GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA
/|| PAPIRNICE KOLIČEVO
TOVARNE CELULOZE MEDVODE
Vevče bodo praznovale 70-lefnioo godbe na pihala
Pokrovitelj - član federacije - tovariš Edvard Kardelj
Jubilej pihalnega orkestra Vevče
24. junij — praznik KS Vevče-Kašelj
Svet krajevne skupnosti Vevče -Kašelj je na zadnji seji sprejel sklep da se določi 24. junij za praznik krajevne skupnosti Vevče -Kašelj, ki je istočasno tudi praznik papirničarjev Vevč.
Na ta dan leta 1843 so v predelanem mlinu ob brzicah Ljubljanice stekli prvi metri papirja. S tem je bil položen temelj seda-
njim Vevčam in okoliškim vasem, da so danes ob pridnosti in marljivosti prebivalcev takšne, kakršne so. Pridobitev NOB in visoka delovna zavest papirničarjev je dala kraju pečat z vsemi pridobitvami in dobrinami urejenega naselja. Nekdanje oddaljenosti Kašlja od Vevč ni več. Vasi sta zrasli ena v drugo.
Po zaslugi domačinov papirničarjev se v kraju gradijo športno rekreativni objekti. S tesnim sodelovanjem in podporo vseh občanov in papirničarjev tudi istih ne bo težko do kraja dograditi. Približno enako stanje je tudi na stanovanjskem področju, kjer se je veliko zgradilo, veliko pa bo še treba, ker spričo naravnega narastka prebivalstva in novodošlih ni nikdar dovolj stanovanj.
V vse te gradnje je tovarna vlagala velika sredstva in s tem seveda dvigala standard v naši krajevni skupnosti. Na ta način smo dobili moderno samopostrežno trgovino, dalje urejen trg pred trgovino — s sredstvi tovarne je bila urejena javna razsvetljava in še in še...
Za praznik krajevne skupnosti Vevče-Kašelj izražam željo, da bi v bodoče še hitreje in uspešnejše napredovali v zadovoljstvo vseh delovnih ljudi Vevč in Kašlja.
VEVČE, MAJA — Minilo je 70 let od prvega nastopa vevške godbe. To je 70 let dejavnosti, ki izpričuje človekove potrebe po kulturi, družabnosti in po njegovi sproščeni in prostovoljni aktivnosti. Sedemdeset let obstoja praznuje orkester, ki plemeniti našega delovnega človeka, ga budi na praznični dan, ga spremlja in mu bodri korak na paradah in ga s svojimi izvedbami skuša popeljati v čudoviti svet glasbe.
Ce preletimo delovanje samo zadnjih deset let, vidimo, da se je kolektiv papirniškega pihalnega orkestra zadnja leta krepil tako organizacijsko kot strokovno. Usmeril se je v načrtno in pestrejše delovanje. Rezultate tega dela vidimo v številnih nastopih na javnih prireditvah, kot so: proslave ob državnih praznikih in občinskih, budnice za 1. maj in občinski praznik, tradicionalna vsakoletna srečanja borcev II. grupe odredov, komemoracije pred spomeniki padlih borcev v Polju, v Zalogu, na Urhu itd. V programsko delo spadajo tudi številni koncerti. Vsak izmed koncertov pomeni umetniški dosežek, vsi skupaj sa se združujejo v neprekinjeno vrsto nastopov, ki dvigajo godbo na vedno višjo raven. Zato žanje velika priznanja tako od ljubiteljev te zvrsti glasbe, kakor
tudi od profesionalnih godbenikov. Skladbe ki jih ima v svojem repertoarju, izvaja kvalitetno in dovršeno.
Orkester si je poleg že tradicionalnih vsakoletnih nastopov razširil zadnja leta krog svojega delovanja tudi izven meja naše domovine. S pomočjo Papirnice Vevče je navezal stike s sorodnim pihalnim orkestrom v Gratkornu v Avstriji. Z letom 1967, ko je papirniški pihalni orkester prvič gostoval v Gratkornu in tam požel velik uspeh ter priznanje, so obojestranska gostovanja postala že tradicionalna. Leta 1968 je orkester gostoval tudi v Plznu na Češkoslovaškem, kjer je prav tak0 navezal prijateljske stike s tamkajšnjim pihalnim orkestrom. V tem letu pa je imel koncert tudi v St. Pietru v Italiji, kjer je s slovenskimi narodnimi melodijami navdušil naše zamejske Slovence.
Kvaliteta orkestra se odraža tudi na republiških tekmovanjih pihalnih orkestrov. Te prireditve so vsestransko uspešne, saj je njihova koristnost na dlani: predvsem stimulirajo neplačano delo, dvigajo resnost udejstvovanja in zaostrujejo kriterije samih izvajalcev, saj je medsebojna primerjava močno spodbudna. Papirniški pihalni orkester je na tekmovanjih dosegel visoke uvrstitve. Leta 1963 in 1969 se je uvrstil na
2.	mesto v II. skupini.
Ne bi bilo prav, če bi opustili priznanje, da sta k uspehu veliko pripomogla Nace ZAJEC — predsednik papirniškega pihalnega orkestra, ki je duša tega kolektiva, ter dirigent Franc Grebenšek. Orkester ima v dirigentu človeka, ki je strokovno dovolj podkovan, da bo kot sedaj še naprej uspešno vodil orkester na poti kvalitetne glasbene dejavnosti.
Sedemdeseti rojstni dan, ki ga letos praznuje orkester, bo obenem s praznikom vevških godbenikov tudi velika manifestacija prijateljstva in množičnosti te vrste glasbe v Sloveniji. Na zaključno prireditev je povabljenih kar deset pihalnih orkestrov, med njimi tudi orkester iz Gratkorna v Avstraliji.
Papirniški pihalni orkester se je kar nekako zrastel z Vevčami, zato bo njegov praznik tudi praznik vseh občanov in vseh, ki s simpatijami gledajo na orkester.
Malo je tako složnih amaterskih organizacij, ki bi si pridobile toliko zaupanja in priznanj, kot je to vevška godba, zato lahko s ponosom stopi v naslednje obdobje. Zato s tega mesta že pred njihovim praznikom čestitamo vsem godbenikom in želimo, da bi zvoki njihovih instrumentov še v bodoče zvočno in ubrano zveneli po Vevčah in v svet.
K. D.
Pogled na Vevče izpod Urha
Poleg vsega tega napornega dela pa k homogenosti orkestra veliko pripomore tudi družabno življenje. Tega se kolektiv orkestra dobro zaveda in zato vsako leto organizira piknik in podobne družabne prireditve, na katere so vabljeni tudi svojci godbenikov. S tem se jim kolektiv vsaj delno oddolži za tiste ure, ki jih vsak godbenik preživlja na vajah, nastopih in številnih gostovanjih. To družabno življenje je veliko pripomoglo k temu, da je orkester res zaživel kot velika družina.
Poseben problem godbe pa že nekaj let nazaj predstavlja vključevanje novih godbenikov. Pritok učencev, ki so se šolali v glasbeni šoli, ni zadovoljil pričakovanj. Treba je bilo najti način, kako pritegniti mladino. Tudi v tem primeru je orkester našel izhod. Starejši izkušeni godbeniki sami zainteresirajo mlade in jim dajo osnove glasbene izobrazbe. Ta način je resnično zaživel šele v zadnjih dveh letih. Uspeh verjetno ne bo izostal, saj mladi dobivajo vse večje veselje do glasbe in nekateri že aktivno pomagajo v orkestru.
Prireditve za praznovanje 70-leinice papirniškega pihalnega orkestra
Pokrovitelj, član federacije, tovariš EDVARD KARDELJ
Petek, 19. junija 1970.
Ob 19,30 bo v avli nove šole v Polju slavnostni koncert pod vodstvom Franca Grebenška.
Koncert bo obsegal skladbe:
1.	E. Grieg, Huldigings marš — koračnica
2.	J. Offenbach, Orfej v peklu — uvertura
3.	A. Ketelbey, Na Perzijskem trgu — fantazija
4.	G. Bizet, Karmen — potpuri
5.	C. Porter, Pet minut s Kale Porterom
6.	Vašington Post —- koračnica
V prostorih, kjer bo koncert, bo tudi razstava dejavnosti in uspeha orkestra.
Sobota, 20. junija 1970
Ob 12. uri bo prispel na tradicionalni obisk Pihalni orkester Papirnice Leykam iz Avstrije. Sprejem bo pred restavracijo Vevče.
Nedelja, 21. junija 1970
Z budnico ob 7. uri na Vevčah in zahodnem delu Zg. Kašlja se bo pričel zadnji dan praznovanja. Ob 10. uri bo pred restav-
racijo Vevče izvajal avstrijski pihalni orkester promenadni koncert. Dirigent g. Willi Konrad. Na popoldanski zaključni svečanosti bodo kot gostje sodelovali pihalni orkestri Slovenske papirne industrije: pihalni orkester Krško, Radeče, Ceršak. Poleg teh bodo še sodelovali pihalni orkestri Mengeš, Domžale, Metlika in Šoštanj.
Sprejem teh orkestrov bo ob 14. uri pred godbenim domom na Vevčah, potem bodo odšli na zbirališče pred restavracijo Vevče. Ob 15. uri bo parada pihalnih orkestrov od restavracije Vevče mimo slavnostne tribune pred trgovino Mercator, mimo papirnega skladišča, med stanovanjskimi bloki na prostor pred trgovino Mercator. V paradi se bo vsak orkester samostojno predstavil občinstvu z izvajanjem koračnic. Za pestrost parade pa bo poskrbelo spremstvo v narodnih nošah.
Na ploščadi pred trgovino Mercator, kjer bo zaključek parade, bodo vsi orkestri skupaj zaigrali nekaj koračnic. Občinstvu pa bo spregovoril pokrovitelj praznovanja 70-letnice član federacije tov. Edvard KARDELJ. Praznovanje se bo zaključilo s prosto zabavo v prostorih letnega kopališča na Vevčah.
N. Z.
Sklepi upravnega odbora papirnice Količevo
KOLIČEVO, MAJA — Upravni odbor je sprejel naslednje sklepe:
■	v komisijo za izdelavo poslovnika o delu in volitvah organov upravljanja so imenovani predsednik Stane Skok, ter člani Marjan Černe, Stane Laznik, Sandi Rihtar, Ljubo Milič in Marjan Trobec. Komisija ima nalogo, da izdela osnutek poslovnika do določenega roka.
■	V zvezi s prošnjo štipendista Franca Starina, da se mu odloži vračanje štipendije, ker je brez privolitve podjetja spremenil vrsto šolanja, je bilo sklenjeno, da se mu odloži vračilo štipendije, dokler ne dokonča srednje šole oziroma dokler ne odsluži vojaškega roka. V zvezd s tem, naj se sklene ustrezna pogodba.
■	Fram c Kregar si je v preteklem letu poškodoval prst pri KS II ter so mu ga kasneje amputirali. Na podjetje je naslovil odškodninski zahtevek v višini 8.000,00 din. Upravni odbor je ugotovil, da o postavljenem zahtevku še ne more dokončno odločati, ker zbrani podatki to še ne omogočajo. Pred dokončnim odločanjem je potrebno dobiti podatke od zavarovalnice Save, ki še ni rešila zahtevka iz nezgodnega zavarovanja, ki ga je postavilo podjetje, nadalje še ni ugotovljena vzročna zveza med poškodbo in amputacijo prsta ter bo pri tem potrebno dobiti mnenje bolnice, ki je Kregarja zdravila. Tudi ni ugotovljeno ali je podjetje za nastalo nezgodo krivo, ali so bila kršena določila pravilnika o varstvu pri delu in podobno. Ko bodo vsi ti podatki zbrani, bo upravni odbor o zahtevku dokončno odločil.
■I Na Veliki planini se v koči Papirnice Količevo določijo naslednje cene za prenočevanje: 3,00 din je člane kolektiva 4,50 din za svojce in 6,00 din za tuje goste.
Gibanje realizirane proizvodnje — april 1970
	April 1970	Jan.—apr. 70	April 70 April 69	Jan.—apr. 70 Jan.—apr. 69
Količinsko v % Papir		.	141.0	102.4	142.0	106.4
Karton		.	102.5	102.2	102.1	107.6
Lepenka .	. .	.	81.1	88.9	86.2	93.2
Skupno 		.	107.2	101.2	107.5	106.3
Lesovina . . . .	89.7	102.0	121.0	291.6
Vrednostno v "/o Papir		.	141.6	100.8	163.2	117.5
Karton		. 102.0	100.4	126.1	133.4
Lepenka .	. .	.	75.8	98.0	90.0	109.6
Skupno 		. 106.8	100.2	129.8	127.4
IZVOZ
	April 1970	Jan.—apr. 70	April 70 April 69	Jan.—apr. 70 Jan.—apr. 69
Količinsko v %>				
Papir		.	107.3	84.2	116.4	116.5
Karton		.	145.1	114.8	843.3	225.5
Lepenka .	. .	.	—	—	—	—
Skupno 		. 128.8	101.6	259.6	168.9
Vrednostno v %> Papir		81.3	74.9	101.2	121.9
Karton		.	133.8	102.2	102.4	165.0
Lepenka .	. .	.	—	—	—	—
Skupno 		.	111.5	90.6	267.9	187.7
Sodelovanje krajevne skupnosti Vevče-Kašelj s tovarno
VEVČE, MAJA — Z dnem, ko je stekla v Vevčah proizvodnja papirja, so se začeli tudi za Vevče novi časi. Iz povsem kmetijskega predela je začel nastajati nov industrijski predel. Z naraščanjem proletariata na Vevčah so bile potrebne tudi spremljajoče dejavno-sit za kritje potreb delavcev, to je obrtništvo, ki se je pričelo razvijati v teh novih pogojih. Oboji skupaj pa so rabili seveda stanovanja in tako je tekel ta razvoj vse do današnjega dne.
Gradnja stanovanj in spremljajoče komunalne gradnje so se začele izvajati v večjem obsegu po letu 1945 in so dosegle svoj višek v letih 1960—1970.
Z razvojem naselja so i’astle seveda tudi potrebe in zahteve prebivalstva. Za zadovoljevanje tega so; bile pred leti ustanovljene, stanovanjske skupnosti, ki pa so potem ponekod prešle v krajevne skupnosti ali pa so bile na novo ustanovljene. Prav tako je bilo tudi pri nas.
Naloge so predvsem v zbiranju zahtev in potreb občanov ter sodelovanje pri sestavi programa dela občinske skupščine, nadalje sodelovanje pri izvajanju programa, oziroma nalog. Sredstva, ki
jih dobiva KS za svojo dejavnost pa so zelo majhna in bi bilo brez dobrega sodelovanja s tovarno skoraj nemogoče opraviti takšnega večjega dela. Ob tej priliki gre torej vse priznanje predvsem vodstvu tovarne, ki z vso naklonjenostjo in razumevanjem spremlja težnje in potrebe KS. Na ta način in s pomočjo občinske skupščine Moste-Polje smo v preteklem letu asfaltirali staro vevško cesto, za kar je dala tovarna dotacijo v višini 30.000 din, V letošnjem letu so v programu KS Vevče—Kašelj predvidena naslednja dela:
Od skupnega zneska vlaganj 1,340.000 din bo naša tovarna prispevala 610.000 din. Ostanek pa bodo krile ostale organizacije in KS. Z gornjega prikaza je jas-
1.	Asfaltiranje ceste in	din
ureditev okolice blo:-
kov................... 135.000
2.	Ureditev igrišč za tenis in odbojko .	.	.	5.000
3.	Ureditev dvorišča in igrišča pri gasilskem
domu Kašelj ....	8.000
4.	Ureditev vodovoda v
Kašlju................15.000
Sam prispevek k točki 1 znaša 102.000 din, od katerih prispeva tovarna 80.000 din, 22.000 din pa stanovalci blokov.
KS Kašelj ima v perspektivnem programu predvidena še naslednja dela:
no razvidno', kako močno podporo ima KS v vodstvu tovarne in kako tesno so povezani skupni interesi za izboljšanje stanja na teritoriju krajevne skupnosti, L. G.
		din
leta 1970—71	Gradnja vzgojno varstvene ustanove Vevče		600.000
leta 1971	Asfaltiranje Kamnarjevih ulic v Kašlju .......	200.000
leta 1971—73	Ureditev okolice restavracije v skupnem znesku		420.000
leta 1973	Asfaltiranje ceste od vagonske tehtnice mimo četverčkov do ce-	
	ste Vevče—Kašelj		120.000
ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI
	PROIZVODNIH		STROJEV -	- APRIL	1970
Stroj	Koledar. čas ure	Prazniki, nedelje ure	Zastoji ure °/o		Izkori- ščenost strojev %>
PS I	720	16	17.50	2.43	95.35
PS II	720	16	13.50	1.88	95.90
KS I	720	16	23.00	3.20	94.58
KS II	720	16	20.25	2.81	94.97
LS (popr.)	720	88	26.25	3.65	84.13
Skupno	720	30.4	20.10	2.79	93.00
Brusilnica	720	16	82.00	11.39	86.39
	NETO PROIZVODNJE NA ZAPOSLENEGA				
				Zaposl.	%
	Poprečje	v letu 1969	....		683	100.0
	April 1970	.	.	.			697	109.4
	Poprečje januar-april 1970 .	.			698	103.2
Proizvodnja na stroju ton
78.6
378.7
593.0 1207.7
170.0 2427.9
503.2
Volili smo delavski svei
Združene papirnice Ljubljana
Gibanje	proizvodnje	v mesecu aprilu 1970		
	Plan	Doseženo	Izkoriščanje zmogjlivosti	
			I —IV. 1970	1. 1969
Klasični papirji .	. . 100	96,1	89,2	91,1
Premazani papirji	. . 100	72.2	55.3	46,5
Papir skupaj .	.	. . 100	91,7		
Lesovina . . .	. . 100	117,5		
Proizvodnja papirja v mesecu aprilu ni dosegla planirane višine in sicer predvsem zaradi zahtevnejšega proizvodnega programa ter povečanih zalog nedovršene proizvodnje konec meseca aprila. Precejšni del proizvodnega programa so sestavljali brezlesni papirji nizkih gramskih tež, bankpost, kulerji, offset, pigmentirani, peresnolahki papirji itd. Zastoji na PS so bili precej visoki (6 '°/o) pa tudi izmeta smo zabeležili več (v IV. 7,89 “/o, v I. tromesečju 7,48 °/o), na kar je vplival predvsem proizvodni program. Od premazanih vrst smo v aprilu izdelali dobro polovico obojestransko premazanih papirjev. Izmet se je znižal glede na I. tromesečje t. 1. za ca. 1 %>.
Proizvodnja lesovine je znatno nad planirano že iz omenjenih razlogov, tj. vključitve v pogon še enega izžemalnega stroja.
VEVČE, MAJA — Delavski svet podjetja je na svoji zadnji seji pred iztekom mandatne dobe dne 27. marca 1970 sprejel sklep o razpisu volitev. Določil je, da bodo volitve v četrtek dne 23. aprila 1970 in da se bo volilo 24 članov delavskega sveta za mandatno dobo 2 let. Po spremenjenem statutu podjetja, ki velja od marca preteklega leta, ima delavski svet podjetja 45 članov, od katerih se vsako leto izvoli polovica. Letos je potekel mandat 23 članom, eden pa je odšel v JLA.
Delavski svet je na isti seji sprejel tudi sklep o imenovanju volilne komisije in komisije za sestavitev volilnega imenika, V volilno komisijo so bili imenovani: Jurij MUSIČ, Ivo AVBELJ in Ciril JERIHA, v komisijo za sestavitev volilnega imenika pa Janez PRESL, Hilda GRADIŠEK in Ida CERK.
Po statutu podjetja se kadni-diranje in volitve izvedejo po volilnih enotah, ki jih določi delavski svet s posebnim sklepom cb razpisu volitev. Delavski svet je določil naslednje volilne enote:
I.	volilna enota, v katero volijo delavci remontnih delavnic in uprave vzdrževanja, ima 5 članov delavskega sveta, od katerih se letos volijo 3;
II.	volilna enota, v kateri volijo delavci energetskega oddelka, ima
2	člana DS, letos pa voli enega;
III.	volilna enota, v kateri volijo delavci strojne dodelave, ima
3	člane DS, letos pa voli dva;
IV.	volilna enota, v kateri voli oddelek ročne dodelave, ima 8 članov DS, od katerih letos voli štiri;
V.	volilna enota, ki obsega delavce I. papirnega stroja, ima 2
VREDNOST TOČKE ZA 12 PRETEKLIH MESECEV od vključno marec 1969 do vključno april 1970
VEVČE, MAJA
Brusilnica..............3,92
Polnila in lepila ....	3,86
I.	papirni stroj ....	4,06
II.	papirni stroj ....	3,95
III.	papirni stroj ....	3,74
IV.	papirni stroj .... 3,79
Strojna dodelava .... 3,44 Brez točka-ur za normo .	3,91
Ročna dodelava .... 2,95 Brez točka-ur za normo .	3,69
Energija................ 3,7,3
Premaz..................3,87
Vzdrževanje.............3,85
Razkladalo!............. 2,94
Brez točk-ur za normo .	5,03
Nakladalci..............4,76
Strokovne službe .	. . 3,79
Podjetje................3,65
Na seji novega DS
člana DS, od katerih letos voli enega;
VI.	volilna enota, ki obsega delavce II. papirnega stroja, ima 3 člane DS, od katerih voli letos onega;
VII.	volilna enota, ki zajema delavce III. papirnega stroja, ima 3 člane DS, od katerih voli letos enega;
VIII.	volilna enota, v kateri volijo delavci IV. papirnega stroja, ima 2 elana DS, letos pa voli enega;
IX.	volilna enota, v kateri volijo delavci iz brusilnice in čistilnice, ima enega člana v DS, ki ga letos znova izvoli;
X.	volilna enota, ki obsega komercialno službo (prodaja, nabava, uvoz, izvoz, razkladale! in nakladalci itd.) ima 4 člane DS, letos pa voli dva;
XI.	volilna enota, ki obsega delavce kadrovske in finančne službe, organizacijsko-anaMtskega oddelka, pravne službe, tajništva, tiskarne in delavske restavracije, ima 6 članov DS, od katerih letos voli tri;
XII.	volilna enota, ki zajema delavce tehnične službe, vodstva osnovne proizvodnje, CMC, laboratorija in konstrukcije, ima 3 člane DS, od katerih letos voli dva.
XIII.	volilna enota, ki obsega delavce premaznega oddelka, ima
3	člane DS, letos pa voli dva.
Število članov delavskega sveta, ki jih izvoli volilna enota temelji na določbi statuta, da se na vsakih začetih 20 delavcev voli en član delavskega sveta, skupno število članov pa ne sme presegati 45.
Volilna komisija je določila štiri volišča in sicer: volišče št. 1 v remontnih delavnicah, volišče št- 2 v papirni dvorani, volišče št. 3 v osnovni proizvodnji in volišče št.
4	v upravni zgradbi. Čas glasovanja na voliščih št. 2. in 3. je določila takoj, da je bilo omogočeno glasovati delavcem z vseh izmen. Volilna komisija je imenovala za vsako volišče člane volilnih odborov in njihove namestnike.
V času od 3. do 10. aprila so bili v vseh volilnih enotah zbori delavcev, ki jih je sklical predsednik delavskega sveta. Na teh zborih je bilo predlagano skupno 41 kandidatov, ki so bili uvrščeni na 13 kandidatnih listih. Kandidatne liste so bile razglašene 15. aprila.
Po volilnem imeniku je bilo volilnih upravičencev 941. Od teh jih je volilo 845, kar znaša 89,79 odstotka. Volilo ni 96 upravičencev, od tega 80 opravičeno (bole-
zen, dopust itd.), 16 pa neupravičeno.
Od oddanih glasovnic je bilo 53 neveljavnih.
V delavski svet so bili izvoljeni naslednji kandidati: Zoran PIRC dipl. ing., vodja remontnih delavnic, Alojz TRTNIK, strugar I., Karel ŽABJEK, vodja kovinarske delavnice, Milan IZGORSEK, obratni električar I., Jože ŽGAJNAR, vodja prečnega rezalnega stroja, Anton PAVLIČ, vodja dodelavnega stroja, Berta JAGER, prebiralka — vodja skupine, Štefka KOLENC, prebiralka — vodja skupine, Angela Prusnik, za-vijalka, Frančiška ŽABJEK za-vijalka, Ivan KRAŠOVEC, 'sušilec, Ivan KRAMARIČ, I. pomoč-
Novi predsednik DS tovariš ing. Peter Jeriha
nik DS, Stanislav MOČNIK strojevodja PS, Franc JAMŠEK, strojevodja PS, Stane RUPNIK, izmenski vodja brusilnice, Stane AMBROŽIČ, nakladalec papirja, Danijel ZAPUSEK, referent v izvoznem oddelku, Jože BEZLAJ, vodja skupine za vzdrževanje transportnih poti in zelenic, Ivan POŽENEL, vodja družbene prehrane, Marija TRTNIK, stroškovna knjigovodkiinja, Franci HRIBAR, konstrukter I, Stane TRTNIK, kemotehnik-analitik I, Peter HRIBAR, strojevodja premaznega stroja in Edo ULCAKAR dipl. ing., asistent vodje premaza.
Želimo, da novoizvoljeni člani delavskega sveta z aktivnim samoupravi j alskim delom opravičijo izkazano zaupanje volivcev.
J. M.
Odmevi z naše prvomajske proslave
Gostje na jubilejni proslavi Papirnice Količevo
Pionirji osnovne šole Dob čestitajo kolektivu k jubileju in 1. maju
KOLIČEVO, MAJA — Mnogo je bilo že pisanega v našem listu o našem jubileju, proslavi 50. obletnice tovarne, 35 obletnice stavke in 20 obletnice samoupravljanja. Vendar bi se še enkrat dotaknil tega našega slavja.
Lepo je bila Videti slavnostno okrašena dvorana komunalnega centra v Domžalah. Tudi govorniki so nam lepo opisali dogodke o razvoju naše tovarne pred vojno, kakor tudi po vojni Govora je bilo tudi o stavki koldških papir-ničarjev in o obletnici delavskega samoupravljanja. Blesteč je bil kulturni program, katerega nam je podal »SLOVENSKI OKTET« in znani dramski igralec Stane Sever. Tovariš Kralj je znal vse povezati v lepo celoto.
Samo žal, da tisti, katere so podane pesmi in recitacije pozorno poslušali, niso imeli pravega užitka. Poslušali so lepe slovenske pesmi in besede s spremljanjem glasnega govorjenja in medklicev. S tem jim je bil odvzet res lep užitek. Skoda, da tisti, ki niso bili voljni poslušati, niso vsaj toliko potrpeli, da ne bi izvajalci odnesli od nas vtisa, da nismo še zadosti zrela publika za tak nastop. Ali res nimamo smisla za
Postanek pred vstopom v dvorano komunalnega centra v Domžalah, kjer je bila proslava jubileja Papirnice Količevo
Tov. Karel Gorjanc in Julij Galjot prejemata spominsko uro za dolgoletno delo v Papirnici Količevo
Eno od mnogih omizij ob praznovanju jubileja Papirnice Količevo
Slavnostni govor tov. direktorja Iva Sonca ob proslavi jubileja
našo lepo slovensko pesem in slovensko besedo?
Lepo slavje nam je pripravil pripravljalni odbor, kateremu se zah vailj ujem za tak program. Vendar bi se pa dotaknil tudi dejstev, katera so me začudila in delno prizadela.
Namreč, govor se je nanašal na razvoj tovarne, na prve začetke-, kako se je gradila tovarna in se večala. Pogrešal sem tiste delavce, ki so doživljali in pustili pri tem delu svojo mladost, spomine, razočaranja in doživetja — naše upokojence.
Vem, da je vsak nekdanji delavec prejel ob jubileju gotov znesek, vendar ali ne bi bilo lepo, da bi bili tisti, kii so še čili, tu med nami in bi mlajšim tovarišem kaj povedali, kako so včasih delali? Namreč ti ljudje so s svojim delom prispevali k temu, kar imamo danes, pod veliko težjimi okoliščinami in delovnimi pogoji. Ni bilo takrat lahko hiti delavec, posebno, dokler se nismo organizirali in si pridobili s stavko lažjih delovnih pogojev.
Govornik nam je tudi opisal dogodke, ko se je vršila stavka. Se danes imamo v tovarni nekaj udeležencev stavke. Tudi tem naj bi se zagotovilo priznanje. Ob podelitvi spomiskne ure bi le-te udeležence nagradili vsaj s spominsko plaketo ali pa z rdečim nageljnom, ki je bil pred vojno znak solidarnosti ob praznovanju prvega maja. Nobeden od starejših ne zahteva samo priznanja s finančne plati, denarne nagrade, ampak spodobi se, da ob takem jubileju dobe tudi neka moralna priznanja.
Ni moj namen, da bi ob tej priložnosti samo kritiziral napake. Vem, da so prireditelji imeli tudi težave, predvsem pa dosti dela. Ce bi to hotel, bi imel še mnogo povedati. Vendar pa poudarjam, da je vtis s proslave izzvenel bolj proslavljati 20. obletnico S spominskimi urami, kot vse ostalo.
Delo pred vojno hi moralo imeti prednost, čeravno smo uspeli po vojni podjetje trikratno povečati.
Naj nihče od mlajših tovarišev ne šteje tega prispevka kot napad na njihovo delovno požrtvovalnost. Moja želja je, da bi še veliko prispevali skupnosti z našim delom, v naši socialistični družbi z našim upravljanjem.	cht.
Tov. Franc Brinovec prejema spominsko uro za dolgoletno delo v Papirnici Količevo
Tovariš Viljem Hajdie prejema spominsko uro za dolgoletno delo v Papirnici Količevo. Foto: Milan Deisinger
1 i
Tov. Jože Jama prejema spominsko uro za dolgoletno delo v Papirnici Količevo
Sklepi delavskega sveta papirnice Količevo
KOLIČEVO, MAJA — Delavski svet papirnice Količevo je na 8. seji sprejel naslednje sklepe:
■	Soglasno s« sprejme Statut Papirnice Količevo.
■	Določene so bile nagrade ob 50-letnici ustanovitve podjetja. Clamom delovne skupnosti se izplača 300,00 din, vajencem se izplača 100,00 din upokojencem 120,00 din.
■	V celoti se sprejme plan novih investicij za leto 1970 in leto 1971.
■	Nedu Periču se odda v najem tovarniški bife pod pogojem, da najemnik garantira, da bodo prodajne cene v bifeju enake ali pa nižje od maloprodajnih cen v trgovini Napredka v Domžalah. Z najemnikom naj se sklene posebna najemna pogodba, kjer naj bodo razvidna in točno določena vsa vprašanja, ki izvirajo iz najema. Pred oddajo bifeja v najem je tega treba preurediti.
■	V zvezi z dokončno rešitvijo pomoči otrokom Ernesta Pančur-
ja;, ki se je skupno z ženo smrtno ponesrečil, je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
1.	Otrokom Ernesta Pančurja se po' uspešno dokončani osnovni šoli zagotovi štipendija za nadaljnje šolanje v znesku in pod pogoji, ki bodo takrat veljali za štipendiste Papirnice s tem, da si otroci prosto izbirajo vrsto šole in se po končani šoli niso dolžni zaposliti v Papirnici Količevo. Papirnica Količevo jim zagotavlja štipendijo do končanja popolne srednje šole in to pod pogojem, da redno in v skladu s programom šole opravljajo predpisane šolske in druge obveznosti. Natančnejše obveznosti in pravice Se določijo s pogodbo o podelitvi štipendije s tem, da se upošteva ta sklep.
2.	Ce otroci Pančurja ne želijo nadaljevati šolanje na srednji šoli in izrazijo željo, da se želijo izučiti za kak poklic v našem podjetju, bodo pri sprejemanju
Z zadnjega zasedanja DS Papirnice Količevo
vajencev v uk imeli prednost pred, drugimi.
3.	Ker je Pančur kupil od Papirnice Količevo stanovanje na kredit, ki ga je odplačeval v mesečnih obrokih po 123,40 din, pa ga' še ni v celoti odplačal ter znaša neodplačani kredit na stanovanju na dan 15. II. 1969 še 30.151,23 din z 2 % obrestmi, se odplačevanje gornjega kredita odloži toliko časa, da naj starejši Pančurjev otrok Ernest ml. postane polnoleten oziroma dokler ne dokonča šolanja na srednji šoli. V primeru, da po končani srednji šob, oziroma po polnoletnosti nastopi vojaški rok, se odplačilo kredita odloži do odslužen j a vojaškega roka.
4.	V primeru, da se sedanji socialni položaj otrok bistveno poslabša, je kadrovska služba podjetja dolžna, da skupno s skrbstvenim organom občine ukrene potrebno za rešitev nastalega stanja. V tej zvezi je kadrovska služba dolžna, da stalno spremlja socialna stanje otrok vse do njihove polnoletnosti, skrbnik je dolžan, da za izredne izdatke pri vzdrževanju otrok črpa zavarovalnino po smrti očetav ki je kot pupilna vloga naložena pri banki. Ce ta znesek izčrpa pred polnoletnostjo otrok, bodo organi upravljanja proučili možnosti konkretne finančne pomoči otrokom do njihove polnoletnosti.
■	Ustanovi se novo delovno mesto pripravljalec premazne mase ter določi osnova za izračun osebnih dohodkov, ki znaša od 37 do 42 točk.
■	Ustanovi se novo delovno mesto pomočruika strojevodje — premazovalec z osnovo za izračun osebnega dohodka od 38—44 točk.
■	Prošnja tov. Jožeta Kureta, v kateri prosi delavski svet za dodelitev kredita za gradnjo hiše, se odstopi upravnemu odboru sklada za zidanje stanovanjskih hiš podjetja, ki naj prošnjo prouči in izdela delavskemu svetu ustrezen predlog.
Z letošnjih volitev DS
Nekaj posnetkov z volitev DS Tovarne celuloze Medvode dne 23. 3.1970
Člani volilnega odbora pri delu
Član volilnega odbora Miha Burgar pojasnjuje postopek glasovanja volilki Nadi Stankovič, ki letos prvič voli člane DS
Iščemo najprimernejše mesto za spomenik
padlim borcem
VEVČE, MAJA —■ Spomenik padlim borcem, ki so bili pred svojo nesrečno smrtjo zaposleni v Papirnici Vevče in ki so izgubili svoja mlada življenja bodisi kot borci v partizanih, bodisi v taboriščih ali kot talci, stoji še vedno pred glavnim vratarjem ob mostu čez Ljubljanico. Za takrat, ko je bil postavljen vrsto let potem, je bil to najprimernejši kraj. Mimo so vsak dan hodili vsi člani kolektiva in številni drugi ljudje. Vevško naselje takrat še ni bilo dograjeno. Stalna preurejanja, nove gradnje to prezidave še niso kraj obeleževale kot zaključen trg. Slika današnjih Vevč pa je bistveno drugačna, lepša, bolj urejena,
2e iz tega razloga se pojavlja vprašanje, ali ne bi kazalo spomenika prestaviti na lepše in vidnejše mesto. Drugi razlog za tak ukrep bi bil sam teren, kjer danes spomenik stoji. Znano je,
da se počasi ugreza. Zaradi tega so že padli topoli, ki so rasli' v neposredni bližini. Zato bodo potrebna nekatera sanacijska dela. Z naraščanjem prometa bo na tem mestu potrebno pridobiti nekaj parkirnega prostora in razširiti kolesarnico, kjer bi eventualno pridobili tudi nov prostor za potrebe izventovarniškega življenja.
Vse te utemeljitve pa seveda iščejo nov prostor, kjer naj bi spomenik stal. Z novimi, zaključenimi gradnjami stanovanjskih blokov, nove trgovine in cestišč, je na Vevčah nastalo nekaj manjših trgov oziroma obširnejših dvorišč, ki bi lahko dala zatočišče spomeniku, sam spomenik na primernem kraju pa bi popestril in dvignil izgled naselja. Seveda ne tak, kot je sedaj.
Bistvena je plošča z vklesanimi imeni žrtev vojne. Težak, kamenit
podstavek, ki je doslej služil namenu, pa bi kazalo zamenjati z novim. Ta podstavek ali stojalo naj bi dejansko ali simbolično predstavljal papirniško dejavnost, stroko, v kateri so bili zaposleni oni, katerih imena nosi plošča. Seveda pa je z;a tak korak potreben dobro premišljen, estetski in strokovni osnutek, pri katerem bi se ne veljalo prenagliti.
Glede prostora smo vprašali tudi nekaj Vevčanov, ki so bili naslednjega mnenja:
Stane Klešnik: Skoraj ni pravega prostora na Vevčah. Če tai ga prestavili, hi ga pred restavracijo, toda kraj pred gostilno spet ni primeren. Spomenik mora stati na javnem, vendar mirnem prostoru. Zaradi avtobusnega obračališča bi stal preblizu ceste.
Tone Peternel: Ce ne bi stala več hiša št. 48, ki je predvidena za rušenje in bo tam park, bi bil ta kraj po mojem mnenju najbolj primeren.
Vlado Šmigoc: Treba bi bilo pregledati urbanistični načrt Vevč in šele nato izbirata prostor za spomenik borcev. Sicer se lahko zgodi, da se bo podobna potreba pokazala vnovič.
Konrad Likar: Morda bi bil najprimernejši kraj nekje v notranjosti tovarne.
Ignac Junkar: Pred spomenikom sem leta to leta vsak dan po osem ur v vratarski loži. Tu se ustavljajo ekskurzije, ki obiskujejo tovarno ali one, ki gredo proti Urhu. Cesto se ustavi pred spomenikom tuji turist in si napravi posnetek. Če bi ga prestavili kamorkoli na Vevče, bi bil človeškim očem bolj odmaknjen. Zato se mi zdi ta kraj najprimernejši.
Pavle Rupar, elektromehanik
Drugi pomočnik kuharja Ivan Ferlež izbira kandidate
Naše mojstric
KOLIČEVO, MAJA — Ce smo
dali v prejšnji številki Našega dela besedo delovodjem, potem je Prav, da damo v tej številki besedo našim mojstricam, saj prav tako kot delovodje skrbijo za nemoteno delo, red in disciplino v svojih oddelkih, le da je njihov delovni dan verjetno še bolj pester, saj se ne konča z delom v Papirnici, ampak se nadaljuje še doma. Prav to, da se morajo v Polni meri posvetiti delu v Papirnici in doma, nas je vodilo, da smo jim zastavili nekaj vprašanj.
Za uvod ne bi bilo narobe, da jih predstavimo. Se prej pa moramo povedati, kje delajo. Delajo tam, kjer je potrebna zbranost, načrtnost in doslednost, to je pri sortiranju papirja in pri dodelavi lepenke. Njihovo delo ni fizično težko, zahteva pa več organizacijskih in drugih sposobnosti, ki pa prav tako utrujajo kot fizično delo, Ce dodamo k temu še to, da so poročene matere dveh ali več otrok, potem lahko sklepamo, da je njihov delovni dan dolg in naporen, zato so vredne, tako kot vse ostale zaposlene žene, vsega spoštovanja.
Za pojasnilo naj povemo, da je pri sortiranju papirja zaposlenih
Po delu v Papirnici sem utrujena in si želem počitka, toda vedno se najde še kakšno domače opravilo. Seveda mi pri tem pomaga mož in hčerka.
Kar se tiče mojega prostega časa in razvedrila, ga je dokaj malo. Kadar pa le utegnem, gledam televizijo in poslušam radio. Če je kje kakšna prireditev ali zabava pa se skupaj s hčerko napraviva v narodne noše in se rada poveselim z ostalimi.
Kar se tiče osamosvojitve žene, pa menim tako: Res je, da se žena z zaposlitvijo osamosvoji in postane manj odvisna od moža, toda to mora večkrat drago plačati. Z možem sva zaradi tega redkokdaj skupaj in otroci malo vidijo očeta in mater.
Sever:
Ko neham z delom v Papirnici, moram že misliti na to, kaj bom skuhala za družino in zato niti pomisliti ne smem, da sem utrujena. Pri vzgoji otrok mi priskoči na pomoč mož. Kljub vsem opravilom mi ostane še nekaj večernih uric za razvedrilo.
Z zaposlitvijo se je žena osamosvojila in rešuje finančne težave v družini.
Naše mojstrice: od leve proti desni: Mira Sever, Ivanka Heric, Cilka Ukmar
80 žensk, pri dodelavi lepenke pa 41.
Zdaj pa je že čas, da predstavimo naše mojstrice in sicer najprej one diz oddelka za sortiranje Papirja, nato pa še iz oddelka lepenke.
Sortiranje papirja din kartona:
Ivanka Heric, poročena, mati treh otrok, doma iz Količevega, v Papirnici dela že 25 let.
Mira Sever, poročena, mati dveh sinov, doma iz Domžal, v Papirnici dela že 22 let.
Cilka Ukmar, poročena, mati hčerke in sina, doma iz Jarš, v Papirnici dela že 15 let.
Dodelava lepenke:
Justi Cerar, vdova, mati treh otrok, doma iz Količevega, v Papirnici dela že 22 let.
Vida Bensa, ni hotela odgovarjati.
Prvo vprašanje: Bi nam hoteli Povedati — kot mati in delavka — kako usklajate delo v Papirnici z delom doma? Zanima nas ali pridete z dela v Papirnici utrujeni in željni počitka in kaj vse morate narediti še doma? Kako je z vzgojo in varstvom vaših otrok? Vam ostaja še kaj prostega časa za razvedrila in zabavo? Se vam zdi, da se je žena z zaposlitvijo res osamosvojila in da je njen položaj s tem boljši?
Heric:
Ko sem bila stara 21 let sem se zaposlila v papirnici in tu delam še danes. Zaposlila sem se zato, ker sva si z možem hotela ustvariti skromen dom. S samoodpove-dovanjem in trdim delom sva ga tudi zgradila. Zdi se mi, da so bili zame najtežji časi takrat, ko sta bila otroka še majhna. Z možem sva se menjala na delu in skušala dati otrokom kar največ domače topline, ki jo more nuditi urejen dom.
Ukmar:
Z možme sva oba dopoldne v službi, otroka pa v šoli. Domov pridem običajno zelo utrujena in željna počitka, toda družina pričakuje kosilo. Potem pa se pričnejo še druga gospodinjska opravila. Otroka sta že zelo samostojna. Na to sem jih že zgodaj privadila. Sem; pa tja pa si le moram vzeti nekaj časa, da kontroliram, kako se učita.
Med tednom mi ne ostaja mnogo prostega časa, malo več ga imam ob nedeljah in praznikah.
Zaposlena žena se je v nekaterih primerih le osamosvojila, predvsem je materialno bolj samostojna. Toda tista, ki nima nobene pomoči pri gospodinjstvu, je še dodatno obremenjena. Nima časa, da bi si lahko pridobila večjo razgledanost in izobrazbo in
Naša mojstrica Justi Cerar
tako le težko postane enakopravna možu.
Cerar:
Ko sem postala leta 1945, ko mi je v NOB padel mož, vdova s tremi nepreskrbljenimi otroki, sem se morala zaposliti v Papirnici, da bi tako lahko preživljala sebe in otroke. Ker nisem Imela nobenega, ki hi pazil nanje, varstva pa takrat še ni bilo, so tako odraščali bolj S^md, vendar so zdaj že vsi preskrbljeni.
Po delu v Papirnici pridem utrujena, vendar si ne morem privoščiti počitka, saj moram skuhati kosilo za tričlansko družino1, poleg tega pa imam poleti še mnogo dela na vrtu, ki pa mi je v razvedrilo in veselje. Če pa le najdem kaj prostega časa, gledam televizijo, zlasti TV- n adal j e van ke in quize. Ob nedeljah pa grem z otroki na sprehod v naravo.
Zena si je z zaposlitvijo mnogo pridobila, obenem pa se tudi dodatno obremenila. Biti mati, žena in delavka v eni osebi je včasih le prehudo.
Drugo vprašanje: Ker imate kot mojstrica veliko stika s svojimi sodelavkami poznate njihove težave in želje, tako pri delu v Papirnici kot doma. Bi hoteli povedati, kaj vse tare naše delavke in kakšne so njihove želje?
Heric:
Vsekakor se mi zdi, da so ženske preveč obremenjene z delom doma in v Papirnici. Zato pride do utrujenosti, bolezni in živčnosti. Kar nas je starih delavk, ki smo delale skoraj na vseh delovnih mestih, mislim, da ni nobene več zdrave, z menoj vred.
Zelja naših delavk je, da bi se uredila pot v skladišče, da hi bila norma že enkrat stalna in se ne bi spreminjala kar naprej, saj je naše delo težko1. Vsaka delavka mora namreč v sedmih urah premetati in zaviti 6000 do 7000 kg papirja. Treba je upoštevati, da so vse matere in gospodinje, ki morajo poleg službe opravljati še gospodinjska dela, ki pa tudi niso lahka. Nadalje je želja vseh delavk, da bi se lahko upokojile s 50 letom, da bi tako imele vsaj nekaj let počitka.
Izrabljam priložnost in se zahvaljujem Papirnici, ki mi je za 25 let dela podarila lepo uro. Sever;
Težave mojih delavk so: slabi pogoji dela v neprimernih pro-
e
štorih ter sitnosti, ki jih imajo s slabim ovojnim papirjem in strojčki za leplenje.
Želje delavk pa so, da bi, dosegle čim večjo proizvodnjo in s tem čim večji zaslužek.
Ukmar:
Predvsem moram omeniti pripombe delavk na pretežko fizično delo v nekaterih primerih, predvsem, kakar pripravljamo pošiljko za izvoz. Prevoz materiala jih zelo utruja, ker je tega vse preveč zaradi pomanjkanja prostora. Tudi razsvetljava je za naše delo preslaba in škodljiva.
Seveda imajo naše delavke težave tudi doma, predvsem z varstvom otrok. Otroško varstvo po vrtcih je predrago, da bi si ga lahko privoščila vsaka družina, zato si pomagajo tako, da delata zakonca izmenoma in tako tudi izmenoma varujeta otroke. Ker pa morata zakonca tako delati, je cela družina malokdaj skupaj.
Zelja vseh delavk je, da se delovna doba ne bi povečala in ostala pri 50 letih starosti.
Cerar:
S svojimi sodelavkami se zelo dobro razumem. Kar se tiče dela v dodelavi lepenke, imamo zelo velike težave zaradi zastarelih naprav. V upanju, da bomo dobili nov sušilni kanal, te težave bolj potrpežljivo prenašamo.
Delavke v dodelavi lepenke zelo boli dejstvo, da so v primerjavi z delavkami pri sortiranju papirja zapostavljene, tako po vrednosti njihovega dela in zaslužka.
* * *
Če povzamemo odgovore naših mojstric, vidimo, da so vse enotne v tem, da pridejo z dela v Papirnici utrujene in željne počitka, vendar si tega ne morejo privo-ščltiti, ker jih čaka lačna družina, za katero je treba skuhati, kosilo1. Pri vzgoji in varstvu otrok sodelujeta oba zakonca. Za razvedrilo jim ostaja malo časa,. Vse pa rade gledajo televizijo in poslušajo radio, ob nedeljah in praznikih pa gredo na izlete v naravo. Z zaposlitvijo se je žena res osamosvojila, toda s tem se je še naknadno obremenila, menijo mojstrice. Težave delavk so v slabih delovnih pogojih in v preobremenjenosti, njihove želje pa so, da bi se lahko upokojile s 50 letom starosti.	CO
Prejeli smo
Vižmarje-Sentvid, 2. 5. 1970
Delovnemu kolektivu »Papirnice Količevo«!
Podpisana Marija Klopčič, upokojenka vaše tovarne se najpri-srčneje zahvalim za čestitke ob prazniku dela, za darilo, za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob 50-letnici obstoja vaše tovarne. Istočasno se zahvaljujem za vse pozornosti, ki jih izkazujete nam upokojencem.
Ob polstoletnem jubileju vaše tovarne iskreno čestitam vsem članom (Jelovnega kolektiva ter želim še 'naprej veliko delovnih uspehov.
Tovariške pozdrave
Marija Klopčič Vižmarje 218 b
Dragi tovariši!
Predvsem se najlepše zahvaljujem na poklonu 120 din. Obenem vam čestitam k vašemu prazniku, ki ga slavite — 50-letnici obstoja tovarne, kot tudi k prazniku dela
1.	maja 1970.
Želim vam tudi v bodoče mnogo sreče pri delu.
Vaš nekdanji sodelavec
Simo Tintor
Katedra za kemično predelavo lesa
Biotehniške fakultete
Ljubljana
Večna pot 30
Spoštovani!
Se enkrat se Vam prav lepo zahvaljujem za prisrčen sprejem v vaši tovarni. Hkrati vam in celemu kolektivu čestitamo ob 50-letnici obstoja in vam želim še veliko delovnih uspehov!
Vodja ekskurzije in 8 udeležencev
Ljubljana, 23. 4. 1970
Krško, 4. V. 1970
Dragi tovariši!
V prvi vrsti iskrene čestitke k vašemu jubileju. Prisrčna hvala za poslano mi jubilejno št. vašega lista — rad sem ga prebral in ga bom še večkrat, pri tem obujam spomine na mojo najlepšo povojno dobo svojega službovanja v vaši, vsestransko vzorni tovarni. Lepo, da nisem šel v pozabo, pri tem razmišljanju človek kar pomladi.
Posebno zahvalo pa za izkazano mi pozornost, bil sem v duhu in mislih na Vaši proslavi. Tovariši! Kar tako naprej v našo lepo bodočnost.	*J
Prisrčen pozdrav in ob priložnosti »Na svidenje«!
Jože Hočevar
Lesni prostor v Medvodah prazen
MEDVODE, MAJA — Skladišče lesa v tovarni celuloze je skoraj prazno. Na njem sameva nekaj skladovnic zaman ja in lesa. Objavljamo nekaj posnetkov, ki so bili narejeni v mesecu aprilu: V zadnjem času se je stanje še poslabšalo.
Jeklene roke avtodvigala so v zadnjem času vse manj zaposlene zaradi kritičnega pomanjkanja lesa.
Skladovnice žamanja na sliki, rešilna bilka za proizvodnjo celuloze v Medvodah, v zadnjem času nevarno kopnijo. Praznina na lesnem prostoru je iz dneva v dan bolj kritična. — Oba posnetka sta ob
zapozneli snežni odeji aprila 1970.
Volilna konferenca organizacije ZK
KOLIČEVO, MAJA — V mesecu apnilu je bula volilna konferenca osnovne organizacije ZK, katere so se udeležili skoraj vsi člani. Poročilo o delu osnovne organizacije ZK je podal sekretar osnovne organizacije Ivan Jereti-na. Že uvodoma je poudaril, da konferenca ne sme biti namenjena samo volitvam novega vodstva, temveč mora konferenca kritično oceniti delo in aktivnost vsakega člana naše organizacije, analizirati se morajo dosedaj sprejeta stališča in zaključki sekretariata in osnovne organizacije ZK, ki jih je le-ta zastopala in sprejemala ob posameznih vprašanjih in problemih. Če hočemo v bodoče delati še bolje, moramo danes spregovoriti tudi o načinu organiziranja oz. vključevanja celotnega članstva v politično delo, ker 1/3 članov ni nikjer vključena. Nasprotno pa je iz popisnice, ki jo je dal sekretariat osn. org. ZK izpolniti vsem komunistom, razvidno, da so ostali člani osnovne organizacije ZK nosilci 113 več ali manj pomembnih funkcij v delovni org. ali pa izven nje, kar kaže, da so nekateri komunisti najbrž preveč obremenjeni. Nadalje je v svojem referatu sekretar opozoril na akcijski program, ki je bil sprejet na lanskoletni konferenci. Pri tem ugotavlja, da smo si morali biti že ob sprejemu tega dokumenta na jasnem, da ga v enem letu ne bomo mogli uresničiti, ker program vsebuje sklepe, ki so aktualni več zaporednih let, ali pa se ponavljajo iz leta v leto. Najprej je potrebno ugotoviti, koliko smo uspeli spraviti v življenje sklepe začrtane s programom in koliko ne, kakšni so vzroki, ki so zavirali in kakšne so lahkoi politične posledice izvajanja. Najbrž bi bili uspehi osnovne organizacije ZK še mnogo večji, če bi članstvo temeljito poznalo smotre gospodarske in družbene reforme (ne glede na posamezna odstopanja), ki prihajajo vedno bolj do veljave, namreč važna so- spoznanja, da tudi naša delovna organizacija ni ostala zunaj teh dogajanj. Zavedati se moramo, da bomo uspešni le tedaj, če se bo pretežna večina naših članov resnično vključila v ekonomska gibanja, ki jih s seboj prinaša reforma, To pomeni tudi to, da ne smemo ostajati pasivni na nobenem področju družbenega življenja, ter pričakovati, da bo kdo drug ali pa, da se bo problematika uredila sama po sebi, temveč bomo morali vse obstoječe probleme (ki pa jih ni malo) rešiti sami, se pravi skupno s samoupravnimi organi in družbeno-po--litičnimi organizacijami.
Idejne delo
Zato je v bodoče potrebno dati še večji poudarek ideološkemu delu oz. izobraževanju, kajti temu vprašanju nismo v lanskem letu posvetili dovolj pozornosti. Vzrokov za to je več, eden od pomembnih je, da nimamo na razpolago ustreznih kadrov, ki bi poznali poglobljeno problematiko posamezniih področij, tu so mišljene predvsem podrobnejše razlage stališč, resolucij in zaključkov višjih organov, ki so v celoti objavljeni v dnevnem časopisju, radiu in televiziji. Vendar, ko na sestanku obravnavamo ali razpravljamo o teh vprašanjih, ki so vsem dostopni, postajajo sestanki nezanimivi in včasih celo dolgočasni, predvsem iz razloga, da nismo dovolj seznanjeni z vzroki in osnovami, zaradi katerih so bili sprejeti posamezni dokumenti. Kajti to se da pojasniti tudi na preprost način, tako da ga razume sleherni. Zato je potrebno povečati idejne sposobnosti članstva, da bi cilje, ki si jih zastavimo s programom uresničevali korak za korakom, pri tem pa težili za organizirano demokratično in učinkovito akcijo, ki nakazuje celovitejšo enotnost v demokratizaciji notranjih odnosov po principu demokratičnega centrali zrna.
Zveza komunistov mora vedno, manj delovati kot posredovalec pri uresničevanju oblasti delavskega razreda, čedalje bolj pa kot
njena notranja sila in kot združevalni dejavnik samoupravnega sistema.
Temu primerno mora biti izoblikovan tudi naš izobraževalni sistem oz. idejni program z enim samim smotrom — povečanje idejne ravni članstva naše OOZK. V programu ideološkega izobraževanja bi morali vključiti naslednje aktualne teme, ki naj obravnavajo:
—	vlogo in naloge ZK v sedanjem obdobju,
—	razvijanje samoupravljanja na vseh nivojih,
—	vprašanje gospodarske in družbene reforme,
—	cerkev in klerikalizem — odnos komunistov do tega vprašanja,
—■ pomen splošnega ljudskega odpora,
—	aktualna zunanjepolitična dogajanja,
—	še bolj razviti seminarske oblike izobraževanja,
—	ponovno razmisliti o možnostih in oblikah političnih šol v občinskem merilu.
Sprejem mladih
V referatu je bilo posebej poudarjeno, da mora OOZK sprejemu mladih posvetiti največjo pozornost; pomlajevanje v naši organizaciji postaja že potreba saj se je povprečna starost od lanskih 36 let povečala na 38 let. Povečana aktivnost v tej smeri nam narekuje tudi dosedanja pasivnost posameznih članov, ki kljub zadolžitvi niso po tem vprašanju storili ničesar. Bolehamo na tem, da največje breme prevalimo predvsem na sekretariat, kar ni prav. Akcijski program naše organizacije ZK obvezuje članstvo, da sprejmemo v naše vrste mlajše tovariše, ki imajo pogoje postati dobri komunisti ter jim pozneje pomagati pni njihovi življenjski poti. Morali bomo nadaljevati s takšno politiko, da ima celotna organizacija in vsak član možnost za aktivno dejavnost ob tem pa sprejemati več novih članov. Članstvo za našo organizacijo moramo pridobivati predvsem iz mladinskih organizacij, ki je številčno močna in ima v svojih vrstah napredne mladince.
O	kadrovski problematiki
Vprašanja, kot so kadrovska politika, nagrajevanje, reševanje socialnih in stanovanjskih problemov, vzgoja in izobraževanje, ne sme iti mimo nas komunistov, ker se samo v naštetih področjih pojavljajo in kažejo nekateri negativni pojavi, kot so kritizer-stvo, odpor do strokovnjakov, močne težnje po uravnilovki pri nagrajevanju, nezdravi in neto-variški medsebojni odnosi, podtikanja in obrekovanja, obravnavanje tovarniških problemov po gostilnah, pojavi nediscipline, neenotni kriteriji pri prijavljanju prestopkov, pijančevanje med delovnim časom, negospodarno in malomarno ravnanje z družbeno imovino, kraja družbene imovine in podobno*, skratka pojavi, proti katerim moramo kot organizacija ZK reagirati. Čeprav jih mi kot organizacija ne bomo reševali, smo dolžni nanje opozoriti ter zahtevati od samoupravnih organov (seveda z angažiranjem komunistov), da se ti pojavi odpravljajo in problemi hitreje rešujejo..
Veliko pozornost moramo posvetiti tudi našim strokovnim kadrom in to na vseh nivojih, zlasti pa srednje, višje in visoko strokovnih. Prizadevati si moramo, da se ta kader poveča in utrdi, ter omogočiti, da svoje znanje čim bolj uveljavi. Posebno že iz tega vidika, da naš nadaljnji razvoj temelji predvsem na umskem delu in nič več na povečanem fizičnem naporu.
Da s strokovnim kadrom situacija ni najboljša, kažejo naslednji podatki. Od 14 delovnih mest, za katere se po sedanjem pravilniku zahteva visoka izobrazba, je bar 7 neustrezno zasedenih, od 22 delovnih mest, za katere se zahteva višja izobrazba, je 15 neustrezno zasedenih in od 48, za katere se zahteva srednja Izobra-
zba, je kar 23 neustrezno zasedenih. Situacija pri poklicni izobrazbi ni dosti boljša. Čeprav izobrazba ne more biti edino merilo za uspešno delo, nam vseeno gornji podatki jasno kažejo stanje kadrov v našli delavni organizaciji. Zato si moramo prizadevati, da čimprej izobrazimo vse tiste, ki jim strokovna izobrazba manjka, kajti le z dobrimi kadri je zagotovljen uspeh delovne organizacije.
Nadalje je sekretar spregovoril tudi o neurejenih medsebojnih odnosih, ugotavlja, da sedanja stopnja razvoja znanosti, tehnike in organizacije nujno terjata tisto delo, ki ga pri nas žal ni v zadostni meri. Včasih izgleda, da pri nas nekaj pomeni le eden ali dva, medtem ko so drugi strokovni ljudje nekoliko odrinjeni od problemov oz. med našimi strokovnjaki ni zadostnega sodelovanje in vsak se po svoje ravna s problemi, namesto da bi se problemi reševali skupno. Velikokrat se ne zna prisluhniti želji mlajših po uveljavljanju in se te njihove želje največkrat napačno tendenciozno tolmačijo. Tak odnos ima za posledico, da se širijo govorice, da nam strokovnjaki niso potrebni, da jih imamo dosti in da so za svoje delo dosti plačani. Taka stališča pa utegnejo postati usodna za nadaljni razvoj tovarne in celo za njen obstoj.
Za odpravo te pomanjkljivosti bo potrebno večje timsko dete, ki ga pa mora nekdo voditi in usmerjati, dajati mu natege in kontrolirati njegovo izvajanje. Vendar je timsko dete' močno oz. uspešno takrat, kadar se ljudje med seboj razumejo, drug drugega spoštujejo, oziroma spoštujejo' mnenja drugih ter skušajo najti skupno izhodišče tudi takrat, koi se v mišljenju razhajajo. Vsi se moramo odločno zavzemati, predvsem pa komunisti na odgovornih delovnih mestih, da opisano stopnjo sodelovanja tudi realiziramo.
Nagrajevanje
Na počutje v delovni organizaciji poleg dobrih odnosov lahko vpliva tudi sistem nagrajevanja. Poleg tega je delitev dohodka, vključno delitev osebnega dohodka eno izfped najvažnejših vprašanj našdga družbeho-eko-nomskega sistema s stališča 'delitve po delu, s stališča pospešitve gospodarjenja kot tudi s stališča delavskega samoupravljanja. Pri nas si že dalj časa prizadevamo najti primerne rešitve materialnega spodbujanja delavcev k delovnemu učinku (sprejetje novega pravilnika o delitvi OD in prehod k tehničnim normam).
Rešitve, ki jih iščemo, se v posameznih časovnih obdobjih med seboj razlikujejo in dajejo tudi različne rezultate (osebna ocena, uravnilovka, povprečna norma itd.).
Vendar- mora vsak sistem nagrajevanja težiti k objektivnemu nagrajevanju, zato je važno vedeti., da kadar hočemo spreminjati pravilnik o delitvi OD moramo s to sprememob težiti k točno določenemu cilju, ker nasprotno, če tega ne storimo, lahko ustvarimo v kolektivu nepotrebno razburjenost, ki kali medsebojne odnose. Dosedajni pravilniki po svoji vsebini odražajo uravnilovko. Vendar bi bilo to ugotovitev potrebno bolje osvetliti. Uravni-lovske težnje so posledice kompromisov, ki jih delamo v izenačenju OD na vseh nivojih. Prav gotovo pa uravnilovska gibanja dobivajo podporo pri tistem sloju delavcev, ki je s svojim osebnim dohodkom bodisi zaradi premajhne strokovne usposobljenosti, značaje dela in podobno pod poprečjem. Uravnitevka je za nekatere tudi dokaz socialne pravičnosti, kar naj se odraža v tem, da bi morale biti zelo majhne razlike v OD.
Ker se uravnilovske tendence kažejo v različnih inačicah, jih ne kaže površno oceniti, saj velikokrat ta problem dobiva tudi politično obeležje, ki ga ne smemo obravnavati kot nekaj nepomembnega. 2e omenjene posledice kompromisov so še danes prisot-
Z volilne konference osnovne organizacije ZK
ne, saj je vseskozi prisotna težnja po uravnilovki, ki se čestokrat spremeni tudi v pretirano zmanjševanje razponov, to je pripeljalo celo do psihoze, da so naši strokovnjaki dovolj nagrajeni in se sedaj vsak boji načeti to vprašanje ne glede na to, da so nas
Stopnja
kvalif.	DVS	VS	SS
Poprečje OD v dec.	3015	2498	1667
Razmerja do priu-učenih	1:2,3	1:1,9	1:1,28
Izhod iz	sedanje	situacije	je
možen na več načinov:
Eden izmed najbolj enostavnih je, da se popravijo osnove za izračun OD, drugi način pa, da se vodilni in strokovni delavci ne vežejo več na poprečno normo, temveč za druge pokazatelje uspešnega poslovanja, kot so: realizacija celotnega dohodka, izvršitev plana, višina ustvarjenega dohodka in podobni drugi! elementi, ki naj vplivajo na izračun OD.
Odgovornost
Kolikor bomo hoteli še hitrejše premike v družbenem in gospodarskem področju, bomo morali zaostriti odgovornost na vseh mestih in nivojih. Kakšna je osebna odgovornost posameznih nadrejenih ljudi, nam kažejo odnosi do družbenega premoženja, delovne discipline, prihajanje v tovarno z vseh mogočih strani in podobno. Vzroke, da ostanejo storilci posameznih dejanj neod-kriti, lahko iščemo v lažni solidarnosti posameznih članov delovne skupnosti in igranjem nadrejenih z odgovornostjo. Sekretariat OOZK je oi tem razpravljal in zavzel stališče, da bo potrebno ostreje ukrepati, da se preprečijo podobna dejanja, o tem je seznanjen tudi DS, ki bo dokončno-sklepal.
Informacije
Lahko ugotovmio, da je bil na področju informiranja storjen velik korak naprej. Skoraj na vseh sejah sekretariata je bilo obravnavano področje informiranja. Končno je na predlog sekretariata DS sprejel sklep, da začnemo ponovno izdajati časopis »Naše delo«. S tem je bilo zadoščeno tudi potrebam informiranja, saj je bil kolektiv do ponovnega izdajanja vezan samo na oglasno desko, kar pa ni bilo dovolj in je to čestokrat povzročalo nepotrebne kritike, ki jih bo sedaj lahko precej manj.
Srednjeročni plan
Nadaljnji razvoj delovne org. je poleg že omenjenih vprašanj odvisen tudi od našega nadaljnjega razvojnega koncepta. Naš nadaljnji koncept je vključevanje v razvojni načrt celotne slovenske industrije. Komisija našega združenja »Papirles« je po nalogu slovenske gospodarske zbornice pred kratkim izdelala koncept razvoja industrije celuloze in papirja SRS, ki zajema povečanje lesovine na Količevem in postavitev novega kartonskega stroja.
strokovnjaki že zapuščali, novih pa ne dobimo-.
Nakazan je statistični pregled poprečnega OD v mesecu decembru 1969, ko so delavci po stopnjah strokovne usposobljenosti zaslužili naslednji OD izražen v ND.
NS	VK	KV	PR
1413	2066	1621	1304
1:1,08	1:1,58	1:1,24	1:1
Iz te osnove bomo lahko sedaj veliko bolj na drobno obdelali lastni srednjeročni plan. Za realizacijo razvojnega programa je nujna enotna investicijska politika vseh tovarn papirne industrije Slovenije, kajti le koncentrirana sredstva zagotavljajo možno realizacijo predvidenih objektov. Poleg tega ima enotna razvojna politika in skupno financiranje tudi to prednost, da se izvaja skupna komercialna politika, ki lahko v nadaljnjem zaostrovanju blagovno tržnih odnosov prizadene tudi naš kolektiv.
Iz opisanega lahko vidimo, da pristopa slovenska papirna industrija k neki vrsti poslovne integracije, ki nam v končnem rezultatu spet omogoča boljše poslovne uspehe, kot pa jih v tej smeri lahko dosegamo, če ostanemo sami.
Razprava, ki je sledila po poročilu, je v celovti potrdila izhodišča in ugotovitve, ki so bile posredovane v referatu. Razpravljalo je osem članov, ki so se v vsestranski razpravi dotaknili trenutno najbolj aktualnih problemov podjetja in org. ZK. Mnogo misli je bilo danih, kako krepiti nadaljnjo vlogo organizacije ZK s posebnim poudarkom, kako doseči večjo aktivnost vsega članstva.
Ugotovljeno je bilo, da bi naredili veliko napako, če bi kakorkoli izrekli nezaupnico tistim, ki že vrsto let uspešno delajo in rešujejo tovarniške probleme, pa slučajno nimajo ustrezne izobrazbe, kajti reševanje kadrovske strukture je dolgotrajno in. vztrajno delo vseh prizadetih s končnim ciljem, da poboljšamo izobrazbeno strukturo in težimo k še večjim poslovnim uspehom. Neglede nia uspešno zaključeno leto 1969 moramo gospodarjenju v tovarni posvetiti vso pozornost in skupno s samoupravnimi organi razreševati nasprotja in težave, ki jih srečujemo ob vsakodnevnem delu. Namreč počasi le dojemamo, da je ključ uspešnega poslovanja tudi v tem, da vsak član kolektiva izpolnjuje dosledno svoje delovne naloge z vso potrebno strokovnostjo in prizadevnostjo.
Novi člani sekretariata OOZK so postali: Marjan Čeme, Jakob Zanoškar, Lado Avbelj, Roman Kopač, Milan Deisinger in Ivan Jeretina.
Za sekretarja pa je bil ponovno izvoljen Ivan Jeretina.
Sklepe konference bo pripravila komisija v sestavu: Ivan Jeretina, Stane Skok in Dušan Kos-mina.	M. Deisinger
Sprejeli
(3. nadaljevanje in konec)
KOLIČEVO, MAJA — Delavski svet Papirnice Količevo je v mesecu aprilu po obsežnih razpravah sprejel statut podjetja. V našem listu smo do sedaj v 3 sestavkih že pisali oziroma prikazali vsebinsko in oblikovno nekatera poglavja statuta ter zaradi celovitosti prikaza objavljamo danes kratko obrazložitev tistih poglavij, o katerih do sedaj še nismo pisali.
V poglavju o medsebojnih delovnih in drugih razmerjih obravnava statut pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti podjetja, urejanje medsebojnih razmerij ter urejanje delovnih razmerij. Pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti so povzete iz določil, ustave, drugih zakonov ter iz prejšnjega statuta, zato o njih ne bomo podrobneje pisali. Zanimivejše pa je podpoglavje, ki govori o urejanju medsebojnih odnosov. Tu je mišljeno predvsem urejanje raznih konfliktnih situacij, ki v podjetju lahko nastanejo. Statut stoji v celoti, glede ureditve teh vprašanj, na stališčih, ki so jih sprejeli najvišji organi družbeno-političnih organizacij. Medsebojna razmerja morajo člani delovne skupnosti urejevati na podlagi samoupravnih aktov, ki jih sprejemajo organi upravljanja. Prekinitev dela kot sredstvo za urejanje medsebojnih sporov ni dovoljena, preden niso izkoriščene vse možnosti za rešitev nastalega položaja, ki jih predvidevajo samoupravni predpisi podjetja, Enako kot prekinitev dela je za reševanje sporov prepovedana uporaba nasilja in drugih sredstev, ki grobo kršijo temeljne človeške pravice in red v podjetju. Za prekinitev dela se šteje vsaka ustavitev dela v rednem delovnem času, ki ima namen, da bij se na ta način izsililo reševanje določenih problemov iz spornih vprašanj. Če kljub prepovedi pride do prekinitve dela ali naslilmega reševanja medsebojnih sporov, so pobudniki, organizatorji in udeleženci materialno in disciplinsko odgovorni delovni skupnosti podjetja za vse nastale posledice. V primeru, da so bile izčrpane vse poti, ki jih predvidevajo samoupravni akti za ureditev medsebojnih sporov, pa le-teh ni uspelo urediti, se ustanovi arbitraža. Arbitražo, ustanovijo prizadete strani, ki so v sporu in sicer izmed oseb, ki jim zaupajo. Odločitev arbitraže je obvezna. Če pa v podjetju pride do večjih nesporazumov, sporov in do splošnega nezadovoljstva zaradi vzrokov, ki niso nastali v podjetju in jih podjetje samo tudi ne more rešiti, mora delavski svet zahtevati za rešitev nastalega stanja družbeno dogovarjanje in to pri strokovnih sindikatih, gospodarski zbornici ter pri drugih pristojnih organih in organizacijah.
Iz delovnih razmerij so v statutu obdelana le tista vprašanja, za katera določa temeljni zakon o delovnih razmerjih, da morajo biti urejena v statutu. Vso ostalo problematiko s tega področja obravnava pravilnik o delovnih razmerjih. Glede na prejšnjo ureditev so najpomembnejše ‘ spremembe nastale v tem poglavju predvsem glede organov, ki odločajo o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja. V prejšnjem statutu so bili to delavski svet, upravni odbor, kadrovska komisija in komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti. Po sedanji ureditvi pa je odločanje iz delovnih razmerij preneseno na odbor za medsebojne odnose, ki rešuje celotno problematiko na Prvi stopnji ter na delavski svet, ki je pristojen za reševanje na drugi stopnji. Glede na to bo npr. odbor za medsebojne odnose odločal o sprejemanju delavca, o njegovi premestitvi, o njegovi odgovornosti, o prenehanju dela itd., delavski svet pa bo reševal pritožbe zoper odločitev tega organa.
Posebno poglavje v statutu obravnava planiranje poslovanja, ki mora zajemati: predvidevanje
smo novi siaiui
nalog v bodočem poslovanju, način zagotovitve potrebnih sredstev in ljudi, rezulate poslovanja in delitev ustvarjenega dohodka. Za uresničitev navedenih ciljev je predvideno, da se v podjetju sprejemajo naslednji pomembnejši plani:	plan	proizvodnje po
asortimentu in časovnih obdobjih, plan investicij, plan investicijskega vzdrževanja, plan nabave, materiala, energije In storitev, finančni plan in drugi plani. Plane morajo izdelati ustrezne strokovne službe, za kar so odgovorni vodje služb. Plani se morajo izdelovati za celotno leto kakor tudi za vsak mesec. Poslovni odbor mora obravnavati mesečni plan proizvodnje, mesečni plan prodaje in nabave, mesečni plan vzdrževalnih del ter mesečni plan izkoriščanja delovnega časa. Prav gotovo so to, kar smo navedli, pomembne novosti, ki bodo brez dvoma vplivale na boljše poslovanje podjetja.
Naslednje poglavje statuta obravnava dohodek in sredstva podjetja ter materialno in finančno poslovanje. .Zvezni in drugi predpisi s tega področja so narekovali precejšnje spremembe glede na prejšnjo ureditev. Statut teh sprememb ne konkretizira, ampak določa podrobnejšo ureditev v posameznih pravilnikih. Tako je predvideno, da bo odpisana materija obravnavana v pravilniku o ugotavljanju in delitvi dohodka, pravilniku o delitvi osebnih dohodkih in v pravilniku o knjigovodstvu podjetja. Vsi ti akti morajo biti sprejeti najkasneje v roku 6 mesecev od sprejema statuta. Podrobneje bomo člane delovne skupnosti seznanili z ureditvijo teh vprašanj ob sprejemanju navedenih pravilnikov.
V	statutu so predvideni naslednji samoupravni akti podjetja: statut, pravilniki in poslovniki, dolgoročni in srednjeročni letni in drugi plani, sklepi, odločbe, priporočila in smernice. Statut je temeljni akt podjetja ter morajo biti z njim v skladu vsi drugi predpisi, ki se sprejemajo v podjetju. Vse samoupravne akte sprejema delavski svet, odbora pa lahko sprejemata le operativne plane, sklepe, odločbe, navodila, priporočila in smernice. Predloge samoupravnih aktov, ki jih sprejema delavski svet, pripravita odbora vsak s svojega področja. Vsak osnutek predlaganega samoupravnega akta mora biti objavljen ter mora biti tako članom delovne skupnosti, organom upravljanja ter družbeno-politič-nim organizacijam omogočeno, da lahko dajo svoje predloge in mnenja za spremembo ali dopolnitev osnutka.
Vse pravočasno sprejete predloge sprememb in dopolnitev osnutka samoupravnega akta obravnavata odbora ter jih s svojimi mnenji predložita delavskemu svetu. Postopek za dopolnitev ali spremembo samoupravnega akta je enak postopku, ki velja za sprejem. Ko je nek predpis sprejet, je potrebno, da se ga objavi na oglasni deski podjetja, da bi se lahko vsi člani kolektiva seznanili z njim ter ustrezno ravnali.
V	končnih določbah statut poleg ostalega navaja, da kršitev odločb statuta in drugih samoupravnih aktov predstavlja hujšo kršitev delovnih dolžnosti ter je kršitelj odgovoren delovni skupnosti podjetja. Namen tega določila je zagotovitev izvrševanja posameznih določil statuta in na podlagi statuta izdanih predpisov, kar je pogoj za vsako dobro in urejeno poslovanje.
Vse samoupravne akte, ki jih predvideva statut, je potrebno uskladiti oziroma na novo narediti v roku 6 mesecev od sprejema statuta. Do takrat pa se upo-. rahljajo dosedanji samoupravni akti, če niso s tem statutom v nasprotju. V roku 2 mesecev po sprejemu statuta pa je potrebno izvesti nove volitve tako članov delavskega sveta kakor tudi članov tistih organov, ki jih predvideva statut. Za realizacijo tega
sklepa je potrebno sprejeti poslovnik o volitvah in delu samoupravnih organov v podjetju, katerega osnutek je komisija, ki je pripravila osnutek statuta, že izdelala. Šele z izvolitvijo novih organov bo mogoče uresničiti in izvajati določila novega statuta.
S sprejemom novega statuta se je začelo novo obdobje v samoupravnem razvoju našega podjetja. Želimo, cta bi v tem obdobju podjetje doseglo še večje in boljše poslovne rezultate in da bi se kvalitetne j e in bolje urejali tudi medsebojni odnosi. Če bo to doseženo z izvajanjem določil tega statuta, bo dosežen tudi namen, ki so ga imeli vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri izdelavi in sprejemu novega temeljnega akta.
Stane Skok
Demontaža KD motorja v Količevem
Delovodje in mojstri v tiskarnah
VEVČE, MAJA — Delovodje pri papirnih strojih in mojstri strojne dodelave papirja so zaporedna po en teden obiskali tiskarni ČGP »Delo« in Mladinsko knjigo«, da bi proučili način tiskanja, zlasti pa njihov osnovni material — papir. Glavni smoter pa je bil v spoznavanju! napak pri papirju, ki delajo tiskarjem težave in spoznanju možnosti za zmanjševanje ali odklonitev teh napak. Nekatera zapažanja, ki jih je ugotovil delovodja tov. Franc Brinšek, bodo koristila bralcem, zlasti pa tistim iz ožje proizvodnje.
Od 23. — 25. III. 1970 sem bil na praksi v ČGP »Delo« z namenom, da se seznanim predvsem z napakami papirja, ki vplivajo negativno na kvaliteto tiska in delajo težave tiskarjem.
Seveda negodovanje tiskarjev zaradi lastnosti papirja ni vedno utemeljeno', vendar pa je dolžnost papirničarjev, da si maksimalno prizadevajo doseči čim večjo kvaliteto.
Pri ČGP »Delo« sta omembe vredni dve vrsti tiskarske tehnike:
a)	knjigotisk
b)	ofset tisk (ploski tisk in of-set rotacijo)
Knjigotisk
Za večje formate papirjev imajo postavljenih 7 knjigotiskarskih strojev novejše izdelave (1966— 1969). Na teh strojih lahko tiskajo maksimalne formate Bi (707 X 1.00 cm). Za manjše formate pa imajo dodatno še manjše stroje z maksimalnim formatom B» (50 X 707 cm).
Pri teh tiskarskih strojih je treba vsako polo papirja potiskati najmanj 2 X. Sedanja produkcija strojev je 2200 pol/h.
Poleg omenjenih tiskarskih strojev imajo postavljen še rotacijski knjižni tisk tvrdke »ROTO MAN«, kjer tiskajo obe strani hkrati. Karakteristično za ta stroj je, da uporabljajo za klišeje plastični material. Kapaciteta tega stroja je 4—5000 pol/h. Pri tej tehniki so imeli na naš papir naslednje pripombe:
1.	Papir pride v tiskarno večkrat valovit, zato imajo težave s pokrivanjem registra. Pri obojestranskem tisku povzroča zmaz.
2.	Neenakomerne debeline papirne pole povzročajo neenakomerne odtise ter neenakomeren vlek v tiskarski stroj. Pomagajo Eli s podkladanjem papirja z lesenimi zagozdami.
3.	Neenakomerna gladkost povzroča ostrine odtisov.
4.	Večkrat je papir tudi bolj suh in nabit s statično elektriko.
Ofset tisk
Tisk v ravnini:
Montirani so trije ofset tiskarski stroji. Dva sta prirejena za maksimalni format Ao (1188 X 84' cm), tretji pa za Ci. Običajno tiskajo reprodukcije v štiribarv-nem tisku. Pri tem vsak stroj lahko tiska dve barvi hkrati po eni strani papirne pole. Zato te-
ga kombinirajo tako, da na stroju
I.	tiskajo rumeno in modro barvo, na stroju II. pa rdečo in črno1. Ta kombinacija je urejena zaradi nižjih zastojev strojev ob menjavi barve in plošč.
Produkcija ofsetnih strojev je 5—6000 pol/h.
Na samo kvaliteto naših ofsetnih papirjev bistvenih pripomb ni, razen da se precej prašijo. To je problem, ki se pojavlja pri vseh vrstah papirjev.
Pri premaznih papirjih pa je bilo slišati pripombe glede transparentnosti, posebno pri večbarvnem tisku. Včasih nastopa tudi problem trganja barve s potiskanih delov. Za to težavo pa trdim, da je krivda večkrat pri tiskarjih, zaradi neustreznih ati nepravilno pripravljenih barv.
Ofset rotacija
Ofset rotacija je bila postavljena pred dvema mesecema. Na tem stroju lahko tiskajo štiribarv-no na obeh straneh hkrati, na I. zvitku ter na II. zvitku v črno-beli tehniki. Menjava zvitkov je urejena avtomatično brez ustavitve stroja.
Tu tiskajo v glavnem revije: »Tovariš«, »Naša žena« itd. Maksimalna zmogljivost tega stroja znaša 30.000 kom/h.
Na ofset rotaciji so tiskali od naših papirjev samo »Avalo B«, ki pa se ni izkazala dobra. Pri sušenju potiskanega papirja sko-
zi sušilno komoro (280° C) in skozi plamen, je premazni nanos odstopil v obliki mehurčkov.
Na roto tisku tiskajo samo roto papir za dnevno časopisje in tednike (»TT«, »Dolenjski list« itd). Produkcija tednika »TT« (2 zvitka hkrati) je 60.000 kom/h.
Vsi prostori v tiskarni so klimatizirani na 60 do 65 %> zračne vlažnosti.
V razgovoru s strokovnimi delavci poidjetja sem o našem papirju slišal še naslednje pripombe:
1.	Embaliran j e papirja naj bi bilo v paletah brez ris ovojnine. Ves papir, preden gre v tisk, predhodno obrežejo na delilnih strojih. Zaradi tega je zanje bolj prikladno, da je papir brez ris ovojnine, da lahko dosežejo večji efekt dela.
2.	Palete naj bi bile nižje, da jih lahko uskladiščijo na za to prirejene police.
3.	Včasih se še dogaja, da so smeri teka papirja zamešane, kar povzroča težave pri tiskanju, poi-sebno pa v knjigoveznici, ker se strani vijejo.
4.	Močno polnjeni papirji (višji »/o pepela) povzročajo zelo hitro obrabo nožev, zato nastajo ozko grlo pri deljenju papirja im obrezovanju knjig.
Iz omenjenih pripomb in napak menim, da se da pri nas še kaj izboljšati in ugoditi zahtevam tiskarn, kar se največ da.
F. B.
Lep sprejem mladih
KOLIČEVO, MAJA — Na volilni konferenci OOZK so bili sprejeti v Zvezo komunistov naslednji tovariši naše delovne organizacije:
Ivan Kralj, rojen 7. 12. 1943, Zoran MiLojevič, rojen 19. 2.
1948,
Franc Štrukelj, rojen 13: 9. 1948, Jože Mihelčič, rojen 23. 7. 1940 in
Janez Lipovšek, rojen 30. 10.
1949.
Novo sprejetim tovarišem je sekretar čestital v imenu organizacije ter jim izročil statut Zveze komunistov in delo o Josipu Bro-
zu-Titu. Med drugim je dejal, da v razdobju, ki je pred nami, čakajo Zvezo komunistov Jugoslavije v celoti in vsakega posameznega komunista velike in odgovorne naloge, katere zadevajo sedaj tudi vas.
Da bi izpolnili svojo zgodovinsko nalogo pni ustvarjanju socialistične družbe, moramo temu cilju posvetiti vse svoje sile, biti kritični do sebe in do svojega dela, biti nepomirljivi nasprotniki slehernega dogmatizma in biti zvesti revolucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksizma.
M. D.
S sprejema mladih v članstvo ZK
RAZPRAVLJAMO, PREDLAGAMO. RAZPRAVLJAMO, PREDLAGAMO. RAZPRAVLJAMO, PREDLAGAMO.	RAZPRAVLJAMO, PREDLAGAMO.
I. Razmišljajte
VEVČE, MAJA — S to in podobnimi parolami se je skušalo obuditi tudi v naši tovarni prizadevanje za dviganje storilnosti. To naj bi se odražalo v iskanju racionalnejših rešitev dela na vseh področjih v tehnoloških in pomožnih oddelkih. Naslovi na parolah, s katerimi je propaganda nedvomno uspela, so bili dejansko spodbudni. Pričeli so se vrstiti predlogi raznih izboljšav na ustrezno komisijo. V zvezi z reševanjem teh predlogov so naši samoupravni organi sprejeli pravilnik o tehničnih izboljšavah, koristnih predlogih in izumih, ki je dokaj preciziran.
Ne bi se rad spuščal v to, zakaj se ta pravilnik ne uporablja dosledno pri vsakem predlogu, ker nam seveda ni znana koristnost posameznih predlogov. Mislimo pa, da delo te komisije teče vse prej kot objektivno, kar je moč sklepati na podlagi raznih negodovanj in v zadnjem času celo zapetljajev in če tako rečemo, maratonskega zavlačevanja posameznih predlogov.: V prejšnji številki »Našega dela« je bil objavljen članek »Vedno gre za odškodnino in ne za nagrado«, v
II. Ali nagrada
VEVČE, MAJA — Glede hude reakcije tovariša Tatiča v zadnji številki našega dela v zvezi z uporabljanjem izraza »nagrada« ali »odškodnina« bi želel povedati nekaj misli.
V	naši praksi pri delu komisije smo doslej uporabljali oba izraza; nagrada in odškodnina. To pa iz preprostega razloga, ker je izraz odškodnina silno neroden. V naši splošni praksi namreč sploh govorimo o nagrajevanju ne o od-škodninarstvu in imamo oddelek za nagrajevanje in ne za odškodnine. Težko hi se namreč bilo postaviti na stališče, da smo zaposleni, zato ker delamo', oškodova-rii in moramo zato desetega v mesecu dobiti odškodnino. Enako velja po mojem mnenju za nagrajevanje tehničnih izboljšav. Tudi tu bi bilo lepše, če bi govorili o priznanju, oziroma nagradi.
V	naši praksi torej pomeni izraz »nagrada« enako kot izraz
in predlagajte
katerem pisec ugotavlja določene napake. Z enakmi mnenjem se mu pridružujemo tudi mi in mislimo, da pri tem nismo osamljeni. Mislimo, da ni nič novega, če povemo, da vsak človek prej ali slej izgubi zaupanje do tistega, kar temelji na neobjektivni osnovi. Zato postavljamo vprašanje, zakaj se pravzaprav hoče uveljavljati nekaj, česar ne želimo dosledno obravnavati? AH ni vsaj malce kočljivo, da so se mnogi predlogi realizirali po študijah avtorjev — predlagateljev, da pa ne najdemo pravega izhoda pri končni oceni? Ali ni nadalje čudno, da se ob tem nekdo začne prebujati in celo trkati na prsi, češ da je to bodisi njegova ali celo že prej znana ideja in ali ni tu zastopana dokajšnja mera neobjektivnosti tudi tistih, ki v prvi distanci dajejo svoja mišljenja in ocene? Žal pa se dogaja, da so te ocene velikokrat pavšalne z vsemi drugimi idejami, sorodnimi rešitvami in podobno.
In končno, ali ni bila vsa tozadevna propaganda le vabljiva vaba z dokaj nečistimi računi?
Grupa predlagateljev
ali odškodnina
»odškodnina«, oboje je nadomestilo za opravljeno delo, vendar menim, da je izraz nagrada lepši.
Kar zadeva izračun ekonomske koristi oziroma znižanja stroškov na račun tehnične izboljšave, je razumljivo, da naj bo ta način točnejši, vendar pride v praksi ponavadi do tega, da ni natančnih podatkov za primerjavo s prejšnjim stanjem in izračuni, ki jih delamo, delno slone na predpostavkah — mnenjih, ki jih dajo običajno v delovnih enotah, kjer je izboljšava izvedena, ali sami avtorji. Posebnega komisijskega proučevanja ne kaže organizirati, ker bi bilo predrago. Osebno stojim na stališču, naj bodo izračuni morda manj točni, vendar hitro opravljeni, da se nam obravnava predlogov ne bi zavlekla čez dobo enega leta, koit imamo primere sedaj.
Tajnik komisije V. Š.
III. Inventivna dejavnost — tehnične izboljšave
VEVČE, MAJA — Sredi meseca aprila sem sodeloval na seminarju, ki ga je priredila Višja šola za organizacijo dela Kranj, na temo »Nagrajevanje inventivne dejavnosti (izumov in racionalizacij)«.
Na seminarju nam je bilo vzorno posredovano gradivo s tega področja, ki je vsebovalo tudi številne konkretne analize stanja v zvezi s to dejavnostjo pri nas in v svetu. Polovico časa smo porabili za izmenjavo mišljenj o strokovni problematiki inventivne dejavnosti, predvsem pa o praksi v posameznih podjetjih. Želel bi na kratko ugotoviti, da smo v Papirnici Vevče s tem, kar smo do danes storili na tem področju, med prvimi slovenskimi podjetji. Se prav posebno izstopamo po prijemih reklame in spodbujanja članov kolektiva k prijavljanju tehničnih izboljšav.
Prav tako pa imamo zadovoljive praktične rezultate. Od 15 doslej realiziranih predlogov imamo, po približnem računu (nekateri predlogi so neizračunljivi) 15 milijonov S din prihrankai. Poudariti je treba, da se približno tak prihraneh ponovi vsako leto. Za te rezultate gre zasluga najprej tistim, ki so to dejavnost v podjetju uvedli in pa predlagateljem in izvajalcem predlogov. Naj mi bo dovoljeno, da izrabim to priliko in jih poimensko naštejem.
Anžur Ivan, Smrekar Srečko, Lovše Janez, Žibert Jože, Kuhar Jože, Jalovec Stane, Lovec Anton, Svetic Franc, Cerček Andrej, Fras Franc, Muranovič Rihard, Bogovič Ivan.
Predlogi nekaterih predlagateljev tu še niso upoštevani, ker še niso dokončno proučeni.
V razpravah na seminarju srno posvetili največ pozornosti predvsem tistim stvarem, ki nam pri obravnavanju inventivnih predlogov delajo največje težave. Moram reči, da se v vseh podjetjih ukvarjajo s podobnimi težavami kot mi. Razumljivo je, da na seminarju nismo dobiH konkretnih receptov, ki bi magično reševali vse, kar se pojavi v zvezi z inventivno dejavnostjo. Med drugim je bila želja prirediteljev seminarja predvsem vplivati na to dejavnosti v slovenski industriji, zato nava-i jam nekaj stališč, ki so na seminarju dobila vso podporo:
a)	Interes gospodarske organizacije za doseganje optimalnih delovnih in poslovnih uspehov je osnovno vodilo pri določanju politike za pospeševanje in motiviranje inventivne dejavnosti.
b)	Politika pospeševanja in motiviranja inventivne dejavnosti mora biti učinkovita. Vse delavce v gospodarski organizaciji motivirati k razmišljanju to iskanju novih, bolj učinkovitih delovnih postopkov v vseh fazah, odvijanja delovnega procesa.
c)	Diskriminiranje strokovnih in vodstvenih delavcev, ki naj bi nove, bolj učinkovite delovne postopke razvijali in uvajah v okviru rednih delovnih nalog, povzroča pasiviziranje tistega dela članov delovne skupnosti, ki na tem področju lahko dosegajo največje rezultate.
d)	Namesto doslej pretežno prevladajočega vzdušja in misel-
nosti, da so avtorji inventivnih predlogov špekulanti in izkoriščevalci, ki iz blagajne gospodarske organizacije neupravičeno prejemajo visoke zneske na račun ostalih članov delovne skupnosti, more prevladati racionalno mišljenje in prepričanje, da so avtorji inventivnih predlogov tisti člani delovne skupnosti, ki odločujoče prispevajo k delovnim in poslovnim uspehom ter k konkurenčnosti delovne organizacije na trgu.
e)	Višina nagrade za uveljavljene inventivne predlog^ mora biti materialno pomembna in privlačna. Izogibati se je treba previsokih depresij in favoriziranju »amaterskih« inventivnih predlo^ gov zunaj strokovne usposobije-nosti in delovnega področja, za katero je delavec usposobljen in na katerem delavec dela.
f)	Postopek za obravnavanje inventivnih predlogov v gospo-
darski organizaciji mora biti učinkovit in na ustreznem strokovnem nivoju. POSTOPEK mora biti hiter in mora motivirati avtorja inventivnih predlogov.
g)	Z ustreznimi sredstvi javnega obveščanja se morajo popularizirati dosežki inventivnih predlogov in njihovi avtorji. Poudarek mora biti predvsem na prikazovanju koristi, ki jih ima z uveljavljanjem novih delovnih postopkov gospodarska organizacija in vsi člani delovne skupnosti.
To so načela, o katerih je tekla razprava, povezano s praktičnimi problemi, ki nastopajo z 'inventivno dejavnostjo v podjetjih.
Če koga ta problematika podrobneje zanima, lahko dobi literaturo pri piscu tega članka.
Vlado Smigoe
IV. Kako naj se obračunava stimulacija za sito?
VEVČE, MAJA — V zadnjem »Našem delu« smo lahko prebrali o mnenju paznikov (čeprav se avtor ni posvetoval z vsemi to je pozabil svoj podpis) o stimulaciji za sito.
Bilo je omenjeno nesorazmerje med deležem, ki ga dobi strojevodja, in deležem, ki ga dobi paznik (strojevodja 60 0/i>, paznik pa 40 °/o). S tem se v celoti strinjam (verjetno tudi drugi paznika, ki pa zaradi previdnosti o tem ne govorijo v prisotnosti strojevodij! in se mi zdi, da je še ena pomanjkljivost tega problema.
Pobudnik tega stimuliranja, ki mu ne vem imena, je nehote pozabil, da se obraba sita razlikuje tako od kvalitete kot tudi od pogojev, v katerih sito obratuje. Mislim, da ni vseeno ali stroj obratuje s hitrostjo 150 m/min ali 200 m/min. Ce je hitrost stroja večja, je gramatura manjša to obratno. Pri tem pa ni rečeno, da je obraba sita pri manjši hitrosti manjša, če ne povemo, da stroji delajo isto vrsto to isto gra-maturo papirja. Hočem reči, da ni vseeno, če na primer pri II. PS izdelujejo kuler, gramature 58 g/ m2 in je pri tem hitrost svojih 150 m/min. In pri III. PS brezlesni, 117 g/m2 in je hitrost svojih 80—90 m/min. Ali ni povsem razumljivo, da bo obraba sita na III. PS večja kot pa pri II. PS? To si lahko razlagamo takole.
Sito II. PS nosi na površini 1 m2 mnogo manjšo težo, kot sito III. PS na isti površini (saj je gramatura pri II. PS 58 g/m2, pri III. PS pa 117 g/m2). Povsem razumljivo je, da ne bo pritisk 58-gramskega papirja tako velik kot pa 117 g/m2 (mislim pritisk navzdol, se pravi na 'površino, po kateri teče sito).
Ne smemo pa pozabiti sestave snovi za obe vrsti papirja. Snov kuler j a je mnogo bolj propustna kot sestava kateregakoli brezlesnega papirja. Zato lahko pri prvem mnogo bolj lahko odteka tako polnilo, kakor tudi voda to se pritisk zaradi hitrega odcepanja hitro zmanjša na minimum. To omenjam zato, ker mora snov na situ tudi prek sesalnih omar, ki pa močno pospešujejo izrabo sita.
Razumljivo je, da morajo sesalne omare pri 58-gramskem papirju biti neprimerno manj odprte kot pri brezlesnem gramature 117 g/m2. Nizka gramatura in pa propustnost snovi je vzrok, da je izraba sita zaradi vakuuma na sesalnih omarah mnogo manjša kot pri III. PS, kjer je propustnost manjša in s tem morajo biti sesalne omare bolj odprte in s tem se tudi poveča sesalni pritisk, ki pa deluje na sito tako, da je izraba mnogo večja, kot pri III. PS.
Torej po opisanem (vsaj po logiki) je razvidno, da je tretji papirni stroj na slabšem kot pa
Proizvod iz stroja in plačilo za storjeno delo iz blagajne — prihajata
drugi. Prvič zato, ker je hitrost manjša in drugič, ker je iz navedenih vzrokov izraba sita večja.
Kaj storiti?
Mislim, da je najbolje, če se spremeni nagrajevanje po številu obratovalnih kilometrov, namesto po količini papirja in obdobje življenjske dobe enega sita. Ne vidim nobenega vzroka, pa katerem bi pri tem bil prikrajšan katerikoli stroj.
Torej, še enkrat bo treba preučiti in o tem razmisliti^ da se ne bodo nekateri hudovali, ko dobijo iz tega naslova na' mesec 2,80 ND, drugi pa veselo namuznili, ko bo na koncu meseca pri njihovem imenu zaokrožena številka na 100 N din.
Karel Artič
Vi vprašujete -mi odgovarjamo
KOLIČEVO, MAJA — Ing. Miha Svetlin nam je poslal naslednje vprašanje: »Kakšne so perspektive za dopuste?«
Kakšne so možnosti za dopuste letos, je razvidno iz članka: »Kako in kje bomo letos letovali«. Vprašanje pa ni postavljeno samo za letošnje leto, temveč za daljšo dobo. Na to je težko odgovoriti. Vsem je znano, da ima podjetje počitniške hišice v Izoli, sobe v Fiesi in dom na Veliki planini. S tem bomo razpolagali tudi v bodoče. Komplikacije so nastale okrog lastništva prostorov v Fiesi, vendar so vsi izgledi, da bo to v kratkem ugodno rešeno za daljšo dobo 15—20 let, s posebno pogodbo. Problem, kot je videti, ni v tem, kje bomo letovali, saj bo možnosti dovolj, bolj zaskrbljujoče je to, da so letovanja vedno dražja. Če bo šlo s cenami letovanj tako navzgor, bo siromašnejšim članom kolektiva in članom kolektiva s številnejšo družino počasi onemogočeno izkoriščati svoj dopust v letoviških krajih, tudi v naših lastnih domovih. Podjetje daje res znatna sredstva za regres, ki naj bi omogočil poceni in prijetno letovanje vsem članom kolektiva. Regres dobivajo tudi nepreskrbljeni ožji svojci. Nihče ne more reči, da podjetje ne skrbi za to, da bi omogočilo letovanja članom kolektiva. Dejstvo pa je, da prejemamo te namenske regrese že pred dopustom, z izjemo regresa 15 din dnevno, ki ga prejmemo po dopustu. Priznajmo si, da res skoraj nihče izmed nas ne hrani denar, ki ga je prejel v kuverti, na primer marca ali aprila, do dopusta, da bi ga porabil za dopust. Vsak računa, ko se odloča za dopust, da letos npr. stane letovanje v Fiesi 41.00 din dnevno, v Izoli 34.00 din dnevno itd. Ta denar za letovanje mora tudi vsak vnaprej vplačati. Regres 15 dinarjev dnevno prejmemo šele po dopustu. Bojim se, da ne bo tako regresiranje dopustov, čeprav daje podjetje velike vsote v ta namen, doseglo zaželenega namena, ki je nedvomno, da si čim več članov kolektiva privošči vsaj enkrat letno prijetno letovanje. Res bomo morali razmisliti, kako bomo v bodoče regresirali, da bomo dosegli osnovni namen, ki ga ta regres ima. Če ne bomo dosegli namena regresiranja, če bodo ostajale naše kapacitete domov nezasedene, se bomo morali vprašati, čemu dajemo tolika sredstva za nekaj, kar ne daje učinka. Prav gotovo bi se vprašali, če bi npr. nabavljali stroje, ki ne bi dajali efekta, ki smo ga pričakovali, zakaj take stroje kupujemo. To je pa podobno. Stroje kupujemo za proizvajanje, denar za stanovanjsko izgradnjo dajemo za izgradnjo stanovanj, to si tudi zagotovimo, denar za regres dajemo, da omogočimo članom kolektiva letovanja itd. To so namenska sredstva. Če ne dosegajo svojega namena, niso dosegla tistega, kar smo želeli. To pa nam ne sme biti vseeno.
Marjan Černe
STANJE - POT - CILJ
(Problematika ročne dodelave papirja)
VEVČE, MAJA — V zadnjih mesecih so na mnogih sejah skoraj vseh forumov v tovarni obravnavali aktualne teme o problematiki oddelka ročne dodelave papirja. Znano je, da se je tu pojavilo precejšnje pomanjkanje dela, s tem v zvezi pa problem, kako in kje zaposliti ljudi in omogočiti normalni dohodek prizadetih. Bistveni vzrok pomanjkanja dela v januarju in februarju je bil v tritedenskem remontu III. PS in povečana proizvodnja papirja za premozovanje in papirja v zavitkih. Vendar ta celotna problematika ni padla z neba. Marsikaj smo predvidevali, veliko vedeli že prej, vendar smo bili pri reševanju prepozni in preveliki optimisti. To stanje je toliko bolj prizadelo tiste, ki so morali v kritičnem momentu stvar proučiti in predlagati rešitve. Sprejete rešitve, ki naj bi bile obenem okvirno merilo za vso tovarno, pa niso usmerjene k povečanju produktivnosti. Mislim, da so bile izhod v sili, ne pa trajna rešitev problema. Zaman bomo v bodoče govorili o povišanju produktivnosti, če se bomo prepuščali slučajnostim in če bodo rešitve prav tako pavšalne in slučajne. Imeti v rokah vse momente, ki so glavni činitelji za spremembo določenega stanj ai, bodisi v določenem oddelku ali v celotni tovarni, mora biti osnovno vodilo. Sem sodi v prvi vrsti analiza tržišča in analogno temu program proizvodnje. Tudi ta dva faktorja pa ne dajeta rezultatov, če jih upoštevamo v prekratkem časovnem obdobju. Z enotedenskim programi na noben način ni možno urejati notranjih problemov, zlasti pa ne razporeditve dela v posameznih oddelkih, če še ta, program spreminjajo zaradi trenutnih vplivov. Od dobrega programa, v katerem naj bi bile zajete vse komponente za boljšo produktivnost vseh oddelkov in za uresničitev potreb tržišča, je pričakovati več.
Nesmiselno pa je predvidevati povečanje produktivnosti v določenih oddelkih, dokler teh osnovnih elementov ne poznamo do potankosti. Naj za primer navedem strojno dodelavo papirja, kjer je delo izključno strojno. Kako tu urejati dobro organizacijo ob programu, ki diktira enkrat na treh papirnih strojih satinirane papirje, drugič pa na dveh papirnih strojih tiskovni papir, na enem pa surovi papir za premazovanje? In še bi lahko našteval kombinacije raznih ekstremov. Dejstvo je, da imamo satinažo cesto zatrpano do vhoda. Na vse načine poskušamo reševati prazne tam-burje in tako omogočati normalno delo papirnih strojev. Drugič Pa je spet celotni oddelek ročne dodelave skoraj prazen. Prvič hi potrebovali veliko več ljudi kot jih že imamo, v drugem primeru pa stroji stojijo, ljudje pa »delajo v režiji«. Poglejmo podatke, in videli bomo, da je v oddelku precej strojev neizkoriščenih in da bi skoraj kazalo nekatere posadke ukiniti. Vendar so to le prazne ugotovitve tistih, ki se ne srečujejo dejansko z delom v oddelku in ki ne poznajo dejanskega stanja. Ker je proizvodnja procesna in so oddelki med seboj povezani, vpliva stanje v enem oddelku na stanje v drugem.
Nekaj vrst pa bi posvetili le problemom ročne dodelave papirja. Tu je situacija zaradi izključno ročnega dela še posebej težavna. Človek ni stroj, ki bi lahko v primeru potrebe »obratoval« več izmen skupaj. Pri njem moramo upoštevati fizično, zdravstveno, psihološko in še marsikatero drugo stanje. To pa ni mogoče urejati v trenutku. Potrebno je dosledno spremljanje vseh dogajanj. Ljudje povsod, zlasti pa v velikem oddelku, na trenutne razmere kaj različno reagirajo. S tem v zvezi Pa je treba proces pravočasno obravnavati, obdelati do pravilnih oblik in nato šele ukrepati. Za to Pa jo nujno sodelovanje vseh prizadetih in odgovornih. Tu ne bi smelo priti do »umivanja rok«. Ugotovitve in rezultati, ki so iz-
raz najprimernejših rešitev, morajo biti enotna slika vseh, ki so se s sklepi strinjali. Opustitev sklepa, ki je bil formiran med odgovorimo, s strani enega od teh, pomeni prepustitev reševanja problemov ostalim ah pa celo slučajnostim. Nastopa nezadostna presoja aktualnosti določenega problema ali pa celo nepoznavanje problema. Takrat pa menim, da ni prav in da ni dolžnost delovodje, ki naj bi £dini stvar reševal. On je eden tistih odgovornih, ki pri reševanju problemov sodeluje, ne more pa jih sam izpeljati. Najlažje je urejen problem evidentirati, težko pa ga je sporazumno z ljudmi rešiti. Reakcija s strani prizadetega delav-
ca pa je dokoj enostavna in razumljiva. Nastaja vprašanje, ali naj res vedno nosi očitke delovodja, ki v določenih momentih ostane sam, kljub temu, da vsi delamo za isti cilj.
Primerjamo storitve, zlasti zahodnih papirnic, z našimi. Ugotavljamo, da so naše storitve prenizke. Ne primerjamo pa vseh ostalih faktorjev, ki so tam že zdavnaj urejeni. Ta ugotovitev ni nova. Z ukrepi in študijami za povišanje storilnosti smo začeli že leta 1965. Produktivnost je iz leta v leto rasla in lahko trdim, da je prav oddelek ročne dodelave temu veliko prispeval. Nekoliko nazorneje bo, če si produktivnost v papirni dvorani ogledamo:
Ob strojih za glajenje papirja
Storilnost	1965 kg/7 ur	1966 kg/7 ur	1967 kg/7 ur	1963 kg/7 ur	1969 kg/7 ur
Ročna dodelava celotno		445	475	496	560	638
Prebiranje celotno .	. .	700	750	785	890	940
Prebiranje samo normirano ......	728	770	812	980	1040
Ostala dela + režija . . Število zaposlenih	1200	1280	1390	1550	1750
ob koncu leta .	.	. , . Poprečno število nadur	232	220	210	182	179
na mesec		1670	685	925	1125	1130
Iz navedene tabele lahko razberemo produktivnost, razdeljeno delno po delovnih operacijah. Tako je storilnost oddelka povišana v petih letih ca. 40 °/o, pri pre-biralkah — normiranem delu prav tako za 40 %>, pri opravljanju ostalih del pa 46 “/o. Število zaposlenih se je v oddelku znižalo do vključno decembra 1969 za 53 ljudi. Nesmiselno je posebej poudarjati, da taki rezultati niso bili doseženi z lahkoto. Premagati smo morali veliko težav, za katere najbolj vemo tisti, ki smo zaposleni v papirni dvorani. V slabih petih letih smo morali spremeniti način dela, speljati temu primemo organizacijo posameznih delovnih faz in postopkov, spoprijeti se z marsikatero neprijetno situaoijo okoli nasprotovanj in uveljavljanja novih prijemov. Skoraj v celoti je bilo treba reševati probleme psiholoških zdravstvenih momentov^ ljudi. Tu ima zasluge celotni oddelek, dobršen del pa izmenski mojstri, ki so vsestransko dojeli nujnost in cilj sprememb. Zato se mi zdijo skrajno nepremišljene tiste izjave, ki direktno napihujejo napake tega ali onega mojstra in mu skušajo zmanjševati njegovo avtoriteto. To morajo biti le slabe ali pa celo zlonamerne informiranosti. Brez pravih delovnih odnosov in delovne discipline ne moremo pričakovati delovnega uspeha. Tu je treba izključiti privatne in familiarne odnose ter simpatije. Istočasno pa ne sme biti okrnjeno tovarištvo. V oddelku delamo zato, da proizvajamo in zato lahko govorimo izključno o delovni disciplini in odnosih, ki zadevajo nadrejene in podrejene. Mirno lahko zaključimo, da je delovna disciplina slehernega delavca predpogoj za dobre odnose z mojstrom, ki ne izključuje tovarištva. Obravnavati medsebojne odnose brez te komponente, je nesmiselno. Ce tega ne upoštevamo, potem je tudi nemogoče od mojstra zahtevati izvrševanje danih nalog. Delovno okolje mora biti tako prilagojeno, da ni ovira pri delu, ampak pomoč. To okolje pa je dokaj različno in ga moramo tudi različno obravnavati.
V navedeni tabeli v drugi in tretji vrsti vidimo, da je storilnost celotnega (prebiranja do kaj nižja od normalnega. Ta raz-
pon je rastel vse do leta 1965. Zakaj je temu tako, |e danes nimamo konkretnega - odgovora. Dejstvo pa je, da smo vseskozi imeli veliko število prebiralk, ki niso delale po normi zaradi različnih intervencij zdravstvene službe. Problem je bil vedno pereč in še je prisoten, čeprav ga v zadnjem času poskušamo reševati z raznimi fazami dela, da bi prizadetim omogocilPnekoliko lažje delo. Vendar uspeh ni bil popo-len. Ponovno postavljamo vprašanje sodelovanja in skupnega reševanja. Pri točno postavljenih delovnih nalogah v papirni dvorani moramo razpolagati z ljud-
mi, ki so delu kos. Zato ni na mestu prepuščati reševanja položaja zaradi bolezni manj sposobnih delavk, oddelku samemu. Problem še ni rešen, če delavki izdamo potrdilo o potrebni zaposlitvi na lažjem delovnem mestu. Največkrat ugotavljamo, da takega dela, ki bi ga nekdo lahko opravljal po mnenju obratnega zdravnika, v oddelku sploh ni. Tudi ni redkost, da zdravstvena služba premalo razišče posamezne primere in tako se podobne težave le še kopičijo'. Če že imamo zdravstveno službo organizirano, potem je nujno, da se nastale situacije okoli lažjega dela rešujejo skupno. Najti je treba i’ešitve, ki bodo v prid vsem. Prav bi bilo določiti vnaprej delovna mesta po tovarni, ki bi ustrezala bolniku in stopnji bolezni. Tedaj ne bi bilo več vprašanje premestitve delavca, ki bi bila tudi v interesu njega samega. Če pa gre pri nekem delavcu za neprilagojenost določenemu delu, potem naj se taka stvar rešuje s tega zornegai kota, ne pa s stališča zdravstvenih in drugih intervencij. Rešitev vsega tega je osnova za pospeše-v; nje storilnosti, poleg tega pa še vprašanje nagrajevanja Po delu.
Glede na nagrajevanje ni mogoče trditi, da papirna dvorana ni napredovala, vendar še vedno premalo, če upoštevamo dosežene uspehe. Za celoten oddelek, zlar sti pa za vodje oddelka, ni bilo razveseljivo dejstvo, da smo pred leti pri nekaterih uravnavanjih vrednostnih točk šli celo na negativno. Pojavili so se odpori do skoraj vsakega novega racionalnejšega predloga in še danes je zelo težko prodreti s še tako izdelanim in dognanim predlogom. Zato krivde ni iskati pri mojstrih, kot je bilo že često slišati. Mislim, da vsaka uravnavanja osebnih dohodkov z različnim odstotkom poviševanja za delovne oziroma ekonomske enote ni spodbudna, zlasti pa ne tam, kjer produktivnost sila počasi napreduje. Če je v neki delovni enoti vrednost točke narasla pri nespremenjenih cenikih, je vzrok porasta edino le v višji storilnosti. Dejstvo pa je, da v nobenem oddelku delo ni teko organizirano, da ne bi moglo biti še boljše. To pa bi bil lahko vzrok za možnost poviševanja storilnosti povsod. Vprašanje je le, kako so bile te možnosti v posameznih oddelkih izkoriščene.
Franc Fras
PAPIR — aktivni nosilec tiska
Odkritje avstrijskega podjetja SAMUM
Marinka Švare pri previjalnem stroju za papir dela uspešno
(Po reviji Allgemeine Papier-Rundschau).
VEVČE, APRILA — Novi »su-šilno-aktivni« papir so odkrili pri podjetju Samum, Vereinigte Pa-pierindustrie KG na Dunaju. Iznajditelj Paul Gottfried Bleier je izjavil, da so posebne kemične lastnosti tako »vdelali« v papirno površino, da le-ta aktivno učinkuje (se spaja) s tiskarsko barvo.
Dosedaj je bil papir vedno le pasivni nosilec tiska in temu ustrezno smo ga tudi predelovali, oziroma tiskali.
Podjetje Samum bo na podlagi tega odkritja začelo izdelovati originalni papir za umetniški tisk POLVTON, ki bo imel takšno aktivno površino.
Upajmo, da bodo z novim izdelkom navdušili tudi tiskarsko industrijo, katere perspektive seveda jasno vplivajo na odločitve izdelovalcev papirja in kartona.
Tiskarji so dobili s tem papirjem vrsto ugodnosti. Dosedanja stopnja sušenja tiskarske barve bo na novi vrsti papirja, ki vsebuje sušilno-aktivne snovi, občutno zmanjšana in tudi izboljšana. Nevarnost poškodb pri skladiščenju se bo občutno znižala, s tem pa bo tudi dana možnost za graditev višjih skladišč. Nadaljnjo predelavo npr. tiskanje na drugi strani, obrezovanje in upogibanje bo mogoče izvesti v krajšem roku kot doslej. Razen tega se bo z novo vrsto papirja povečala odpornost proti odrgnjenju tiska, medtem ko se bo prašenje zmanjšalo, v nekaterih primerih pa se bo lahko popolnoma odpravilo. Tudi sijaj tiska bo lepši. To in še mnogo drugih lastnosti pripisujejo strokovnjaki podjetja Samum novi vrsti papirja.
Poslovno leto 1969 je bilo pri podjetju Samum popolnoma V znamenju koncentracije proizvodnje premazanih papirjev. Podjet-
je s 500 zaposlenimi je v svojih obratih Wien, Heiligenstadt in Breitenau ustvarilo za 180 milijonov šilingov prometa. Pri tem je zanimivo to, da sami ne proizvajajo surovega papirja, temveč so se specializirali izključno za proizvodnjo visoko kvalitetnih premazanih papirjev. Opustili so tudi ostale predelave papirja (higienski itd.). Okoli dve tretjini svojega izvoza prodajo na trg EFTA.
Tudi za leto 1970 so dobro planirali svoje možnosti. Oba obrata polno obratujeta, naročil imajo za več kot tri mesece naprej. V letu 1970 nameravajo zlasti v obratu Breitenau veliko investirati. Zaradi davčne politike do majhnih podjetij, ki jo izvajajo v Avstriji že nekaj let, pa so možnosti, da bi lahko z lastnimi sredstvi izvedli veliko investicijo, prav majhne. Nasloniti se bodo morali na tuj kapital.
Kaže, da brez konfliktov ne gre nikjer. Čas pa vedno pravilno razsodi in daje prednost najpred-
nejšemu — eni se razvijajo — drugi propadajo. Če naj primerjam poučevanje na naši univerzi s poučevanjem na EFP (pri tern imam v mislih v glavnem predar vamja tehnologije), ne bi mogel mimo ene poglavitne razlike. Na EFp skoro ni obravnave nekega tehnološkega procesa ali naprave brez ekonomskega komentarja in optimizacije. Študentom je bilo uvodoma predočeno dejstvo, da v praksi ne bodo samo proizvajali kvalitetnih in poceni izdelkov, ampak bo proizvodnja samo sredstvo, s katerim je treba ustvariti čim več dohodka. Najkrajša pot do tega cilja je vselej v kompromisu med tehničnim in ekonomskim aspektom, zato je vsako enostransko obravnavanje industrijskega dogajanja obsojeno na neuspeh, nam je dejal profesor za tehnologijo celuloze in papirja, človek, ki je prišel na to ugledno ustanovo po več kot 10 letih dela v industriji.
dipl. ing. Dušan Kogej
Novi pomočnik pri rezalnem stroju — prejšnja prebiralka papirja
Iva Klopčič
Novosti iz laboratorija
KOLIČEVO, MAJA — S pričetkom površinskega oplemenitenja našega kromo-nadomestka se je pojavilo vprašanje, kako kontrolirati karton in kako izdelati takšnega, da bo ustrezal tiskarjem. Skratka, potrebovali smo majhen tiskarski strojček, na katerem bi lahko vršili potiskova-nje našega kartona in na ta način videli kaj pravzaprav izdelujemo in kaj nam je storiti, da bi izdelovali takšnega, da bi bil kakovostno neoporečen. Ker pa so tiskarski stroji, pa čeprav majhni, dragi, testiranje na njih pa dolgotrajno in drago, smo se odločili, da nabavimo laboratorijski testni tiskarski strojček oziroma aparat, ki so ga razvili na »Insti-tuut voor Graphische Techniek« (IGT) v Amsterdamu in ki mu običajno pravijo IGT-tester.
Podobno kot tiskarski stroj, ima tudi IGT-tester razmazovalni in tiskarski del, oziroma, IGT-tester predstavlja dva aparata. Na razmazovalnem aparatu (glej sliko), ki je sestavljen iz pogonskega motorja, dveh aluminijastih valjev in dveh poliuretanskih ali gumijastih valjev ter nastavka za nanos barve na tiskarsko formo, se razmazuje, ega-lizira in homogenizira tiskarska barva, ki se jo nato nanese na tiskarsko formo, s katero potem na IGT-tiskarskem aparatu izvršimo potisk testnega papirja oziroma kartona. Sam tiskarski aparat (glej sliko 2) je sestavljen iz tiskarskega segmenta, na katerega pritrdimo testni trak papirja in iz dveh osi, na katere pritrdimo z barvo namazane tiskarske forme. Pri potisku pritisnemo tiskarsko formo s pomočjo vzmeti ob tiskarski segment, nato pa izvršimo potisk pri naraščajoči ali konstantni hitrosti. Naraščajočo hitrost dosežemo s posebno utežjo, če jo pustimo prosto pasti, ali pa s posebnim vzmetnim nastavkom. Konstantno hitrost pa dosežemo tako, da spuščamo to utež počasi in enakomerno z roko. K aparatu spadajo še razni pripomočki, od katerih naj omenim le barvno pipeto, s katero lahko na enostaven in hiter način odmerimo določeno količino barve, ki je potrebna za nek poskus.
IGT-tester je dokaj robusten in enostaven aparat ter uporaben za več različnih poskusov, od katerih naj naštejem le tiste, ki se največkrat izvajajo in ki nam dajo osnoven vpogled v to, kako se bo obnašal papir pri tisku. Med te poskuse spada določevanje:
izpukovanja odmazovanja počrnitve penetracije topila gladkosti.
Še preden bi se pobliže ogledali, kaj nam povedo ti' poizkusi, naj povem, da lahko z IGT-te-sterjem preskušamo tako papirje kakor tudi barve, lahko pa tudi kombinacijo papir - barva. Kadar testiramo različne papirje glede na njihove tiskarske sposobnosti, moramo uporabljati vedno ene in iste tiskarske testne barve. Če pa testiramo barvo, potem moramo uporabljati vedno isti papir.
Mnogokrat pa je treba ugotoviti, zlasti v tiskarnah, kakšno barvo naj pripravimo za določen papir. Tudi v te namene lahko uporabljamo IGT-tester.
V naslednjih vrsticah bom na kratko opisal, kaj nam povedo zgoraj našteti poizkusi.
Izpukovanje in cepljenje
Če ima papir ali karton slabe izpukovalne odpornosti, pride pri tiskanju z viskoznimi tiskarskimi barvami in pri višjih hitrostih tiskarskega stroja do pojava, pri katerem tiskarska barva iztrga s površine papirja ali kartona posamezne skupke vlaken. Na teh mestih karton seveda ni potiskan in predstavlja tako potiskana pola izmet. Poleg tako imenovanega izpukovanja se pri kartonih opazi še, zlasti pri ofsetni tehniki v večbarvnem tisku, da pride do cepljenja zgornje plasti od zaščitne plasti, kar zopet predstavlja izmet. Vzrok za izpukovanje in cepljenje je iskati v slabi strukturi površine, oziroma v nepravilni izdelavi kartona ali pa v nepravilni izbiri tiskarske barve.
Da bi se izognili tem nevšečnostim, je potrebno, da se karton in barva pred tiskom preizkusita na IGT-testerju in se na podlagi rezultatov ukrene potrebno pri tisku v tiskarskem stroju.
Poskus se izvede tako, da se testni trak kartona potiska s testno tiskarsko barvo znane viskoznosti pri naraščajoči hitrosti. Pri neki določeni hitrosti narastejo namreč strižne sile na takšno vrednost, da pride do izpukovanja ali pa do cepljenja. Hitrost, ki jo odčitamo iz tabel na podlagi razdalje od začetka potiska pa do pričetka izpukovanja, je mera za izpukovalno odpornost.
Odmazovanje
Pri tiskanju v tiskarskem stroju se potiskane pole takoj po tisku nalagajo ena na drugo tako, da pride sveže potiskana stran ene pole v dotik z nepotiskano stranjo druge pole. Če se barva ne suši dovolj hitro, pride do odmazovanja sveže potiskane pole ob nepotiskano stran druge pole. Na ta način se zamaže nepoti-skana stran, obenem pa se poslabša kvaliteta potiskane strani. Ta pojav imenujemo na kratko odmazovanje.
Če predhodno vemo, da obstaja nevarnost odmazovanja, se ji lahko občasno izognemo z vrinje-njem makulaturnih plošč ali pa z zapraševanjem s smukcem.
Odmazovanje je zlasti pogosto pri tiskanju z bronzami in pri tiskanju rotacijskega papirja v rotacijskih tiskarskih strojih. Da bi ugotovili, kako hitro se suši barva na nekem papirju, lahko zopet s pridom uporabimo IGT-tester. V ta namen najprej testni trak papirja potiskamo s tiskarsko barvo pri določenem pritisku in pri konstantni hitrosti, nato pa ga v določenih časovnih presledkih odtiskujemo pri določenem pritisku ob standardni papir toliko časa, da se na tem papirju
ne pozna več odtisa. Rezultat podamo v minutah, ki so potrebne, da se barva toliko osuši, da ne pušča več odtisa. Čim večji je ta čas, tem slabši je papir za sušenje barve.
Počrnitev
Počrnitev odtisa oziroma jakost barve se na prvem mestu določa za kontrolo dospelih barv glede na kakovost in količino barvnega pigmenta. Toda tudi papirji vplivajo na počrnitev. Splošno je znano, da dobimo na umetnostnem papirju temnejši ton barve kot pri navadnih papirjih, predpostavljajoč, da smo v obeh primerih uporabili za tisk enako količino barve. Lahko pa rečemo tudi drugače. Da bi dosegli pri dveh različnih papirjih enako počrnitev, potrebujemo pri umetnostnem papirju manj barve kot pri navadnem.
Na IGT-testerju izvedemo ta poiskus tako, da potiskamo testni trak papirja z določeno količino barve pri določenem pritisku, pustimo sušiti 24 ur, nato pa izmerimo počrnitev na Densitometru ali pa vizualno primerjamo različne vzorce med seboj.
Penetracija topila
Ta poskus nam omogoča vpogled v absorbcijske sposobnosti nekega papirja, obenem pa nam pove, če je nek papir sposoben za lakiranje, oziroma za^ tisk z barvami na osnovi firneža.
Poskus se izvede tako, da se na aluminijasto tiskarsko formo kane kapljica topila dibutilftalata
Razmazovalni aparat
obarvanega s sudan rdečim barvilom, nato pa se potiska pri določenem pritisku in naraščajoči hitrosti na testni papirni trak. Na ta način nastane na papirju podolgovat madež. Dolžina tega madeža je mera za pozornost in gladkost papirja oziroma za penetracijo topila v papir.
Gladkost
IGT-tester je uporaben tudi za hitro določbo gladkosti, oziroma kakovosti papirne površine. Če se pritisk pravilno izbere, se da struktura površine zelo dobro opredeliti. Ker je ta opredelitev gladkosti vizualna, igra počrnitev barve važno vlogo. Zgodi se lah-
ko, da imata dva različna papirja po sestavi enaki gladkosti, toda ker sta različni počrnitvi, imamo vtis, da je eden bolj gladek od drugega.
Na ta način določena gladkost je zelo odvisna od pritiska, pri katerem potiskamo testni trak papirja. Čim večji je pritisk, tem bolj gladek se nam bo zdel papir.
Na koncu naj omenim, da so vsi poskusi izvršeni na IGT-testerju, zlasti pa izpukovanje, zelo odvisni od temperature in relativne vlažnosti, zato je nujno opraviti poskuse na IGT-testerju v klimatiziranem prostoru, kjer imamo konstantno temperaturo in vlago.
Ciril Ogrin, dipl. ing.
Francoska papirniška šola na univerzi v Grenoblu

Tiskarski aparat (Foto: ing. Svetlin)
VEVČE, APRILA — Francoska papirniška šola (Ecole Frangaise de Papeterie) v Grenoblu je ena redkih tovrstnih šol na svetu in si je v svoji dolgoletni aktivnosti pridobila močan ugled v krogu dežel, kjer je v gospodarstvu industrija celuloze in papirja na vidnem mestu.
Obstoj šole nikakor ni slučajen, temveč je pogojen z velikimi papirniškimi tradicijami v pokrajini Dauphineji, katere gospodarsko in kulturno središče je Grenoble, ki še danes predstavlja enega močnih industrijskih bazenov Francije.
Poleg tega ima danes francosko gospodarstvo s svojimi 350 tovarnami celuloze in papirja, ki proizvajajo okoli 3,5 milijona ton papirja letno, velike potrebe po ustreznem strokovnem kadru. Povpraševanje po inženirjih pa-pirništva je privedlo do situacije, v kateri diplomant j e že dlje pasa nimajo problemov za zaposlitev, ki jim v večini primerov obeta, da v razmeroma kratkem času zasedejo zelo dobro plačana delovna mesta.
Industrija celuloze in papirja velja v Franciji za eno najbolje plačanih panog, Kot drugo plat medalje pa vedo starejši inženirji iz prakse povedati, da je papirna industrija suženjstvo, kajti po njihovem mnenju se ni najenostavneje dokopati do resničnega bistva, ki je nekje med teoretsko neobdelanimi izkušnjami in dosežki naglo razvijajoče se tehnologije.
Študij na visoki šoli za papir-ništvo v Grenoblu je organiziran v dveh ustaljenih oblikah. Večji del vpisanih študira po rednem triletnem programu. Predpogoj za vpis v prvi letnik je opravljeni pripravljalni kurs, ki traja najmanj dve leti in po katerem se je moč vpisati na katerokoli visoko tehniško šolo ali prirodoslovno fakulteto (faculte de Science). Poleg rednega programa obstaja še specialna sekcija, namenjena inženirjem različnih strok, ki si žele pridobiti specializacijo v papiir-ndštvu. Medtem ko redni program zajema splošno tehnične in specifične papirniške predmete, se predavanja v specialni sekciji omejujejo skoro izključno na slednje. Program se iz leta v leto nekoliko spreminja in dopolnjuje.
Specialna sekcija ima v šolskem letu 1969/70 naslednje predmete:
—	tehnologija proizvodnje celuloze
—	tehnologija proizvodnje papirja
—■ fizika papirja in celuloze
—	kemija rastlinskih sestavin
—	splošna kemija z ozirom na kemične procese v papirni proizvodnji
—	premazovanje papirja
—	tiskarstvo
—	mikrogrami j a in splošna botanika
—	kemija mikromolekul
Navedeni program obsega 36
ur tedensko, od tega odpade polovica na predavanja in polovica na praktično delo. Težišče praktičnega dela je na ugotavljanju vseh fizikalnih in kemijskih lastnosti vlaknin, oziroma papirja v odvisnosti od postopka pridobivanja.
Sola razpolaga z razmeroma dobro opremljenim tehnološkim laboratorijem, kjer lahko študentje opravljajo razne meritve na eksperimenalnem papirnem stroju in drugih podobnih napravah, brez katerih si ni mogoče zamisliti papirne industrije.
Dejavnost šole pa ni samo vzgajanje novih kadrov, marveč_njeni profesorji im asistentje vzdržujejo kar najtesnejše stike z industrijo. Tako cb začetku im koncu vsakega šolskega leta organizirajo strokovna posvetovanja o aktualnih problemih stroke, ki se je udeležujejo tudi študentje zadnjih letnikov EFP. Posvetovanja imajo mednarodni značaj, kljub temu, da so namenjena predvsem francoskim papimdčarjem. Od ostalih podobnih evropskih posvetovanj se razlikujejo v tem, da je udeležencem pred predavanji na razpolago zelo podrobno in obširno, gradivo o obravnavanih poglavjih, tako da se lahko v naprej pripravijo na koristno diskusijo. Dostavljeno gradivo lahko s svojo konkretno vsebino vsakomur iz prakse služi kot učbenik ali priročnik.
Brez vsakršne kongresne pom-poznosti imajo posvetovanja izrazit delovni značaj s poudarkom na obnavljanje znanja in izpopolnjevanju z, novimi dosežki iz teorije in prakse.
Iz EFP se je v Grenoblu razvil TEHNIČNI CENTER ZA CELU-
LOZO, PAPIR IN KARTON, ki deluje samostojno na raziskovanju tehničnih, oziroma tehnoloških problemov.
Dejavnost šole financira združenje francoskih tovarn papirja im celuloze, ki so večinoma privatna lastništva in ima, glede na to tudi EFP status privatne šole, za razliko od državnih visokih šol. Trenutno stoji šola pred reorganizacijo v smislu sprememb statusa. Prevladujeta dve tendenci:
— da bi se EFP spojila s politehničnim inštitutom v Grenoblu in tako postala državna institucija. S tem bi se karakter šole spremenil od specialne v bolj splošno smer. Prevladovala bi verjetno smer makromolekulam e kemije im kemije rastlinskih sestavin, medtem ko bi se specifično papirniški predmeti predavali samo v specialni sekciji. V taki obliki bi šola vzgajala posebno vrsto inženirjev kemikov, ki bi se za delo v papirni industriji lahko usposobili v specialni sekciji. To varianto zagovarjajo profesorji in asistentje, ki delajo na pretežno bazičnih raziskavah, torej laboratorijski ljudje. V njej vidijo boljše zagotovilo za vir finan-Ciramja, ki ne bo odvisen od industrialcev, ki si v skladu s potrebami želijo kar največ aplikativnih raziskav, katerih rezultati naj bi takoj našli mesto v tovarnah.
Študentje so se na svojem zborovanju izrekli, proti tej varianti. Nasprotuje ji tudi tehnološko usmerjeni del vodilnega osebja. Le-ta vidi perspektivno šolo in njene raziskovalne dejavnosti v tesnem kontaktu z industrijsko problematiko. Po njihovem mnenju uspešen papirničar ne more biti kemik, strojnik ali fizik, temveč papirničar, ki pozna predvsem podrobnosti svoje stroke, Njegovo splošno tehnično obzorje pa mora biti tolikšno, da je sposoben pravilno dojemati probleme strojniškega, ekonomskega, kemijskega, elektrotehničnega, tehniškega ali hidravličnega značaja in jih pravilno interpretirati specialistu. Prva varianta je po njihovem oddaljevanja od življenja in njegovih realnih potreb.
Primarne naj bodo potrebe industrijske proizvodnje, oblikovane pod kladivom tržnih gibanj in težnje po nizki proizvodni ceni.
Barvna dvostranost papirja in njeno preprečevanje
G. Martin
(Prevod Majda Žemva, dipl. ing., Vevče)
1. Uvod
Papir označujemo kot barvno dvostran, če se pokažejo razlike v barvni miansi med zgornjo stranjo papirja, imenovano tudi klobučevinsko stranjo in spodnjo stranjo, imenovano tudi sitovo stranjo. Ta razlika moti v prvi vrsti papirničarja, kii bi želel proizvesti izdelek brez te napake, predvsem pa moti seveda predelovalce papirja.
Nevarnost, da pride do dvostra-nosti je predvsem pri vseh tistih papirjih, ki so narejeni iz številnih različnih komponent ter na hitro tekočih strojih. Pri kartonu in lepenki se ta pojav kaže veliko manj, kar je verjetno posledica drugačnega načina izdelovanja.
Razlikujemo glede na vzroke nastanka: sitovo dvostranost in cilindrično dvostranost.
2.	Barvna dvostranost
2.1.	Vzroki
Papirna snov je navadno vedno sestavljena iz različnih komponent — lesovine, celuloze, dolgih vlaken, finih vlaken, polnil, ki imajo vsak svojo lastno barvo in se zaradi razlik v afiniteti do barvila seveda različno močno centrirajo.
med sitom in registrskimi valji, pa potisne to vodo, fina vlakna, polnila in slabo fiksirane barvne substance s spodnje strani papirja zopet navzgor. Rezultat tega je list, ki daje v prerezu neenakomerno razporeditev posameznih komponent. Ta tako imenovana strukturna dvostranost pa povzroča bolj ali manj močno barvno dvostranost.
3.2.	Preprečevanje
S korekturo površinskih temperatur cilindra. Se bolj sigurno je boljše fiksiranje oziroma izločitev določenih barvnih substanc, ali izločitev določenih barvnih substanc, oziroma vključitev takih, ki kažejo dobro afiniteto do osnovnih surovin.
4. Izbira primernih barvnih substanc za preprečevanje barvne dvostranosti
4.1.	Cilindrična dvostranost
Barvne substance lahko v laboratoriju na zelo enostaven način preizkusimo glede njihovega nagnjenja na cilindrično dvostranost. Primerjava obeh strani, ki smo jih enostransko sušili pri visoki temperaturi, hitro pokaže rezultat. Nasveti za preprečevanje cilindrične dvostranosti so bili dani že v prejšnjem odstavku.
jenje lista. Posoda za vodo je pritrjena na priključek za vodo in vakuum, kot tudi za odtok vode. Spodnja stran tega cilindra je zvezana z gumijasto membrano. Zadnjo lahko s pogonskim agregatom spravimo v pulzirajoče gibanje, ki se lahko variira glede na dvižno višino s pogonskim ekscentrom. S to ureditvijo spravimo vodni stolpec v vertikalno g:banje.
5.2.	Delo s pulzatorjem Sandoz
Najprej napolnimo pulzator Sandoz toliko z vodo, da je po dodatku barvne substance poln do roba. Nato pustimo pulzirati vodni stolpec. Po počasnem izčrpavanju se tvori papirni list. S pulzacijo, se stvorjeni papirni sloj vedno znova zrahlja in izpere, podobno kot se sloj vlaken na situ papirnega stroja pri prehodu skozi prve registerske valje. Z variacijami tvorbe lista, dvižne višine in hitrostjo membrane lahko dosežemo poljubno intenziteto izpiranja.
Malo po tvorbi lista, to se pravi po tem, ko se je nivo vode pod sitom znižal, pričnemo z navadnim sesanjem, s čemer posnemamo delovanje sesalnih omar in sesalnih valjev na situ. S potiskom eguter Sita na zgornjo stran papirja, malo pred ali pa med močnim sesanjem pa dosežemo podoben učinek, kot na pravih eguterjih. Pri listu papirja, ki nastane v tej napravi, so polnila, fini delci snovi in barvil porazdeljeni na sitovi strani papirja v enaki meri kot na papirju, ki ga dobimo na stroju. Odstopanja so zelo zelo majhna.
V primerjavi z aparatom Rapid —-Kothen ima list, ki ga napravimo v Pulzatorju Sandoz, neprimerno večjo realno vrednost.
5.3.	Pulzator — Sandoz metoda
Laboratorijsko metodo za izdelavo recepta s Pulzatorjem Sandoz razdelimo na dve stopnji:
I. Reprodukcija »praktične« dvostranosti
Pod pogoji, ki so najbližji praksi, izvedemo barvanje papirne snovi in tvorimo list v pulzatorju Sandoz.
Tvorba lista in sušenje so tako izbrani da pride do dvostranosti, ki je zelo podobna dejanski, v praksi dobljeni dvostranosti. Zato potrebujemo:
1.	Vzorec, ki predstavlja primer dvostranosti in ima označeno zgornjo in sitovo stran.
2.	Recepturo barve.
3.	Poznati moramo vrsto in množino ustavljenih vlaken z znano stopnjo mletja.
4.	Poznata moramo tudi vrsto, množino, način dodajanja ter tudi vrstni red vnosa dodatkov (polnila in pomožna sredstva). Polnila in pomožna sredstva izkazujejo kljub isti označbi različno afiniteto do barvnih sub-
B	C
stanc in morajo biti zato še posebej označena:	NAJMANJŠA
POTREBNA KOLIČINA: vlakna 500 g atro polnila 100 g
barvne substance, pomožna sredstva, 5—10 g
II. Izdelava nove recepture
Izdelamo lahko tako recepturo, da bomo pod istimi pogoji tvorbe lista in sušenja, kot pod I. dobili papir s čim manjšo napako dvostranosti.
s/to
De/ hi/ros/
SO mm razdalja od obračalne J	točke
Na sitovi strani se zaradi enostransko delujočega edvodnjava-nja polnila in fine snovi tudi odplavljajo, na zgornji strani papirja pa se zaradi filtrirnega delovanja sloja papirnih vlaken kon-cnetrirajo.
2.2.	Preprečevanje
se nanašajo bfskpz bfskzp mlgo
Ukrepi za zmanjšanje barvne dvostranosti se lahko nanašajo na preureditev stroja (ureditev registra valjev glede na moč od-vodnjavanja) ali pa tako, da izberemo bolj primerna vlakna, polnila in ne nazadnje tudi barvila.
Strojne predelave zahtevajo: največkrat velike stroške, med tem ko z izbiro določenih vlaken in polnil zmanjšamo uporabnost končnega izdelka.
3.	Barvna cilindrična dvostranost
3.1. Vzroki
Vzroke cilindrične dvostranosti moramo iskati: v sušilni skupini papirnega stroja. Zaradi enostranskega kontaktnega sušenja lahko topne in slabo fiksirane substance potujejo z uparjeno vodo in se kopičijo na eni strani papirja, posebno če so prvi valji za sušenje neenakomerno ogrevani. Sorazmerno veliki, enostranski kontaktno glajeni pas papirnega traku tudi dostikrat povzroči cilindrično dvostranost.
Izplakovanje polnil in finih snovi se z dzpiralnim učinkom registrskih valjev zmanjša, čeprav sicer narašča z večjo hitrostjo stroja. To se zgodi, zaradi tega, ker se voda, ki se zadržuje na spodnji strani sita, vedno znova vrača nazaj proti novo stvor-jenem papirnem listu in ga rahlja. Sesalni učinek, ki nastane
Najlepše se zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem za številne izraze sožalja in darovani venec ob smrti mojega očeta.
Slavko Hribar
4.2.	Sitova dvostranost
Precej težje je napovedati vzroke za sitovo dvostranost, oziroma napovedati ukrepe za preprečevanje.
V laboratoriju izdelani listi ne dajejo piri tem nobenega dejanskega Izkaza.
Posebnega izpiralnega učinka majhnih delčkov barvila oziroma polnila tudi pri laboratorijski tvorbi Lista niso dosegli. Kljub temu so skušali ohraniti pričakovano sdtovno dvostranost s frak-cioniranjem. Ločiti so barvno suspenzijo snovi v posamezne komponente in tako ločeno naredili liste. Na podlagi obarvanja so sklepali v kakšnem obsegu se pojavlja sitova dvostranost. Porazdelitev posamezne komponente v prerezu Lista lahko izvedemo le na podlagi vrednosti, pridobljenih iz praktičnih izkustev.
h • količina pepela B - zgornja si ran papirja C* sitova stran
Pri firmi Sandoz so pred leti razvili aparat za tvorbo lista »Pulzator Sandoz« s pomočjo katerega lahko natančneje napovemo kakšno dvostranost lahko pričakujemo na papirnem stroju.
5.	Pulzator Sandoz 5.1. Opis
Pulzator Sandoz obstoji ,iz cilindrične posode za vodo, na njej ležečega odjemalnega sita in od-klopljivega, skrajšanega cilindrič-neea nastavka in aoarata za tvor-
1-dotok vode, 2-posoda za vodo, 2>-sito; b-cilindrični nasiavekjS-membrana; 6-pogonski ekscenler; 7-P'pa za na si a v/te v vakuumafi-priključek za vakuum j 9~ vakumska črpalka/ t0~ iztok; ff~ mehan/zem za na -sla v tja nje pogonskega ekscentra 12 - sko/a za vakuum 12,-stikalo vakuumsie črpalke
Nekaj osnovnih misli o cepljenju odpornestnih karl-onov
Piše: Miha Svetlin — dipl. ing. stroj.
KOLIČEVO, MAJA — Popolnoma razumljivo je, da pri večplastnih sistemih kot kartonu ali lepenki ima trdnost, ki drži posamezne plasti skupaj, poseben pomen. Če je namreč ta trdnost premajhna, povzročajo določene obremenitve cepljenje. Obremenitvam, ki povzročajo cepljenje, so podvrženi tudi večplastni kartoni, ki se potiskujejo v offset-nem tisku — torej tudi naš tri-plex karton. Značilno pri tem je, da se v velikih primerih odcepi kompletna zgornja plast kartona, seveda ob določenih pogojih v offsetnem tiskarskem stroju.
Poglejmo, kje v večplastnih sistemih lahko nastopa cepljenje. Sl. 1 nam pove naslednje: Lahko se odcepi zgornja oz. spodnja
kartona, katere povzročamo z upogibanjem oziroma valjanjem kartona, slučaj »c«. Ta zadnji primer nastopa že med samo izdelavo, ko kartonski trak peljemo prek številnih valjev in je pri tem podvržen upogibanju. Iz tega vidimo, da je cepljenje lahko povzročeno z različnimi vrstami obremenitev oziroma sil in zato tudi ne more biti govora o neki enotni cepilni odpornosti, ki se zoperstavlja tem obremenitvam. S tem v zvezi so tudi merilni postopki za ugotavljanje cepilnih odpornosti različni in prirejeni tem različnim vrstam obremenitve.
Celo stvar nekoliko poenostavimo, če vpeljemo pojem normalne cepilne odpornosti. Pod normalno cepilno odpornostjo razumemo odpor proti pravokotno na ravni-
m

//////z/ / z z

o.) Odcepitev zaorn/e ali spod. plasti
b-) Cepi/en/e med dvema plastema no poljubnem mestu
c) istočasno cep/ien/e d.) Cep/ienie v ent plasti med večimi plastmi
ZZZ
e.) -Poljuben potek cone ceplj'en/a skozi material
5/ V Možni slučaji cepi/nih con v kartonu
plast, sl. 1 a, lahko nastopi celjenje med dvema plastema na poljubnem mestu, sl. 1 b, istočasno cepljenje med večimi plastmi, sl. 1 c, cepljenje v sami plasti, sl. 1 d in končno imamo slučaj, da poteka cepljenje nekaj časa v eni plasti, nakar preide v drugo plast, sl. 1 e. Kot so vsakemu preoblikovanju določenega materiala vzrok delujoče sile, je podobno tudi pri pojavu cepljenja. Oglejmo si nekoliko sile, ki to povzročajo. Sl. 2 nam kaže, da cepljenje lahko povzročajo zunanje natezne sile, ki delujejo pravokotno na površino kartona, slučaj »a«, nadalje zunanje sile, ki delujejo paralelno k površini kartona, slučaj »b«. Drugačne razmere nastopajo, če delujejo strižne sile v sami notranjosti
no kartona delujoči sili. Tovrstna obremenitev nastopa pri potisko-vanju kartonske pole v offsetnem tiskarskem stroju.
Normalni cepilni odpornosti z delovanjem sile pravokotno k ravnini kartona se do sedaj posveča največjo pozornost in zaradi tega so se razvile različne metode za merjenje normalne cepilne odpornosti. Na tem mestu ne bi obravnavali posameznih merilnih postopkov in njih območja ter ovrednotenje rezultatov, temveč gre predvsem, da nekoliko pobliže pogledamo, od česa so odvisne velikosti cepilnih odpornosti, kajti s praktičnimi preiskavami je bilo ugotovljeno, da na velikost cepilne odpornosti mimo vpliva samega materiala (karto-(Nadaljevanje na 12. strani)
Nekaj osnovnih misli o cepljenju odpornostnih kartonov
(Nadaljevanje z 11. strani)
na) v veliki meri vplivajo tudi pogoji pri izdelavi kartona.
Oglejmo si sedaj te posamezne vplive:
1. Vpliv števila plasti
V ta namen si v laboratoriju iz ene vrste snovi pripravimo mokre liste in jih pri 12 % a. s. stis-
in iste plasti igra odločilno vlogo to, da so vlakna orientirana v pretežni večini v ravnini plasti kartona. Neka pravokotno k temu delujoča sila vleče narazen vlakna pravokotno k njihovi dolžini, za kar je razumljivo potrebno manj sile, kot pa, če jih raztegujemo v njihovi vzdolžni osi. Pravokotno na vlakno delujočim trgalnim silam se zoperstavi samo sila vezave vlakno k vlaknu,
kWW\\\\\XV
*■)
\
>5/7

Sb
si2 Osnovne vrste obremenitev ki vodijo k cepljenju kartona
nemo skupaj tako, da dobimo vzorce, katerih število plasti gre od 1—6. Te vzorce nato pod točno enakimi pogoji posušimo in nato po eni od metod ugotavljamo ce-pilno odpornost. Vrednosti normalnih cepilnih odpornosti za po-
ki pa je v primerjavi z odpornostjo vlakna razmeroma majhna. Zaradi tega pri ugodnih okoliščinah ne obstaja nobena razlika v cepilni odpornosti med večplastnim in enoplastnim sistemom, ker se v teh okoliščinah
M
16-
c:
^ -/4-
5 12 !«-
5. 8
Qj
! 6
4
06e plasti imata enako
Suho fo
6,2% atro ■1k,9 7° atro
21, S> °/o atro ■30,8 'J* atro
t
(h
-t
<0
0 ~5~	10	15	20	25 dlo 35	40
Suhota ene plast/ [%atro]
sl. 5 Vpliv oaučne suhote dveh posameznih plast/ na normalno cepi/ms odpornost dvoplastnega kartona. Lesovina ys°SRl Ptosčinskateza posameznih plasti 200 gr/m2
samezne kombinacije plasti prenesemo v diagram, sl. 4. Kot je iz slike razvidno, cepilna odpornost (vrednost na ordinati) ni vplivana od števila plasti, stolpič pod 1 kaže cepilno odpornost homogenega lista (ena plast).
Na tem mestu je treba poudariti neka bistva cepilne odpornosti. Za cepilno odpornost ene
zgavčano mesto ne obnaša drugače kot posamezna plast.
2. Vpliv stanja snovi, ki vlada med dvema plastema
Za proučevanje vpliva stanja snovi, ki vlada med dvema plastema pri gavčanju naprej opazujemo učinek suhote, pri čemer variramo s celokupno suhoto obeh
plasti. Različni raziskovalci so prišli pri tem do zaključkov, katere ponazarja diagram v sl. 5. Na abscisi diagrama so nanešene vrednosti za suhoto prve plasti. Na ordinati pa imamo vrednosti za normalne cepilne odpornosti dvoplastnega kartona. Krivulje na diagramu nam ponazarjajo štiri različne suhote druge plasti, medtem ko črtkana krivulja predstavlja stanje, ko sta suhoti obeh plasti enaki. Ta krivulja ima zanimiv potek, namreč, da od neke vrednosti 15l0/o a. s. z nadaljnjim naraščanjem suhote cepilna odpornost naglo pada. To dejstvo je bilo potrjeno tudi v praksi. Vendar je mogoče doseči zadovoljive cepilne odpornosti še pri suhoti 30®/<» a. s., ampak le v primeru, če ima ena od obeh plasti in to katerakoli občutno manjšo suhoto od zgoraj navedene (glej diagram). Pri tem pa ne gre, da naj imata zgavčani plasti enako ali različno suhoto, odločujoča je samo srednja suhota v coni gavčanja. S padanjem suhote raste cepilna odpornost to pa iz razloga ker je pred gavčanjem na razpolago toliko vode, da pritisk gavčanja omogoča prek cele ploskve enakomerno in zadostno dotikanje obeh plasti.
(Se nadaljuje)
c;
<0
4	20
o
tj
^ 15
§
O
5	10}
5-
%
/V
1	2	3 ti 5	6 Število plasti
sl L Vpliv števila plasti na normalno cepilno odpornost,
S m -Suiti! na celuloza f nebeljena ZL°SR.. Plošč., teža pbsti tSOgr/m1.' Suhota pred oaucanjem dl - 15% atro Susen/e: Rop/d- Kothen aparat pri ko mm Hg
Civilna zaščita
v tovarni celuloze Medvode
MEDVODE, MAJA — V okviru veljavnih predpisov in določil o narodni obrambi deluje v tovarni civilna zaščita kot formacija, ki naj bi nudila učinkovito pomoč pri raznih elementarnih nesrečah, predvsem pa seveda v vojnem času. V tovarni je formirana CZ s svojimi službami oziroma enotami in štabom.
Čeprav ta organizacija nima daljše tradicije, so člani nekaterih služb oziroma enot pri vajah in tečajih pokazali precejšnje zanimanje. Naj omenimo aktivnost sanitetne, gasilske, RBK in enote za zvezo. Verjetno so te enote bolj aktivne od ostalih predvsem zaradi interno organiziranih tečajev in pa postopnega opremljanja teh enot s posebno opremo. Če razvrstimo službe po stopnji opremljenosti, je vrstni red tak: gasilci, saniteta, RBK in zveza. Najmanj opreme ima enota za red in varnost. Tehnična enota pa bo v primeru potrebe prevzela opremo od vzdrževalnih delavnic.
Strokovna usposobitev članov v posameznih enotah se iz leta v leto boljša s pomočjo tečajev in pa z vajami. Člani CZ so mnenja,
naj bi tečaje organzirali v tovarni ali vsaj v Medvodah, da ne bi izgubili preveč časa z vožnjo v Ljubljano.
Večina opreme CZ je shranjena v gasilskem domu. Ta pa je že za obstoječo gasilsko opremo in novi gasilski avto premajhen. Zato bi bilo potrebno gasilski dom adaptirati ali pa opremo CZ namestiti v kakšnem drugem prostoru. S fotografije je razvidno, da je težko skrbeti za tako ureditev gasilskega doma, da bi bila oprema vedno in lahko dostopna.
Neposredno po 20-letnici delovanja gasilskega društva je bil nabavljen nov IMV gasilski avto. Civilna zaščita pa je poleg potrebnih detekcij skih sredstev dobila tudi gumijasti čoln in sredstva brezžične zveze. Največ vaj so opravili člani sanitetne službe CZ. Prav tako pa je večina obveznih članov opravila predpisan tečaj in izpit iz prve pomoči. Da je udeležba na vajah precejšnja, dokazujejo slike s teh tečajev. Na vajah se največ pozornosti posveča praktičnemu delu. RBK enota ima posebne naloge in zato
tudi posebno opremo za zaščito in detekcijo. Člani te enote so seznanjeni z opremo, ki je enoti na razpolago. Verjetno pa bi morali to znanje utrditi s primernimi vajami.
Odkar je enota za zvezo dobila del sredstev za zvezo, se je tudi njihovo delo poživilo. Tudi oni posvetijo največ pozornosti praktičnemu delu. Civilna zaščita tovarne ima izdelan program dela, v katerem je poudarek na organizacijski utrditvi, strokovnem usposabljanju članov in postopnem opremljanju enot in služb. Pri delu v CZ tovarne so se nekateri tovariši zelo izkazali, kar velja predvsem za nekatere člane posameznih služb in nekatere vodje služb ter člane štaba. So pa še nekateri obvezniki CZ, ki mirno stojijo ob strani, pri tem pa se verjetno ne zavedajo, da je CZ formirana na osnovi zakona o narodni obrambi, ki predpisuje dolžnosti in tudi sankcije za tiste, ki nočejo pri tem tako pomembnem in odgovornem delu sodelovati.
Vlado Buh
Kako in kje bomo letos letovali
KOLIČEVO, MAJA — Bliža se sezona dopustov in verjetno že marsikdo planira svoj oddih na morju ali v planine. Verjetno tudi člane kolektiva zanima kakšne so možnosti oddiha v naših domovih in kakšne bodo cene v letošnjem letu.
Življenjski stroški so se v letošnjem letu .izredno povečali. V dnevnem tisku je bilo objavljeno, da so se za štiričlansko družino življenjski stroški povečali za 13 odstotkov in to predvsem zaradi višjih cen prehrambenih proizvodov. Višje cene prehrambenim proizvodom so imele za posledico, da so se cene oskrbnega dne v počitniških domovih v primerjavi z lanskim letom znatno povečale. Cena hrani se je na primer v Izoli podražila skoraj za še enkrat.
Upravni odbor je na svoji seji dne 11. maja 1970 obravnaval
probleme naših delavcev v letošnji sezoni in v zvezi s tem sprejel nekaj sklepov.
Najprej je bilo treba določiti cene oskrbnega dne za naše delavce v Fiesi in Izoli. Kot je članom kolektiva znano, ima naša tovarna v Fiesi v sklopu doma počitka KTL 15 postelj, v Izoli pa v sklopu počitniške skupnosti Domžale 12 postelj. Ekonomsko ceno oskrbnega dne v Fiesi določa delavski svet KTL, v Izoli pa svet počitniške skupnosti Domžale, upoštevajoč razmere na tržišču. Tako sta ta dva organa za letošnjo sezono določila, da je ekonomska cena oskrbnega dne v Fiesi 46 din v Izoli pa 39 din. Upoštevaje vse to je upravni odbor sprejel sklep, da bodo naši delavci v letošnji sezoni plačevali oskrbni dan v domovih po naslednjih cenah:
1. Člani kolektiva in njihovi ožji družinski člani, stari nad 10 let,	Izola	Fiesa
ki niso zaposleni	34	41
2.	Otroci stari do 10 let 3.	Svojci članov kolektiva stari nad 10 let in so zaposleni oziroma	23.50	20.50
upokojeni	39	46
4. Tuje osebe	41	46
Za ožje družnske člane se šteje mož, žena, otroci, posvojenci ali varovanci, ki jih član kolektiva preživlja. Vsi drugi svojci se štejejo za tuje osebe. Tako v Fiesi kot v Izoli je možno letovati 7 ali 14 dni, ker se v obeh krajih
izmene vršijo vsakih 7 dni in to ob nedeljah. Cene, ki jih je sprejel U. O., bo predložil DS v potrditev.
Prehrana v Fiesi je urejena in je bila vsa leta do sedaj zadovon Ijiva, Nekoliko problematična pa
je prehrana v Izoli. Počitniška skupnost svoje kuhinje nima in so njeni gostje navezani na prehrano v drugih gostinskih lokalih. V letošnjem letu je počitniška skupnost imela izredno velike težave, da je dobila gostinski lokal, ki bi bil pripravljen nuditi prehrano njenim članom po kolikor toliko ugodni ceni. Sklenila je pogodbo z Gostinskim podjetjem Slavnik —• Koper Restavracija Turist v Izoli, ki je postavila v naselju električni štedilnik, kjer si bodo člani lahko tudi sami pripravljali hrano, vsaj zajtrk in večerjo. Gostinsko podjetje, s katerim je sklenila pogodbo, pa nudi kosila po 15 din na dan. Cena, ki naj bi jo plačali člani našega kolektiva za letovanje v Izoli, je mišljena samo cena prehrane, medtem ko bi prenočišče za vse naše člane in njihove nepreskrbljene ožje družinske člane plačalo podjetje direktno počitniški skupnosti. Tisti člani, ki se odločijo, da si prehrano organizirajo' sami, si letovanje v Izoli lahko znatno pocenijo.
Zaradi poznejšega pregleda si oglejmo primerjavo cen in stroškov bivanja v obeh domovih v letu 1968 in 1970.
Počitniški dom Novigrad bo tudi letos upravljal tovariš Drago Čihak
meru, če član kolektiva prebije svoj letni dopust izven kraja stanovanja in je ta dopust trajal najmanj tri dni in največ sedem dni, dobi za vsak dan regres 15 din, če predloži po vrnitvi z dopusta potrdilo o vplačilu ali račun gostinskega podjetja ali turi-
stroški, ki jih plačujejo naši člani, znatno omiljeni, ter da so pogoji za letovanje približno enaki kot v letu 1969.
Poleg tega je komisija letos odobrila na osnovi pravilnika sklada za rekreacijo oddih na stroške podjetja 31 članom kolek-
3
£
Planinska koča Papirnice Vevče na Veliki planini je letošnjo zimo sprejela veliko število smučarjev. Precej interesentov pa je tudi že za
poletne dni
Leta 1969 je bila ekonomska cena oskrbnega dne 22 40
člani kolektiva so plačali 22 25 regres za počitnice	10	10
dejanski strošek letovanja 12	15
V letu 1970 pa je
ekonomska cena oskrbnega
dne	39	46
člani kolektiva plačajo 34 41 regres za počitnice	15	15
dejanski stroški letovanja 19 26
Iz primerjave je razvidno, da so se Stroški letovanja v Izoli znatno povečali in to kar za 73 odstotkov, stroški, ki jih dejansko plačajo naši člani pa za 58 °/o, medtem ko je v Fiesi to povečanje nekoliko nižje.
Ker so kapacitete naših domov premajhne, da bi zadovoljile vse potrebe in ker si ljudje želijo spremembe, si bodo tudi letos naši člani poiskali druge možnosti za letovanje. V vsakem prd-
Transportni delavci pri malici (Foto: Milan Deisinger)
stičnega urada. Regres dobi tudi za ožje družinske člane, ki jih preživlja in sicer za odrasle 15, za otroke do 10. leta starosti pa 8 din dnevno.
Ce upoštevamo', da je podjetje v letošnjem letij povečalo regres za dopust za 50 Vo, to je od 10 na 15 din na dan in če upoštevamo, da srno povečali nadomestilo ze K-15 za 22 %>, to je od 230 na 280 din, potem so tudi povečani
Dejavnost civilne zaščite v Medvodah
Enota
tiva in to 17 članom po 7 dni, 14 pa 14 dni na morju in v planine. Kadrovska služba je že sklenila dogovore s turistično' — transportnim podjetjem SAP Ljubljana o rezervaciji prostorov v raznih turističnih krajih pretežno ob morski obali. Namen tega oddiha je, da si onemogli, izčrpani in socialno šibki člani opomorejo in pridobijo novih moči za svoje delo. Od tega 31, ki jim, je komisija in obratni zdravnik odobrila oddih, bo dejansko to izrabilo 22 ljudi, medtem ko 9 delavcev iz najrazličnejših razlogov niso hoteli iti na okrevanje. Za vse te delavce je oddih zagotovljen v glavni turistični sezoni in v lepih turističnih krajih (Fiesa, Cri-kvenica, Savudrija), zato je malce nerazumljivo, da nekateri delavci oddih odklanjajo, čeprav zdravnik ugotavlja, da bi njihovemu zdravju zelo koristilo. Po enotah je pregled naslednji:
Odpo-
vedali
Oddih
koristi
2
2
10
4
1
3
23
Za razliko: od prejšnjih Let je letos največ delavcev iz III. enote. To je tudi prav, saj je ta enota tudi najbolj številna.
Ce vse to, kar sem do sedaj povedal, upoštevamo, lahko pričakujemo, da bodo člani našega kolektiva v letošnjem letu izkoristili svoj letni dopust 'izven kraja stanovanja vsaj v enakem obsegu kot so ga v lanskem letu.
M. L.
DOPISUJTE V NAŠE DELO!
Doživljaji v gorah
Zopet prišla je v deželo pomlad ... Toplo je bilo in kmalu so snežno bele gore kazale le še velike zaplate snega, nakopičenega v grapah.
Že več kot dve leti je minilo, kar sem se poslovil od gora. Vsi poznamo slo po domu in nam ljubih stvareh, če si od njih odtrgan in v tujih krajih meriš vojaški korak. Neomajno hrepenenje te prevzame in ni sile, ki bi plezal-čeve misli odvrnile od stene, ki je samo njegova. Nehote se misli vedno vračajo tja v tišino in samoto k nepozabnim doživetjem.
Proti koncu maja me je pičilo a zaradi nujnih opravkov sem moral odlašati še dva tedna, potem pa nisem mogel več zdržati. Nametal sem stvari v nahrbtnik in jutro se je šele porajalo, ko sem že kraljeval na sedežu poleg šoferja avtobusa.
Srce mi je burno utripalo, ko sem po vseh mogočih bližnjicah hitel v dolino Vrat. V dom sem samo pogledal, če je kak znanec prepozno vstal in ker je bil prazen, se nisem v njem zadrževal. Triglavska stena me je vabila v vsej lepoti. Bilo je, kot bi čakala samo na mene. Bil sem razposajen in še malo nisem slutil, kako mi jo bo to pot zagodla. Mislil sem si, če grem po Slovenski smeri, bom gor vsaj dve uri prej.
Malo čez enajst je bilo, ko sem vstopil in plezanje je bilo res pravi užitek. Steno dobro poznam in tako sem bil ob dveh popoldne na vrhu Belih plati. Bil sem tako rekoč na cilju. Prelčev izstop je bil nabit s snegom in mi tako ni dišal. Hotel sem po Frelihovi traverzi nad Zimmer-Johnov izstop in od tam na rob stene. Tu so se začele težave.
Videl sem jih, kako so se začele valiti čez Luknjo. Le kje so se vzele? Kot bi me smrt povohala, tako me je streslo, ko me je megla ovila v svoj beli pajčolan. Sam v steni, v megli, brez opreme (samo ledno kladivo, vstopno zanko in par klinov sem imel)! Čimprej na vrh! Samo to je še odmevalo po meni od prejšnjega navdušenja.
Hitel sem po strmem snežišču, ki se je vleklo v nedogled. Končno sem spet v skalah. Odduškam se in ogledujem, kje je ta Frelih. Le kje sem? Megla pričara popolnoma nov svet. Na desni je grapa in se ji umikam v levo. Tam je vse krušljivo in počasi lezem navzgor. Meter za metrom;
prava muka. Ustavilo se mi je. Ne gre več. K sreči je sedaj megla redkejša in pogled navzgor mi jemlje vse upanje. Tu se ne da več, čez previse že ne.
Pod veliko žmulo je tekla polička v desno. Tesno je šlo, po trebuhu. Le kje sem? Oddahnil sem se, ko sem prilezel na rob in tam sem globoko pod seboj zagledal Grad. Previsoko sem šel. Nazaj si ne upam niti pomisliti. Kmalu sem našel prvi klin. Kot prijatelja sem ga pozdravil. Pp-tem je šlo lažje, dokler se ni stena zopet postavila pokonci. Po kratkem in kruši j vem kaminčku sem se znašel na vrhu Slovenskega stebra. Pravzaprav sem stal na vrhu stolpa in večerne sence so zavijale dolino v temo. V pasti sem se znašel. Z vrha stolpa se je treba po vrvi spustiti na hlod, ki je zagozden med stolpom in robom stene. Pod njim je na levi in na desni vedno bolj črna megla skrivala prepad, ki se mu ni dalo videti dna. Petnajst metrov! Prav ob srcu sem začutil ledeni mraz, samoto, strah, ki mi je oklenil vse telo. Pomislil sem, da bi klical. Ne, sedaj so že vsi na toplem ob peči in ostala sva sama jaz in gora. Mora biti rešitev! Tja dol moram priti, četudi na vezalkah! Razvezal sem vstopno zanko, dodal vrvico od kladiva in nahrbtnika ter trakove od žabic, katere vedno nosim s seboj. Kakšen meter je še manjkalo. Me bo to vzdržalo? Kaj sem tokrat čutil, ne morem popisati. Strah pred nočjo in mrazom je močnejši. V zabit klin obesim to mojo rešilno vrv in na koncu nahrbtnik. Leden pot me je oblival, ko so mi noge zabingljale nad globino. Z vso težo sem se obesil in vzdržalo je. Počasi sem se spuščal in olajšanje me je začelo prevzemati. Kri je zaplamtela po meni, ko sem se dotaknil tal. Zavriskal sem, kot verjetno še nikoli doslej. Strah in utrujenost sta bila pozabljena. Bil sem na varnem.
Z divjo ihto sem gazil sneg proti Kredarici. Zadovoljen sem bil, ko sem v divjem gaženju dal du-ška jezi nad svojo nepremišljenostjo. Sem občutil kakšen žarek zmage v sebi? Počasi sem si končno priznal, da mi je dal strah v krizi toliko poguma, da sem se spustil. Dobil sem pouk za vse življenje. Topla meteorologova sobica je bila potem najlepši kraj na svetu.
Rado Čepič
Redni letni občni zbor PD Vevče
VEVČE, APRILA — Člani Planinskega društva Vevče so imeli 25. marca svoj redni letni občni zbor. Predsednik društva tov. Andrej Pirkmajer je prebral poročilo o delu društva v pretekli sezoni. Pestrost poročila priča, da je bilo društvo aktivno v celoti, kakor tudi po svojih sekcijah. Predlagal je tudi program za leto 1970, ki zajema skrb za povečanje članstva, zlasti z mladimi. Tu naj bi zajeli že pionirje iz osnovne šole v Polju in ustanovili mladinski odsek PD. Na programu je tudi več predavanj s filmi ali diapozitivi o vzponih na večje vrhove in ekspedicijah.
Da bi člani društva in prijatelji planin spoznali lepote naših krajev, floro in podobno, bo društvo organiziralo 8 izletov za starejše in 3 za pionirje po zasavskih hribih, Veliki planini, Snežniku, Triglavu itd. Nekateri izleti bodo trajali 1 dam, drugi pa dva. Smučarska sekcija pa je že s tem mesecem priredila enodnevne tečaje in turni smuk na naših znanih smučiščih.
Na zboru so predlagali tudi ustanovitev gorske straže, markacijskega odseka. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo odslej občni zbori vedno v jesenskem času, zaradi lažjega načrta o gospodarjenju v bodoči sezoni, ki je aktivnejša pozami. S tem v zvezi so tudi spremenili pravilnik.
Izvolili so tudi novi UO Planinskega društva, ki ga sestavljajo:
Andrej PIRKMAIER, predsednik
Nace ZAJC, podpredsednik
Vlado ŠMIGOC, tajnik Anica OMAN, blagajnik Janez ing. HRIBAR, vodja smučarske sekcije
Jože BEZLAJ, gospodar Anton PETERNEL, odgovorni vodja izletov
Zoran ing. PIRC, pomoč pri ureditvi koče
Andrej ZAPUSEK. vodja mladinskega odseka
Miro SMREKAR, markacijski odsek Nadzorni odbor:
Jurij MUSiC, predsednik Marjan PAVŠIČ član Franc SENICA, član Častno razsodišče:
Aleksander MARTELANC, predsednik
Danilo VIDERGAR, član Ivo AVBELJ, član
Prejeli smo
Bogovodja 6. V. 1970 S spoštovanjem!
Danes vam pošiljam križanko, ki sem jo v prostem času rešil in vam ob enem sporočam, da sem spremenil mesto služenja, tako da je sedaj moj novi naslov V. P. 8236 Bogovodja. Upam, da bom še naprej prejemal glasilo Naše delo, ki mi je zares zelo všeč.
Čeprav malo pozno, iskreno čestitam celemu kolektivu za praznik dela 1. maja in ob 50-letnici obstoja tovarne. Prisrčno pozdravljam vse sodelavce in jim želim veliko uspeha pri delu.
S tovariškimi pozdravi
Ivan Jerman
Po steni Cmira na vrh
VEVČE, APRILA — Za vsakega alpinista je veliko doživetje, če pleza na vrh, po smeri, po kateri pred njim ni še nihče plezal. Tudi sam sem si želel povzpeti na vrh po taki smeni.
Preteklo leto, v mesecu juliju smo se odpravili trije člani Aka-


Marko Goršič v stenah Cmira
demskega alpinističnega odseka iz Ljubljane, trdno odločeni, da se pomenimo s severno steno Cmira, z njenim še deviškim delom. Pred nami je poskušal ta vzpon že naš klubski tovariš, ki se je poročil
ravno tistega dne, ko smoi se mi pripravljali On je bil torej prvi v tej steni, toda splezal je le 200 m. Celotna stena pa je visoka 700 m. Na njegovi poroki smo dobili dovoljenje, da lahko nadaljujemo njegovo smer. Med nami velja pravilo fair playa. Svojo plezalno opremo smo natovorili v avto in se odpeljali proti dolini Vrat. Po slabi cesti in ob spretni vožnji naše voznice in alpinistke Nace, smo se končno ustavili v Vratih, To je bila sobota. V steno pa smo bili namenjeni šele naslednji dan, zato smo imeli dovolj časa za zadnje priprave. Spat smo odšli trdno odločeni, da naslednji dan dosežemo svoj cilj.
V zgodnjih jutranjih urah smo se oprtali z nahrbtniki, s plezalno opremo in vrvmi, ter se podali visokim vrhovom naproti.
Stena Cmira je v neposredni bližini Triglava. Na poti smo srečavali skupine planincev, ki so tudi imela namen obiskati naše gorske vrhove, seveda po lažji poti. Zaustavila nas je skupina iz Zagreba. Vprašali so nas: »Kam pa ste namenjeni?« *Na Triglav,« smo odgovorili v šali, oni pa so vzeli resno: »Potem gremo pa lahko skupaj.« Na vsak način so hoteli z nami in le s težavo smo jim potem dopovedali, kam smo namenjeni. Tominškovo pot, katera vodi na Triglav, smo kmalu zapustili in obstali pod severno steno Cmira. Odložili smo nahrbtnike in iz njih stresli plezalne potrebščine. Z njimi smo okrasili naša telesa^ da smo bili videti kot novoletna jelkai Pripravili smo si
kladiva, kline, vrvi in drugi plezalni pribor in začeli s plezanjem. V začetku stena še ni bila strma in njen spodnji del smo kaj hitro premagali. Svoje zobe nam je pokazala šele pozneje. Kmalu pa so se začele gladke plasti, s katerimi smo se morali spoprijeti s klini in vrmi. Brez tega v tem delu stene ne bi bilo mogoče napredovati. Z Marjanom sva bila že na polici, kjer je bilo dobro stojišče, koi se je Matic še ubadal z gladkimi stenami pod nama. Ker je imel težave pri plezanju, nama je zavpil: »Kako sta prišla tu čez, ko imam jaz take težave.« V šali sva mu odgovorila: »Izpusti tisti del, pa začni višje.« Še vedno je robantil pod nama in dobil ponovni dober nasvet: »Opri se na meglo, primi se zraka!« Končno smo bili skupaj. Ko smo nadaljevali vzpon, sem se zagozdil v kamin. Nisem mogel ne naprej ne nazaj. Zdaj pa je moral Matic pomagati. Potegnil me je iz kamina, kot zamašek iz steklenice. Bili smo pod zgornjim previsnim delom stene. Tu smo se okrepčali in odžejali, čakala nas je še kratka pot do vrha, vendar najtežja na celi poti. Tudi to smo premagali s pomočjo klinov in stremen. Bili smo na vrhu, od tu smo se napotili v Staničevo kočo, kjer nam je prijazna oskrbnica pripravila okusno enolončnico.
Zadovoljni z uspehom smo polni radosti in veselja zapuščali vrhove, osvetljene z odanžno svetlobo zahajajočega sonca.
Plezal in napisal
Marko Goršič
Lep uspeh športnikov iz papirnice
KOLIČEVO, MAJ — Kot vsako leto je tudi letos Občinski sindikalni svet Domžale organiziral delavske športne igre, katerih so se že sedmič zapovrstjo udeležili naši športniki. Ravno te dni so bila zaključena tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju in šahu.
V	namiznem tenisu — ekipno je nastopilo osem ekip, ki so bile razdeljene na dve skupini. Znotraj vsake skupine pa so igrale ekipe med seboj. Za Papirnico sta nastopili dve ekipi. V prvi ekipi je igral Vavpetič Vide, Stražar Marjan in Vavpetijč Andrej. V drugi ekipi pa Skok Stane, Deisinger Milan in Trobec Marjan.
I. mesto na tem tekmovanju je osvojila Papirnica I, ki je premočno premagala ostale ekipe. II. mesto je pripadlo Papirnici II., tretje pa lanskoletnemu prvaku Leku.
V	disciplini namizni tenis — posamezno je nastopilo 18 tekmovalcev. Najboljši je 'bil Lanček Jože, Helios, ki je zasluženo- osvojil I. mesto, II. mesto je osvojil Stražar Marjan, III. mesto pa Skok Stane.
V	kegljanju — ekipno 6 x 100 lučajev je nastopilo deset ekip. Papirnica je na tem tekmovanju vse tekme zmagala in tako zasluženo osvojila I. mesto, II. mesto je osvojila Tosama Vir, III. mesto pa Helios — Domžale. Za Papir-
nico V tej disciplini so nastopili: Majhenič Mirko, Vavpetič Vide, Sonc Ivo, Vavpetič Andrej, Poljanšek Jože, Petkovič Božo in Volčini Anton.
V tekmovanju kegljanje — posamezno je nastopilo prek 80 tekmovalcev. Prek 400 podrtih kegljev je podrlo kar 13 tekmovalcev, kar kaže na znanje in sposobnost nastopajočih. I. mesto je osvojil Nahtigal Andrej — Toko, ki je podrl 440 kegljev, II. mesto je osvojil Vavpetič Vide, ki
je podrl 423 kegljev, III. mesto pa je zasedel tekmovalec Kočar Milan iz Heliosa, ki je podrl 420 kegljev.
Najbolj množična je bila udeležba v tekmovanju kegljanje — borbene partije, kjer je zopet nastopilo 12 ekip ali 120 kegljačev. Tudi v tej športni disciplini je Papirnica osvojila I. mesto. Za papirnico so nastopili: Vavpetič Andrej, Sonc Ivo, Volčina Anton, Majhenič Mirko, Poljanšek Jože, Petkovič Božo, Vavpetič Vide,
združene papirnice ljubljana-vevCe bodo v šolskem letu 1970/1971 štipendirale
10 učencev
za poklicno papirniško šolo pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani, Pokopališka 33.
Pogoji:
1.	Uspešno dovršena osemletka,
2.	Za poklic primerno zdravstveno stanje,
3.	Moški prosilci.
Šolanje s praktičnim in teoretičnim poukom traja 3 leta. Učenci, ki si bodo uspešno pridobili poklic papirničarja, bodo dobili v tovarni poklicu primerno delo na delovnih mestih v proizvodnji lesovine, papirja ali v oddelku za premazovanje papirja.
Prošnje za vpis v šolo in štipendiranje naj interesenti naslovijo na kadrovski sektor podjetja najkasneje do 15. junija 1970.
Informacije daje Izobraževalni center podjetja vsak dan od 6. do 14. ure.
Kadrovska služba
Skok Stane, Rode Dušan in Avbelj Lado.
Tekmovanja v šahu se je letos udeležilo 6 ekip. Tudi v tej športni disciplini je bila ekipa Papirnice najboljša, nabrala je 24,5 točke in s tem premočno dosegla I. mesto. Posebnost v tej disciplini je, da Papirnica že 7 let zaporedoma osvaja I. mesto. V šahovski ekipi so nastopili: Vavpetič Vide, Laznik Stane, Milič Ljubo, Hribar Janez, Koncilja Lado, Skok Stane in Kremzer Zdravko.
Letošnja novost 7. sindikalnih športnih iger je tudi prehodni pokal, ki ga dobi tista sindikalna organizacija, ki bo nabrala največ točk v vseh športnih disciplinah.
Če bodo naši tekmovalci tudi v ostalih športnih disciplinah tako uspešni, potem imamo upanje, da letos osvojimo to lovoriko.
M. Deisinger
Nogometaši Slavije v SNL — kritično kot še nikoli
VEVČE, APRILA — Nogometašem Slavije, ki že nekaj let nastopajo v SNL, v letošnjem prvenstvu nikakor ne »steče«. V jesenskem delu tekmovanja je kazalo, da se bodo nogometaši pod vodstvom trenerja Berginca borili za eno vidnejših mest na prvenstveni lestvici. Več kot je bilo tekem, boij so vevški nogometaši bredli v nevarne vode. Iz 11 jesenskih srečanj so izvojevali le 7 točk — od tega dve zmagi in tri remije, kar priča o neučinkovitosti in slabosti vevške enaj-storice. Res je, da je Slavija v jesenskem delu nekaj točk nesrečno izgubila, res pa je tudi, da moštvo nima več igralcev, ki bi se znali boriti in tudi takrat, ko je najoolj potrebno. Kje so vzroki za| neuspeh? Menimo, da ne bi bilo napak najprej urediti discipli-
tivnim igranjem. Omenjeni vzroki bržčas niso poglavitni za trenutni položaj vevškega ligaša, so pa prav gotovo odraz izvirnosti politike strokovnega vodstva, ki je takoj po uvrstitvi Slavije v SNI. pričelo s spremembami v klubu. Mnogim nogometašem pa, ki so se srčno borili za vstop v slovensko ligo in si priborili ligaški status, od takrat naprej ni bilo mesta v moštvu, čeprav bi danes uspešno in s srcem zastopali barve svojega kluba. Tudi pri delu z mladino ni vedno dovolj pozornosti, izjema bi morda bila zadnja leta, ko se je za delo z mladima nogometaši zavzel »duša« vevških nogometašev Lojze Perharič. Torej, je treba začeti misliti na prihodnost, na svetlejše dni, na tiste čase, ko bo v vrstah Slavije nastopilo več doma
Svetli trenutki vevškega nogometa so se začeli po gladki zmagi proti TRŽIČU, ki je SLAVIJO popeljala v SNL. Bilo je to tik pred vstopom v SNL, sedaj pa smo morda tik pred izpadom iz družbe slovenskih ligašev (Foto: T. Židan)
no znotraj kolektiva, urediti odnos nekaterih igralcev do vodstva in morebiti opustiti »nakupovanje« igralcev od drugih klubov, kar vse je povezano z odvečnimi stroški, če upoštevamo, da mora NK Slavija igralcem, ki se vozijo iz drugih krajev, poravnati razne obveznosti. Domači fantje, ki so zrasli o klubu in za klub in ki so uspešno nastopali v mladinskem moštvu, na ta način nimajo možnosti vklopiti se sčasoma v prvo moštvo, ali pa, če so že na treningih članske enajsterice, so že v naprej »obsojeni« na rezervno klop. Volja še tako zavzetemu nogometašu splahni, in odločitev za prestop o drugi klub, ali enostavno prekinitev nogometne kariere, je tabo na dlani. Spomnimo se samo nekaj perspektivnih nogometašev, ki bi lahko nosili dres prvega moštva Slavije — v mislih imamo npr. Zivica, Girandona, Lobodo itd. — pa so prekinili z ak-
vzgojenih nogometašev, aa kar so dani vsi pogoji.
Del te politike, ne v celoti, prav gotovo vpliva tudi na navezanost nekaterih igralcev, ki sedaj nastopajo v SNL. Že Siam uvod v spomladanski del kaže, da v moštvu precej škriplje. Po dveh zaporednih gostovanjih — najprej v Celju in zatem v Izoli, se Vev-čani resda nimajo pohvaliti. Izgubljene prepotrebne točke in štirje zadetki v mreži Vevčanov kažejo, da se bodo sila težko izognili najhujšemu tj. izpadu iz lige. V času, ko to poročam, je pred njimi še devet prvenstvenih srečanj in so še vedno možnosti popraviti kritičen položaj na dnu lestvice. Če pa pogledamo v razpredelnico, lahko takoj ugotovimo, da bo zelo težko nadoknaditi zamujeno. Izpad iz lige pa pomeni, da bodo nekateri igralci zapustili klub in želeli pristopiti v višjerazrednega. To pa hkrati po-
Clani našega nogometnega moštva, ki je z igro navduševalo svoje
simpatizerje
Telesna kultura v delovni organizaciji
KOLIČEVO, MAJA — Pred dvema letoma je Zvezna skupščina sprejela Resolucijo o telesni kulturi, zaradi nezadovoljivega stanja telesne kulture ljudstva, ki ni v skladu s splošnim družbenim razvojem. V resoluciji je med drugimi nosilci telesne kulture (v nadaljnjem besedilu TK) poudarjena tudi vloga delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu DO) na tem področju. Že zakon nalaga DO, da morajo ustvarjati pogoje in podpirati pobudo delavcev za razvoj TK. Ta interes pa morajo le-ti izraziti v statutih in drugih samaupravnih aktih. V
svojih delavcev v podjetju in na terenu.
—'DO morajo pristopiti k formiranju strokovnih služb, ki bodo organizirano skrbele za TK delavcev, izbirale primerne športe, praktično organizirale ustrezne aktivnosti in poklonile posebno pozornost akcijam za aktiviranje delavcev ob njihovem prostem času.
—• DO s področja turizma, gostinstva in prometa je treba spodbujati, da v okviru svojih novih objektov gradijo tudi športne objekte in angažirajo ustrezne strokovnjake za rekreacijo.
ga tudi niso preveč množične in učinkovite glede uresničevanja pravih smotrov. Rekreativna tekmovanja naj ne izčrpavajo telesnih zmogljivosti tekmovalca do konca, temveč so namenjena zdravemu in razumnemu razvedrilu ter popestritvi prostega časa, kjer tekmovalec sprosti tiste telesne in duševne potence, ki jih v vsakdanjem rutinskem in mehaniziranem življenju ne more angažirati.
Tekmovalni sistem rekreacijskega tekmovanja naj ima naslednje stopnje:
1. Tekmovanje v DO
Vavpetič v igri z bivšim svetovnim prvakom, vele- Nekateri člani kolektiva so navdušeni smučarji mojstrom Taljem na Bledu
našem družbenem sistemu se ustvarjajo ugodnejši pogoji za obogatitev prostega časa delovnih ljudi, kar pozitivno vpliva tudi na produktivnost dela. Viri sredstev za TK morajo biti ustrezni skladi DO, na katere moramo gledati kot na vsako drugo investicijo. Pomembno vlogo na tem področju imajo tudi sindikalne organizacije.
Zvezna komisija za TK je dala letos v javno razpravo Predlog programa razvoja TK na temeljih resolucije ZS o TK za obdobje od leta 1971 do 1980. DO mora-ja TK sprejeti kot dejavnik, ki lahko uspešno deluje proti začasni psihofizični izčrpanosti delavcev in dejavnik aktivnega oddiha. Da bi bila ta koncepcija uresničena v praksi, je nujno ukreniti tole:
— DO morajo zagotoviti mateT-rialne in kadrovske pogoje za TK
meni, da bo treba začeti delati znova, vzgojiti, povsem lasten nogometni naraščaj in oblikovati novo prvo moštvo, ki naj bi se v bodoče borilo za ponoven vstop v višji tekmovalni razred. Morda se bodo ob eventualnem izpadu iz lige nad vzroki zamislili tudi nekateri drugi ljudje in začeli iskati korenine vodenja vevškega nogou meta v času nastopanja v SNL. Morda se bodo nekateri le zavedali., da je lasten kader največji kapital in porok za uspeh nekega nogometnega kolektiva.
Toni Židan
Tudi organizacija TK gibanja pri. nas ni taka, da bi lahko uspešno združevala vse faktorje in nosilce TK (šole, DO, družbene organizacjije, sindikalne org,, mladinske org., krajevne skupnosti itd.) zato največkrat pride do dvotirnega dela in drugih slabosti. Po predlogu programa je potrebno ustanoviti na ravni občine Občinsko skupnost za TK, v katero bi bila na enakopravni osnovi vključena v naši sedanji praksi uveljavljena samostojna področja dejavnosti:	telesna
vzgoja, tekmovalni šport in rekreacija.
Telesna vzgoja podreja vso dejavnost vzgojno izobraževalnim smotrom (šole, predšolski zavodi, prosvetni organi); tekmovalni šport je orientiran k razvijanju vrhunskih dosežkov v najrazličnejših panogah (športne organizacije, strokovne zveze, zdravstvene institucije); telesna rekreacija pa je orientirana k aktivnemu počitku in razvedrilu s sredstvi TK (delovne organizacije, sindikalne organizacije, združenja občanov v Partizanu, planinskih društvih, taborniških organizacijah, strelskih družinah, zavodih za TK).
TK dosega svoj smoter predvsem s sistemom tekmovanj (ki pa so večkrat sama sebi namen in pod močnim vplivom stihijskih sil).
Rekreativna športna tekmovanja imajo pri nas največkrat obliko Delavskih športnih iger, katerih glavna pomanjkljivost je, da se preveč opirajo na sistem tekmovanj, uveden pri tekmovalnem in vrhunskem športu. Zaradi te-
2.	Občinsko tekmovanje DO (ali DŠI)
3.	Republiško tekmovanje DO po strokah
4.	Zvezno tekmovanje DO po strokah
Pred leti smo imeli papirničar-ji svoja vsakoletna tekmovanja pod imenom Papirniške športne igre. Danes lahko trezno ocenimo, da so imele tudi vrsto pomanjkljivosti: od prevelike vneme po doseganju najboljših mest, ki se je izražala z vključevanjem znanih in dobrih športnikov nečlanov kolektivov v tekmovanja, pa do nezaželenih zdravstvenih posledic.
Vsekakor bi morali Papirniške igre obnovi ti, samo dati jim moramo pravo vsebino in obliko s Končnim učinkom, da bi se slovenski paipdrničarji med seboj spoznali in še bolje sodelovali.
Stane Laznik
-MISEDELO-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo jo njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier. Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna ►►Toneta Tomšiča« v Ljubljani.
PIRAMIDA
1.	Piramido rešujete tako, da vsaki novi besedi dodaste eno črko, pri tem pa uporabite vse črke prejšnjega pojma; na primer: A, AR, CAR, RACA in tako naprej.
2.	1. kratica za utežno enoto, 2. konica, vrh — zemeljski ali ladijski, 3. rastlina z značilnim steblom, 4. dvig, večanje, 5. najstarejša geološka doba zemeljskega srednjega veka, 6. dovršni pretekli čas,
7. rob noža ali britvice, tudi jasnost vida ali slike, 8. naziv za dvorano v papirni industriji, kjer delajo prebiralke, 9. nahrbtna torba, telečnjak, 10. majhen prenosen radijski sprejemnik.
Za pravilno rešitev piramide bomo izžrebali štiri nagrade:
3 po 10.— din, in prvo nagrado 30.— din.
Pri žrebanju jubilejne križanke — »50 let — Prvi maj« so imeli srečo:
Po 10.— din prejmejo: Joža Alič, Anica Oman, Maksa Dimnik, Slavica Lazar, Pavle Skrij in Cirila Kogej.
30.— din prejme Ivka Peternel, 60.— din prejme Ivan Žumbergar.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Papirnica
Količevo
V	mesecu aprilu so se zaposlili:
Vinko Pestotnik — pomočnik vna-šalca v Hy
Zdravko Rožič — pomočnik strojev PS I — pazilec sita Jakob Rožič — pomočnik strojev KS I — pazilec sita
V	mesecu aprilu so odšli:
Mu j o Hamulič — sporazumno Barbara Smeje — upokojena Miroslav Petrič — upokojen Maks Koritnik — sporazumno Milan Mislej — umrl
Rodili so se:
Rodili so se:
Jožetu Pečarju, hči Zdenka Alojzu Mačku, hči Maja.
Čestitamo!
Tovarna celuloze Medvode
V mesecu aprilu sta zapustila tovarno:
Andrej Rozman, prebiralec, upokojen
Marjan Janežič, nakladalec lesa in žamanja, samovoljno.
Rojstva:
Šimu Pandži se je rodil sin.
Čestitamo!
Primeri iz strokovnega računstva v industriji papirja
Rešitve nalog iz številke 3:
2 a) naloga:
Format 88 X 126 cm delimo s formatom 22,5 X 31 cm po dolžini in po širini, da ugotovimo način rezanja, ki nam bo dal največji izkoristek. To lahko naredimo zato, ker nam tek papirja ni bil predpisan.
a)	88 X 126 22,5 X 31
3 X 4 = 12 pol papirja
b)	88 X 126
: 31 X 22,5 2 X 5 = 10 pol
31	31
6250 :14 65 90 6
446
2 b) naloga
Ploščina formata Aa = 59,4 X 42
2376
1188
2494,8 cm2
1	pola = 2.494,8 cm2 1000 pol = 2,494.800 cm2 = 249,48 cm2 250 m2
126
V tem primeru pa nastane odrezek 26 X 126 cm, ki ga delimo kot sledi:
26 X 126
: 22,5 X 31____
1 X 4 = 4 pole 10 pol + 4 pole = 14 pol
Odgovor: Za 6250 pol papirja formata 22,5 X 31 cm potrebujemo 447 pol papirja formata 88 X 126 cm.
22,5
22,5
250 m2 tehta: 20 kg ali 20.000 g
1	m2 tehta:	20.000 : 250 = 80 g
000
Odgovor: Gramatura papirja je 80 g/m2.
2	c) naloga:
Ploščina ene pole papirja =
63 X 87 504 441
5481 cm2
22,5	22,5	13,5
§
Viktorju Lavriču se je rodil sin Aleš
Martinu Gorti se je rodila hčerka Martina.
Čestitamo!
Papirnica Vevče
Prišli:
Stane Rangus, pom. vodje gladil-nega stroja v prem. odd.
Dimitrij Majcen, pripravnik Milan Devičnik, II. pom. premaznega stroja
Rudolf Žabjek, paznik pri IV. PS
Odšli:
Miloš Perhavec, lastna odpoved Jože Tomažič, lastna odpoved Kristina Mehle, družinska upokoji-' tev
Silva Ponikvar, lastna odpoved
Poročili so se:
Feliks Perko z Danico Gobec
Čestitamo!
126
Aktivnost kegljačev
MEDVODE, MAJA — V tovarni celuloze Medvode obstaja aktiv kegljačev od leta 1965. Enkrat tedensko imamo na razpolago po štiri ure avtomatsko kegljišče v Medvodah pri hidrocentrali. Prva leta je bilo zanimanje za kegljanje veliko, v zadnjem času pa nekoliko upada, čeprav sindikalna podružnica finančno pomaga naše delovanje. Vprašujemo se, kje so vzroki takemu stanju. Aktivni kegljači smo prepričani, da je ta vrsta rekreacije primerna za vse člane kolektiva, ne glede na starost in izobrazbo, zato jo priporočamo vsem članom kolektiva, ter jih vabimo, da se vključijo v naše vrste. V današnjem tempu življenja smo vsi prepotrebni razvedrila in oddiha tako umski kot fizični delavci Čim bolj bomo sproščeni in razgibani, tem laže bomo dosegli uspehe pri delu.
Kar nas je aktivnih kegljačev, smo v prvih začetkih trenirali ali igrali v prijateljskih srečanjih. Že
v letu 1968 pa smo si pridobili ob dnevu borca in vstaje slovenskega naroda pokal v trajno last. V letu 1969—70 smo na prvenstvu sindikalnih podružnic medvo-ških tovarn osvojili tretje mesto. Letos smo se vključli v klub, ki nosi ime »Kemik« ter se vpisali v tretjo tekmovalno skupino za zeleni pas.
V upanju, da boste prebrali te skromne vrstice ter se navdušili za vključitev v naše vrste, vas pozdravljamo s kegljaškim pozdravom »Dober lučaj«!
Navajamo še rezultate prvenstva sindikalnih podružnic med-voških tovarn s številom točk, številom podrtih kegljev in uvrstitvijo.
Color	12	5298	I
Hidro	10	5513	II
Kemik	8	5500	III
Medvode	8	5389	IV
Gradles	2	4750	V
Franci Kopač
1 pola = 5.481 cm2 1000 pol = 5,481.000 cm2 = 548,1 m2 548 m2
1 m2 = 40 g
548 m2 = 548,40 = 21.920 g = 21,92 kg 22 kg
22 kg = 1000 pol 154 kg = 7000 pol
Odgovor: V skladanici papirja je 7000 pol papirja.
3	a) naloga:
Skladanica papirja, formata Ao je visoka 75 cm:
a)	Koliko tehta ta skladanica, če je gramatura papirja 40 g/m2, debelina papirja pa je 0,05 mm?
b)	Koliko je specifična teža papirja v g/cm3?
3 b) naloga:
Koliko tehta 18.000 pol papirja formata 35 X 54 cm, gramature 60 g/m2?
3 c) naloga:
Papirni zvitek širine 80 cm tehta 420 kg neto, to je brez teže stročnice.
Gramatura tega papirja je 60 g/m2.
Kolikšna je dolžina navitega papirnega traku v metrih?
Piše: Marjan Černe
Andrej Rozman upokojen!
MEDVODE, MAJA — Dne 1. 4. 1970 je bil upokojen Andrej Rozman — prebiralec v sortaciji. V v tovarni se je zaposlil kmalu po osvoboditvi in delal neprekinjeno 23 let. V tem času je 16 let skusil zastarelost naprav kuharije pred
rekonstrukcijo snovnih jam. Delal je namreč pod kotli kot izpraz-njevalec snovnih jam. Delati pod vročim kotlom v sopari, plinu in vročini in celo v napol sključenem položaju pomeni resnično 16 let garanja. Boljši časi so za Andreja nastopili v novi sortaciji, kjer se je usposobil s svojo pridnostjo za vodjo sortacije ■—• prebiralca.
Andrej je zadovoljen, da mu delo v slabih pogojih stare kuharije ni pustilo posledic in še poln energije s ponosom izjavlja, da ne bo počival. Ima še nekaj zemlje in bo pri delu na polju obujal spomine na tovarno.
V našem razgovoru ob odhodu ni pozabil poudariti, da v vseh 23 letih ni imel niti enega »plave-ga«. Pa še nekaj nas je presenetilo. Čeprav se je odločil, da gre v pokoj, smo čutili, da bo pogrešal tovarno, sodelavce in delo pri strojih. Čutili smo, da mu je delo v tovarni pomenilo nekaj več ko samo »zaslužek«. V imenu kolektiva želimo Andreju, da bi še dolga leta užival zasluženi pokoj!
Milana Misleja ni več
KOLIČEVO, MAJA — Presunila nas je vest, da je smrt iztrgala iz naše srede, tako iznenada, našega sodelavca Milana Misleja, Poslovili smo se od njega dne 24. 4. 70. Rodil se je 19. 11. 1925 na Primorskem. Imel je težko otroštvo. Z zaupanjem sam v sebe in z ogromno trdne volje se je prebijal skozi življenje.
Od leta 1960 je bil zaposlen v Papirnici Količevo kot vodja avtomatičnega sušilnega kanala. Bil je delaven, skromen, tih in pošten tovariš. Bil je vzoren mož in oče dveh ne-doletnih otrok. Bil je poln načrtov za svojo družino.
Z njegovo smrtjo smo izgubili vestnega sodelavca in dobrega tovariša, njegova družina pa nenadomestljivega moža in očeta.
RK