PoStnTna pTačana v~go?ovfnT Cena 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 75 Maribor, torek, 2. avgusta 1927 W Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Vslja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Te!efon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. * Prve likre nezaupljivosti vlade naprav dr. Korošcu Aktivni minister javno žigosa dvolično politiko dr. Korošca BEOGRAD. 2. avgusta. Veliko pozornost je vzbudil v političnih krogih članek današnjega »Vremena« z naslovom: Dr. Korošec in radikali, ki Ka je očividno spisal kak aktivni minister. Pisec naglasa, da ie ministrski pred Sednik Vukičevič sklenil pogodbo z dr. Korošcem predvsem zato, da se SLS odreče separatistični politiki. Dr. Korošec je v to privolil, ker je uvidel, da zanj ni drugega Izhoda; priznal je vidovdansko ustavo in zavrgel tudi avtonomistični program. Toda SLS, pravi pisec dalje, ni popolnoma odkritosrčna, ker ne glede na sklenjeno pogodbo njen glavni organ »Slovenec« še vedno piše v separatističnem duhu in se zavzema za avtonomijo. To postopanje ni v skladu niti s politiko vlade niti s stremljenjem radikalne stranke. Ako hoče SLS, da jo bo sedanja vlada podpirala, potem se mora popolnoma odreči separatizmu. V vladnih krogih odkrito priznavajo. da se ne strinjajo s postopanjem dr. Korošca. Pogodba, ki je bila sklenjena z Vukičevičem, je postala vsled nelojalnega postopanja SLS brez pomena. Era demokratskega bloka na obzorju Volilna prognoza — Radičeva zvezda na zatonu — Radikale čaka popeln poraz ITPOGIMn, 7. avgusta. Vse stranke £0 sedaj intenzivno bavijo s sestavo kandidatnih list in politično življenje je popolnoma osredotočeno na volitve. Minister za izenačenje zakonov dr. n8ielinovič, ki so je vrnil iz južno Dal-a.ciie, napoveduje, da jo zgubil Radič 30% na glasovih. Po njegovem ceiem« je vrh tega pričakovati tudi pre-Loflm^šo udeležbo na volitvah, ker se poli° v dobi intenzivnega debi nn večVk S° {!alje ljudstvo tudi ne zanima Pu -i Za Politične razmere. c Radič, ki so je mudil na Agita- ciji po Južni S: bi ji, odide prihodnje dni na Bled, da se osebno pritoži pri kralju nad nasilstvi vladnih organov proti njegovim pristašem. Vložiti namerava obenem takoj po sklicanju skupščine proti sedanji vladi obtožbo. Po sedanjem položaju sodeč, bo radikalna stranka izšla iz volitev močno de-cimirann. Zato so vedno bolj pojavljajo glasovi, da preide državno krmilo po volitvah v roke demokratskega Moka, ki bi združil poslance Pavlovičeve, Spa-hove, Trifkovičeve in Pribičevičeve sku pine. 'ov' albanski poslanik v Beogradu CnOCTRAD, 2. avgusta. Albanska lacta namerava v najkrajšem času imenovati svojega dosedanjega voja- , a*pšeja v Parizu, Solatna tlečima Kosma za poslanika v Beogradu, potici bo opravljal poslaniškc posle bivši poslanISkl tajnik v Beogradu Pista Mahmud Bcgovie. 80 letnica narodnega Jkofa Dubrovniški škof bran Uceelini, ne* dvomno za pokojnin) velikim vladiko Strosmayerjem najtplj popularni hrvat-ski škof, praznuje danes, svež in CII, 80.letnico svojega rojstva. Vsi jugoslovanski listi objavljajo pri tej priliki obširno članke o delovanja in zaslugah tc-Ea odličnega cerkvenega naeijonalncga borca, ki je bil vedno neizprosen in neustrašen propovednik ujcdinjuja našega troimenega naroda. Kaj važnejši A1,.ner so jp zgodil pri Bornemou-j ' , !!',e otr°ci nekega majorja so so odpe ta 1 z malo jadrnico na morje. Zunaj pa je nenadoma zapihaj silen veter m prevrmi ladjico. Neki parnik> ki jo po n.H.uiju priphii mimo, je opazil na prefinjenem čolnu deklico, ki so je 0-pruema a s poslednjimi močmi ladjice. « 'z< n Pfsadka parnika deklico na so zvedeli podrobneje o nesreči. S i vi° KopališCe v Bistrici Vroči julijski dnevi so znatno povečali obisk v mestnem kopališču, ki je kljub raznim neugodnostim vsak dan ' prenapolnjeno. Dejstvo, da tukajšnje kopališče ne nudi tega, kar bi moderno kopališče moralo nuditi, sili mestno prebivalstvo, da v dneh vročine in sopare zatekajo v prijaznejše, naravno in zelo prikupljivo kopališče v Bistrici. Ob nedeljah in praznikih se pretvori obrežje Drave ob izlivu Bistrice v prav cato mravljišče. Na stotine Mariborčanov pohiti z izletniškimi vlaki na peščeni breg, ob katerem so podjetni Bistričani zgradili veliko garderobo z dvajset oddelki in restavracijo, ki je oskrbljena z .vsem potrebnim. Minulo nedeljo je bil obisk gotovo rekorden. Dolgi popoldanski potniški vlak je bil natrpan Mariborčanov, ki so večinoma vsi izstopili v Bistrici. Kopališče je bilo premajhno. Garderobe niso zadoščale za nenavadno velik obisk, a kljub temu so izletniki vztrajali v veselem razpoloženju na bistriški »Rivijeri«. — Prisiljeni so bili, da se zatečejo v teman gozd, kjer so se v senci košatih velikanov preuniformirali za poset kopališča, ki v resnici odgovarja vsem zahtevam popolnoma udobnega kopališkega^ kraja- Neprijetno je samo to, da veljajo znižani izletniški vozni listki samo za vlak, ki odhaja v Maribor že ob 18.23, ko je na peščenem bregu najprijetneje. Ako bi se tudi tozadevno dala izposlovati kaka ugodnost, bi bistriško kopališče gotovo še pridobilo na obisku. — Sestanek SDS v Krčevini. Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS pri Wombeku bo v sredo 3. avg. ob 8. zvečer. Govoril bo gospod Špindler. Člani povabljeni k polnošte-tvilni udeležbi. Izostanek brez opraVičbe Se bo smatral za nebrižnost. — Tuici v Mariboru. Sinoči’je prenočevalo v Mariboru 81 (ujcev: vi hotelu »Meran« 19, pri Zamorcu 12, pri Črnem orlu 14 itd- Od teh je bilo 21 inozemcev, večinoma Avstrijcev. Nesreča na Lajteršperku. O nedeljski nesreči na državni cesti blizu nekdanje orožniške postaje dozna-(vamo še naslednje podrobnosti. Eno-ivpTežni voz z rodbino Marije Ropene je prihitel po cesti s Počehove in se radi ostrega ovinka na državno cesto ter ra-idi prevelike hitrosti vožnje prevrnil v »jarek- Mati je z otroci obležala ranjena ra tleh, konj pa je vlekel narobe obrnjen voz še nekaj časa s seboj. Za njim ije privozil prvi avtomobil z g. Moravcem in tovariši, ki so nudili ponesrečencem prvo pomoč. Gospa Ropena s hčerko Nado pa je že včeraj zapustila bol-fljico in se podala v domačo oskrbo. — Nos mu Je razbil Z budilko. Sinoči se je vrnil Bogomil D. iz Splavarske ul. 7 vinjen domov. Že pred vrati je pričel prepir z ženo, ki mu je živahno odgovarjala, tako da je glasan hišni »pogovor« zbudil sosede. Nekateri so se zgražali, drugi pa zabavali. Neki hudo-tnušnež pa je odhitel po stražnika in se hotel iz razjarjenih zakoncev malo pozabavati. Komaj pa se je vrnil na dvo rišče, ga je na svojem hodniku pričakal vinjeni Bogomil in mu vrgel težko budil ko v glavo. Meril je dobro in zadel soseda v sredo obraza ter mu poškodoval nos in ustnice. Ko je nastopil stražnik v hiši št. 7. zopet vladal mir. — * Vlom. Sinoči je bilo v Tkalski ulici št. 11. (vlomljeno v delavnico slaščičarja Ivana Tomoviča. Neznan storilec je med tretjo in četrto uro zjutraj s ponarejenim ključem odklenil vrata v delavnico sia-idoledarne in izmaknil iz predala pisalne mize okrog 300 Din gotovine in obrtni list. O tatovih doslej še ni sledu. — Policijska kronika. Od ponedeljka na torek je bilo aretiranih 6 oseb: 2 radi vlačugarstva, 1 radi razgrajanja, 1 radi prevare, 1 radi telesne poškodbe in 1 radi pijanosti. — Radi najrazličnejših prestopkov je bilo arloženiii 20 »ti Jav, — Glavna skupščina CMD bo letos v Mariboru Glavna skupščina Ciril - Metodove družbe se bo vršila letos v Mariboru in sicer dne 9- oktobra. Vsa narodna društva se naprošajo, da bodo sodelovala pri skupščini, ki naj bo manifestacija naše šolske družbe za severno mejo, enako pa tudi naša zahteva, da se glavno vodstvo CMD bolj ozira na našo severno mejo. Mariborski podružnici CMD bosta povabili zastopnike društev in prijatelje družbe sredi septembra na razgovor o predpripravah za skupščino. — P. n. naročnike opozarjamo ,da smo včerajšnji številki priložili položnice. — Potegnjeni Jaka. Včeraj je Jakob Hajdorovič, doma iz okolice Čakovca ves dan popival s Terezijo T., ki mu je za noč obljubljala o-bilno nagrado- Ko pa je na večer Jaka postajal vedno bolj nadležen in tirjal od nje izpolnitev ustmene pogodbe, se mu je Terezija hotela odtegniti, kar pa je vročekrvnega gostitelja razkačilo, da je pričel na Meljski cesti razgrajati in groziti svoji tovarišici. Posredoval je stražnik, ki je neukrotljivega kričača od vedel v policijske zapore. Toda Jaka se tudi tam ni pomiril, temveč je obljubil, da bo nehvaležno Reziko že poučil, kaj se pravi Hrvata vleči za nos. — Pol ure kasneje pa je prišla tudi Rezika po lastni zaslugi v Toke pravice. Bila je radi izgreda, ki ga je zagrešila v vinjenem stanju na Aleksandrovi cesti, aretirana in odvedena v zapore, kjer sta skupaj z Jakcem vzbujala spomine na prijetne popoldanske ure. Na stanovanju podjetne Rezike pa je policija našla neko natakarico in upokojenega financarja, kar je težak sum, ki je padel na »nedolžno« dekle, še povečalo- Za zanimiv slučaj in tajnosti Rezikinega stanovanja se bo policija še zanimala. — Mrzel tuš sredi ulice. Včeraj popoldne se je nudila pasan-tom Tržaške ceste kaj prijetna slika. Sredi prašne ulice je ležala ob 16. uri vinjena Frančiška F., ki je brez stanovanja, brez sredstev in brez rednega zaslužka. Nagajivi stanovalci' pa so si, še predno je posredovala policija, dovolili primerno šalo. Od vina, žganja in solnca razgreto Frančiško »o namreč polivali s hladno vodo in jo budili k zavesti. Uspelo jim je, da so jo spravili s ceste, nato pa je prišel stražnik in jo odvedel v zapor, kjer so ugotovii, da je Frančiška T. za pet let izgnana iz Maribora in da je prišla zopet po stari navadi služit v mesto kruh. Ko bo odsedela policijsko kazen, jo pošljejo v domovinsko občino. — M. U. Dr. Jože Sekula ne ordinira do srede avgusta. — 668 Nalezljive bolezni. V mariborskem mestnem okolišu je od 22. do 31. julija obolelo na nalezljivih boleznih 8 oseb in sicer 7 za škrlatinko (1 smrtni slučaj) in l za ošpicami. — Srečke drž. razredne loterije so starim naročnikom na razpolago v naši upravj samo še do 5. avgusta. Po 5. avgustu se bodo prodale drugim. — UdruženJe vojnih invalidov v Mariboru, jo od 1. januarrja do 30. julija obdarilo več svojih najravnejših članov in sicier so prejeli: Kranjc Ivan v Mariboru Din 100, Petek Alojz v Mariboru Din 200, Kleiderman Josip v Mariboru Din 150, Skrbot Jurij Zg. Hoče pri Mariboru Din 150. Nipič Marija v Mariboru Din 150, Lcber Marija v Studencih pri Mariboru Din 100, Hojnik Terezija v Orehovi vasi pri Mariboru Din 100. Kočevar Ana v Mardlvoru Din 100, Kaiser Terezija v Mariboru Din 180, Brumen Ivana v Bohovi pri Mariboru Din 100, Krojz Alojz v Ma riboru Din 75, Napast Jožef v Bohovi pri Mariboru Din 50, skupaj 1555 Din. — Kavarna »Evropa«-Atrakcija »Leopoldi« — polna smeha in nadaljni program. — Koncert umetniškega dueta. — 670 Velika kavarna. Danes operni večer in gostovanjo g. PovMrf*. — 671 Razstava kneza Čerka-scva v Mariboru Ruski knez Čerkasov je razstavil v Mariboru v Gosposki ulici nekaj pastelnih slik. Privoščimo ruskim begun cem zaslužek, dovoljujemo jim vse udejstvovanje in izrecno bodi povdar-jeno, da sem z velikimi simpatijami gledal na reklame umetnostne razstava kneza Čerkasova in z dobrohotnim zanimanjem stopil v razstavo. Toda — est modus in rebus. Kdor se vzpenja na visoko lestvo umetnosti in pod to firmo ponuja Slovencem svoje proizvode, ta se mora zavedati, da stoji slovenska slikarska umetnost na evropski višini in da sta med Slovenci zlasti slikarska kultura in umetniški čut precejšna. Ne more se nam servirati za umetnino karkoli. Kar nudi ta razstava, pada v dva dela, ki sta tako različna med seboj, ko da bi ju bila ustvarila dva različna slikarja. Portreti na eni, vse ostalo na drugi strani. Portreti nosijo po kubični riz-bi, po načinu ploskovnega barvanja vse izrazite znake zagrebške šole, sicer pa v razstavne svrhe niso zreli. Vse ostalo pa napravlja utis zarisanih, diletantskih, slabih kopij po razglednicah, brez resničnosti. Kako je ocenil »umetnik« naše občinstvo, dokazuje najbolj jasno to, da si je dovolil poleg vsega tudi še plagijat. Pod naslovom: »Brezposelnost« je namreč razstavil sliko s svojim podpisom, ki je pa v celoti kopija znane, leta 1891. dovršene slike nemškega slikarja Huberta Herkomerja z nazivom: »Streik«. Tuje delo je tedaj kot svoje razstavil! Tako početje le kvari resničnim umetnikom že itak borni zaslužek; zato je treba enkrat za vselej zavrniti take mistifikacije umetnosti tje, kamor spadajo, pa naj izvirajo iz umetniškega stremljenja ali iz kruho-borstva. M. Š. Papežinja Favsta So trenutki, ko človeku ni do »visoke literature«, ampak do napetega čtiva, ki ga priklene od sobote zvečer do nedelje zvečer in mu ne da prenehati, dokler ni zaporedoma pogoltnil vseh petdeset in toliko poglavij. Kadar iščeš take knjige, vzemi v roke Zevaca — ta preizkušen recept, ki ga tudi naš čitatelj dobro pozna. »Papežinja Favsta« izpolnjuje še več nego obeta. Doba po Jernejevi noči, razburkana doba verskih bojev, dinastičnih intrig in vsakojakega nereda, je v tem romanu mojstrsko naslikana. Vojvoda Guiški, prevejana Favsta, Katarina de Medici in do malega vse ostale osebe grmadijo strahodejstvo na stra-hodejstvo in past na past; avtor sega globoko v romantični rekvizitorij podzemeljskih ječ, infcrnalnih mučilnih grmad, zarot, ukan in strašnih položajev, iz katerih ni videti rešitve; toda junaštvo viteza Pardaillana ter zvesta ljubezen Karla Angoulemskega in male Violette premagajo vse nevarnosi in pri pravijo romanu konec, kakršnega je dobrodušni čitatelj vselej vesel. Zabavnejše knjige si ne moreš vzeti na počitnice! Knjiga velja broširana Din 45, vezana Din 55, ter ima 427 strani. — Vplačilo drugega obroka na delnice Obrtne banke. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je razposlala vsem delničarjem Obrtne banke v Sloveniji položnice za vplačilo drugega obroka. Delničarji naj na položnice vplačajo do 15. avgusta po 10 Din za vsako delnico. Na srednjem delu položnice, na drugi strani, ki je namenjena pismenim sporočilom, naj označijo številko akcijske potvrde, za koliko delnic pošiljajo znesek in naj navedejo ime, priimek, poklic, kraj in pošto. Delničarji, ki vplačila v določenem roku ne bi izvršili, prenehajo biti delničarji in se jitn že vplačani znesek po odbitku 25% vrne. Če bi kak delničar položnice ne prejel, naj se obrne takoj na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani. Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru. Samopomoč gospodar* skih krogov mariborske oblasti Ker se mnogi interesentje iz maribetf* ske oblasti obračajo na Trgovsko podporno društvo »Pomoč« v Ljubljani radi pristopa, opozarja Trgovski gremij v Mariboru, da sta bili ustanovljeni dve društvi: v Ljubljani za ljubljansko in v Mariboru za mariborsko oblast. Ljubljansko društvo iz naše oblasti zato ne more sprejemati članov. Gremij opozarja dalje, da bo sklican še ta mesec ustanovni občni zbor, da sprejme pravila za »Samopomoč«, ter vabi vse, ki nameravajo pristopiti temu prepotrebnemu dobrodelnemu društvu, da se čimpreJ prijavijo. Vabljeni bodo namreč na občni zbor samo oni, kojih prijavnice bodo pravočasno v naši posesti. Kakor znano, je namen društva, da izplača takoj P° smrti kakega člana ali članice dedičem tolikokrat po 25 Din, kolikor bo imelo društvo članov. Vplačila ob pristopu znašajo trikratn! prispevek v sklad za izplačevanje podpor v smrtnih slučajih t. j. 75 Din, nadalje pristopnino do 30. leta starosti 10 Din, do 40. leta 20 Din, do 50. leta 30 Din, do 55. leta 40 Din in do 60. leta 50 Din, kar se steka v rezervni sklad. Razen tega je še plačati ob pristopu 20 Dio kot prispevek za upravne (ustanovne) stroške, kasneje pa bo plačevati ob vsakem smrtnem slučaju kakega člana 25 Din kot nadomestilo za izplačano podporo ali posmrtnino. Po 25. letu članstva bo tega prispevka vsak član oproščen, ker se bo kril iz rezervnega sklada, ka* je važno zlasti za mlajše člane. Ob pristopu je torej plačati vsega skupaj po zgoraj navedenih starostnih mejah Din 105, odnosno 115, 125, 135 ali 145. Prijave sprejema začasno Trgovski gremij v Mariboru, kjer se dobe tudi nadaljne informacije in prijavne tiskovine. Pravico do pristopa imajo tudi Žefl0 pristopivših članovi in se posebno opozarja na to, da se sprejemajo nad 451®^ stari člani samo do 1. oktobra. V interesu vsakogar je torej, da se takoj prijavi in reši s tem svojo družino iz denarne stiske o priliki svoje smrti Dar Hindenburgu Nemški državni predsednik Hindeil-burg bo 2- oktobra star 80 let. Sam se je izrazil, da ne želi nobenih proslav, vi vsej Nemčiji se pa kljub temu že danes pripravljajo velike proslave te njegove obletnice. Demokratska stranka NemČij® je izdala proglas, naj se v: proslavo pred sodnika, ki zvesto služi narodu in dr U' vi, zbirajo prispevki za podpore in oskr' bovanje vojnih žrtev. — S posebnih predlogom pa prihaja sedaj nekdanji pruski konservativni poslanec, komornik in bivši major von Oldenburg-Jat^1' schau, ki se je nekdaj »proslavil« % nf' svetomf naj cesar z enim poročnikom ^ desetimi možmi razženo državni zl,or: Ta stari konservativec predlaga, vsak član bivše nemške armade daruj0 pol nmrke, kar bi zadostovalo, da sc kupi neka graščina s posestvom in poklo11 Hindenburgu v dar. Spor radi starosti preds<*d' nika V Argon ti ni ji volijo vsakih ?est Vf državnega predsednika. Dosedanji državni predsednik Don Hipolito IriK0^.11 hoče biti ponovno izvoljen Nastala J0 huda volilna borba. Nasprotniki Hipolita trdijo, da izvolitvi nuspr° njegova visoka starost. Smelo trdU* ®. mora biti že blizu 90 let star. Privrž na-njegovi proti tej trditvi no mor®}0 -e stopiti, ker sami tudi ne ve«do, k011 _on predsedniški kandidat star- S8??vStraj Hipolito pa molči o svoji starpS 1 g ^(j no že preko 30 let. Damam, k* . . govoriti o svojih letih, »e i® ‘ družil še predsedniški kandidRt tinsko države. Samo za šalo- — Kam pa pojdetc na oddih? — V Rogaško Slatino. — Kol mogoče madŽa*"1** mo; iuOiu. une z- iViui *«sC ’ ...ra. vMi u>i Vrata v Azijo Zastražen petrole] — Nomadski sovjeti — Pragozd in park črnomorsko pristaniško mesto Ba-tum, ki je glavno mesto avtonomne rusko-sovjetske republike Adšaristan, je pravi vhod iz Evrope v Azijo. Pristanišče sicer danes ni tako živahno, kakor je bilo nekdaj, pričakovati je Pa, da se bo naglo dvignilo in razvilo. Danes je zvezano z zunanjim sve tom potom italijanskega Lloyda. Od tujih mornarjev se v Batumu vidi po-jeg Italijanov samo še Nemce. Italijanski mornariški oficirji gledajo strogo na to, da moštvo ne pride v nobene stike s prebivalstvom in z drugimi mornarji. Italijanski mornarji smejo samo šetati po obali, nemški pa lahko gredo v mesto, kjer obiskujejo vse kavarne in restavracije. Batum je središče ruskega izvoza nafte. Izvoz se vrši z domačimi in tujimi parniki.'Ruska uprava si je nabavila za prevoz nafte dva velikanska parnika, od katerih lahko vsak naloži več tisoč ton nafte. Nafto napeljujejo in pretakajo iz velikanskih cistern naravnost na ladje. To vse se vrši pod stalno močno vojaško stražo. Odkar so prekinjeni stiki z Anglijo, so te straže še posebno močne in pazljive. Rusi menda mislijo, da bi znal kak ne-Prijatelj najeti atentate na velikanske zaloge nafte. Drugi enakomočni izvozni predmet je petrolej. Cele vrste cevi za petrolej so napeljane do kolodvora in na Pristanišče. V zadnjih treh letih je večina petroleja po teh ceveh tekla za Amerikance. Največ za družbo Standard Oil Company. Ta družba gradi sedaj po posebni pogodbi z rusko upravo velikansko najmodernejšo tovarno za čiščenje in predelavo petroleja. Amerikanci so v Adšaristanu postali silno popularni, ker so dali zaslužka in kruha tisočerim brezposelnim. Velika škoda za Batum je zastoj ru-sko-perzijskih trgovinskih pogajanj. Kot posredovalci med evropskim in perzijskim trgovskim svetom hočejo Rusi po vsej sili zaslužiti več kot znašajo čisti tranzitni prispevki. Z enako trdovratnostjo pa zahtevajo Perzijan-ci prosti tranzit blaga vseh vrst preko Batuma in transkavkaške železnice. Prebivalstvo dežele je po večini mohamedansko, živi pa izrazito nomadsko. Na pomlad se vse seli v gore s celim svojim živim in mrtvim inventarjem. Ti nomadi se ne brigajo za državno mejo in je morala Rusija glede njih skleniti že posebne pogodbe s sosedno Turčijo. Preko leta ostanejo adšaristanski nomadi večinoma v svoji nekdanji domovini — Turčiji, ne zgodi se pa nikdar, da bi kdo tam tudi ostal. Vsi so že skozinskoz sovjetizi-rani. Ko se odpravljajo na planine, si izvolijo posebne odbore takozvane »potne sovjete«, ki delijo pašnike in vodijo sploh vse. Vse potopisne knjige beležijo še danes kot posebno znamenitost Batuma njegov botanični vrt. Tega vrta pa ni več kot je bil nekdaj pred vojno. Okrog Batuma je že tako, da je tik umetnih nasadov in parkov najbujnej-ši pragozd. Pragozd je tudi znameniti batumski park tesno objel in že do dobra prerasel. Na eni strani se sicer še pobira vstopnina za obisk botaničnega vrta, od treh strani pa lahko prideš ven skozi bujno goščavo brez vsake vstopnine. Slepar, ki nadomestuje moža-kvartopirca Pariški listi prinašajo iz nekega kopališča sledečo pustolovsko zgodbico, vredno peresa kakega humorista: Mlad zakonski par se naseli vi razkošnem hotelu. Medeni tedni so že minuli 3 n mož vedno vztrajnejše pozno v noč igra karte v kazini. Žena, naveličana čakanja, odide še pred polnočjo spat. Neke noči, ko že sladko spi, se vrata polagoma od-pro, mož tiplje okrog električne luči, mrmra, da ne funkcijonira in se godrnjaje premika po sobi. Zena misli, da so ga zopet hudo obrali v igralnici in ga skuša tolažiti, kar se ji tudi dobro posreči. Nato zopet zaspi. Naenkrat jo pa zopet vzdrami odpiranje vrat in v luči, ki sedaj nepričakovano funkcijonira, vidi svojega moža, ki slači frak. »Kaj si bil zopet zunaj?« — ga vprašuje vsa začudena. »Kako zunaj?« — odgovarja mož — »»saj ravnokar prihajam.« Najprej strah pri ženi, potem strah pri možu, ko izve, da ga je pri ženi nekdo zastopal. Tega zastopnika ni nikjer, ni pa tudi dragocenosti in denarja na nočni omarici in miznici. Ko so premetenega zločinca končno izsledili, se je ta izgovarjal, da je hotel samo denar in dragocenosti in da mu je vse drugo gospa sama dala. Bil je celo prisiljen vse vzeti, ker bi žena drugače spoznala, da ni njen pravi mož ter dvignila krik, ki bi prehitro končal njegove nočne posle. Navaja tudi, kako je druge dovolj trdno speče ženske olajšal v naj večji diskretnosti za zlatnino in denar ko so možje kot pribiti sedeli pri kartah. Spori Zanimiva pustolovščina Znano je že, kako uspešno se da sle pariti po Nemčiji pod imenom kakega princa ali drugega visokega aristokrata. Sleparju ni niti treba dosti od vsega tega, kar se splošno razume Pod nastopom in značajem takozvane »modre krvi«. Druga uspešna sleparja krinka je pa — amerikanizem. "*nerikanski dolar je postal pravo vetovno božanstvo in se njegovim pravun in krjvirn posestnikom odpi-hila "a ,stcžaj tudi ona vrata, ki so AmPrlVoino najtrdnejše zaprta. Eveen ftCa >e Prav uspJeš.n,° Ijrral necrSnn i?Urg' ki ie Pa scda] le P[av So v RP°rčal svojo s,eparSK ka" njero v Berlinu. Ta slepar je bil na- "K s?Keiet v vseh odIičnih bflin; skihi družbah, ker se je začel izdajati za člana in kurirja največjega ame-nkanskega poizvedovalnega instituta. Par mesecev je hodil od enega berlin skega hotela do drugega in je iz vsa_ kega kaj odnesel. Tu je lahkoverneze obral za večje denarne zneske, tam je pokradel perilo, nekateri hotelirji so mu sami posojali denar, števši si v ve liko čast, da iz »trenutne zadrege pomagajo odličnemu Amerikancu«, ki pri banki še ni mogel dvigniti svojih dolarjev. Slepar je ob tolikih uspehih pustil vsako previdnost na stran in tako so ga končno zaprli. *Ob aretaciji so našli pri njem nič več in nič manj kot 25 svežnjev ponarejenih in ukradenih ključev. Na rovaš so mu vpisali nepregledno vrsto tatvin in sleparij. Policijski funkcijonarji so se v naj-yeČjem začudenju tolkli po glavi, kako vendar mogoče, da možakar že dav no ni postal sumljiv. V mnogih hotelih, kjer je stanoval, so ob raznih tatvinah sumničili vse po vrsti, samo »od-,n,l* amerikanski gost je ostal nedotakljiv in vzvišen. Slepar Nicburg je osrečeval tudi dru ga mesta. Tako n. pr. Gradec. Dunaj in tudi Zagreb. Po nekod je bil tudi gost policijskih in sodnijskih zaporov. Med vojno je bil družabnik neke taj-nostne zločinske osebnosti, ki je bila v Nemčiji znana pod imenom »grofica Colonna«. Kaj je pravzaprav bila ta grofica, je še danes nepojasnjeno. Nicburg sam o svoji preteklosti mnogo govori, a kdo naj ugotovi, kaj je laž in kaj resnica. Posebno rad povdarja, kako lahko mu je bilo slepariti, kar na sodniji in policiji ne slišijo radi. O združitvi AvstrPe z Nemčijo Predsednik nemškega državnega zbora Loebe je v odgovor na razne avstrijske razprave in predloge glede priključitve, izjavil med drugim sledeče: »O poti do združitve ima lahko vsak svoje mnenje, nazadnje ne bo imel mogoče niti eden prav. Biti pripravljen, izvesti združitev vsak čas in ne zavračati ničesar, kar vodi do tega cilja in do uresničenja te želje, to je naloga vseh prijateljev združitve«. — Zadnji dunajski nemiri so deloma tudi povod živahnejšega razpravljanja o priključitvi. Mnogi menijo, da bi bili vsi taki nemiri nemogoči. če bi bila Avstrija del enotne Nemčije. Sistem dveh enako močnih taborov — republikanskega in monarhističnega — v Avstriji bi prenehal, prenehale bi tudi nekatere stranke, druge bi pa kot sestavni del celokupnih nemških strank v marsičem spremenile svoj značaj. Razni dunajski listi, ki opisujejo kako so bile po raznih letoviščih sprejete strašne vesti o dunajskih dogodkih, pa imajo marsikatero pikro besedo na naslov Nem-cev, zlasti Berlinčanov. Ti so se baje izražali: »Kaj, s tako sodrgo kot je dunajska, naj bi se mi združili?« Govorili so to tako, kot bi v Berlinu in drugod po Nemčiji še nikdar ne bilo kravalov. špecijalist za ločitve zakonov Zakonci ki hočejo narazen, storijo najboljše, če se zatečejo k sodniku Abrahamu Crocksonu- Samo to je neprijetno, da je ta mož tako daleč —namreč v mestu Starville ameriške dežele Missouri. To je pa gotovo, da se mož ali ženska pri njem gotovo osvobodi zakonskega jarma. Sodnik Abraham ločuje zakone promptno in zanesljivo in kar je naj-večjega zanimanja vredna posebnost pri njegovem delovanju je še to, da ima pri teh ločitvah mesto Starville velikanske koristi. Ta sodnik je namreč uvedel postavo, da se mora vsak, ki želi biti od njega rešen zakona, naseliti najmanj za 6 mescev v mestu. — In ker je večina ločitev željnih zakoncev mnenja, da je boljše živeti pol leta v tem mestu kot pa celo življenje v. nesrečnem zakonu, ima mesto breaprimerno živahen tujski promet. Med onimi, ki čakajo svojih šest mescev na ločitev, se razvijajo tudi simpatije, ki često vodijo do zakonskih vezi. Ti ljudje po navadi ostanejo kar v mestu Starville, da imajo dobrega sodnika takoj pri rokah, če bi jih tudi drugi zakon razočaral. Francoski vojaški piloti ne smejo preko oceana. Pod predsedstvom državnega pred-s£i m Je ^ncoski ministrski svet sklenil, da francoski vojaški piloti ne smejo leteti preko oceana z vojaškimi zrakoplovi, če zrakoplovi nimajo priprav za pristanke na morju. Oceanski let francoskega vojaškega pilo-ta Coste je s tem zopet odložen, četudi je bil njegov aparat že pripravljen. Zopet <500 delavcev odpuščenih- Pri Združeih električnih delniških družbah v Budimpešti so 7 Zato se med čitanjem često Jack ni zavedal, da je v ječi, nego se je čutil svobodnega, neodvisnega kakor dobri vitez in njegov zvesti oproda . .* Tako so Jacku minevali tedni, ne da bi se čutil duševno potrtega in ne da bi se omajala energija njegove volje. Mnogo veselja so mu delali tudi golobje, ki so s v celih jatah izpreletavali po napuščih celičnih oken in omrežij ter so beračili kaznjence drobtin. Tudi na okence Jackove jceč so radi sedali. Nekega dne po obedu pa je pozval Jacka pristav v pisarno, da napravita račun za hrano, ki jo je dobival na lastne stroške. »Tudi nekaj perila sem dal nakupiti za vas, če vam je prav?« je dejal otožni pristav, ki je začel Jacka nenadoma vikati. »Prisrčna vam hvala!« je vzkliknil Jack. »A kaj naj storim s ponošenim perilom?« »Morda ga podarite staršemu . . . Proda ga lahko, ko ga opere,« je dejal pristav, hitro prešteval ostanek Jackovega denarja, vzdihal in molčal. »Komaj vam ostane še toliko, da se pripeljete iz Pitra do Moskve. Evo, vzemite vse!« In porinil je denar od sebe. »Mi li dovolite, da vam polovico prepustim v poljubne namene?« je vprašal Jack oprezno. »Izkazal bi se rad hvaležnega1« Pristav pa je zmajal z glavo. »Nimate vzroka, predragi! In meni tega ni treba! Sam sem na svetu, čisto sam ... in ruska država je bogata brez takih daril . . . Vzemite, morda boste denar bolj potrebovali . . .« Jack je bil v zadregi: vendar ni govoril resnice stari potepuh v sutočni. ko je trdil, da so »vzjatočni« — jemalci podkupnin vsi, prav vsi . . . Počasi je pobiral denar z mize. pristav pa je vstal ter prenesel s police v kotu velik zavoj, trdo zvezan v papirju. »Tu je vaše perilo: ruska košulia, spodnje hlače, nogavice, nekaj robcev . .". Priložil pajsem tudi vaš pasport in vso vašo obleko. Le kožuha vam ne smem vrniti: prevelik je . . .« Jack je strmel: kaj naj to pomeni? »Saj veste, da je sinoči umrl vaš levi sosed?« je dejal pristav. »Ne. niti opazil nisem tega.« »Pravtako bi bili lahko umrli vi, moj dragi,« je nadaljeval pristav in Sedel zopet za svojo mizo. »In kaj bi se zgodilo potem?« »Vi bi naslikali poleg mojega imena velik črn križ in . . .« »In nihče bi ne vprašal več po vas! Dit!« h1 urno je vstal pristav, iztegnil desnico ter mu pokazal vrata. Zdravstvujte Ivan Ivanovič, zdrav-stvujte!« Jack je pristopil k njemu ter mu stisnil roko. »Bog vas potolaži, Vladimir Nikolajevič!« mu je pošepetal. »Bog vas poplačaj stotero!« Pristav je omahnil nazaj na svoj stol, skril svoj obraz v obe dlani ter zahropel: »Idi! Idi, brat moj v Kristu!« Ginjen je odšel Jack. Dasi trdih živcev, ga Je pristavovo vedenje usupnilo, da bi bil skoraj podvomil, spi li in sanja ali bdi. Poleg peči v predsobi je smrčal starši, ki pa se je takoj prebudil, ko je prišel Jack do njega. »O, kaj vse ti je nakupil Vladimir Nikolajevič,« je vzkliknil razveseljen in segel po zavoju. »Naj ti nesem jaz, če dovoliš!« »Tudi zate imam marsikaj. Le nosi!« In vrnila sta se v celico št. 170 ter razvezala zaboj. Tu je, bilo sveže perilo, vsa Jackova obleka, v suknji pa celo Jackov pasuš. »Angel v človeku je naš Vladimir Nikolajevič!« je šepetal starši. »Saj sem ti rekel, da bi dal dušo za vsakogar, ki se mu smili. In smilimo se mu skoraj vsi. Sam je trpin, nesrečnik, zato čuti z nami, velikimi grešniki. Tudi meni je že hotel pomagati, a jaz sam nisem maral. Kam naj grem? Čemu bi bil tam zunaj? V nadlego ljudem, v pogubljenje lastne duše ... A glej, zdaj ti daje priložnost, da odideš. Bog s teboj, bratec!« »Tu sosed na levi je umrl,« je dejal Jack; »zdi se mi pa, da pokopljejo mene.« »Pokopljejo Ivana Ivanoviča Ljeskova, da živi zopet Ivan Ivanovič Hljestakov ... o, čuden je svet, nerazumljiva so božja pota!« se je smehljal starši . . . Urno se je slekel Jack do golega, se oblekel v sveže perilo, nato v svojo obleko in vrhu vsega še v kaznjenško uniformo. Čepico, rokavice in pasuš si je vtaknil ob prsi in okoli pasu. »Ko pokopljete tovariša, poberi vse lopate in jih nesi v mrtvašnico!« je učil starši Jacka. »Nič se ne boj: vse je domenjeno. Tvoji tovariši so že poučeni, kako se imajo vesti. Danes ti, čez teden dni kdo drug . . . Jetnikov prirašča tukaj vsak dan. Če bi čahali le na to. da kateri umre, bi nastala v celicah taka gneča, kakor na mužikovi glavi med ušmi . . . Torej pomni: po pogrebu vzameš lopate in jih odneseš v mrtvašnico. Vse drugo je moja stvar.« »Ali se ne bojiš zase?« se je čudil Jack. »Kaj, če te zalotijo?« M»li oglati ki »lužijo v posr#-dovalns in »ocijalne namena občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjši znaaek Din 5'— Mali o Zenitva, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Oiit 10'— MM dijak se sprejme pri dobri rodbini na stanovanje in hrano skupno v eno sobo z dvema domačima gimnazijcema (II. in IV. razr.) Naslov v upravi. 624 Branlarija dobro idoča, na prometnem kraju na prodaj. Vprašati: Ob železnici št. 8. 668 Slikarski tečaj za dame in gospode prične ponovno dne 10, avgusta. Vpisovanje v veletrgovini g. Weixl-a in trgovini Kern, Gosposka ulica. Za uro so plača samo Din 5. —■ B°Iis, dipl. učiteljica umetne obrti. 669 Inštruiram matematiko za srednje šolo po zmerni ceni. Naslov v upravi lista. 664 Slikarski tečaj za dame in gospode prične ponovno dne 10. avgusta. Vpisovanje v veletrgovini g. Weixl-a, kjer so tudi dela razstavljena. Za uro se plača samo 5 Din. — Rohs, diplom- učiteljica umetne obrti. 663 Delikatesno trgovino ali kaj sličnega vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »Delikatesa« na u-upravo »Večernika«. 662 KU7EJE c£tT1?oP.VINEi rekume' letake, za trgov- J5K.I PISEMSKI PAPIR, ZA KUVERTE, ZA INSERA-KLIŠEJEZA RAZGLEDNICE IN POR-. A I T E IZDELUJE ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK mm TR. . „JUGOGRAFIKA“ R. 2. Z O. Z. LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 mm ■ t /N, t . Hf i v Vetrinjski ulic! Franjo Lah ©obro znana meščanska kavarna BRISTOL nudi cenj. občinstvu prvovrstna domača namizna vina. Specijalitet: Breskova bovla. Dnevno sveže domače pecivo in raznovrstne delikatese. Vsi tu- in inozemski časopisi cenj. gostom na razpolago. Krasno urejeni in prahu prosti senčnat vrt. Priporoča se Katica Kotnik-ova trgovina z manufakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga po najnižjih cenah 579 Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul* ODPRI 001 7-a izdane reklamne bankovce plača moja blagajna vsakemu prinositelju takega reklamnega bankovca pri nakupu za 100 Din v gotovini 10 dinarjev. >. M8 VELETRGOVINA TRGOVSKI OOH MARIBOR :: LASTM1SC IVAN PREGRAP ! 1 PRIHODNJA REKLAMA BO ZOPET SENZACUONELNA I ! Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detclav Mariboru,