o SPECinCNOSTI METODOLOGIJE V SOCIALNEM DEUJ
BlažMeMC
Razprava o specifičnosti metodologije raziskovanja v okviru znanosti o
socialnem ddu predpostavlja sodbo, da taka veda obstaja,in predpostavlja
njene konstitutivne značilnosti. Te predpostavke niso sploSno sprejete, zato
se nameravam najprej pomuditi pri njih, nato pa obravnavati vpraSanje o
posebnostih metodologije. Najprej naj opreddim nekaj ključnih terminov,
saj je, posebno v sodobni jugoslovanski literaturi, glede tega precej
nedoslednosti.
Nckâj timranololkih opomb
Veda o socialnem delu ali znanost o socialnem delu je po prdiminami
definiciji (a) skup v načelu sistematično povezanih, preverjenih znanj o
socialnem delu kot praktični družbeni dejavnosti in o zanjo relevantnih
pojavih; (b) dejavnost raziskovanja postopkov socialnega dela in zanj
relevantnih pojavov. Izraz metodologija uporabljam izključno v pomenu
metodologije raziskovanja, to je vede o metodah empiričnega raziskovanja v
okviru vede o socialnem delu. Ne uporabljam ga za označitev metod
praktičnega socialnega dela (kot nekak kolektivni termin) in tudi ne za
označitev proučevanja metod praktičnega dela in znanja o njih (teorije).
Načine praktičnega socialnega dela označujem z izrazom metode socialnega
dela. Namesto tega izraza ne uporabljam nobenega drugega zbirnega
(kolektivnega) termina. Izraz teorija socialnega dela uporabljam v dveh
pomenih: (a) v SirSem pomenu kot sinonim za vedo o socialnem delu
(teorija socialnega dela"), to je vsakršnega znanstvenega razmišljanja in
vedenja o socialnem delu; (b) v o2jem pomenu posebnih pomenov
empirično
* Omejen prostor me sili, da razložim svoje misli na precej apodiktičen
način, brez podrobne argumentacije in potrebnih omejitev, in da izpustim
vse reference. Seveda pa se moje razmišljanje ni odvijalo v praznem
prostoru, ampak so nanj vplivali v prvi vrsti moji sodelavci na ViSji Soli za
socialne delavce v Ljubljani, dalje drugi jugoslovanski avtorji in drugi
avtoiii,ki so pisali o vprašanjih, ki jih obravnavam.
144	B. Mesec	Soc ddo 29,1990, 1-3
empirično preverjenega znanja o postopkih socialnega dela v okviru vede o
socialnem delu (speciSčne teorije, ki jih je možno klasificirati po različnih
vidikih). V jugoslovanskem prostoru in v nekaterih drugih delih Evrope je
v rabi tudi izraz metodika socialnega dela. Ta izraz se uporablja za
opisovanje metod praktičnega socialnega dela. Metodiko imam za teorijo na
nižji razvojni stopnji, ko je v njej Se veliko elementov praktičnega
izkustvenega znanja, ki ni raziskovalno preverjeno, ki ni sistematično
povezano, in je le omejeno posploSljivo. Med metodiko in teorijo je na
časovni dimenziji odnos postopnega prehajanja od metodike k teoriji, na
sistematski dimenziji pa odnos vključenosti metodike v teorijo in hierarhične
podrejenosti metodike teoriji. DopuSčam možnost, da se ob ustrezni
argumentaciji zavrne metodiko kot zastarelo in prevladano začetno stopnjo
razvoja teorij socialnega dela.
O znanstveni ocnovi socialnega dda: dve poziciji
Praktično socialno delo, njegovi postopki, načini, metode, so često
neinteligibilen splet racionalnega odločanja, na ponavljanju pozitivnih
izkušenj temelječe veSčine (craft), iz intuicije, empatije in estetičnega čuta
izvirajoče umetnosti (art); njegovi cilji so določeni delno znanstveno, delno
pa temdje v etiki,religiji,mitologijah. Ni trdnega in absolutnega kriterija,
po katerem bi socialno delo kot celota morah postati bolj znanstveno. Ni
mogoče znanstveno (na način empiričnih znanosti) utemeljiti smisla
ohranjanja življenja in s tem povezane skrbi za sočloveka. To presega meje
empirične znanosti. Tudi ni mogoče in ni potrebno izločiti iz
profesionalnega medosebnega odnosa intuicije, empatije in estetike. Toda
gotovo je, da je možno in potrebno velik del praktičnega socialnega dela
iztrgati iz nereflektiranih območij zdravorazumske konstrukcije realnosti in
nepreverjenih praktik ter povečati delež racionalnega mišljenja in
empiričnega preverjanja njegovih postopkov. Duh časa zahteva,da vidimo v
empirični znanosti instanco legitimiranja praktičnih strokovnih postopkov. V
tem omejenem smislu ni dvoma, da naj bo socialno delo znanstveno
utemeljeno.
O tem, kaj je znanstvena osnova socialnega dela, pa so Se vedno deljena
mnenja, (a) Po prvem je socialno delo zgolj praktična dejavnost, ki se opira
na teoretična spoznanja različnih uveljavljenih ved od psihologije in
sociologije do medicine in ekonomije in nima svojega posebnega fonda
Socddo 29,1990, 1-3 O specifičnosti metodologije...	145
znanja. To staliSče je veljalo le za zgodovinsko prvo fazo poznanstvenja
socialnega dela,fazo, ki Se ni povsod in povsem izzvenda,saj se odraža tako
v učnih programih mnogih Sol za socialno delo kot v razmišljanjih o naravi
socialnega dela in njegove teorije. Vendar govorita proti tej poziciji dva
argumenta: prvi se poziva na tej poziciji imanentno pomanjkljivost, drugi na
določeno zunanje dejstvo. Imanentna pomanjkljivost te pozicije je spregled
vprašanja o integraciji nepovezanih znanj različnih ved,zunanje dejstvo pa
empirično ugotovljiv obstoj specifičnega znanja, ki se ga ne da subsumirati v
nobeno od obstoječih znanosti. To spoznaje vodi do druge pozicije, (b) Po
drugem staliSču je socialno delo hkrati posebna družbena praktična
dejavnost in posebna teoretična dejavnost (veda). Tisti, ki sodijo, da je
teoretična osnova socialnega dela konglomerat posameznih delov različnih
"fundamentalnih" ved, spregledujejo vpraSanje o integraciji teh znanj in
predpostavljajo, da se bo integracija teh znanj okrog problemov praktičnega
socialnega dela izvrSila individualno, "v glavah" socialnih delavcev. V
resnici je in mora biti integriranje znanj različnih ved okrog problemov
socialnega dela kolektivni posel ljudi, ki so dejavni na področjih socialnega
dela in ki o njem razmišljajo. Natančneje: v kolektivnem delovnem naporu
raziskovalcev, teoretikov in praktikov, ki razmišljajo o svojem delu in ga
raziskujejo, se morajo povezati relevantna znanja etabliranih znanosti in
empirično pridobljena znanja o problemih in postopkih socialnega dela. To
ni samo zahteva; da se to dejansko dogaja, je empirično preverljivo dejstvo.
Lahko bi podrobno razčlenili razvojne faze tega mehanizma integracije
teorije in spoznanj o praksi, mehanizma, ki se je končno razvil v posebno
znanost o socialnem delu. O obstoju posebnega fonda znanj in posebne
dejavnosti raziskovanja in razmišljanja priča tudi bogata literatura o
socialnem delu,pričajo Številna strokovna srečanja,katerih osnovni namen
je izmenjava izkuSenj, raziskovanje in razmišljanje o problemih praktičnega
socialnega dela in ne nazadnje dejstvo, da je socialno delo akademsko
institucionalizirana disciplina. Socialno delo;eposebna praktična dejavnost
in posebna veda in je to dejansko, kot delujoč mehanizem, že dolgo, ko se
nekateri Se vedno prpirajo, ali je ali ni.
Problem formaliaicije vede o lodalnem ddu
Zdi se, da o zgoraj povedanem ne more biti temeljnega nestrinjanja.
Takoj ko pa poskuSamo gornje spoznanje formalizirati, to je določiti
146	B. Mesec	Soc ddo 29,1990, 1-3
osnovne konstitutivne elemente nove vede, se pojavijo problemi in
kontroverze, ki prete vzvratno uničiti idejo o posebni vedi. Kaj je njen
predmet, katere so njene specifične metode, kakSen je njen odnos do drugih
ved, kako naj jo imenujemo?
O predmetu. Poleg univerzalnih družbenih procesov in institucionali-
ziranih praks, kot so proces vzgoje in izobraževanja, odnos in proces
zdravljenja in drugi, so se v vseh družbah in v vseh časih, torej univerzalno,
odvijali tudi procesi pomoči ljudem v stiski, medsebojne pomoči in
solidarnosti. Ta proces je eden od temeljnih družbenih procesov, saj prispeva
tako k ohranitvi posameznika kot k ohranitvi in integraciji posameznih
družbenih struktur in družbe v celoti. Ta proces, v vseh svojih oblikah, je
predmet proučevanja različnih ved, kar velja tudi za druge omenjene
procese, toda integracija vseh spoznanj o tem posebnem procesu je naloga
posebne vede, ki jo začasno imenujemo veda o socialnem delu. Njen
predmet je torej univerzalni proces pomoči človeku v stiski na družbeni,
interpersonalni in individualni ravni in metode pomoči. Poznam očitke, da to
pojmovar\je odmerja socialnemu delu vlogo tistega,ki neposredno skrbi za
ljudi v stiski, ko bi v resnici, po teh mnenjih, moralo predvsem izvajati
projekte družbenega razvoja, če že ne pripravljati kar družbeno revolucijo.
Socialno delo ne sme biti ravnodušno do vpraSanj družbenega spreminjanja
na societalni ravni, daje pobude za take spremembe in sodeluje pri
spreminjanju, toda njegova prva naloga in fokus njegovega dda je skrb za
posameznika ali skupino ljudi v stiski, za posameznika kot dela družbenih
skupin, skupnosti in globalne družbe. V svojem prizadevanju za družbene
spremembe ne sme spregledati stiske posameznika in jo mora dejavno
obravnavati v korist konkretnega posameznika ali skupine.
Slediti izključfio družbeno razvojne cilje in pri tem zanemariti klic
posameznika v stiski je v nasprotju z etiko socialnega dela in z opredditvijo
njegovega predmeta. V družbi so druge stroke, ki si lahko privoščijo
razkošje, da v ddu za prihodnost odmislijo stiske sedanjosti; ki v
prizadevanju za razvoj družbe spregledajo posebnosti tega ali onega
posameznika. To pa nikakor ne pomeni, in v tem nerazlikovanju tiči grob
nesporazum, da se zavzemamo izključno za individualno (kos-za-kosom)
obravnavo. Posameznik je v žarišču socialnega dda; kako bomo poskrbdi za
njegovo stisko, ali bomo delali neposredno z njim, ali posredno z njegovim
socialnim okoljem, je stvar strokovne metode. Ne smemo pa ga spustiti
izpred oči.
Socddo 29,1990, 1-3 O specifičnosti metodologije...	147
O odnosu do drugih ved in statusu vede. Veda o socialnem delu je
članica družine ved o ravnanju (action, Handlung), tj. ved, ki proučujejo
smotrno človeško dejavnost vsaka na svojem posebnem področju. Druge
take vede so: veda o vzgajanju, veda o upravljanju, veda o zdravljenju ipd. S
temi vedami jo druži ne samo sploSni predmet (ravnanje) temveč strukturna
podobnost odnosa med teorijo in prakso in notranje strukture vede. Ta
analogija se lahko uporabi tudi kot argument v prid njenemu konstituiranju
kot vede. Nekateri imajo te vede za aplikativne v nasprotju s
fundamentalnimi. Ta delitev ved temelji na razlikovanju "naravnih
procesov" in "človeške prakse". Fundamentalne vede naj bi proučevale
"naravne procese" aplikativne pa "človeSko dejavnost" ali veSčino (téchne,
od tod tehnične vede). Ce pa vemo, da so družbeni procesi "naravni" le v
toliko, kolikor so nereflektiraiia človekova praksa, tako razlikovanje ved ni
več utemeljeno. Proces pomoči in solidarnosti kot aktiven in zavesten
integracijski proces je prav tako fundamentalen kot drugi procesi družbene
integracije in dezintegracije, katerih osnova v socialni konstrukciji realnosti
nam je prikrita in jih imamo zato kot "naravne procese" za predmet
sociologije kot "fundamentalne vede". Vedo o socialnem delu imamo torej
za "fundamentalno" in ne zgolj za tehnološko vedo.
Iz do sedaj povedanega tudi sledi, da imamo vedo o socialnem delu za
najsploSnqSo vedo o procesih in metodah pomoči in solidarnosti. To pa nas
postavlja pred protislovje: predmet te vede (procesi pomoči in solidarnosti)
je v protislovju z nazivom vede (o socialnem delu). Poklicno socialno ddo je
le eden od izvajalcev pomoči, veda pa naj bi proučevala poleg strokovne
dejavnosti socialnega dela tudi sistem socialnega varstva in neformalne
oblike pomoči v družbi. Izhoda sta v načelu dva: ali omejimo predmet naSe
vede na profesionalno pomoč in ohranimo ime 'Veda o socialnem delu" ali
pa najdemo ustrezen naziv za vedo, ki bo vključevala vso Sirino tega
predmeta, in v okviru katere bo veda o socialnem delu le ena od disciplin.
Poleg naziva "veda o socialnem delu" se pojavlja naziv 'Veda o socialnem
varstvu", ki bi bil ustrezen, če se ne bi prav tako povezoval pretežno s
formalnim sistemom socialnega varstva.
O imenu. Odsotnost ustreznega naziva za naSo znanost je celo ob
razčiščenih vprašanjih o njenem predmetu kar precgSnja ovira, saj ustvarja
povsem nepotrebne pojmovne nejasnosti in zmedo. Nagibam se k mnenju,
da bi morali prihraniti naziv "veda o socialnem delu" za proučevanje
strokovnih oblik in metod pomoči v okviru socialnega dela, za
148	B. Mesec	Soc ddo 29,1990, 1-3
fundamentalno vedo o procesih pomoči nasploh pa bi morali najti drug
naziv. Tvegam posmeh in pozabljenje (a držim se pregovora "beseda ni
коцј'0 in predlagam lepo ime za to vedo: b o e t i k a. Izvira iz grSke besede
boéthda, pomoč. Njena prednost pred nekaterimi drugimi besedami je, poleg
tega, da popolnoma ustrezno označuje vsebinsko jedro socialnega dela
(nuđenje pomoči), tudi njena blagoglasnost in dejstvo, da v svoji sestavi
nima pripone -logija,in označuje lahko (če bi se tako dogovorili) hkrati
znanost in praktično dejavnost, kar je v resnid socialno ddo. *
O ipediieni melodolofiji пшкоуадја
VpraSanje specifične metodologije raziskovanja v okviru boetike je
vsekakor vredno pozornosti, ne gre pa mu pripisovati prevelikega pomena.
Boetika je družbena veda in kot taka prevzema večino metodologije
družbenih ved in ved o vedenju z vso njeno problematiko. Natančneje: na
sploSno metodološki ravni, ki sega v epistemologijo in logiko, ne moremo
govoriti o kakih specifičnih pristopih. Na ravni metodoloških strategij lahko
govorimo o posebnih poudarkih,o bolj ali manj pomembnih metodah. Na
ravni tehnik pa bi naSli povsem specifične tehnike, ki jih druge vede ne
poznajo ali ne uporabljajo.
Na sploSni metodološki ravni se tudi v okviru boetike ne moremo
izogniti Se vedno trajajoči polemiki med logično-pozitivistično in
razumevajočo zasnovo znanosti o človeku (oziroma med nomotetskim in
idiografskim prostopom); lahko pa bi te polemike skrajšali in naredili bolj
plodne, če bi v načelu sprejeli kot legitimna oba pristopa, saj se med seboj
dopoli\jujeta. Boetika ni niti izključno nomot^ska niti izključno idiografska
znanost. Zavedati bi se morali, da je vsak enkraten, individualni primer
vedno nosilec sploSnih značilnosti in da se sploSne zakonitosti združijo v
posameznem primeru kot presečišču. Ni ne čiste individualnosti ne čiste
sploSnosti - to so le abstrakcije. Poskusi afirmacije metode razumevanja.
Čeprav neustrezni, kadar so ekskluzivni, so vendarle prispevali k
uveljavljanju naturalističnih,kvalitativnih metod raziskovanja, ki so nujno
potrebne kot uravnoteženje nediskriminativni rabi standardiziranih in
kvantitativnih metod.
* Studence so predlagali,da bi se iz te besede dalo izpelajti tudi naziv za
poklic: boetik in boetinja!
Socddo 29,1990, 1-3 O specifičnosti metodologije...	149
Na ravni metodoloških strategij je posebno pomembna metoda
akdjikegft reziikovanja,ki je doživda svojo renesanso in rdntrepretacijo v
sedemdesetih letih (posebno v krogu kritiCno-teoretiCno usmerjenih
sociologov v ZR Nemčiji). S svojim poudarkom na participativnem
raziskovanju, to je na udeležbi klientov v raziskovalnem procesu in na
sodelovanju raziskovalca pri praktičnem spreminjanju, je zelo blizu
osnovnemu modelu socialnega dela. To metodo, ki jo ndiateri,po naSem
pretirano, proglašajo za novo paradigmo družbenih ved, bi v resnici, precej
skromneje, lahko vzeli za osnovno metodološko paradigmo boetike, ob tem
pa uporabljali tudi vse druge strategije. To, po čemer se novo pojmovanje
metode akcijskega raziskovanja razlikuje od klasičnega Lewinovega (K.
Lewin), je spoznanje, da akcijsko raziskovanje ni le metoda spreminjanja
socialnih entitet s pomočjo podatkovnega povratnega sklopa (data-
feedback), in torej po svoji spoznavni funkciji omejena na krog, v katerem se
izvaja, ampak da je pomembna metoda spoznavanja, ki lahko prispeva k
splošnemu znanju v okviru določene vede. Zavedati pa se moramo, da je
referenčni okvir akcijskega raziskovalca avtonomna znanstvena teorija, iz
katere črpa svojo strokovno moč, in da ne sme naivno popustiti težnjam po
politizaciji znanosti, ki se skrivajo v novem konceptu akcijskega
raziskovanja (četudi le politizaciji v 'lokalnih" okvirih) v imenu (nemožne a
tako zaželene) enotnosti teorije in prakse, enotnosti ki ni drugega kot ime za
strokovni in politični voluntarizem.
Blaž Mesec je visji predavatelj na ViSji Soli za socialne ddavce v Ljubljani.