TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrlfo in obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta t»o Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo In upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pnSt hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-68
Ceto XVI.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	5.	septembra	1933.
,,£iuMia*ia i/ fasuU" - na/ uspcU
StovcsM' ob/ovitev fascHsUt ca&stavc m liuMiaMltcm t/Ueteimu
Veliko je delo, ki ga leto za letom °pravlja naša velesejmska uprava za napredek našega naroda. Vsaka razstava vBorcev je obenem tudi pobuda našemu Bospodarstvu in sicer močna in uspešna Pobuda, kar se zlasti vidi v naši pohištveni industriji, ki pač brez velesejmov nikdar ne bi dosegla svojega naravnost Ogromnega razvoja. Kajti velesejem ni bil 8*mo podnet k plemeniti tekmi razstav-Ij&lcev, da je kakovost njih izdelkov vsako }eto napredovala, temveč tudi velika pri-hka, da so mogli razstavljalci svoje pridelke tudi prodati. Zasluga našega velečima .je, če je vsaj v pohištveni stroki do kanca izvedeno geslo:	Kupuj domače
blago!
NiČ manjšega poniena za naš gospodar-8ki) in posebej še kulturni razvoj našega naroda je jesenska prireditev velesejmske Uprave »Ljubljana v jeseni«. Zlasti naša upodabljajoča umetnost, naša knjiga in naša turistika so na jesenskih razstavah velesejma leto za letom doživljale nove UspeHe in nove vzpodbude. Posebno pomembne pa so bile jesenske prireditve velesejma za naše kmetijstvo, kateremu so bile v posebno veliki meri posvečene skoraj vse jesenske razstave.
Ce so bile že doslej vse »Ljubljane v jeseni« velik uspeh, da se je človek kar vidno razveselil napredka, ki ga je gledal na vsaki razstavi, pa pomeni letošnja •^Ljubljana v jeseni« še zlasti velik in pomemben dogodek. Tako je n. pr. veterinarska razstava, ki tako po svoji urejeno-in preglednosti, ko tudi po bogastvu razstavljenega materiala predstavlja že nekaj čisto izrednega. Prav tako pa preseneča po bogastvu dokumentov naše stare kulture Razstava cerkv. umetnosti Ce ne bi »Ljubljana v jeseni« nudila nič drugega ko ti Uve razstavi, bi že pomenila popoln uspeh, na katerega bi mogli biti ponosni vsi. A em razstavam se pridružuje še cela vrsta ugih zanimivih razstav, ko misijonska razstava, razstava slovenskih Madon, go-
■	Ppčinjska razstava, nad vse bogata po-hsfvena razstava itd., itd.
Zopet enkrat se je izkazala velesejmska Uprava in z uspešnim delom postavila na laž vse one, ki klepetajo, da so se velečimi preživeli. Naj si vsi ti »kritiki« samo bežno ogledajo razstave na »Ljubljani v leseni« in priznati bodo morali, da niso Pričakovali, da bodo videli toliko novega, mliko poučnega in toliko lepega. Zato naše Priznanje velesejmski upravi, zlasti pa Predsedniku Bonaču in ravnatelju dr. Du-
Su.
Otvoritev razstave
že je kazalo, da bo dež pokvaril svečano ^tvoritev jesenske razstave. Oni drobni je pršel, ki v Ljubljani zlasti v jesenom času kar traja po več dni. Pa se je Pričelo nakrat jasniti in ko se je pričela °ivoritvena svečanost, je že solnce popravljalo goste in prireditelje razstave. Kakor druga leta, tako je bila tudi letos Ucležba gostov odlična. Pokrovitelja velečima Nj. Vel. kralja Aleksandra je zasto-pl osebni adjutant kralja brigadni genezi Pavle Pavlovič, kr. vlado pa minister *■ Kramer. Nadalje so bili prisotni: mi-\ster Ivan Pucelj, ban dr. Marušič, divi-&eneral Cukavac, župan dr. Puc ter /|*Pani dr. Lipold, dr. Goričan in Jerše, ®topniki finančnega, vojnega, prometne-y in notranjega ministrstva, generalni j0 ur Nadrah za ljub. škofa, mnogi sena-.rii in poslanci, zastopniki uradov in So«V Posebn° številno zastopniki naših spodarskih korporacij. Odlično so bila Ha Pan&	diplomatska zastopništva
otv n.a*em dvoru. Tako je prisostvoval °ritvi rumunski poslanik Guranescu,
turški poslanik Ilajdar bej, argentinski poslanik Candiotti, it. gen. konzul Natali, trg. ataše franc, poslaništva Barblcr ter ves ljubljanski konzularni zbor.
Govor predsednika Bonača
Vse zbrane goste je pozdravil predsednik velesejma Bonač ter se zahvalil tudi tisku za podporo, ki jo vedno izkazuje velesejmu. Nato je nadaljeval:
Ko smo se pred 15 leti otresli tujega jarma ter v bratski slogi s Srbi in Hrvati ustanovili lastno narodno državo, se še nismo prav zavedali, koliko truda in napora nas še čaka, da svojo jugoslovansko državo tudi v gospodarskem pogledu konsolidiramo. V prvih povojnih letih so bili gospodarski pogoji v naši državi nad vse pričakovanje ugodni. Saj je takrat vsega primanjkovalo in kdor je imel blago v rokah, ga je po dobrih cenah lahko prodal. Zato je naravno vsakdo stremel za tem, da čimbolj razširi obseg svojih poslov. Industrije so v tistih časih poveča-vale svoje obrate in ustanavljala so se nova industrijska podjetja. Toda te ugodne prilike niso trajale dolgo. Svetovna industrijska produkcija se je kaj kmalu zopet povzpela na svojo predvojno višino in preko nje. Pojavilo se je brezobzirno gospodarsko tekmovanje. Industrija malih držav je imela vzdržati naval konkurence mogpčne inozemske industrije. Pri tein pa so industrijske države na vse mogoče načine pospeševale tudi lastno agrarno proizvodnjo ter se skušale osamosvojiti od inozemskega agrarnega uvoza. Ni še temu davno, ko pri nas mnogi niso hoteli verjeti, da bodo naši sosedje potrebovali vsako leto manj agrarnih produktov od naše države in naših agrarnih sosedov. Danes je to postala bridka resnica, s katero moramo računati.
Izjalovila so se prizadevanja, da bi se z mednarodnimi dogovori ustvarila med državami tesna interesna skupnost v gospodarskih vprašanjih. Nam pa zaradi tega gotovo ni treba obupavati. Spričo pretežno agrarnega značaja naše države, ki ima pa vendar tudi že krepko razvito industrijo, nam ne bo težko premagati sedanjih tež-koč. Neuspeh svetovne gospodarske konference naj nam služi v resen opomin, da se ne smemo zanašati na pomoč od zunaj, temveč da je iskati rešitev v notranji siii in moči lastnega naroda v lastnem smo-trenem in složnem delu.
V okviru naših jesenskih prireditev sti emimo za tem, da obdelamo programa-tično posamezna poglavja našega gospo-darsko-prosvetnega in kulturnega dela.
Mnogo dela nas še čaka, da predočimo širokim slojem celotno sliko naših stremljenj na gospodarskem in kulturnem polju. Na letošnji prireditvi smo poklonili posebno pažnjo poleg drugih panog kmetijstva, zlasti našemu živinorejstvu, ki je za naše alpske kraje prav posebnega gospodarskega pomena.
Poleg specialnih razstav služi temu cilju prav posebno letošnja veterinarska razstava. Ta velezanimiva, skrbno in velikopotezno zasnovana razstava je plod dolgotrajnega in marljivega dela naših najodličnejših veterinarjev ter šteje gotovo med naše najlepše prireditve. Iskrena hvala gospodom prirediteljem za njihovo požrtvovalno delo.
V svojem nadaljnjem govoru je g. Bonač omenil še druge razstave na velesejmu ter zaključil z vzklikom pokrovitelju velesejma Nj. Vel. kralju. Vsi zbrani gostje so se vzkliku pridružili, nakar je predsednik zaprosil ministra g. dr. Kramerja, da otvo-ri jesensko prireditev ljubljanskega velesejma.
Govor ministra Kramerja
Uvodoma svojega govora je omenil minister dr. Kramer, da je z veseljem sprejel povabilo velesejmske uprave in prošnjo trg- ministra dr. Šumenkoviča, da v njegovem imenu otvori ljubljansko jesensko velesejmsko razstavo, saj ga vežejo na
■	ljubljanski velesejem tesne vezi, ko j|e imel priliko, da je kot trgovinski minister 'podpiral njegovo prizadevanje. Posebno pa je še ponosen na to našo vsakoletno gospodarsko revijo kot ljubljanski poslanec, saj je ta revija zelo dvignila sloves Ljubljane ne le v državi, temveč tudi v tujini.
Ljubljanski velesejem je dragocen dokaz ustvarjajočega sodelovanja Slovencev v državi za napredek ljubljene Jugoslavije. Pozablja se že, kako veliko delo je bila že uvedba velesejmov, s katerimi smo Slovenci opominjali k potrebni gospodarski preoricntaciji. Velikopotezen poskus doseči harmoničen gospodarski spoj z drugimi deli države pomeni ljubljanski velesejem, ki ni danes več lokalna ljubljanska, temveč vsedržavna jugoslovanska prireditev. Samo v ponos je Ljubljani, da so njenemu vzgledu sledila tudi druga jugoslovanska mesta.
Čeprav niso bile razmere vedno ugodne za ljubljanski velesejem, je vseeno velesejmska institucija stalno napredovala in se trajno spopolnjevala. Postala je tako dokaz naše žilavosti in naše ustvarjajoče volje.
Kakor doslej, tako bo tudi v bodoče vlada posvečala ljubljanskemu velesejmu svojo posebno pažnjo in podporo. Sledila bo s tem samo visokemu vzgledu Nj. Vel. kralja, ki je že od vsega početka najvišji zaščitnik in pokrovitelj ljubljanskega velesejma.
Nato je govoril minister dr. Kramer o pomenu velesejma za razvoj našega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je naučil konzumenta, da spoštuje sposobnost in delavnost našega obrta in industrije. V znatni meri je tudi pripomogel k gospodarski osamosvojitvi naroda.
Z jesenskimi razstavami ‘pa je dobil velesejem šele pravo celoto, kajti s temi razstavami je prevzel velesejem nalog« propagatorja in učitelja. Posebno je pozdraviti, da je posvetil velesejem težišče svojega jesenskega delovanja pospeševanju kmetijske proizvodnje, kajti napredek našega kmetijstva je odvisen od tega, kako bomo moderna sredstva tehnike uporabljali v kmetijstvu. Ne samo pridne roke, tudi uma svitli meč je potreben za napredek kmetijstva.
Nato je govoril minister dr. Kramer o veterinarski razstavi, ki zasluži posebno pohvalo. Statistika kaže, da pogine vsled raznih nalezljivih bolezni pri nas dva do trikrat toliko živine, kakor pa je izvozimo. To dejstvo najbolj močno govori, kako velikega pomena je za nas veterinarstvo.
Ko je minister dr. Kramer govoril še o drugih oddelkih velesejma in izrekel svoje priznanje velesejmski upravi ter vsem razstavljalcem in jim čestital k njih uspehom in njih delu za napredek Slovenije in vse Jugoslavije, je v imenu kraljevske vlade proglasil jesensko razstavo ljubljanskega velesejma za otvorjeno.
V	imenu kmetijskega ministrstva je nato govoril o važnosti in pomenu veterinarske razstave načelnik kmetijskega ministrstva Anton Korošec, ki se je nato zahvalil v imenu kmetijskega ministra dr. Tomašiča velesejmski upravi, da je priredila veterinarsko razstavo.
Nato so si gostje ogledali razstavo ter z iskrenim' priznanjem čestitali velesejmski upravi h krasno uspeli razstavi.
štev. 100.
Prvi jubilej našega prestolonaslednika
Dne 6. septembra tega leta praznuje naš prestolonaslednik desetletnico svojega rojstva.
Naša narodna dinastija Karadjordje-vičev, ki je bila ves čas osvobodilnih bojev na čelu vsega narodnega gibanja, in ki je bila po zedinjenju ves čas temelj naše narodne enotnosti, dobiva v prestolonasledniku Petru vrednega nar-slednika svojih velikih prednikov.
Kot prvi Sokol je prestolonaslednik Peter na čelu našega Sokolstva, ki je zlasti med Slovenci nad vse globoko vkoreninjeno. Z zmagami v mednarodnih tekmah je Sokolstvo proslavilo naše ime in zato so Slovenci ponosni na svoje Sokolstvo.
Kot protektor Jadranske Straže pa-kaže naš prestolonaslednik tudi pot našemu narodu k njegovi lepši bodočnosti.
Stopajoč v drugo desetletje svojega življenja vstopa naš narodni ljubljeneo in up vseh Jugoslovanov, naš prestolonaslednik tudi v zgodovino našega narodnega življenja kot sodelavec svojega vzvišenega očeta.
Z iskreno ljubeznijo in radostjo bo zato jugoslovanski narod proslavil prvi jubilej svojega prestolonaslednika, in Slovenija, ki je tolikokrat občudovalas na svojih tleh plemeniti značaj svojega ljubljenega prestolonaslednika, bo pri tej proslavi gotovo med prvimi. Saj se je prestolonaslednik Peter s svojo naravno ljubeznivostjo vsako leto bolj globoko zapisal v srca Slovencev.
V	duhu tradicije visokega kraljevega doma bo zato proslavila Slovenija tudi prestolonaslednikovo desetletnico v «lo-ni, združena v neomajni zvestobi do svoje narodne dinastije.
živel kralj Aleksander 1.!
živel prestolonaslednik Peter!
živel kraljevski dom Karadjordje-
vičev!
živela kraljevina Jugoslavija!
Otvoritev Zagrebškega Zbora
Istočasno ko v Ljubljani’, jesenska razstava je bil v Zagrebu svečano otvorjem Zagrebški zbor. V svojem otvoritvenem govoru je podpredsednik ZZ Armin Schreiner nalkratko podal program 20. raastave Zagrebškega Zbora. Povdariil je, da je leto« ZZ prvič priredil razstavo irud in kamnov. Ta razstava se bo še izpopolnila in bo potem prenesena tudi v tujino. Kakor druga leta, tako se je tudi letos velesejem specializiral v nekaterih glavnih panogah, tako zlasti za tekstilno blago, krzna in narodno hišno delo. Velike važnosti je razstava živilske industrije ter IX. živinorejska, razstava. 'Pa tudi vse druge panoge narodnega gospodarstva so na velesejmu odlično zastopane. S posebnim zadoščenjem je jrod-predsednik Schreiner omenil, da je letos na Zagrebškem Zboru prvič razstavila tudi Italija. Kakor vedno tako hoče biti Z Z tudi isedaj is svojimi optimističnimi težnjami v pomoč našemu gospodarstvu in njegovemu napredku, in je v ta namen posvečen geslu: Kupuj domače blago! Z zahvalo vsem, ki so pripomogli k uspehu velesejma, je nato naprosil ministra dr. Matico, da otvori velesejem. — Tudi letošnji Zagrebški Zbor pomeni lep uspeh!
STABILIZACIJA DOLARJA ODLOŽENA
Ameriška vlada je objavila programa-tično izjavo, da ni pričakovati stabilizacije dolarja pred enim letom. Ameriška vlada bo gledala na to, da se nestalnost dolarja čim bolj omeji, da ne bi trpela ameriška zunanja trgovina. Med tem časom bo ameriška vlada podrobno proučila ves valutni problem in skušala ustvariti novo valutno enoto, katere kupna sila bo manj izpostavljena spremembam, kakor je sedanji dolar.
SbevLike. tyw<xe,
tlobeHtaa u^ania nuna tcawi*ta ha Umo-
bodočnost''
Na drugem mestu objavljamo izkaz OUZD o zaposlenosti v letošnjem juliju v primeri z lanskim, številke tega izkaza pravijo, da je najbolj nazadovala trgovina, če izvzamemo gradnje nad zemljo, ki imajo le seumaki značaj. Zaposlitev je v trgovini padla absolutno za 885 oseb in to v enem samem letu, ali za 26 4 odstotkov, to se pravi za celo četrtino. V analizi izkaza sft tQ velika nazadovanje trgovine tudi po-sefoej konstatira z dostavkom, da za trgovino ni upanja .na zboljšanje. To se pravi % drugimi be&edaini, da bo trgovina še nadalje nazadovala, da bo odstotek brezposelnih trgovskih pomočnikov in tudi samostojnih trgovcev vedno večji, da bo trgovina štt nadalje propadala.
Mislimo, da bi se morali ob tako žalostni uradni konstataciji tudi odločujoči krogi vprašati, čq na vse zadnje vendarle niso upravičene neprestane pritožbe trgovstva, da se trgovina bori na zadnjih prostojankait-tos svoj geli obstoj. Mislimo, da bi te uradhe .konstatacije morale nujno sprožiti od vlade, podpirano akcijo, da se naši trgovini priskoči v pomoč. Kajti, na j bo kdo simpatizer ali pa nasprotnik trgovstva, vendar mora vsakdo priznati, da je trgovstvo za vate narodno gospodarstvo ne-abhodno potrebno. Narodi brez trgovine so bili vedno le reveži in blagostanje je bilo le..pri narodih, ki so imeli cvetočo trgovino.
Trgovini je torej treba pomagati iz dr-
žavnega in narodnega interesa. Kako pa je treba trgovini pomagati, kaj ukreniti v njeno korist, to je bilo tudi povedano na tem mestu že dovolj pogosto, da se nihče ne more izgovarjati, da ni vedel, kako pomagati. Ce je dobra volja tu, potem je tudi pomoč trgovini blizu, če pa te volje ni, potem je pač obstoj vse naše trgovine v največji nevarnosti.
Trdno se nadejamo, da vsaj odi odločujočih ljudi nihče noče propadanja trgovine in zato verujemo in smo prepričani, da bodo vsaj glavne zahteve trgovstva uresničene. Predvsem pa, da bo tudi trgovec deležen iste zaščite, katera je bila dana kmetovakem in denarnim lavodom. Da se bp nadalje vse storilo, kar je sploh mogoče za normalizacijo razmer v nagem denarništvu in da se bo v ta namen znižala tudi obrestna mera.
Nadalje upamo, da bo trgovec zaščiten tudi pred zlorabo moči a strani kartelo'7 in da se a privilegiji ne bo več ubijala konkurenčna sposobnost trgovcev.. Tudi davčna uprava bo, kakor upartio, bolj upoštevala obupni položaj trgovine.
Na tleh leži naša trgovina, kakor kažejo številke. Velikanska škoda za vse naše narodno gospodarstvo mora nastati, če se trgovini ne pomaga, da se zopet opomore.
Upamo, da bo vsaj ta klic v skrajni nevarnosti upoštevan in da so bo vse storilo, da tudi trgovina more upati n$ boljše čase.
IkiJto&fa’ dozCH/hiU zcistofutUuu/ ftcoU odmeči pdcU&M*te-
Zhornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je na plenarni seji dne 7. aprila t. 1. naprosila finančno upravo, da primerno ukrene, da bodo pritožbe državnih zastopnikov v vsakem oziru varovale pra-vioo doznavanja in se ne bodo sklicevale na spise, katerih davčni zavezanci ne morejo vpogMati. Svojo tozadevno vlogo je Zbornica tako-le utemeljila:
»Državni zastopniki pri davčnih odborih za odmero pridobnine so se glede odmere pridobnine v mnogih primerih po-služili zakonite pravice, da so vložili pritožbo proti oceni davčnih odborov. V teh pritožbah, sestavljenih po obrazcih, se državni zastopnik sklicuje na odmerni spis in navaja:
»Ta predlog je bil utemeljen, ker odgovarja povsem dejanskim razmeram cen-ilta, kakor je bilo podrobno obrazloženo na II- strani davčne prijave.«
»Davčni odbor je  določil ----------------- dohodek na Din ............................... in	to iz razlogov, na-
vedenih na III. strani davčne prijave, odnosno na I. strani pole za pritožbo.«
»Ti razlogi pa niso zadostno utemeljeni, ker po uradnih podatkih in mnenju izvedencev je mogel davčni zavezanec napraviti v letu 1981 v svojem obratu Din ...........
prometa, ter vpoštevaje vse konkretne či-njenice, lokalne in obče pogoje doseči vsaj .... % čistega dohodka.«
Vložene pritožbe državnega zastopnika se priobčujejo davčnim zavezancem s pozivom, da v 14 dneh podajo reklamacijskemu odboru pismeno svoje nasprotne razloge. Da bi bilo to mogoče, bi morali davčni zavezanci imeti pravico vpogleda v vpis, da morejo vedeti, na katere razloge se opira državni zastopnik, ker jim sicer ni mogoče, da bi te razloge izpodbijali. Davčne uprave pa smatrajo, da majo davčni zavezanci pravico vpogleda v odmerjene sipise samo v času, ko teče rok za
vložitev pritožbe, odrekajo pa jim v smislu pravilnika k čl. 133 zakona o neposrednih davkih to pravico za odgovor na tožbo državnega zastopnika. S tem je kršena na-pram tem davčnim zavezancem pravica doznavanja, kar ni v skladu s splošnimi načeli vsakega upravnega postopanja. Pritožbe državnih zastopnikov so radi tega pomanjkljive. Spričo stališča pravilnika, odnosno zakona, bi morali biti tem pritožbam priloženi popolni prepisi spisov, na katere se državni zastopnik sklicuje v svoji pritožbi, ker davčni zavezanci sicer ne morejo v odgovorih navesti nasprotnih razlogov. Na to vlogo je dobila Zbornica od Dravske finančne direkcije obvestilo z dne 14. avgusta 1933 št. 569/5—III, da so dobile davčne uprave v gornjem pogledu nastopna navodila:
Doznal sem, da nekatere davčne uprave zabranjujejo davčnim zavezancem vpogled v priredbene spise ob priliki ugovora na pritožbo drž. zastopnika, sklicevaje se pri tem na besedilo t. 4 čl. 133 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih.
Ker se državni zastopnik v svoji pritožbi večkrat sklicuje na odmerni spis, ne da bi pri tem navajal podrobnosti, ki pa so za davčnega zavezanca, ako hoče razloge pritožbe izpodbijati, važne in ker je zgoraj citirano določbo vsekakor tako tolmačiti, da ima davčni zavezanec pravico vpogleda do izjave pritožbe, pod katero je v širšem pogledu subsumirati tudi ugovor stranke proti pritožbi drž. zastopnika, je postopanje onih davčnih uprav, ki v tem slučaju vpogled v spise zabranjujejo, vsekakor preveč tesnosrčno in ne odgovarja smislu zakona.
Vsled tega naročam davčnim upravam, da tudi v navedenih slučajih dovoljujejo strankam vpogled v spise, seveda samo v oni meri, kolikor to dopušča zakon.
SfrceU&d t/eleseimu
Obisk velesejma je bil zlasti velik v nedeljo, ko so bili vsi velesejmski prostori kar prenapolnjeni ljudi. Posebno podeželskega ljudstva je bilo na velesejmu mnogo, ki jih je privabila lepa razstava jugomontafonske živine. A tudi zunanjih posetnikov je bilo zelo mnogo. Med drugimi je obiskala velesejem skupina 110 Italijanov, ki se je pripeljala iz Benetk. S posebnim avtobusom je prišla nadalje skupina CelovČanov. Sploh je v tujini zanimanje za ljubljanski velesejem veliko in tako je že napovedala svoj obisk večja
skupina bolgarskih gospodarstvenikov ter več skupin iz Avstrije. Vrvenje je bilo na velesejmu ves čas živahno in vse kaže, da letošnji velesejem kljub težkim časom ne bo prav nič zaostajal glede obiska za prejšnjimi. Kar se pa tiče razstav samih, je soglasna sodba vseh obiskovalcev, da je letošnja »Ljubljana v jeseni« še bolj bogata ko druga leta. Zlasti je vae polno hvale o
veterinarski razstavi.
Nameščena je v paviljonih »J« in »H«, takoj desno od glavnega vhoda. Prvi od-
delek je statističen in kaže številčno stanje naše živinoreje. Uredila sta ta oddelek dr. Stegu in dr. Veble. Drugi oddelek je anatomski in fiziološki ter histologični. Posebno pozornost vzbujajo krasne risbe, na katerih je jasno vidna vsa sestava živalskih teles. Risbe so izredno uspelo delo in predstavljajo vrednost pol milijona dinarjev. V okroglem delu paviljona so okostja živali. Nato sledi biološki oddelek, ki ga je uredil dr. Kunc. Higiensko nego domačih živali kaže sledeči oddelek, ki ga je tudi uredil dr. Kunc. Posebno pozornost vzbujajo v tem oddelku razne živalske spake, ki se nahajajo v oddelku za porodništvo. Sledi razstava o živalski prehrani, ki jo je uredil ing. agr. Zaplotnik. Nato pride cela vrsta oddelkov, v katerih so razstavljene vse pasme naših domačih živali. V paviljonu H pa je laboratorij našega vet. bakteriološkega zavoda, ki so ga uredili dr. Hribar, dr. Kocjan, vet. maj. Rebernak, v. vet. svetnik Čeh, podpolkovnik Grom, vet. de Gleria, v. vet. svet. Zajc in šef inšpektor Turk. Zadnji je uredil tudi literarni oddelek, v katerem so zbrane vse knjige in revije, ki so važne za našo živinorejo. Oddelek je nad vse skrbno urejen in v n jam so zbrana skoraj vsa veterinarska dela, ki so izšla pri nas. Občudovanja je vredno, kako silno veliko je storil za napredek naše živinoreje stari dr. Janez Blelweis. Ob koncu oddelka je še prodekan veterinarske fakultete v Zagrebu dr. Zavrnik podal kratek pregled o stanju veterinarskih visokih šol v tujini in skromnih prostorih naše fakultete v Zagrebu. Ta poziv k večjemu podpiranju veterinarske vede pri nas, je bil na vsak način prav umesten.
Razstava cerkvene umetnosti je druga razstava, ki vzbuja največje občudovanje. Razstava je nad vse bogata in zasluži vse priznanje dr. Stele, ki je aranžiral razstavo. Opozarjamo, da bo vsak dan ob 4. popoldne predaval priznani strokovnjak msgr. Steska.
A tudi vse druge razstave so nad vse bogate in zanimive. O teh razstavah pa prihodnjič.
Razstava montafonske pasme
je pokazala, da je pri nas dosti krasne živine in da niti slabe cene niso zmanjšale prizadevanje naših živinorejcev, da imajo lepo živino. Zaslužijo za to svoje prizadevanje vse priznanje.
Razstavo je priredila Centralna živinorejska zadruga »Jugomontafon«. Razstavo je obiskal tudi zastopnik Nj. Vel Kralja general Pavlovič, ki se je z vsem priznanjem izjavil o razstavljeni živini. Izročil je zadrugi od kralja podarjeno telico »Aval-ko«, ki jo je prejel nato kot najboljši rejec jugomontafonske pasme posestnik Jurkovič iz Radvanj.
Na razstavi je bilo 124 glav živine, od tega 86 od jugomontafonske zadruge, ostale živali pa so privedle živinorejske zadruge v Kočevju, Strugi in Ambrusu.
Premiranih je bilo: 34 bikov, od teh odlično 3, prav dobro 10, dobro 16; 40 krav, od teh odlično 3, prav dobro 12, dobro 14; 46 telic, od teh odlično 1, prav dobro 17, dobro 14. Pri premiranju so se posebno odlikovala posestva: Urbanc, Lenarčič, Parin, Auersperg, Pacher, Meinl, Sarnitz.
V	razsodišču so bili gospodje: senator profesor Ulmansky, nadzornik inž. Mraoviž, nač. inž. Zidanšek in tajnik inž. Šafarič.
UPRAVNI STROŠKI SOC. ZAVAROVANJA
Po »Radnički zaštiti« so znašali upravni stroški okrožnih zavodov za zavarovanje delavcev v Beogradu 6i57, v Zagrebu 5-95, v Ljubljani 5-72, iv Dubrovniku 2-27, v Karlovcu 0-94, v Nišu 2.15, v Novem Sadu 2 44 milijonov Diin itd. Upravni stroški vseh 20 'okrožnih uradov za zavarovanje delavcev so zaiašali 47,991.615 Din.
ZA FRANCIJO SE MORAJO JAJCA ŽIGOSATI
Po naredbi francoske vlade se morajo jajca, ki se izvažajo iz Jugoslavije v Francijo, žigosati z 2 milimetra velikim žigom »Jugoslavija«. Ravno tak žig mora biti tudi na vsakem zaboju. Ni treba, da so žigi vžgani, temveč zadostuje, če so natisnjeni. Glede barve žiga ni nobenega predpisa. Od 9. oktobra dalje morajo biti na vseh jajcih in zabojih žigi.
(2d/uapta5eA& So^čc/
Na
Nj. Vel. kralj Aleksander I. se je z Bi®-da vrnil v Beograd.
Občinske volitve v Drinski banovini s>°
razpisane za 8. oktober.
Novo motorno jadrnico, ki bo služila za šolsko ladjo, je dobila naša vojna moriia' rica. Jadrnica je dar Jadranske straže i® se bo imenovala »Jadran«. Ladja je dolga 49 m, široka 9 m, ima 720 ton nosnosti tef 400 HP. Na ladji je prostora poleg povelj' nika za 9 oficirjev, 16 korvetnih poročni' kov in 150 gojencev podčastniške šole i" za posadko.
Mednarodni železniški kongres bo dn® 10. septembra v Beogradu.
Batina tvornica v Borovu je dobila pO" sebno železniško postajo in tudi letališče, da bo mogoča redna zračna zveza med Zlinjo in Borovim.
Rumunija bo — po poljskih vesteh priznala sovjetsko Rusijo tudi die iure. Je to baje dosegel Herriot s svojim posredo-vanjem v Moskvi.
Italijansko-ruski pakt je bil v soboto podpisan. Obe vladi se obvezujeta, da ni' kdar ne bosta ena proti drugi uporabil® orožja, jamčita si nevtralnost na političnefl1 in gospodarskem polju. Na doslej sklenje' ne pogodbe pakt, ki velja 5 let, ne vplivu
Maršal Pilsudski obišče baje Moskvo i» se udeleži vojaških svečanosti, ki bodo nO" vembra meseca.
Paul Boncour je v svojem govoru # priliki odkritja spominske plošče Briand* naglasil, da potrpežljivost Francije (z o^1' rom na razne dogodke, ko hitlerizem, op' ured.) ni znak slabosti, temveč zaupanja v lastno silo. Nadalje je dejal, da je pak* četvorice samo nadaljevanje locarnske p®-godbe.
Henderson, predsednik razorožitvene ko-misije, je bil pri naknadnih volitvah izvoljen kot delavski opozicionalni kandidat 't& poslanca proti oficialnemu kandidatu Mac* Donaldove vlade.
Anglija zahteva, da o avstrijsko-neiiv škem sporu odloča Društvo narodov. Bri* tanski veleposlanik v Parizu je že v tein smislu interveniral pri francoski vladi.
Italijanska vlada ne bo izročila hitler-jevcev, ki so s silo oprostili iz sodnih zaporov v Inomostu atentatorja na doktorji* Steidla.
Knez Starhemberg je začel ostro prop*1" gando za uvedbo fašizma in habsburške monarhije v Avstriji. V tem smislu je tud* govoril Mussoliniju, ki pa je po vsej ver-jetnosti proti vsaki obnovi habsburške niO' narhije.
Hitler je v svoji spomenici na kongres svoje stranke v Niirnbergu med drugi!” izjavil, da bo teror tudi še nadalje glavB® sredstvo stranke v boju proti njenim v*' sprotnikom, ker je samo to sredstvo uči"' kovito.
Na kongresu Hitlerjeve stranke v Niirfl' bergu je Hitlerjev namestnik Hess zlasti povdarjal, da stremita fašizem in narodni socializem za istimi cilji.
Izseljevanje Židov je začela pospeševati nemška vlada s tem, da je začela dovolj®^ vati Zidom, da deponirajo pri Državni banki do 15.000 mark, ki jih dobe iz.pl*' čane v Palestini.
V	Švici se vedno bolj občuti liitlerjeV' ska propaganda in se zlasti mladina naV' dušuje za Hitlerja. Švicarski listi pišejf zato zelo mnogo o hitlerjevski nevarnosti'
Švicarska vlada je zahtevala od nemšk® vlade, da strogo kaznuje osebe, ki s<> ugrabile Webra.
Ameriško vojno ministrstvo je izdalo n®' ročilo za gradnjo 17 novih bojnih ladij.
Italijanski letalec De Pinedo se je pr' poizkusnem startu za rekordni polet >f New Yorka do Bagdada ponesrečil in zgorel.
55 milijonov dolarjev je določila Ameri' ka za zboljšanje cen svinj. Potrebna sred' stva bo dajala nova trošarina na svinjsk0 meso.
Madjarska je ponovno znižala železnišk® tarife za izvoz pšenice in sicer za 10%.
Kakor pred kratkim Framcija, tako le tudi sedaj Belgija razveljavila obstoji naijemne pogodbe poslovne prostore ^ dala direktivo za sklenitev novih poga^’ v katerih se morajo upoštevati vsled spodjauiska stiske spremenjene razmere- ,
I*voz solitra i* čile v Francijo je zn«^1' v letošnjem I. polletju 1,273.000 ton, do^ je znašal v damskem le 30.000 ton. Tudi ' iminoge druge države se je povečal izv čilskega solitra.
St strij 'teni slej <bst » k. gted 4i r
Ni
htdj
Isto
Sivi'
P0j£
N
nad
van
voji
n>a
<lus
kov
file
Tar
nja
l
naj
Rol
fes
m
f>r<
stv
ka:
ie
im
In
Oh
Te
In
In
0,
In
K<
G
G,
1;
k
'i
G
<
It
G
G
\
P
G
Naše narodno gospodarstvo v juliju 1933
(Po statistiki OUZD v Ljubljani)
Statistiko zavarovanih delavcev po industrijskih skupinah je začel OUZD v Ljubljani voditi pred enim letom. Tako bo od-*fej mogoče poročati koliko posamezne in-^strije napredujejo, oz. nazadujejo bodisi v konjunkturnem, bodisi v sezijskem po-$edu. Letne razlike pomenijo konjunktur-®i razvoj, mesečne pa sezijski razvoj.
Največji letni prirast izkazuje tekstilna ^dnstrija in sicer celih 1.500 delavcev, istodobno je oblačilna industrija (krojači, ^vilje itd.) padla za 406 delavcev. O tem Pojavu smo že ponovno poročali.
Največji letni padec izkazujejo »gradnje tt&d zemljo« in sicer 1698 delavcev. Stano-VaHjska kriza, ki je izgledala v prvem polnem letu skoraj nerešljiva, je popolnoma prenehala. Ta industrija v zvezi z industrijo »kamenja in zemlje« nima pričakovati v doglednem času kakšnega pomembnega zboljšanja. — Veliko nazado-Yanje izkazuje tudi trgovina, ki nima upanja na lepšo bodočnost.
Kot izrazito sezijske skupine izkazujejo največji prirast: gradnje železnic, cest itd., Poljedelstvo, občinski obrati ter gostilne, f&9tavracije in krčme. Pomembno so na-^dovale: oblačilna industrija, industrija za Predelovanje lesa in rezbarstvo (mizar-stvo), ter gozdno planinska industrija (semnje lesa, žage in tesarstvo). V splošnem je pa razlika v zaposlitvi napram mesecu Juniju 0-17%.
^diistrijska skupina
> > S >
KO O
>0 0)^ I s-a
1.368
10.261
1.560
946
518
1.871
1.668
finski obrati tekstilna industrija industrija kože in Sume
[ndustrija tobaka Denarni zavodi itd.
Industrija papirja Kemična industrija	1.668
Gradnja žel., /cestfitd. 2.401 Oostilne, kavarne in krfme
Kovinska industrija Higiena ®Asna služinčad '0?-či no-plani neka industrija
*nd. hrane m pijače grafična industrija gradnja prevozniških sredstev poljedelstvo Gledališča, svobodni Poklici, razno Oblačilna ind., eišCe-nje
zasebna prometna Podjetja
Predelovanje kožo in njenih suroeatov ndustrija kamenja in zemlje
^stnia za predelo. a-n'e lesa, rezbar. r,lv*1 Promet
ntrale za proizvodnjo sile Itd. l,rRovina
”radnje nad zemljo Skupaj
, era
T 1 W
* A o5
■»H
i 8» ■P
tn Q. .2» Ph
4* 24T 4-1.500
+ 166 +	85
+	38
+ 135 +	83
+ 110
■g
3
1
1
>
+17-69
+14-62
+10-64 + 8-99 + 7-34 + 7-22 + 4-98 + 4-58
3.385
6.373
1.719
8.086
6.391
3.504
1.114
•264
609
1.113
4.125
829
2.929
4.160
3.441
500
491
3.350
5.447
78.432
+
+
+
+
+
86
152
21
82
25
45
36
20
47
—	95
— 406
—	92
— 353
— 675
— 711
— 119
— 129
— 885 -1.698 -2.588
+
+
+
+
2-54
2-39 1-21 101
0-36
1-28
3-23
- 7-58
- 7-72
- 8-54
- 9-84
-11-10
—12-05
—16-23
—20-66
—23-52
-26-27
-26-42
-31-17
- 3-30
TTDF.NLIl IBI iANSKl-RORZl
Gradbeni oddelek Direkcije državnih *®loznic v Ljubljani sprejema dio 8. septem-‘)ra t. 1. ponudbe o dobavi 12.186 m8 hrar atovega lesa. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema: do septembra t 1. ponudbe o dobavi 2000 Kilogramov imila. — (Pogoji so ina vpogled 'Pri ornem,jemih oddelkih.)
Splošni oddelek Direkcije državnih že-*e*nic v Ljubljani sprejema do 7. septem-'>ra t. 1. ponudbe o dobavi 23.000 pol kon-Ce,ptnega in 4000 poli knjižnega papirja. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sPrejema do 7. septembra t. 1. ponudbe 0 dobavi Bosch-sveč.
Direkcija državnega rudnika Velenje ^Prejema do 13. septembra 1. 1. ponudbe 0 doibavi 30 jamskih strgal to 2000 ran žioe.
Dne 11. septembra t. 1. bo pri Komandi panične trupe v Skoplju licitacija za do-avo pisarniškega in knjigoveškega mahala. (Oglas je na vpogled v pisarni oornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri sti komandi.)
Dne 13. septembra t. I. bo pri komandi /^■narice, ekonomski oddelek v Zemiunu, f^aoija za dobavo 440 ton plinskega U|ja.
Devizno tržišče
Tendenca nestalna.
Tudi v minulem tednu je devizno tržišče na ljubljanski .borzi obdržalo znatni promet, ki je dosegel skupni iznos dinarjev 3,004.233-28 in v katerem je bil najjačji na prvem borznem sestanku, t. j. v ponedeljek v iznosu Din 1,122.408-20.
Večino zaključkov je omogočila privatna ipenudba, ki je daila skupno za dinarjev
2.885.000-— 'blaga na razpolago. Od te vso-te odpade na devizo Curiih Din 279.000-—, na devizo London Din 5000-—, na devizo Trst Din 96.000-—. Na avstrijske šilinge odpade vsota Din 653.000-—, ki je bila dosežena v privatnem klirinškem prometu, najvišjo postavko pa zavzema dinarska de-viza z iznosom Din 1,848.000"—, v kateri je vsebovan iznos Din 857.000-—, ki je bil prvič doeežen v madžarskem privatnem kliringu. Piromet bonov grške narodne banke je pa znašal Din 4000-—.
Intervencija Narodne banke je bila v minulem tednu nekoliko večja, kakor v predpreteklem tednu in je znašala skupno Din 119.000’—'. Potom njenega blaga je bilo na prvem ponedeljkovem sestanku perfektuirano zaključkov v Iznosu dinarjev
24.000-—, na torkovem sestanku za dinarjev 1-5.000'—, na četrtkovem' sestanku v običajnem obsegu za Din 40.000'— in v istem obsegu na petkovem sestanku.
Od intervencijskega blaga Narodne banke odpade na devizo Ourih Din 102.000-—, na devizo Lcndon Din 12.000-— in na devizo Newyork Din 5000-—.
Naslednja talbela nam podaja sliko dnevnega prometa:
28. avgusta	D.iai	1,122.408-20	Din
29. m-Viguisita	-Din	457.041'65	lOin—Dunaij
30. avgusta	Din	3I83.827'60	iD&n
31. avgusta	©in	461.397-77	,D'uina|j
1. seiptombira Din 574.899-88 Curih—Dunaj
Kakor je že preje omenjeno, je bil največji devizni promet na ponedeljkovem sestanku, za katerim se mora uvrstiti po doseženi prometni višini zadnji borzni sestanek, tema dvema pa sledi četrtkov in torkov borzni sestanek in 'kot najmanjši sredin sestanek.
Pri tem pregledu opažamo, da zavzema dinarska de viza z iznosom Din 1,848.000-— nad polovico celotedenskega deviznega prometa.
Dočim je predpretekli ponedeljkov borzni sestanek beležil zaključek v nem. markah, ,so na minolem ponedeljkovem sestanku bili zaključeni boni grške narodne banke v iznosu, kakor že uvodoma navedeno.
Glede tečajev posameznih deviz nam nudi naslednja razpredelnica sledečo sliko:
28. avgusta 1933	1.	septembra	1933
■ imajinižjii majjvdšji najnižji najviSjd Din Din IDin Din Amsterdam	231040	232:1-76	2310 96	2322-32
Berlin	136014	137094	1865-66	137649
Bruselj	79913	803-07	801-35	805-29
Ourih	1108-35	1113-88	1108-35	1113-85
London	183-19	184-79	182-30	183-90
Newyork	3019 38	3947-64	4008-27	4036-53
Pariz	<224-27	225-39	224-88	226—
Praiga	169-56	170-42	169 90	17076
Tret	30240	30480	30101	30341
'Avstr. Šilingi v priv. Mir. 8 75	8-75	8-75	8*85
Boni grške
mar. bamke 39-—	39-—	—•—	——
Deviza Amsterdam nam prikazuje porast 0-56 točk, deviza Berlin porast 5'55 točk, istotako deviza Bruselj porast 2-22 točk, nadalje deviza Newyork porast 88-89 točk, deviza Pariz porast 0-61 točk in deviza Praga porast 0-34 točk. Padec zaznamujete devizi London za 0-89 točk in deviza Trst za 1-39 točk. Nespremenjena skoz cel teden je le notica devize Ourih in sicer s tečajem 1108-35 za denar in tečajem 1113 36 za 'blago.
Zaključki v avstrijskih šilingih v privatnem kliringu so pa bili perfektuirani na prvem borznem sestanku po tečaju Din 8'75, na drugem sestanku po tečaju Din 8'75—8'80, na četrtkovem sestanku po tečaju Din 8'75—8-85 ter po istem tečaju na zadnjem petkovem borznem sestanku. Ostale devize niso beležile nikakih notic.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjena.
V tek. tednu — od 28. VIII. do vključno 1. septembra 1933 — je efektno tržišče na ljubljanski borzi bilo povsem živahno, kajti večina tečajev je pokazala čvrsto tendenco in so temu razpoloženju odgovarja-
joče tudi notice. Tečaji posameznih vrednostnih papirjev so bili naslednji:
28. avg.: 1% tinvest. pos.49, 4% agr. ob v. 27, 8% Blair 35, 1% Blair 33, Seligman. obvezn. —, Begluške obvezn. 37, Vojna škoda 231.
29. avg.: 7% invest. pos. 48, 4% agrar. obvezn. 27, 8% Blair 95, 7% Blair 33"50, Seligman. obvezn. 48, Begluške obvezn. 37, Vojna škoda 232.
30. avg.: 7% invest. pos. 49—51, 4% agr. obv. 27, 8% Blair 35'50, 7% Blair 33-75, Seligman. obvezn. 48, Begluške obvezn. —, Vojna škoda 232.
31. avg.: 7% invest. pos. 49—51, 4% agr. obvezn. 27, 8% Blair 35-50, 7% Blair 33-75, Seligman. obvezn. 48, Begluške obvezn. —,, Votjna škoda 232.
1. sept.: 7% invest. pos. 49—53, 4% agr. obvezn. 27—29, 8% Blair 35—3T7, 7% Blair 33—35, Seligman. obvezn. 48, Begluške obveznice —, Vojna škoda 241—245.
Iz navedenih tečajev opazimo, da je zanimanje za vse državne papirje skoz celi teden enako veliko, ako abstrahiramo od 6% beglučkih obveznic, po katerih je povpraševanje le na prvih dveh 'borznih sestankih. Kar moramo pa istočasno ugotoviti, je dejstvo, da so ponudbe efektnega blaga bolj redike, iz česar se mora sklepati, da je to blago v rokah porterjev, ki ne marajo oddajati blaga po cenah, ki jih nudijo reflektanti.
Čvrsta tendenca se kaže pri vseh beleže-niih efektih, ki ob zaključku borznega tedna okrepe tečaje ali pa obdrže stare. Tako vidimo v 7 % invest. posojilu nespremenjen tečaj povpraševanja Din 49-— skozi ves teden; v sredini tedna ee pojavi tudi blago po tečaju Din 6J,-—ki se na zadnjem sestanku okrepi na tečaj Din 53'—.
Notica 4% agrarnih obveznic je istotako čvrsta na vseh borznih sestankih ob tečaju Din 27'—, ki beleži zadnji dam tudi blagovni tečaj in sicer Din 29-—.
' 8 % in 7 % Blairovo posojilo sta skoz ves teden čvrsti ter se za ista na, petkovem borznem sestanku pojavi tudi blagovna notica in sicer za 8% posojilo tečaj Din 37, ža 7%no posojilo pa tečaj Dni 35'—.
‘ Najvišji porast pa zaznamuje 2 'A %na Vojna Skoda, ki se od ponedeljkovega tečaja Din 231'— za denar do zadnjega borznega sestanka s trajnim dvigom povzpe na tečaj Din 241'— za denar ter beleži tega dne tudi blagovni tečaj Din 245’—, s čimer je paraliziran padec tega vrednostnega papirja v preteklem tednu.
Blagovno tržišče
Na ljubljanski borzi je v minulem tednu bilo žitno tržišče povsem mirno. Vsled rezerviranosti produkcije so tudi cene bile neustaljene in so se v posameznih vrstah skoraj dnevno dvigale, tako' da je zaključil teden s povsem čvrsto tendenco.
'Rezerviranost v prodaji se je .pokazala osobito v Bački in severnem Banatu, tako da so morali mlini nabavljati potrebne količine za zaloge po znižanih cenah. Izgloda, da je ‘bila opažena rezerviranost izzvana vsled zaključitve londonske žitne konference, od katere producenti pričakujejo, da se bodo cene žitnih produktov izbolj-
V splošnem je pa situacija žitnega tržišča zaenkrat še neugodna, na kar vpliva posebno okolnost, da je pritisk na izvoz močnejši 'v deželah, ki so v večini leta navezane na uvoz nego v deželah, ki so izrazite izvoznice žitnih produktov.
Povsem nestalno je tudi tržišče koruze. Tu ni niti osobitih ponudb niti oeobitih povpraševanj, ravnotako pa ni za to blago nobenega zanimanja ne v notranjosti dežele, ne v inozemstvu.
Ako se ozremo — kar posebno nas zanima — še na tržišče hmelja, je po raznih poročilih zanimanje za letošnji pridelek veliko in so tudi cene zelo čvrste. Kupci so pa po večini Francozi in Nemci, 'ki tvorijo prav za prav le vrsto medkupcev in sioer za nadaljnjo oddajo v Ameriko.
Pri tem ne moremo prezreti dejstva, da opažamo med strokovnimi listi in dnevniki nekako divergentna poročila glede kakovosti. To vsekakor ne more biti v interesu producentov, ki bi po dolgem pritisku depresije mogli vsekakor uspešneje izkoristiti sedanjo ugodno konjunkturo in doseči tudi povoljnejše uspehe. K temu bi jim mogla gotovo mnogo pripomoči stalna dnevna borzna notica. S tem bi se kaj
'A
CIJCORI1A
Naš pravi domači izdelek
kmalu razpršile tnanje ali večje netočnosti v raznih poročilih ter vzbudilo zanimanje tudi v onih krogih, ki so dosedaj pokazali le svoj desinteresseinent. Uglajevanje te poti mora biti baš v sedanjih gospodarskih prilikah smoter prodni centov samih, ki prinese gotovo le njim naj večjo korist.
Lesno tržišče.
Tendenca živahna.
r , *. ■
Veliko se je govorilo in pisalo o produkciji dog za izvoz v Ameriko in 'kar se tiče Jugoslavije se je pričelo s produkcij« tega blaga v Sloveniji in Bosni. Pri nas je ta panoga lesne industrije še nova in kar tvori za pospeševanje te panoge pri. nas veliko oviro je primanjkovanje številnejših delavnih moči, ki bi bile v tej produkciji izvežbane, tako da ne moremo izpolniti glavnega predpogoja, kakor ga zahteva trenotna situacija. Naš hrast se sicer za ito produkcijo ne more kosati s slavonskim, vendar pa se pri sedanji gospodarski depresiji in nizki oeni hrastovine tudi pri nas poskuša v zadnjem času z izdelavo dog za pivske sode. Največ povpraševanja je za sode z vsebino 75 1, to so doge v dolžinah 65 cm, v širinah 7 cm in debeline 42—27 mm. Rabijo se dalje tudi četrtimke to je 12 'A 1 vsebine, doge v dolži uah 37—42 om, debeline in širine kakor zgoraj.
Doge se prodajajo običajno po vedru, le redko kedaj na m*. Glavno pa je za uspešno pridobitev tržišča iai dosego zaključkov strokovna izdelava.
Povpraševanja:
25.000 proiStorninskih metrov brusnega lesa, smreka s 5% jelke, dolžina 1 in 2 m, od 10 cin premera na vmhu naprej, dobava do maja 1934, cena franko avstrijisko-jugo-slovamska meja pri Jesenicah in Prevaljah.
Bukovi testoni 50% široke in 5% ozke robe franko podbrod Sušak.
600 desk, mecesnovih, 18 mm, širina od 18 cm naprej, medija 25 cm; 200 desk, me-česnovih, 24 mm, širina od 25 cm naprej, kvaliteta I., II., 4 m dolžine, blago suho in povezano v snope, dobava sredi septembra 1933, cena franko prihod Sušak.
Hrastovi dueli, dolžina 2'20 m, debelima 80 mm, blago suho, franko Sušak.
Qd/Ua,pta5&kjG>
SLOVENIJA KUPUJE LAN V HRVAT-SKEM ZAGORJU
V Hrvatskem Zagorju se mnogo seje lan, ki ga uporabljajo kmetje za proizvajanje domačega platna, dočim preostanek prodajajo. Letošnja žetev lanu je končana. V Zlatarju so kupili trgovci okoli 4 vagone lanu, ki so ga plačevali po 2 dinarja kg. Cena lanenega semena je bila letos za 75 par višja kakor pa lani. Ves nakužljen lan je šel v Ljubljano in Medvode za tvor-nice lanenega olja, firneža in raznih strojnih olj.
x	ni	1	barva,	pleaira in ke-
Ze v uran »•*-« »»•«
klobike Itd. Skrobi In (vetMIka irajee, »vratnike in nuitt«. Pere, «nii, monga in lika doma*« perilo
tovarna JOS. REICH
Polianaki nasip 4—6. Selebnrgov* ni. 8. Telefon it. 93-71.
Pota,
r
Dr. Ivan švogel, minister in poslanik v p.:
Vtisi iz )užne Amerike
(Konec)
Pred nami so se vrstili kakor kulise, eden za drugimi čilenski Andi. In čeprav ni bila pokrajina ista ko ona, iz katere smo prišli, vendar novi predel ni bil veliko drugalčen. Tako morda tudi oni drugi svet ne bo dosti različen od sveta, v katerem danes živimo, kadar stopimo na prestan-ku življenja pred svojega Odrešenika.
Krenili smo tedaj na zapadni strani po strmem potu navzdol. Utrujenost me je silila, da pazim na svoje korake in zato nisem mogel zadosti občudovati prekrasne kraje, za katere je solnce polagoma zahajalo. Komaj da so iz visokega snega štrlele majhne kamnite koče, ki jih je sezidal pred 150 leti v pribežališče samotnim potnikom sposobni španski guverner 0’Higgins, po poreklu z zelenega Irskega otoka. Njegov nezakonski sin, general Bernardo 0’Higgins je postal slavni osvoboditelj države Čile.
Daleč pod nami sem zagledal dve točki, ki sta se pomikale proti nam. Po pol uri sta stala pred nama dva orožnika iz prve čilenske obmejne postaje; telefonično sta bila obveščena orožnika z argentinske
strani o mojem prihodu ter sta me prisrčno pozdravila, me prijela pod rame in odpeljala do postaje Caracoles. V divji puščavi je na čilenski strani strmelo skozi Ande nekoliko zgradb. Vsled visokega snega, ki zapada v zimi, so prva nadstropja hiš zvezana z mostovi.
Iz Santa Rosa de los Andes so poslali železniški avtomobil, ki me je po treh urah vožnje skozi z mesečino obsejane planinske kraje ne brez zaprek pripeljal v prvo mesto Los Andes, prihodnjega dne pa v Santiago, kjer sem obiskal naše rojake, večinoma same Dalmatince. Mnogi naših rojakov so dosegli velike uspehe in bodo po vsej verjetnosti mogli prebroditi tudi sedanjo težavno gospodarsko stanje, v katerem se nahaja Chile.
Na povratku sem moral na podoben način napraviti pot čez južni Čile. V mestu Concepcion sem našel ljubeznivega slovenskega duhovnika, škofijskega blagajnika, ki mi je dal mnoga pojasnila. Skupaj sva obiskala razna industrijska podjetja in zanimive premogovnike v Loti, ki se nahajajo več nadstropij globoko pod morsko površino. Z žalostjo se spominjam časov, ko sem se sprehajal pod onimi subtro-pičnimi rastlinami in visokimi stebli aran-karij velikega parka v Loti, ki je čilenska znamenitost in ki ga je zasadila bogata posestnica. Sedaj so mrtvi že vsi tisti, ka-
tere bi moralo to delo razveseljevati. Ko je bil po francoskem vzorcu dvorec sezidan, je umrl njen mož in vdova se ni več hotela v njem nastaniti, temveč je ostala v Parizu. Danes so v dvorcu nameščene pisarne rudarske družbe, dvorec pa polagoma propada. Samo park še vzdržujejo. Zadnja hči te vdove živi v blaznici v San-tiagu, kamor so jo zaprli vsled razsipnosti. Ni bila poročena, molila je k Bogu in razdeljevala svoje dohodke med reveže. To je bil za njene rojake nepobiten dokaz, da je izgubila pamet, sodišče pa se je strinjalo s tem mnenjem.
Skozi pokrajino, ki jo imenujejo čilen-sko Švico in ki s svojo veličastnostjo nad-kriljuje pravo Švico, sem dospel mimo visokih in živih vulkanov, čez veliki jezeri Todos los Santos in Nahuel Huapi do argentinskega mesta San Carlos de Bari-loche. Železnica še ni prišla do tega malega petagonskega mesteca, vendar pa sem našel tu marljivo slovensko šiviljo. Indijansko ime tega kraja je »Sveti Karl Lju-dožrski«, v spomin na izginelo kulturno dobo tega kraja. (In to je čisto v redu. Tudi ljudožrci morajo imeti svojega svetnika. Potrebujejo ga skoraj tako kakor mi.)
Vsled omejenega prostora, ki me sili, da z nekaj opazkami opravim s predmeti, od katerih vsak nudi material za celo raz-
pravo, ne morem govoriti tudi o repubk ki Urugvaj tako, kakor zasluži ta deželi njeno lepo glavno mesto in njeni ljudje-Tudi tu je položaj kritičen vsled nazatP vanja izvoza glavnih izvoznih predmetov mesa in volne. Urugvajski pezos, ki F nekoč višje kotiral ko ameriški dolar, F padel na polovico svoje vrednosti. Žani' miva ustava te države, neka posebnost, i* delana iz švicarskih elementov, ki je, k* kor vse ustave in profesorske kombin* cije, odlično funkcionirala, dokler ni pr)" šel čas, ki jo je postavil na preizkušnja in je naenkrat odrekla. Sedanji predsednik republike je smatral za nujno, da uved* izjemne ukrepe, ki jih njegov prednik dr. Beltazar Brum ni odobraval, nakar j* bil aretiran, kakor se že v mnogih drž* vah aretirajo tako mnogi politiki. Todl dr. Brum ni bil samo politik, temveč tudi človek, kar je danes že zelo redko, ki im* svoje prepričanje. Za to svoje prepričanj^ pravilno ali nepravilno, je hotel umreli in zato se je usmrtil, ko so ga aretirali pred svojo hišo, da bi svoji rodbini i11 svojemu narodu dal vzgled, kako le hrfl' bro3t in idealnost ohranjajo v življenj# ljudi in narode.
Kitoč
Uredi
Uto
h
to
V ; Folga »a jod ll&niz
(rog,
Prihc
]ug0,
Kdor ne podpira svojega glasita zaničuje samega sebe in Ueodi skupnim interesom trgovstvi
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. avgusta 1933.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.869.312.132-90 (- 8,246.213-64) Device, ki ni
•o v podlogi 81.966.960-62 (+ 390.746-86) Kovani novec v niklja 206,296.986’- (-48,118.01860) Posojila . . 2.247.366.460-93 (+ 6,002.366-32» Vrednostni papirji . .	13.320.000--
Prej&nji pred
jemi drtavi 1.716,854.469-25 <-f	338.363*74)
Začasni pred jemi gl. drl
blagajni .	600,000.000--
Vrednostire
cervn. londa	46,906.904-81 (-j-	61.863"—)
Vrednosti ostalih Ion
dov ...	6,741.631-30 (—	3.000--)
Nepremičnine ... .	158,263.277-09	(-)-	65.399-85)
Razna aktiva	121,247.526-21 (j-	1,110.625.65)
7.068,275.23801
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	66,893.614-71
Ostati fondi	8,667 35211 (+	7.473--)
Novčanice v
obtoku . . 4.314.374.490'— (—j—67,219.750"—) Obveze na
pokaz . . 845,831.719-42i—105,177.127-24) Obveze z rokom . . . 1.319,041.124-25 (+ 6,600.000-— > Razna pasiva 333,567.037-52 (-17.057.983-38)
7.068,275.238 01
Obtok in ob veze . . . 5.160.206.209"42 Celotno kritje . . . 36-22V,
Kritje v zlato . . . 34-83°/.
Obrestna mera:
ipo eskomptu................................VA%
ipo karubardu...........................
*
Prvi kongres slovanskih občinskih hranilnic bo v dneh 18. in 19. septembra v Krakovu.
AMERIKA BO IZVAŽALA AGRARNE PROIZVODE V RUSIJO
Ameriška finančna obnovitvena korporacija namerava prevzeti financiranje izvoza v Rusijo. Pričakujejo, da bo te dni objavila korporacija svoj načrt za izvo* pet milijonov svinj v Rusijo. Nadalje bo izvažala Amerika tudi sirovo maslo in sir.
Tnua varečih
SADNE CENE NA SVETOVNIH TRGIH
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine .poroča o količinah sadja, ki iso prišite dne 1. septembra na večje svetovne trge in o cenah, ki jih je sadje doseglo ta dan.
Dunaj. Na trg je prišlo 800 stotov naših češpelj. Zrelejše češplje so se plačevale pb 32 do 35 grošev za kg, slabejše vrste po 28 do 30 grošev. Dovoz madjarskiih češpelj Jo zelo velik čn se plačujejo po 28 do 30 grošev. V ponedeljek se pričakuje prenatrpanost dunajskega trga s češpljami.	>
Praga. Na trg je prišlo 11 vagonov češpelj. Prodane so bile po ceni 230 Kč za stot. Grozdja sta bila prodana dva vagona po 530 Kč za stot. Tendenca za češplje je ugodna.
Na nemških trgih je bila kupčija s sadjem srednja.
je 1-50 do 2-—, molzne krave 3-— do 3-25, breje krave 3-— do 3-25, mlada živina 3-50 do 4-—, teleta 5-50 do 6*50. Prodanih je bilo za izvoz v Italijo 14 živali. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10 do 12, II. 8 do 10, meso od bikov, krav, telic 5 do 7, telečje meso I. vrste 10 do 14, II. 6 do 8, svinjsko meso sveže 10 do 16.
CENA HMELJA NA ČEŠKEM - RASTE
Obiranje hmelja bo v zateškem okraju kmalu končano. Letina bo dala manj, kakor pa se je pričakovalo. Zelo dobra pa je kakovost hmelja. Cene rastejo še vedno in plačujejo hmelj že po 2600 Kč za 50 kg, kar odgovarja ceni 110—114 Din za kg. Zelo kupujejo češki hmelj Nemci. V Rou-
dnicah in Ousteku ima hmelj nižjo ceitf in ga plačujejo po 2000 do 2150 Kč ** 50 kg. Nemški hmelj ima približno ist® ceno ko češki. Hallerstanski hmelj plač#' jejo po 310 mark za 50 kg, kar odgovafl* 110 Din za kg.
■neds
°2kei »a v vanj, ker
toljš
ibliž
foclc
VINSKI TRG V BELI CERKVI
Ker kaže trgatev zelo slabo, je nastal z#' stoj v vinski trgovini. Vinogradniki nočej« sedaj prodajati vina. V avgustu je biW prodano le nekaj vagonov vina. Sedaj & plačujejo v Beli Cerkvi in okolici bel# vina po 2-20 do 2-50, rdeča pa po 3 dinarj* liter. Stanje v vinogradih je zelo slabft ker je napravila peronospora mnogo šk<r de. Tudi oidij je mnogo škodoval.
«feč vele v te %£ Kar< A žani
<>SV<
mis
»Vol
Slo\
Slov
dati
tegi
MARIBORSKI ŽIVINSKI TRG
Na trg z dne 29. avgusta t. 1. je bilo prignanih 12 konjev, 15 bikov, 130 volov, 831 krav in 16 telet. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile ,te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 4-— do Din 4-25, poldebeli voli 2-50 do 3-25, plemenski voli 3-25 do 3-50, biki za klanje 2-75 do 3-25, klavne krave debele 2-25 do 4-—, plemenske krave 1-75 do 2-25, krave za klobasar-
«t>°
Ni vse zlato kar se sveti,
f udi ni vse slad.ua kava kav lake izgledal
<&vi nakupu Katbveinev Kneippove sladne kave pazite na sliko župnika in podpis: S ek. Kneipp. cDvi nakupu Pravega „Fraucka“ pa na
kavni mlinček.
sre.
trie
io
Pb
vei
iu
ške
loč
!
lih
id<
tei
do
Ve
je
sl.
sl
So
ItastdU Ur dma
trgovina s pafucietn na veliki
Aleksandrova cesta 9, pritličje levo
Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, Sladkogorske tovarne papirja in lepenke dr. z o. z., Sladki vrh in konfekcijske tovarne »Kuverta" d. z o. z. v Ljubljani.
‘Grgovci in industrijci J
Trgovski
list
se priporoča ta
inmcvivanje/
£Brzoiavi: ŽKrispercolontale Xjubtjana
Geleton st. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnik: Josip Vevlič
Veletrgovina koloni-ialne robe. Velepražama kave. Mlini za dišave.
*5očna postrežba.
Ljubljana
^Dunajska cesta 33
‘Ustanovljeno leta 1840
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolaga
Naročajte »Trgovski list“!
oivoz Grosuplje
doma* slovenski izdelek -s- Svoji k svojimi
Tovarna mol voza in vrvarna d- d-
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O- MIHALEK, Ljubljana.