborili, da za enkrat ni misliti na to, da bi Rusi ta mosta zopet zavzeli. S!cierniewice so Rusi brez boja zapustili. * BOJ! V GALICU! IN NA POLJSKO!. Ruska ofenziva v Galiciji se ie /e zorrtt ustavila. Med Goriieami in Tarnovom je pri?lo do protisurka naših in po trdem bolu se ie našim po-sre^iio zamesti neko visino ob cesti Goriice-Konieczna v Beskidih Ta protisunek bo sedaj omogočiJ naši voiski zopet prepodifi Ruse iz Kar- patov ter jih potisniti nazaj proti vzhodu. Ob Dunajcu in ob Spodnji Nidi je potekel dan mirno. Na vzhodnjem bregu Piliće so,najbrže v teku zelo silni boji, v katere posegajo močna ruska ojačenja preko Opočna in Konska. Ob Ravkf so Nemci svoje pozicije pomaknili nekoliko naprej. Tuđi ob Bzuri stoje Nemci južno od Sohačeva in vzhodno od Brohova. Pri Sohačevu se vrša se ljuti boji. Splošen položaj je za zaveznika ugoden. Boji v Galiciji pa s proti-sunkom naših čet nišo bili končani, marvec se nada-jujeio z vso silo. Naše čete so se ob Dunajecu zakopale v dobrih pozic^jah ter ščitijo cesto Tarnov-Bohnia-Krakcv. Nov ruski sunek po bitki pri Limanovi se je zćel najpre] naperjen proti Novernu Sandecu, da bi flankiral naše čete v okolici Krakova. V resnici pa so Rusi frontalno udarili proti Krakovu ter istočasno pritisnili na naše čete, ki so stale v Karpatih. Dcslej so se Rusom poresreči! še vsi poskusi. Novi boji sot kaker jporoča vojni poroče-valec graške vlagespošte«, izrazito pezicijski bou. VELIKA BITKA POD VARŠAVO. Vc-ftkc bitku pou VarŠa\ o se }e pričela. V neposredni blizini mesta se vrši silna bitka. Na obeh stra-neh se bojujejo z največjo silo. Opetovano so pripluli nad mesto rudi nemski zrakoplovci in letalci. Oficiiozno ruska poročilo pravi o teh bejih: Ćela vrsta prav posebno ljutih bojev se je odigrala ined Visio in Novo Kcrčino. Nemci so pričeli tu z ofenzivo, ki so jo izvedli z veliko silo. Kljub trdovratnemu odporu z naše strani se ie Nemcem vendar posrećilo po večkratnih breznspeš-nih poskusih prekoračiti Nido. Kmalti potem, ko so Nemci prispeli tostran reke, so zc?er pričeli z ofenzivo in posrećilo se jim je zasesti več vaši v okolici. Boji ob Bzuri in Ravki so imeli naravnost blažen značaj. Nemcem se je posrećilo po neči premostiti reke. Ziutraj so stali tričetrt milje od ruskih pozicij ter so jih besno napadli. Rusi so se umaknili, kmalu pa zopet zbrali ter Nemce obkolili. Prišlo je go strašnega boja z bajo-neti. Pardona ni dal nobeden, niti ga ni nobeden prosil. Nasproti tem ruskim poročilom pišejo »Times <: V splešnem se je sedaj nemška ofenziva ustavila, kar je pripisovati raznim okolnostim. Vre-me je slabo, orecej gorko in mokro, tako, da so takozvane ceste prava močvirja in da artiljerija skeraj ne more naprej. Tcpove in vezove ]e treba vleči iz blata, v katero se po-grezajo do osi. Kljub temu Nemci niti ne mislijo na to, da bi se umaknili. Če ne bodo mogli prodreti naprej, bodo merča ojačili svoje sedarje pc-zicije in bodo ostali tam, prej pa bodo pač poskusili, zlasti če bo pritisni! zopet mraz, prodreti naprej, če tuđi na podlagi drugega nacrta, ker stari nacrt ni računa! dosti z ruskim cd-porom, kakrsen se je pokazal n. pr. pri Loviču. Voiaški sotrudnik »Lokalanzei-gerja^ piše o zadnjih zinagah Nem-cev takole: Vest o osvojitvi moćnih ruskih glavnih pezicij pri Borzymo-v:u je bila dobrodošla. Pač se da razumeti, da so se Rusi obunno trudili zopet zasesti to oporišče. Da so se ti poskusi izjalovili, upravičuje upanje, da se bo posrećilo na tein mestu prebiti sovražns pozicije. Če se hoče sovražnik temu izognlti, mu ne preostaja drugega. kakor nadalj-nje umikanje na Varšavo. zlasti ker i naši napadi vzhcx!no od Ravke na-* predujtjo. Iz Varsave poročajo preko Krakova: 2eleznice v predmestjih so ustavile promet. Cesta v Piasečno je rezervirana za vojaške vozove. V nekaterih ulicali so okna zabarikadirana. Cdkar prihajajo Zeppelini nad mesto, je videti Ie malo ljudi na ce-stali.. Mokotov in Prusko-/ sta kakor izumrta. * BOJI V KARPATIH. Iz Karpatov poroča »Pesti Napio«: Z veliko trđovratnostjo bra-nijo Rusi svoje pozicije v colini reke Latorče, naše čete pa so jih prisilile, da so se umaknili. Rusi so imeli tu velike izgube. — V komitatu Mar-maros severno od Okormezoja smo Ruse pognali nazaj. Naše čete, ki stoje v komitatu Ung, zasledujejo so-vražnika na galiških tleh. Iz Munkacsa poroča »Az Esu: Po porazu na prelazu Uzsok so pc-skusili Rusi ta prelaz zepet zasesti. Temu poskusu pa so se ustavile naše čete s polno pripravljenostjo. Xih3.r gre preko zemlje, lomi hraste in bore kaker ^uho dračie; •/djjri na morje — prevali se čez živo življenje in ni £a več: zabnči nad rnestom — bilo je in ni r^ra več. Smrt rav, d-j ni mo^Io biti rAč dru^ače. Pad bi se spominjal na Verov§ka,ka-kor je bi!, rad bi povedal z lepo in Jjubeznivo besedo, ko] je bil vsem in meni. Ali tako ini je, kakor da sta on in čas njegov sila daleč, nekje za medami in goranki, za »mrtvimi zar-jami«. Zdi se mi, da vidim njegov si-rok', smehljajoči obraz v družbi drugih obrazov, tako ijubih in znanih, zdai tako daljnih in bledih: Valentina Vodnika, Prešerna, Simona .Tenka, Levstika, Gregorciča, Gestrina, Ket-teja, Medveda in še tisočerih drugih, njim po srcu in besedi enakih. Slišim žvenketanje kozarcev, slišim pesem, tako veselo in otožno, kakor da jo poje naša zemlja iz svojih globočin, slišim prešerno, odkritosrčno, moško modrovanje, ki ga kornaj razumem, slišim predrzno zabavljico, ki se ji komaj upam pnkimati, slišim smeh, tako glasan, tako naravnost in brez strahu pognan iz kipečih prs, da se oziram plah. In nad njimi vsemi je razlita, iz oči jim sije Ijubeznivost, kakor topla, mehka luč. Kda* je vse I to bilo? Kje je tista dežeia? Daljno j vse, daljno! Tista dežeia je za meglami, za ?orami; in nikoli več se ne povrne-mo tja. Če bi hotel napisati Verovšku tak s.pomin, kakor ga zasluži, bi ga inora! napisati dobi, ki je ni več. Ob prcloma gleda človek, gleda narod naprej. nima čas.i, da bi se oziral nazaj. Nemirna mise! ne uteg-ne, da bi molila ob giobovih, če še tako dragih; pero se upira, da bi pisalo zgodeviro, če še tako polno ie-pote. Pogrebeu se mudi, da sleče žalno obleko; mudi se mu, sam ne ve* kam. Verovšek je bil eden najimenit-nejsih sinov tistega slovenskega naroda, ki se je smejal. V smehu tistega naroda je bilo vse, kar premore bogato človeško srce: ljubezen, pošte-nost, modrost, grenkoveselo spozna-nje življenja — tega svojega življenja, tako polnega bridkosti, ki jih je treba vsako uro posebej premagati. Mnogotero bridkost je premaga! Verovšek, svojega naroda sin, in se je smejal; najlepši in najbolj Ijubezni vreden je junak, ki se v boju srne je; in ki s svojim smehom pokaže tnlaj-§im prav tisto junaško pot Daljno vse, daljno! Spominjani se na široki smehljaj Verovškov, na široko njegovo gesto, kadar si je po-gladil visoko nad Čelom ostanke las — in vsc je prav tako, kakor da bi odori staro knjigo ki mi I* nr« s«xu še izza mladosti, kakor da bi slišal tanke zvoke pesmi, ki jo je pela moja mati, kakor da bi stopi! v staro kmetiško izbo z očrnelim stropom, s skrinjico v zidu in z jaslicami v kotu. Par tednov je šeie, da je Verovšek umri, sam in tih in pozabljen. da so ga pokopali brez slovesnih govorov, brez crnih zastav in brez sožalnega šundra: par tednov, stoletje. Njega in kar je bilo njegovega najlepšega, so položili v zemljo, ki je za gorami, komaj še dosegljiva našemu spomina. Bog je kar naravnost pokazal. kje da je križpot; in Verovšek je umri. Prišel bo čas, ko borno z jasnim in mirnim očesom pogledali nazaj. Takrat borno veselo trepetaje spoznali, koliko bogastva da imamo, ki je za nas in za one za nami visoko nakopičeno, verno shranjeno. Takrat bomo romali k grobovom živih, da nam bodo govorili še vse vesele, modre in sladke besede, ki smo jih bili zamudili. Takrat bomo videli, da je tista prečudežna dežeia tam za me-glami in za gorami vsa polna svetlo-be, veselja, moči in poguma, naš ljubi stari dom, ki nam bo smehljaje ve-leval, da si postavimo svojega po svoji mladi modrosti. In takrat, Verovšek, bodo tuđi tvojemu spominu potrkavali zvonovi, takrat bomo tuđi v tvojo opomnjo zapeli pesem, da Jo boš slišal v groba, zdaj tako samotnem in tihem. Ivaa C*mkwr. BpsIj junab-Siovenca. (Slika iz Karpatov.) Črnovojnik T. V. nam !e posla! to - Ie sliko: Če greš po državni cesti iz mesta S. na ogrsko - gališki meji v Karpatih, proii mestecu B., videl boš ne-dateč od mesta S., desno ob cesti, za košatini, debelim drevesom, kupček zemlje, gomilo s čisto priprostim Ie-senim križem. Če se ustaviš pri grobu, se ozreš na dolini del drevesa, opaziš napis: »Tukaj počiva desetnik F. T., c. kr. topničarskega polka št. 8, baterije junakov št. 4, imejitelj velike srebrne hrabrostne kolajne, umri ju-naške smrti dne 2. decembra 1914. Naj v miru počiva!« Ckoli groba in rečice, ki se mimo vije na desni strani, nekoliko korakov od groba, za-zreš jame, ki jih pa nišo izkopale člo- veške roke, ampak ruske granate. • « • Bilo je dne 2. decembra 1914. Ze v jutro tega dne so počeli topovi prepevati svojo grozno pesem, sipa-joč smrt na vse strani. »Baterija junakov« osmega topničarskega polka, pod poveljništvom junaškega nadpo-ročnika Valentina Copa, je dobila za-poved, da se postavi na hribu, levo od mesta S., oziroma, da čuva glavno cesto pred mogočnim prodiranjem sovražnika po tej cesti, Zapoved Je bi!a že pcnoči izvršena in zjutraj dne 2. decembra sta bila že dva topa v pcroči skopanih okonih postavljena na hribu, dva v dolini, a dva sta stala v rezervi, en kilometer daleč za baterijo in čakala nadaljne zapovedi našega povelinika. Komat se je pričelo daniti, se Je i započela tuđi vsakdanja pesem: gr-menje topov. Bitka, zelo trdovratna, se je pričela. Sovražnik ]e hotel na vsak način naprej po cesti proti me-stu B.. kjer bi se mora! združiti s svc'O drugo armado. Ni mu pa uspelo, ker naše čete nišo popustile niti za ped zemlje. Sovražnik se je moral umakniti za svoje topove, ki so jeli se bol] besno sipati svinec v naše bojne vrste, Okoli 9. dopoldne pa lc dobil tuđi tretji voj t. j. prvi in šesti top baterije junakov, povelje, naj takoj krene po državni cesti proti mestu S.f se ustavi na !evi strani ceste, takoj za bojno vrsto pašcev in naj od tam bombardira sovražnika. oziroma naj pazi, ca sovražnik n^pričakovano ne napade train, ki se bo proti večeru pomikal po cesti E. in bo moral pasirati cesto iz S. Bilo je okoli 2. po-poldtie. Bitka se je razvila na vsi crti, topovi grme, a puške jih sprem-Ijajo lvki drdrajoči vozovi po kameniti cesti, solnce sije in vsa okolica je videti kakor na dlani. Tretji vol »baterije junakov«, pod zapovedni-štvom poročnika Adrijana, žc stoji na svojem mestu in točno vrši dano mu nalcgo. Sovražnikovi šrapneli sipajo svojo vsebino proti nam, a naši proti njim, da se kar kadi, vrnes pa žviž-gajo puskine krogle. Zdi se, kakor da bi milijon vrabcev čivkaJo na drevju. Okoli 4. popoldne se te pojavil na cesti naš tren, ki nam je vozil oskrbo iri ki je mora! pasirati cesto, vodečo iz S. Jedva ga je opazi! sovražnik, že je jel sipati proti n;emu granate, ki mu pa riso povzročUe ni-kake Škode, pač pa so kos:le v naših vrstah, vsled česar je zapovedal po-ročnik, naj se takoj pomaknemo na-prei pod obrežje rečice, na kateri sta stala oba topa, — voda je bila nam-reč zamrznjena — in ki je nam nudilo precej kritja proti eksplodirajočim granatam. CakajoČ za tem naravnim rovom, da grozni dež granat nekoliko preneha, smo se med sabo pogovar-jali in računali po šumenju poedine granate, kam bo ta ali ona padla. Kopale so zemljo pred nami, za nami in oukraj ceste. Žopet so zatulile s svojim groznim basom proti nam. Zaril sem glavo za okop, z obrazom proti zemlji, potegnil noge k sebi in že se je stresla zemlja pred menoj in nedaleč od mene, na desni strani* je padlo nekaj na tla in odskočilo nara vnost meni v glavo. Mislit sem si: »Tone, ta je bila pa zate vlita, sedaj je pa po tebi!« Videl sem po zemlji frcati vse zvezde« a po glavi mi je z vseini zvonovi zazvonilo. Trenutek pozneje dvignem glavo, pogledam na desno in zazrem ostanke svojega, pred pol minute se z menoj se poso-varjajočega to vari sa. vodjo 6. topa. Granata ga je raztrgala in udarila v moji blizini v zemljo, druga se je raz-počila pet korakov pred menoj, dvig-nila precej zemlje v zrak in jo vrgla na nas . . . Solnce zahaia, krvavo se žareč. boj traja še vedno, na zeleni livadici, pod ogromnim? drevesi, med rečico in cesto pa koplie mirno in tiho 5 mož gerob padlemu junaku. Enakomerno se vzdigajo krampi in enakomenio praznijo lopate izkopano zemljo. Vedno bolj je globnka jamica, zadnje bi-vališče za domovino paćiega vojaka, Dovolj! glasi se moja zapoved, poi-dite ponj. Nesli 5O ga tiho in mirnih korakov, ne m^neč se za žvižganje kregel in bučanje topov, ki so mrtve-ca peli zadnjo pesem - žalostinko. Položili smo ga v grob z zadnjim pozdravom: »Zbogom, tovariš, morda se kmalu vidimo — nad zvezdami!« Lopate so zopet zapele in žalost se je vlegla vsem nam na srca. Jamica je že na pol zakopana, a v daljavi zopet zagrmi. »Namenieno je nam, za drevo!« zakričim in že smo ležali za debelim drevesom. V tem trenotku sta udarili tuđi že dve granati na tla. Ena je pa-Jla na drugi strani ceste, druga kake tri korake proč od groba, se zarila globoko v zemljo, eksplodirala in vrgia nekoliko zemlje v še odprti grob. Nekaj hipov grobna tišina, nato pa so za-pelc lopate in kmalu je bil grob gotov; še križ, napis na drevo, nekoliko očenašev in vojaški pogreb padle-mu junaku je bil kenčan. Solnce je zašlo, a na nebo je prinlaval rnesec, poln in čist pogledal na zemljo, kakor da bi hotel začuđeno vprašati; iKaj še niste koncili?* — »Ne se!« odgovorili so mu topovi V prijaznem mestu na Primor-skem sedi v svoji sobici pri mizi mlada žena, pestujoč maloga Milan-čka in piše s tresečo roko: »Dragi mož i Sprejmi tisoc in tisoč srčnih pozdravov od Tvojih, do groba Ti zvestih in Te ljubečih. Naznanjam Ti, da sem zdrava in da je zdrav tuđi Tvoj Milan. Upanv da si tuđi Ti zdrav, saj vedno molim za Te, da bi Te Beg ohranil zdravega in Te va-roval vsake nesreće. Izpolnjui zve-sto svojo službo in vrni se nam tako zdrav in vesel domov, kakor si od-šel. Sprejmi tisoč pozdravov in po-ijubov, ki Ti jih pošiljata v Ijubezni Tvoja žena in sinček.« To pismo pa ni več došlo na svoje mesto. Tišti, ki mu je bilo na-menjeno, je že snival smrtni sen ob vznožju mogočnega hrasta ob žube-rečem potoku v Karpatih .. . Suan 2. •aUJVbN :>JU NAKOD*, dne 5. januarja i«^iS. 3 stev. Drugo poročilo pravi: Rusi so t veliko silo koncentrirali velik del svoje armade v Karpatih proti Okormezoju, kjer skuša jo s silnim artilerijskim ognjem odgovarjati na naše napade. Dan in noČ trajajo boji. Naša artilerija in pehota se bojujeta heroično ter sta že večkrat prisilile sovražnika, da je opustil nekaterc pozicije. Število ranjencev na naši strani Je razmeroma majhno, dočim imajo Rusi prav znatne izgube. Raz-položenje naših vojakov je navduše-no. Podobno kakor Rusi. so si tuđi naši napravili utrjene pozicije, ter jih uspešno branijo proti vsem napadom. Boji v Karpatih po sodbl franeoskega vojaškega kritika, Vojaški sotrudnik marseilskega lista »Le Sćmaphore« piše o bojih v Karpatih takole: Prizadevania naSega ruskega za-veznika. končno dobiti v roke gorski greben Karpatov. ne zasledujejo samo cilja privezati naše avstro-ogr-ske čete ter tako osb.biti pritisk na severu, marvec tuđi namen, vdreti na Ogrsko, ogrožati srca monarhije Budirrmešto in Duna] ter priti v stik z južnimi zavezriki. Če bodo stali Rusi enkrat na Ogrskem. bodo dosegli gotovo tuđi večje uspehe. ker bodo imeli v nizini tako nu.merično kakor tuđi po svojem značaju prednost in vse pogoje za končno zmngo. Tuđi bi bilo naračno misliti, da skuša Rr.siia to važno nalogo resiti z ne-zadostriimi silami. Pač pa zadržujejo zaveznika silne ovire in težkoče, zla-sti težavni teren, klirra in vojnške vrlire sovražnika. Opetovano se je smatralo, da so Avstrijci opustili ne-katere karpatske prelaze, ker so bili preslabi. To pa ni tako. Pcgosto je sovražnik med umikanjem manevri-ral tako. da so imeli Rusi velike izgube. Tuđi se ne srne pozabiti, da za-hteva cbramba visoko ležičih rre-lazov mnego več, kakor naskakova-nje. Ćete, ki moralo tu več tednov nenremično stati, morajo vršiti prav izređno deio. * V Galici!!. • Czas* poroča iz Brzeska. da fe tam mnogo hiš razdejanih. Ker je primanjkovalo kur'va. so Rusi kurili pcgosto s pohištvom. General Radko DImitrijev je stanova! nri županu no-^arju VVislockem. Okrajno glavar-st\To so Rnsi pretvorili v bolnisnico. Ponekod je morala ruska konjenica napraviti iz nritličnih stanovanj hle-ve. Tuđi Radlo\v in \Yierzchovsla-v^ice sta trpela. V Okocinu je r^zde-5ana palača barona Ootza. Ćerkev v Šzczenanovvu je zgorela. kraja Rud-ka in Nivvka sra rročno trpela. V Tar-vn\ru je cstal škof s celim kapitlom. V GHnika marjampoliskem je zg^re-Ia strojnica petrolejke rafinerie. Rszdeiane so tuđi rafinerije v J:.islu, Libuszi in Krosnu. Samo rafinerije v Limanovu so še nepoškodovane. Franccsk! dreađnoaght »Courbet« se ni potopil. Gradac, 5. januarja. i>Grazer Vclksblatt« poroča z Dunaia: Ura^ni krogi iziaviiajo: Zdi se, da se uniče-nje franeoske admiralske laJje •->Courbetrt, ki bi se naj bila pred Va-lono potopila, re potrjuje. Zdi se mar-več, da je izjava franceskega mor-nariške^a ministra v pariški zbornici resnična: »Courbet^ je b?la od našega torpednega čolna U XII. torpe- dirana in težko poškodovana. Spravili so Jo v Malta, in preteklo bo već tednov predno bo popravljena. Dunajskim uradnim krogom tuđi ni znano, da hi se bil potopil ood-morski čoln »Đernougliec, ker «o ga naši topovi »bstreljevali. Ce se je res potopil, se Je to morda zgodilo vsled eksplozije na čolnu samem. rraneosko Jadransko brodcnrle. Dunajski listi si dajo iz Rima po-roČati, da je zapustilo franeosko-an-gleško brodovje Adrijo ter odplulo iz Otrantske oŽine. Napad na Kotor Je baje do spomladi odložen. • • • NA FRANCOSKEM BOJIŠCU VLADA V SPLOŠNEM MIR. — BOJI ZA STEINBACH. Berolin, 4. januarja. (Kor. urad.) Poročilo VVo!Iiovega urada; Veliki glavni stan, dne 4« januarja. Zapadno bojiSCe. Ako Iz-vzamenio boij ali niacj težke art!S|e-riiske boje, viada v splošnem ob fronti mir. Samo pri Tfeannu v gore-nji Alzaciji kaže sovražnik živahno delovanje. Po prevladuočem ognlu na visino zapadno od Senataehna se mu |e posrečHo zavzeti v večernih urah razstreijeni naš strelski jarek na tem hribu la poteg te^a v zadnjih dneh čefto imenovano vas Stembach, ki snio jo žHavo br3nIH. Visino smo v bfcionetnem boju zopet zavzeii. Za vas Stebliach se še vrše bo?!. Vrhovno armauno voostvo. BOJI V BELGIJI CS NA f RANCO-SKEM. Dodatno k uradnemu komunike-ju poroča^o preko Kcdanja: Kakor poročajo iz Pariza, so Nemci sedaj že zopet popravili zatvorrico pri Zeebruggu, ki so jo bili Anglezi raz-dejali. Nemški podmorski čolni torej sedaj z lahkoto prihajajo in odhajajo. Iz Sluisa poročajo, da so v Belgiji veliki deli đežele podminirani, med drugimi tuđi cesta od Oster-zeela v Gent. V Brijggu je vse pripravljeno, da odbijejo Nemci napad sovražnih zrakoplovov. Sedem strojnih pušk je postavljenih na raznih krajih v mestu. Pariški poročevalec ^Neue Zii-richer Ztg.« pravi, da vrši Franco-ska sedaj svoje zadnje novačenje. Za nove formacije pa primanjkuje uni-form. Zatriuje se, da nameravaio r.a Francoskem podališati starostno me-io za vojaško službo od 47 let na 57 ieu Ksrdlnal Mercier proti NensčIJi. Iz Amsterdama poročajo, da so v vseh cerkvah v Belgiji prebrali v nede!jo pastirsko pismo kardinala Merciera. ki bo imelo najbrže še dru-gre posledice, ker pravi to pismo med drugim: Ne zahtevam od vas. da bi se odrekli kateremu koli upar.ju. Na-sprotno smatram za svo;o dolžnost določiti. kar rr.orete pred svojo vestjo zagovarjati napram sili, ki je napadla naso dezelo in jo irr-? začas-fiO po večini zasedeno. Siia rl zakonita avtoriteta. zato ji v no ranjosti svojega srca niste dolžni s. oštova-rja ali pokerščine. Edina akonita moč v Belgiji je, ki jo in jo nas kralj, njegova vlada in z topniki naroda. Ti sami so za nas a oriteta, ti sami imajo pravico do li:bezni v naših srcih in do naše podložnosti. Z*s*đtitft pokrajine att6 mvvete p sta se izognili neki križa rki, trčili in se potopili. Neki pod-častnik je utonil. • Vojol vjetniki v Nemčiji. vLeipziger N. N.« so izračun ile na podlagi uradnega materijala, da so Nemci vsak mesec vjeli 120.000 sovražnikov in vsak dan 4000. Vjetih Rusov je 310.000, vjetih Francozov 250.000. Angležev je vjetih kakih 20.000. JAPONCI SE NE UDELEŽE VOJNE V EVROPL Stokbolm, 3. januarja. (Kor, ur.) Listi poročajo iz Tokija, da progla-šajo na merodajnem mestu kot na-pačne vse vesti, kakor da bi bile poslane na evropska bojišča japonske Čete in kakor da bi japonski častniki služili pri ruski artiljeriji na Polj-skem. Japonski častniki se nahajajo pri ruski armadi samo kot atašeji. Japonska se udeležuje vojne, samo da izpolni svojo zavezniško dolžnost napram Angliji. Ta zavezniška dolžnost pa nalaza samo sodelovanje interesov na Daljnem Vztokti, ne pa pomoči v evropski vojni. Japonske čete se ne bodo posojaie proti mezdi za evropska bojišča. Ker se nahaja sedaj Kiavčav v japonskih rokah in ker so nemške vojne Jadje v Veliksm in Atlantskem Oceanu uničene ali razerožene, je Japonska praktično doigrala svoio vlogo v vojni. Japonska caka sedaj mirno in s potrple-njem na konec splošne vojne. TURSKA VOJNA. O ruskein izkrceva'iiem posku^u pri Jati. Carigrad, 4. januarja. (Kor. ur.) O ruskem izkrcevalnem poskusu pri Jafi poročajo iz vercaostojne^a vira, da je turska obredna stražnica ob-streljevala rusko križarko -Askcld« in ubila vec pomorsčakov. Križarka je odposlala z mitreliezo oboroženo barko proti obrežju z nalogo, da po-bere trupla nadlih vojakov. Na turski strani nišo imeli ne ranjenih, ne mrtvih. Konfiskacija posestev bivšega ke-dive. Iz Milana poročajo: Egipčan-ska vlada je odredila konfiskacijo vsega premoženja bivšega kedive Abbas Hilmi paše. O vzrokih nisko-ti'rske vojne. Berolin, 4. januarja. (Kor. urad.) sBerliner Tageblatt« javlja iz Rotter-dama: Napovedana ruska oranžna knjiga o vzrokih rusko-turške vojne je izšla in obsega 28 dokumentov, v kateriri se poudarja, da je bila Tur-čija proti svoji volji prisiljena k vojni proti trememu sporazumu vsled tajnih spletk avstro-cgrske in nemške diplomacije. Mladoturški komite je skusaU ć:a bi se osvohodil nemskega vpiiva. C'm pa so prišli avstro-ogr-ski in nemški diplomati do prepriča-nja. da se Turki nenrestano obotav-Ijajo. so baje nemške roke vodile turske ladje k izdajalskemu nanadu na mirno obrež;e ruske države, ki je hotela s Turki živeti v prijateljskem sosedstvu. Francosko - an^leško brodovje blokira Dedeagač? GraŠki listi poročajo iz Rušča-ka: Brodovje trojnega sporazuma je pričelo z efektivno blokado bolgar-skega pristanišča Dedeagač. Na Bol-garskem vlada veliko razburjenje, (Vest je malo verietna.) Voiaske priprave v Romuaiji. Iz Sofije poročajo: Romunjski v inozeinstvu živeči vojaski obvezan- ci so bili pozvani, da se še tekom ia-nuvarja povrnejo v domovino. Preko Soluna in po Donavi dobiva Srbija vedno nove množine franeoskega in ruskega vojnega materijala, zlasti franeoskih topov, ka-tere spremljajo franeoski topničarjL 9 m Rornunija in Rusija. Kakor poročajo iz Bukarešte, je prispel tja pobočnik ruskega carja polkovnik Wysocki v važni misiju Wysocki bo izročil kralju Ferdinandu lastnorocno pismo carjevo. * Srbila in Bolgariia. Iz Sofije poročajo: Organ bivšega ministra Genadijeva »Volja« po-življa Srbijo, da naj se sporazumi z Bolgarijo na podlagi pametnih kon-cesij, sicer bo Bolgarija nastopila kadar in kakor se ji bo zdelo to potrebno. PAPEŽ BENT£DIKT XV. IN CESAR FRAiN JOSIP, DLfnai, 4. januarja. (Kor. urad.) Papež Benedikt je posial cesarju Franu Josipu dne 31. decembra ena-ko se glaseco brzojavko, kakor ce-sarju Viljemu. Njegovo Veličanstvo je poslalo ta-Ie brzojavni odgovor: »Glohoko ginjen vsied čustev kršćanske Sjubezni do bližnjega, kl ie napctila Vašo Svetost k velikodušni Inicijativi, ki meri oa izmeco za na-da!jno vojažko službovanje nesposobnih volaSi vjetnikov, sera že brzo-lavnim potorn naročil svojemu veleposlaniku pri sv. stolici, naj obvsstl kardinala državne^ teinfea, da so-gia^a moja viada oać^Ioma in z vsetn srcem z Ijubezni poinhn predlogom in da se bo požurila pričeti z država* rai, ki prihaiaio v poštev, pogađanja v svrho, t!a se praktično uresnići prsd-log Vaše SvetostL« * izmeniava težkoranjesih vojnih vjei-nikov, »Lokalanzeigerc poroča, da Je prišlo med Nemčijo in Anglijo do sporazuma glede izmenjave težkora-njenih, ki nišo več zmožni za vojaško službo. S Francosko se vrše še po-gajanja. Svica prevzame posredovanje. Ženeva bo centrala za zbiranje teh ranjencev. Prve vlake pricaku-jeio tekom enega meseca. • * TAKTIKA RUSKE ARTILJERIJE. »Orazer Volksblatt« priobčuje zanimivo pismo vojaškega opazoval-ca o taktiki ruske artiljerije. Pismo pravi: Naša pehota deluje sijajno, ruska je dobra in trdovratna v defenzivi, akoravno nima take moralične sile, kakor naša. Grandiiozna pa je v tej vojni artiljerija. Pri tem je opažati, da delujejo naša in nemška ter ruska artiljerija po povsem različnem sistemu. Za naše in nemške topničar-je velja kot kardinalno načelo, da stre'jajo Ie na vidne ali vsaj dobro ugotovljene cilje. Streljanje »na ne-gotovo« se smatra upraviceno za tratenje municije in je strogo prepo-vedano. Naše baterije streijajo turej ponavadi v isti smeri, L ]. posamezni topovi so naravnani na isti cilj. Ruska artiljerija postopa drugaČe. Tuđi ona seveda ne zanemarja vidnih ci-Ijev, narobe ruski topmčarji streljajo na vsako našo stvar ćelo na DO^a-meznega moža. To je dobro premiš-ljen sistem, ki nudi brez dvoma mar-sikatero ugodnost. Na drugi strani pa ruske baterije skoraj nikdar ne obstreljujejo isti cilj. Posamezni topovi v bateriji streljajo marvec v razne smeri in proti raznim ciljem, da, mnogokrat popolno »v negotovo« na ozemlje, ki je v posesti sovražnika. Vsled te taktike potrebujeio Rusi mnogo več časa in municije, predno uničijo kak cilj, na drugi strani pa dosežejo s tem precejšnji splošni mo-ralični učinek, ker nobena četa na nasprotni strani ni gotova, ali se v prihodnjem trenutku ne razpoči nad njo sovražni šrapnel ali pa eksplodira med njo strašna granata. Našli smo ruske instrukcijske knjižice, ki poudarjajo, da je važna naloga artiljerije zbegati sovražnika ter ga pripraviti v občutek trajne nesigurnosti. Gotovo je, da povzroči tako stre-ijanje na nasprotni strani nekako nervoznost, ki ]e zopet vprid nasto-pom pehote. Rusi so Ie eno pozabili: računati primerno z včasih narav-nost čudovito trdnostjo in hladno-krvnostjo naših vojakov. V prvih bojih smo se mnogokrat čudili, da je posvečala ruska artiljerija navidezno brezkoristno pozornost raznim točkam, o katerih je morala dobro vedeti, da se tam ne nahaja niti eden naš vojak. Danes ve-mo. ua je bilo to streljanje taktično preračunjeno. Ruska artiljerija ob-streljuje namreč včasih gotove dele bojnega polja samo radi tega, ker nu-dijo eventualnemu prodiranju naiifc 3. Ste*. „SLOVENSKI NAROP*, oac 5. januarja 19 i 5. Stran 3( čet ugoden teren ter hoče na ta način naša krdela prisiliti, da operiralo na onem terenu, ki se zđi Rusom za lastne čete ugodnejsi. To ie nekaka posebna artiljeristični odstrasilna metoda. Ruska municija je nesporno dobra. Naše granate pa so nesporna boljše, ker ima.o zavlačevaine vži-galce. med tem ko so ruske opremljene s perkusijskimi vžigalci. Razio-ček je ta, da se ruske granate razle-tijo čim se detaknejo tal in sicer na precej velike kose, naše pa eksplodiralo se le neka] trenutkov po tem, ko so se žarile v zemljo in sicer v ti-soče crobnih koscev, katerih učinek ]e strahovit. Na vsak način pa je ruska artiljerija dobra, mnogo boljša, kot pa se je v ncpcdučenili krogih govorilo. KAKO JE NA RUS. POLJSKEM? Več kakor 4 mesece je večji del Ruske Poljske, in sicer skoro vse gubernije zahodno cd Visle, pozori-sče siine borbe zavezniških avszro-agrskih in nemških arinad z rusko vojsko, ki opirajoč se na trdnjavski trikot Novo Georgijevsk, Varšava, Ivangorod, brani v ljutih bojih ključ pokrajin ob Visli. Mesece že se vale mogoene armadne kolone Avstrij-cev, Nemcev in Rusov preko dežele zahodno od Visle, po deželi, v kateri so Rusi. ker leži zajedena med dve sovrsžni državi, iz strate^icrrih czi-rov gradili le prav malo čest in že-leznic. 2e enkrat je bila ta pokrajina pozorišče velikih bitk, ko je moral Napoleon I. leta 1812. na svoji poti v Moskvo zlomiti odpor ruske armade ob Visli. Daleč pa zaostaiajo ti boji in daieč zaostaja opustošenie tako na učinku, kakor na razseznosti za onim, ki je provzrocajo sedaj miii-jonske vojske. Neka? pregleda o tem strašnem opustešenju nam daje pcročilo, kate-ro so pred kratkim predložili zaston-niki centralnega meščanskega komite ja na Poljskem. knez Cet\ver-tynski, Grabski in K a r p i n • ski, vladi v Petrcgro.au. Percčilo, ki se razieza samo do 1. decembra, torej se ne orsega silnih decernbr-skih bojev pri Lcdzti, Loviču in đru-2;od, konstatira, da živi v pckraj'nah, k: so jih Avstrijci in Nemci zasedli 75% vsega prebi valstva Poljske, skupa! 9 mili; ono v ljudi. Vsled vojne so tr~sele gubernije Kaiiš, Pjctrkov, Kjefce. Racicm, Suvalki, Plcck; ra-en tesra štiri o-rrožja gubernije Varave. Štiri okrožja giibernije Lublin :n pet ekrezij gube mije Choim. Porodio imenuje 33 okrežij, ki so vsled bitk. ki so se tara bile. r.ajbolj trpela. Mnogo stanovališč je razdejanih; v števiinih vaseh ni ostala ćela nobena hiša, razrita polja in travniki so za poljedelstvo popclncma r.erabna. ■sajveč so trpeli kraji v okrožiu Koljenice. V mestu Kališ |e 325 bis razdeiciniii, med njimi 90% kameniti:1 stavb. Podobne so razrnere v šte-nliiih drugih mestih in mestecih na v'O]išču. Tclpe he^ecih sknšaio priti r?a varr.o, če se bliža sovražnik. Varava sama je dala do I. decembra *2.CK>0 beguncem streho: mnogo ti-&oč bsguncev :e zbežalo v notranjost dežele. V Varšavi, Lublinu, Lodzu. .Suvaliciju In orugod ro ustanovili asile za ljudi, ki so izgubili svoje do-movie. Ti asili pa nikakor ne zado-"taiejo za desettisoče beguncev, ki jih goni železna vojna pred seboj. Revni ne moreno niti bežati, ker Je za nje to nemogoče. Docim se skuša km ečko prebivalstvo preživi jati z ostanki živil po rekvizicija h, trpi mestni proletarijat naibo'I vsled tega, ker tovame ne delaio in ker mani ka živi!. Vsa cvetoča poljska ;r?dustriia počiva, ker nima surovin in ker je odrezana od premogovega ''evirSa pri Dombrov:. E^keta pri 81 velikih obratili v Varšavi in v okolici j ie že sredi septembra konstatirala, j da je bilo cd sicer zaposlenih 38.900 delavcev samo 22.000 se deloma zaposlenih, torej 56^. Mame^to 237.000 delavnih dni na feden pn !« odpadlo na te delavce samo 82.-^00, to se pravi, da je razmeroma še nnjboljša var.savska veieindustrija sredi septembra vporabljala samo 34^ delavnih moči. Se slahše so razmere v mali obrti in pri ze!o razširjenem varšavskem domaćem akordnem de-lu, na kafero je leta 1Q97. odpadio j camo nri čev!jarsrvi! 15.0^0 delavcev s 40.000 dn:žinskimi č!ani. Vse te i pridobitne panoge so izkazovale že ! ^edi septembra veliko brezdefnost. j Ssdaj so razmere v Varšav? tnke. da I e šteti v Varšavi sami 70.000 in v j delavskem predrrcstju Praga 10.000 iiudi. ki trpe bedo. Varšava ie ncvveč?e mesto Poljske in tu so razmere še najtiprodnci-&e, ker železniško omrežje ornocroča dovoz surovin in odvoz blaga. Kako k pa zahedno od Visle, je posneti iz porečif^ znanoga poljske'ra scc!}o-^o^a L. Krzywicke«ra v »Russkijih Vjedomostih«: Ves tekstilni in rudo- , kopni revir je ali popolnoma ustavil svo] obrat ali ga pa moćno omejil. V guberniji Pjotrkov sami je šteji 207.000 delavcev. 2e meseca septembra so imeli ti delavci koma] i/io svojih dosedanjih dohodkov; bo:i, ki se vrše sedaj v tej guberniji, pa so dali tuđi tem dohodkom usah-niti. Sredi med proletarijatom v Lodzu stoji z vsemi svoiimi grozotami strašilo lakote. Vsega skupaj nima od 400.0000 tovarniških delavcev v carstvu Poljskem, — da ne govorimo o rokodelcih, — niti 50.000 delavcev dela. Če cenimo mesečni zaslužek delavca samo na 25 rubljev, je računati, da izgube delavci na mssec 8 do 9 milijonov rubljev zaslužka. To so na le površni obrisi vse nepopisne bede, ki je zavladala med poljskim prebivalstvom na ruskem bojišču. Dnevne vesti. — Cesarieva zahvala. Avstrij-ska družba »Rdečega križa« je pod-strla Njegovemu Veličanstvu svoje novoletne čestitke po svojem oro-tektorju namestniku nadvojvodi Franu Salvatorju. Sedaj je spiejel zvezni podpredsednik general peho-te Oskar ni. Žednih zahvalno pismo predstojnika vejaške pisarne Njego-vega Veličanstva, generala peiiote barona Bolfrasa, — Cesarjev voak v armadi. Ce-sar je iiren-jval nadvojvodo Mubena Salvatorja za praporščaka nri črn-gonskem polku št. 4. Najrnlajši čast-nlk iz cesarske hiše je rojen 1. 1894. kct drugi sin nadvcj\ ode Franca S?.Ivaior]a in cesarjeve hčerKe nad-vojvodinje Marije \ralerije. — Vojni ooročevalci pri nadvojvodi Frideriku. iz vojnoga poroce-valskega stana poročajo: Feidinar-šal nadvojvoda Friderik je spreiel 4. L m. v peročevalskem stana zbrane avstrijske, o-grske in tuie voine poro-ćevalce in mnetnike. Povelinik ptl-kovnik vitez Koen se ie nadvojvodi zahvalil za čast sprejema ter predstavi! posamezne gospoda. Nadvojvoda ie segel vsakemu v roku ter si je dal poročati za katare liste dela vsak porocevalec. Po končani predstavi je nagovoril nadvojvoja navzo-če cako-Ie: Veseli me, aa se vam morem ćanes oseono zahvaliti za novo-letna voečila, ki mi jih je polkovnik pl. Koen prijazno sporočil. Porabljam priliko, da vam izrečeni za usnešno delovahje in za lojalno m patrijotič-no pisanje časepisja svoje posebno priznanje. Upam, da boste tud: v no-vem letu, ki nam bo, — upam, — prineslo polen uspeh in časten mir, na enako patriotični način vržili svojo dolžnost. V kraikem bo?te imeli priliko v skupinah priti v fronto ter tan: sami opasovati, kako občudova-nja vredno se drže naše hrabre čete. Prepričan sem. da boste dobili naj-boijše vtiske rer jih up^ra":iii v dobro skupne velike stvari. — Ogrski uilrAster pri slovenskih | ranjencih. Slovenski ranjčnei iz Budimpešte poročajo. da jih je nedavno tega obiska! ogrski demobranski ini-nister general Hazai. Ko se Ie poslovi! od njih, :ini je pri odhodu v slo-venskem jeziku zaklical: >Z bogom, živiii!« — Odlikovanja pri spodnjc ta-jersklh pclklh. Red železne krore 3. razreda z vojno dekoracijo je cob'ii podpolkovnik rranc Hossner, pešp. 47., poveljnik -S7. pešpolka, dalje -na-ior Jos. Degelmann in stotnik Wiem Medicus, pešp. 87.; vojaški zaslj/ni križec z vojno dekoracijo sta dobila stotnik A. Kos in uadporočnik plein. Koepf, pešp. 87.; cesarska pohvala se je izrekla rez. poročnikom ir. Ivanu Pikušu, Ern. Schmidtu, A«ioifu Odor-ftrju, nadporočnikom pl. Holtzu, £. riolubu, Rudolfu Orlu, Antonu Salva-dorju, rez. poročniku dr. E. Karlu in po!kovnf,mu 2dra\rniku dr. Juriiu Kreiczaku, vsi pešp. $7.; srebrro hra-brostno kolaino 1. razreda se dobili: narednik Ivan Leskovšek, orožni mojster Iv. Srebotn^k, četo vod je Fr. Karba, Frarc Le.skosek, M. Pod vi-čan, Franc NVagrner in Juričan, dalje desetnika Angelo Mian in Jakob Škrubej, vsi od 4. bataljona pešp. 87.: od istega bata'jora so dobili srebrno hraprostno kolajno 2. razreda: narednik Jožef Streiec, četovodje M. Fras, Alojz Lisjak, Anton Sikošek, Ivan Smalčič, Jožef LirbancI, Jožef Zei, desetnika Jakob Piejnsek, Fr. Vrtič, poddesetniki Franc Geršak, Simon Hren in Jožef Kragl ter pesec Anton Kun^ek; končno je izreklo vrhovno poveljstvo balkanske armade pohvalo sledečim tnožem 87. pešpolka: štabnemu naredniku Fr. Urchu, naredniku Fr. Rajovcu, Četovod.fem Hart. Bočkn, Fr. Emer Cehov, I3r/b Madžarov. 3% Slovakov, 37<> Poljakov, 2jo Siovencev, 2?o Hr\ratov in Srbov in 17- Rusinov. Pri trenu služi 25% Madžarov, 19% Nemcev, 13 odstotkov Rusinov, 127* Cehov, lOfe Poljakov, 8% Hrvatov in Srbov, 6% Slovakov, 3% Romunov in 2% Slovencev. Pri saniteti je 40% Nemcev, 14% čehov, 14% Madžarov, 7% Slovakov, 7% Poljakov, 6% Rusinov, 5% Hrvatov in Srbov, 4% Slovencev, 2% Roniunov in 1% Italijanov. Po teh statističnih pedatkih služi torej v skupni armadi 29% Nemcev, 18% Madžarov, 15% Čehov, 9% Poljakov, 8% Rusinov, 7% Hrvatov in Srbov, 5% Slovakov, 5% Romunov, 3% Slovencev in 1 % Italijanov. Pri avstrijski vojni mornarici je 46% Hrvatov in Srbov, 277^ Italijanov, 107<> Nemcev, 77<> Madžarov, 5% Cehov, 4% Siovencev in 1% Poljakov. — Pogreša se Pavel T o r o š, učitelj v Vedrinjanu, 97. pespolk, 1. stotnija. Nahajal se je v Galiciji in od °. oktobra ni nikakega glasu več o njem. Tovariš! njegovi so naprešeni pojasnila poslati o njem na naslov: Amalija Kaučič - Toroš v Gorici, Travnik 3. — TiOLene vesti že ni dlje časa o vojaku ceJovškega pehetnega poika štev. 4., 11. stotnija Blažu Li pusu. Kcicr bi o njem kaj većel, naj to spo-roči njegovi ženi Apoioniji L i p u š v Ljubljani, Hrenova ulica št. 17. — Dr. Janko Sernec v srbskem vjetništvu. Kakor smo že poročaii, se nahaja celjski zdravnik dr. Sernec v srbskem vjetništvu. Graški listi pripevedujcjo sedaj, da so ga vjeli ravno, ko je na bojišču izvrše val svoj vzvišeni samaritanski posel. Graški koncipijent dr. Ernest Kammerer, črnovoiniski poročnik, je dobil v ljućem boju strei v hrbet ter je težko ranjen padel, Dr. Sernec. ki se je nahajal pri isti četi, mu je prihitel na po-moč ter ga ne meneč se za vedno nevarnejši položaj z vso skrbnostjo obvezal. Med tem pa so se že priblizali Srbi in zajeli so onemoglega p^-ročnika ter požrtvovalnega zdravni-ka. Prepeljana sta bila v pomožno bolnico v Čačak, kjer se ž njima ze:o dobro postopa. Dr. Karnrnererja in dr. Serneca spravijo pozneje v Nis. Iz poročila graške »Montagzeitung« ne sledi, je-li dr. Sernec rudi ranjen ali ne. Zdi se, da ne. — Iz Cei]a. Jur. Ivan VreČer, praporščak 97. pešpolka je bil na se-vernem bojisču ranjen in leži v Ru-doliovi bolnišnici v Miškolcu ranjen. — Kdor bi ka? vedel o vojaku 27. domobranskega polka, 3. stotnije Jožefu Pavlinu, ki se je boril na sevemem bojišču. naj to sporoči Jožefu Marnu, vratarju južne želez-nice v Celju. — V ruskem vietnsšlvu se naha-jata blejska rojaka Boris Č e r n e In J. P e t e r n e !. sin hotelirja Peter-neia na Bledu. Oba sta internirana v Orenburgu. V ruskem vjetništvu se nahaja v Pctropavlovsku v Sibiriji Ivan Rebec. vojak 27. domobran-skega pclka, čegar cče živi sedaj v Zagreba. Ranjen je bil 10. oktobra v trehuh in je na to ležal 40 dni v bol-nisnici v Lvovu. Sedaj je že okre-val. — Znanesra slavista Baudoina de Courtenavja so ruske oblasti za-prle. Zakaj, ni znano. Učenjak je rodom Poljak. Piše in govori izvrsmo slovenski. Opetovano ie biva! na Go-riškem in v sosedni Režiji, kicr je prouče val ondotno narečje. Na pod-lagri svojih raziskovanj je spisal slovnico rezijanskega narečja. Ko je bi-val v Gorici, je spisal več podlistkov v Iepi slovenšeini za t,Sočo«. — Pojasnilo. Kakor znano, je c. kr. železniško ministrstvo dovolilo sorodnikom, ki žele obiskati svoje v vojni ranjene ali obelele sorodnike 50^ popusta. K ti naredbi je pripom-niti. da velja to le za cne ranjence in oboiele avstrijske boievnike, ki se zdraviio v teritoriju avstrijske ali nemske države. To velja tuđi za so-rodnike, ki bi se hoteli udeležiti v teh državah pogreba svojcev. K sorodni-kom so vštete tuđi zarečenke (neve-ste) obolelih ranjenih in umrlih voja-ških oseb. Istotako imajo pravico do n0/o popusta vožnje vse one ženske, ki dokažejo, da nameravajo kakega obolelega ali ranjenega avstriiskega vojaka cbiskati z namenom, da se tdin naglo poroče. — Ženske v sovražni ogleduškl službi. Z merodajne strani se razgla-ša. Javnost se opozarja, da vporab-lja sovražno inozemstvo pogosto za ogleduško službo na železnicah brez spremstva potujoce, navidezno popolnoma nesumljive ženske. Take ogleduhinje, večkrat mlade, lepe in elegantno oblečene osebe, se pririne-jo med vožnjo po železnici do voja-ških krdel, poskušajo dognati, od kod prihajajo in kam so namenjena, h ka-terim oddelkom spadajo in y koliko je nadomestno moštvo izurjeno, skratka poskušajo nabrati razno-vrstne vojaske informacije, kojih izdanje zamere imeti za lastno vojsko najskodljivejšc posledice. Poudarja se, da je podajanje katerih koli si bodi vojaških informacij nepoklicanim prepovedano, da se pred neprevid-njjn govorjenjem v pričo neznancev svari in da Je brezpogojna dolžnost vsakcgafnaj bo vojak aii ne, sumljive osebe takoj ovraditi (povelistvu že-lezniške postaje, železniškemu osob-ju, policijskim organom), oziroma tem osebam — če bi hotele pobegniti — beg zabraniti ter najbližji civilni ali vojaski oblasti izročiti. — Znlžanie aiaksiinaiaih cea za žito na Ogrskem. Iz Budimpešte po-rečajo, da namerava ogrska vlada revidirati cosedanje določbe o maksimalnih cenah za žito. Pokazalo se Je, da so bile te cene previsoke. Zniza-nje cen bo delovalo ugodno tuđi na eksport žita v avstrijske đezek\ — Strogo po predpisii. V nekem našem taborišču so pekli štiri vojaki x. kompanije v skritem kotu — go-sko. Silno lepo je disala pečenka. Vonj se je razsirjal in naši Janezi so se bali, da bo privabil kakega stro-gega predstojnika, ki bo pričel mor-da ćelo preiskavo radi tatvine. Kajti resnici na ljubo poveđano, goska je bila dvomljive provenijence. Strah ni bil neepravičen. PrišeI je gospod narednik in strogo ie vprašal: Kako to, kaj, odkcd------pri tem pa se mu je vihai nos in oči so se mu iskrile. Gcspod narednik že dolgo ni videl pečene goske. Janez K. (pretkana srajca, pa vendar-le prostak, ker si je »zvezde« vedno pokvaril) je dobro spoznaj, kake misli rojiio gespodu naredniku po glavi. Gos je bila pečena in z urno roko je utrgal Janez mastno bedro in držeč je pred se je javi!: »Pokorno javljam, stal sem na straži, približalo se mi je nekaj žive-ga, zaklical sem stoj, še enkrat, pa še enkrat in ker se bitje ni oglasilo. sem je natančno po predpisu ustrebl. Porem sem pa videl, da je bila to tale goska«. Janezu so žarele oči in drhtele ustnice. Narednik je oštro za-sopihal. vzel bedro — in cdšei — Za revne rodbine slovenskih v Ljubljano pristojnih vojnih vpokli-cancev je darova! povodom smrti svoje matere gosp. nadoficiial Mest-ne hranilnice ljubljanske Abulner 100 kron. — Iskrena hvala! — Za raestne reveže je darovala gospa Ivana Oerstner. da počasti spornin svoje pokojne matere gospe Gnesđe 200 kron. hvala! — Iz finančne službe. Povodom vpokojitve se je izreklo davenemu nadupravitelju Ivanu F i n k u priznanje c. kr. finančrsega ministrstva za mnogoletno, vestno in usnešno de:n-vanje. Premeščeni so bili: davčni j oficijal Ivan Kušar iz Litije v Vi-pavo, davčni oficijal Rihard K o 11 e r iz Postojne v Litijo. praktikant Anton V ardian iz Črnomlja v Rate-če. Davčni upravitelj Ivan S p 1 i -c h a 1 in davčni oficijal Mati ja \V r i n s k e I e sta bila vpokojena. Na južnem boiišču sta padia računski asistent Bogumil B r i n š e k in evidenčni geometer I. razreda Josip Perovsek. — Iz fmančne pazniške s!užbe. Titulama nadnaznika Josip Hren in Josip Podobnik sta bila imenovana za nadpaznika. Premeščeni so: Nadpaznik Beguš iz Ljubljane v Osivnico, titularni nadpaznik Aloj-zij K o b e iz Osivnice v Ljubljane, tit. nadpaznik Fran Nosan iz Sč-nožeč v Novo mesto, paznik Ivan V a k s e 1 i iz Mokronoga v Senože-če, tit. nadrespicijent Ivan Lončar iz Mokronoga v Kočevje in respici-jent Anton M u c iz Kočevja v Mo-kronog. — Rspertoir »Malcga gledali-§ča« v Liubljan;. Vodstvo »Malega gledalisča« je pripravilo za sezono sleđeci repertoir: Naskok na grad, Španska muha, 2ena polkovnikova, Ugašajoči plamen, Prtožne bukve in enodejanke: V vojno mora! Favorit-ka, Rdeči vrag, Rdeča maska. En-sembl se izpopolni s štirimi novimi elani. — Nov kniižnlčni katalog. .1 a v-na knjižnica »Gospodar-skega in izobraževalnega društva za dvorski o k r a i« je izdala za novo leto dodatek k svojemu knjižničnemu katalogu, ki ob-sega vse Knjige, kar lili je knjižnica na novo nabavila, odkar je izčala pred 16 meseci svoj prvi katalog. Ker je teh knjig za to kratko dobo gotovo lepo število 1596, je gotovo opravičeno, da je izdala knjižnica v olaišanje izbiranja knjig in hitrejega poslovanja navedeni katalog. Iz njega je razvidno, da je knjižnica nabavila v števiinih izvodili vse nove slovenske knjige, deloma si pridobila tuđi v knjigotrštvu že pošle knlige in da je osobito pomnožila število knjig, po katerih šega čitajoče občin-stvo najrajbe. Pomnožila ie pa tuđi izdatno nemški oddelek z deli najpri-ljubljenejših pisateljev in nisateljic, tako da tuđi v tem oziru lahko ustre-že najbolj razvajenirn čitateljem in čitafeljicam, kar so že ronogokrat priznale osobito čitateljice, ki so jiin znane vse ljubljanske knjižnice. — Vseh knjig steje sedaj knjižnica 48 7 2 In jo je prištevati med prve sjovenske knjižnice. Knjižnica Je I«v-n«t torej vsakomur dostopoa in po- Stran 4. .sa/vENSKj NAROD* dne 3. januar]* 1915. 3. stev. sinje v društveni sobi Pred tgrittem št. 3 (nasproti Marčana' na Rimski cesti) vsako sredo In petek od 6.—8. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 10.—12. dopoldne Posebne vpis-nine ni; plaćati je le za izkaznico 10 v in nizko izposojevalno pristojbi-no od vsake izposojene knjige; prvotni katalog in dodatek staneta sku-paj 30 v, dodatek sam pa 20 v. — Zdravniškl sestanek se vrši vsak petek ob pol 8. zvečer v Plzen-ski restavraciji pri »Roži«. — Pozor! Z ozirom na delstvo, cia ]e deloma ustavliena notranja produkcija olja in bencina z ozirom na težkoče uvažanja teti iz tujezemstva, 5e c. kr. vojno ministrstvo odredilo, da se z njimi kar mogoče varcuje, Oziralo se bode edinole na take odje-malce, ki motorna olja in bencin ra-bijo, bodisi direktno ali indirektno za vojaške ali za javni blagor nepogreš-ljive potrebščme, in sicer le, Če teh potrebščin nikakor drugače ni mogoče proizvajati. Isto velja za bencin in motorna oija pri elektH?**"N r^^~^-vah, ki so zaprosile za tozadevna po fasnila pri c. kr. trgovinskern mm.v.r-stva, odnosno pri trgovskih zborni-cah. Tuđi ta podjetia morajo tedaj bencin ali motorna olja rabiti direktno ali indirektno v svrho proizvaja-jija vojaških ali za javni b-agor ne-pogrešljivih potrebščin. Kar se tiče motorjev na bencin, se mora ravnati tu z največjo štedljivostio in se vpo-rabljajo z največjo štedljivostjo vs'.ed tega nadomestne snovi. Uspeh teh se je že pokazal v NemčijL Pokazalo se je. da ni velike spremembe pri obra-tih, ki vporabPajo mesto bencina ta-kozvan bencocle in visoko gradiran špirit Benzol proizvaja Julij Riitger, kemična tvrdka za teme produkte v Angomn, Soodnje Avstrijsko. Oni podjetniki, ki so navezani narav-nost na rabo mineralnih produktov, naj se obrnejo na c. in kr. vojno ministrstvo s priporocilom obrtne oblasti, a se jih v nobenem slučaju ne dobi več. kakor za en mesec. — Kolera. Sanitetni oddelek mi-nistrstva notranjih del raz^laša: Dne 4. januarja so bakteriologično dognali 2 slučaja azijske kolere v Celju, 1 slučaj v Incmostu in 1 slučaj v Fausramu na Moravskem. Na koleri so obelele osebe. kj so došle s se-vernega bojišča. Ćorrigendum. V včerajšnji pregled stevilnosti angleških armad se je vrinila pomota. Ena angleška ar-mada šteje tri armadne zbore, vsak armadni zbor pa po 3 divizije, tore] šteje ena armada približno 168.000 mož in 684 topov. Ako ie torej postavila Angliia 6 novih armad, znasa ta nova vojna sila čez 1 milijon raož in čez 4100 to!>ov. — Pcštna zveza med Krškim in Novini mestotn. Vsled odloka c. kr. trgovinske^a ministrstva z dne 9. decembra 1914, št. 48472/P ex 1914 se dnevno dvakratna avtcmobilna pošt-na vožnja med Krškim in Novim me-stom s 1. ianuarjem 1915 spremeni v dnevno enkratno. Iz Pođsrede nsjn pišejo. Tata namesto srniaka je dobil oskrbnik g. Gorišek neko nedeljo, ko je šel na lev na srnjake. 2e več let so ginila drva iz raznih gozdov, pa se ni vede-lo kam. ker Je uzmovič kradel le ob nedeljah. a sedaj se je ver.dar pti~ek vjel, ko je krade! drva g. župana Pre-skerja. Za ta čin plačal je g. županu 20 K. da ga ta ni tožil. Nekoč je tega uzmoviča prosil neki kmet, da bi mu v nedeljo otavo na travniku obrnil, pa se je mežato otireza!, da ie greh. Isto nedeljo je dotični i ^movič ukradel istemu gospodarju koš hru-šek. Krasti ob nedeljah ni greh, v nuj-ni sili delati mu je pa greh. Iz Mozirja v Savinski dolini nam pišejo: Dobili smo novega župnika v osebi šoštanjskega kaplana Frana K r o š 1 j a. Pravijo, da je novi župnik Krošelj miroljuben in toleranten mož. VIoni v planinsko kočo. Pretekli teden so neznanci vlomili v kočo gornjegradskega škofijskega oskrb-ništva na Travniku pri Ljubnem v Savinski dolini. Razbili so sipe ter odriesli vse, kar so mogli, kuhinjsko posodo. perilo itd. Škode je čez sto kron. Orožniki zasiedujejo viormlce. Premogovnik Konjice. Južna železnica je sklenila opustiti svoj premogovnik Konjice. Inventar se že prodaja. Ufco). Pri Sv. Barbari v Halosah je ubil čevljar Štumberger Čevljarja Ivana Podhostnika. Razbit mu je s kladivom Iobanjo. Prepir je nastal zaradi četrtinke žganja, ki ga je Pod-hos nik Stumbergerju vzel in izpil. Rekonva:escentna biša »Rdečega križ2«v St. Jurili na J» ž. je priredila svojim ranjencem, katerih je bilo 52, božično drevo. Vodilni zdravnik dr. Anton Schwab je pozdravil kot goste glavarja, nam. svetnika barona Mu'ier - hornsteina in niegovo so-progo, duhovščino z žurmik^m Mi-kuŠem, učiteljstvo, preisedstva ko-mitejev »Rdečega knža«, okolica Celie in Št Jurii. oevski zbor šent- iurski pod vodstvom učit. Culeka, postanca dr. Berkoviča in soprogo, ravnatelja Belleta in soprogo ter drugo odlično občinstvo iz St Jurja in Celja in »končno, a ne v zadnji vrsti« hrabre vojake, Ki se zdravijo v zavodu kot ranjenci in katerim naj bo-do božična darila mala odškodnina za njih slavno prelito kri. Naj Jim bo-do ta darilca na pomenljivem dnevu miru predpomen enega miru, katere-ga bodo izvojevali naši domovini. Ko je govornik omenil presvitlega cc-sarja, zadonelo je v sedmih Jezikih »živio«. Slikali smo petje in govore v sedmih jezikih. Neki Četovodja-ranjenec govoril je kot izboren govornik madžarski in romunski. Po-men slavnosti je razložil g. dr. Kar-lovšek v slovenskem jeziku v krasni obliki. Sentjurski pevski zbor je za-pel prav lepo ćelo vrsto pomenljivih pesmi. SliŠali smo tuđi vijolinski koncert, primeren božičnemu razpolo-ženju. Bogata darila, za katera je po-slal g. predsednik »Rdečega križam, kmečki okraj Celje, stari grof Salm zdaten prispevek, nabrali so tuđi po-žrtvovalni Sentjurčani in Celjani, tako n. pr. gospe dr. Karlovškova, Bel-letova, dr. Benkovičeva, ravnateljica Schreiner, učiteljica šketova, kaplan Kavčič in drugi, kojih imen vseh ne vem, in ki bodo zahvaljeni na drugem mestu. Božično drevo samo pa je darovala deželna kmetijska šola. koje gostoliubnost uživa rekonvalescent-na hiša. Gospod ravnatelj Belle je imel srečno misel. Ja je izkopal drevo s koreninami in ga namenoma zopet vsaditi z zgodovinsko plošČo in napisom: »To drevo služilo je leta 1914 tuka;snjim raniencem« kot božično drevo*«. Ćela slavnost se je vršila iz-redno zanimivo in ni nedostaialo $rin-Ijivih Drizorov, ki so izzvali solzo marsikateremu očesu. Gospod glavar je pohvalil vse funkcijonarje ter iz-razil v imenu vRdečega križa* zelo navđušeno pohvalo vzornemu zavodu. Pegasti legar v Gradcu. Graški mestni fizikat poroča, da so zbole'e v mestu 3 osebe na pegastem legarju. Zvisanie občlnskih doklad v Gradcu. Proračun graške rnestne občine izkazuje 978.000 K nepokrite-ga primankljaja. Vlađni komisar kot upravitelj obč:ne je zatorej primoran zvišati občinske doklade in sicer pri hišnonajemninskem davku od 41 na r>07ct pri splosno pridobninskem davku od 45% na rO^, ozir. od 50^ć na 60^, pri špecijalnem pn'd. davku od 45% na 50%, ozir. od 50% na 60%. Efekt tega zvišanja znaša 565.050 K. tako da ostane rtavzl^c temu še fak-tičen deficit 412.959 K, katerega bo skuša.a mestna občina pokriti — če bo mos-oče — z izrednim kreditom. Ranferici v Celovcu, V Celovcu ie bilo dne 3. t. m. v endotnih boHi-cah in zavod ih 1766 ranjen cev. V ce-!em jih je izmed raniencev umrlo 69. Zadnji ranjenec, ki je v Celovcu umri. je bil vojak 28. domobran-ske?:a pclka Karei Weber iz Odjeka na I1rvat?kem. Perast? tev,zr v Trstu. V trža--kih nomožnih b^lnicah »Avstro-Amerikare^ in društva »Austna - se je pojavil med ranjenimi vojoki pe-easti le^ar. Ohlasti so odreH;le strofo izoiaciio obeh bolnic in v njih za-poslene??a osobja. Petro'si in ofje prodaja mestna ^bčina v Zagrebu v svoji r >Ai\. Pe-trolej stane 56 vin., jedilno olje pa i Kr2v liter. Bo'ni^ki kiateži. So Ijud ^, ki no-v'ejo delati ;n ker z beračen^cm nišo zadovoljni, županstva jim pa nočejo podpirati lenobe, simu'irajo in hodijo od bolnišnice do bolnišnice, kjer so kmalu ^>zdravi«r potem pa zopet na-Jaliuie'o svojo potepuško pot — do-Kier ne pridejo v roko oblasti, ki iih spravi v prisilno delo. Oblast ie sedaj preklicala sledeče individue: Marko Sambol, roj. 1841. in Sambol - Labuš Nikolaj, roj. 1844, oba pristojna v Marijo Bistrico ter Leopoid Gerold. roj. 1888. v Gradcu, pristojen v Št. Geor?cen, okraj VVolfsberg. Meteor. msseCni preg.ed. Minoli mesec gruden je bil ze^o milf zato pa rudi zelo moker. — Opazovanja na top!orneru dado povprek v Celzitevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 2*2°, ob dveh popoldne 47°, ob devetih zvečer 3*3°. tako da znača srednja zračna toplina tega meseca 3'4°. za 4*9° nad normalom. Najvišje, namreč do 11*7° je prišlo dne 9.. najnižje, namreč do — 6*6° dne 1. zjutraj. — Opa-^ovanja na tla korneru dado 735*8 mm kot srednji zračni pritisk, za 0-l pod normalom. NajviŠje, namreČ do 7480 se je dvignilo živo srebro dne 2. zvečer, najnižje, namreč do 721'3 dne 14. zvečer. — Mokrih dni je bilo 17, med temi 5 snežnih in 3 pod 1*0 mm dežja; padlo je pa vsega sku-paj 184*4 mm dežja in srega, največ, namreč 31*6 mm ch:žja dne 14., ko Je flakrmer na»manj kaza!. — Vrerne je bilo izvanredno milo; slabi južni ve-trovi so pihali ves Čas tje do konca meseca ter privažali sopare od žabo- ■ da sero, zato toliko megle in zdatne padavine, sohica le bilo redko kdaj videti in to za malo časa. V zadnji hiadnejši tretjini meseca je padal sneg, pa se ni mogel prav držati, prva njegova serija je kmalu zginila, v drugi ga je bila le raztrgana odeja. Tako imamo skoro polovico zime za seboj, ne da bi se mogli čez njo pri-tofevati; drugi zopet pravijo, da jim je hud pa suh mraz ljubšt nego mila pa mokra zima zninolega meseca. Kdo ima tu prav? Meteor, total pregled. Minolo leto 1914 je v vremenskem oziru normalno poteklo. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 582°, ob dveh popoldne 12\56°, ob devetih zvečer 850°, tako da znaša srednja zračna toplina tega leta 8*96°; ako se pa jemlje večerna Številka dvakrat, dobimo 8*S5°; normale pa znaša 901°. Najvišje, namreč do 107° je prišlo dne 15. raalega srpana, najniž^-je, namreč do — 196° dne 26. prosinca zjutraj. — Opazovanja na tlako-meru dado 735*84 mm kot srednji zračni pritisk tega leta; normale znaša 73587 mm, ki se je dobil iz opazovanj 1896—1911 (glej prof. dr. A. Fesslerjev spis v programu tu-kajšnje realke leta 1913). NajviŠje je stalo živo srebro dne 25. prosinca, namreč 750'2mm; najnižje, namreč 7156 mm dne 26. sušca. — Mokrih dni je bilo 151, med temi 24 snežnih in 19 takih, ko ni prišlo do 10 mm. Padavma, dež in sneg, znaša vsega skupaj 1446*7 mm; največ, namreč 817 mm dežja je padlo dne 17. veli-kega srpana. — Megla je stala ob 103 dnevih, neviht je bilo 29. — Po vsem se more leto imenovati rodo-vitno; zelo strogi zimi, ki se je vlek-la tje do srede svečana, sledila je topla solnčnata spomlad, potem gorko dasi nekoliko mokro poletje in na to suha jesen. Uime so nastopile !e malokdaj, noben sad ni odrekel. tem-več obilo poplačal posvečeni trud. Vse bi bilo dobro, toda več mesecev sem izpuščena vojna furija pozira najbolfše moči in blagostanje dežele. Poročnik Sanden, senzacijonalna častniška drama v treh dejaniih v glavni vlogi Hennv Porten. predvaja-la se bode od danes naprei v kinematografu Ideal. Ta ganljiva drama bode gotovo vsakemu dooadala. — Krasna je dvodejanska veseloigra «Cur?asti baron<-. V kavarnl Central koncertuje danes in naslednie dni naiboljša tamburaška in vokalna kaDela »Tvanuš«. Začetek danes ob 7. uri zvečer, jutri ob 4. uri ronoldne. Firma Rudotf Stre?ez nam nazna-nja, da s pred nekai dnevi insotvent-no postalo firmo Rudo!? Sfre!ez & Sohn in s iz te zadnje izišlo firmo Riidolf Strelez-Neuss ni v nobeni zvezi. Dunajska nrodnialnic^ y.e čez ^O let o^stoječe firme Rudoli Strelez se nahn^a nrej kaknr slei: L, Woll-ze:«e 7 in VR, Ma^^a^!!fe^st^asse S2, tvorniski prostori pa Ungargasse 46. Mm stuori. * Znan? prašk? hotel »Zlata hu- sa«t last poslanca Kiofača, bo 15. fe-hruarja na javni dražbi prodana. Hotelska palača je cenjena na 2,678.566 kron. * Kargnlržec Ho!dsr umri. Kakor poročaio z Dunnja. je tamka) mnrl znnni knjicotržec komercijalni svetnik Alfred vitez Holder. Doscgel je visoko starost 90 let. * Prva yanj!i!n?a na Dunaju, Na Dunaju je bila včerai zaprisežena prva ženska varuhinia gospa Berta Frankl-Sdieiber. Prevzela je varu-štvo nad nekaterimi sirotami v vojni padlih vojnkov. * O^rski učitelji v vojrii. Po neki privatni stntistiki se nahaja 4906 ogrskih učiteljev na heji^čih. Od teh jih je bilo 206 ze ranjenih. 41 jih je padlo. * Za Rdeč! polrniesec. Iz Bero-lina porocPostopaI sem po ukazu. Aretiral sem 7 Nemcev, 4 Ruse, 2 Francoza, 5 Italijanov. 2 Rcmu-na, 1 Amerikanca. Prosim za obve-stilo, s katero državo se nahaiamo v vojni?* * 2urnalistični dvoboj. Dne 17. t. m. se vrši v Novem Jorku senzaci-jonalen žurnalistični duel. Ne s sab-liami ali pištolami, temveč z jezikom in pametjo. Znameniti londonski čas-nikar Cecil Chesterton, ki slovi kot izboren govornik, je pozval izdaja-telja nevjorške revije »The Father-land« Georgea Vierecka, ki zavzema Nemčiji prijazno stališče, na javno diskusijo o vprašanju: %Kaj ie za svet bolje, da zmaga Angliia ali Nemčija?« Duelanta sta si izbrala tuđi sekundante. Dvoboj se vrši — na odru velikega nevjorškega gledali-šča. V Novem Jorku se trgajo za vstopnice. * JustiffkacRa v Moravski Ostra-vL »Cas* poroča: Uradno se razgla-ša: Urednik Jo?ip Kotek iz Prostejo-va je bil po prekem sodu c i. kr. voj-nega sodišča v Moravski Oštra vi dne 23. decembra 1. 1. obsojen radi zločina po § 95 a) kaz. zak. k smrti na vi-slicah. Zločin je zagrešil dne 6. decembra na nekem sestanku razpu-sčenega konziirrmega društva v Smr-žici pri Prosteiovu, kjer ie hujskal k sovrastvu in odporu proti enoti ce-sarstva. Nj. eksc. gespod vojaski poveljnik Je spremenil kazen milostnim potom v smrt ustreljenja.Kazen ie bila izvršena dve uri po obsodbi. — Kakor se privatno poroča, ie nil ustreljen Kotek urednik ilsta - Po-krok^. Pred smrtjo so mu dovolili, da se je porocil z ženo. s katero ]e ži-vel dolga leta v skupnem gospodarstvu in * katero je ime! več otrok. * Konec juraške ?!ave. Pred tedni se je pojavila na Punaju gospodična Štanislava Ordvnska v uniformi narednika poljskih lesrij. Pri-povedovala je o svojih slavnih činih ter si pridobila naklonjenost odličnih dtmaiskih kromov. Tuđi ča^opisje jo je opetovano slavilo in neka dama visoke dunajske aristokracije jo je vzela k sebi ter skrbela za njo prav po materinsko. Krakovski »Kurier Codziennv« je jnnakinio sedaj — razkrinkal. Stam'slava Ord\Tiska se imenuje Saloma Blumenfeld ter ie hčerka nekega pisarja v Krakova, ne pa od Rusov preganjanega poljskcga plemića. Njeni brati nišo padli kot legijon.iši, že radi tega re. ker se nišo nikdar nahajali v poljskih legijah. Ordynska-Blumenfeld tuđi nikdar ni bila narednik v legijah in ni izvršila nikakih junaških činov. Res ie, da le spremljala z nekaterimi drugimi žen-skami poljske legije kot usmiljenka, toda na ukaz generala Baczynskega je bila že začetkom septembra s svo-jimi tovarišičami vred odstranjena, ker se je izkazalo, da je bila zdravstvena služba teh dam iako dvomlji-vega značaja, — »Kurier Codzienn-ny« je mnenja, da Blumenfeldova ni goljtifica, temveč, da gre tu za žensko, katere fantastične pripoved-ke so plod silno razvite histerije. * Tabak za franeoske vciake. Francoski v'ojaki bodo pre^ej nevoljni, ker se jim Je onemrgoČTlo, da bi dobili dragoceno darilo iz neke tuje države. »Tetnps« ooroča o tem, da Je bila ta država neka »nevtralna država, ki simpatizira z našlmj četami, dežela, ki i^deluje dobre in ne predrage smetke.« Z eno besedo, več podanikov te države se je dogovorilo, da bodo iz navdusenja za hrabre čine franeoskih vojakov darovali ve-čjo množino cigar. Toda napravili so račun brez krčmarja, to se pravi, brez franeoskega finančnega ministra. PaČ so vedeli, da ie vsled to-bačnega monopola na Francoskem principijelno prepovedan vsak uvoz tobaka, cigar in cigaret, oziroma da se mora plačati visoko carino. Mislili pa so, da franeoska vlade ne bo smatrala te pošiljatve kot kupčijo in ne bo zahtevala, da se plača carina. Da bi bili pa bol] gotovi, so se obmili na bližnjega franeoskega konzula, da bi posredovah Toda glej! Dobili so sledeči odgovor: »Tabaka, cigar in cigaret se ne srne brez carine uvaže-vati na Francosko, tuai ne za ranjen-ce ali vojake na bojisču, brez speci-alne avtorizacije, ki jo sme dati le fi-nančni minister. Konzul nima te pravice, Z odličnim spoštovanjem ...« Nevtralni državljani so to odločbo pač dobro poznali, tuđi nišo želeli »avtcrizacije«, marveč le priporočila pri finančnem ministru, da v tem slu^ čaju ne gre za kupčijo, pa tuđi ne za kako sleparijo. Tako pa je Konzul, ker je bil prekomoden, preprečil, da bi dobili francoski vojaki par dobrih cigar. In tako se bodo pač morali zadovoljiti s cigarami franeoskega monopola. * Pes rešll življenje, V Karpatih se je to zgodilo. Z gora je pritekel v taborišče dolgodlak, črn ovčarski pes. Nobeden se ni brigal za njega. Prišel je v kuhinjo, spodili so ga in prisel je k moštvu. ves zbit ter hodil mimo vojakov. Naenkrat le eden za-paziU da ima pes na repu privezati list papirja. Vjeli so psa in prečitali, kar je bilo na listu napisano: »Na Lupkovskem sedlu ležim. Pridite po-me.^ To je bilo vse. Vojaki so poro-čali častnikom in kmalu se je oglasilo prostovelino 10 mož, ki so bili pripravljeni iti pogledat, Popoldne so cdšli in zvečer so se vrnili z nekim ranjencem, ki je pripovedoval, da so ga poslali pred več dnevi gledat, kje se nahajaio Rusi. Ko je dospel s svojim oddelkom na vrh nekega hriba, je eksplodirala tik pred njim granata. Padel je, in ko se je zbudil. je bil sam. Slišati pa je bilo od daleč grme-nje topov. Krog in krog je bilo vse krvavo in glava ga je bolela. Upal je. da bo nekdo prišei po te] poti pa na| bo prijatelj ali sovražnik, toda niko-gar ni bilo. Tako je preteke! ves dan. Naenkrat zvečer ie zašumelo v gr-moviu in na plan ie stooil pes. Ves sestradan je začel lizati kri na tleh. ranjeni vojak pa mu je dal skorio kruha, ki io je pes do zadnje drobti-ne pojedel. Pri tem mu je prišlo na mise!.da bi lahko porabil psa kot pis-monošo.bila pa je noč in pisati ni bilo mogoče. Zato je privezal psa z ]er-menom k sebi in oba sta prenoćila na Lupkovskem sediu. Zjutraj je napisa] pismo ter je dobro pritrdil psu na rep. potem ga je spodiL Tri dni ie preteklo od tedai in nikogar ni bilo. Ze je obupaval. da bi se moge! še resiti. Morda je pes izgubil pismo, mor-da sploh ni srečal ljudi. Vendar so tretji daa zvečer prišli naši voiaki ter ranjencu resili življenje. * Božićnica v nemškem glavnetn stanu. »Kolnische Zeitung* poroča iz velikega glavnega stana 25. t. m.: Božićnica v velikem glavnem stanu je bila enostavna in priprosta, ob-enem pa je napravila globok vtisk. Cesar je hotel praznovati svečanost sredi vojakov, ki spadaio h glavne-mu stanu. Za to je bil potreben zelo velik prostor, ker so morali postaviti miže za darila za 960 oseb. Velika lopa je bila okrasena s smrekovim zelenjem. Vsak mož. od cesarja do priprostega domobranca, je dobil prostora pri mizah, ki so bile podol-grem postavljene in na katerih so bila drevesa, okrasena s svečami. Vsak častnik in vsak vojak je dobil enak velik kos lecta, kakor tuđi jabelka, orehe in sliko cesarjevo. MoStvo je dobilo razentega mošnje s tabakom in cigarete. Ob zgornji strani lope je bil oltar. Pred tem so bile velike jaslice. Na obeh straneh so bile postavljene smreke. Z božično pesmijo »O du selige, o du frohliche Weinachts-zeit« so pričeli svečanost. Cesar je pozdravi! navzoče z besedami; »Do-ber večer, tovarisi!« Po kratkem nagovoru župnika so zapeli pesem: *Stille Nacht, heilige Nacht«. Ko se je generaloberst pl. Plessendem zahvali! cesarju za prireditev svečanosti, je imel cesar sledeči nagovor: »Tovariši! V obrambi in orožju smo tu zbrani, da praznujemo to sveto svečanost, ki jo sicer praznujemo v miru doma. Naše misli pohitevajo na-zaj k svojcem doma. katerim se imamo zahvaliti za ta darila. Bog je pri-pustil, da nas je sovražnik prisili!, da praznujemo tu to svečanost. Napa-deni smo bili. Mi se branimo. Bog daj, da nastane iz te svečanosti miru z našim Bogom za nas in za naSo de- 3. štev. »SLOVENSKI NAROD* dne 5. januarja 1915. Stran 5. že!o iz težkega boja bogata zmaga. Mi stojimo na sovražnem ozemliu, proti sovraž. so obrnjene osti našega orožja, proti našemu Bogu pa srce. Pravimo, kakor je nekoČ rekel veliki volilni knez: »V prah z vsemi sovražniki NemČiie!« Amen. Cesar ie £el nato k mizam ter odHkovaJ mnogo častnikov m vojakov z nagovorom. * Darijo bavarskega kralja. Iz Monakovega poroča korespondenca Hoffmann. da je krali povodom svojega rojstnega dne podaril 100.000 iriark za podporo rođbinam v vojni se nahajajočih vojakov in za olajša-r.je bede, provzročene po vojni Obenem ie poslal državnemu tajniku no-traniih del baronu Soden-Frauenho femi svojeročno pismo, v katerem izreka priznanje hrabri bavarski ar-madi in se v bolesti spominja juna-kov, ki so žrtvovali kri in življenje za domovino. * Le do novoga leta. Nekoliko fantastični pesnik Aage Madelung, ki se nahaia kot posebni porocevalec »BerL Tagbl.« v Karpatih, poroča svojemu listu: Vjeti nski častniki in vojaki poročajo čudne stvari o ruski mrođni duši. »Pri nas — pravijo — šepeta ćela armada: nocemo se več boriti. Le do novega leta, do našega ruskega novega leta se bodemo še vojskovali. Če pa se nam do takrat ne obrne na bolje, se hočemo udati kar po kolonah in kierkoli se borno mcgli.^ Tako pravijo vojaki v ćeli ruski armadi: ->Do novega leta še, potem pa je zadosti.* — Ako je Aase Madeiung prav slišal. potem smcmo pričakovati za teden dni velikih do-godkov. Žal da ?e A. M. — pesnik. * Vojske rezerve Nemčije in Avstro - Ogrske. Angleži bahavo kriče, da bodo v kratkem postavili na T-oHšče 700.000 dobro izvžbanih An-gsežev in lOO.OPn Kanaćcev. 5 tem hczt)o skoro gotovo prestrašiti obe zavezni^ki državi. Ta strah pa je pražen, ker se Angleži pač ne zave-daio, kakšne rezerve imata Nernčiia in Avstro - Ogrska. V Nemčiji po-kličejo vsako Ieto 500.000 mladih mož k prvemu naboru. To Število se roveča, ker pridejo oni, ki so bili pri nrvem naboru nesposobni, še dva-krat na nabor. Ce se potern odštejejo nesposobni, ostane še veđno več ne-r'o pol nrliiona. In ker se je v prvih tednUi prijavilo 1,200.000 prostovclj-cev. tedaj đaleč presega števi'o nemških novincev število angTešk h. V Avstro - Ogrski so do leta 1912. uvrstili v armado le eno tretjino -vseh onih, ki morajo iti na nator, ker parlamenta ništa hotela dovoiiti višjega mirovne?a stanja. Tako je ostalo do leta 1912., ko sta parlamenta povodom uvedbe dveletne vojaške službe zvišala rektrutni kontingent, od okro-glo 130.000 na 20<\ooo mnž. Vlsed te-£a je ostalo vsako Ieto tisoče in tiso-če mladih mož neizvežbanih. To je vzrok. zakaj se *e zćaj odredilo, da morajo iti še enkrat na nabor vsi oni, ki še nišo bili na prejšnjih nabo-rih uvrščeni v arrnado. Laliko se trdi, da se do reforme brarrbnega zakona !. 1912. in vsako Ieto 150.000 do 200 risoc mož m uvrstilo v ormado. Ce pomnožimo to preče jsnje število z 12, ker je bilo \2 letnikov poklicanih k naknadnemu naberu. in če odšteje-mo umrle, izseljene, bolne, tedaj ćo-bimo šievilo 1.500.000 do 2,000-000. Ti hodo po izvršen em vojaškem iz-vežbcirju roleti leta 1915. uvrščeni v :innado. Če bo vojna uprava vso to ngremno števi!o vpokiicala. ne ve-mo. Vendar pa je torej jasno, da ima naša monarhna Še ogromne rezerve, ki dalec prese^'ajo an^rleške. In ćelo Rusija ie merala vpoklicati svoje čr-novojnike v staresti 40 do 50 let. Z mirnim srcem gledamo torei lahko v bedočnost. In ni je moči, ki bi našo monarhijo prisilila k miru. ki bi ne ođgovarjal neizmernim žrtvam, ki so jih dopriresli naredi Avstro - Ogrske in Nemčiie. * G!eda!išče na bojiščti. Za Bo- žie so poslali Angleži svojim Četam na bojiŠče gledališke igralce, da jim igrajo v dnevih med Božičem in Novim letom. Kakor poroča eden izmed teh i^ralccm, so našli i?ra!ci. igralke, nevci, pevke in plesalke redkokeda) tako hvaležno publiko, kakor na boji-šču Pred no so odpotovali na bojišče, se je vod ja posveto val z vojaškimi zasiopniki, ali je izbrati resen ali ve-sei program. Končno je padla odloči-tev za manise igre in vesele pesmi, ker doživiiajo vojaki v boju dan na dan dosti krute resnice in jim je pri-vošciti malo razvedrila. Nadalje pravi ono poročilo: »Mornariški urad nam je dal na razpolago majhen transportni parnik in odpluli smo skozi šnalir mogočnih vojnih ladij preko Kanala. Ko srno dospeli na Francosko. nas je čakalo že večje število tovornih avtcmobilov, ki so odpePs.li naše ^ledaiišče, dekoracije in kostume. Obenem so nam dali za sprernstvo vojake, ki so ostali ves Cas pri :ia.% ter iiu.ni prav dobro pomagali. Med mestecem L. in vasjo O. nam je armadno poveljništvo naka- zalo prvo etapo. V zavaravani dolini smo postavili svoj šotor in potem smo dali razdeliti ta-le tiskani oklic: »Prvo narodno gle4ališče v fronti. ćastitim gentlemenom in domaćinom v strelskih jarkih, poljskih barakah in topovskih zakopih si dovoljujcmo udano sporoćiti, da borno dali danes ob 5. popoldne z dovolienjem feid-maršala Earla Kitchenerja of Khar-tum in s specijalnim privoljenjera vrhovnega poveljnika sira Johna Frencha pri koti x slavnostno predstavo. Rcs trudapolno je pri tem vremenu potovati iz Londona sem, toda mi se nismo zbali tega truda, da pri-nesemo svojim bratcem in prijateljem na bojisču pozdrav iz domovine in par veselih gledaliskih prizorov. S seboj imamo tuđi kinematograf, ki bo prlnašal slike z londonskih čest in iz drugih provincijalnih mest. Tako boste zopet videli za nekaj časa ceste in hiše z doma ter obenem videli, kako je tam, ko vas ni doma. O umetni-kih, ki so v naii družbi hočemo ome-niti samo to-le: Ellalina Ter ris bo pela za vas še bolj lljubko in lepše. kakor sicer v londonskih koncertnih dvoranah. Seymour H i c k s vam bo pripovedoval šale, da se vam bo drob tresel smeha. Gladys Cooper se bo še bolj zapeljivo smehljala in se postavljala v še Ijubkejše pozicije, kakor jo vidite na razglednicah z njeno podobo. O \Villu van Allenu in o Elli in Olgi Hudson vam rajši niče-sar ne povemo; presenetili vas bodo. Pridite, vojaki, če dobite za to dovo-jenje. Mi smo tu. mi smo tu. Bog živi kralja! Vstopntna: Vesel obraz in prijazen smehliaj. Iz L. smo odpotovali drukam. Seveda je bilo dosti presenečeni.Tako je enkrat med predstavo prebil šrapnel streho, ni pa za-del. Enkrat bi bil skoraj vse skupaj s sprernstvom vzel sovražnik. V zadnjem hipu se je še posrećilo uiti preko pontonskega mostu. Te dni se je družba zapet vrnila v London. Književnost — Trgovski koledar za Ieto 19(5 ie izdalo Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Za teko-če Ieto je izšel že IX. letnik tega ko-ledarja, ki je vsled svoje jako praktične uredbe, jako priljubljen n<*Az v trgovskih, amrak tuđi v drugih kro-gih. Koledar se dobiva pri društvu »Merkur« in v vseh knjigarnah za ceno 1 K, po posti ZO v več. Erzjrosna poroci!!!. Izmeniava za nadaljno vojno shižbo nesposobnih voinih vjetcikov. Rim, 4. januarja. (Kor. urad.) »Giornale d' Italia«j javlja: Avstrija, Nemčija, Turčija ter An^lija, Rusija, Crna gora in Srbija so oficijelno izjavile, da akceptirajO papežev prerilog gltćz izmenjave za vojno nesposobnih vojnih vjetnikov. Tuđi Francija je oficijozno že sporočila, da se stri-nja s papeževim predlogom. Oficijelno iziavo pa poda menda še tekom današnjega dne, ITALHANSKO VOJNO POSOJTLO. Rim, 4, januarja. Listi poudarja-jo, da bo imela subskripcija na poso-ji'o, ki znasa 1 milijardo, veli banski uspeh. ALBANSKI VSTAŠf PRED DRA- ĆEM. — BEG ITALUANS EGA, FRANCOSKEGA IN SRBSKEGA POSLANIKA. Rim, 4. ianuarja. »Agenzia Ste-fani^ javlja iz Drača ob 8. zjutraj: Vstaši so zahtevali včeraj v pismu s podpisorn »muslimanski odbor«, da se jim izroči franeoskega in srb-skega poslanika. Ob pol 1. ponoči je pričel napad na mesto. Esad paša se je podal v okope ter je obvestil itali-janskega poslanika, da grozi velika nevarnost. Zahteval >e vsako mogočo pomoč. Poslaništvo ie o tem ob-vestilo v pristaniŠću se na-hajajo^e vojne ladje. " Ob pol 3. ponoči ste oddali vojni ladii »Misarata« in »Sardegna« v obrambo mesta par strelov iz svojih topov, ki so povzro-čili, da so vstaši prenehali streljati. Italijanska kolonija se je nato vkrca-la z osobjem italijanskega. franco-skega in srbskega poslaništva na obe vojni ladji, Vofauoski proces. Lipsko, 4. januarja. (Kor. urad.) Pred kazenskim senatom državnega sodišča se je vrši! prvi vohunski proces v tem letu. Obtoženec Alfonz Reutenauer iz Kiela. po pokliču pisar, rodom iz Alzacije, je obdolžen, da je skušal izdati vojaške tajnosti. Služil je v letu 1907. do 1913. pri 2. mornariški diviziji v Kielu, na zadnje pa na križarki »Goeben«. Iz službe so ga odpustili radi slabega vede-nja v oktobru leta 1913. Obtožba pra- | vi, da je Reutenauer leta 1914. sku- 1 šal v Kielu in v inozemstvu obvestiti franeoski polrvedovalni bira o raznih tajnih prednaetih, nahajajočih se na nemškib ladjah. Razprava ie tajna. Lipsko, 4. januarja. (Kor. urad.) Obtoženec Rentenauer }e bil obsojen radi poskuSenega vohunstva na tež-ko ječo 4 let, 6 mesecev in 7 dni. Všteje se mu v Kielu dne 31. julija 1. i. prisojena kazen 1 mesea Gospodarstvo. — Mestna hraoiinica ljubljanska. Promet meseca decembra 1914. 930 strank je vložilo 589.962 kron 41 v, 1541 strank je dvignilo 898.973 kron 05 v. Stanje vlog s ka-pitaliziranimi obrestmi 44.385.004 K 01 v. Število vložnih knjižic 29.924. V IV. četrtlerju 1914 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 33.800 kron, vrnilo 287.928 K 04 v. Stanje posojil 33,964.227 K 70 v. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu decembru vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 936.587 K 5,3 \\ dvignilo pa 1,936.815 K 11 v. Stanje koncem decembra 14,282.948 kron 86 v. — Mestna hranilnica v Kamnlku. V mesecu grudnu 1914 je 92 strank vložilo 37.0,33 K 75 \\ 219 strank vz»dicrnilo \QhJ33 K 05 v. Stanje hra-nilnih vlog 2,076.829 K 60 v. Stanje hip. posoiila 1,592.577 K 76 v. Denar-ni promet za mesec december 1914 357.436 K. — Mestna hranilnica v Novetn mestii. V mesecu decembra 1914 ie 162 strank vložili 54.035 K 74 v, 178 strank vzdignilo 58.842 K 13 v. Stanje vlog 3.530.583 K 76 v. Denarni promet 316.794 K 53 v. Vseh strank je bilo 1123. Darila. Darovali 50 rezervni bolnici Rde-čega križa v Ljubljani nadalje in sicer od 10. decembra 1. 1.: Gdčna, A. Burgstaller, Trst, 4 srajce, 1 spalno srajeo, 2 para ovitkov za noge in več obvez; gdčna. Ivana Metičič platnene obveze; o?krbništvo gra^čine Schneeberg 1 srno; naducitelj Reich, Dol, 6 srajc, 2 para spodnjth hlač, 3 prevleke za blazine. 2 para nogavic; gdčni. Marica in Olga Rakovec štrukle in cigarete; Ivan Ogrin. Laverca, I1S litrov vina; ga. Marija vdova Herenova, Ljubljana, 500 cigareti neimenovana 3 blazine; Ivan Trampuš, Metlika, 1 zajca; ga. Frc. Abulnerje-va, vdova, 1 voz za ranjence; gospa Angela Piccoli. Ljubljana, več ciga-ret in malinovca; soprega dvornega svetnika ga. M. Dobida 20 K; nabi-ralna pola ge. Liše Maver, kateri >o darovale gospe Pavla Samassa 20 K, Miči Krisper 10 K. dr. A. Ambro-sitseh 6 K, Adefine Kosler 10 K, Ise Chorinsky 10 K. M. von Scboeppl 5 kron, Elza Gafle 10 K. Alojziia Luck-mann 10 K. Liše Mayer 22 K. Hilda Tortnies 10 K. Lotte Seemann 10 K, M. Herzmanskv 5 K. pl. Valenta 10 kron. Ana Zesciiko 20 K. dr. Simone Linhart 10 K. Eiza pl. Pittner 10 K. Lili pl. Novy 5 K, g. Albert Samnssa 15 K. Ot. F. Bamherg 10 K. R. Sušnik 10 K. Anton Stacul 5 K. M. Volt-mann 5 K. nadporočnik Stefič 2 K, Jožef Krisper 20 K, po gospej Avgu-sti Krisper Društvo za o«krbo ranjenih in bolnih voiakov 100 K. — Po-velistvo rezervne bolnice se najvda-neise zahvaljuje za naklonitevr navedenih nredmetov in za bogato darilo v gotovini. Ker bolnica nujno rabi nadaljne podpore posebno glede na to, da sedaj y lastni režiji vzdržuje kuhinjo, prosi slavno ončinstvo po možnosti tuđi v naturalijah, vsako najmanje darilo je dobro došlo. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Rdeč! križ«: Uslužbenke pri g. Schreyu v Gradišću zbrale na bil-vestrovo 2 K. Za družine vpokf'canili voiakov v LlubHani: Rodbini Kačič-Vovko v Sp. Šiški 15 K, mesto venca na krsto H. Kunstlerja. Za Ciril-Metodovo družb«): IJči-teljstvo v Dob ju 12 K, darovalo uči-teljstvo v Dobju mesto venca na kr-sto bivšega člana učit. zbv>ra ter kapelnika učit orkestra g. učitelja Ivana Ličarja, padlega na južnem boji-ščo in Josip Gole iz Čazme 7 K- Skupaj 19 kron. Srčna hvala! Spominjajte se roJbin vpoklicanih vojakov in „RDeccga križah Umrli so v Ljubljani: Dne 29. decembra: Elizabeta PressU hiralka, 66 let, Radeckega cesta 9. — Roza Ocvirk. sprevodniko-va hči, 13 let. Resi je va cesta 29. — štefan Gal, pešec 38. pešpolka, 28 let. — Mihae! Mankoč, delavec - hiraiec, 67 let, Radeckega cesta 9. Dne 30. decembra: Marija Fri-škovec, hiralka, 80 let* Radeckega cesta 9. Dne 31. decembra: Karei Deutschmann, pešec 17. pešpolka; Lajos Magyar, pešec 38. pešpolka, oba v garnizijski bolnici, Zaloška cesta 20. — Fran Haberfe'Iner, rezervni poddesetnik trenskega eskadrona 3/14, umri med vožnjo v vlaku. Dne 1. januarja: S. Apolonija Paučnik, bolniška sestra, 36 let, Ra- ! deckega cesta 9. — Risto Zivkovič, ; pešec bos.-herceg. pešpolka št. 3., v j dekliškem liceju kot rezervni bolnici, j — Josip Gabrovšek, pešec domo- • branskega pešpolka št. 27. — Angel Brezan, pešec trenskega oddelka Št. 12/111/9. Dne 2. lanuarja: Marjana Oer-mek, bivša kuharica. 90 let, Rožna ulica 3. — Josip Baldauf, črnovojnik, ; garniziika bolnica, Zaloška cesta 2. — Andrei Nedveczkv. narednik pes- | polka št. 29., v dekliškem liceiu kot j rezervni bolnici. — Ivan Rever-schitz, finančne straže nadnaznik v pokoju, 94 let, Vrhovčeva ulica 9. V deželni bolnici: Dne 28. decerrl^ra: Ignacil So-mrak, slikarski troi^ter. 39 let. Selo i štev. 34. j Dne 29. decembr*?: Favel Jereb, dninar, 60 let. Dne 30. decem^r^: Anton Za-laznik. zasebnik. 69 let. fafiscnii list hhs$nž § stran*. Izdajatefi in odeovorn? urednik: Valentin Kopitar. Lsstnina in tisk »Narodne tiskarne«. £ V stiha tsbera rciavic in ra$no*rstnih O. ^(RJL CJZO ^f Zlata svetanja ^f >^BcroHo, Pariz, Rim Itd. >^ N*jb»!jic kozo. >^^|^ ^j^ fiflilB a./^C^ ** 4£^/°- ***** yS KeBiH< dr. lng. Hirscb, C!osxac. Ke- mično-tehnična prciskava je izpricala, da je n£eyđ!lnM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma n©-škodljivi in se ž nio lahko razkužuje. Četuđl kofera pretl9 Se vendar aihčs ne boji 1 Smrt in bolezon Dalež bež', ako Ti ietođes *iiapil Pristni wFLORIANa se dobi edino od RiSt1i"Sftc đestiTacfie .FLORIAN" v Lfnbliani. Postarno varovano. Ji8leorolc$Ično noročflo. VTflsi nad morjen 596*2 Srednji zractsi tlak 739 ni "" vanja v mm £2___________________ 4. JZ pop.j 716 4 80 f sr. jzah.jdel. fasno „ ! 9. zv. 720 6 4-7 sr. svzh. j dež 5. ' 7. zj.. 726 2 | 0 3 ; si. sever j oblačno Srednia včerajšna temperatura 560, norm. «2 7° Padavina v 24 urah mm 0 9. Za svoto veletrgovino z manu« I^ht^rniin jjie-om iščem koniorisia ali kentoristinjo dalje 57 sotruBnika in praktikanta. Cenj poeudbe pod navedbo refe-renc in zahtevo plače na naslov: Adolf LfcbtensterzE, Beba (Fiume)s Via del Casieiio 2. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki so nam došli povodom smiti našega iskreno ljubljenega soproga. sina in brata, gospoda c kr. praporSčaka v rezervi fzrckamo vsem najiskrenejšo zahvalo. 43 Žalnjo&i oatall. LJUBLJANA, 4. januarja 1915. Zahvala. Za blage dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda 47 Franc Prezeljna poaeataika ta trgove« kakor tad! M mnogobrojno spremitvo drageg« pokojnika k veČnemu poGtkti, Izrekamo vseni najsrčnejSo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo še gg. pevcem za krasne žalostlnke. MENGEŠ, 3. jannarja 1915. talaJOČl OltalL Sfrin 6.______________________________________________ .SLOVENSKI NAROD«, dne 5. jtomija 1915. _______________ S. 5tev Stanovanje s tremi sobami, kabinetom ia pritikli-nami, lepo, cisto, letne najemnine K 900, se odda s 1. februarjem. Vprašati V SlOItlŠkovi ulici it 4. Iifcem 52 mm Jdjtd u idZPlĐDoJD Kdor bi hotel poslati pismeno ponudbo in zadnjo ceno, naj to stori pod naslovom: Katarina Košuta, Sv. Kr:f, blSna št 6 pri Trstu. Kapi se dobro ohraafena oprovo zs prodelalno in sicer: pult, omare in stel&ie. Ponudbe na upravništvo „Sloven-skega Naroda" pod „Oprava". 59 liče se talioj dobra in poStena deklfoa k otrokom in drugim hišnim poslom, stara na mani 16 let Ista na? se javi na naslov: Profesor I!« Mrđ*anovićs Zagreb, Jurjevska ulica 57. bi Gospodična ki je naredila trg. tečaj, ieli »ilipitl kot praktikaotinja ▼ kakršnokoli pišamo. PoDuđbe pod „Frakttkaatela" na uprav rt. »Slor. Naroda«. 23 Odda su mita ? uji in sicer 3722 s 15. decembrom L L VpraŠanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod »mesnica 3722**. Iičem za tako]Auli naatop \ dobrt žaoarie k poloim jarmom (Vollgatter) io • v 1 • v I za parni koteL 4 : Ponudbe pod „Parna ža3a/4M na upravništvo »Sluv. Xaro a«. Strokovni zđravnikza notranje bolezni in za bolezniv nosu in vratu 9V" zopei ordinira* ^5g I^ongre^ni trg 15* 51 3—5 pepeldnc. uillltmlliu III lltikšihitfiij dOillliu Hse bodo oddajale iz državrrh gozdnih drevesnic na Kranjskem na P^Q| spomlad 1915, dokler bo kaj zaloge. Cena triletnim smrekovim j^^j Hsadikam je 5 K, presajenim sadikam 6 K in dveletnim macesnom ^^J 8 K za tisoč komačov, vštevši zavoj in dostavo do železniške ||^^ postaje ali pcšte v blizini dotične drevesnice. Naročila sprejema mđt 1 h. Mm phi nMhi i Hura it 20. »m 1915. Narodna tiskarna _ v Liubljani. - ■ Telefon št. 85. Se oriooroča v izvršitev i i. vseh tiskarskih del, ka-kor: časopisov, knjig*, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. Telefon št. 85. I Avsirijska j BROWN-BOVERI-WERKE D. D.' Dunaj X., Gudrcnstrasse 187. Dunaj X., Gudmnstrasse 187. I Itiženirska pisas'na v Trstu, Riva Pescatori št. 20. Riva Pescatori St. 20. BtfnM ie fesl vsake vri. Niestne centrale, podeželne centrale, električne razsvetljevalne naprave in nsprave za prenos električne sile itd. Speciafne električne oprave za rudnike in fužšne, predsSnice, tkalnice itd. fazni kompenzatorjiy indukcijski urt-jcvalci, brzoui*ejevalci itd. električne žeieznice vsake vrste, — električne s; oprave za vse industrije in obrti, si Lastne isodruiilico In xastO?Stva v Brnu, Crnovcih, Gradcu, Insbruku, Karlovih varili, Linču, Moravski Oštra vi, Mor. Sumbergu, Pulju, Pragi, Ltbercah, Sarajevu, Teplicah, Tridentu, Trstu, Atensh, Bel^radu, Bukarešti, Sofiji. Za Galicijo in Bukovino: Elektricitetna deln. družoa, prej Soholnicki & Wiiitiewski, Lvov, Sfov/ackiego 18, Krakov Dominikanska ulica 3. Za Ogrsko: Vereini^te Eick'ricitats & Maschinenfabriks Aktiengesellschaft, Buđapršta V., Merleg u. 3. Ujpest pri Budapešti. 799 8 ^■■^^^^J^M^h ^M^K ^^^^^^^^^^^b^^^^^^I i pomoćnik veš£ konfekcijske stroke za gospode, obenetn aranžer izložb. Reflektanti s prakso imajo prednost Vstop. 1. do 15. februar ja 1915. O- Bern«tovi£9 Ljubljana, MostMl tr«. stav. » —•. ! Vratelika rodbtma v mestu na Dolenjskem lite urno, zanfsljjvo in ¥ vseh gospodu»]skih dehh izvežbanu služhinjo. Pla5a po dogovora. Nas top ćimpreje. Ponuribe na uprava. *S!ov Naroda« do 11. t. m. pod nSllltl&iDfa/ 4311",________________________43H Večiestanovanje : ZA pisarA3 v Ljubljani obs^oječe iz I vei sob \n pritiklsn v prometn^rp. fr-d^ j rTurnern H^lu me?ta SO tftč© Zft fld*!Š3} i dobo lat za sna] 1915- Stanovanje na| se naha;a v pa.iter;u, tn ima I*. -!i- kor mofjoće prost dohod 3Z jlice. E^^n- tuelne potrebne predelavt Jji se izvršile po dogovora. Ponudbe naj se nasloni na upi. »Slov. Nar « pod „pisama11. 19 I.zvBzeMom^elionžRics'. Kra-^en VOJai roman »Železno lete«. V-akdo ga d:»bi zastonj, naroč'te takoj Poverieniki dobe 10 °/0 popusta Sporome naj takoj, kohko izvodov žele zasroni za reklamo, Lahko delo, velik zasl'j^ek 1 Letno 12 zvezkuv, vsak ohs^ca 1?dnej4 mi pokoji fflg^* takoj proda. Stavba ?e v r.3;bo!;šem stanu in Še 7 iet davka prosta Cena K 14 ^00. Sedanji donos K TtiO letuo Denarja treba takoj Je /-3000 K Vpiašat! je na cpravni*«-.'- t(^a lista pod I Mhi^a K 14.000 49". J Ahirnrif ent-realec ■V U£e primamo slnibo. Ponudbe pod 99Abltnriient/33cl na upravništvo »Slov. Naroda«. 33 Hisnica hrez otrok, se sprejnae 1. febr. i, !. Zglasiti se je v pisaroi P- SupanČiŠ, Bleiireiaova cesta ŠU 13. X. nadst. od 2—4 popoldne. 50 II fil * 1» in I i 1 ■ sprefme Delsišlsa pivovarna v LadliGm. Prednost imajo strokovnjaki. Prošnje ratoi na Joie Smert- 1 nika9 ravnatelja Posojilnice v Celju. 7 UraDniško hranilno društvo v gradcu. Oivorštev XVII. sekcije. Deleži po 200 K, ki se plačajo v 60 mes. obrok, po K 3 = K 180. Pravica do dividende. ^^^=3=^-^=:^ Osebni kredit -•— —=^ uradnikom, prclesorjem, učiteljem, umirovljeocem itd. ob najtt£fQdxi3J£ih pokojih, tnđ! brez porokov. Hranilne vioge od VSako^ai* z dnevnim obrestovaoiem po Slanje vlog; 635C0C0 K. Več v razvid.h! Tiskovine in poštne položnice brez stroSkov! Pojasnila daje brezplačno: 83 Jasip Košem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22, ob Donedeljkih in petkih od pol 3. do pol 4 ure popoldne. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Bunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo uaznih kolc$. Mi stroli za rodbino in obrt. Brezp afnl kurzl za mm»M. Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji vseh veiikosti. D. o. St 48/1915. -a—, ^3 Oae 2. januarja 1915 i« so bile Mm lipi olivezmco k\ w i. pji ! 3 komadi po 20.000 K i. s. 20, 42, 94. 3 „ w 10.000 K i. s. 60, 65, 70. 61 komadov po 2.000 K i. s. 15, 18, 21, 32, 65, 80, 85, 116, 180, 299 321, 329, 377, 385, 405, 417, 453, 511, 513, 527, 587, 635, 704, 705* 714 727, 770, 827, 896, 899, 907, 926, 1014, 1068, 1105, 1110, 1404, 1461, 1478, 1550, 1632, 1647, 1657, 1677. 1679, 1714, 1736, 1743, 1759, 1802, 1841, 1909, 1927, 1979, 1980, 1992, 1997, 2042, 2085, 2129, 2130. 107 komadov po 200 K i. s. 23, 44, 47, 103, 109, 231, 259, 271, 280, 292, 316, 368, 419, 431, 482, 507, 613, 639, 671, 708, 753, 774, 783 798, 828, 835, 854, 898, 911, 912, 978. 983, 1002, 1099, 1100, 1117, 1126, 1134, 1135, 1137, 1188, 1207, 1210, 1251, 1269, 1280, 1294, 1323, 1331, 1366, 1388, 1416, 1454, 1489, 1493, 1538, 1577, 1578, 1589, 1607, 1629, 1691, 1726, 1741, 1743, 1776, 1778, 1796, 1859, 1869, 1927, 1949, 1975, 1984, 2012, 2067, 2074, 2109, 2148, 2175, 2185, 2186, 2228, 2262, 2282, 2294, 2303, 2368, 2476, 2551, 2662, 2670, 2676, 2678, 2704, 2757, 2767, 2780, 2785, 2792, 2819, 2823, 2828, 2873, 2929, 2978, 2998. Navedene obveznice bo kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izpla-čevala od dne 1. julija 1915 dalje v imenski vrednosti, izplača pa jih tuđi s kuponi vred tri mesece pred doteklira rokom proti plačilu 4% eskomptne postojbine. Od prej izžrebanih obveznic 4%-nega deželnega posolila so doslej neizplačane sledece obveznice: po 2000 K št. 469, 558, 561, 1546, 16S5, 2017. „ 200 „ , 3, 65, 247, 349, 443, 575, 1061, 1340, 2050. Od dež. odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 2. januarja 1915. Za deželnega glavarja: Ltmptb 3. Sicv. .SLOVENSKI NAKOD«, dne 5 Januarja I31S.__________________________________Stran 7, Hanovanle i Trtom z 3 do 4 soba mi tn Tsemi pripadlci se lite se mmU Posudbe pod v9majia na upravo. *S!ov, Naroda«. 38 ^ptcjeaui aavanrvaata &owttkit%* flv-ljenja po naJraztiovTstoejilh kotnbina-cijab fć tako ugotfnM pog»p, Im aobena diuga tiviroflaka Zlastl je ugodno aavaiOTBB). aa dožtvette tn smrt s auuaJiajD0BU at 11 vplattli «% • •■• mmm^mwmmm iifgr«walii banka w PrtgU ••• - ••• —■ili %mm b t^Tartat-ft — iipiit— %u\%mimi m *a»itaujt ft um*' mai H feHkftttl irifi mienia ntartnltica ufe drtm t nesktzi slovanske-airodiio uprifo. ir fimifti ntmtii i Wm &££«,"» i GaninHi alki flei. 11 -« /avaruje oosloDfa in orerničnine proti požarnim Škodam po naintžiih cenah. Škode cenjuje takoj tn najkulantnejc Uživa najboliši sloves. kodet posluje, P«sorl Sprejema tuđi zavarovanja proti vtomski tatvini pod zelo ugod-nimi oogojL — Zahtevajte prospekte1 Fotogralična povećanja se dobavisajo po vsaki ^poslani sliki brezhihno po nizkih cenah, poćenSi ie s 5 K. Cenovnik zastooj. NajvHja zahvalna pisma in priznanja. 4366 SEGALL & Cotnp, zavod za povećanje, TRST. Št. 23.753. ____ 54 Pobiranje pasjega davka za 1915. leto pričelo se bode z 2. dnem janu-varja 1915. Ta davek plaćati je v okroŽjti Ijtibljanskega mesta od vsakega psa, iz-vzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veliavnih pasjih znamk najkasneje do 20. dne februvarja 1915 pri raestni blagajnici proti plačilu Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozar-jajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarja nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljav nih znamk. M@sts&! magistrat v Ljiljani, dne 30. decembra 1914. aoiliiiijyi.l 90 /. li. lilij li ju /o iOng;d. Kanio muf ali kolje preje K 5-—, se V«lfavee P?7el. V Škofjl Lttkli Dr. Jeraia Fra^t. V Kov em metiui Dr. Globe^nik Joio! „ Slacc tar v Schegvla Jakob m l«t«k Vladisitr. V Koćevjui Dr. 3? th ^fef«c w Elebl Wa'ter V KrMem • Dr. Dimalk Itrcr. V Čritomljus Dr. Sva Sari. V LJUBLJANI, dne 2. janua-ja 1915. Za odbor odvetniike zbornice kranjske i Dr. D. Majaron l. r. predsedoik. Katera gospa bi mi lahko pri porocila pošteno in dobrosrčno varuhinjo k otroku. Le tako9 ki je vajeoa otrok. NastoT pove upravDištvo »Su . Nareda«. 39 IMT* Iznrjenena "^0 I |# ■ sps^ejme takoj Etiiarfia io ilran&a zs?!rag2 !ep!!ia. D'tićne rroinic ?e vicžiti bi na&elst^o w Dal. Lt^atcu. 3 znm Najboljša in na]zdravei§a -~~— ie dr Dral'ea |5\'}.* ^ £&", Iri daje j siviTi in por Je5Hi i-s-m njih prvotno naravno in zdi a\ro barvo. Dobi se svetla r^ava, temr?oriav3 in ^rna v •sfekirnTcah s navodi!r>m po 2 K, vHike po 4 K, pri Siefsn Sfpsnofa vse!i vrst1 •»Se£!?*!š3«e »?• tcalc-iss - ■" po^rea^cio© itđ. ---------- ^^ n^ ^ .^ Tsr ^^ ckr.DržavKebfsriic glavni cfobitek 208.300 fcron r?zpošil;a p3$tn?ne arosto "roti Too- Dunag l.v Se!3aria 4. P59?" Zre-sa-e še 28. jannsrja 1915. Proti prab^eTB, Iiiskinais in izpad^sja Ia3 TaniB-tt tinUara ?2»po5iija se i obrarno po^to ne maai kc» *•*, rjuti^nsiSfh pftrf«iw«v, M3"L«rs?5%kih Bež. leK^rn?! Wm imit&v V fe* !«kRTT»l doW^»!« »»Sravil« ta dl o. kr. tob^ćne torama in <3ks\ bolnllks Msgafa« ▼ Ltnbl}«ai. Po Najvlšjeni poobla^čenju Njeg. ^ ces. in kralj. Apost Veličanstva. Izs*edna 420. [. \l MM Io!srij3 za ^IftsPiidBi! mm. ¥a d&narna loterifa Ima 21.148 c ' ov v gotovom đe^ar^si ¥ sknpficza znesina 625.0OJ kran. Glavni dohltek znača 200,000 if 1*6111. Zreban;e bo javno na Danaju dne 28. janinrja 1915. Srečka stane 4 krone. Srećke so rt zbivalo pH ođđ^lkn ta đobrodeiae le^eri-e na ng*ia:n, XII., Vor- đere Zo!3ftm-:ss?i*osse 5 po lotrj^h, trnliUah, ari dvčnih, ^oš-nih ^rzo avnih tn že*e n2;.-i!i uredili, pri ntnalBsah itcL Irrr lal načtl za iinpca srečk z^jitoa*. — Srećli© se peži. a'o potta'iao prGs!o- Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. lotenf (odđelek za dobndeine loterlje). ■ . fzvte£ele 2 volšaVrccstjo od 1. septembra 1914. ■ M i Z veHsvu^Etjo od 1« septembra 1914 bedo vozili do pr^kHca v okraju tuka| = nega ravnattl;št*a s o-iai ravtdeni vlaki po od 1. maia 1914 veljavnem poletnem vo«iem redu. Teh vlaWov se lahico nosluruiejo vsi civilai potniki C!t^Ib5 psfPlKf. hS so ?i^?:c?o -7 Psi!, isscrafo l^sti leg!Umaci]9 od «. i. kr. p3ve!!st?a vsfao uUs v Pn! o. CTHGD fz WabJ«rp.e gl»vnt kolodvor, samo «)33*i!ii «!a';! s ' S-C3 a^ufrai v Kianj (Tržič), Jesenicc, v T r ~ ■ f-. ' S-C5 dopoiine v Grosu-lie Ko*evie), ; Trebne ^S . Janž), Novu mesto, (Straža- i Tnn'ire), Buun'arci. ; 11*30 dof5o!d^o v Kr?n\ Jesenice, Trbiž. 12-J2 pc^cldi^- v Grob'jpSje. Trtbnle, r'v> mesfo /Straža-Top'ice). Bubrtjarci 6-^2 zvsčer v Kiam,Trž:Č. Jesenice, Ce- : v ?c Ć-.-7 S-lcburg na Dunaj. S^ zve£erv GrosusHe (Kočevje), Treb- i FH1H23 v L"iib?»PT»o gladni kolodvor, i j CE£bs«.i vl&k?: j ?*S5 do^c'drta =z Jesenic, Kranja (Tržiča). I 8-5S dojjo^dpse iz Novela rr^sta, Treb-n't^ri (S: Jji.žs). Grosuplia fKofevia). ti-18 dojaoldn« iz Trbi?a, Jesenic, Kranja 2*35 popo!dne iz Bubnjarcev, Novega rr.cšT.?i ^St»3''fc-Tcplic)ITrebnjega, Grosuplja U-"*«* ponoći iz Trbiža, Jebenic, Kranja, Urici). 9i2"J ponoći iz Novega mesta, Stra^e-TodIic), Trebnjega (St Janža), Giosuplja. (Koievja). Kamniika železnica. CDH03 z driavnega ko odrora v Eamalk s mešaniail viakl 7-40 dopoSđne in ob 7af9 zvečer. PETE09 Iz Samnika v L^iibl'ano ob 6-42 zjutraj in cb 2*41 popoldne. CS?. đFžavsc-ielszalika ravaatelfstvo v Trstu. ¥ ildlOLOO priiJOi OLdlllO prv! s'ovesski kposlovni mesecnik kate?! izliafa že 34. Seto. l^UijPPMI^ liW'iO naže nafbollše pripovedolke, ■■ — — |MIJ ------* pesniSse ia kritike; Lifi^]tifif*f^t* ^?^^^tf* pora5a saprSstraiisko a vssh lUp-ip^ll^l i^^^ vaineižlfa sloveasUh In slo« _---------~~-~—^~~-....... ^t- Tans]I|{1 knjiieTolli novostlb; L?nMš«f«#Vi f mnli rt *° tekom OT0!«3a ssiet-'U^i'M^tSnl A'ylll! aega iEbafaaja priđobU ¥ na- ' -~ ' "^~~ žem »lovstva odlično meito. i i Mil „L iiy. Zf 31 Ljii ii, ADdliGia III. 3. Gena: Celolctno K 9.20, poiietno X 4'60, če trt I etno K 2*30. __J^___________________________ 2530 Cl.;i«!.';M«4 ■■!£*»«a ili"5ff*Mr 5> iris.erw"iirfondl~oiiro3l« lfOOO.000 kron. » ^ir/n-tT; qlavnlc3 8,000.000 fcron. ,. 2>3° SlPita^SVa U81C3 S»UG¥. £-- ___---------------------------------------- " Poslovalnica I. c. kr. avstnjske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, CeSovcu, Trstu, Sarajevu, ©©Hel in Csli&a. Sprcfema vioge na kniižic© ta na tekoči račun, kl.oteo pođ?FisBe moratoriju ter fili obrest ođ dnerlof e počistili Vloge proti dvomesečml odpoTedl «• ohr—t«|o|a po 5*U £§» 2 JO Siijtii'e ia pri^^la si'adka, ivalute n vrsdffi^stiie s papifc^o vie>i ¥F5t po jJae^aesi Marža. s Stran 8._________________________________________________________.SLOVENSKI NAftOO«. dne 5. januarja 1915. 3. jtev. Priporočamo našim n gospodinjam r KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske * tovarne y Ljubljani 6ritzncrjevi staw strojt za domafco vporabo la sfcrt •o najbalj prafcti6fl»a Im Aaaa) prii«rw noiroletna darilal Edlna zalaaa alvaltila atrajav JTO 3 JPETEI«I»JC Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 7 za votfo, pol«« aaatMaa »»Fajaiafttar**. lla§© Velika zaloga 15"501 ^Cv, .....tl.r-r* najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih I čevljev za dame, gospode in otroke. I Viktorija Sterniša I . ]určičev trg 3. I Jr Gg učiteljem, učiteljicam in I ™ drž uradrvkorn 1.S<>o »-opušta | umetni in trgovski vrtnar , aazzfiiri si. u. d. oMiKtrc, ti se nabija njEftvv 127 cvetlični salon j samo pod Jrančo §tev. 2. < polsg Cevljarskega mestn. ^ V'elIRa zabs tih raai. j zdelo vade mm lencer, tnkn itd I Zunanja naroiila točno. / Uja na Tržaški cesti 1 31. - 18 1 •• ■ asfoni pii]|\n||]I Zastoni rrore*o obraniti svo-'a kolesa za ftssa zinae pri mani ▼ pr?rsr»eir,o ter^perira^ih prostorih, kjer sa Vasn ehranlfo Is!^ nspoETarfens. Na žcl^o se Vam komeša praffleđa^o in s^eoe po Icžiščl!!, ozironia popolaoma prenovs po primerno nainiijih cenah pri domaći tvrdkl specijalna trgovina s kolesi in delif U^J&%3KBmmJŠ%Wmm%j 4235 iHariie Terezije cesta 14 ^Nov? svet. nasnrnti KolizeiaV JH Zamijeti v LJmblJaml, OradlMe 4 izrrSuje vsa ćcvljnrskt dela do najfi-oejie izvršitve in priporoča ^vojo nalogu storjenih čevljev. Istslafo ta«V prsvo omsko la telsvadsko tovlfo. Za naročita z dežete zadostuie kot mera Driposlan teveli 128 I krajol! ppve vrste ▲! I Ljublianay 2s7o^fcB 1 a^l ^■^■^■^^^^■^■^aS I v hotela tpri Jlaliču'^SS ■ (I. itadatropja) ^^^2 £ (oasprotl glavna pošto) ■ I ss se priporoča. ss I I Zaloga dBtsa masa. I ^^S^J|BjjgaanaX|B^B^BJB^B^H^Mj^B^a^9NH& K|^W mr y?črija -m drogerija in jetomasn/aktara Ljubljana, Selenburgova uh 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Fornialin, Forma i i nove pastilje, karbolova kis- linat karbolovo apno. Potrobiilno za poitreibo bolnikov in ranjencev, obvoK la gnraastdga blaga, konjaka, ruma in čaja. ^ero/ora. fifhtinuL pcrolin. §MT Vollha lalofa najmoaarntjilli •lamnlkov. "V0 i/lnhiilin cilindre nllllllllft1 v • v najnovejših fasonaii in v veliki izberi IVAN SOKLIČ. ML Prlstnl Panama-slamnlkl od H K do 50 K. .*Hfl | —^-^^^^^^^^^^^^^^^■■■■■■^^■^^^■■■aaaaaaiBa] -^« & IE. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. 40 Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste vol ne in velblodje dlake in sicer: snežne kučine, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, noga-viče, sliperfi, dokelenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake. Tetra perilo. Spalne vreče. Volna za plesti. PlaSfci in prcdp-s^llii za sfrežnico Bđečcga križa. ^^^^^es^ .^IEiiiiiiiV ^lii^E^liiiiiHi ^iiiiii^^H ^f^^B t^^^O^^ ^^^^3Bf ^^ff^^^M ^^^^^tt^ff^k ^^Eiii^K n^^^^O[ ^^^^F*& o^^ailH ~^^^^^S TJt- »5 I^Ssr^s ! leđor }o itna na prodaj, naj jo ponudi takoj j Jm UUUDCLIIlliU naspp- lenarne frnkoczy. j Kup-m vsako vrsto, tuđi Crno in neočiščeno po brezkoako-; renčnl cenl. Posebno pa se plača lepo belo oprana po najvlšjl cea!, ki se zanjo lahko nudi. 44 KaJbelJ xanlsniv Sa &afbol]$l slev. Usslrovani fedulk sos ki rriobJuicjo vsak teden mnogo zanlratvlh sllk i boflič in o drugih važnih aktualnih domaćih in tU"h dopodkih. ter onilo zanimivega čt:va: pesmi. povesti. Jako zan.mi?, lep detektivski rcni8iiv poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgo;eslov?a, tehnike >n sploh vseh strok znanstva 53 »TEDENSKE SLIKE« so nepolitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvećen le zabavi in pouku »TEDENTSKE SLIKE« bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brivnica. vsako društvo itd Zahtevajte »TEDENSKE SLiKE* povsod in pridobivajte naioćnikov »TEDENSKE SL'VP« stanejo četrt leta K 2*50, pol leta K 5'— in ćelo leto K 10*-. NaročniKi dofce kot asgrads velik ilustrovan koledar, slike Prešema, Jurfiča, GregorCiCa in ASkerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLjKE« takoj! Novi naročniki dobe Se vse letošnje številke. Poštjite nam svoi naslov in poSljemo Vam 1 številko »TEDEN'SKE SLIKE« brez-plačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE-Ljubljana, Frančiškanska ulica 10/1. Slamorezslco za pogon z roko ali s silo, vratila, mllae za rnoko, sflskalnlee za sad je in grozd je, motor]e, renoretBice, patentovane braoparilse kotle različnih sistemov, sušUalce za sad|ey ^otle za zdanje dobrega domaćega izdelka, sefalae strofe ter vsakovrstne druge poliedelske stroje slovStih tovarn, zajamčeno brezbibnih, po znano ---- najnižjih cenah priporoča = edina domaća razpošiljalnica poljedelskih strojev HL STDPICA V Ljililljl. parije Jerezije cesta štev. 1. Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostavnejše do najfinejše izpeljave ter razne ieleznlne, orod|av strojev za industrijo, stavbnega materijala i. dr. |^ Gene nafnitiel ===== . Postreiba poštena in točna. I Ceniki interesentom brezplačno na j tazpolago. * Centrala v Trsta, podružnice na Ihnajn, t Ihikrotiiktt, JCoton, Jfetkovitn, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. ,» s Živahna sveza * Aawrtk«. ■ Dalfliaka glaVtlioa K 8,000.000. Makasila v Amerike la akredltlvL Sprejema nove vloge s katerlml se zamore vedno raspolagati, M^ 1 0 brez ozira na določbe moratorija ter Jlh obrestuje po čistih t" ^ 0