Po konfiskaciji dmiga izdaja!
153. številka.
Ljubljana, v soboto 7. julija 1900.
XXXIII. leto.
pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
T*h»5a vsak dan av.č.r, isrimH nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za .v«tro-ogr.k. dežele aa vse leto 28 K, za _
STpoTujanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCnna ae za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko veC kolikor SnS - Po..m.*n. it.vl.lc. po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine ae ne ozira. - Za oznanil. plaCuje se od atiristopne peUt-vrste po 12 h, Ce se oznando ^^J^POM*; dvakrat in po 8 h, Ce se tr&rat aii veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovatL - Rokopisi se ne vraCajo. - Ur.dnlštvo in upr.vnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se bi«. govolijcT pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adininistrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod- telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Konfiscirano!
Konfiscirano!
Konfiscirano!
V LJubljani, 7. julija.
Istrski dež. zbor.
Koerber hoče napraviti red v istrskem dež. zboru. Radi nasilstev italijan skih volilcev in pouličnjakov ter poslancev
so dozorele razmere v Istri tako daleč, da se slovenski poslanci niso upali v zbornico ter se dež. zbor med zadnjim deželnozbor-skim zasedanjem niti sklicati ni mogel. Nameravana sprava se ni mogla doseči, ker trmoglava italijanska večina ni hotela slišati o nikakem kompromisu. Niti osob-nega varstva niso hoteli zajamčiti italijanski poslanci slovanskim tovarišem, o rabi hrvatskega jezika pa niso marali niti slišati. Zadnje dni je poklical ministrski predsednik načelnika italijanske stranke, dežel-nozborskega predsednika dr. Campitellija in hrvat-"^. poslanca dr. Laginjo in Spin-č i č a ;y jim naznanil, da skliče istrski dež. zbor za 20. t. m. Pri tej priliki je pozval obe stranki, naj najdeta med sabo nekak modus vivendi. Hrvatje so izjavili, da gredo radi v dež. zbor, ako se jim za-jamči, da se jim osebno ne pripeti ničesar, in se bodo ozirali Italijani na narodno čast Hrvatov.
Združitev nem. klerikalne in kršč. soc. stranke.
Nihče ne ve, kaj je vzrok, da se za-početa akcija, ki naj bi združila stranki nem. klerikalcev in kršč. socijalistov, doslej ni obnesla, in da se menda združitev sploh ne izvrši. V »Information" se je oglasil neki „katoliški politik", ki dokazuje, da je združitev obeh imenovanih strank v eno, takozvano Bavstrijsko" stranko prav možna, in da bi prav lahko igrala ulogo veliko-nemškega centruma. Skupno imata stranki to, da sta strogo avstrijsko misleči, da sta dinastični, nasprotni pangermanskim težnjam nem. radikalcev in njihovih prijateljev v nem. liberalnem in nem. nacionalnem taboru. Obe stranki sta katoliški, ki sta proti gibanju pod geslom „Los von Rom". Tudi gospodarski program imata isti. Nem. katoliška stranka je za enakopravnost vseh jezikov in krač. socijalna tudi. Obe sta proti germanizaciji pa tudi proti slavizaciji Avstrije. Kaj je torej vzrok, da se ne združita? Osebna častihlepnost nekaternikov, ki bi bili na vsak način radi voditelji? Dopisnik apelira na voditelje naj
LISTEK.
Pismo iz Sarajeva.
Gotovo si večina Slovencev predstavlja bosensko stolico kot turško gnezdo, v katerem prebiva poleg nekaj civiliziranih Evropejcev in inorodcev naselbina ciganov, in v svojih bornih turških kočah večina Turkov in nekaj neizobraženih Srbov. In v resnici bilo je take pred okupacijo. Le redko-kedaj prišel je preje sem uoli v Bosno za malo časa kak civiliziran Evropejec-turist gledat krasne kraje in naravna čuda v okrilju »zlatne Bosne".
A vse to se je izpremenilo, odkar vihra avstrijska zastava nad Sarajevom.
V kratkem otvorila se je železnica skozi romantično dolino Bosne do Sarajeva odprta je bila pot tujcem in zapadni kul turi, katero je začela širiti in pospeševati avstrijska vlada z vso vnemo in požrtvo valnoatjo. Storilo se je v kratkem času ve liko kulturno delo, ki ima malo primer v zgodovini narodov. Kdor objektivno sodi brez ozira na politiko in na lastne oči vidi mora priznati, da bi bila avstrijska vlada če bi povsod skrbela za povzdigo kulture tako tudi na pr. pri nas na Kranjskem vzorna.
Kako vae drugače bilo je pred 20 leti
tod, kjer se zdaj raztegnje ob bregu Miljacke dolgi Appelov Qnai! Razrit, peščen prod segal je daleč na obe strani struge Miljacke, kjer zdaj šeta po lepem trotoarju sarajevska eleganca in inteligenca. Krasno in slikovito leži bosenska stolica s svojimi 40 000 prebivalci ob uhodu v dolino Miljacke, posejana ob nje obeh bregovih in ob pobočju obmejujočih jo hribov.
Moderno mesto zavzema večinoma pro stor v dolini, zlasti ob takozvanem Appe-lovem*) Quaiu. Če šetaš ob dolgem Appe lovem Quaiu, odpre se ti lep pogled na obe strani obrežja, na krasna moderna poslopja. Pred vsem vzbuja našo pozornost lepo vladno poslopje, za katerim se razprostira veliki park. A pred vsem te zanima društveni dom, v katerem se je vršil glavni del slavnosti BTrebevida", o kateri se je toliko že pisalo. Najkrasnejše poslopje pa je brezdvomno mestni magistrat, precej daleč gori ob Qaaiu, kjer se konča. Ta z vso raz-košnostjo v mavriškem slogu zidana orijen-talska stavba je prava dika Sarajeva. A tudi draga privatna moderna poslopja, zlasti okoli srbske in katoliške stolne cerkve, na pravljajo na tujca najugodnejši ntis. Zato pa kaže vse drago lice staro turško mesto ob bregovih, kjer čepe* borne turške hiše in kolibe s svojimi zamreženimi okni, jedna
*) Appel, general kavalerije, od L1882. de2. feef Bosne in Hercegovine.
poleg druge. Tu se kaže lepo in živo kon trast turškoazijatske in zapadnoevropske kulture, ki vlada v modernem mestu, že na zunaj. A tudi v starem mestu, ki je dosti večje nego novo, dviga se sem in tja kako moderno poslopje, kot vidni znak prodirajoče zapadne kulture . . .
Povsod pa vlada, bodisi v starem bodisi v novem mestu, živahen promet, zlasti pa v .čarši", v turškem sejmišču, kjer vidiš kos orientalskega življenja. Poleg tega se nahaja v modernem mestu tržnica z vsemi udobnostmi, kakoršne n. pr. naša Ljubljana pogreša. Sploh nadkriljuje moderno Sarajevo, dasi dosti manjše in šele 20 let staro, v marsičem že kranjsko stolico. Električni tramvaj, ki drdra ob Appelovem Quaiu dela prav živahno prometno zvezo kakor tudi draga vsporedna proga po dolžini mesta.
Tujca pa, ki je postavljen v povsem nove in neznane mu razmere, zanima vse, bodisi da opazuje in študira razne noše, bodisi da se poda v jedno izmed stotine džamij, kjer se na svoj način priklanjajo Mohamedanci Alahu, bodisi da opazuje še-tajoč ob Qaaiu sarajevske krasotice evro pejskih priseljencev, katerih sem opazil na svoje veliko začudenje in naalajo jako mnogo z ozirom na primerno malo število (okoli 10.000) tujcev, bodisi da gre v kako .narodno kafano", kjer ti pleše bosenski narod z nevtešljivo strastjo svoje kolo ter se na-
slaja ob monotonih zvokih bosanskega kola kakor ob najslajših, razkošnih melodijah lahkokrilega Straussovega valčka.
Pred vsem pa zanima tujca to razno-bojno, zelo mešano prebivalstvo sarajevsko. Tu vidiš Srbe v narodni noši, Srbkinje v Bdimlijah"-krilih, ali bolje rečeno v zelo širokih hlačah zavezanih ob gležnjih, Turčine, Turkinje z zakritimi obrazi, španske in madjarske Žide, in pa — „Švabe" vseh vrst, narodnosti in ver. „Švabo" namreč nazivlje Bošnjak vsakega, ki nosi klobuk, potem pa bodi Slovenec ali Nemec ali Hrvat ali pa kaj druzega, dočim je TurČinu vsak drugo-verec in domači Srb »Vlah". A besede „ Švaba" ne rabi seljak kot psovko. — V Sarajevu je velika večina Turčinov, zunaj na deželi pa Srbov. Turki pa so dobri in pošteni ljudje, moralni in odkritosrčni; v tem oziru menda nadkriljujejo Srbe. Rad sem se pogovarjal ž njimi zlasti o razmerah, ki vladajo sedaj in pred okupacijo, da spoznam nazore njihove v „švabski" in turški vladi.
„Čuješ ti, kaži mi", ogovoril sem nekoč turškega seljaka, „kako misliš, jeli de Švaba iz Bosne otič* ili nece?"
Precej star Turk pogleda me sumljivo parkrat, pogladi si brado, potegne nekoliko-krat dim iz svoje lule.
,Što češ, da ti kažem, Švabo. Jesi li ti od suda ili od vlade?" — Pred avstrijskimi oblastvi imajo velik strah.
se zataje in ravnajo  po geslu »Viribus
unitis".
Vojna na Kitajskem.
Ljubosumnost velevlastij in počasnost diplomatov ter vladnih birokratov je rodila najstrašnejše posledice.   Med tem ko se velevlasti prepirajo, kako si razdelč kožuh kitajskega medveda, je ta medved raztrgal, razmesaril in požrl že okoli poldrugi tisoč ljudij. Masakriranje misionarjev, moritve v Tsientsinu, preganjanje Seymourja in končno strahovito,   srce   ustavljajoče mesarjenje inozemcev v Pekinu, vse to so večinoma zakrivili diplomatje, ker se ne morejo odločiti, ali bi poverili Rusiji ali Japonski nalogo, da ukroti in ustrahuje surove, mednarodne zakone v blato teptajoče Kitajce, in ki se ne morejo odločiti glede poroštev, da ne bo nihče oškodovan, nego da dobi vsaka država po svojem obsegu in razmerju do Kitajske svoj kos Med tem torej, ko velevlasti ljubosumno mešetarijo in ba-rantajo za delitev zaslužka,  so kitajski boksarji pomorili v Pekinu vse poslanike in sploh vse inozemce. Tak narod, ki mori nedolžne zastopnike tujih velevlastij, zastopnike celih narodov in namestnike najvišjih državnih oblasti j, tak narod je sramota XIX. veka  in nevarnost svetovni kulturi.   Običaj kulturnih narodov je, da država, ki hoče začeti vojno, izroči poslanikom njihova pooblastila ter jim veli, naj odidejo domov.   Toda ne skrivi jim niti lasu. Kitajska pa je postopala tako, kakor še ni postopal kulturen narod.   Ujela je poslanike, jih oblegala in končno pomorila. S tem činom je ranjena, razžaljena in ponižana vsa Evropa in vse vlasti, katerih zastopniki so našli strašno smrt pod noži besnih boksarjev.   S tem činom je stopil ves svet v najsovražnejše razmerje do Kitajske, začeti se mora mednarodna vojna s Kitajsko, Angleži, Rusi, Nemci, Japonci, Avstrijani, Italijani, Francozi, Nizozemci i. dr. se bodo osvetili nad Kitajci ter si sami vzeli zadoščenje in si sami izbrali odškodnino. Vladni kitajski vojaki, najvišji dvorni krogi, princi, prvi generali, mandarini in velik de! kitajskega naroda z boksarji vred ... vsi ti so krivi umorov inozemcev na Kitajskem.   Zato pa se vojna mednarodnih vlastij  ne more tikati več samo boksarjev, nego se tiče vlade in prestola ter naroda samega. Toda kdaj se ta velikanska vojna prične? Sedaj se prav za prav nič več ne mudi. Kar se je dalo zamuditi, je zamujeno.  Ker se je začelo de ževje in so nastale povodnji, je baje do jeseni vsaka večja akcija izključena. No, vsaj mesto Tsientsin, luko Taku in luko Šanghaj bo treba varovati dotlej, da se počasi in po določilih  vseh birokratskih uradov in diplomatov zbere na Kitajskem zadostno velika mednarodna armada. In potem se baje začne boj. Lahak ta boj ne bo, kajti ruski in nemški častniki so prav dobro izvežbali kitajsko vojsko, ki ima izvrstne puške in izborne topove iz Evrope Vojno umetnost, katere so se Kitajci naučili pri Evropcih, bodo kitonosci prav temeljito porabili proti svojim učiteljem. No,
konec je gotov. Kitajska je izgubila pravico do svojega sedanjega obstanka, in potrebne so naj radikalnejše izpremembe.
Klanje v Pekinu.
O groznih prizorih, ki so se vršili 1. julija v kitajski prestolici, poročajo brzojavke iz Šanghaja:   1. julija je na angleškem  poslaništva   obleganim Evropejcem pošlo streljivo. Tedaj se je začelo napadanje Kitajcev, in sicer tako fanatičnega moba kakor   regularnih   čet   pod poveljstvom princa Tuana.  Kitajci so prodrli zid in so stražo, ki je ubila še mnogo napadalcev, končno premagali ter posekali.   Potem so planili Kitajci na druge stanovnike, in za čelo se je klanje, kakoršnega še ni bilo. Poroča se, da so bile žene in otroci od lastnih mož in očetov ustreljeni, da so bili tako rešeni kitajskih morilcev  in mučite Ijev. Menda so bili poklani brez izjeme vsi Evropejci.   „Weserzeitung" je prinesla brzojavko iz Šanghaja: Vzrok imamo, da so pomor j eni   vsi   tujci   v Pekinu. Ustaja se je razširila proti severju Kitajske. Tujci v Tsientsinu bodo mesto zapustili, ker je pričakovati novih napadov. Nemiri v Šantangu se širijo, toda bati  se ni za sedaj še ničesar  za okraja Yangtse in Šanghaj, ker so podkralja v Vučangu in Nankingu ukazov sedanjih gospodarjev v Pekinu ne priznavajo.   Na vsak način je položaj jako resen.   Iz Londona poročajo, da javljajo brzojavke iz Šanghaja, da je bilo v Pekinu umorjenih  5 000 kri-stijanov.   Tudi inozemce in odlične Kitajce so boksarji mučili in umorili. Dalje se poroča, da so se pridružili vsi princi   cesarske   hiše bokserjem. Američanski admiral Kempff se v bitki pri Taku ni hotel podrediti ruskemu kapitanu Dobrovolskemu in se zategadelj Američani bitke niso udeležili.   Francoska  vlada je zato  predlagala drugim  vladam,   naj se sklene, da se morajo podrediti poveljniki najstarejšemu častniku.   Ta predlog se je baje sprejel.
Dopisi.
Iz Rečice v Savinjski dolini, dne 6.
julija. Deseti brat, ki se pokori nekje na Pohorju za svoje obilne pregrehe, katere ima na vesti od časa svojega zdražljivega bivanja v Rečici, nebroj neodpustljivih grehov, bevsknil je zopet enkrat v „žegnanemB Slovencu od 4. t. m. št. 150 v dopisu iz Rečice na Vaš list in na Vaše uredništvo. Pobožno je zasukal oči, ter kaže na svojo posojilnico, katero je osnoval s pomočjo ljubljanskih klerikalnih zgag v Rečici. Revež pa pri tem ni mislil, da ne dobe tiska lih računov te posojilnice v roko samo njegovi slepi pristaši, kateri razumejo od sestavljenja računov toliko kakor zajec na boben, nego, da sme pregledati tak račun tudi kak drug človek, ki ima o takih stvareh nekoliko več pojma, in kateremu ne zadostuje samo kaplanovo farbanje. In baš zaradi tega smo vzeli ta račun v roke, da se prepričamo, če je res tako vzoren, da
sme deseti brat tako ponosno trkati na prsa in kazati, češ, glejte, kaj sem Vam vstvaril, poslušajte, koliko smo naredili do bička! Da svet izve, kako sestavljajo ti no vodobni osrečevatelji    našega nevednega kmeta računske sklepe svojih neboditreba posojilnic, naj navedem sledeče. Računski sklep hranilnice in posojilnice v Rečici katerej je bil za prvo upravno leto načel nik navedeni deseti  brat  Melbijor Zorko izkaže v bilanci zares čistega dobička 83 gld. 17 kr.,  to je  166 K 34 h.   In kako previdno pravi v zgoraj citiranem Sloven-Čevem dopisu ta uzorni, veleučeni posojil nični načelnik : „b i 1 a n c a kaže čistega d obička 166 K 34 h." Res je, da kaže bilanca toliko dobička, ali tega pa Zorko modro ne pove, da je bilanca napačna, da je fingirana,  in da se slepi z isto zadružnike, oblast in splošno javnost. Ta bilanca je, rekli smo, naravnost napačna in zakaj P Ista bi morala izkazati pravzaprav efektivne, to je prave in resnične iz gube 27 gld. 33 kr., to je 54 K 66 h. Da pa tega ni bilo potreba nevednim zadruž nikom na papirju pokazati, je postavil na čelnik Zorko, ali pa njegov še bolj učeni odposlanec „Gospodarske zveze" med aktiva kratKomalo kot imetje „dohodki posestva 110 gld. 50 kr." Teh dohodkov od posestva pa faktično nikjer ni, kajti, če bi jih bila posojilnica prejela v resnici, bi jih morala izkazati tudi v denarnem prometu med pre jemki, česar pa ni storila in je vsled tega navedena svota zagrabljena iz zraka in le zaradi ravnotežja postavljena v bilanci med aktiva, da so na drugi strani pokazala pasiva navedeni čisti dobiček.
Tako bilanciranje je neopustljiva tehnična hiba pri vsakem zavodu, ki je dolžan javno polagati račun, a pri posojilnici, katera se še baha pa po časopisju s svo jim dobičkom, je to naravnost neodpustna prevara.
Resnično je in to se mora pribiti, da nima rečička posojilnica za prvo upravno leto niti beliča čistega dobička nego, da je bilo izgube 27 gld. 33 kr., da pa se je račun napačno naredil bodisi, da je to storil načelnik sam, ki se je bal zadružnikom pri občnem zboru povedati, da je izguba, bodisi, da je napravil bilanco kak učenjak ljubljanske ,. Gospodarske zveze", kateri si je dal s tem računom javno ubožno spričevalo o poznanju zadružnega računovodstva in tehnične sestave bilance.
Predrznost širokoustnega kaplana Zorkota je torej tem večja, ker si upa, kljub temu, da mu mora biti prav znano, da je objavil napačni račun, da se je zadružnikom debelo nalagal, in da je skušal preslepiti tudi c. kr. oblast, katerej se morajo računi predlagati, še po časopisih kričati, poglejte, kako je bila posojilnica potretna, že prvo leto je bilo toliko dobička. Ako bode sestavljal bilance tudi v bodoče na ta način, nam lahko izkaže pri hodnji račun dobička, tudi na tisoče ali pa kar cel miljon, s katerim kupi celi gor-njegrajski okraj in sezida potrebni samostan svojim rečičkim Amazonkam. Iz nave-
„Bogme nisem".
nEj, gospodin, kako da ti kažem? Ako Alah hode, otiče, ako ne, neče. — Imaš-li oči ?" „Imam".
BEj, Švaba nede otič, on se je ukopao u našu zemlju".
Pri zadnjih besedah se je zelo razgrel. Pri takih pogovorih opazil sem, da imajo ti navidezno popolnoma letargiji udani ljudje temperament.
„Ali što meniš, čija je ona Bosna i Hercegovina", vpraša me Turčin.
„Ne znam", naredil sem se nevednega.
„Ej, kako da ne znaš. Kazacu ti; ova zemlja je sultanova. Vaš car i naš sultan igrali su karte i pak je car kod igre izgubio, a nije imao s cim platiti; pak mu je dao sultan Bosnu i Hercegovinu, da mu ju uredi i poljepša, i kad ju uredi, dače mu ju na-trag".
Jaz mu nisem hotel pokvariti te tolažbe. Nato me je prijazni Turek povabil v svojo „kucu" na „crnu kafu", kjer sem si ogledal turški dom; ženske pa nisem videl nobene.
Stara generacija se ne more nič kaj sprijazniti z novimi razmerami in avstrijsko vlado, a mlajša se je že prilagodila. Sedaj imajo Bošnjaki že mnogobrojne svoje izobražene in inteligentne može; saj skrbi zato gimnazija in učiteljišče. Ti so sprejeli tudi našo nošo, a fes je Turku svet in tega ne
dene z glave, če prav se obleče v „frak". — Za izobrazbo šerijatskih sodnikov skrbi „šerijatsko sudska škola", nekaka mohame-danska pravna akademija v krasnem ori-jentalskem poslopju v maurijskem slogu, kjer se uče mohamedanske postave dednega in družinskega prava, ki se razlikujejo od našega avstrijskega zakona, a še veljajo za Izlamite v Bosni in Hercegovini; sicer pa so podrejeni vsi prebivalci avstrijskim postavam.
Kar je izobraženih Mohamedancev, so vsi zavedni Hrvatje, in žive v lepi slogi z drugo hrvatsko inteligenco, katere je v Sarajevu lepo število. In ta sarajevska inteligenca je lahko ponosna, da ima v svoji sredi toliko odličnih in slavnih mož. Orne nim naj le tu živeče književnike: slavnega epika Silv. Kranjčeviča, pesnika dr. Alan-poviča, Mirzo Safvet bega Basagica, secesionista Pilar j a, Mehmedbega Kapetanovida, bivšega sarajevskega načelnika, novelista Osmana Hadžiča in Miličeviča, prof. Mila-kovica i. dr. Pozabiti ne smem tudi na našega F. Selaka. Ure, ki sem jih preživel z jednim ali drugim teh odličnjakov, ostanejo mi v neizbrisnem spominu.
A pri tem si ne morem kaj da se ne bi spomnil nedaleč od Sarajeva v okolici živečega staroste bosenskih pesnikov in pisateljev, 801etnega Fra Grge Martica, ki živi in piše bistrega duha in trdnega zdravja
v Kreševem. Tu je predstojnik frančiškanskega samostana. Bosenski frančiškani, ti požrtvovalni duhovniki, so pravi blagoslov za Bosno in Hercegovino in preganjati in zatirati jih ter jim skušati vcepljati oni po-gubonosni duh, ki je zavel v sarajevskem stolnem kapitelu, — to bi bil pravi zločin na njih in bosenskem narodu . • .
Slovenec specialno pa najde v slovenskem omizju, ki šteje lepo število slovenskih rojakov iz vse Slovenije, gostoljubne prijatelje, ki so veseli, če pride kak nov Slovenec doli v „zlatno Bosno".
A če človek tudi ne najde dovolj razvedrila v sarajevskih družbah, vendar te priveze nase in omili bivanje ta krasna leža mesta in pa ta divna njegova okolica. Sarajevo ti je središče najlepših in najrazno-vrstnejših izletov.
Jaz se le čudim, da dospe tako malo tujcev v „zIatno" slovansko Bosno, kjer je toliko naravnih in etnografičnib zanimi-vostij; potovanje in občevanje s probuja-jočim se in v kulturi napredujočim narodom, ki je zelo gostoljuben in prijazen nasproti tujcu, je zadnji čas zelo olajšano in brez nevarnostij. Davno več ni treba hoditi po teh krajih z revolverjem, jaz bi le želel, da bi bilo naše ljudstvo vedno in povsod tako, kakoršen je uljudni bosanski seljak.
Sarajevo, 2 julija.
Jos. C. Oblak.
denega „ Slovencevega dopisa pa je razvidna tudi vsa potuhnjenost in hinavstvo Zorkovo, ki je čakal dobrega četrti eta, predno je razlil svoj smrad v Slovencu*. Računski zaključki posojilnic se morajo obelodaniti 14 dnij po občnem zboru. Zorko pa je čakal, meneč, potrpimo, če bo kdo kaj rekel. In ko se dosedaj nihče ni oglasil, da bi ga pošteno skrtačil, je povzdignil svoj hre ščav glas v Slovencu in si skuSal zapeti sam slavospev, ki se mu je pa popolnoma ponesrečil. Pri nadalnej gnjusobi omenjenega dopisa se ne moremo danes baviti, ker žal nimamo še v rokah računa rečič-kega konsuma, kater, ga račun bode pa sigurno sličen onemu posojilnice, ker je obema oče, boter in grabež deseti brat, Melhijor Zorko. Če nam pa pošlje i račun konsuma, posvetili bodemo tudi tem svojo pozornost, kakor jo zasluži.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7 julija.
— Osebne vesti. Biskup dr. J. J. Strossmavr pride te dni na Slatino, kjer ostane kakor vsako leto nekaj tednov. — Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje je dobil g. Ivan M oži na, naduči-telj pri sv. Marku pri Ptuju.
— Promocija. Danes sta bila na gra-škem vseučilišču promovirana gosp. Anton Švigelj, odvetniški koncipijent v Ljubljani in g. Ferdinand Črne, sodni prakti kant v Trstu za doktorja prava. Čestitamo !
— Rektorjem češke tehnike v Pragi je za prihodneje šolsko leto izvoljen gosp. profesor Ivan Vladimir H r a s k y, kateremu na tej toli častni izvolitvi iskreno čestitamo !
Konfiscirano!
Ili
— Kaplan Rudolf v Trnovem pri rski Bistrici, jeden ljubljencev našega škofa, je znan sirom slovenske domovine. Mož ni samo velik agitator, brezobrazen hujskač in nesrečen trgovec, nego tudi odličen — poštenjak. To je pokazala civilna pravda, ki jo je imel. Rudolt je bil namreč
ik^ST Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 153, dn6 7. julija 1900.
pri nekem tesarskem mojstra naroČil za svojo bodočo konsumsko palačo streSino, a ko jo je dobil, je na noben način ni hotel plačati. Naposled ga je dotični tesarski mojster tožil in se je o tej tožbi včeraj pri deželni sodniji vrSila obravnava Nam je resnično žal, da nismo k tej obravnavi poslali posebnega poročevalca, kajti čajemo da je pri tJ obravnavi vse strmelo, kako zna Rudolf pačiti resnico. Obravnava je pokazala, da je Rudolf znamenit učenec slavnega Signorija, toda vsa njegova velikanska spretnost v zavijanju mu ni pomagala ničesar. Sodniki se niso dali premotiti ter so Rudolfa obsodili na plačilo zahtevanih 1200 cold- in povračilo sodnih stroškov. ° — |z Trate pri Poljanah nam pišejo: Imeli smo birmo in pa bolnega župnika. Tega zadnjega morali smo proti svoji volji prevzeti od Staroosličanov, ki so ga radi dali, mi pa smo ga prevzeli zelo neradi. Ali gospod škof, kateremu smo povedali, da župnik iz Stare Oslice ne daje dobrih izgledov, je hladnokrvno odgovoril: Ali je vam že kaj zapil? In sedaj imamo žup-pnika, ki pa je pri nas tak, kakor je bil v Stari oslici. Nekaj dni pred birmo pozobal je prečastiti dva peharja črešenj-hrustavk in zobal jih je, kakor pravimo Poljanci, „s peškami". Vse to pa je žalil z večjim številom velikih meric piva, na kar je nastala karantena v želodcu! Ne bom vam opisal, koliko je stalo truda, prej kot so — tako rekoč v navzočnosti prevzvišenega — pečke črešenj hrustavk spravili iz fajmo-štrovega želodca. Cela fara se je smejala, dasi bi se bila morala prav za prav skupno s prevzvišenim jokati! Vzlic temu pa nas je gospod škof, ko je mej birmo imel svojo gromovito propoved, prav pošteno ozmerjal in oštel, ker smo se branili takega župnika. Še nismo doživeli takega ropotanja na leči! Stare ženice so majale z glavami, ter si šepetale jedna drugi: Pokojni iajmošter so jo znali lepše in boljše povedati! Možje pa so kar vstajali ter zapuščali cerkev, tako da je gospod škof imel mnogo nehvaležnega občinstva. Da, vera peša!
— Slovenščina na Višarjih. Na Vi-šarjih se je utrdil običaj, da molijo duhovniki litanije v latinskem jeziku. Ker pa prihaja tjžL gori tudi mnogo slovenskih romarjev, so začeli nekateri duhovniki, redovniki in tudi kot pisatelj znani kaplan Fr. Meško moliti litanije v slovenskem jeziku. Vsled tega je nastal med nemškim koroškim du-hovništvom silen vihar. Celo na knezoško-fijstvo v Celovcu so prihajale pritožbe in ovadbe radi slovenskih litanij. Vršile so se razburljive konference in se končale s tem, da so slovenske litanije odpravljene in imajo slovenski romarji na Višarjih pravico odgovarjati le „Ora pro nobis!" ne pa „ Prosi za nas!" Mi pa, ki ne hodimo na Višarje molit litanije, pravimo: Katoliških latinizatorjev, reši nas, o Gospod!
— Konsumna društva in dežnikarji. Poročajo nam: Tudi trgovce z dežniki hočejo katoliška konsumna društva uničiti. V Ribnici, v Črnomlju, v Laščah, Postojni in v Metliki so se pojavili „štanti" z blagom iz konsumnih društev.   Ribniški kon-sum je najel nekega bivšega trgovca, da prodaja po semnjih dežnike in solnčnike in dela tako konkurenco našim trgovcem. 24:. junija je postavil v Ribnici dotični kon-sumni prodajalec svoj  „štant" ; ker pa je začutil, da se kuha proti njemu pritožba, je hitro izginil.   Pač pa je prodajal kon-sumne dežnike v Črnomlju 11. junija in v Laščah 21. junija. V Postojno je prišel prodajalec manufakturnega blaga iz konsum-nega društva iz Horjula. Prišel je v družbi z nekim trgovcem, ki je svojo prodajalnico opustil ter imel le še nekaj ostankov. Tudi ta dva prodajalca so pregnali sejmarji ter sta si potem postavila „štant" na oddaljenejšem  prostoru.   Dotični trgovec,  ki je prišel s horjulskim konsumnim prodajalcem, je potem vstopil v konsumno prodajalno v Horjulu kot nastavljenec.   Znano je, da je metliško konsumno društvo nedavno postavilo svoj „štant" na ondotni sejem, a ga je moralo vsled energičnega protesta trgovcev zopet razdreti. Kako so pokvarila katoliška konsumna društva že narod po deželi, občutijo naši sejmarski trgovci skoraj povsod, kajti vedno morejo slišati pretenje kmetov:   „Če ne daste za to ceno, grem pa h gospodu ! ■ Naši kmetje smatrajo torej gospode kaplane in župnike za prave posestnike konsumnih društev, in ne motijo se!
— Istrski dež. zbor. Z ozirom na poročilo, da se skliče dež. zbor istrski še tekom meseca julija, je zanimivo, da sta se namreč poslanca S p i n č i č in dr. L a-ginja pogajala z ministrskim predsednikom Korberjem glede vstopa hrvatskih in slovenskih poslancev v istrski dež. zbor. Prva posledica tega posvetovanja s Korberjem je, da se snidejo slovanski poslanci istrski danes v Opatiji, kjer se odloči vprašanje o njih nadalnjem postopanju.
— Kari Filip Pollak, tvrdka, koja prodaja žganje posebno pa esence za žganje, je gotovo marsikateremu naših čitateljev na deželi dobro znana. Že pred leti slišale so se pritožbe iz celjskega okraja od strank, da so veliko več blaga dobile, kakor so naročile, in da so se potem neusmiljeno tožile in rubile, ker so bile tožbe vložene v Pragi, si stranke po navadi niso vzele zastopnika za obravnave in se šele v pisarnah oglasile, ko je že bilo prepozno.   Dobri uspehi na Spodnještajerskem dali so Josipu Meislnu, zetu šefa imenovane firme, pogum, da je tekom lanskega poletja potoval zopet po naših krajih, in bil bi lahko zadovoljen z uspehi, ako bi jih bil dosegel na pošteni način. Ker pa mali kramarji in gostilničarji na deželi sami niso naročili esenc, ponujal jim je prav po nizki ceni žganje, si dal naročilo podpisati v svoji knjižici, potem pa naročni list sam izpolnil, kakor se je njemu zdelo potrebno. Slučaji so si tako jednaki, da hočemo le jednega bolj natanko popisati: Neka A. St., trgovka v Rečici na Paki naročila je pri agentu Meislnu, ker ji je spiritus prav po nizki ceni ponujal, 50 litrov špirita in 10 litrov kisovega ekstrakta, blaga za pri-lično 36 gld. Ženska se ni malo začudila, ko dobi od 2. avg 1899 datirano fakturo glasečo se na 196 gld. 75 kr., po kateri se njej pa ni samo poslalo naročeno blago, ampak 20 kil. raznih esenc, kilo po 7 do 8 gld. 25 kr.  Ob jednem se potrdi, da se je kupnina poravnala z menico za fakturirani znesek v plačilo zapadlo dne 2. nov. 1899. Umevno je, da je trgovsko fakturo in blago nazaj poslala, a zabraniti ni mogla, da se je zoper njo menična tožba pri dež. sodniji v Pragi vložila. Dotična menica je bila tako izborno falsificirana, da jo je sodišče smatralo za pravilno, in obsojena je bila A St. v prvi in drugi instanci na plačilo.  Sedaj je pa vendar gospodu Josipu Meislnu odklenkalo; dasi je bil gledal, da je zmiraj sam s strankami obravnaval, in se mu ni bilo treba bati prič, se je vendar po skupnem delovanju preiskovalnih sodnikov dokazalo, da je nekaj čez 30 strank na omenjeni način oškodoval, in dne 12. junija sedel je ta poštenjak pred porotniki pri okrožnem sodišču v Mariboru kot obtoženec zaradi hudodelstva goljufije. Obravnava trajala je skoraj tri dni in se je natanko dokazalo, da je Josip Meisl vse naročne liste in vse menice sam podpisal, potem pa kot priča prisegel, da so jih stranke podpisale. Na tak način oškodoval je marsikaterega malega gostilničarja in kramarja v ptujskem, celjskem   in   slovenjegraškem   okraju za zdatne svote; sodišče ga je v vseh slučajih, zaradi kojih je bil obtožen, spoznalo krivim ter poštenjaka obsodilo na 61etno ječo in povrnitev vseh stroškov. Izraziti moramo pri tej priliki svoje začudenje nad našimi trgovci in gostilničarji na deželi, kateri kupujejo blago rajše od tujca Žida, pri katerem nimajo nobene garancije za blago, kakor pri domačemu producentu. Naj bodo taki slučaji vsem v svarilo.
— Popustek na zemljiškem in hišnem davku in znižanje pridobninske glavne vsote za leto 1900. Po ukaza c. kr. finančnega ministrstva z dne 18. junija 1900, št 33.406 se je v zmislu členov IV. do IX. postave z dne 25. oktobra 1886. drž. zak. štev. 220 o neposrednih osebnih davkih določil za leto 1900 popustek na zemljiškem davku na petnanjst odstotkov in na hišno razrednem in na hišno najem-niškem davku na dvanajst in pol odstotka, ter se je pridobninska glavna vsota na 34,923 952 K znižala.
— Izlet k slavnosti v Kranju. Na-prošeni smo naznaniti členom .Sokola", daje zbirališče v nedeljo, 8. trn, na južnem kolodvoru ob polu 12. uri dopoludne (a ne v telovadnici, kakor je bilo včeraj naznanjeno). Vlak se odpelje točno ob 11. uri 51 minut. Vse druge določbe ostanejo neizpremenjene, kakor so bile naznanjene. To se je določilo z ozirom na negotovo vreme. Slovesnost v Kranju se vrši pri vsakem vre-
menu. Torej na svidenje jutri v starodavnem Kranju!
— Pevskega  društva ..Ljubljana"
členi zbirajo se v nedeljo dne 8. t. m. točno ob 11. uri v društveni sobi, od koder odkorakajo na kolodvor.
— ..Celjski Sokol" se vdeleži nedeljske sokolske slavnosti v Kranju kor-porativno, z zastavo, in ne samo po de-putaciji, kakor se je zadnjič poročalo.
— Mihajl pl. Giers, ruski poslanik v Pekinu, ki dandanes bržčas ni več mej živimi, bil je svoj čas tudi v naši Ljubljani poznat in priljubljen. Bil je strasten in izvrsten lovec, ter je marsikak dan s svojim prijateljem, grofom Turjaškim, lovil na ljubljanskem barju. Tedaj se mu pač ni sanjalo, da bode nekdaj kot zastopnik najmogočnejše države tako žalostno končal svoje življenje v kitajskem Pekinu!
— Gosp. Rudolf Inemann se je nameraval posloviti od slovenskega občinstva s posebno predstavo. Ker pa to ni možno, in ker odpotuje že v sredo, se poslavlja s poslanim v našem listu.
— Društvo tiskarjev na Kranjskem priredi v nedeljo dne 15. julija t. I. v proslavo Gutenbergove SOOletnice izlet v prijazni trg Vrhniko, da si ogledajo člani dopoldne njega znamenitosti ter okolico in izvirke Ljubljanice; o povrnitvi bode skupni obed v gostilni g. Jurce, po obedu pa se vrši veselica s petjem in raznimi drugimi zabavami. Prijatelji tiskarske umetnosti dobro došli.
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juniju 1900 vložili sta 202 stranki 66.272 kron 18 vin., vzdignilo je pa 244 strank 60.556 kron 70 vin., 30 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 30.450 K. Stanje vlog 2,098552 kron 38 vin., stanje hipotečnih posojil 1,492.003 kron 63 vin, denarni promet 210.024 kron 34 vin.
— Hitra vožnja. Iz Škofje Loke se nam poroča: Tukaj sta trčila dva loška biciklista dirkača prve vrste. Oba sta bila poškodovana.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca junija t. 1. vložilo je 156 strank 50.215 kron 18 vin., vzdignilo pa 84 strank 18.438 kron 18 vin., posojila pa se je izplačalo 12 strankam 13.056 kron. Promet za mesec juni iznaša 123 970 kron 3 vin.
— Šolska poročila. Letno poročilo 4 razredne dekliške ljudske šole v Kranju izkazuje, da je v minolem šolskem letu na tej šoli poučevalo 6 učiteljskih moči. Učenk pa je bilo koncem šolskega leta 123, v starosti od 6. do 14. leta
— Naročba na smodnik za streljanje proti toči. Občine, ki še niso preskrbljene z dovoljno množino smodnika za streljanje proti toči, naj se zglase najkasneje do 15. t. m. pri dež. odboru kranjskem. Sedanja naročba velja za mesece julij, avgust in september.
— Požar. 3. t. m. dopoludne je pogorel kozolec Kat. Testen v Loki. Zažgal je neki deček.
— Ponesrečil se je 221etni Martin Sever iz Paradiša pri Trebnem na Vestfal-skem. Padel je v neki rov ter se ubil.
— Umrl je v Gorici g. Val. Stanič, oče ondotnega odvetnika g. dr. Jos. Staniča, v starosti 79 let.
— Petrolej in voda — vzrok nesrečne smrti. 201etna Ana Perinčič iz Kobarida je služila v neki družini na Franca Jožefa cesti v Gorici. Predvčerajšnjim je netila ogenj v štedilniku. Da bi lože zakurila, je prilila petroleja iz neke posode, v kateri je bilo okoli 4 litre te usodepolne tekočine. Ker je preveč zgorelo, je nesrečno dekle polilo z vodo, na kar je udaril ogenj iz štedilnika in užgal tudi petrolej v posodi, ki je razpočila. Dekle je bilo nakrat v strašnem ognja; polita s petrolejem je gorela živa. Na obupni klic »Fogo, fogo!" je prihitela gospodinja, ki je ogenj sicer kmalu zadušila, ali za dekle, — prepozno. Strašno ožgano in vso trdo so prepeljali v bolnišnico, kjer je po strašnih bolečinah umrla.
— Tele z dvema glavama. Posestniku Antonu Križancu v Žminju je krava vrgla tele z dvema glavama in dvema vratoma, ki se zjedinjata v prsih. Brumne ženice so radi tega blebetale to in ono, češ, da je bila na onem mestu, kjer je sedaj hlev cerkev sv. Antona, in da družina ne bo imela sreče, dokler se cerkev ne povrne cerkvi. In tudi škof, ko je bil zadnjič v Žminju, ae je izrazil, da bi se to moralo zopet odkupiti.
— Celovška deželna vlada je že
dobila naročilo, izvršiti revizijo trase za normalnotirno glavno železnico prve vrste iz Celovca skozi Karavanke do Jesenic.
— Samomor. V Gorici si je 801etni starček Pagoni zabodel škarje v srce. Ko so ga našli, je bil starček že mrtev.
— Prijazen soprog. V Poberšu pri Mariboru je kmet Murko svojo ženo tako pretepel, da je umrla.
— Angleško brodovje v Trstu. V ponedeljek ob 3. uri popoldne dospe angleško sredozemsko brodovje v Trst. 600 angleških častnikov pose ti cesarske ko-njarne na Lipici.
— Ujet morilec. Franca Frančiča z Rateža, ki je lansko jesen ustrelil svojo spečo soprogo, in ki je 9. aprila s tremi kaznjenci ušel iz ječe v Novem mestu, so zopet zaprli na Reki ter ga v kratkem iz-nova izroče sodišču v Novem mestu.
Vihar v Pulju. Dne 5. julija ponoči je divjal v Pulju silen vir. Grmelo in treskalo je, da je bila groza. Treščilo je v hišo Marije Hrovatin ter jo ubilo, ležečo v posteiji. Njeni otroci, ki so ležali v postelji, so ostali nepoškodovani.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca junija pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Josip Lenarčič, Kongresni trg št. 6, prodajo harmonijev in lesenih izdelkov; Karol Pollak, sv. Petra cesta št. 57, tovarno za usnje; Franc Popp, Dolenjska cesta št. 40, gostilničarski in krčmarski obrt; Marija Koprivec, Mestni trg, prodajo živil; Antonija Kasch, Židovske ulice št. 1, trgovino z mešanim blagom; Ana Kassig, Židovska steza št. 8, trgovino z rokavicami; Anton Vrhovec, Poljanska cesta št. 66, trgovina z žganimi opojnimi pijačami; Karol Schneller, Trubarjeve ulice št. 2, kleparski obrt; Ida Waneck, sv. Petra cesta št. 23, prodajo čepic; Alojzija Schwarz, Florijanske ulice št. 24, likanje perila; Ivan Bizjak, Bohoričeve ulice št. 10, malo trgovino z žganjem; Franc Belič, Konjušne ulice št. 9, podkovno kovaštvo; Frančiška Pečan, Stara pot št. 1, prodajo živil. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Jakob Kapsch, Čevljarske ulice št. 2, zlatarski obrt; Ivan Lenarčič, Konjušne ulice št. 13, prodajo moke, branjarijo in trgovino s pivom v steklenicah; Alojzij Kane, Dunajska cesta St. 42, trgovino z deželnimi pridelki; Josip Seunig. Prešernove ulice št. 8, trgovino z usnjem; Ana Cotman, Mestni trg, prodajo živil; Jakob Debeljak, Wolfove ulice št. 8, mehanično delavnico za popravljanje strojev in livarno medenine; Marija Sitar, Ra-deckega cesta št. 20, branjarijo; Franc Štrus, Stari trg, prodajo moke.
— Črevljarsko strokovno društvo v Ljubljani namerava prirediti prvo splošno gozdno veselico s koncertom in plesom 15. julija pod Rožnikom pri kopališču „Wö-rishofen". Vstopnina prosta.
— Z Dunajske ceste. Včerajšnja „Ljubljancanka" priporoča napravo prehodov čez Emonsko cesto. Kaj pa še le na Dunajski cesti, ki je tako široka in koder vozi toliko voz! Neobhodno potreben je prehod izpred Tavčarjeve hiše proti Sod-nijski ulici, po kateri hodi toliko učencev na učiteljišče, vadnico in I. mestno šolo. Ponižno bi tudi prosili, naj bi se tudi opustilo vsakdanje razbijanje travers in reis na Gorupovem zidališču, ki traja že skozi štiri leta kar po cele dneva zaporedoma. Kaj mislite, da so tudi naši živci železni. In bolnikov imamo dosti na Dunajski cesti. Mi prav privoščimo to „muziko" tudi ostalim delom Ljubljane.
— Voz smole se je prevrnil danes zjutraj na Auerjevem dvorišču. Ker so ravno kuhali na dvorišču smolo, se je še ta vnela, ki je padla iz prevrnjenega voza v bližini kurišča. Konji in voli, ki so bili na dvorišču, so se splašili, in so jih hlapci komaj vzdržali, da niso ušli na ulico. Ogenj so kmalu pogasili.
— Sleparka. Včeraj zvečer je šla neka majhna deklica po vina v gostilno „pri Lahu" v Vegovih ulicah, ko je prišla z vinom iz gostilne, ustavila jo je zvunaj neka .gospodična" in jo prosila, naj gre v hišo nazaj in pokliče iz stanovanja njenega brata, vino in pa denar pa naj da njej, da ga bode držala. Deklica je res šla v hišo iskat brata gospodični, katerega pa seveda ni našla, dasi jej je bila gospodična natančno povedala, pri katerih vratih mora potrkati. Ko je prišla deklica nazaj, ni bilo ne gospodične pa tudi ne vina in ne de-
narja. Poroča se nam, da se je že večkrat prigodilo, da so bili otroci, ki se pošiljajo po vino v gostilne, na ta način za denar in vino ogoljufani.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 30. junija do 6. julija je dela iskalo 16 moških delavcev in 44 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 14 moškim in 42 ženskim delavkam, 102 delavcem je bilo 72 odprtih mest nakazanih in v 45 slučajih se je delo sprejelo in sicer pri 12 moških in 33 ženskih. Od 4. janu-varija do 6. julija je došlo 1780 prošenj za delo in 1542 deloponudeb, 2709 delavcem je bilo 1720 odprtih mest nakazanih in v 1013 slučajih se je delo sprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 krojač, 2 trgovska hlapca, 1 hišni hlapec, 15 konjskih hlapcev, (1 gostilna se da v najem,) 3 gostilniške kuharice, 6 navadnih kuharic, 9 deklic za vsako delo, 10 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 5 dekel za kmetska dela, 1 postrežkinja, Vajenci za razne trgovine in obrte.
* Poziv na naročbo „Vienca". »Matica Hrvatska" je sklenila, da prevzame lastništvo in izdajanje najstarejšega sedanjega beletrističnega hrvatskega lista „Vienca". Uredništvo je prevzel vseučiliški profesor, pesnik in pisatelj dr. Gjuro Arnold. Uprava „Matice Hrvatske" poživlja vse prijatelje „Vienca", in »Hrvatske Matice", naj se naroče na ta list, ki zbira okoli sebe najboljše hrvatske književnike. Do konca leta ostane oblika lista neizpre-njena. Stari letniki so še na razpolago. Naročnina za vse leto je 14 kron za pol leta 7 kron.
* Nova posredovalnica služeb je baje pri sv. Jožefu gori v nebesih. Neki pobožen gospodar tam nekje ob reki Reni ni mogel dobiti dobre služkinje. Prosil je Boga, prosil Mater božjo, naj mu pomoreta iskati jo, toda zaman, nobena dekla ga ni zadovoljila. Končno se je obrnil še do sv. Jožefa, ter mu obljubil, da se mu zahvali javno v „Nothburgi", listu za posle, kateri izhaja v Donauworthu, ako mu nakloni dobro služkinjo. In res, jedva so minili trije dnevi, ko je dobil gospodar iz-borno deklo, s katero je bil povsem zadovoljen. Zato je pa tudi izpolnil vestno svojo obljubo ter se prav lepo zahvalil sv. Jožefu za njegovo pripomoč in ga priporočil tudi drugim gospodarjem, ki iščejo poslov ter poslom, kateri iščejo dobrih gospodarjev. No, sv. Jožef, deviški ženin Marije, je pa tudi priden „razdiralec" zakonov, ako se njemu zdi, da ženin in nevesta ne sodita skupaj. Isti list pripoveduje: „Nasa hči, katera služi v Monakovem, se je hotela poročiti z nekim luterancem. Vse odgovarjanje je bilo zaman. Naposled smo naprosili sv. Jožefa, naj nam pomore odvrniti hčer od te nesreče; dali smo za mašo in 9 dni zapored smo molili rožni venček sv. Jožefa, in glej, kakor da se je zgodil čudež, hči je pretrgala vse vezi z luterancem." — Kdor bi bil torej v jednakem ali podobnem položaju, naj se le obrne do sv. Jožefa, on — trdi list „Nothburga" — mu gotovo pomore.
* „Bozja namestnika". V Bordeauxu so zaprli nekega redovnika, ki je bil ka-tehet ter je nesramno zlorabljal več dečkov. Dobil je dve leti ječe. — V Budisinu (Saksonska) so obsodili 26. junija kaplana Wanda iz Seifendorfa v ječo za jedno leto in dva meseca. Ta „božji" namestnik je zlorabil nedoletne deklice. Ta Wand je bil že v Draždanah takega načina grešnik, a je izginil in ga je oblastvo iskalo zaman.
* Zeppelinov zrakoplov. Po dolgih pripravah in premnogih poskusih se je dvignil 2. t. m. grof Zeppelin s svojim ogromnim zrakoplovom nad Bodenskim jezerom v višino 400 m ter prevozil v 17*/i minutah 6 km v polkrogu. Vozil je proti vetru ter sukal s krmilom zrakoplov naprej in nazaj. Prvi del poskusa se je posrečil popolnoma. Pri drugem delu pa se je jedno krmilo zaplelo in zrakoplov se je spustil na jezero. Ker so pod zrakoplovom čolni, je zrakoplov z ljudmi vred ostal na površini kakor ladija z jadri. Vsekakor je Zeppelinov zrakoplov najpopolnejši izmed vseh zrakoplovov s krmilom in s čolnički.
* Samomor tata. 5. t. m. je začni redar na Dunaju v Schönbrunnerstrasse proti jutru v hiši, kjer imata zlatar S. Fleischmann in pozlatarica Roza Ranzal svoji prodajalni, nakrat neki sumljiv šum; in videl je, da je nekdo zlezel skozi okno v
klet, predrl skupno steno sosednjih proda-jalnic, kateri je hotel okrasti. Redar je najprej počakal, da je dobil pomoč, potem je zlezel v prodajalno zlatarja, a ta je bila prazna. Ko pa je prišel v prodajalno Roze Ranzal, je videl, da visi na kljuki na jermenu svojih hlač tat Ivan Vrabecz kateri se je obesil, ko je začutil redarja. Bil je že mrtev. Vrabecz je bil že dvakrat radi tatvine kaznovan.
* Mrtvi ustajajo! Oreste Baratieri je vstal zopet in je povedal svoje avtoritativno mnenje celo o revoluciji v Kitaju. Mož obžaluje namreč, da Italija ni poslala svoje vojske v Kitaj, kajti, tako meni, nobena vlast Evrope nima vojakov, ki bi se mogli primerjati z italijanskimi za službo v daljnih krajih. Kdo se ne smeje!? Če kaj,dokazuje pač to ves propad naroda italijanskega, ki z nekakim ponosom čita take neslanosti in ne sluti, kako neznansko se smeši s tem.
* Umor poslanika pred 70 leti. V februvarju 1. 1829 je bil v Teheranu umorjen ruski poslanik Aleksander Sergejevič" Gribojedov. Rusko-perzijska vojna se je končala 1. 1828. Mirovni posredovalec, odlični ruski pisatelj in dramatik Gribojedov je bil poslan kot poslanik carja Nikolaja I. v Teheran. Toda Gribojedova so sprejeli v Teheranu jako neprijazno. Bil je namreč jako energičen med mirovnimi pogajanji in tudi kot poslanik ni poznal šale. Zato je perzijsko duhovništvo sklenilo, da Gribojedova umore. V to svrho je duhovništvo nahujskalo teheranski mob proti ruskemu poslaništvu. 12. februvarja 1829 je fanatična tolpa obkrožila poslaništvo in ga naskočila. Gribojedov se je sam hrabro branil, toda premagali so ga in kruto umo rili. Z njim je padlo 36 mož ruskega po slaništva. Nato je bilo nad 40 morilcev obglavljenih in vlada je morala plačati nad 30 miljonov rubljev.
* Splošno preskrbovališče. „Wiener Ztg." je objavila 1. t. m. poziv, naj posestniki dividend vsaj do 31. dec. i. 1. dvignejo svoje deleže, ki sicer zapadejo. Ta poziv z imeni deležnikov je dobiti v zavodu na Dunaju in pri komanditih.
* Častnik s kavcijo pobegnil. Okr. sodišče Schwaz na Tirolskem išče nadpo-ročnika Rudolfa Tschusija viteza pl. Schmid-hoffena, kateri je ubežal s kavcijo, ki mu jo je dal oče njegove bivše neveste. Star je 28 let; v njegovi družbi je tudi neka 191etna Cecilija Sieberer.
* Izgnanstva v Sibirijo ni več. Car je izdal ukaz, da se izgnanstvo opusti, kar je navdalo z veseljem vso rusko carstvo.
* Zdravilišče za zaljubljence. V španskem listu „Siglo Medico" je opisal zdravnik Regnera kopališče Alanje v provinciji Badajor kot pribežališče nesrečnih zaljubljencev. Šele nedavno se je dognalo, da voda ondotne kopeli leči vse srčne in živčne bolezni, ki se zovejo sicer „nesrecna ljubezen". Regnera povsem resno pripoveduje način zdravljenja teh boleznij. Nedavno je bila ondi 171etna devica, ki se je sprla s svojim zaročencem tako zelo, da je začela kar besneti, ako ga je le zagledala. Poslali so jo v Alanje, kjer so jo zdravili z vodo, in v 8 dneh je bila zdrava. Črez 14 dni se je že poročila s svojim zaročencem. Neka druga devica pa ni hotela poročiti se s svojim ženinom, ker se je zaljubila v njegovega brata. Poslali so je v Alanje, kjer je okrevala od bolezni, t. j. od ljubezni do brata, in srce se ji je obrnilo zopet k prvemu zaročencu. Sedaj je v Alanju vse polno nesrečnih zaljubljencev. No, če že druzega ni, reklama za to letovišče je vsekakor originalna in uspešna.
* Nesreča na železnici. Iz New Yorka javljajo: V predmestju Tacomas je skočil s tira vagon ter padel v 120 črev-Ijev globoko dolino. Ubilo se je 35 oseb, 18 jih je pa ranjenih.
* Dolžina vseh železniških prog na svetu je znašala 1898. leta 752.500 km. V Evropi sami ima dolžina vseh železniških tirov 270.000 kilometrov. Od teh železnic je 35.100 km avstro ogrskih, 42.500 ruskih, nemških pa je 49.600 km.
* Drago spalnico ima Američan S. Marchand. Naročil si jo je v Parizu za malenkost 4,882.200 frankov. Na postelji, ki je iz ebenovine, zlata in slonove kosti, so delali dva in pol leta in ne stane nič več nego poldrugi milijon. Stoli stanejo dva in pol milijona; mizica pa 200.000 frankov.
Književnost
— „Prosvjeta" ima v XIII. štev. tole vsebino: Lovretic Gjena i Josip : Na-amijana usta. Katalinic Jeretov Rikard : U tišini čarne noči. Davila pl. Hinko: Težki dani. Deželic Gjuro Stj.': Marijan Markovic". Kirin Josip: U Rimu. Putopisna črtica. Combe T.: Ubogi Marcel. Najnovije o juž-nom stožeru. Tolstoj L. N. grof: Sevasto-polske pripoviesti. Bučar Franjo dr.: Hrvatska protestantska književnost za vrieme reformacije. Puric Josip prof.: Zemljopis Hrvatske. Napisali D. Hirc i dr. H. pl. Hra-nilovič". Pristup. Svjetska izložba u Parizu. Listak. Slike: Poljane riže na Ceylonu. Slapovi na Ceylonu. Sv. Petar u Rimu. Sv. Ivan Lateranski u Rimu. S. Maria Maggi-ore u Rimu. Sv. Pavao u Rimu. Umjece s vodom na parižkoj izložbi. Ulica narodnostih. Trocadero. S prieda Alžir. Vrtljarska iziožbena sgrada. Slike iz „Trebeviceve" proslave 417, 420 i 421. Pomrčina sunca 28. svibanja u Alžiru. Umjetnički prilog. Modni prilog.
— Život je prestopil v drugo polletje in prinaša v 1. zvezku tole vsebino: Slike: R. Frangeš: Ivan pl. Zaje. R. Frangeš: Konj (engleška pasmina). R. Frangeš: Gorgona (skica za zdenac). G. Frangeš: Ovce. Tekst: Srgjan Tubid: Zadnje poglavje. (Dio drugi).
— M. Lisičar: Elegija. — Ivan Cankar: Mirni. — Milan Ogrizovič: U zagrljaju. — Nap. Iv. Špunstrižič: Dolores. — Ivanov: Matica Hrvatska 1899. — M. Nehajev: Janko Leskovar (Književna študija). — Ksaver Šandor Gjalski: Knjiga Boccadoro.
— Dr. Franjo Spevec: Proslava 500 godiš -njice sveučilišta krakovskoga. — Mirza Saf-vet: Tefvik i Fikret (prikaz iz moderne turške književnosti). — Iz književnog i umjetničkog svijeta : Književnost: Proslava 400 godišnjice krvatske književnosti. Vladimir Jelovšek: Simfonije II. Zofka K veder: Misterij žene. Iz engleske književnosti (Dryden i Cowper). Iz novije bugarske književnosti. — Umjetnost: Pariška izložba. Iz umjetničkih ateJiera. — Smotra. — Nove knjige. „Zivot" toplo priporočamo!
— Römische Strassen und Befestigungen in Krain. Im Auftrage der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale untersucht von Anton von Premerstein und Simon Rutar. Mit Karten und Fascimilen. Ladenpreis 7 Kronen. Wien. Aus der k. k. Hof- und Staats-drukerei 1899. To je prvi sad preiskavanj glede rimskih cest in utrdb, prazgodovinskih in rimskih ostankov na Kranjskem. Razen tega se je porabil za to krasno delo že prej nabrani materijal prof. S. Rutarja, večletnega konser vato rja za Kranjsko na polju rimskih starin, in poročila J. Pečnika, antikvarja v Novem mestu. Ceste in ostanke zidov sta opisala oba pisatelja. Rutar je narisal tudi pregledno karto, ki kaže rimske prometne ceste južno Save. Zgodovinski in napisni del je oskrbel Premerstein, ki je vse delo uredil. Karta rimskega zidu pri Nauportu („Ajdovski zid") je reprodukcija po karti voj. geogr. instituta. To delo obsega skoro vso zgodovino Kranjske za časa Rimljanov, zlasti pa Ljubljane in Vrhnike. Narisane so vse znane in domnevne ceste z najdišči miljnikov. „Ajdovski zid" pri Vrhniki (del utrdbe italske meje) je narisan z načrtom 1:22 000. Takisto so narisani vsi novo najdeni in pregledani nad pisni kamni na Kranjskem. Med poslednjimi je najzanimivejši oni na str. 41, št. 10, najden 1. 1892 pred Tavčarjevo hišo na M. T. cesti ker je prvi dosedaj v Ljubljani najdeni krščanski napis. V krogih zgodovinarjev in zemljepiscev bode to vele-znamenito delo nedvomno našlo tisti sprejem, katerega zasluži spričo svoje temeljitosti in vestnosti.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 7. julija. Poslanec dr. Kathrein, načelnik kluba nemških klerikalcev je pred svojimi volilci govoril o uredbi jezikovnega vprašanja in se odločno izrekel za kodificiranje nemškega državnega jezika, dostavil je, da samo naivni ljudje dvomijo o možnosti, uveljaviti nemški državni iezik.
Pariz 7. julija. Nacijonalisti so včeraj zopet poskusili naskok na ministrstvo Waldeck-Rousseau. Poslanec Lassies je hotel interpelirati radi tožbe
kapitana Frischa proti „AuroriK. Ker se njegova interpelacija ni postavila na dnevni red, je provzročil velik škandal. Prezident Deschanel je moral sejo pretrgati. Končno je zbornica odločila, da se postavi Lassicsova interpelacija kot zadnja točka ne dnevni red.
Helsingfors 7. julija. Finlandski senat, ki se je upiral uvedenju ruskega uradnega jezika na Finskem, se je udal. 12 senatorjev je odstopilo. Senat je pritrdil carskemu reskriptu in se je ta danes objavil v uradnem listu.
Dunaj 7. julija. Neka tukajšnja banka je dobila danes ob dveh po-poludne naznanilo, da so Buri ujeli generala Bullerja in ves njegov štab. Potrjena ta vest doslej še ni.
Dunaj 7. julija. „Fremdenblatt" prijavlja poročilo iz Londona, v katerem je rečeno, da ni sedaj niti najmanjšega dvoma več o groznem klanju kristijanov in tujcev v Pekinu. Kitajci so kakor divji napadali kristijane. Vlomili so v vsako hišo, koder so slutili, da živi kak kristjan. Mesarili so jih kakor besni in jih vse moške, ženske in otroke na najstrahovitej.se načine trpinčili. Celo otroci so se klanja udeleževali. Trupla so večinoma pometali v goreče hiše. Pekin je ves v dimu. Še vedno gori nebroj poslopij. Klanje se je začelo že dne 17. junija in je bilo ubitih do G000 kristijanov in tujcev.
Berolin 7 julija. Tajnik in tolmač nemškega poslaništva v Pekinu, Golt z, je izrekel mnenje, da je treba na Kitajskem hitro in z vso ostrostjo in brezobzirnostjo nastopiti. Humani-tetni pomisliki ne bi bili umestni. Ako bi se Evropa izkazala kot slabotna, izgubila bi za dolgo časa ves vpliv. Goltz pravi, da je treba usmrtiti vse Kitajce, ki so se udeležili zarote zoper tujce, a princ Tuan mora biti prvi, čigar glava mora pasti in se mora razobesiti na pekinškem mestnem zidu. Tuan je vodja mandžurske stranke in duša cele zarote. Tuan je odstranil doslej naj merodajnej šega kitajskega državnika, princa Činga in sedaj tudi spravil cesarja in cesarico na stran.
Berolin 7. julija. Bivši minister Falk, ki je za Bismarcka vodil kulturni boj, je umrl v starosti 73 let. Falk je bil od leta 1872. do 1879. minister.
London 7. julija. Listi poročajo, da je princ Tuan izdal parolo, naj se pokoljejo vsi tujci. Uradništvo je temu z navdušenjem pritrdilo, na kar se je dvignilo ljudstvo. Tuanovi pristaši so cesarja in cesarico oropali njihovih cesarskih znamenj in ju postavili pred alternativo, naj se ali zastrupita, ali pa bosta zabodena. Kakor znano, sta se odločila za zastrupljenje. Cesarica je še živa.
London 7. julija. 0 ruski koloni, broječi 3000 mož, ki je 11. junija odrinila proti Pekinu, že 24 dni ni nobene vesti. Sodi se, da je kitajska armada, na katero je ruska kolona naletela, in ki šteje 30.000 mož, vse Ruse do zadnjega moža ugonobila.
London 7. julija. „Timesu javlja, da so Japonci v Tsientsinu izkrcali 22.000 mož s 14 topi, 800 mož pa da je na potu.
London 7. julija. Iz Tsientsina se poroča, da leži v okolici na tisoče umorjenih kristijanov, in da nosi reka, ki teče mimo mesta, vse polno trupel v morje. Splošno se priznava, da bi bili evropski vojaški oddelki že vsi uničeni, ko bi jih ne podpirali Rusi.
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
d) Trgovska in obrtniška zbornica v Gradcu je pri c. kr. železniškem in trgovskem ministrstvu prosila za odpomoč glede nekaterih nedostatkov v železništvu. V svoji vlogi povdarja zbornica posestrima, da je ureditev prometnih razmer na Avstrijskem narodno-gospodarska zahteva prve vrste. C. kr. ministrstvo je v zadnjem času naredilo nekaj poskusov, da izboljša obupne
Dalje v prilogi.
razmere avstrijskih železnic, zlasti v planinskih deželah, in ta vloga ima ravno namen c. kr. ministrstvo dovesti do tega, da razvije svojo delavnost v tem smem odločno in trajno, in sicer tako glede južne železnice, kakor glede državnih železnic. Ministrstvo se ne sme zadovoljiti s polo vičnimi nkrenitvami, če hoče osignriti promet za prihodnost. Vloga navaja podrobno nedostatke na železnicah in se zavzema za drugo zvezo Gradca z Dunajem, Ljubljano in Zagrebom kot nujno potrebno. Zbornica prosi končno železniško ministrstvo, naj že uvedeno akcijo glede pomnožitve obratnega materiala, razširjenja postaj in njihovih tirnih naprav in pa glede razbremenitve železniškega osebja odločno dovede do konca, naj vso svojo skrb obrača na spo-polnitev uredeb pri c. kr. državnih železnicah, in naj državno železniško politiko napelje na boljšo pot. — Zbornica je to vlogo pri c. kr. železniškem ministrstvu podpirala in v svoji vlogi posebno poudarila nujno potrebo preureditve ljubljanskega južnega kolodvora južne železnice.
Zbornica je vzela to poročilo odobruje" na znanje.
IV. Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča o volitvi zastopnika v odbor obrtno-nadaljevalne šole v Šmartnem pri Litiji in predlaga, naj se izvoli gosp. Wakonigg, trgovec v Šmartnem. Sprejeto.
V. Zbornični svetnik Feliks Stare poroča o prošnji občin Podgora, Kompolje in občinskih svetovalcev v Vidmu za do-dovolitev štirih letnih semnjev: 17. janu-varja, 1. maja, 31. avgusta in 5. decembra v Vidmu. Sosedne občine ne ugovarjajo proti dovolitvi. Ker bi novi semnji živinorejo v teh krajih povzdignili in ne bi ovirah drugih tamošnjih semnjev, predlaga poročevalec, naj se prošnja priporoča v po-voljno rešitev. — Sprejeto.
VI. Provizorični predsednik Ivan Baumgartner poroča o vlogi trgovske in obrtniške zbornice v Bolzanu na c. kr. finančno ministrstvo, da bi razveljavilo v ministrski odredbi z dne 30. novembra 1899, drž. zak. št 238, obseženo določbo, da se sme prodajati denaturirano žganje na drobno le v posodah, zaprtih po trgovski navadi, ki obsegajo najmanj 18 litra. Tudi gremij trgovcev v Ljubljani je vložil jednako prošnjo. Ta določba provzroča trgovcem mnogo stroškov in sitnostij vsled napolnjevanja in zamašavanja steklenic, ne koristi pa nikomur. Poročevalec predlaga v odse-kovem imenu: Zbornica naj podpira gornjo vlogo pri c. kr. finančnem ministrstvu z jednako vlogo. — Sprejeto.
(Dalje prih.)
Bratje Sokoli! V nedeljo, dne 8. julija 1900
najmlajše bratsko slovensko telovadno društvo
»Gorenjski Sokol"
slovesno razvije novo zastavo.
Zbirališče ob , IS.uri na Južnem kolodvoru. Vlak. Me odpelje ob 11.url 51 minut.
Vspored > Pozdrav v Kranju, razvitje zastave, banket na vrtu pri Mayrju, javna telovadba na glavnem trgu, ljudska veselica, odhod z večernim vlakom.
K prav obilni udeležbi Vas vabi z bratskim: V a zdar!
Odbor.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gg. Litij-sko-Šmartinske Slovenke družbi sv. C. in M. za god 200 K. — G. Harambaša v Rajhenburgu nabral mej Rajhenburškimi rodoljubi v vezilo sv. Blagovestnikoma 40 K. — G. Josip Kozina kot revanža za čestitko Metodove Cirile iz S. T. 2 K.
— Povodom sestanka „Crnih kusov" v Švicariji 3 K. 20 vin. — G. Valentin Zavrl nadučitelj v Begunjah pri Lescah nabral pri kresu na Dobrči poleg koče g. J. Anerja 16 K, (mej darovalci 8e je osobito izkazal g. Auer z 10 K.) — G. Katinka Gustin v. Metliki za godovni dar.'sv. Blagovestnikoma 2 K.
— G. Ivan Duffe v Ljubljani daruje po g. H. S. 1 K
— g. Emil Orožen, c. kr. notar in g. Janko Ruprecht, oba v Trebnjem v spomin godu naših preslavnih BlagoveBtnikov pošiljata vsak 10 K., tedaj skupaj 20 K. — Vsega skupaj 28 4 K. 2 0 vin. Živeli!
Za Prešernov spomenik: G. Ruža Lukan nabrala v veseli družbi v Ribnici dne 2. 7. 1900 25 K 20 vin. — G. Vojteh Kette, Lackenhof na Spod. Avstrijskem, namesto venca na krsto umrlega prijatelja g. K. IvančiCa 10 K. — Družba »pri roži" pod geslom: „Iz krajev niso, ki v njih eolnce sije", 6 K. — Skupaj 41 K 20 vin. Živeli!
Ako si hočete za malo denarja.    f^JLMf^rr'JfiV    rxrirJs\i | _    in gotovo bodete jako zadovoljni. Iz Ktter-jevega sad-
prirediti krepčalno in okusno domačo E^llSl ===== S30 M I SOK n0ga ^ka narejeno sadno vino je priljubljeno v tisoCih pijačo, treba da poskusite rodbin in pridobiva od dne do dne veC prijateljev.
10 litrov sadnega soka, ki z vodo pomešani vskipe, da 110 do 140 litrov sadnega vina. Liter te izborne pijače stane okolu pet krajcarjev.
Same-aalege mm KJublJano Ima Adolf Hoprhva, Sv. Petra eesta mi. 44. (1089—10) VILJEM KTTKK, stiskalnica zaa. m sadni sok, Kigmarlngen (Hohenzollern).
Fotografični aparati za diletante. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za fotografijo, ta za-nimajoč šport, ki se ga vsakdo lahko nauči, od 1. 1864. obstoječo specialno hišo fotografičnih potrebščin firme A. MOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9, ter da pregledajo njen ilustrovani cenik, ki se na željo pošilja brezplačno.
a (11-8)
(Kwizdov    restitucijskl   fluid za konje.)
„Sportu, strokovnjaški list za dirkarstvo, lov in konje, se izraža o Kvvizdovem restitucijskem fluidu tako-le: Kdor hoče mišice svojih konj pri močni vporabi ohraniti sveže, se mu priporoča, da vporablja restitucijaki fluid Frana Ivana Kwizde v Kornennburgu. Po vsakokratni rabi naj se mišice dobro obribajo s slamo, potem pa se noge konja od kolena do binclja naribajo s tem restitucij-skim lluidom in lahno zavežejo; to je priprosto a vendar jako dobro sredstvo, da se mišice ohranijo sveže in čvrste in se prepreči nastajanje žolčevja. Kwizdovega c. kr. priv. restitucijskega fluida naj bi torej ne manjkalo v nobenem dobro urejenem hlevu.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Z Bogom!
Odhajaje po svojem šestletnem umetniškem delovanju pri slovenskem gledališču, kateremu sem bil udan z vso svojo ljubeznijo do bratskega naroda slovenskega in njegove dram. umetnosti, izrekam s tem slavnemu dramatičnemu društvu v Ljubljani, njegovemu predsedniku, velecenjenemu gospodu dr. Ivanu Tavčarju, njegovi milostni gospe soprogi, ljubeznivi botrici naše »ljubljanske srajce* Svatopluka, gg. botroma Pirca in Plan-tanu, slavnemu odboru dram. društva, umetniškemu društvu, ruskemu kružku in njegovemu predsedniku g. dr. Jenkotu, češki obci, vsem društvom, pri katerih sem sodeloval vselej z veseljem ter sploh vsem dobrim prijateljem slovenske dramatične umetnosti, posebno pa redakciji ^Sloven-skega naroda", ^Ljublj. Zvona" itd., vsem p. n. obiskovalcem slovenskega gledališča iz Ljubljane in z dežele na toliko dokazov naklonjenosti, prijateljstva in ljubezni svojo najiskrenejšo zahvalo in kličem vsem najsrčnejše;
„2 J$ogom in na svidenje/"
Zagotavljam, da ne izginejo nikdar iz najinih mislij vsi ti lepi trenutki, ki sva jih doživela med Vami, bratje Slovenci!
V Ljubljani, dne 7. julija 1900.
Lidunka Inemannova. (1354) Rudolf Inemann.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. jnlija: Pavlina Valjavec, urarjeva hči, 10 dnij, Bohoričeve ulice št. 33, vnetje črev. — Neža Stoje, strežnica, 63 let, Florijanske ulice št. 17, vnetje jeter.
V deželni bolnici:
Dne 3. julija: Matevž Pfeiier, tesar, 45 1. le-gar. — Amalija Bergonuž, dekla, 24 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višin* nmd morjem 806-Jra. 8rednjl tračni tlak 736 0 mm.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
l>
Vetrovi
Nebo
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7302!  192 brezvetr.
7277 7296
17-1 sr. jvzhod 13 0 sr.szahod
dež
dež dež
Srednja včerajšnja temperatura 19 7°, normale: 194°.
S-u.2a.a£sl£Si borza
dne 7. julija 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 97 30 Skkpni državni dolg v srebra .... 9695
Avstrijska zlata renta....... 115 60
Avstrijska kronska renta 4%   .... 9695
Ogrska zlata renta 4°/0....... 115*60
Ogrska kronska renta 4°/...... 90 95
Avstro-ograke bančne delnice .... 1725 —
Kreditne delnica......... 675"—
London vista.......... 242271,',
Nemški drž.bankovc 3» 100 mark . . 11870
80 mark............ 23 70
90 frankov........... 1929
Italijanski bankovci........ 9070
C. kr. cekini........... 1133
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša (36—3)
osvežujoča in namizna pijača,
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
0NIJ5L
MATT ,,
BU*
alkalična kislina
Ta^uphva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
železnice Ljubljana-(Brezovica)-Vrtinika.
Id ubij ana-Vrhnika.
Postaje	zjutraj	popoldne	zvečer
Brezovica...... Log (postajališče) . Drenov-Grič..... Vrhnil	7 16 7 32 7 47 7 69 8 0»	1 65 2 ia 2 27 2 39 2 *9 ljana.	8 10 8 27 8 3 8 6* 9 04
Postaje	zjutraj	dopoldne	zvečer
Vrhnika....... Drenov-Grič..... Log (postajališče) . Brezovica...... Ljubljana......	5<° 6™ 6Ô3 618 6 34	11 35 11 *» 1168 1213 12 29	6 36 6 69 7Ü 7 30
Zgubil se je
dne 3. t. m. pes „mops", kateri sliši na ime ..Darling". Okrog vratu ima rumeno verižico, ter je od iste tudi črn okrog vratu. — Kdor ga najde ali kaj izve o njem, naj blagovoli proti primerni nagradi sporočiti ali ga izročiti (1355)
Vene. Arko-tu
Šmartno, f»*-I M^itljl.
Firm. 187.
Razglas.
Posam; U. 43/1.
Na c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani izvršil se je vpis firme
„Anton Deghenghi, trgovina z lesom v Ljubljani, Anton Deghenghi, Holzhandler in Laibach"
in Antona Deghenghi, trgovca z lesom v Ljubljani, Marija Terezije cesta hiš. št. 1, kot imetnika te firme v register za posamezne firme.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani
dne 2. julija 1900. (1343)
fc¿g- «fcponatis Tgjrj
brošurice
â%gubljeni¿Bog ¿
f «5 lasžel
in se dobiva v L. Sekiventnerjevi knjigo-
tržnlei komad po *0 vin., po pošti 3 vin. več.
Kateri?
gospodov trgovcev želi sprejeti pomočnika, špecerista, koji ima v 25 letu dobra večletna spričevala, blagovoli svoje vprašanje staviti pod poste restante št. ,,2001 B. R." Ljubljana. (1353-1)
VABILO
veselici s plesom
katera bode
jutri, v nedeljo, dne 8. julija 1900 v gostilni pri „Majarončku" v Vodmatu.
Vstopnina prosta. Postrežba točna In izvrstna.
K obilni udeležbi vabi (1350)
Jern- Jelenie, Vodmat, Stara pot 1.
Zdravilišče v visokih Alpah.
Tetrioloj
(1351)
posredovalnica stanovanj in služeu
Gospodske ulice št, 6
išee nujno:v* arrajska služnika za Ljubljano ; korijaza. ki je ob jednem jezdni hlapec, v dobro hišo, 15—20 gld. plače in vse prosto; nekaj boljših kuharic in deklet za razna dela; 9 boni za reko in Ogrsko k večjim otrokom; * pestunji itd.
Priporočam spretno hotelsko hlsino in jako pridno, solidno kuhinjsko ka»Irko, obe z letnimi spričevali.
(¿00.ni)   Jgg9«{^||^;(1500 m) j
k
Južno Tirolsko.
Arzenasti, železnatl zdravilni vrelci priznano izbornega uspeha proti krvnim, živčnim in ženskim boleznim. Levico-arzenasta voda se dobi v vseh lekarnah (Ml—7)
Imeniten zdraviliški zavod I. vrste.
(Po leti in po zimi odprt.)
Krasna lega, milo podnebje, najmodernejši komfort, zdravljenje s pitjem in kopanjem, druž-binske_in športne zabave.
Železniška postaja Valsuganske železnice jedno uro od Tridenta. Direktna zveza z brzo-vlaki na vse strani in od vseh strani. Prospekte itd. pri potovalnih pisarnah in v ravnateljski pisarni v Charlottenburgu cBerlinerstrasse 33) in v Levico (južno Tirolsko).
Brzojavna adresa: Polly, Levico.
«•*•• I"ollj-I»olacsek
glavni ravnatelj.
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgn pri Ložn
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejšem sistemu in z najboljšimi stroji
ter priporoča vsakovrstne mlečne Izdelke, kakor sir, zlasti surovo maslo
po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru.
Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
<1179-4> FranjO Petsche, ravnatelj.
„THE MUTUAL"
zavarovalna družba za življenje v New-Yorku.
vzajei
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let
nezapadljive. Koneene številke bilanee za leto ISOSt
Zaveraostfna račun lastnikov polic !  .'  .' .*  .' JmSSS
Prebitek na račun lastnikov polic...... 9iQ4rtt\xitvfin trln
Dohodki leta 1898   ..   ................. 299.660;000- "
•Ép" premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri
c. kr. ministerialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—19)
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, 11. nadstr.
z dvema sob-, m a in pritiklinami se odda za november (1340—1)
na Reseljevi cesti.
Naslov v upravništvu „Slov. Naroda*
14 let star, se sprejme (1334—1)
xr trgovino A. Sušnika
Zaloška ceeta št. 15.
sprejme (1332-2)
dr. Kolšek v Laškem trgu
na pismeno ponudbo.
Proda se pod ugodnimi pogoji
jednonadstropna hiša
v Ljubljani, Krakovske ulice št. 22
Več se izve pri lastnici istotam vsaki večer od lf%6. ure naprej. (1344—1)
se sprejme pod dobrimi pogoji v trgovino z mešanim blagom pri
J. Modic-u v Novi vasi pri Rakeku.
Več se izve pri dotičniku. (1333—2)
Pridno in pošteno
dobrih starišev, katera ima veselje do trgovine in gostilne, se sprejme takoj Prednost imajo one* katere znajo nekoliko kuhati in Šivati. — Ponudbe naj se pošiljajo na uprav ništvo »Slovenskega Naroda" pod naslovom „ Zvestoba". (1335-2)
Elegantno
stanovanje
obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom.
Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. (1051—20)
Pouk v pisavi s
strojem
se pri zadostni udeležitvi podeli
na Št. Peterskem nasipu št. 37, I. nadstr.
Oglasitve od 7. do 9. ure zvečer do 10. julija t. L
(1314—3)
Jutri, v nedeljo, 8. julija 1.1. v gostilni „pri Ocvirku" Dolenjska cesta št. 40
veselica
£4 plesom.
Začetek ob 4« uri pop.
S spoštovanjem
(134?)        Fr- Popp.
Ljudevit Borovnik
|| puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vaakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuBe-valnici in od mene presku&ene. — Ilustro-(110) vani cenilci zaitonj. (26)
>•••
ufekejeva moka za otroke
1
■ od aysi-.ro-ogrski h,  nemških itd;«s a v to r i ret   priporočen a
■ naibolja innajcenejahrana za zdrave in na črevih bolne orroke
M Dobiva se v IcRannoh.*drogu«nlJah fcjgv fovoRni .R.KUFEKE DUNAl vi>
V Gorjah
V. ure od Vintgarja in s/* ure od Bleda odda se
Krasen razgled na Karavanke in na BleŠko jezero.   Hrana in stanovanje ceno.
(1319-2) Jernej Černe.
m
Srajce, kravate, svilnato blago
se popolnoma
sukneno, platneno in drugo manufakfurno blago
po polovičnih censh
nepreklicno le do konca julija 1.1.
prodaja (1178—10)
na Sv. Petra nasipu št. 2.
Cos. kr. avstrijski f& ktim železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod Is Ljubljane yi. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Aussee, Išl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vluk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Fraiizensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzcn, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popolndue osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genavo, Pariz; čez Klein- Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zve čer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 miu. popoldne v Podnart-Kropo. — Prog;* v Novomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Frau-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soinograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curita, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gastema, Ljnbna, Celovca, Pon. tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoladae osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovjh varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, iin-dejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga is Vovega mesta in Kodevj«. Osobni vlaki: Ob 8.. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod, ls LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7.
uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih - Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1305,
ali kron »•»«».
Razprodaja!!
_ Niklasta žepna nra z verižico in 10 pristnih srebrnih predmetov
za m n u i o &~itl. 4*93
pošljem vsakomur, dokler je kaj zaloge proti povzetju, ali če se naprej vpošlje denar.
1. ) Niklasta remontorska žepna ura na tidro s čudovito lepo graviranim pokrovom z minutnim kazalom točno na minuto idoča, z garancijo (ni-kakoršna stenska ura, kakorSne žal pošiljajo nekateri bazarski trgovci na mesto naznanjene pozlačene ure!!)
2. ) Niklasta ali pozlačena verižica za uro, američanska fagona, jako elegantna.
3. ) 1 pristno srebrno zapestnico z medaljonom.
4. ) 1 kravatno iglo s kolesarjem.
5. ) in 6.) 2 manšetnih gumbov. 7.) in 8.) 2 srajčnih „
9. ) 1 gumb za kolar.
10. ) in 11.) 2 uhana najnovejše fagone.
12.) 1 modni prstan (papirni od-strižek za mero.) Neugajajoče se tekom 8 dni vzame nazaj. — Ilu-8trovani ceniki ur in zlatnine brezplačno in franco.
E. Holzer,
tovarniška zaloga nr in zlatnine na debelo, dobavitelj avstrijske zveze c. kr. državnih uradnikov itd. (1322-3)
Krakov, Stradom št. 18.
03 O
t- a §
o o.
5 ti
01
'E o"
p. rt
o a
* a
a> t3
0Q d)
~ o.
Na prodaj
Je dobro vvožcnlli pristno
llO«€»ll*klll konj (arabskega pokolenja) z naprsno opravo, in napol pokrit kaleselj s snemljivo streho, dalje fini (1352—1)
salonski glasoviv
pristen Büsendorfer iz palisandrovega lesa, dobro ohranjen. — Povpraša naj se pri JF. jfl. SeliinUt-u, Pred škofijo *•
lev
s 4 konjskimi stajami, prostorno kolnico, shrambo za krmo in soba za kočijaža se da v najem s prvim avgustom. Kolnica se eventuvelno lahko porabi za skladišče blaga, ker leži transito.
Stanovanje za samca.
2 meblovani sobi z balkonom, predsobo, služniško sobo, posebnim vodovodom, električno razsvetljavo se odda s 1. avgustom ali tudi takoj.
Več se izve pri hišniku v Šubičevi ulici Št. 3. (962—9)
Pri konsnmnem društvu trbovljske "bratovske zaloge v Trbovljah
je izpraznjeno mesto
knjigovodje
ki preskrbuje tudi korespondenco. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter oblastveni vsposob-Ijenostni izkaz, da more poslovati prosilec eventuelno kot namestnik poslovodje. Re flektantje priletne starosti ter poročeni imajo prednost.
Pismene, primerno opremljene ponudbe je vposlati predsedništvu zgorajšnjega konsumnega društva v Trbovlje. 1297-2
Zahvala.
Dne 1. julija 1900 je pogorelo moje pri c. kr. priv. zavarovalnici „Avstr. Phönix" na Dunaji, katerega zastop je v Ljubljani v uršulinskem poslopji, zavarovano poslopje.
Zavarščino imela bi plačati že dne 5. maja, a vsled revščine tega nisem mogla storiti. Ne oziraje se na to, je vsejedno generalni zastopnik gospod Josip Froseuc škodo cenil in izplačala se mi je vsa zavarovalna svota. Takega postopanja ne smatram jaz samo za kulanco, temveč tudi za velikodušni dar. Zahvaljevaje se za darilo, priporočam omenjeno zavarovalnico kar naj topleje vsem zavarovanja potrebnim gospodarjem.
Bog plati! (1346)
Ljubljana, dne 6. julija 1900.
Marija Kadunc, Ilovica 48.
ff   11 v\ 1
Mjigovesai pomočmi
dober in trezen delavec, sprejme se za stalno službo takoj.
Pojasnila pri Jos. Petrič-u, trgovina s papirjem v Ljubljani. (1348—i)
Glasovir 1
skoro nič rabljen, se proda.
Kje, pove upravništvo „SIov. Naroda".
St. 22.679.
Razpis.
(1349 -1)
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije
razdeliti je mej petero ubogih vdov ljubljanskih 400 kron.
Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je ilo 36. t. m. pri podpisanem uradu.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne" 2. julija 1900.
Stanovanje
z dvema sobama, s kuhinjo in s pripidki
se odda s 1. avgustom 1.1. (1329-2) na Tržaški cesti št. 27.
Mesne konserve juhine konserve 4 prepečenec
kM^ coynac (1223-5) za potnike, lovce in turiste
se dobivajo pri
Ljubljana, Kongresni trg.
Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi
CHOCOLAT SUCHARD.
Ta staropreizkušena, najbolje reno-mirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetn priljubljena. (213—24)
Dobiva se povsod na prodaj.
Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi »Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
»Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. h 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodno duie. Roman,
broširan a 70 kr. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: časnikarstvo ln
naii časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. Jelinek: Ukrajinske dume. Povest, broširana
a 15 kr.
H a levy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   TJndina.   Povest, broš. a 20 kr. Souvestre: Vilenskl brodnik Povest, broš.
a 15 kr.
Jurčič: Listki, broS. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski  patrijot: ,,Parteiwesen der
Slaven", broširano a 5u kr. 70
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj
talini o itO Iti-.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žnmale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
_ Sch"weiitn.er
knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
Zanesljivega (1281-4)
kateri je v kupčijskih zadevah dobro izvež-ban, išče trgovina s papirjem na debelo František J. Šadek
plzen, Kollšrova ulica št. 14.
Ponudbe naj bodo pisane češki ali pa nemški.
Zajamčeno iz pristnega Yina
izdeluje (434—10)
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajainicah.
L LuserjeT okliz za turista.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem itd. itd. =====
Glavna zaloga:
L. Schweiik-ova lekarna
Dunaj-Mei&ling".
zvt£ Luser-jev-™
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—18)
V f-aiucljnlli se prod«
m
pripraven za kopališče ali tovarno. Stavba je lična, voda zdrava. (1310—3)
Naslov pove upravništvo „S1. Naroda".
restitucijski fluid.
C. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Cena steklenice K 280.
Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga :
Franc Iv. Kwizcla
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj
okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju.     i. (1363—1)
s 4 sobami in s 3 sobami z udobnimi pri-tiklinami  so   oddajo  za termin 1. avgusta t. 1.
na Marije Terezije cesti in Novi ulici
v I. in III. nadstropji. — Več se izve pri hišniku v Šubičevi ulici št. 3. (755—13)
Styria- m-kolesa
so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše      (427—is)
Styria-kolo
se odlikuje po izbor ni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku.
,Styria4 Fahrrad Werke
Joti. Puch & Comp., Gradec.
Zastopnik:
jE^rsin. Čuden trgovec s kolesi v LJubljani.
RONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana od prvih medicinskih avtoritet pri
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in
v lekarnah.
(945—9)
Kopališče Roncegno JSlSA
l1/* ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopelj, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena od vetrov, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod elektriCna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tennis. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje otlplulbe:
12. julija Rotterdam     1-00 popoldne. 19. julija Maasdam      6-oo dopoldne. 26. julija Potsdam        l-oo popoldne. 2. avg.   Statendam    500 dopoldne.
Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1291—2) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 216 K \ nišča
III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., KolowratringlO ;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Št. 123. Pr.
Razpis službe.
(1331-2)
Pri mestnem magistratu je stalno popoln iti službo
vodovodnega monterja
s prejemki V. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 kron, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 160 kron in z dejalnostno doklado 360 kron.
Prosilci za to službo morajo v smislu §. 13. službene pragmatike dokazati, da so v monterski stroki dobro izvežbani, in da imajo za sabo vsaj dveletno praktično službeno dubo.   Prosilci se morajo nadalje izkazati, da so avstrijski državljani, neomadeže vanega dosedanjega življenja, telesno in duševno zdravi, najmanj 18 in ne več kot 40 let stari, konečno, da so slovenščine v besedi in pismu popolnoma zmožni.
Z navedenimi dokazili opremljene prošnje je pri predsedništvu mestnega magistrata vlagati
najpozneje do 15. dne julija t. I.
Pomanjkljive ali zakasnele prošnje se ne bodo jemale v poštev.
dne 1. julija t. 1
s
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tlačimo odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini, parnih strojev, cevij čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospera brizgal nic itd.
R. A. Smekal
Czecfi-Moravsko Smicfiov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoštovanjem
(391-30)
Podružnica jR. A. SMEKAIi v Zagrebu.
i*
Zahtevajte zares najboljši cigaretni papir in najboljše zavitke sveta
Vsak list z zlatim tiskom.   Se ne zamasti.   Ne ugasne.   Ne škoduje zdravju. (1109-6)
Glavna zaloga pri
Jos. Petriču. Ljubljana.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši iu dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (697—6)
1111 i: Staciil, ~v I^r*nnji: Jr*\ Dolenz,
* nt
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (1139—5)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se q ^ priy povsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- Of O i JL__.l'' j± "'■nj sti pazi naj se natančno na moje Ime fl*T Wb. £ emOieilCLb. -J5
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
§ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
JU Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. K -27 južne železnice.
Slikarja napisov.
I Stavbinska in pohištvena pleskarja.
j Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
§ Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv 7 tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih oopldev za pleskarje, slikarje in zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava si. obcinst7u najnovejSe, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje I „ . £°cnih tal pod imenom „Rapldol'. , priporočava se tudi si. občinstvu za vse v na-j ]mo stroko spadajoče delo v mestu in na deželi j tot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Mehanik
Iva« M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Nivalnl m t roj I po najnižjih cenah. OlvikJe in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 27
^iST" Vnanja naročila se točno izvršb.
erilo za m
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja 27
=Alojzij Persches
Pred škofijo,
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke« 27 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleko po mori se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Klobuke
najnovejši facone
priporoča po nizki ceni
J. S. Benedikt"
J ^jiit>l jiLiui, 8tari trg".
Hiša z
v Lescah št. 24, s travniki, jezerom itd., četrt ure od kolodvora oddaljena, se proda iz proste roke. (1242—3)
Več pove lastnik Toiiinž Pre-icrn. v jLescali št. 'sa.
Zdravilišče
TOPLICE
na Kranjskem
dolenjske železnice postaja Straža.
Akratoterma 33—38° C, pitno in kopalno zdravljenje, izredno vpljivajoče pri protinu, reunii, isehiaN in nevraljffiji. nožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni haMlni, posebne kopeli in barske kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družbinske sobe. Zdravo podnebje. — Gozdnata okolica. — Dobre in cenene restavracije.
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Prospekti in razjasnila brez stroškov pri
(803—4) kopališkem ravnateljstvu.
Lepo stanovanje
v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in posebnega vrta s paviljonom, se odda od s. svfunts t. 1. naprej za letno najemščino
2SO flld. (1311—3)
Vpraša naj se pri hišnem posestniku gosp. V. IIiuiuhii. kutinova cesta s t. *1, nasproti domobranski vojašnici.
Najbolj de berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika =& ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—28) ter se dobi  za predplačilo 1 .>«» kr., po
poŠti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (946—9)
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe,
zarezno   opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke eene.
Ludovik Herzmann
(1234-5)       opekarna s parno silo.
Prodajalko
izurjeno v trgovini z manufaktnrnim in špecerijskim blagom ter zanesljivo v računanju, vsprejme (1308-3) Fran Ks. Grebene, Velike Lašče.
Trgovski pomočnik
spreten prodajalec, vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, izurjen v špecerijski, galanterijski in železninski stroki, želi svoj sedanji prostor spremeniti. — Vstop 15. avgusta ali 1. septembra.
Cenjene ponudbe pod soliden št. 180 na upravništvo „Slov. Naroda". (1327-2)
Po nizki ceni se proda
hiša (gostilna)
z vrtom, njivami in gospodarskim poslopjem, v bližnji okolici Celja. (1303—3.)
Naslov pove upravništvo „SI. Naroda".
»
4  tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor
u
Josip Sirca v Žalcu
„Puch", „Meteor", „Waffen", „Slavia
«potem drugih raznovrstnih z novimi in z najnovejšimi iznajdbami opremljenih, ^arantirnnih koles.
Gena od 80 gld. naprej.
1.ustna i»o|irav]JuliiJt*».
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (850—11)
Točna in kulantna postrežba.
ocooooooooooooooooooooooooooooooo
« * tt
*
« « « «
« «
Razglas.
V a c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisa vali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
PSgT v soboto, dne 14. julija IJNl
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v ponedeljek, dne 16 julija od l/a9. ure zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prinesč seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 6 K 80 vin., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek, dne 16. julija pred preskušnjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa drž. gimnazije v Kranju
(1290—3) dne 29. junija 1900.
PREMIER-
He cal-cevna kolesa Dvocevna kolesa Prostoleteča kolesa Transportna kolesa Motorna kolesa (839 17)
so izkušena, solidna, elegantna in lahko leteča
The Premier Cycle Go. Ltd.
(Hilman, Herbert & Cooper)
Coventry (Angleško), Heb (Češko), Dunaj VII. Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina s kolesi v Ljubljani.
oderce"
najnovejše facone, s*a najboljši izdelek v
pripore ča        28 V
Alojzij Persche >J
Jtt Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. "#
8
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
¥»«» najniž |ila cenah.
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev ¡ in velocipedov. kv
QU
I
Ir
0
i
kamnoseški mojster mj Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne), rm
Vincenc Čamernik
ml
m
►X4
Izborn? zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tn in na deželi.
(1014—11)
p i
Kis sama delati
(jako velika prihranitev)
more vsaka gospodinja, ako vporabi priljubljeno kisovo esenco ..Vinaeet". Z navadnim prilivanjem vode se priredi vsakokrat potrebovano množino kisa, in se ima čisto svež kis izborne kakovosti. Že narejen kis, ki je na prodaj, je prav mnogokrat pokvarjen, ali pa se pokvari skoro vselej v kuhinji. Tak kis pa je zdravju škodljiv in popolnoma brez vrednosti za ohranitev jedil. Kdor je jedenkrat vporabil kisovo esenco „Tinaeet-»,
porabljal jo bode vedno.
Ya firotlnj imata ,.Vinaeet" v I .J uhlja ni : .1. Buzzolini. J. C. Praun*ei**.
Cene : 1 4 literska steklenica (za 5—10 litrov kisa) K 1.—. (1337-1) Vi „ 20-40    ,       ,     , 3-.
založnik zveze avstr.
priporoča svojo bogato zalogo hišne In kuhlnjake oprave. Zaloff a vseh za stavbe potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland 27 cementa.
Zaloga nagrobnih križer.
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča naslednik
Val. Golob
S1 Mestni trg št. 10
c. kr. državnih uradnikov
zor Alojzij Erjavec j!Žr
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 27
Mere tt »hranjujejo. — Vnanjim naročilom naj i« pridene nor«.
Josip Oblak
umetni in galanteriski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 27
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ®   ®   ®   9   QL   priporoča   ®   ®   @   <§£ ®
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ® ® 27
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, m m a m a klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, b g a a m
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
M* o d t* u ž n i e i :
Jurčičev trg 3. Vegove ulice 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
■^ržen kruh ^5
hlebčki po lO, 1.» In «» kr.
V slasčlčarnicl postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 27
08
27
^  a A ^^^^ priporoča
\\^<^J. Soklič.
OrS» "3 js oouBJi pod Jpfl
vilnato blago
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča
27
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše
•mMMi
IMMMMM
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 27
4>** * * * » «■> * + + +
<   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in > kemična spiralnica ► Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 p
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 27 dela. \
Postrežba t o ona. — Cene nizke.
mm www
WW
Fran Detter
LJUBLJANA, Stari trg 6t. 1.
27 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(■\r Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne $
IfcST sode
po najnižjih eenah. 27
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
27 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto | medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše".
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Porttand-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajocl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (1298-D
Dunaj, I», Maximilíanstrasse 9.
Naznanilo.
Na «5« kpa veliki gimnazij 1 -v M^f«*1»1Janl (Tomanove ulice št. 10) se vršč sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1900.1901, «Mm.« 16.jn-
lija, počenši ob 8. uri zjutraj.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov, i «1sb«>- IS. Julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesd
krstni list in obiskovalno spričevalo. Pri oglasitvi je treba plačati pristojbino 6 K 60 h.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam tudi lahko oglase pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino.
Po naredbi c. k. deželnega šolskega sveta, z dne 28. avgusta 1894. 1., št. 2351, smejo se učenci,
v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Tako dovoljenje si morajo stariši pravočasno preskrbeti neposredno pri c. kr. deželnem
šolskem svetu.
V Ljubljani, dne 28. junija 1900. (1284—3) Ravnateljstvo o. lir*, velike gimnazije.
Jako nizke cene!
nasi.
«888888888880888*^^ & Zanesljivo dobri stroji!
Karol
Schneider & Verovšek
zaloga poljedelskih strojev
I a juJ>ljjLiin, Dunajska cesta IS
priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedelskih strojev, kakor: lahko tekoče gcpcljnc, mlatilnlce najnovejše sestave in Jahko tekoče, tudi take z ležišči na krogljlcc (Kugellager) slamo-tresnike, s pomočjo katerih se pri vsaki mlatilnici prihranita dva človeka, in se lahko na vsako mlatilnico pripravijo, trijerje za žito čistiti, stroje za kositi in zeti z l ali 2 konji, najnovejše amerikanske sestave in lahko tekoče (dajo se tudi na poskušnjo).
Potem mline za sadje s kamenitimi valerji, stiskalnice, škropilnice proti pcronosporl, jeklene pluge, katerih ni treba prav nič držati, brane za travnike, slamoreznice in sploh vse stroje za poljedelstvo, kakor tudi lino kovane, bakrene kotle za žganje kuhati.
Za strokovno točno izvršilo vsakega naročila jamčiva in bodeva zanaprej lahko vsako naročilo še bolj natanko in vestno izpolnila, kakor dosedaj, ker nimava nobenih agentov in zastopnikov, ter celo stvar sama vodiva in nadzorujeva. (1231—3)
Vodno čez 200 strojev v zalogi.
Vsakdo, kateri namerava kupiti stroj, naj si poprej ogleda najino veliko zalogo.
WWW WW WWW WW WWl
k
s
h
Naznanilo.
Podpisana si usojam slavnemu občinstvu naznanjati, da sem ■ dnem I. juliju o tvori I a
gostilno v Linhartovih ulicah štev. 4
(ob Dunajski cesti).
Ker bodem skrbela vedno le za dobro in svežo pijačo, nkuNiia Jedila,
točno postrežbo in zmerne eene, prosim, da mi slavno občinstvo izkaže zaupanje s svojim obiskom.
Priporočujoča se za mnogobrojen obisk z odličnim spoštovanjem
(1299—2)
W WW\WWWW WWWWWW WWWWWWWWWÍ
♦X*X*X*X*X*X*X:C*X*X*X*
Teieza 2s^Eedj.č. "j
o&r Izdatna obrt %q
M
je izdelovanje likerjev. Vsakdo lahko napravi z vporabo mojih velikokrat premi-ranih esenčnih specijalitet zares dobre in zajamčeno neškodljive likerje in žganja. Ni treba strokovnih znanostij, nobenega truda in nobene zamude časa. — Glede kompletne uredbe takšnega izdelovanja likerjev, za kar ni potreba ne večjega kapitala, niti večjih lokalitet, daje prospekte in pojasnila
Emanuel Allina (123d3)
tovarna esenčnih specijalitet in etablisement kompletnih uredeb za tovarne likerjev
Dunaj 11/2, Franzensbruckenstrasse 3.
H s
i
Kreditna pisma za Pariz
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri
J. C. Mayer-ju    {" 1
banka in menjalnica v Ljubljani, i
Vsa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
dvojno vležano in granatno pivo
iz delniške pivovarne v Budjevicah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo j edino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo".
Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a */i litra po
konkurenčnih cenah.
Dalje (589—26)
glavno ^a^topstvo
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
Vinko Majdiča v Kranju.
Anton Ditrieh v Ljubljani
Telefon «.109.   Marije Terezije cesta št. 2.   Telefon it. 109.
m V)
JE fc o. 2
C >
E m S-E
ca «-bo o. O ca N
Filiala v
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
~& Styria kolesa ^
patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidoejši sistem v 1 1000, jako trpežna in lahko tekoča.     'vt %
Vsi modeli so enotno zboljšanj in poleg tega so jako znižane cene. (123—52)
Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo j, mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       O^ST   Ceniki poštni = e prosti, -gaj
iku: Janko Pohlin. Sp*™im . FrCHC Čudei),
►a
ui? ar
na Velikem trgu nasproti rotovža.
CO
00 <
CO
Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER
v Ljubljani.
(573-32)
PEUGEDT-kolesa.
Samo novi 1900 modeli.
Jedini zastopnik: ________— (534-17)
VIKTOR BOHINEC, Ljubljana.
NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani.
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
33. PILHALS-a naslednik
priporoča svoj Ia. asfaltni stresa! lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), katrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carhollnenm, karbolne kisline, benzine, benzlnske firneže, sajovine itd. (644-15)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6.
Boli lep ali slabo me   ysafo nedelja in pazit KONCERT s PLESOM
v gostilni „pri Kankertu" v Spodnji Šiški št. 20.
•*>X' Vstop prost.
K mnogobrojnem obiska uljudno vabi s spoštovanjem
Og-njeslav I^ozjelr (1111—6) hišni posestnik in krčmar.
Zobozdravnik
med. dr. Rado jFrlan
otvorl «1 »a*~ S. julija *- 1.
I«r zobozdravniški atelier
v Spitalskih ulicah št. 7.
Izdeluje vsa tehnična dela v kaučuku, celuloidu, zlatu in platini. Pred vsem drugim je izvežban v delu z zlatimi kronami in sponami, katere nadomeščajo vsako zobovje s pločo. V operacijskem zobozdravništvu se peča z vsemi vrstami plomb, špecijelno izobražen je pa v zlatih in porcelanastih plombah po zistemu dvornega zobozdravnika Jenkinsa.
Or dimi j c od 9—6 ure, ob ncdeljali in praznikih od 9—t ure.
Za revne brezplačno ruvanje zob od S—9 ure zjutraj, za tovarniške delavce od G—7 ure zvečer.
Ljubljana 30. junija 1900. 1320-3
g Otvoritev trqovine. -^as
Nepreklicno do 20. julija 1900
bode se od srede 4. julija naprej na
Sv. Petra nasipu št. 2
radi pomanjkanja prostora v glavni prodajalni
vse vrste manufakturnega in oblačilnega blaga
po vsaki le mogoči najnižji ceni prodajalo.
Z odličnim spoštovanjem (1323—2)
K. Schumi & C.
99;pi?i novi tovarni64.
Dunajska cesta št. 6. LJUBLJANA. Sv. Petra nasip št. 2.
Usojam si Castitemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjati, fir da sem dne 1. julija 1900 »tvoril
«
5 * «
1^ Blago je dobre kvalitete in po jako nizki ceni. V zalogi imam vsakovrstne
potrebščine, kakor kavo, sladkor, cibebc, olje. sir itd.
J fcST Postrežba toena in povsem reelna. ~§£Q
0
Pt ft
0 (1342-1)
na sv. Jakoba trgu št. 6
trgovino s špecerijskim blagom.
Priporcčujoč se za mnogobrojen nakup v moji trgovini bilježim
z vsem spoštovanjem
Fran Bergant, trgovec.
*
0 9 «
0
X X X X X X X X X X X X X
000000000000000000000000000000000
X X X X X
K potovalni sezoni!
Ugodna prilika k nakupu večjega števila tapeciranih in netapeciranih
košar za potovanje
z američanskim patentovanim zaklepom (najnovejša praktična iznajdba) in mno govrstnih drugih finih košar itd.
Blago ležalo je vsled večje odpošiljatve, kakor se ga je naročilo v kolodvorskem skladišču na razpolaganje, in sem isto pred na 20. junija 1900 od načelništva tukajšnje južnoželeznične postaje razpisano javno dražbo
22 o pod računsko ceno kupil
pžŽT 32 otročjih voz
mej temi 11 aDgleških finih voz za ležati in sedeti najceneje.
(1341-1)
IVI, Pak ic, Ljubljana.
rwa j* -11;   8 ti   m -J^K^ ti o**x w*\ 1**81**'« xlm*J'*t m**e.     ■ **** .*^t .**» "t      »   .j .i »   » ^^^^^^■•^^^^^i^^^^Mf^^Til^^
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unff. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih joblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuk«t itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdela vanje
talarjev in baretov.
Darila za vsako priliko ! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvaliteta po nizkih cenah. ITovostl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 27 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
i
H
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičniti aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno In ceno.
27
r     7      , ti
Pri nakupovanju
suknenega in manufakturnega blaga
se opozarja na tvrdko —amrinn------fMMM----
H TJ GO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 27
suknenih ostankov. L_____J
Ixdaja.tolj in odgovooii urednik: Josip Noili
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarnea.
j