Lete II., itev. 341
V Ljubljani, sreda dne 12. oktobra IS2I
Pustmetna atev. 50 par " 2 K
.TTT" ■ ■ U Cl ®Jp U Jt JTV^JP
OgUcl n mk mm Tlita« atolpo* 08 mm). SK
"^poa^M mm). 1 ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
IiM|ii »b « ■JutraJ« Stane Mtoletna,. 140 K neseteo....... » »
sb med. ©xem!Je, MM »
H ISOUUlltll 000 .
Urednlttvoi
Mftluiifava <Wto »t IS/t Telrfa. »t TO
Upravništvo* Moda* Tatata It »
kt.pc«ttek u*»d» Matlim
LJubljana, 11. oktobra.
V včerajšnjem članku smo dokazali, <j» veleva državni interes tvorbo velike, preko vse države, plemen in veroizpovedi segajoče stranic, ki ji je narodno edinstvo glavna točka prograr ma. Ta stranka je Demokratska stranka.
Z velikim poletom se jo stranka po prevratu lotila ogromnega dela za konsolidacijo državo. Pred njo pa jo ležali situacija, ki je drugače naavati no moremo kakor kaos.
Kaos pred vsem v upravnom oziru. Deset zakonodavstev, deset administracij, vseh več ali manj poškodovanih v vojni. In ravno tam, kjer jo centrala državnega dela, tam smo stali eploh brez aparata, hrez ljudi, brez materijala. Ministrstva so začela poslovati med golimi stenami. Najboljši uradniki v vojni ubiti ali telesno ali vsaj živčno prizadeti. V momentu, ko so vsi pričakovali akcije v centrali, so je od tod širil nered. Svota pogrešk upravnega aparata je neizmerna.
Srbska predvojna administracija je biLa priprosta in je zadoščala. Po vojni pa so bile naloge tako zamotano, da jih države, ki jim centrala ni nič trpe-ia, niso zmagalo. Naša država je bila v stokrat težji situaciji.
Bilo pa je že od prvega početka runogo sil tajno in tiho na delu, ki so državi delale zapreke. Žalujočih za Avstrijo in Madžarsko je bilo več kakor se je sprva mislilo. In čim bolj so upravne težave rastle, rastli so škodoželjni elementi iu širili strup.
Demokratska stranka ni imela uprave v teb dveh letih stalno v roki. Bile so koalicijske vlade, kjer so sodelovali radikalci in klerikalci, bile so dolgomesečne, čisto radikalsko • separ ratistične vlade. In vendar je zanimiv pojav zgodovinske krivice, da se je nezadovoljnost radi zavestnih ali nezavestnih napak vseh vlad z radikalnimi vred pojavljala v smeri proti — demokratom. Večina uradništva v Beogradu je bila in je radikalska po strankarstvu — posebno že v danes in poprej toli obsovraženem finančnem ministrstvu — in vendar je vsaka napaka šla pri nas in na Hrvaškem na rovaš — demokratom. Onim istim demokratom, ki so vodili boj s tem nezmožnim činovništvom!
Ce 6e akti niso naglo reševali, če se j« uradnikom v provinci premalo istreglo, običajno so bili krivj nespodobni njih kolegi, a provinca ni križala na činovnike, ampak na — demokrate.
V patologiji mas je ta krivična smer nezadovoljstva razložijiva le tako - le: Masa instinktivno čuti, da je Demokratska stranka nositeljica državne misli, njena ustvariteljica in branite-Ijica. In res. Demokratska stranka je državo in njen ugled branila tudi, ko je bil Protič na vladi. Masa torej — t.u je nelogični skok — za vse neprili-ke v državi okrivlja nositeljico državne misli. Ta masa ni dala Demokratski stranki nikoli večine v roko, da bi mogla pokazati na vseh poljih, kaj zna. Vkljub temu ji zaupa toliko moč, da tudi v manjšini odgovarja za vse.
Le tako je umljivo rastoče malkon-tentstvo. Od njega živi vsa današnja opozicija. Klerikalizem skriva svoje nekulturne kremplje, zato pa bije na malkontentsko struno. V Sloveniji je iz ljudi malih duš, ki so izgubili živce, ko se je prvič pojavilo na cesti nekaj težkoč, nastala cela stranka. NSS ni nič drugega kakor družba malkonten-tov, ki imajo zadovoljstvo, če za vse, kar je posledica vojne, kar zagreši kak uradnik ali,uprava 6ploh, delajo odgovorno državno stranko. Mali so ti ljudje, nezmožni ustvarjati, pa tudi nezmožni biti pravični.
Parasiti splošnega malkontentstva vendar pri volitvah niso mogli zrušiti Demokratske st.ra.nke. Dobila je največ glasov v državi. Tako vzdržuje ona svoj boj ua celi črti in v trudu sradi in gradi ne glede na vse pritlikavce, ki so omagali in padli z voza na levo in desno in zdaj kriče iz jarkov.
Vsi ti ne morejo Demokratski stranki očitati, ni da je slab njen program, ne da je stranka umazanih rok. Vse, kar so s trudom znašali obrekovalci, >e je zgrudilo nanje nazaj od čistega Ščita Demokratske stranke in njenih voditeljev. Ko jih vprašaš, zakaj ne '<■ demokrati, se skrivajo za osebne in
^tali iz zavisti in laži. Malkontentstvo i" edino orožje teh razdiralcev.
V vsej tej situaciji Demokratska
Meja med Reko
in Jugoslavijo
BAROŠ ODMERJEN JUGOSLAVIJI, »i
Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Vlada je dobila od naše Komisije za razmejitev z reSko državo poročilo, da je razmejitev med našo državo ln Reko na vzhodni meji Reke Izvršena. Po tej razmejitvi pripade luka Baroš Jugoslaviji, vendar pa Italija še nI privolila v izpraznitev Baroša, ker pravi, da severna meja luke Baroš še nI določena. Naša vlada radi tega še nI
privolila v otvoritev prometa x Reko, kar pa se izvrši takoj, kakor hitro Italijani izpraznijo luko Baroš.
Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Ricardo Zanella, predsednik reški državo, je notificiral naši vladi v iskreni depeši konstituiranje reške vlade in izrazil željo za, trajne ln dobre odnošaje z našo država
Pričefek konference
v Benetkah
Benetke. 11. oktobra. (Izv.) Danes ob 15. uri se je pričela konferenca v Benetkah. Avstrijska delegacija, ki je pod vodstvom kancelarja dr. Schobra prispela prva v Benetke, se je nastanila v hotelu «Britannia», kjer Je bila zadnjikrat podpisana trozvezna pogodba med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo. Z avstrijsko delegacijo se je pripeljal tudki italijanski general Fcrrario, član enentne komisije v So-pronju. Na meji je sledil prvi ofici-jelni pozdrav. Na kolodvoru v Benetkah je pozdravil avstriisko delegacijo beneški prefekt, v imenu zunanjega min'stra pa Iegacijski svetnik Viola. Pred hotelom «Britannia» stoji častna straža. Dr. Schober je danes posetil prefekta, župana in poveljnike admiralskega in generalnega štaba.
Takojšno izplačilo 20 odst. odbitka
IZPLAČILO 6 % BONOV V NOVEMBRU.
Ogrska delegacija, ki Je bila napovedana za 11. uro, jo prispela že ob 6. uri zjutraj in je zato izostal ofici-jelni sprejem. Nastanila se je v Cirand Hotelu. Italijanska delegacija, pod vodstvom zunanjega ministra della Torette je prispela ob 10. uri Toretto spremljata sekcijski načelnik Bram-billa in direktor zunanjega urada, Lago.
Seje konference se vršijo v palači1 Corner ob Velikem kanalu. Konferenca se je pričela s tem, da je imel italijanski zunanji minister najprej posvetovanja z vsako delegacijo.
V Benetke so prispeli zastopniki vseh velikih italijankih novin, domače časopisje naglaša, da bo imela konferenca nedvomno uspeh.
Beograd, H. oktobra. (Izv.) Danes se je vrflla seja ekonomsko-finančne-ga komiteja ministrstev, ki je razpravljala o raznih tekočih vprašanjih. Pri prodaji dnbana na debelo bodo imeli prednost invalidi in vdove padlih vojnikov. Sklenjeno je bilo, da se dovoli izvoz 50.0110 ovac.
Finančni minister dr. Kumanudi ie perdložil sklep, da sc naj v Sloveniji in Srbiji takoI prične izplačevanje 20-ndstotnih prizrmic, izdanih o priliki markiranja n.ivfianic. Izplačevanje na Hrvatskem st ttrične takoj, kakor hitro pridejo potrebni nodatki. Predlog je bil sprejel.
Nato je biio sklenjeno, da sc šest-odstotni državni boni, katerih rok po-
eče novembra meseca, na željo imeji-teliev Izplačajo.
Za uvoz blaga iz evakuiranih krajev Baranje se točka 2. člena 6. n carinski tarifi izpremeni. Tako blago je prosto uvozne carlnc v toku enega meseca od dne objave tega sklepa v »Službenih Novinali».
Sledila je razprava o izmeni občinske trošarine. Sklenjeno jc bilo, d;t sc predlogi predlože ministrskemu svetu, ker jc minister Krizman zahteval, da naj se predmeti, ki so potrebni za ubožne sloje, oproste trošarine, luksuzni predmeti pa dvojno obda-čijo.
Prihodnja seja bo jutri /.večer.
Ugoden pričefek pogajanf med demokrati in radikalci
PROTI REVIZIJI USTAVE. - ZAKONODAJNI PROGRAM.
Danes edloiitev glede Gornje Sleziie
Pariz, 10. oktobra. Ženevski dopisnik ttcmpsa« javlja: Štirje člani sveta Zveze narodov, katerim je poverjena naloga sestaviti predlog poročila o delitvi Gornje Šlezije, belgijski, brazilijanski, kitajski in japonski delegat, neprestano delajo. V nedeljo so imeli dve seji; druga seja ie trajala do tretje ure zjutraj. Na tej seji še niso dosegli končnoveijavnega in popolnega sporazuma. Predlog štirih članov bi bil moral v obliki načrta biti že danes dopoldne predložen svetu Zveze narodov, izdelan pa bo uajbrže šele v sredo. Svet Zveze narodov se bo sestal v sredo pod predsedstvom Ishija in bo vzel na znanje uspeh posvetovanj omenjenih štirih članov. V sredo zvečer sej bo poizkusilo na seji sveta Zveze narodov doseči sporazum v vprašanju delitve Gornje Šlezije. Sklep se takoj brzojavno
Iz propadajoie
Avstrije
Dunaj, 11. oktobra. Uraden komunike energično protestira proti vestem, razširjenim po neodgovornih elementih o bližnjih važnih prisilnih naredbah finančne uprave in veh, da so te -esti popolnoma neosnovane. Vlada ne misli na to, izdati prisilno odredbe, ki bi mogle omajati javni kredit iu zaupanje v pravno varnost. —
Innsbruck, 11. oktobra. Kakor poroča ( »Allgomeiner Tlroler Anzsiger», so je posrečilo orožništvu, ua kolodvoru v Blu-denzu nekemu potniku vzeti 23 kg zlata v vrednosti približno 30 milijonov kron in aretirati čakajoče lastnike te pošlljat-ve v Feldkirehnu.
SfrajK na praSki univerzi
Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Danes zvečer se je vi šil med demokrati in radikalci prvi sestanek. Demokrate sta zastopala Llnba Davidovič in Ko-sta Timotijevič, radikale pa Ljuba Jo-vanovič. Pogaja nia so imela zadovoljiv rezultat. Predvsem sc je razpravljalo o programu deh v zakonodajni skupščini. Obe stranki sta se izrekli z vso odločnostjo proti reviziji ustave in za njeno strogo izvedbo. Brez težkoč je bil sprejet sledeči zakonodajni program za narodno skupščino: zakon o skupščinskem poslovniku,
progresivnem davku na velike dobičke in zarade, o zemljoradniškili kreditih. o invalidih, o agrarni reformi iti kolonizaciji, o zaščiti delavstva, o štampi, o koalicijskem in zboroval-nem pravu in o izvolitvi odbora za revizijo koncesij po členu 139. ustave. Razvrstitev se določi na eni prihodnjih sej.
Na današnjem sestanku se je razpravljalo dalje o uradni ':cm vpraša* niti in naglašala potreba uklonitve partizanstva. Sklenjeno je bilo, da se bo apeliralo na vse vladne stranke*
zakon o budžetn in volilni zakon, za- j naj prenehajo s svojimi partizantski-
kon o državnem svetu, o glavni kontroli, o centralni upravi, o administrativni razdelitvi države, o oblastih, o srezih, okrugih, občinah, izenačenjo sodne organizacije, o uradnikih, o
mi zahtevami. Govorilo se je tudi o ustanovitvi državnih sekretarijatov po medstrankarskem vnorazumu. Prihodnja seja bo v četrtek.
Vpoklic srekrutov bo odložen
Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil predložen sklep, naj se letošnji vpoklic rekrutov odloži, ker so zemljo-rudniki izrazili željo, da bl se vojaški
PAŠlCEVO POROČILO VLADI.
Beograd, II. oktobra. (Izv.) Vlada J« prejela od ministrskega predsednika Pa« Siča brzojavko, v kateri poroča o svojem sestanku s kraljem Aleksandrom.
DEMOKRATSKI KLUB ZA URADNIKE.
naznani predsedniku svetu francoskemu, | Praga, 11. oktobra. (Izv.) Ker je. vi a-ministrskemu predsedniku Briandu. | da, znatno restringirala- proračunske Berlin, 11. oktobra. (Izv.) »Vossi- postavke za zgradbo praških vseuoi-
sche Zeitung* javlja, da se svet Zveze narodov pri razpravljanju gornješle-zijskega vprašanja ni oziral na politični in gospodarski položaj zajedno, ampak se je zadovoljil s tem, da je krat-komalo razdelil industrijsko ozemlje, in sicer na način, ki je za Nemčijo skrajno neugoden, ker sta po tem načrtu okraja Rosenberg in Lublinec razpolovi,jena, in dobi Poljska vrh tega mesti Bytom in Katoviee z okolico vred, kljub temu, da je bila tamkaj ogromna večina glasov oddanih za Nemčijo. Odločitev sicer še ni padla, vendar pa ni izključeno, da je predlog po nevtralizaciji industrijskega ozemlja, ki so ga stavili Francozi, da bi preprečili neugodno razdelitev ozemlja j VPRAŠANJE VOJNIH POSOJIL NA
.... D/sIinlrrt nn i-1 r\1 ►F<->r\ftl> rr t - r>< t n ni I.*	—_s. _____
liških institutov in prostorov ter spo-polnitev laboratorijev, so danes profesorji in dijaki proglasili protestno stavko.
PRICETEK ANGLEŠKO-IRSKIH POGAJANJ.
London, 10. oktobra. (Wolf). Irska kon-1 ferenea je bila ot.vorjena danes ob 11. Chamberlain zaradi bolezni ni prišel. Kot, govornik angleškega odposlanstva je Irce pozdravil Lloyd George. Odgovoril mu je Griffith. Delegati so se takoj lotili dela. O konferenci se objavijo bržkone samo kratka poročila. Irske člane je ob njih prihodu pozdravila velika množica rojakov.
rok pričel šele. ko prenehajo dela naj Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Demokrat* polju Definltivna odločitev še ni ski klub jo sklenil pri pogajanjih z ra-padla.	dikalci zahtevati, da so postavi zadeva
i uradniške pragmatike iu izenačenja plao Zmanjšale Št<eV8?«8 :» d,rž- nameščence kot ena prvih na de-prazn^ov	[lovni program narodne skupsčine.
Beograd, 11. oktobra (Izv.) Na današ- VPRAŠANJE LJUBLJANSKE BOLNIS-
nji seji ministrskega sveta S9 je razprav- |	KE BLAGAJNE,
ljalo o izenačenju oziroma zmanjšanju	„.,,..
števila praznikov. Minister za socialno po. Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Minister za litiko jc dobil nalocr, da stavi tozadevno j socialno politiko dr. Kukovec je sprejel v zvezi z revizijo zakona o -/..i ščiti delav- j danes deputacijo delavskih zastopnikov
iz Ljubljane, ki ga je prosila, naj opusti
odboru primerne
za Poljsko, padel zopet v vodo na korist razdelitve trikota.
Praga, 11. oktobra. (Izv.) K vprašanju Gornje Šlezije je izvedel vaš dopisnik sledeče: Češka' smatra gornješiezijsko vprašanjo kot evropski problem. Češkoslovaška ne more želeti, da bi bila. Gornja Šlezija proglašena za svobodno drŽavo, ki bi bila vedno od vseh strani ogrožena po svojih sosedih.
London, 11.oktobra. Reuter javlja: Ministrski predsedniki zavezniških sil so se obvezali, da bodo sprejeli predlog Zveze narodov.
stranka neomajno vztraja. Ona gledana visoki cilj svojega programa in se mu bliža v boju zoper odpadke, ki vale zapreke na pot, da jo uničijo. Za patologično raalkontenco pride pri zdravih narodih čas mirne, poštene sodbe, doba dela ln stvarjanja. Ta
„,„ ________ sodba, bo ugodna za Demokratsko
druge ničeve izgovore, ki so na- stranko, ki bo v novo dobo stopila iz-
------........ klesana v boju. Naš narod je zdrav
in malkontcntoka bolezen ho kmalu minula,
ČEŠKEM.
Prag«, 10. oktobra. Ministrstvo dr. Be-neša se je bavilo z vprašanjem izmen,jave vojnih posojil. V glavnem se dela na to, da bi se našel načir; rešitve za izmenjavo starih vojnih posojil z novimi državnimi posojili. Vsa stvar se na-ha.ia šele v popotnem Stadiju.
LAŠKI KRALJ NA TIROLSKEM.
Innsbruck, 11. oktobra. Kakor poroča jo južnotirolski listi, je danes dospel italijanski kralj v Trident. Dne 13. oktobra odpotuje proti Brennerju. Nemški južni Tirolci se zaradi zadržanja, vlade napram južnim Tiroleem niso udoležili sprejema.
NOVA GRŠKA ZMAGA?
• Atene, 11. oktobra, frontne poročilo od dne 8. t. m. javlja, da se H dne 30. septembra pričeta bitka v ozemlju Afien Ka-rahissarja končala z zmago Orkov. Turki, ki so bili sa severu obkoljeni od znatnih grških čet, so se umaknili oroti vzhodu in jugovzhodu,
stva zakonodajnemu predlogi
VPRAŠANJE NAŠIH VISOKIH ŠOL
Zagreb, 11. oktobra. Novlnskl urad poroča iz Beograda: Deputacija iz Zagreba, ki je došla semkaj zaradi tehnične fakultete, je imela pozitiven uspeh v toliko, ker so se ji dala na merodajnem mestu zagotovila, da se tehnična fakulteta ne bo ukinila in da sc bo pokritje za izdatke ponovno votiralo, kakor je bilo to predvideno v prvem načrtu proračuna. Obstojala je namera, da se ukineta medicinski fakulteti v Beogradu in v Ljubljani ter tehnična fakulteta v Zagrebu; ker pa se more kaka fakulteta ukiniti samo z zakonom, je bil sprejet načelni sklep, da se tak zakon predloži v odobritev narodni skupščini. Zaradi nerazpoioženja, na katere je naletel ta sklep v Zagrebu in v Ljubljani, se ie prvotni sklep zavrgel ter je bil- službeno demontiran od pokrajinske vlade v Zagrebu in centralne vlade v Beogradu.
SIMA MARKOVIČ ZOPET ARETIRAN.
Beograd, 11. oktobra. Kakor doznava dopisnik «Večcra», je bil na Dunaju na zahtevo jugoslovanske vlado zopet aretiran dr. Sima Markovič. Naša vlada je zaprosila avstrijsko vlado, da bi gi izročila in poslala v Beograd, ker je vpleten v atentat na regenta. Odgovor avstrijske vlade na našo zahtevo še ni znan.
Beograd, II.oktobra. (Izv.) V dvoran!
okrožnega sodišča je bila skupščina juri-stov Iz vse države. Sprejeti so bili vsi leieratL
svojo namero, da bi se od bolniško blagajne v Ljubljani odcepilo mariborsko področjo in ustanovila v Mariboru poseb-j na bolniška blagajna.
DIJAŠKO STANOVANJSKO VPRAŠA-NJE V ZAGREBU.
Beograd, 11. oktobra. Pokrajinski namestnik Ju raj Demetrovio je včeraj posetil ministra za vojno in mornarico Ze-čeviča zaradi nastanitve zagrebških dijakov v eni izmed zagrebških vojašnic. Namestnik jo stavil ministru konkretne predloge, o katerih se je minister izjavil, da jih bo proučil in jim po možnosti ugodil.
RAZNA POROČILA.
Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Minister dr. Spaho so vrne dno 15. oktobra v Beograd, minister za socialno politiko dr. Kukovec pa odpotuje jutri v Celje in Ljubljano.
Beograd, 11. oktobra. Sinoči je uuirl v visoki starosti v Zemunu bivši srb?ki poslanik na Dunaju Gjorgje Simič. Pokopan bo pa državno stroške.
Beograd, 11. oktobra. Minister za notranjo stvari je vmil poštni debit dunajskemu listu »Neues Wiener Joumal».
Sarajevo, 10. oktobra. Včeraj se je vršila v Tlidžu konforenca delegatov vsoii železniških ravnateljstev naše države. Razpravljalo se je tudi o novih tarifih.
Praga, 11. oktobra. (Izv.) Češki poslanik v Varšavi Maxa jc izjavil, du se bo sklenila poleg trgovinsko tudi politična konvencija med Češkoslovaško in Poljsko
Proti klevetnlkom naiega uliteljstva
Učitcljstvo radovljiškega okraja, jo na svojem zborovanju v Koroški Beli dne 8. t. ni. soglawio obsodilo pisavo nokaterih slovenskih listov proti Soli iu učiteljstvu.
Sprejeta je bila sledeča izjava in protest:
Okrajna učiteljska društva so stanovske organizacije, v katerih so učltoljl
vseli mogočih političnih prepričanj. Dolžnost stanovskih organizacij pa je, da vi-boko dvignejo svoj gla«, kadar ao blati
učiteljski stan. Zadnji čas so pa nekateri slovenski listi započeli tako ostudno ln divjaško gonjo proti Soli in učiteljstvu. kar so šo ni dogodilo nikdar in pri nobenimi drugem narodu. Naj pride napad od katerekolisibodi strani, stojimo mi slovenski učitelji in učiteljice vzvišeni uad tako surovostjo in podlostjo.
Da pa izvo vsa jugoslovanska javnost, da si slovenski učitelj ne pusti pobijati svojega ugloda in teptati svoje časti, po-dajemo sledeči protest in poziv:
i. Radovljiško učiteljsko društvo, včlanjeno v UJU. poverjeništvo Ljubljana, zbrano ua svojo m zborovanju dne 8. oktobra 1921. v Koroški Beli, protestira najodločneje proti vsem uosraniuim Izbruhom pobesnele časnikarske gonje, proti vsem ogabnim napadom zadnjega časa v raznih slovenskih listih na šolo in celokupni učiteljski »lan. Z vsom zaui-čevanjein obsojamo najodločnejo to neču-veno, dobro premišljeno, javno blatenje šole in učiteljstva.
II. Poživljamo učno upravo, da stori nemudoma vse primerne korake, da so ščiti šola in naš stan pred takimi prosta-ekiml izbruhi podivjane žurnalistike.
Pripomnimo, da sta bili resoluciji z vi-harnim odobravanjem sprejeti od vseh navzočih, bodisi demokratov, klerikalcev, nar. socijalistov in soc. demokratov in so pri glasovanju vsi dvignili roke.
IZJAVA UČITELJ STVA OBRTNO-NA-DALJEVALNIH SOL.
Učitcljstvo obrtno-nadaljovalnlh šol nam pošilja sledečo izjavo:
Da so izognemo napačnemu tolmačenju vzrokov, i/, katerih so no morejo zopet let03 otvoriti obrtno-nadaljevalne šole in prerademu povdarjanju, da so honorarji učiteljstva vzrok neotvorltve, podaja učitcljstvo sledečo izjavo:
1.)	Pouk na obr<no-nadaljevalnih šolah nI najlažji, posebno ne sedaj, ko jo učitcljstvo ovirano glede učnih pripomočkov, s katerimi se do skrajnosti hrani, pa tudi zaradi učencev, ki imajo tako različno pred izobrazim.
2.)	UČitelistvo je polnoštevilno pripravljeno prevzeti tudi pouk obrtno-na-daljovalnega šolstva, kljub temu, da se mora odreči s tem svojemu zaposlenju drugje, kjer ima boljši zaslužek in ne-deljakemu prostemu času. Trditev, da se učitcljstvo hrani poučevanja obrtnih vajencev, ni resnična!
3.)	Edina zahteva učiteljstva jo ta, da se učne ure honorirajo sorazmerno z na-tastkom draginje t. j. v istem razmerju z predvojnim honorarjem, kakor so narasle življonske potrebščine. Učitcljstvo
lo trgovino m luuusuiju, mucih m.,.,- zahteva za vsako uro 10 dinarjev, za nc-možnost hitrejše in boljše prodaje deljske ure pa po običajnem tarifa no-t. liomo v splo- deljskih pristojbin dvojno t. j. 20 dinar-
Zadnji {as
Mnogi ne razumejo, zakaj je razpisala država, posojilo, namesto da bi si izposodila denar pri Narodni banki. Saj tam hi dobila denar brez obresti ali k večjemu proti neznatnim obre-stini. medtem ko bo morala obrestovati denar, ki ga dobi od privatnikov, po ,7%. Država- l>i na. tu, način priStodfla nič manj kakor 35 milijonov dinarjov na leto. Tako govori marsikdo.
Stvar pa je z narodno - gospodarskega. stališča povsem drugačna. Posojilo pri Narodni banki spravlja v promet milijone novih bankovcev, slabi našo valuto, posojilo pri državljanih te milijone predvsem \z prometa potegne in jih n.-u vrača v produktivno svrho. Znaiio je, kako vpliva inflacija na, gospodarske razmere. Predvsem dviga cene živil in drugih potrebščin. */,e iz starega izkustva se ve, da. čim večja vsota brezposelnega denarja, se ltahaia v prometu, tem višje so cene. Prevelika vsota denarja v prometu "vpliva neugodno na valuto. Tnozemci gledajo vedno na stanje Narodno banke, ter imajo dobro mnenje o gospodarskem položaju države, ako je razmeroma malo bankovcev v prometu. Žalibog moramo priznati, da se jo do sedaj slanje naše Narodne banke v tem 'oziru vedno slabšalo. Se nikdar ni množina izdanih bankovcev jmdla, ampak vedno mtla, tako da imamo sedaj približno 1.100X00.000 dinar, v prometu. Velik utis v zunanjem svetu bi napravili, ako H potom državnega posojila zmanjšali množino bankovcev. Ze samo to dejstvo bl imelo za posledico. da bi se naša valuta popravila.
Z" radi tega bi se morala naša javnost- več internirati za državno posojilo. Priznati moramo, da so nekateri krogi izpolnili svojo dolžnost, posebno naši uradniki. Imamo pa mnogo krogov, ki so niso niti o« 1 daleč odzvali s takimi zneski, kakor bl se pričakovalo od njih gospodarske moči. Iz izkazov o podpisanih vsotah moramo _ konšta-tirati, ila je mnogo dobro situiranlh tvrdk — trgovskih in industrijskih — Id so podpisale lo 2 ali .1 tisoč dinarjev. Čudno je, da si upajo nekatere itvrdko podpisati le toliko, kolikor rtv ven uradnik. Šo vedno je ponekod razširjeno mnenje, ila država nič nc stori za trgovce in industrijce. V od govor je treba primerjati bilanco naših tvrdk iz današnje dobe z bilancami ob zlomu Avstrije. V okviru in pod zaščito našo države so si stekli mnogi lepa premoženja. Pri teni no mislimo na verižnike in špekulante, temveč na .našo solidno trgovino in obrt.
Naj nihče no pozabi, da država ni Mada, niti kaka posamezna stranka ali oseba, temveč da smo država mi sami in da radi tega koristimo predvsem samemu sebi, ako podpišemo državno investicijsko posojilo za zboljšanje naših gospodarskih razmer. Z /boljšaniin prometom, z razširjenim železniškim omrežjem bomo dvignili svo-trgovino in industrijo, kmetu nudi
Johre volje omogočiti pouk na ohrtoo-ba-
daljevalnih šolali iu jo celo za uro v delavnikih postavilo navadni tarif, pod običajnim honoriranjem nadur in s tem tudi ned oljske ure ni mogoče šteti kot dvojni tarif.
Naj pokažojo še prizadeti faktorji toliko dobre volje!.
pridelkov, kratko rečeno, ■-•nem dvignili naše narodno gospodarstvo na višino, ki jo moramo brezpogojno doseči. Ako bomo uredili naše narodno gospodarstvo, ako bomo dvignili našo trgovino in industrijo, ako bomo lahko" hitro in po najkrajšem potu vnovčili svoje poljedelske pridel-ske proizvode, potem bomo tudi zbolj-sali našo valuto, kar se moro doseči edino z urejeno in pametno trgovino. To pa. ni mogoče, če nam železnice ne obratujejo, kakor je potrebno, čo nimamo zadosti železniških zvez, če nimamo morja zvezanega z zaledjem in če sami nočemo ničesar storili v to svrho.
Pozabiti 110 smemo, da v investicijskem načrtu vlade je med drugim — da ne govorimo o železnicah v Sloveniji — tudi železnica Kniu - Pribudič, > katero napravimo odločilen korak za ■železniSko zvezo Splita z zaledjem. Urez dobrih zvez z morjem ne bo
jev za uro. V enakem razmerju naj se zviša tudi vodstvena nagrada po številu razredov.
-1.) Do teh zahtev so prisilile učitelj-stvo draginjske razmere, silen pritisk in narastek Zivljensklh potrebščin: hišni posestniki so zvišali pristojbino za stanovanja za J00 obrtniki so zvišali svojo tarife zaradi povišanja dolavnih ur delavcem, ki ne delajo pod 80 K za uro; trgovci so zvišali cone do 100%; živila se pa naravnost z velikimi skoki dražo dannadan. Ob sebi umevno, da učitelj-
Celjski obiinski svet
Celje, 10. oktobra.
Danažnja redna seja celjskega občinskega sveta je trajala od 18. ure do ene ponoči. Stranke, ki so na prejšnji seji s svojim nelojalnim postopanjem napram demokratom pri volitvah mestnega šolskega sveta izzvale oksodus demokratskih občinskih svetnikov, so uvidele svojo pogreško in so so z demokrati sporazumele in tako omogbčile delazmožnost občinskega sveta.	'
Zupan dr. Hrašovec, se Je uvodoma spominjal žalostne obletnice plebisciti na Koroškem in izrazil trdno prepričanje, da prido tudi za zasužnjene naše koroške brate dan svobode.
Nato so sledile nove volitve članov v mestni šolski svet in so bili izvoljeni: demokrata dr. Kalan in profesor M ra vijak, socijalna demokrata Koren in LeskovSek in narodni socijalist M o d i c
Na predlog personalnega odseka se služba uradnega vodje razpiše še enkrat, mesto mestnega fiziku pa je bilo podeljeno zdravniku dr. Manu D e r e-a n i j u. Iznova se razpiše tudi mesto mestnega stavbnega inženjerja. Sklepi bivšega hemškega občinskega sveta, izvršeni tik pred prevratom dne 26. oktobra 1918 gledo službene prag-uiatike, so proglase kot neveljavne, ker niso bili potrjeni od deželne vlade. Sestavi se nova pragmatika in revidirajo vsi sklepi o defiriitivnem imenovanju posameznih nastavljencev. Mestnim stavbenim delavcem in delavcem plinarne ln elektrarne so prejemki povišajo. V občinsko sodišče za pobijanje draginje so bili imenovani demokrat, Lesničar, socijalist Štern ln narodni socijalist Modic.
Iz poročila finančnega odseka posnemamo: Ker so jo gradnja novega inosto čez Savinjo izkazala kot neobhodno potrebna, je dobil mestni stavbeni urad nalog, da napravi načrte in proračun. Mestna občina stopi v zvezo z okoliško občino in okrajnim za-stopom in naprosi vlado, naj se cesta Cel jo - Zagreb podržavi in stavi tudi gradnja novega mostu čez Savinjo v državni proračun.
Občina najamo za Investicije v plinarni in drugod pri JužnoStajersld hranilnici kot najboljši ponudnici posojilo v znesku 4 milijonov kron. Občina prevzame garancijo za pokritje deficita obrtno - nadaljevalnih šol za leto 1921/22.
Demokrat dr. Božič je predlagal, naj občina podpiše 50.000 dinarjev državnega Investicijskega posojilu. Predlog je bil sprejet s 17 glasovi demokratov in narodnih socijalistov. Socijalni demokrat Koren je izjavil, da se bodo njegovi tovariši vzdržali glasovanja, klerikalec dr. Ogrizek pa je predlagal vsoto 10.000 dinarjev.
.Na predlog pravnega odseka -je bilo 16 prošnjikov jugoslovanskih državljanov sprejetih v domovinsko zvezo, tujim državljanom pa se je zagotovil sprejem, ako si pridobe naše državljanstvo. •
Sprejet jo bil predlog obrtnega odseka, da so povišajo sejmske pristoj-
pogojem, da, postavi tamkaj vsaj ftve-
nadstropno poslopje. Tvrdk i Rakuseh se je prodalo zemljišče v Spodnjem Lanovžu pod pogojem, du. sedanja skladišča v mestu izpreraemi v stanovanjske prostore,
Draikoviievi morilci pred sodiščem
Zagreb, 11. oktobra.
Danes sc je nadaljevala razprava proti A1IJI Alljaglču In tovarišem. Pričelo se
ie zaslišanje 221etnega dilaka trgovske visoke šole v Zagrebu, Dimitrlle Lopan-diča iz Bjelinc v Bosni. Lopandič zanika vsako krivdo. Izjavlja, da je vse Izvršil samo v dobrem namenu, akoprav je njegovo postopanje po buržuaznem zakonu zločinsko. Le po buržulskein zakonu se čuti krivega. Nato opisuje svoje življenje in pojasnjuje, kako ie prišel med komuniste. Po prevratu se jo mnogo gibal med zagrebškim iti - sarajevskim delavstvom. Aktivno je posegel v politiko po objavi «0bznanc5. V Zagrebu jc mnogo občeval s Colakovlčem, kl mu ie pripovedoval o nameravanih atentatih in o terorističnih organizacijah. Dobil pa le vtis, da Izhaja vsa akcija od Rudolfa Herclgonjc. O katoliški Veliki noči Je odšel v Colakovlčem v Bjcllno, kjer se ic spoznal z Alijo Alllagičem. Na sestanku so se razgovar jali o terorističnih organizacijah. Nato je Lopandič umaknil razne izjave, ki lih Je podal v preiskavi, češ da le napram pri-
tisku sodnika oJittlTal. On sam Je ffi) vedno pripravljen, da izvede atentat ua Draškoviča. Na sestanku s Herclgonjopn je dobil vtis, da se Hcrcigonla boji sam izvesti atentat, nalbrže zato, ker se je bal, d abi prišel zopet v roke upravitelj lepoglavske kaznilnice dr. šabana. (Her, cigonja |e namreč spisal knjigo «Lepo. glavski vampir«, naperjeno proti dr.ša. banu.) Hcrcigonla Je zato ponovno na. glašal, da nI potrebno, da bi se štirje žrtvovali za atentat. Končno je LopandiJ izjavil, da je na potu v Bjelino, na po. staji Mltrovicl, slišal, da se |e za atentat ponudil Alila Alllaglč. Ko lc Izvedel, d* se |e atentat na ministra Draškovlča po. srečil, le bil vesel, da je uspel, ker le bil trdno prepričali, da bo sedaj «Obznana» preklicana. Izvršitev atentata je prepustil Alijagiču samo zato, da ga nc razžulj, Siccr pa se je Alljlgič prvi sam ponudil za izvedbo atentata.
Nato se je pričelo zasliševanje Steva. na Ivanovlča, čevljarja iz Bjeilne. Obto. ženec izjavlja, da se ne čuti krivega, ket nI storil nobenega pregreška, ki se mu očitajo v obtožnici. Opisuje, kako sc ic seznanil s Colakovičem. Spoznal ga Je Bielinl, kjer se le ž njim šetal in sta debatirala o <Obznanb. Nekega dne Je bil z Aliiaglčem v Beogradu, a takrat je šlo za naineščenje njegovega brata. V ponesrečeni atentat na ministra Draškoviča pred Kolarcem v Beogradu ie on satni slučajno zapleten. Hercigonlo pozna sa. mo po knjigi «Lepoglavskl vampir*.
Razprava ie bila prcklnlena ob 12. url In se bo nadallevala v četrtek dopoldne,
Po svetu
—	Tajne habsburške-tnonarblsUčne konference. »Prager Presse* poroča, da so vršijo v bližini Norimberka tajne konference avstrijskih, madžarskih in bavarskih zaupnikov. Bivanje bivšega bavarskega .kralja v Szaszvaru jc najbrž v ozki zvezi s temi konferencami. Konferencam prisostvujeta tudi zastopnik bivšega cesarja Karla dr. Schager in bivši poslanik dr. VViemer.
—	Briand o politiki Francije. Ministrski predsednik Briand je imel danes popoldne v St. Nazairu govor, v katerem je izjavil, da je prevzel vodstvo vlade zato, da bi Franciji zagotovil mir. To morda, v očeh nekaterih ni politika, ki bi bila marsikomu ljuba, pa jo vendar najboljša politika, po kateri se moro država zavarovati proti eventualnosfnn, iz katerih izidejo državo često razrušene. Kakor njegov prodnik, tako se je trudil tudi on. za izvršitev- mirovnih pogodb ln je vedno postopal v sporazumu z zavezniki. Brez zavezniške solidarnosti bi no bilo mogoče doseči tega, da bi se mirovno pogodbe res izvršile. Francija ima ravno tak o kakor drugo države svoje pravice, ima pravico do varnosti ln do reparacij. V tem ožini vlada ne bo niti za las popustila. Sedanja francoska vlada zaupa današnji nemški vladi, o čemer je izjavil Briand, da bo podrobneje govoril v zbornici. Briand jo končno še izjavil, da bo toliko časa ostal na krmilu državo, dokler ladja državo no bo povsem varna.
stvo no bo pustilo svojega dela plačevati L^' Tržnn liadz0rstvo se je -poverilo v naravnost sramotnem razmerju do teh	Poznigu. Na predlog obe, svet,
povtškov m ne s tem svojega ueia poti- !ff„;QtlQ „ m1o,r„
n n trem nreo-lpiln.
cenjfivati, posebno ne, če se povprečno računa na nro za vsakega učenca eno
krono in najsi jo plača potem obrtnik, trgovec, ali država. Tudi ni sorazmerno to honoriranje h plačo, kl jo dobiva ročni delavec za uro.
B.) Učitcljstvo konStatira, da se celo obrtniki branijo prevzeti strokovni po-
mogla naša država uspešno konkurj- j uk ra teh šolah za ta honorar in stavijo rat-i lta svetovnem trgu. Od dobrih višje zalit,ovo za uro ter prepiiščajo^^fcuk ■/.vez z morjem, od dobrih pomorskih s tem honorarjem učiteljstvu iti rajo de- j luk jo odvisna tudi bodočnost Slovenije.
Zatorej podpisujte predvsem trgovci in industrijci 1% državno posojilo!
valo in slabše mleko izročilo mesto ubožnici.
Gospodarski odsek jo predlagal, na občina vnovič zahtova, da so preišče, ali jo potreben sedanji stalež policije v mestu. Občina bo' tudi -zahtevala, da se policija preseli iz hiše v Vrvarski ulici v primernejše prostore in izprazni tudi otroški vrtec v Gaberjih. Odobrena je bila pogodba s tvorni-
Politične Iseležke
n t« tu uuiiuitM |v.«n »i*. J	*■• 1 ,v,iv >,v , .	v	. .
lajo v tem času doma, ker več zaslužijo. Sarjem Pertfflačem za prostor, kjer
•	........ .11 j. -._____i____X..«... 1~J. . 4- ■ I
fi.) Učitcljstvo smatra pouk na obrt.no-nadaljovalnih šolah za nadure, ki jih ima celo ročni delavec plačaii& po dvojnem tarifa, profesorji dobo za nadure po 80
zgradi tvornico. Tvorničarju Put.niku Putoikoviču so je dalo za, mizarsko tvornico zemljišče, na Lanovžu, Prvi hrvatski -štedionici pa so je prodal vrt
kron; torej je učiteljstvo pokazalo dovolj |med Uidonom in hišo prof. Jarca pod
«Velikosrbstvo». Naši avlonomi-sti, separatisti in slični imajo vedno polna usta o velikosrbstvu, o Iiegeno-miji Srbov, ki hočejo vso našo državo posrbiti. Toda kak uspeh ima med ljudstvom to «velesrbstvo», ki ga res propagirajo neki okstremni radikalski elementi, o tem priča usoda takoime-novano velikosrbske stranke v Beogradu, katero je vodil neki Uovakovič. ki je tudi izdajal svoj list. Stranka ni imela nobenih pristašev, list jo bil brez naročnikov in te dni se je «stranka* razšla, a list je prenehal izhajati. — Cokorilo je propadel v Sarajevom s svojo velikosrbsko «Zoro», v Beogradu Novakovič s svojo stranko, a pri nas se še vedno najdejo voieslovciici, ki so jim v tistih vedno le velesrbil
-]-- Korošcev list proti Nanotniku. Mariborska «Stražs. > javlja odlikovali jo mariborskega škofa Napotnika, o katerem je bilo govora v ministrskem svetu in pravi, da. se najvišji red sv. Savo zasluži «a.ko se napije ob priložnosti pri bogati prvaski pojedini kraljevskemu namestniku brez ozira na
politično prepričanje in narodno za. sluge.»
Konferenca v Benetkah. Voditelji
italijanske, avstrijske in madžarske zunanje politiko so so sestali V Benr kah, da rešujejo avstro-madžarsM spor. Češko časopisje se drži napram konferenci jako rezervirano, kar je do. kaz, da smatra to konferenco kot posledico intrige italijanske diplomacij napram Benešovi posredovalni akciji. Tudi jugoslovanska vlada je izrazih svoje pomisleke proti beneški konferenci in razgovor med Pašičem ter romunskim poslanikom E. Mandijom v Beogradu je dokaz sporazuma me<l beograjsko in rumunsko vlado, odnosno državami male antante. Jasno je, da je hotela Italija s svojo intervencijo izigrati malo antanto in preprečiti eventualno intervencijo držav male antante v madžarskem vprašanju. — Ko so vrši konferenca v Po-netkah, gospodarijo v Burgenlandu m vedno madžarske takoimenovano ire-gularne tolpe, ki so sestavljene ii raznih oddelkov madžarske vojsk Madžarska vlada odklanja vsako o. govornost za te ba-nde, a dokazano je da jih podpira in vzdržuje ona sama, ravno tako kot vzdržuje bolgarska vlada komitske čete na naši meji. Gotovo je, da ho madžarska vlada tudi na beneški konferenci odklonila vsako odgovornost ža tc iregular-nc bande in lojalno izjavila, da, jo ont evakuirala Burgenland, a da1 prebivalstvo tiočo ničesar slišati o evakuaciji, da jn odpor proti predaji odpor prebivalstva, ki so brani priti pod avstrijsko oblast. Nastop italijanske diplomacije v tem vprašanju je nov doka/, da hoče Italija, načelno onemogočili vsak nastop male antante, ker ve, da jo mala antanta dosti močna, da, bi rešila mnoga vprašanja, ki so dane na dnevnem redu v srednji Evropi. Vsak uspčh male antante bi škodoval prestižu velike antanto. zato hoče I ta lija preprečiti vsak dokaz moči mak antante.
Sokolski vestnih
Starejši lldnl Sokola 1 nal se udeleži prve vale, ki se vrši v sredo dne 12. t m. ob 7. url zvečer na «Ledinl», Polnoštevilno! — Vadlteli.
Sporf
Nogometne tekme' v Mariboru. Nedeljska nogometna tekma «Maribor» prot »Atletikb za jesensko prvenstvo jc kon čala 3: 1 (1:1) v korist «Marlbora.->. Tekma »Maribora (rezerva) proti «Atletiki (rezerva) je končala 8:1 (4:1). Prven stvena tekma «Rapid I.» proti »Svobod I.» pa 2:3 (1:0) v korist «RapIda».
Praško jsismo
Presenečenje nove vlade. — Novi iiieoslovanski noslanik. — Zacreb-Ske ocene. — Sorcinembe v češki diDlomaciii.
Pragu, 7. oktobra.
Bcncševa Vlada je imela v sredo prvi iitili. svet, v četrtek pa ic bila prvič povabljena k prez. na ditier. Prezidcnt Ma-saryk je prišel v ta namen za par dni v Prago. Cimdalic več se govori o novi vladi in čiindalje boli skrivnostno. Niltdo -i nc more razlagati, zakaj je gospod švehla, da zadniega trenutka predistml-i ani ministrski predsednik, kar nenado-t-ta odstopil svoje mesto s. Bcnešu. Govori se celo, da je naslednjega dne, ko se le vlada zbraia, da priseže prczldcntu, eden od ministrov, o katerem jc znano, du ne bere novln. začudeno vprašal ministrskega predsednika Ucnesa, kdaj vendar wide ministrski predsednik bvclila,
«zakaj ga šc nl» Itd., kar jc Izzvalo veliko vcsclost.
Švehla jc izjavil, da jc bolan in da zato ne more stopiti v vlado. Vsakdo ga je razumel. Vendar pa ni mogel odpotovati, ker je njegovo stranko objel vihar, iti siccr levo krilo, ki jc bilo žc dolgo slabo krito: malo posestnike, kl jih snubijo so-ctjalisti, različni avanturisti in končno tudi klerikalci. Doldcr ni bilo denarja, položaj ni bil težaven. Sedaj pa Imajo klerikalci lepe milijone in so nenavadno močno pričeli pritiskati v vrste agrarne stranke. Med novinami se bije srdit boj iu jc težko prokovati, kdo bo zmagovalec Kakor rečeno, ic ta.preobrat v položaju tako blagodejno vplival na živec dr. Švehla, da je opustil svoje potovanje v Jugoslavijo, zgrabil za bič in pričel delati red v lastni hiši.
Nai bo že kakorkoli, gotovo je, da ic dr. Benc? gospodar poiožaia. da so važni j resorti v izbornih rokah, du notranji po-i loža) države uc bo delal tožkoč. in tudi
nc preveč zaposlil ministrskega predsednika, ki sc bo mogel zato še nadalje posvečati zunanji politiki, kjer jc težišče sedanje situacije.
SIcer pa se v resnici opaža, da sc vse oči obračalo proti Pcštl in Dunaju in da vse prisluškuje bobnenju Iz Nemčije. Izdajajo se zagotovila, opažajo pa se značilna dejstva, kl zatajujejo zagotovila. V zunanji politiki ie treba torej previdnosti in dr. Beneš mora Imeti popolno avtoriteto.
t«;
Nov! jugoslovanski poslanik, dr. Vošnjak, je izročil te dni prezidentu Masa-ryku svoje poverilnice. Vse novine, brez razlike strank, češke in slovaške, so ga izredno prisrčno pozdravile kakor odposlanca bratskega naroda. Njegov pozdravni govor url slovesni avdljcncl je napravil izvrsten vtis. Značilno ic, da so vodilni stovoškl listi pozdravili novoga jugoslovanskega poslanika z uredniškimi pripombami, dočini sc ooprei za iukosIo-
vansko vprašanje niso dosti brigali. Tudi ugodno znamenje.
*
Sestava nove vlade je zopet dokaz, -da se večina Slovakov nc identificira z nc-zmiselulm hujskanjem Madžarov in mad-žaronov proti državi v Inozemstvu. Lc organ Hlinkc in tovarišev je ostal hladen, vsi ostali so se odkrito ln z veseljem izrekli za vlado, za češkoslovaško edlnstvo. Tako govori 90 odstotkov in vendar je slišati po svetu Ie mrmranje enega odstotka. Zaradi tega je vzbudilo pisanje zagrebškega «Obzora», ki je pisal v žanru dunajskih in budimpcštanskili novln, veliko ogorčenje. Nikdo si ne more razlagati, kako je mogoče, da novinar, kl mora biti, sodeč po tem, kar piše, slep in gluh in mutast, vendar le še pridiga v svojem listu? To jc bilo do sedaj rezervirano lc Ncmcem in Madžarom. Slepota, velika blodnja, pomanjkanje opazo-! vanju tega, kar mi je neprijetno, so po-'vzroilli, da je Nemčija Izgubila vojno,
In v tem pogrešku živijo šc sedaj. Ot nočejo videti Slovanov, ker jih sovražij'-se jih boje in ker mislijo, da jih bpd spravili s sveta s tem, da o njih nocoj ničesar vedeti. Ravno zato so bili pre maganl od Slovauov, Nemci in Madžai pa so sedaj dobili še ojačenje: njihov metode uporabljajo sedaj tudi v Zagrebi
Toda resnica In pravica bosta vendarl zmagali, pa naj bo tem ljudem prav a pa ne.
V praškem zunanjem uradu se Izvrš znatne izpremembe. Dr. Krofta !e bil ot poslan z Vatikana na Dunaj, dr. Hiedt z Dunaja v Bern, dr. Dušek iz Berna Egipt — zaradi bolezni. V Vatikan priti g. Kober Iz Madrida, ua njegovo mest pa bivši minister, general Husak. Bruslju Jc poslanik Mečlf odstopil in -vrne k svojemu poklicu, novlnarstv Prevzei ie reprezentanco agrarne« «Venkova v Parizu. V Britseli pojde ha, poslanec Uhlif, v Sofijo ■ reduktor Si bivši adiuUni dr, Krainaiia^
Domače vesft
» Zuuiniivl beziiaml. Denarni zavodi uain pošiljajo sezname podplenlkgv driav-ut.gn posojila. Ti 6eznami to zanimivi In poSucni v pogledu vprašanja kdo pri i;sa podpisuje in koliko se podpisuje. Videti je, da bo glede državne^« posojila mnogi na stališču »enakopravnosti stanov* in zato se pač naši milijmarji skrbno pazijo, da ne bi podpisali ve« nego ;rc:mo uboga para dizAvnega uradnika, '/udi takih je, ki so hoteli bi*l še skrom -,,-Jji. Večina pa čov* svoje zlatnik«, da bo lahko po njih tolkla, kadar bo treba Zlifet enkrat kričati, kako država zanemarja našo gospodarske interese. V Beograda ja nekdo predlagal, da naj se ob-isvijo imena, tistih, ki so od Jugoslavije profitirali ogromne vsote, ki pa Jugosla-^'jl ne zaupajo niti vinarja p-isojila. Mi hi dodali tudi imena tistih, ld s^ podpisali približno toliko državnega posojila, kolikor porabijo, kadar se peljejo recimo na Dunaj, en sam večer v kakem kabaretu. Soznamo podpisnikov skrbno čuvamo in ob priliki bodemo ii njih citirali interesantna, opazovauja, v mnogih pri nierib tudi zanimive paralele z nekdanjimi seznami avstrijskih vojuih posojil. Posebno lepo je, čo podpiše podjetnik, trgovec, industrijalec, ki jo notoričen večkraten milijonar po 2000, 4000 K državnega posojila, približno polovico toga, kar jo podpisal g. nadolieial, g. učitelj, profesor...
*	Učiteljstvo za državno posojilo. 1,'čiteljstvo šole v Krčevini je podpisalo 6800 kron državnega invt*ticijske-ga posojila. Tudi učitelji ostalih mariborskih okoliških Sol pridno podpisujejo posojilo.
*	Ob obletnici plebiscita. Dodatno k našemu včerajšnjomu Izvestju o koroški manifestaciji »Gosposvetskega Zvona« v Ljubljani poročamo, da se ja v nedeljo v Mestnem domu vršila manifestacija prirojena od akademsko omladlne. Na tem /boru sta govorila jurist Urbane in jur. Ft-laher, ki sta Blikala trpljenje koroških Slovencev tor zahtevala aktivno politiko v zaščito naših zasužnjenih bratov. — V Kranju se je vršil v nedeljo žalni zbor, katerega so sklicali koroški begunci. Zbor je lopo u»pel in je bila »prejeta resolucija, kl zahtova združenje slovensko Koroške z Jugoslavijo ter poživlja našo vlado, da zaščiti pravice trpočega naroda na neosvobojenem ozemlju. Kralju jo bila poslana udano»t.na brzojavk«. — V Mariboru se vrši koroški manifestacija v nedeljo dne 16. oktobra. — Včeraj zvečer ob 6. uri 50 je vršil pred nnivorzo manlfestacijskl shod našega dijaštva. katerega se je udeležilo mnogo akademikov in srednješolcev. Mladina jo v.ostrih besedah obsojala malomarnost ljubljanskega prebivalstva v narodnih zadevah ter se Jo nato v lepem sprevodu podala pred palačo pokrajinske vlade, kjer se je posebna deputacija podala k pokrajinskemu namestniku, ki je potem mladino nagovoril tudi z balkona. Mod živahnimi klici kralju Aleksandro in petjem državne himne so se dijaki razšli.
i * Afera konfisciranih denarnih pisem. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je bilo ua ljubljanski pošti konfisclranlh cela vrsta denarnih, oziroma priporočenih pisem, v katerih so nekatere zagrebško banke skušale spraviti v inozemstvo tn-jih valut v vrednosti več sto milijonov kron. Sedaj nam poročajo, da je finančno (ali poštno?) ministrstvo odredilo, da. naj se dotična pisma vrnejo odpošiljate-Ijem. Ta ukrep se utemeljuje baje s tem, da banke niso imelo namena kršiti novo uredbe o devizah ln valutah, tem manj ker ob času predaje pisem še niso poslovali devizni odbori in nredba dsjansko ni bila uveljavljena. Za danss se vzdržujemo o tej zagonetni aferi vsake sodbe. Priskrbeli pa si bodemo natančnih informacij in če se izkaže, da gre za krivično stvar, gotovo ne bo ostal brezuspešen apel na ministra, da 8 skrajno strogostjo in brezbrižnostjo afero razčisti tor kaznuje krivce.
*	Regulacija duhovniških plač, V ministrstvu ver je sestavljena posebna komisija Iz zastopnikov vseh veroizpove-danj, ki naj sestavi načrt duhovniškega zakona, o katerim bl se vprašanjo gmotnega stanja duhovščine rešilo na ta na-' in, da bi se jim odmerile plače kot državnim uradnikom.
*	Kongres zobotehnikov Jugoslavije, Dno 15. in 16. oktobra so vrši v dvorani 'Trgovske in obrtne zbornice« v Zagrebu, trg 29. listopada kongres zobotehnikov vse kraljevine v svrho ureditve principijelnega stališča zabotehničnega vprašanja. Dnovni red je nastopni: O rV-•/drav navzočnih kolegov po predsedniku akcijskega odbora. 2.) Volitev piedse^-"-1;» kongresa. 3.) Poročilo tajnika akcij-skega odbora. 4.) Poročilo blagajnika, 5.) Načelno stališče zobotehničnega vprašanja. 6.) Stališče nesamostalnih zobotehnikov. 7.) Razno.
*	Društvo vpokojencev Južne železnice tia znanja svojim članom, da je umri društveni član g. Ivan Dežman, višji rovi-
• dent južne železnice v pokoju. Pogrob so vrši v sredo ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sodarska steza št. 2. (Ulica na Grad). Člani naj se pogreba y obilnem številu udeležijo!
*	Učiteljski zbor tehnične srednje Šole v Ljubljani je podpisal 72.400 K 7odstot-nega državnega posojila.
*	Kaj naj storim? Tako nas vprašuje i?. Josip Klemenčič, nadkontrolor kr. postnega čekovnega urada, ki nam piše: »Na svoječasne časopisne napade zaradi pošiljanja mojih otrok v nemško šolo sem takoj vpisal svojo otroke v slovenske So-'e, Jasiravno ne obvladujejo dovolj slovenskega jezik« zaradi prejšnjega biva,-
nja v tnjlnl. Tako sem vpisal eno hčerko v III. razred meščanske šole. Po preteku enega meseca je Izjavila dotična učiteljica, da ee tal ne moro ukvarjati z mojo hčorko zaradi nepopolnega znanja slovenskega jezika. Nato sem vzel hčerko iz šole in jo obdržal doma Letos sem jo dal vpisati k uršulinkam v Skofji Loki. Po 14 dneh ml sporočila prednica uršu-linskoga samostana, da moje hčerko ne more voč obdržati v šoli, ker se nima časa mučiti i njo zaradi slabega znanja slovenskega jezika. Sodaj res no vom, kaj naj storim. Mislim pa, da bl v takih slučajih bilo umestno, da šole nokoliko po-trpijo. Gotovo jo več takšnih slovenskih otrok, katerim prej v tujini nI bilo dano naučiti se perfektno slovenskega jezika.
*	Preselitev oddelka ministrstva za trgovino ln Industrijo v Ljubljani. Od 18. oktobra naprej uradnje ta oddelek v novih prostorih, in sicer predsedstvo ter referati za personalijp, obrtni red, kreditne zavodne in delniške družbe, trgovsko in obrtno šolstvo, meroizkustvo, vložišče, registratura in pisarna na Turjaškem trgu št. 3, referati za sekvestracijo, trgovsko, industrijsko In obrtno pospeševanje ter centralna uprava za trgovslk promet psi na Turjaškem trgu št 6. Dne 11. In 12. oktobra se ne bo uradovalo.
*	Dijaški kuhinji v Kranju so doposlali za nedotakljivi sklad kralja Petra I. Osvoboditelja slodefii gg.: Josip GloboČ-nik (Železniki) 300 K, Fr. Hajurihar (Škofjn Loka) 800 K, dr. Janko Olip (Beograd) 2000 K. Se priporočamo! — Odbor.
= Zborovanje trgovcev v Mariboru bo dne 18. oktobra oh 20. nri v Gam-brinovi dvorani.
*	Odpust stavkujočih mizarskih
delnvcev v Mariboru. Stavka mizarskih delavcev v Mariboru, kl je izbruhnila začetkom septembra, traja dalje in so je sedaj konflikt med obema strankama šc poostril. Dno 5. septembra so so vršila prva pogajanja med delodajalci in dolavcl, katerim je prisostvoval tudi zastopnik socijalne-ga skrbstva iz Ljubljane. Delavci so na tem posvetovanju zahtevali 30odstot-no povišanje svojih prejemkov, dočim so bili delodajalci pripravljeni privoliti samo v lOodstotno povišanje, kar pa so delavci odklonili in zagrozili, da bodo svojo zahtovke šo povišali. Na pogajanjih 26. septembra so v resnici zahtevali SOodstotno povišanje. Delodajalci so nato izjavili, da jim povišajo mezdo za 20 odstotkov, toda samo pod pogojem, da se 3. oktobra vrnejo na delo, česar pa delavci niso storili, ampak s,o po svojih voditeljih predložili novo pogodbo, v katero delodajalci niso mogli privoliti. Radi tega so vsi delodajalci odpustili stavkajočo mizarske delavco ln jim vrnili delavske knjižice. Tako počivajo sedaj v Mariboru vsi mizarski obrati, katerih je precejšnjo število.
*	Nova podružnica ICoIn jugoslovanskih sester. Prihodnjo nedeljo so ustanovi v Oplotnici pri Konjicah podružnica Kola jugoslovanskih sester.
*	Jugoslovanski MeZzofontl. Povodom 1501etnico kardinala MeZzofantija, kl je govoril baje 50 jezikov in narečij, javljajo zagrebško »Novosti« iz Bakra, da imamo tudi Jugoslovani svojega Mezzofanti-ja. Ta naš Mezzofanti jo profesor Fran Burlan v Bakru, kt no samo da 7na, nad 50 jezikov, marveč tudi njihovo dialekte. Tuje jezike govori kakor.svoj materinski jezik. Burian je bil nedavno imenovan za profesorja na navtični akademij.
*	Olepšava mesta Splita. Po zaslugi mestnega župana drja. Tartaglie jo občina Split zasadila na morski obali dve vrsti krasnih palm, katere so bile nabavljene na otoku Višu. Nekoliko novih palm bo nasajenih tudi na Marjanu In okoli Narodnega gledališča,
*	Umrla je 11. t. m. .v Ormožu gospa Ivana dr. Žižkova, soproga tamkajšnjega, zdravnika dr. Žižka, mati okrožnega zdravnika dr. Branka Žižka v Velenju, mati tajnika v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Cirila žiž-ka in tašča upravitelja celjske bolnice gosp. Prekorska. Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl nadrevidont južne železnico v pok. Ivan Dežman.
*	Železniška nesreča. Na grosupeljskem kolodvoru so jo pretečeno nedeljo ponesrečil invalid Anton Marenčič. Pripeljal so jo iz Višnjogoro. Ko so začeli na Grosupljem vlak premikati, je bil mnenja, da vlak že vozi proti Ljubljani. Skočil jo skozi okno iz vagona, a je padel tako nesrečno, da so. je nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
*	Nesreča, lzvošček in gostilničar Matija Misleta v Mariboru jo v nedeljo zvečer povozil vdovo Uršulo Andrcl in njenega sina Alberta, ki še mu vsied naglo vožnjo nista mogla več pravočasno umakniti. Vdova jo dobila težke poškodbo na glavi, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico, dočim je dobil njen sin le lahke poškodbe.
*	Nesreče In nezgode. Krojaški vajenec Jamar Ivan iz Selo si jo med igro zlomil levo nogo. — Rozalija Kastelio, posestnikov! hčerki Iz Peči pri Litiji, je pri nakladanju padel volik tram na desno nogo in jej jo stri. — Ivan Pongov, dijak, stanujoč v Kolodvorski ulici v Ljubljani, je padel po stopnjlcah hi s! zlomil desno roko. — <Vtiton Kra.fac, tesar pri Sv. Ani pri Tržiču, je obtssoval tramove. Pri tesanju mu jo padel tram na. desno nogo in mu jo zlomil. — Blaž Jakopič jo peljal voz mleko, na kolodvor v
*WJ. Poleg BaJJBSevega mOna 5« pil-1
vozil nasproti avto. Ker so se Jakopiču
splašill konji, je skočil raz voza ln padel pri tom tako nesrečno, da Bi je zlomil desno nogo.
*	Neprevidnost Sparovec Franc, čev-ljajski vajoneo v Salezijanišču na Rakovniku, je Imel na desni roki gnojen žulj, ki ga je prodrl z navadnim čevljarskim šilom. Vsled nesnainoBti šila pa Je nastopilo poznoje zaetrupljenje krvi ln so morali fanta oddati v bolnico.
*	Vlom. V noči od 9. na 10. oktobra so neznani zlikovci vlomili v pisarno stavbenika Aeoetta ln odnesli pisalni stroj, brownlng ln okoli 400 K denarja.
*	Telita Je podrla na tla i>osestnikovo iono Marijo Kastelio lz Dobrunj, ko ji jc pokladala seno. Kastollčeva si jo pri padcu zvila levo roko v rami.
*	Oče ln sin. Herman P., sin pomožnega uradnika na Zaloški costi jo v prepiru udaril svojega očeta tako močno po glavi, da je moral slednji iskati pomoči y bolnici.
*	Aretiran defravdant Hlapno "anez Vlvod jo svojemu gospodarju V. Jamul-ku v Meži jionevoril 23.000 krou tor pobegnil. Nameraval jo je popihal v Avstrijo. Na begu 90 ga orožniki zasledili v Oplotnici in ga izročili okrajnemu sodišču v Konjicah. Imel je denarja še 18 t. i so 6 kron, 6000 kron pa jo žo porabil v droibl svojih prijatoljev.
*	Tatvina. Mesarskemu pomočniku M. Potljaku v Mariboru je neznan tat ukradel iz stanovanja 2000 K vredno obleko.
Društvene vesti
* ZABAVNI VEČER Dobrodelnega društva tiskarjev», kl bo v nedeljo dne 16. t. m. v «Un(onu», obeta mnogo zabave ln užitka. Na sporedu so pevske točke opernih solistov ln komični nastopi članov drame, koncertne točke vojaške godbe pod osebnim vodstvom g. kapelnlka drja. Čerlna in končno ples. Za neplesalce bo na razpolago bogat srečolov. —
Začetek ob 7. url. Vstopnina 5 din. *
Športni klnb «PrlmorJe» priredi v nedeljo, dne 16. t. m. zvečer pod pokroviteljstvom ln sodelovanjem »Kluba Primorka v vseh goronjih prostorih Narodnega doma veliko zabavno prireditev s plesom. Kor je čisti dobiček namenjen športnim potrebščinam mladoga kluba, ki jo v kratkom času svojega obstoja pokazal v plavalnih tekmah in lahkoatletičnih mitingih sadove dosedanjega sportnoga delovanja, ln ker so hoče povspeti tudi v drugih športnih panogah, pričakujemo, da obišče cenjeno občinstvo to prireditev, ki mu bo nudila obilo zabave in razvedrila, v čim večjem štovilu ter s tem pripomore agilnemu klubu k nadaljnomu vspešnemu športnemu 1 delovanju.
Pravila društva, župe ln saveza. Ju-
goslovenski Sokolski Savez ima v zalogi najnovejša pravila za društvo, župo in savez, kakor so bila sprejeta na skupščini v Osijoku. Cena 2 K. Bratska društva in župe opozarjamo, da so nova pravila obvezna za vsa društva in župe ter -da jih mora imeti vsako društvo in župa. Pravila so naročajo pri Jugoslovenskom Sokolskem Savczu v Ljubljani. Donar jo poslati naprej.
Gos p o daratira
padec marke in svetovno gospodarstvo.
Kakor jo iz borznih poročil znano, »naša padec nomške valuto v zadnjih dveh mesenih okrog 40 %. Koncem Julija, t, L se je dobilo v ZUrichu za 100 mark 7.62 šv. fr., danes samo še 4.56.
Velike porlodloo tega padca spremljajo vse narodno gospodarstvo, posebno pa Izvozno trgovino. Nemški fabrikati so se pocenili — za inozemstvo namreč — avtomatično «a 40 %. Od tovarnarja je odvisno, za koliko lahko dvigne cene fabri-katu, da pri tem še vedno lahko konkurira celemu svetu. Nemčija ogroža danea eksport vsoh držav, ki Imajo boljšo valuto. Govori ChurchiU-a in Lloyd Geor-ge-a dokazujejo to za Anglijo, Hoovera pa za Združene državo ameriško. Kakor znano, se nahaja ravno Amerika v toiki industrijski krizi. Po noovorjevem mnenju je sioer že nastopil prvi stadij zboljšanja, vendar ostro valovanje inozemskih valut, uničujo poizkuse začetne konjuktu-re, daljša krizo in prizadeva Amoriki neprecenljivo škodo. Predpogoj normalnoga stanja ameriško Izvozne trgovine je stabilnost inozemskih valut, od katorih pride nemška marka kot prva v pofitov.
Evropske države dolgujejo Ameriki nad 10 milijanl dolarjev; k temu dolgu je trčita prišteti še 8—I milijarde dolgov v svetovni vojni udeložonih držav.
Ti dolgovi bodo bolj gotovo plačani, čo evropske državo no bodo jadrale v bitnkeroU
Nemško časoplsjo združuje problem valutno stabilizacijo z reparacijskim vprašanjem. »Vossischo Zeitung« pravi dobe-sodno: »V.Nomčiji nI strokovno-naobra-ženoga človeka, ki bl bil mnenja, da moro Nomčija plačati letno tri ln pol milijardo zlata in povrhu še razne drugo obveznosti, ne da hI s tem eliminirala na svetovnem trgu s svojimi fabrikati konkurenčno možnost industrij vsega sveta«.
Nemčija jo tudi v naši državi kupovala tujo valute. Z njimi jo krila svoje repara-cijske dolgove, tlačila s temi nakupi vrednost svojo valuto napram naši navzdol, pri tom pa izpraznila naš trg, ki jo vsled velikega povpraševanja po tujih valutah notiral domačo valuto vedno nižje. In tako stojimo danes pred slodo-čiml za nas no prav rožnatimi dejstvi: Zagreb notira Beriin-dovizo 198—200, torej ca 2 K za 1 marko, zato pa 1 dolar z 211—213, in 100 lir z 971—990 kronami. Za Jugoslavijo jo danes najconojšo nemško blago, najboljši kup — nemški fnbrikat, pred katerimi pa ima strah naša v povojih se nahajajoča industrija. Ta strah nI nič manj upravičen, kakor jo razveseljivo dojstvo, da ovira visoka italijanska valuta italijanski izvoz v našo državo.
In končno — nade v vojno odškodnino so dnovno manjšo...
nc ure prt ljubljanski in mariborski srlar^ ni iu kolodvorski pošti in pri poštnih uradih v Celju, Ptuju, Novem mestu, Zidanem mostu, Tržiču ln Gornji Radgoni ostanojo ncizpremenjene. Poštni nrarti; Ljubljana 3 do 6 podnje jo v zimski dobi od 8. do 14. uro. Ob nedeljah in prazni kih so uradne ure no izpremene. Iz pregled/i, kl je izobešen na vsakem uradu v prostoru za stranko su razvidne uradn« ure dotičnega urada. — MI sedaj samrf še pričakujemo, da bodo v letni dobi poštni uradi zaprli svoje »štaoune* ter odšli na počitnice.
» Davek na poslovni promet. V O sije-kn se )e VTŠila te dni seja trgovsko-obri • niško zbornice. Na seji so jo zlasti živahno razpravljalo o davku na poslovni promet. Sklonilo se je, da se odpošlje v Beograd posebna delegacija, ki nuj skuša na merodajnem mestu doseči, da so pri prevedbi davka na poslovni obrt izbere način, ki bi zadovoljil trgovstvo. — Ravno o tem vprašanju so je vršilo zborovan.'.o trgovcev v Beogradu. Tudi ti odpošljejo posebno posredovalno delegacijo k finančnemu ministru. Nadalje se jo o tom davku sprejela na skupščini Save:ui tigc-vaoa v Zagrebu dne 9. oktobra resolucija, ki zahtova, naj se v zakonodajnem odboru uredba o prometnom davku spremeni tako, ila bi se uvedli kolki, ki bi so v znesku od 1 odstotka priloplievali na fakturo in bloke, dočim hi sa malim tvrilkam davek pavšaliral.
«= Vzorčni velesejmi v Pragi. Sojinsk.i direkcija nas obvešča, da jo izšel ca. 650 strani deliel katalog, vzorčnih velo-sejmov v Pragi. Katalog vsebujo na 3. mednarodnom vzorčnem volesojmu zastopano tvrdke, in Ima sledečo vsebino: Častni organi sejma, upravni sejmski organi, seznamek oficlelnih zastopnikov tujih držav v Pragi, pregled posameznih strok, uvod, informacijo za obiskovale« sejma, rnzlacn okrajšav, sitnacijski načrl izložbe, alfahetični seznam firm, seznani stojnic, seznam grup In seznam blaga, ln-scratl se nahajajo po vsakem imenovanem delu. V lailalogu bo dobi v 10 jezikih sestavljen ključ, b katerim moremo hitro najti zaželjeno tvrdko, stojnico grupo in predmet v katalogu. Katalogova, lična zunanjost in ogromen udresni ina-torial, zbran sistematično in prav pregledno jamči vsakomur od razstaviteljev za uspeh. Na drugI strani jo neobhoden pripomoček za vso one naše trgovc, ti de.f-jo s Češkoslovaško. Nihče naj gi pogroša. Narbča so pri »Aloma (Jompanv« na Kongresnem trgu št. 3 v Ljubljani in uooiužniei v Zajrrebu, Duga ulici 38 ter slane 20 dinvov. 650 6trani obsegajoS očesni mi v-al je vreden naših 80 K, Zaio žclim>, da naši gospodarski k ogi p.idno po>eea'o r>0 njem.
I —
Prosvetfa
Jugoslovanski veliki umetnih Zlutlio Bulokovit je z nova dosegel krasile uspehe. Kritike povdarjajo njegovo napredovanje. Bival je nekaj let v Inozemstvu: v Londonu, Parizu in drugod, Inozemska glasbena kultura je delovala na njega. Balokovič Je danes zrel umetnik. O11 zna prodreti v globino glasbenega dela in do skrajnosti Izčrpati njegovo vsebino. Način svlranja je postal možat, ton njegovih gosli zveni široko in polno, on osvaja poslušalca. In ravno to prodiranje v glasbeno delo, .ta velik! ton, ta mirnost v interpretaciji so nove umetnosti Zlat-ka Balokovlča. Poleg te zrelosti pa ima na razpolago svojo tehniko, ki mu je ostala od najmlajših dni sigurna na raz-položenjji. Vrhunec zagrebškega koncerta jc bila sonata Johna Irclanda. Zanimivo delo, moderno, a vendar ne pretirano. V delu se čuva stroga forma, pazi se iia lepo kantileno iu zvok. Težišče sonate leži v klavirskem delu, katerega bo igral Ciril Ličar s temperamentom In razumevanjem. V ljubljanskem koncertu dne 15. oktobra bodo na sporedu še skladbe: Mozartov najlepši konccrt v D-duru, ln dela Dvoraka, Wieniavskcga, Krelslcrja, Ma-nojlovi.ča (mladega srbskega skladatelja) in drugih. Ljubljančani naj 110 pozabijo posetlti koncerta Balokovlčevega.
Razstavllcna slikarska dela. V Izložbi Narodne knjigarne v Prešernovi ulici so razstavljena dela akad. slikarja prof. Kopača na gimnaziji v Kranju, k! vzbujajo splošno zanimanje. Razstavljeni so trije portreti znanih oseb, kl Jih tem lažje presojamo, ker so nam dobro osebno znani. Posebno portret dr. Tavčarja jc izboren In menda najboljši do sedaj. Tudi portret akad. slikarja Frana Sterleta je dobro pogoden, tako tudi auto-portret mojstra samega. Delan! so s pastcll pri vseh teh delih sc vidi anatomična dovršenost in pravilna kompozicija, ki sc žalibog pri nas tako redkokdaj opazi. Portreti bodo razstavljeni šc nekaj dni
—	Naše zunanje posojilo. Iz Beogradu poročajo: Tekom par dni dospe somkaj direktor Narodno banko v Nowyorku. Njegov prihod je v zvozi s sklepanjem našega posojila v inozemstvu.
—	Centralna uprava za trgovski promet z Inozemstvom v Beogradu poroča Zvozi trgovskih gremijov in zadrug za Slovenijo, da je treba, v svrho likvidacijo akrcditivnili ostankov priložiti prošnjam dvodinarskl kolek in potrdilo o plačanem davku za loto 1920 in prvo polovico 1921. Prošnjo jo trebn nasloviti na Contralno upravo v Beogradu, Kronska ulica 14. Rok za vlaganje prošenj potečo 30 dni po dnevu objavo poziva, to jo 16. oktobra 1921. Po pregledu prošenj so bodo izdali plačilni nalogi za Slovenijo potom prehodno Gospodarskega urada v Ljubljani.
—	Dobava materijala za povezovanje tobaka, kartona ln papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje za dno 27. oktobra, 1921 ofertalno licitacijo za dobavo materijala za povozovanje tobaka (pločevinasto plombo, klošče za plombe, decimalno tehtnice, v ameriško platno, platno iz konoplje, vrvico, motvoz) tor za dne 1. novombra 1921 ofor-talno licitacijo za dobavo 180.000 kg papirja in 60.000 kg kartona v treh barvah. Ponudbo jo izročiti do dne 22. oktobra
1921.	Pogoji in vzorci so interosontom v pisarni trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani na vpogled.'
—	Nabava potrebščin za Invalidske domove. Oddelek za socialno skrb, invalidski odsek _ pokrajinsko upravo za Slovenijo žoli nabaviti za invalidsko zavodo: 165 stilov, 125 nočnih omaric, 28 dvodelnih omar, 31 Skrinjic za premog, 18 miz razne velikosti, 25 obešalnikov prosto-stojočili. 15 umivalnikov z opremo, 24 pljuvalnikov iz pločevino (omajlirani), 2 pisalni mizi, 1 omaro za pisarniško potrebščine, 1 omaro za knjižnico, 10 klopi, 1 omaro kredenco za kuhinjo. Vzorni navedenih predmetov so na vpogled v Invalidskem domu v Ljubljani v St. Po-terski vojašnici (pri upravitelju). Pravilno kolkovane in zapečatene pismeno ponudbe naj so pošljejo na gori omenjeni odsek (Ljubljana, 8t. Poterska vojašnica) najkasneje do dne 16. oktobra, V ponudbi je navesti, v katerem roku (od dne naročila) se dobav! pohištvo. Obenem n ponudbo jo poslati tudi potrdilo za položeno varščino, ki /naša 10 odstotkov od skupnega nabavnega zneska.
'= Skrajšanje uradnih ur pri poštnih uradiii v Sloveniji. V zimski dobi 1921/22 to je od 16. oktobra 1921 do 31. marca
1922,	so skrčijo uradno ure pri poštnih uradih r, brzojavom in telofonom na 6, oziroma 5 ur, pri manjših poštnih uradih brez brzojava in telefona na 4 uro, Urad-
Borsa
Zagreb, devize: Berlin ček 200.50 — 202, Milan izplačilo 982 — 995, čok m
—	985, London 93."> — 960, Newyork ka-bol 216, ček 242, Pariz 1800 — 1825, Prai ga 265.75 — 268. Švica 4350 — 4450, Dunaj 8.30 — 8.50, Budimpešta 37.50 —' 38.50, valuto: dolarji 210 — 242, av«' strijsko krono 12, rublji 12 — 15, funti 935, franki 1800 — 1810, marke 198 200, lire 970 — 975.
Trg. obrtna banka 235 — 240. Ilrv. eskomptna banka, 660 — 670. Brodrfka banka 400 — 415. Jadranska banka 1100 — 1300. Jugoslovonska banka 492 — 500. Ljub. kreditna banka 860 — 890. Narodna banka 515 — 520. Praštedionn 5100 — 5120. Ročka pučka banka 400 — 400, Srpska, banka 700 — 710 Eksploatacija drva 690. Goranin 600 — 640. Gutman 1400 — 1500.	,
Nar. šumska industrija 575 — 590. Našička industrija drva 525 Slavonija 655 — 660.
Beograd, valute: dolarji 60, funti 230, marko 48, leji 52.50, lovi 39, devize: London 283, Pariz 436, Praga 67, Dunaj 2, Berlin 50, Milan 245.
Ziirieh, d o vi 7. o: Berlin 4.22, New-york 5.44. London 21.05, Pariz 40.10. Milan 22, Proga 6, Budimpešta 0.82, Zagreb 2.15, Bukarešta 4.60, Varšava 0.10,' Dunaj 0.20, avstrijske, žigos. krono 0.20.'
Berlin, devize: Italija 488 — 489, London 468 — 469, Nowyork 121.62 — 122.88, Pariz 891.10 — 892.90. Švica 2232.75 — 2237.25, Dunaj 663 — 667, Praga 132.10 — 132.40, Budimpešta 1853
—	1857.
Vremensko poročilo
Ljubljana 306 m uad morjem.
Dan
U. okt.
<3
7.
14. 21.
03 B
jlO
a * S
1
740*314*1
788-8 740 •!
21-3 15'2
Vetrovi
Ta
a
ta
Nebo 1.«
brez vetra Bl. siap
megla jasno
Srednja včerajšnja tomperatura 16'7, normalna 11'2. Vremenska napoved: lopo, toplo vreme Solnce vzhaja ob 6'12, zahaja ob 17'18
Priporočamo domače tvrdke:
Mali trgovski In obrtni oglasnik.
i
Izhaja poljubno. Vtata objava 4 K.
Skladi**« i Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.]
6p«dlclja:
Balkan, d. d., Dunajska o. 83. [d. p.]
Trgovin«: L. Mlkuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 16.
Derenda Fran, konfekcija, mannfak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8.
Mehanična delavnleai [A. p.J
Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407.
PutkarJI: Kalaer F. K., Selenhnrgovanl. 6.
Pisalni stroji ■	[d. p.I
Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407.
Razmnoževalni aparati: |d. p.]
Bar Frano, Cank. nabr. 5. Tel. 407.
Klaparatvo:
T. Korn, Poljanska cesta 8.
Seliškar Ivan, urar, Ljubljana, Rožna dolina 10. Vsako popravilo izvršuj emto6noincena^^^^^^^
Brusovnlca:
Vekoslav Vanlno, Stari trg.
13
Primarij 1718
dr. Pogačnik
ordinlra zopet redno.
Po nizki ceni: 1692 nova dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji,
tudi malo rabljeni.
F. BATJEL, Ljubljana,
Stari trg št. 8. Karlovška cesta it. 4.
Poročila1
bi se rada inteligentna gospodična srednjih let s premoženjem, srednje postave, simpatične vnanjosti. Le pošteni, inteligentni gospodje naj vpoš-ljejo sliko in popolni naslov pod „Anuia" na upravništvo „Jutra".
Sprejmem
pomočnika
mešane ln galanterijske stroke.
Ponudbo z navedbo plačo na podružnico „Jutra" v Celju pod „VlJudnost". 1705
Morska trava (afrik)
za modrece, na debelo in nujcooeje pri
Sever a Komp., UubUana. UVolfova uf. 12.
JERMENA
ViBa na Bledu
kTasna lega, zelo pripravna za gospodarsko podjetje, z velikim vrtom, ki jo nasajon s plemenitim Badjem, se proda takoj radi selitve. Naslov: ffiaohek, vila Straža, Bled, Slovenija, H3H.	1711
16B9
gonilna, usnjata, prvovrstna Knocliova v dimenzijah (Širinah) od 30 do 260 run prodaja
po coni, takoj s skladišča: Olavno zastopstvo ia Jugoslavijo: Frkovl6 i drug, Zagreb. MesnlCka 6. Telefon 4 45. Ljubljana, Stritarjeva ulioa 7, telefon 422.
Obl. konoes. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska Ulica it. 39.	416 62-48
1668 Prazna ln rabljene
vreče (diakova)
v vsaki množini po najnižji oeni pri
FR. SIRC, Kranj.
Kupuje
suhe gobe, fižol, brinievo olie.
Telefon int. St. 9, Kranj.
Tapetniški pomočniki
se sprejmejo v stalno delo. Istotam so sprejme tudi	1688
Ivan Cerne, Dunajska cesta 28.
Obvestilo.
ObveSčava ccnj. odjemalcc in p. n. občinstvo, da sprojfcmava nova dela in popravilo po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalofll. Tnrlstovskl čevlji domačega Izdelka.	1628
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
Naročite se na
in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I,—II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. 1. del, vez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po poŠti K 5-40 več-tll.-I V. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, poŠta 3 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, pošta 3 K več. BroS. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več Naročila sprejema
tiskovna zadruga v Ljubljani. Sodna ulica 6.
Približno 300 komadov
novih sodov
iz trdega lesa, z želozuimi obroči, lično izdelanih, od 6 do 830 litrov vsebine ima od K 8 — za liter na prodaj 1709
W. Rottner, St. Johann a. M.,
Tauern, Deutsch-tisterr. Sl! Ugodna prilika Iti
Lep klavir
firmo J. B. Streicher & Solin, zelo dobro ohranjen ter z močnim in čistini glasom, je po ceni na prodaj. Zelo pripraven je za kak veliki salon ali gostilno kakor tudi za pevsko ali plesno šolo in vsako elaslieno uporabo. Ogleda in kupi se v LJubljani, Hranilnika oesta itev. 7, druga hišna vrata, I. uadBtropje, vrata 48, vsak dan od '/,1. do '/,2. ure popoldne, v nedeljo pa od 9. do 12. ure opoldne.
Proda se stara renomirana tovarna v Griiah
pri €@9ju. 1710
Preša za seno
se kupi.
Popis in cena pod „it, 1716" na upravništvo cjutrai.	1716
Največja zaloga finih platnenih robcev.
Graumann - cefirji.
1685
C. I. HAMANN
Mestni trg 8.
Računo vodj a-blagaj nik
v premogovni stroki versiran, sa sprejme,
Gospodje, kateri so bili že v premogokopih zaposleni, Imajo prednost. Nastop 1. novembra 1921. — Ponudbe na Sentjanžkl premogovnik v Krmelju, Dolenjsko.
FRANCOSKA!
JANKO LAVRIC, STRASBOURG, r. CHARLES APPELL No. 1, PROSI ZA PONUDBE VSEH IZVOZNIH PREDMETOV, ZLASTI DEŽELNIH PRIDELKOV, FRANKO ZACARINJENO SPILJE. BRZOJ. NASLOV: „SLOVEN3A", STRASBOURG.	1690
TTyvvvTTTTTTTYTri^TITIIXTTTTIITTIXIIiriXIXX^fm
JOS. RAVNIKAR
LJUBLJANA
zaloga manufakture na debelo.
Ittt&ii m T_ii /rmi ix iujli rnrrrarrxiT^
Delavke
k pletilnim strojem in ki so zmožne šivanja, pletenja in lahkih ročnih del se takoj sprejmejo v tovarni pletenin in tkanin JOSIP KUN C & KOMP., Ljubljana, Poljanski nasip Stav. 40 (Cnkrarna). 1713
lurja grofa Thurnskega
X jeklar na na Ravnah %
Guštanj, Slovenija,
proizvaja izdeluje
1681
Slov«
kvalitetno jeklo za vsakovrstno uporabo, valjano ali kovano, v šibikah, drogih, ploščah i. t d.;
v kalupih kovane predmete za železnico in avtomobilne tvornice, strojne osovine, osovine za tovorne vozove, nože za stroje, poljedelsko orodje, nakovala.
Obvestilo.
Imam v zalogi vse sokolske potrebščine: Kroje za 61ane ln čla-nloe, telovadne obleke, devlje, ovratnike, gumbe Itd. Coniki na razpolago. Zdravo!	1640
Peter Capuder, Ljubljana, tlldevdanska g. 2,
dobavitelj Jng. Sokol. Saveza,
samo
samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno delo. VpraSa so: Emon-ska oesta 8, Ljubljana.	1669
vse neuporabne zlato predmete: verižico, prstane, obeske, zapsstnioe, uhane Itd., kateri predmeti Vam ležo doma in jih 1661	ne nosite
tvvdlki P. ČUDEN trgovina ur, zlatnine In srebrnine, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
Tovarniško podjetje v bližini Ljubljane sprejme v vseh pisarniških poslih popolnoma samostojno
1 fhatota K 26'-
Najboiiša forasia sa dojenčke!
Zeio oiafcuSože sredstvo sa boSne na želodcu, rekonva-iesceate In osoblto za prsim a 3 o hranjene ter v ob$e
sSafe® cs$®S»e wsake starosti.
Ponudbe z navedbo referenc in plačilnim zahtevkom pod „Tovarna" na upravništvo ,.Jutra".
1706
ozor! Ključavničarji ia
001'. SE POVSOD.
Tovarna ItemiJStib predmeta« hrane
„mimm" B. D. ZAGREB
SoSfcoulteva ul. 23, telefon 7-91 Tvornica: NOVA GPSDlSKA
1698
Naročajte in Širite sledeče
leposlovne knjige:
D. Fajgelj: Tik za fronto. BroS. 36 K, vez. 45 K, poštnina E 2'80.
A. Novačan: Veleja. BroS. 28 K, vez. 36 K, poštnina 2 K.
Anatale France-Beboljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 E, po poŠti pripor. 2 K 40 v več.
DostojevsklJ-Levstlk: Besi. Roman ▼ IV. delih. BroS. 42 K, vse. 51 K, po poŠti broš. K 8'— več, vez. K 30'— več.
Oonoourt-Pastuikln: Dekle Eljza. Roman. BroS. 15 E, vez. 21 E, po pošti broS. K 2-— več, vez. E 2-60 več.
Cervantes-Sorll: Tri novele. BroS. 10 E, rez. 16 E, po poŠti broš. E 2-— več, vez. K 2-60 več. „
Shakespeare -Zupančič: Sen kresno noči. BroS. 22 E, vez. 28 K, po poŠti broš. E 2'— več, voz. E 2-60 več.
Uaobeth. Broš. 32 E, vez. 40 E, poštnina 2 E.
Ante Debeljak: Solnee in sence. Broš. 10 E, vez. 16 E, po pošti broš. K 2-— več, vez. K -'5 i več.
Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 E, vez. E 26-—, po pošti broS. 3'40 več, vez. E 4"— več.
Josipa Jurčiča sbranl spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 E, po pošti 5 K več, II. zvez. broS. 22 E, po pošti 4 E 60 v več.
Enjige so naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulloa 6.
avtogjaraii Thaler
LJubljana, Glince
1712
Po nizki ceni se proda več vrst železa, iu sicon plotinato, Rtiiloglato. kotno, betonsko železo, klanfe, žične vrvi, bodeča žloa in drugo železo.
Franc Tomažič & iio.
trgovina z železnlno na debelo. Prešernova ulloa 43.
Priporočljivo!
SIMON JENKO, Zbran? spisi.
Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42'—, po poŠti E 4'20 voč.
Anatole France, Pingvinski otok.
Roman. BroS. E 42-—, vez. K 62'—, po poŠti E 3'40 več.
Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarlja.
Pesmi za otroke. Vez. E 16'—, po pošti E 140 več.
tlarolla o Tiskovno zadrugo v IMM
se bodo prodajali danes v sredo 12. t. m. ob 3. uri popoldne sledeči avtomobili:
1 Fiat Tori no, Luksus 20 H. P.
1	„ „ , Tovorni 18 BLE
2	„ jj j Tovorna 15 Ter 1 „ „ , Tovorni 18 Pi.
ZAHVALA.
Za mnogobrojno izraze sočutja povodom smrti naše nepozabne
Ize Ferjan, roj. Klinar
so tem p6tem iskreno zahvaljujemo.
Obenem srčna hvala pevskemu zboru jeseniškega Sokola za glnljive žaloBtinke in vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti.
Jesenice, 8. oktobra 1931.
Žalujoči ostali.

fMIenf® Su svetu
O 3ikiml|: e« alkimistih
V	novejSem času je za alkimijo zopet ...vladalo zanimanje. Iskanje ».kamna mo-modrosti* s katerim naj bi se napravilo ljudi nosnirlne in' nežlalitne kovino iz-rirominjale v zlato ali srebro, jo postalo »opot moderno. Največjo vlogo je igrala alkimija', kakor je znano, v srednjem ve-
u. Prvi alkimist, o katerem je dognano, d-; jo bil slepar, je bil Lo Cor, ki jo pre-vs.ril Francoze, da zna delati zlato. Dal ;.; skovati nekaj zlatega denarja, baje iz svojega noyega zlata, s kraljevo sliko, in« . bil- radi tega imenovan za finančnega ministra. Tudi nemška eosarion Barbara, vdova cesarja Sigisjnnnda, jo bila znana kot strastna alkiinistinja. O njej se pripoveduje, da je delala zlato s pomočjo bakra in arzena. Z istim poslom so se bavili tudi angleški velikaši, ki so hoteli tako na lahek način priti do premoženja. Mno-j. i so se tudi izdajali za alkimiste samo «nlo, da so lažjo prišli v stike z dvorom. Seveda so jim pozneje prišli kmalu , na sled, ke|- niso mogli v gotovem roku na-,-ravni zahtevane količino gotovih kovin. Vsi li so morali pobegniti čez noč. "itko
i se hoteli izogniti smrtni kazni.
V	XVII. stoletju j-e bil posebno poznan alkimist neki Setonius, ki jo potoval po veli Nemčiji. V Druždanih ga je poklical
i sonski knez k sebi iti zahteval od nje-gn, da mu izda svoje tajno. Tudi Setonins jo zahtevo odklonil, nakar jo bil obujen v večletno -ječo, iz katero ga je ro-fil poljski plemič SondivOgus. Setonius jo kmalu nato umrl iu zapustil plemiču neki rdeč prašek, s katerim jo -potem Sendivogus delal alkimistične čudeže. Prašek mu jo pozneje ukradel vitembor-ški alkimist Mnhleiscn, ki pa jii imel sreče, da bi ga izrabil, ker jo bil obešen.
Poleg navadnih sleparjev, ki so so. iz same osebno dobičkaželjnosti izdajali za alkimiste, pa so so dobili tudi ljudje, ki su na tem polju prišlj do resnih /.lian-stveuili rezultatov in so vživali zato na dvoru in mod narodom velik ugled. Tako je bil na saksonskem dvoru nenavadno upoštevan neki Sebuldus. Ko je umrl knez Avgust, je zapustil 17 milijonov zlatih dolarjev, Ljudje so kar javno govorili, >la mu jo vse veliko premoženje pridobil SebalduB. Na Angleškem je živel v istem času alkimist Kolfoy. Bil je spočetka notar. Ker pa je potvoiii neke dokumente, so mu odrežali ušesa in ga pregnali. Na svojem begu je v nekem selil odkril spis, ki jo govoril o alkimistič-nih delili. Preštudiral jo s svojim prijateljem dr. Desoni knjigo in so poglobil V tajnost, kako se dela zlato. Prišel jo. na dvor cesarja Rudolfa, ki je za vsako ceno hotel izvedeti od njega tajnosti kovanja dragocenih kovin. Ker pa Kelloy svojih tajnosti ni lioiel izdati, ga je ltu-dolf vrgel v ječo, kjer je potem tudi umrl.
V	to dobo spada tudi Angleški plemič liutier, ki je mnogo potoval po svetu in bil končno ujet in prodan kot suženj v Afriko. Njegov gospodar jo bil alkimist. Ukradel je gospodarju alkiinistični prašek in pobegnil ž njun na Angleško, kjor je poslal v kratkem slaven mož. Imel pa jc. slugo, ki ga je nato iz maščevanja naznanil, da potvarja denar, nakar so pri plemiču izvršili hišno preiskavo, a so našli mesto denarja samo 40 funtov zlata. Na dvoru Marije Terezijo so bili zelo spoštovani alkimisti. Sefeld, Laskaris in Phi-lolet-. Leta 1781. je bil posebno znan Anglež James Prince, iti je bil izredno bogat in učen in se jo mnogo bavil z alkimijo. Govori sc, da je izumel neko tekočino, s pomočjo katere je. bilo mogoče delati zlato in srebro. Svoje poskuse je izvršil pred desetimi komisijami, ki so sestavile zapisnike, v katerih' potrjujejo vsi podpisani, da je Prince v resnici znal delati zlato. Ti zapisniki so še sedaj ohranjeni.
Čudno jo samo to, da se v današnji dobi še ni našel alkimist, ki bi znal delati zlato in srebro, ki ga vse države tako potrebujejo. Tak človek bi postal čez noč slaven, ker bi .bil rešitelj državnih financ.
\ ampak je outalo pri dokazu, da je umoril 11 zaročenk z namenom, da se polasti nji- 1 hovega nakitja, kar so mu jo tudi poere- ; j čilo.	" _ j
| Landrua bo. na glavni razpravi 7,-110-i vemtjra zagovarjal najznamenitejši fran-j eoski zagovornik Moro-ttiafferi, nekdanji zagovornik Caillausa. Zagovornik je že izjavil novinarjem, da'afera Landru sploh no obstoja. Obtoženec da se bo zagovar- : jal samo radi nekih goljufij, 'o umorili pa da ni niti govora. To jo v resnici senzu-tijonalna izjava. Javno obtožbo zastopa dr. Gokefroj- Ta zopet trdi, da afera Lan- i dru obstoji in upa, da bo obtoženec končal pod guilltino. Javnost se silno zanipin ■ a ta proces. Ze sedaj sp razdeljene vstopnice, s katerimi se delajo velikanske kupčije. Vsakdo bi rad videl obtoženca prvi dan razprave.
Landru ni lep človek. Lahko se rečo, ■ da je naravnost grd in zato je tembolj rudno, kako si je mogel osvojiti toliko renskih src. Krvavi don Juan bo imel nn J' -lavni razpravi priliko, da razkrije tajne •voju metode, ki bodo gotovo velika pri-' vlačnost za vse, ki se bavijo z osvaja- . njem ženskih src. Sedmi november ni daleč in tako bo afera Lartdru kmalu razjasnjena.
( JOURNAL DES DEBATS« O MADŽARSKI POLITIKI.
•Journal des-Debats» prinaša v eni 'svojih zadnjih številk, dolg članek, ki- se bavi z vprašanjem zapadno Madžarsko in a posredovanjem ministrskega predsodni-i;a dr. Boneša: Brez dvoma madžarska yiada danes jii v stanu prikrivati svojega aktivnega sodelovanja _ pri dogodkih v zapadni Madžarski. Ona danes tudi no .noro ugovarjati, da jo računala s sploš-i iiiu prevratom v srednji. Evropi a posub-! no z ust a jo v Slovaški in na Hrvatskem. I Odpor, ua katerega jo naletela s strani ; Avstrijo jo Blab in malenkosten in zato ! ,;e njena tudi velika. Na Madžarskem 60 ; -"e varali, čo so računali s prevratom v ' Slovaški in na Hrvatskem. Pri svojih raz-! ličnih pustolovščinah, katere je pralnici-j ralu Madžarska ob priliki izvršitve nii-j rovno pogodbo iu s svojo javno protivno-I st jo jo računala v prvi vrsti na slabost intantino politiko v srednji Evropi. Končno" pa izgleda, da jo madžarski vlada vendar uvidela, da od prijaznega zailr-I žanja poedinih francoskih in- angleških i krogov, no moro pričakovali uspeha in da ji bodo ujene intrige samo na škodo. Članek končuje s konstatacijo, da poli-j lika dr. Beneša ni zasledovala'lastne koristi, kako bi so našla prilika za stvori-tev koridorja z Jugoslavijo, kakor bo to mislili v Italiji. Dr. Benoš je ravnal v popolnem soglasju z antanto.
I VSESLOVANSKl STENOGRAFSKI SISTEM.
! Brnske »Lidovo Noviny» poročajo, da se vrši kongres čeških stenografov koncem oktobra. Zadnji kongres se, jo vršil prod 12 leti ravno tako v Brnu. Dno 23. oktobra proslavi v Brnu 401otnico svojega obstanka češki stehografski savez in skliče ob tej priliki tudi kongres. Ako se ta vest uresniči, tedaj bi češki steno-grafi mogli sprejeti predlog, ' ki je -bil predlagan na kongresu čeških stenografov v Brnu leta 1888, da so namreč, odpravi Gabelsbergerjeva stenografija in Sprejme novi vseslovanski sistem He-rout-Mikillika,
GENERAL HALLER IZSTOPIL IZ POLJ §KE ARMADE.
»Vossische Zeitungj. iz Berlina poroča, da je general Iialler po nekem razgovoru s predsednikom državo Pilsudsktm odložil svojo vojaško čast. Ta vest je verjetna, ker je vlada nedavno tega izjavila, da general Ilaller, ki je ob priliki katoliških svečanosti v Varšavi. imel temperamentni politični govor, ne more več imeti tako odličnega mesta v armadi General Ivaskievič je ravno tako črtan iz listo aktivnih generalov.
i s©dišeem
Dne 7, novembra se prične v Parizu razprava proti glasovitemu Georgesu Landru, ki je obdolžen, da. jc umoril 11 'vojih zaročenk. Scsekal je vse na kose in jih vrgel .potem, v malo jezero, ležečo
pariškem predmestju. Afera Landru je nad dvo' leti zaposlila ves pariški kriminalni aparat. Tudi javnost so je mnogo bavila.s to afero, ker je v resnici intore-santna .
Landru se jo žo prvi dan postavil na-stališče, da ni umoril niti eno zaročenke, prizna pa, da je bil enajstkrat zaročen. Da so mu zaročenke ena za drugo mi-»terijozpo izginile, to njega popolnoma 'nič no briga, ker ni nikdar mislil, da so izginile zato, ker so bile ubito, ampak ker je bil prepričan, da so se niti izneverile. Tako jo menjal euo za drugo v nadi, da končno vendarle najde pravo, kl bo pripravljena živeti ž njim. Ko pa so v je-zeru našli kosti nesrečnih žrtev, v njegovem stanovanju pa perilo pokojnih zaročenk z njihovimi začetnimi črkami, tedaj »o je pričel izgovarjati, da no ve, kaj naj 'o pomeni in da ni s svojo roko umoril iii i ene ženske. Prvotno se je domnevalo, da jih .je umoril trinajst, a sta se dvo ■nvili iz Belgijo in sedaj zatrjuje Lan-'li'U,_ da se bodo polagoma našlo tudi ostale. Ono se po njegovem mišljenju samo zato javijo, ker se hočejo nad njim maščevati, znano pa mu je pozitivno, da je ,J°do vse zglasile pred sodiščem, da izpo-v»<lo potem resnico. Toda sodišče se-vc,l.'t ni verovalo njegovim zagovorom,
Razna poroilla
PAŠlč PRI KRALJU.	tujbzemcev («Landesfremdor»). Na vsa-
kem vlaku se bo vršilii stroga revizija. Beograd, 10. okt. (Izv.) Iz. Pariza po-; Ukrenjeno jo tudi vso pot robno, da tudi ročajo: Ministrski predsednik Pašič ic bil avtomobili ne bodo mogli tihotapiti dotič-danes pri kralju na obedu in nui je. po-■ „ih potrebščin v masah iz deželo. Ta odročni o svojem sestanku z ministrskim redba jp naporjena .zlasti proti Dunajča- ;
uom in prebivalcem nižjeavstrijskih in-
predsednikom Brlandoni.
GLAVNI ODBOR RADIKALNE STRANKI-.
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Danes je razpravljal glavni odbor radikalno stranke o predstoječem glavnem zboru zaupnikov stranke. Govorilo so jo med drugim tudi o čiščenju notranjih odnošajev v stranki sami. Odbor so jo bavil z notranjo politično situacijo -in s pogajanji z
! dustrijalnih krajef, ki so prihajali nn	j
štajersko kijpovat, lirano. Avstrijske kro-	j
novine zopet pričenjajo z medsebojnim	I gospodarskim bojem.
RAZLIČNO.
Beograd, 10. oktobra. Črnogorski po-nlanoc Jova'1 Gjonovič jo poslal vladi pismeno vprašanje, s katerim zahteva, da dem.d<MVr'7amo'mimogrede, 'ke^soV- nn\ vlada narodni skupščini naznani po- j
štrukeijo za delegate, ki bodo vodili pogajanja z demokrati že izdelane.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne so ie vršila seja zakonodajnega odbora, kateri je predsedoval MiSa Tri-funovič'. Objavil je, da jo minister polje-prlvrede Pucelj predložil zakonodajnemu odborti predlog, v. katerem zahteva, da so nun d ti pooblaščenje za izdajanje kon-oeaij za izkoriščanje vodnih sil, dokler
ioje, ki jih zahteva društvo «0mnium'| 8erbe».
Dunaj,-10. oktobra. »Poiitischo Korres- ' poiidenz« piše: V madžarskem komunikeju o podpisu šopronjskega protokola z dno 3. oktobra je bilo tuili govora, da j jo medzavezniška komisija generalov v i svojem poročilu voleposlaniški konferenci v Parizu ugotovila izpolnitev mirovno pogodbo po madžarski vladi. V nasprotju s popravkom z avstrijske strani je mad- 1 žalski korespodenčui urad vztrajal na tej.trditvi, Na podlagi popolnoma avten
ni o tem prinešon zakon. Ljuba JoVano- tlfiiiili informacij se more sedaj ponovno vič je bil zato, dn so ta predlog d;i sek- jK,trditi, da v omenjenem poročilu med-eiji, ki ima pretresati uredbe ministarstva poljeprivrede. Sprejet jo bil predlog Laze Markoviča, da so zahteva ministra
Ruelja izroči dvema članoma zakonodajnega odbora, ki sta pravnika, da jo preučita. Prošlo se jo potem na dnevni red; Razpravljalo so jo o uredbah ministarstva. šumo in rudo. Zakonodajni odbor .:« sprejel uroi^lio ministarstva za šume in
zavezniško generalsko komisijo ni govo-' ra o kaki talil ugotovitvi.
Budimpešta, 10. oktobra. VeČorniki poročajo, da so službujoči detektivi danes na kelenfoldskem kolodvoru ustavili skupino kakih 80 mladeničev, ki so hoteli odpotovati na Zapadno Madžarsko, da bi stopili v vojsko dobrovoljcev. Detektivi so jih odvedli na policijsko ravnateljstvo, ker so jih zaslišali in potem odposlali v
rudo, s katero se uvrščajo šumarji
Sloveniji iu Dalmaciji v kategorijo urad- ^.jj,™ k'amu7'so'pristojni.' nikov gtupe E in Uredbo o uvrstitvi Su-marskih čtivajoV v kategorijo slug isto-	'
tako za Slovenijo in Dalmacijo. Prešlo i + Vprašanje prestolohasledstva. Iz se jc potem na uredbo od 21. aprila 1921 Beograda nam javljajo: v zadnjih dne-o nakazovanju drv in gradbenega lesa vili so nekateri listi poročali, da so v interesentom agrarne reformo v Sloveniji. ! vladnih iu političnih krogih resno r;u-Laza Markovič jo predlagal, da so ta pravlja vprašanje o prestolonasledstvu. uredba prosili na vso državo. Sklenjeno. Omenjalo so se razno kombinacije o je bilo, da sc vrne ta uredba sekciji, da i sporazumu med kraljem in vlado. To najde niiein, kako naj so razširjenje iz- , vesti so popolnoma izmišljeno, ker niti vedo. Ure Iba jo bila sprejeta nato brez v vladnih niti političnih krogih se to i/.prememb. Dalje so je podaljšala vo- vprašanje ni razpravljalo. VpraSanjo' Ijavnost pravilnika za šumsko žandnrme- prestolohasledstva jo točno in jasno od-rijo do leta. 1024 in rešeuje ministrskega rejono v ustavnih določliah, ki govora svela z dno 4. junija 1019 s katerim bo o prestolonasledstvu. je odredilo število šumarske žandarmeri- -f Jugoslovansko-madžarakO raz-je. Sprejeta jo dalje naredim deželne vla- granlčenje. Vesti, ki so jih razširjali za Slovenijo o lovu. Prešlo to jo po- ; madžarski listi, da je delo komisije za tem,na razpravo o uredbah ministrstva raigruuičouje med Jugoslavijo in Ma.l-pol.eprivjredc, ki jili jo pa (Mibor vrnil žarsko na zahtevo jugoslovanske vlado v celoti sekciji zaradi številnih kontra- j ,u z ozirom ha kritičen položaj v
dikcij v posameznih členih teh uredb. Vrnitev je zahteval minister poljeprivrede sam. Vso to uredbo je izdelal minister i Vel iziti- Janko vič. -
UČITELJSKA SKUPŠČINA V BEOGRADU.
Beograd, 10. okt. Včeraj sc je v dvo-, rani učiteljskega doma pričela skupščina i učiteljskega udruženja, na kateri se jc med drugim razpravljalo tudi o zakon-( sketn načrtu glede ljudskih šol. V toza-I devnem pdtočilu sc ie ined drugim zahtevalo, naj traja ljudskošolski pouk v vsi državi osem iet, od katerih naj'se vrši pouk v prvih šestih letih po-deset nicsccev, v ostalih dveh letih pa lahko .mani časa. Obisk šole ie obvezen. Razpravljalo se je tudi-o ureditvi učiteljskih j bili pozvani k volitvam ter so jili j> plač ter o izenačenju teh plač z onimi smatralo za brezpravne helote. Spome-državnih tiradnikov,
srednji Evropi, ustavljeno in nadaljevanje preloženo na nedoločen čas, so v beograjskem zunanjem ministrstvu demontirajo in označujejo kot tendenoi-jozno razširjene iz Budimpešte. Komisija nadaljuje v dveh sekcijah svoje delo.
+ Reški Jugoslovani zahtevajo nov volilni red. Poročajo nam iz Reke: Jugoslovani iz občin, ki so dodeljene reški državi, so ustavodajni skupščini predložili spomenico, v kateri izjavljajo, da D'Annunzijeva nasilna vlada ni mogla izdati naredbe, ld bi odgovarjala pravnemu čuvstvu, ter je prikrajšala meščano gledo aktivne volilne pravice. Prebivalci davčnih občin Zamet, Srdoči, Jurčiči in Rubeši sploh niso
Razne gospodarske
vesti
ZA ZGRADBO LUKE V KRALJEVIČI.
Ze enkrat so so Slišali glasovi, ki so bo vnemali za zgradbo luko v Kraljeviči blizu Bakra. O tom vprašanju razprav Ija obširno v beograjskem »Trgovinskem Glasniku« kraljovlSki načelnik g. Kuponi. Iz obširno razprave posnenunno Bledoče: «Po mnenju pomorskih kapetanov so za. zgradbo večjo moderne luko Baknr, Martinščica in ilalinslui nepripravni. Ka-petani dajojo prednost luki, ki bi ležala proti jugovzhodu Kraljeviče. Posebnost našo obalo jo izreden položaj malega otoka Sv. Marka, ki je naravni lukobran proti vetru od jugovzhoda do scveroza-pada v kateri direkciji naj bi bil tudi izhod iz luko. Luka bi obsegala prostor od rta Lipico do rta Dubno. Dolžina pristanišča v zračni črti bi znašala 1500 motrov, lorej prostora dovolj za 15 velikih paro brodov po_ (HlOO ton. Otok Sv. Marka jo neploden, kanienit. Dvlgujo so s scverozn-psdne strani proti jugovzhodu polagoma v višino in doseže na koncu višino 103 m. Nh drugi strani, na kontinentu, od rta Lipice do Dubnega, je skoro enolična višina kakih 20—30 m nad morjem. Od tam naprej proti Smriki in Kraljeviči jo plato, ki obsega kakih 10 kavdratnih kilometrov iu je zelo uprabljiv za zgradbe.
Po globočinl bi bila to prva luka na Jadranu, kor variira globočino 8—50 m. 01. obali pada morsko dno polagoma oil rta Lipice do rta Dubno, tako da bi v oddaljenosti od 50 m od obale odgovarjalo oni globočini, ki jo potrebna danes pri izgradnji moderne luko.
Končno se g. Kuponi bavi v svoji razpravi tudi z možnostmi pribave denarja I da bi se mogla izvršiti ta osnova s pri-; pomočjo pri jut oljskega tujega kapitala iu so na tjj način rešitvi odvisnosti od Baroša in italijanskih tatarjov.
MEDNARODNA STATISTIKA BOMBAŽA.
Generalni tajnik mednarodne bomb.iž-t no federacije, Arno S. Poarso, je sestavil za prvo polovico t. 1. bombažne številke m izračunal obenem razširjenje delovnih omojitev v bombažni stroki.
Po njegovem Izručununju znaša »krajšanje dola v Angliji skupaj lii tednov; ravno toliko, v Belgiji, v Franciji 7, v Nemčiji 5 in pol, v Italiji preko 3, v .Španiji 9 iu Švici 3 iu pol tedna. V Danski , znaša skupno skrajšanje dela 15 tednov. To jo od vseh držav največje skrajšanju dela v bombažnih obratih. Iz statistike o Angliji jo razvidno, da jo v zadnjem letu ustavilo dolo preko 2 milijona vroten.
Celotna uporaba bombaža znaša v prvi 1 polovici 1921. 7,857.212 bal. Od tega jo uporabila Velika Britanija 630.280, Francija 251.935, Nemčija 457.257, Italija 289.044, Španija 117.529, Belgija 82.280, Indija 901.181, Japonska 971.054 iu Zo-1 dinjenu državo 2,040.000 bal. j S-votovna zaloga v rokah prodilcev jo znašala 1. avgusta 8,920,619 bal. Od tega so jo nahajalo: v Veliki Britaniji 296.997, v Franciji 8-1.042, v Nemčiji 170.287, v Ita-! liji 170.781), v Španiji 85.578, v Belgiji 1 59.073, v Indiji 845.369, v Japonski 700 tisoč 846, v Kini 186.128 in v Zodinjenih | državah 1,102.000 bul.
Število vroten na svetu znašal52 mili-j jonov 317.05-1, od tega v Evropi 99,558.174 I v Aziji 12,689.580, v Ameriki 89,819.800 i vroten.
SKRIVNOSTI IZGINOLE DEKLICE.
V	Parizu se je pred kratliiin dogodil strašen zločin. Našli šo namreč razseka-no "telo-mlade ženske, ki ic pa še sedaj niso, mogli izpoznati, ker truplu manjka glava. Policija je bila mnenja, da gre za psrico Bernier, ki je stanovala v Parizu pod imenom Andrce Bernier in se je ba-vila s prostitucijo. Oktobra 1920. jc staj novala skupaj ž nekim bančnim uradnikom, s katerim je živela jako srečno, dokler ga niso njegovi tovariši pozvali, naj jo zapusti. Na dan ločitve ga je še spremila na kolodvor, ker so jc odpeljal v London, in od takrat le izginila. Vsa poizvedovanja za njo so ostala dolgo brezuspešna, dokler je niso našli razkosane.
Časopisje z nzaimanjem zasleduje akcijo policije in upa, da se bo vendarle posrečilo priti zločincu na sled. Umora je osumljen neki kemik, ki jc nenadoma izginil iz Pariza in odpotoval v Švico.
LETEČI TAT.
V	Cikagu se ic izvršil nenavaden dogodek. Rcdarstvu je bil namreč ukraden aeroplan, s katerim jc tat takoj odletel. imel pa je stnolo. Ko je prispel v višino tisoč metrov, je motor odpovedal In letalo je padlo na tla. Tat-pllot pa je bil le lahko ranicn In se je s prvim vlakom vrnil v Cikago. Redarji so tatvino seveda kmalu opazili in sprejeli tatu na kolodvoru v svoje varstvp. Izjavil ie, da je liotcl poleteti v kako večje mesto, k|er lil stopil pntetn kot pilot v službo.
KONFERENCA DELA V ŽENEVI
Beograd, lO. pkt. (Izv.) Ta teden odpo-| tuje naša delegacija na mednarodno kon-! ferenco dela v Ženevi. V delegaciji so: : Sretcn Kitinel, načelnik oddelka za zaščito i delavstva v-,ministrstvu za socijalno po-i 11'tiko, Vasa "Stojkovič, načelnik poljcdel-I skega. ministrstva, Viljem bttkšcg, niini-j ster n. r., Vaša Jovatiovič za delodajalce j in A. Romanovski kot tajnik.
: WASHINGTONSKA RAZOROŽEVALNA
konferenca.
London, tO. oktobra. (Izv]) '«Observcs» i poroča iz Washingtona; da bp. Francija j na vvashingtonski konferenci izjavila, da i moro privoliti v razorožitve lp .pod tem 1 pogojem, ako se ji. garantira pomoč za j slučaj nove vojno z Nemčijo.
ARETACIJA OPASNEGA* ZAROTNIKA^
Monakovo, 10. oktobra. Kakor poročajo listi, so,redarji danes piijelKzdravnika [dr, Schieleja, ki so ga oblastva, iskale j s tiralico - in ki jo osumljen veleizdaje v j .zvezi s Kappovim ptičem.
Monakovo, 10. oktobra. Listi poročajo k aretaciji dr. Schieleja: Dr. Schieleja so prijeli obmejni redarji v trenutku, ko je hotel prekoračiti mejo pri Salzburgu. 0 svojem dosedanjem bivališču ni hotel ničesar povedati, sklepajo pa, da so nn Bavarskem ni mogel dolgo muditi. Kakor znano, jo dr. Scbiele skupaj s ICap-poin svojčas poslal vladi znano spomenico. —
GpSPODARSKI BOJ MED AVSTRIJSKIMI DEŽELAMI.
Gradec, 10. oktobra. Deželna vlada jo odredila strogo nadzorstvo nad izvozom živil in drugih življenskih potrebščin, katerih se je toliko izvozilo, ila sn jo žo začelo čutiti pomanjkanje dotlčnih potrebščin. Kontrolni organi bodo odslej natančno pregledovali prtljago popotnikov iu ne bodo več dopuščali raznih zlorab ,
niča zahteva, da se s sodelovanjem vseh državljanov ustvari nov volilni red na podlagi splošne, enake in tajno volilne pravice ob enaki razdelitvi mandatov za cel državni teritorij. Na podlago pravičnega volilnega zakona bodo sodelovali tudi Jugoslovani za izgradnjo države, ki mora temeljiti na popolni enakopravnosti obeh narodnosti, ki prebivata v tej državi. ]r-h Stranke v rešiti konstituantl. Iz Reke nam pišejo: Parlamentarno večino, s katero razpolaga Zanelli, predsednik reško države, iu ki štejo 57 glasov, tvorijo takozvani avtbuotnaši in pa rcšl-;a ljudska stranka, Manjšina so je združila v »italijanski blok», kateremu pripadajo fašisti, naeijonalisti, republikanci in italijanska ljudska (klerikalna), stranka. Sedaj se vTšijo mod strankami manjšine pogajanja, da se *blolc» vzdrži sodelovanja v parlamentu. .
-j- Razpoloženje v Trstu pred kraljevim prihodom. Glasilo republikancev v Julijski Benečiji «Emauzipazione» poroča, da so se že tržaško oblasti zftfit;-lo pripravljati na prihod »kralja osvoboditelja* v Trst. Začeli so s preganjanjem znanih republikancev; izkoristili so zadnje dogodke povodom generalnega štrajka, ko so fašisti napadli sedež republikanskega kUtliji, aretirali so veliko število republikancev, nekatere še vedno držo v zaporu, ono, ki niso pristojni v Trst, so pa pregnali v pristojne kraje. «Emanzipazio.uo» pravi, da -je vlada odredila to aretacije iu izgnanstva povodom obiska »zadnjega Savpjciu v Trstu in dostavlja: Ml smo se i)) so hočemo borit i za svobodo Trsta. Borba ni končana, tudi ako ste izvršili zadnja nasilja. Vi pa, ki se pripravljalo na obisk zadnjega Savojc-n, pripeljite na dan visokega obiska na trg Ujedinjenja sestradano Tržačauo, pokažite jili njegovemu Veličanstvu in recite: »Poglejte, to so posledice osvo-bojenja. ki ste ga nam prinesli!«
j -: Razpis, raznih vodovodnih, električnih in drugih gradbenih naprav In po-; pravil. Razpisana so z rokom do dno 15. ' oktobra razna adaptaajs.c.i dola pri okr. sodišču v Brežicah tei poprava stroh in dimnikov pri objoktii\ moško kaznilnice v Mariboru. Pojasnila daj« oddelek IVb gradbeno direkcije v Ljubljani ter gradbeno vodslvo v Brežica'1, oziroma okrožna gradbena sekcija Maribor. Nadalje ju razpisana z rokom do 17. oktobra prou-j reditev vodno preskrto v moški kaznilnici, prireditev roentgenološkoga laboratorija in slikarska dela v občni javni bolnici, naprava novo streho na telovadnici višje gimnazije v Mariboru ter pro-ureditev vodovoda v lealni gimnaziji v Novem mestu. Pojasnila dajo odde.ek IV b gradbeno direkcije v Ljubljani ter gledo prvih treh objektov tudi okrožna ; gradbena sekcija Maribor ter gledo ?ad-1 njega okrožna gradbena sekcija >'ovo mesto. Istotako z rokom do 17. oktobra jo razpisana upeljava, oziroma predelava električne razsvetljavo v višji gimnaziji in moškem učiteljišču v Mariboru, okraj-ndm sodišču na Vranskem in kmetijski šoli na Grmu. Pojasnila daje oddelek IV b gradbene direkcijo v Ljubljani ter glede prvih dveh objektov okrožna gradbena sekcija Maribor. — Takso 125 din. plačajo le' ponudniki, ki še nimajo dovoljenja za udeleževanje pri javnih licitacijah. Ta taksa volja enkrat za vselej.
= Prodaja pločevinastih škatljic. Komanda Dravske divizijske oblasti v Lji; bljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda okoli 25 tisoč pločevinastih škatljic od konzerv iu prepečenoa. Od' teh škatljic se jili nahaja okoli 10.000 v intendantskeni skladišču v Ljubljani, okoli 15.000 pa v iuten ilantskem skladišču v Mariboru. NTu celo v posameznem skladišču bo nahajajoča količino glasečo so pismeno ali u stno ponudbo, so sprejemajo 18, oktobri dopol dno v intenilanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dno 21. oktobra do-poldno v pisarni vojnega okrožja v Mariboru. Pogoji so na vpogled pri diviiij-iki intendanturi v LjubPani ali pri komandi vejnega okrožja \* Mariboru,
Priloga , Jutru" &t. 941 dne 12. oktobra 1921.
CLAUDK FARRERE:	2
Morski ropar
(Le Flibustrier de'- MSrs.)
Roinan.
«To sem opravil sani s krmilom, drugi so se že vsi poskrili pod krov. Na vrhu razen mene ni bilo žive duše. Ko sino pa tičali pri sovražniku krov pri krovu, sem naše fante hitro požgačkal, da so zlezli iz lukenj na svetlo.«
»Pa le-kako?*
«Z granatami, pri moji duši! S temi sem jim zakuril pod zadel;. Dečkom je v luknji kmalu postalo še bolj vroče ko zgoraj, in ko so se prikazali ua zrak, so bili divji in sopi-hali so in renčali, da sem jim zlahka spravil na drugi krov, tem lažje, ker so Imeli Holandci pri kationih same mojstre skaze, ki so samega začudenja pozabili izpuliti svoje plhavnike v nas. Menda so se hoteli braniti s svojimi kresili. Pa smo jim prej ml posvetili!«
•Tudi prav. Kako pa z ladjo?«
«To smo pa navrtali, gospod. S seboj je nismo mogli vzeti, ker nisem imel dovolj moštva. Sedemnajst mi jih je obležalo mrtvili, petinštirideset pa ranjenih, med temi dobra polovica za nobeno rabo. tlolaudec tudi ni imel blaga na krovu in je bil že ves trhel. Stara škatla.«
•Koliko jc ujetnikov, Tomaž Trublet?«
Tomaž Trublet sc zaziblje v kolku in sc nasmehne:
«Ho, gospod ... Nič jih ni, ujetnikov ... prvič nisem imel prostora, drugič so pa moji dečki prestali prej preveč strahu in so zato kar podivjali. To vendar ne gre, da bi se na •Velikem zmaju* vozili z nami ljudje, ki so gledali to sramoto: Da so sc Malonezi poskrili pred sovražnikom ladji v trebuh. Ko smo Holandca navrtali, se zu posadko nisem več brigal. Saj ni vredno, da bi zaradi njih po nepotrebnem še besede zgubljali.«
«Kaj niso imeli svojih čolnov?«
«2e, že ... samo nekam hudo razpokam so bili... poskusili so si napravili tudi nekak splav... pa tudi plavati znajo prav dobro, te lioluske podgane...»
In Tomaž Trublet se zakrohoče glasilo in široko. 1'udl armatorji se smejejo. Zaradi lepšega poskuša Julien Gravč še nekaj ugovarjati:'
•Pa bi bili vendar, dragi Tomaž ..» Tu mu najstarejši med njimi, gospod de Tremblaye, položi roko na ramo:
•Stojte, boter, in pomislite na našo »Lilijo«, ki so jo oni iz Vlissingena lani ujeli. Kako so pa oni z ujetniki? Vsakemu kamen na nogo, pa so jih izkrcali po sto sežnjev globoko ..., vse to z izgovorom, da so najprej povili svojo zastavo iu jo potem zopet razvili..., kakor da res ni mogoče, da je krogla slučajno pretrgala vrvico...«
•Res je to!» pritegne Jean Gaull-lier. Pierre La Picard pa dostavi za-ničljivo:
«Kaj bo to?... Ne govoričite vendar, kakor trop advokatov!... Izgubili smo že več besedi, ko ljudi!... Kaj vam je pa danes? Ali se bojite, da vas pridejo matere teh Holandcev strašit?«
Doslej so stali ua stopnjicali zboro-valnice, v južnem kotu bastijonskega dvorišča. S stružnega stolpa pri Velikih vratih se sedaj oglasi «Dekliški zvon». Julien Gravč pa stopi po stopnicah do kapitana in ga prime za komolec: »Tomaž Trublet,« mu reče, »dobro si se držal in ljub si mi, kot da si mi sin. Sedaj pa stopiva na ad-miralat, da izposlujeva hitro vizita-cijo, potem pa proslavimo zmago skupno s svojo hrabro deco, kakor je običaj. Pozneje se že šc pogovoriva, kako bo z natna.»
Odšla sta in vsi drugi za njima. Le ' ko so prekoračili velike oboke pod stražnim stolpom in dospeli mimo debelih zidov na mestni tlak, se Tomaž Trublet naenkrat oprosti roke svojega gopodarja in se obrne k sprednjemu trdnjavskemu zidu. Kakor gleda od zunanje utrdbe bronasti Kristus s trdnjave na morje, tako se dviga za notranjim zidom kamenit kip Matere božje z obrazom obrnjen na mesto. Mornarji jej pravijo, da je to «Devica pri Velikih vratih«, duhovščina jo pa imenuje «Našo ljubo Gospo dobre pomoči«. O njej si pripovedujejo, da je s svojim malim prstom napravila več čudežev in tudi večje, ko vsi drugi svetniki skupaj in vse božje poti s svojimi srebrnimi in drugačnimi relikvijami. Zato se tudi Tomaž Trublet ne briga za prvake, ki morajo obstati in čakati nanj. Po-
časi odloži klobuk, si sleče kontus, jopič in Široke hlače, sezuje čevlje in golcnice ter se bosonog in gologlav v sami srajci skloni na trdi tlak, okrog vratu si položi vrvico svojega noža in itirmraje ponavlja trikrat za- ! pored vse molitvice in priporočila materi božji, kar jih zna. Tako je izpolnil svojo obljubo, zaobljubljeno na tihem sredi najhujšo borbe v trenutku, ko je mislil, da je že vse izgubljeno in ko se mu je zdelo, da je edi- j no Devica pri Velikih vratih dovolj močna in mogočna, da tik pred prepadom iztegne svojo roko, da sune že zmagujoče Molandee v globino in da podeli že ginečitn Malonezom čudežno zmago.
3
Mal5 Trublet se sklanja nad žare-čhn ognjiščem, brska s kleščami dobršno minuto po žerjavici ln zgre-be ves pepel, da prasketajo polena v j plamenu in pošiljajo snope isker pod : široko napo kamina. Malo Trublet sede nato zopet v svoj naslonjač in : položi široke svoje trde in koščate j roke na naslonkc, izrezljane iz hra- 1 stovine. V nizki sobi nI mnogo svetlobe, čeprav gore štiri sveče v želez- ' nih svečnikih.
•Mina!« vsklikne Malo Trublet, •utrni sveče!«
Poslušna Mina takoj vstane. Žarki štirih sveč se svetlikajo v njenih tein- i nomodrih očeh, okrog glave pa sc jasne plavi lasje in zlati šaplji in trakovi, kakor da gledaš svetnico v cerkvi. Utrujene sveče zagore neko-; liko jasneje iu odrinejo somrak do ! sten. Oko razloči sedaj vso nizko • sobo, beli pomiti pod in počrneli lira- , stov strop. Prav lepa je ta soba in ; še kakor nova. Obe omari iu izrezljana skrinja kažejo, da so lastniki premožni, Bele gardine zastirajo okno, čeprav je visoko in široko. Sc- 1 stavljeno je iz množice majhnih okrog- i lih šip, med katerimi ne najdeš potrte. Na beli hrastovi mizi stoji trebu- j šnst cinast vrč, poln otoškega vina, | in štiri čaše čakajo plvccv. Toda le j en sam moški je doma. Malo Trublet, i oče in hišni gospodar, ter dve ženski: j Pcrina, njegova žena, iu Mina, njuna ] hči. Mati šiva, hči prede.
»Mati«, se po daljšem molku oglasi > Malo Trublet, »poglej 110, koliko kaže .
kukavica?« Ura s kukavico visi na i steni blizu kolovrata in njen črni šte- i vilnik se skoraj nc loči od temne j stene. Pcrina mora stegniti vrat, da ! razpozna kazalca: «Deveta je žc proč.» Govori s tihim krhkim glasom, kakor da so se ji polomile že vse vzmeti. In vendar še ni zelo stara. Toda če je ribičeva žena imela že šest fantov iu štiri punce, se jej petinštirideset let življenja pozna tako, kakor drugim devetdeset.
Ko sliši stari, koliko je ura, se na- j inršči in izjavi počasi: «Včasih se jc : mladim bolj mudilo, da se pokažejo | doma pri starših, posebno še prvi ve- j čer po daljši vožnji.« Mina se zravna \ pri svojem kolovratu. Vidi se ji, da bi rada odgovorila očetu. Iz spoštlji-vosti pa raje molči. Mati pa se oglasi čez nekaj časa v obrambo sinovo: «Najbrže je mladega zadržal gospodar, ko je toliko pisanja. Dandanes jc drugače, kakor nekdaj. Saj popišejo sedaj več papirja, ko apotekarji za j svoje račune.« Malo Trublet ni zgovoren. Tudi sedaj ne odgovarja, samo z rameni zmigne. Cas poteka. Kukavica odbije pol deseto. Malo Trublet pa zarenči jezno: «Kmalu bo zvonilo k spanju. Pošteni ljudje nimajo navade, da bi ponočevali.» Mati in lici to pot ne odgovorita besedice. Mina vstane, neslišno stopi k oknu, dvigne dve šipi in pogleda na ulico.
V Strojarski ulici stanujejo skoro vsi strojarji mesta. Ozka jc, zavita v temna, ob tej uri zapuščena od kraja do konca. Mina se sklanja z okna in vkljub temi vidi na desni visoko pročelje nove hiše, ki si jo je na križišču s Kovaško ulico zgradil armator Yves Gaultier, mlajši brat Jeana Uaultiera. Na tej strani ni svetilke. Na levo ima ulica tri ovinke, da ne vidiš niti do ulice «Pod bresti«, čeprav je čisto blizu. Mina skuša s svojimi očmi prodreti temo, ki je na to plat manj , gosta, ker se odsevi redkih razsvet-lenili oken odbijajo od črnih sten in granitnega tlaka. Uho pa napeto lovi vsak daljni šum. Saj od te strani se mora težko pričakovani Tomaž Trub-, let končno vendar Ic pojaviti.
Toda Mina ne vidi in ne sliši ničesar druzega, le od daleč odmeva šum iz mornarskih beznic, raztresenih okrog velikih vrat, sedem aH osem ulic oddaljenih od mirne četrti, kjer | stoji dom Trubletov. In že hoče Mina | zopet spustiti dvignjene šipe, ko za-| sliši z ulice, ne da bl mogla prav do-, ločiti odkod, odmeve težkih škornjev,
ki štorkljajo po trdem tlaku. Takoj na to zasliši tudi pesmico, s katero spremlja pozni sprehajalec svoje korake. Mina pa skoči z enim skokom v sredo sobe in ploskne in vzklikne: •Očka, očka, ne jezite se več, že prihaja!« In Mina se srebrno smeji in skače razposajeno, kakor je prej tiho in pokorno sedela pri kolovratu. Tako sc vrti in žubori, da se stari Mal6 nasmeje v svojo brado, poln milobe do svoje najmlajše hčerke: »Saj ga še nisi videla, ti nepridiprav. Kaj pa veš, če prihaja res tvoj brat, ali pa kak drug obešnjak, ki so ga vrgli iz ošta-rije!« Ona pa huda, da skoraj pozabi, s kom govori: »Kaj? Tomaž Trublet da je obešenjak? Kdor mu to reče, jemlje Tomažu čast, in s tem tudi Vašo!« Jezno potrese svoje dolge kite, da se ji ovijejo okrog vratu kakor dve kači: »Tomaža vrgli iz ošta-rije? Prej pomeče on celo bando čez prag! Kaj pa jc z Vami, oče? Pa ne, da ste vi edini v mestu, ki ne pozna svojega rodu? Ali naj pokličemo Ho-landce, da pričajo zanj?« Vsesti sc je morala, da pride do sape. Stari pa sc ni razsrdil: »Tuk miruj no!«, pravi, in druzega nič. Nasprotno, prav vesel jc na tihem. To je res njegova hči. Naj tudi vzkipi, to jc kri njegove krvi, iu 011 ljubi to kri, temno in razburljivo kri Trubletov. Skoraj ljubeznivo poboža hčerko po oblih ramenih, oblečenih v modro pražnje sukno. Mina sc jc namreč napravila posebno lepo za sprejem svojega brata, ki ga ljubi z vso nežnostjo, kakor vsaka sestra brata, dokler še nima svojega 'uiita. «Miruj», ponovi Malo Trublet, >,ta doli stopi in 11111 odpri, da ue bo postajal tam zunaj, ko že hočeš, da ga v tej hiši tata počastimo.«
Nje pa žc ni več v sobi.
Korzar sedi torej v drugem naslonjaču ob robu kamina, svojemu očetu nasproti. Perina in Mina pa sedita med njima, gledata zadovoljno in nc odpreta list, da ne izgubita bescdicc obojnih moških glasov, močnega pa suhega starega in donečega mladega, ki drug drugega povprašujeta in odgovarjata v starem prijateljstvu, kakor treba med očetom in sinom. Nc, dečko res ni kriv, da niso na natančnem admiralstvu žc pred mrakom dali moštvu dovoljenja, da stopi na kopno in da po stari šegi zasadi najmanjše sidro s krova pred prag prve oštarijc za Velikimi vratmi in da izprazni na tem pragu vsak mornar svojo polno čašo na kraljevo zdravje. I11 kje je tisti kapitan, ki bi se vkljub stari šegi drznil pred to zdravico zapustiti svoje moštvo?
•Torej kako je sedaj?«, vpraša Malo Trublet. «Ali si zares postal kapitan vkljub svojim triindvajsetim letom?« Tomažu se pa zmrači čelo: »Bomo videli«, pravi, kakor pravijo Normandci. Mati Perina jc namreč iz Saint-Vasta, odkoder jo jc Malo nekoč vzel s seboj. Tomaž je bil torej le napolu Bretonec. Malo sam je bil pa tudi le četrt Normandca. Zato ni bil prekanjen, pač pa trdoglav, da bi predrl zid. To je znal bolje, ko drugi. «Bomo videli?« ponovi nestrpno. »Kaj se to pravi? Tega čvekanja ne razumem. Ali si kapitan, ali nisi! Sinko, očetu odgovarjaj z da ali ne!» Tomaž se že razljuti in njegove pesti se krčijo. Toda brzda se s tolikim naporom, da se mu pokažejo rdeče lise v obrazu in da mu potemni sveža brazgotina na čelu in sencih. «Prav imate, oče», mu odgovori -z izpreme-njenirn glasom, «toda Julien Grave mi poprej sam ni odgovoril z da ali ne«. Tomaž Trublet ima jeklene oči, tiste barve, kakor morski valovi pod viharnim nebom. V teli očeh se blesti. V njih se zrcali žerjavica iz kamifia in zdi se, kakor da sta vzplamtela v korzarjevih očeh ognjena zublja. Tudi stari se sedaj ljuti, pa to pot ne na svojega sina. «Sakrament, kako pa misli nagraditi to-le, ta gospod Julien Gravč?« Iu s prstom pokaže stari na razsekani obraz in povito roko. «Eh», pravi Tomaž zaničljivo, «to-le? Komu pa to mar, ko so vrhu vsega oni psi, ki so me oklali, že pri vragu«. «Jezus«, vsklikne Perina Tub-letova in materinske oči so polne strahu, «povcj 110 svojim starim resnico, ali so ti jo zlomili, tvojo roko?« Tomaž že ni več jezen in se gromko zakrohota: »Kaj pa še? Za kaj tacega je pa kost premočna. Holandski pipec sc jc na njej skrhal. Le pomirite se, mamica, pa ti tudi, Mina. Glejte, samo nekaj kože mi je kroglja odtrgala, po mesu jc samo prasnilo. Tak saj sc ni.treba cmeriti. Tisti, ki hoče mene pobiti, to vam povem, njegov oče m mati do nocoj še nista zamenjala svojih cokclj!«
Štiri sveče v železnem svečniku ne širijo več dovolj svetlobe, da bi se mogla videti bledost v širokem in še nedavno tako cvetečem obrazu. Naj
Tomaž govori kar hoče, dve zvrhani merici krvi je pa le Izgubil. Materinemu očesu tega ne more prikriti. Ker se pa mati boji, da se sin zopet nc razhudi, ga ne vprašuje več po udarcih, ki jih je Tomaž delil in dobil.
* « *
Razgovarjali so se nato o odsotnih. Saj tiste čase menda nI bilo malo- j neške rodbine, kjer bi bili vsi njeni člani doma. Toda Tomaž ni mogel povpraševati po bratu Janezu, pa tudi nc po Guilleaumu, Bertoldu in Jernaču. Vsi štirje so pomorščaki in vsi štirje daleč zunaj na morjih vseh štirih delov sveta. Izmed petih sinov — šesti je že prej izginil s svojo ladjo vred — je Tomaž zadnji zapustil Saint-Malo, ko je odplul z «Velikim zmajem«, da gre snemat smetano z roba Evrope, in nikdar ni imel povelja, da edrinc delj ko do mavrlške obali ali do Madeire. Pa ni še bil cele tri mcscc na vodi, ko je njegova kampanja že končala, kakor smo gori izvedeli, in vsekakor ranije, nego si je želel njegov armator. Tomaž torej ni mogel spraševati po drugih svojih sorodnikih, zato so 11111 pripovedovali o treh sestrah, starejših od Mine in vseh treh omožc-nili. Dve sta odšli v Seint-Vast, tretja pa v Faou, prvi dve v Normandijo, tretja precej daleč v Bretanjo. O tretji sta Mal6 in Perina vedeli le malo, le kar se je dalo izvedeti o priliki. Pa tudi o prvih dveh niso kaj prida vedeli, odkar je Malo, strt od putike pa tudi premožen vsled plena svojih sinov, prodal ladjo in sake ter se za vedno odrekel ribarstva.
•Da, Tomažek«, odgovori Malo na zadnje korzarjevo vprašanje, «kakor je naša rodbina nekoč bila številna, sedaj je majhna, dokler nam Bog ne vrne tvojih bratov. Nič za to! Sedaj smo štirje in štiri polne čaše so na mizi. V njih je šc ono otoško vino, ki sta ga vplenila Guillaume in Jer-nač, ko sta vzela špansko galijono, in sedem let je staro. Ti si bil takrat šc moker za ušesi. Danes ti pa žc brada raste. Na tvoje zdravje, sin moj!»
Tomaž vstane in z globokim spo štovanjem trči s svojo čašo ob oče tovo. Ta hip pa udari nekdo trdo trikrat po hišnih vratih, da odmeva po vsem domovanju.
4
Deseta ura je prošla in dekliški zvonec v stražnem stolpu pri Velikih vratih je že zdavnej odzvonil uro, ko so morali vsi prebivalci pokriti žer javico na ognjiščih. Seveda se pa večina Malonezov ni brigala za policijske predpise. Raje so se potepali po nicstii noč in dan. Ti ponočnjaki, ki so dovolj pogosto kršili predpise in zabrane visokočestitega gospoda kneza in škofa ter sklepe mestnega sveta, so se potepali večinoma le po oštarijah in v njihovi okolici. Stro;-jarska ulica jim je ležala preveč od rok.
Ko jc torej slišal Malo Trublet udarce na svoja vrata, si jc takoj pojasnil, da sedaj ni ura, da bi prihajali čestiti gosti. Vendar ni dolgo pomiš-ljal. Mirno stopi k steni, sname s klina težko puško, prižge vžigalnik, stopi nato v vežo k vratom ter vpraša skozi rešetko: «Kdo trka?« Toda jasen glas mu odgovori: «-Jaz sem, vaš boter in sosed iz Vikarske uice, saj veste mojster Trublet!« Presenečen pomeri Malo Trublet s puško v vrata ter čaka v preži: «Odpri!» ukaže sinu. V podboju pa se pokaže visoka postava in preko praga stopi plečat možakar prijaznega obraza. Leva pest počiva na držaju dolgega meča. Tomaž pa vsklikne, veselo presenečen, in ostrmi odprtih ust: «Kaj, vi, gospod vitez Danycan?»
fc Hi
Gautier Danycan, plemič iz Clos-doreja, je mlajši brat gospoda D'Es-pine, čegar sin je pozneje postal markiz Landiv.isia, markiz de Thebau-daye in grof du Plessis d'Aligue. Ni bil ravno še najbogatejši med malo-neškimi -brodarji, pravzaprav mu je manjkalo še mnogo, bil jc pa med njimi gotovo najbolj premeten, naj-pogunmejši in najbolj' srečen. Najmlajši sin plemiške rodbine,-ni izprva imel baš preveč mehko postlano, vkljub temu pa sc vendar ni hotel šteti med navadne oblizovalce krožnikov, čeprav bi bil lahko živel na stroške starejšega brata. Rajše je vzel svoj nujni delež v nadomestilo za vse bivše in bodoče dedščine svoje rodbine, ter naložil ves denar na mornarstvo. Strahopetni previd-neži so ga zato obilo vlekli skozi 1 zobe. On sc pa zanje ni brigal in ker 1 mu je bila sreča žc na prvem pohodu mila, je zaupal še dalje vanjo, podvojil je svoje vloge, tvegal je ves svoj dobiček In ga zopet dobil dva-
krat povrnjene*«. Te je ponovil vej
krat. In ko sta miru ln mirni trgovini sledila vojna in korzarstvo ln ko jf vsak pohod A'rgcl prečej zlata v vi tezove škrinje, so Gautiera Canycan-v St. Mal6 še za mlada pričeli štet med najuglednejše meščane. Splošni se je pričakovalo, da bo njegovo bo gastvo še znatno rastlo in da bi kmalu zatemnilo največja in najsta. rejša premoženja v mestu iu celo daleč naokrog.
* * «
Stopil jc v izbo in se smejal čej vso široko lice. Vse štiri domače je nagovoril prijazno in vsakega drti gače, in pri vseh štirih je zadel črno, da so se ga razveselili oče in mati, sin in hči. Sedaj je z njimi pi| dobrodošlico ter nad vse hvalil dobroto španskega vinca, uplenjenega na vzeti galjoni: «Hoj, boter Trublet, ali pa imate še dovolj te zlate kaplje v sodu, da se je napijemo na ohcetj gospod vitez!«
«Nekako pol polovnjaka ga bo še vašega dekleta?«
«Potem si pa naj Tomaž le zaviha rokave, da poišče na Ruytcrjevih ladjah nove zaloge!« Pri teh-besedah i vitez široko zasmeje in krepko po-treplj£ Tomaža po ramenih.
Tako je govoričil na dolgo in široko, povedal pa malo. Vsi štirje pričakovali kaj pride, saj so vedeli, da jc vitez Danycan razumen štirikrat štiri druge in da se tako pozno v noč ni potrudil k njim le zato, da jim popije nekaj čaš in pove nekaj smcšnlc. Sicer pa itak ni govoril več ko toliko, da upraviči svoj sloves dobrega družabnika. In ko bilo že tega dovolj, reče naenkrat: «Nc vem, boter Trublet, če jc kdo ined nami odveč v tej izbi, da ne bi smel ostati, če bi se mi hoteli sedaj pogovarjati o zaupnih zadevali?« Pi tem je pogledal Perlno in Mino. Mal& jih jc hotel poslati spat. Toda Dany-can protestira: «Pa ne, Malo Trublet, narobe ste ine razumeli. Hudiča, saj sc /endar nočem odreči, da ne bi smel gledati v obraz razumni ženi ali pa tako ljubeznivemu dekletu. Bog varuj! Hotel sem reči le, da obdržimo to reč zase, kar bom sedaj povedal, zlasti ker se tiče to vas vseli, če se zelo nc motim.« Po teh besedah odpne zaponko in položi meč čez mizo pred seboj, kakor na-lašč, če se hočeš iznebiti neprijetnegz pritiska tesne borbene oprave, predno se pripraviš na daljši razgovor. Potem sc nasloni Danycan na komolce, to pot naravnost Tomažu nasproti, ter mu pogleda naravnost v oči, kakor da ga hoče predreti s pogledom: «Tomaž, mornar Tomaž! Govoriva naravnost in odkrito, če ti tega ne brani dana beseda: Kaj sta se prej razgovarjala ti in tvoj gospodar Julien Grave, kaj si mu odgovoril in kaj sta se dogovorila?« Danycan pri tem ni pustil korzarja iz oči. Toliko je gotovo, tein ostrim očem ne smem lagati, ko sc mi njih pogled zapiči v možgane in odpira tam predalčke najtajnejših misli! Toda Tomaž tudi ni imel namena, da bi kaj prikrival. Ves srd, ki ga je pred uro jedva prikril, mu je bušil sedaj iznova iz srca v grlo. Besede ni mogel izdaviti in je samo zagrgral, naslonke pa zaškripajo v prijemu njegovih železnih pesti. Vitez Danycan ravnodušno opazuje ta napad ljutosti ter se oglasi čez nekaj časa: «Pomiri se, dečko moj, in mi odgovori. Ne sramuj se in premagaj svojo zadrego, saj itak žc vem vse, kar mi poveš, ali pa vsaj slutim. Cemu bi bile tajnosti med nama? Pozneje, ko sta končala z Ju-lienom, sem govoril jaz ž njim. Mnogo novega mi torej ne poveš!«
Tomaž Trublet jc blisnil z očmi izpod namršenih obrvi in se vprašaje v vsej svoji širini obrnil k vitezu. «Tako je», še potrdi Danycan, «je li? Tvoj prekanjeni gospodar se igra s teboj, ali vsaj misli, da se igra. Po-lahko, polahko, dečko moj, pazi vendar in 116 lomi stolca. Ne bodimo babe. Kratko in malo, kako jemali si se podkrižal pod pogodbo?« «Ne!» izdavi Tomaž.
«Dobro! Pa tudi v roke si nista segla?«
«Tudi ne!«
•Hvala bogu, torej si svoboden. Skopuh, ki si tudi to pot ne upa, da bi kaj tvegal, se je zaračunal, če se nc motim. Pomeniva se torej o tem, kajti prišel je čas. «Veliki zmaj« je bil sicer nov, pa sedaj ni več za rabo. 1 seveda. Saj sem vedel... Katero ladjo pa hoče Julien mesto nje poslati na delo?«
(Tinii" [.•" <.•: ,
«J Ali ste že poslali na- n \ ročnino za Jutro"!