Štev. 2104.	1932.
IX.
06LASNIK LAVANTINSKI ŠKOFIJE
Vsebina: 53. Pomoč vsled neurja in toče oškodovanim. — 54. Sacrae Congregationis Concilii decretum de gratiarum et oblationum in piis ephemeridibus evulgatione. — 55. Sacrae Congregationis de Sacramentis responsio de aetate Confirmandorum. —- 56. Supremae Sacrae Congregationis S. Officii decretum, quo damnatur liber Salvatoris Pa-glionica: Compendio di economia politica e nozioni di diritto. — 57. Supremae Sacrae Congregationis S. Officii decretum, quo damnatur opus Benedicti Croce: Storia d’Europa nel secolo XIX, — 58. Sacrae Congregationis de Seminariis et studiorum Universitatibus decretum, quo in Pontificia Universitate Gregoriana Facultas Historiae ecclesiasticae et Facultas missiologica canonice eriguntur et erectae declarantur, — 59. Sacrae Congregationis de Seminariis et studiorum Universitatibus decretum, quo in Pontificio Instituto biblico Facultas studiorum Orientis Antiqui canonice erigitur et erecta declaratur. — 60. Pontificiae Commissionis ad Codicis Canones authentice interpretandos responsa ad proposita dubia. — 61. Misijonski praznik predzadnjo nedeljo v oktobru. — 62. Novi god sv. Gabriela od Žalostne Matere božje. — 63. Sporočanje ministrskih in banskih uredb župnim uradom po srezkih načelnikih. — 64. Statistični podatki o gibanju prebivalstva. — 65. Ugodnosti za duhovnike v zdravilišču Rogaška Slatina. — 66. Slovstvo. — 67. Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Izkaz zbirk in izdatkov za leto 1931. — 68. Birmski izkaz za leto 1932. — 69. Osebna naznanila.
53.
Pomoč vsled neurja in toče oškodovanim.
Radodarni Lavantinci!
Nista še pretekla dva meseca, ko sem iskal pri vas pomoči za vsled požara uničeno božjepotno cerkev na gori Oljki v Savinjski dolini in za nesrečne pogorelce v Središču — in danes že zopet v duhu stojim pred vami proseč podpore za tiste siromake naše škofije, ki jim je dne 16. avgusta 1.1. popoldne strahovit vihar z mestoma gosto točo opustošil poslopja in vinograde, sado-nosnike in vrtove; vihar, ki je tri in podiral močna drevesa, razkrival in razdiral stanovanjska in gospodarska poslopja.
Glasom poročila nekega župnijskega urada se je ob času neurja v ondotni cerkvi končala pobožnost vednega češčenja presvetega rešnjega Telesa, ki se je je ob sklepu udeležila velika množica vernikov; mnogi izmed njih so s težavo ušli vihri potolčeni in krvavi, otroke pa je metalo okoli po njivah. Kaj takega ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
Najhuje so bile obiskane v Slovenskih goricah župnije: Št. Ilj, Sv. Jakob, Jarenina, Sv. Marjeta ob Pesnici deloma, Sv. Urban in Sv. Marko pri Ptuju, v Halozah pa Sv. Barbara in Leskovec.
Vsem tem hudo prizadetim se pri sedanjih neugodnih razmerah, povzročenih po dolgotrajni suši in raznovrstnih večjih in manjših nezgodah, posebej še pri splošnem pomanjkanju denarja, ne bo moglo zadostno pomagati. Vendar pa bomo skušali z združenimi močmi zbrati podporo za najbolj uboge, ki s strahom gledajo v bodočnost ne vedoč, kaj naj začnejo z gladujočo družino zlasti v bližnji zimi. Žrtvovati hočemo zanje vsaj toliko, da ne bodo prehude lakote trpeli ti naši domačini. Tu hočemo pokazati pravo in dejansko bratsko ljubezen, pa vsi! Pri tem darovanju naj se zlasti odlikujejo tisti srečni, ki so oblagodarjeni s časnimi dobrinami in vsled omenjene nezgode ne trpijo nikakšne škode.
Tem govori Duh božji prav posebno:	Od svojega premoženja
dajaj miloščino in svojega obraza ne obračaj od nobenega siromaka ; tako namreč se bo zgodilo, da tudi Gospod od tebe ne bo obrnil svojega obličja. Kakor premo r e š, tako bodi usmiljen. A k o imaš veliko, obilno dajaj; če imaš malo, si prizadevaj tudi malo rad podeliti. Zakaj dobro plačilo si nabiraš za dan svoje smrti, kadar boš sam usmiljenja od Boga potreboval, ker miloščina reši vsega greha in smrti in ne pusti duši priti v temo uma in srca, ki se pri nespokornem grešniku tukaj začne, tam v peklu pa potem večno trpi. M i-loščina dela veliko zaupanje pred najvišjim Bogom vsem, ki jo dajejo (Tob. 4, 7—12).
Pri tem pa ne smemo prezreti besede Gospodove, da človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz ust božjih (Mat. 4, 4). Zategadelj prosimo vsedobrega Boga, neskončno usmiljenega Očeta vseh ljudi, naj blagoslovi naše namenjene darove, da bodo temveč koristili njim, ki jih bodo deležni. Prav posebno pa naj goreče in mnogo molijo vsi obdarovane! za dobrotnike, da jih vsevedni Gospod čimveč obudi ter gane njih srca, da se bodo vnela ljubezni kakor srca prvih kristjanov, ki so bili vsi enega srca in enegaduha (Dej. ap. 4, 32). To je bilo prvo in pravo krščanstvo, kakor si ga je zamislil sam nebeški Ustanovitelj ter zaželel za vse čase do konca dni!
V Mariboru, dne 3. septembra 1932.
f Andrej,
škof.
Opomba. Predležečo prošnjo za pomoč naj častiti gg. dušni pastirji ljudstvu prvo nedeljo po prejemu preberejo s pridižnice, nato pa odredijo darovanje, odnosno pobiranje milo-darov po načinu, ki se jim dozdeva najprimernejši; nabrani znesek naj čimprej po dekanijskem uradu predložijo tušem, da se izroči svojemu namenu.
54.
Sacrae Congregationis Concilii
decretum de gratiarum et oblationum in piis ephemeridibus evulgatione.1
Vulgantur copiosius in dies, praesertim penes celebriora Orbis sanctuaria, piae ephemerides eo consilio concinnatae, ut res ibidem gestae referantur, atque fidelium pietas erga caelestes Patronos, quorum sub nomine inscribuntur, peculiariter foveatur. Inter relata autem locum habere solet enarratio gratiarum vel caelestium beneficiorum, quae eorumdem Sanctorum patrocinio a fidelibus impetrata perhibentur, addita, ut plurimum, stipis hanc ob causam corrogatae adnotatione.
Verum, si finis ob quem et commentarii eduntur et oblationes colliguntur, incrementum videlicet devotionis in Sanctos, aedium sacrarum exstructio et decor, operum caritatis fundatio, laude dignus in se sit, ratio tamen, qua haud raro beneficia caelestia referuntur accepta, inepto nempe sermone et absque ullo authenticitatis signo, probari nequit, praecipue si perpendatur in narratis acceptum beneficium ita cum oblata pecunia saepe connecti, ut alterum ab altero pendere videatur. Quod quidem, cum turpis lucri speciem praeseferre facile queat, occasionem saltem praebere potest admirationis iis potissimum, qui praeiudicatis opinionibus adversus catholicum cultum sunt imbuti.
Ad haec igitur incommoda praecavenda, haec Sacra Congregatio Concilii, consiliis initis cum Sacra Congregatio de Religiosis, atque Ssmo Dno Pio Pp. XI probante, Ordinarios locorum Superioresque religiosorum maiores monendos censet:
I. Ut praescripta canonum 1261 et 1386 Codicis iuris canonici sedulo servari iubeant, abusus compescendo.
II. Ut praeviae censurae ecclesiasticae, ad normam eiusdem canonis 1386, scripta harum ephemiridum rite accurateque submittant, atque ipsorum onerata conscientia, facultatem easdem edendi ne faciant, nisi praehabita peculiaris Censoris ex officio, ad praescriptum Encyclicae Pascendi Pii Pp. X, diei 8 Septembris 1907, favente sententia, eaque singulis vicibus scripto danda. Caveat itaque Censor ut enarrata, quae sub gratiarum nomine exhibentur, ea praeseferant credibilitatis signa ut, omnibus prudenter perpensis, fidem mereri possint, atque insuper ut omnis inter gratiam obtentam et eleemosynam oblatam vel minima connexionis suspicio exsulet.
III. Ut huius generis narrationes, his praescriptis non congruentes, nonnisi sub generica indicatione gratiae acceptae et absque ulla facti expositione in vulgus edi permittant.
Quae si diligenter observentur, finem in quem intendunt, piae, quas commemoravimus, ephemerides assequentur, nec quidquam in iis reprehendere licebit, quod a christiana pietate sit absonum.
Datum Romae, die 7 mensis Iunii anno 1932.
I.	Card. Serafini, Praefectus.
L. * S.	I.	Bruno,	Secretarlo s.
55.
Sacrae Congregationis de Sacramentis
responsio de aetate Confirmandorum.1
Plures petitiones exhibitae sunt Pontificiae Commissioni ad Codicis canones authentice interpretandos, quaestionem respicientes aetatis confirmandorum, de qua est sermo in canone 788, et utrum dictus canon constituat tantum normam directivam an potius vere praeceptivam. Emi Patres eiusdem Pontificiae Commissionis in plenario Coetu diei 7 Iunii 1931, proposito dubio: »An canon 788 ita intelligendus sit ut Sacramentum confirmationis in Ecclesia latina ante septimum circiter aetatis annum conferri non possit nisi in casibus, de quibus in eodem canone« responderi mandarunt: Affirmative.1
1 Acta Ap. Sedis, XXIII, p. 353,
Quoniam vero in Hispania et alicubi, praesertim in America Meridionali, viget consuetudo administrandi Sacramentum Confirmationis pueris ante usum rationis, etiam immediate post collatum Baptismum, a Sacra Congregatione de disciplina Sacramentorum, edita supradicta responsione, quaesitum fuit, an talis consuetudo adhuc servari possit.
In plenario itaque Coetu Emorum Patrum huius Sacrae Congregationis, habito die 27 Februarii 1932, re mature discussa, propositio sequenti dubio: »An consuetudo antiquissima in Hispania et alicubi vigens ministrandi Sacramentum Confirmationis infantibus ante usum rationis, servari possit«, Emi Patres responderunt: »A ffirmative, et ad mentem«. »M e n s e s t ut, ubi Sacramenti Confirmationis administratio differri potest ad septimum circiter aetatis annum, quin obstent graves et iustae causae, ad normam can. 788, contrariam consuetudinem inducentes, fideles sedulo edocendi sint de lege com-
1 Acta Apostolicae Sedis. Ann. XXIV. (1932). Num. 8. Pag. 271 sq.
muni Ecclesiae Latinae, praemissa Sacrae Confirmationis administrationi illa catechesis instructione, quae tantum iuvat ad animos puerorum excolendos et in doctrina catholica solidandos, prout experientia docet«.
In audientia diei 2 Martii eiusdem anni, referente infrascripto Secretario Sacrae Congregationis, Ssmus Dnus Noster Pius Papa XI responsionem ratam habere et confirmare dignatus est.
Ne autem ex hac resolutione aliquis error irrepat aut non recta intelli-gentia de sacrorum canonum intentione et praecepto circa aetatem admittendorum ad primam Communionem Eucharisticam, declarat eadem Sacra Congregatio, equidem opportunum esse et conformius naturae et effectibus sacramenti Confirmationis, pueros ad sacram Mensam prima vice non accedere nisi post receptum Confirmationis Sacramentum, quod est veluti complementum Baptismatis et in quo datur plenitudo Spiritus Sancti (S. Thomas, p. III, quaestio 72, art. 2); non tamen iidem censendi sunt prohiberi quominus ad eamdem Mensam prius admittantur, si ad annos discretionis pervenerint, quamvis Confirmationis sacramentum antea accipere non potuerunt.
Datum Romae ex Aedibus Sacrae Congregationis de disciplina Sacramentorum, die 30 Iunii 1932.
M. Card. Lega, Episcopus Tusculanus, Praefectus.
D. Jorio, Secretarius.
56.
Supremae Sacrae Congregationis S. Officii
decretum, quo damnatur liber Salvatoris Pagiionica: Compendio di economia
politica e nizioni di diritto.'
Feria IV, die 22 Iunii 1932.
In generali consessu Supremae Congregationis Sancti Officii, Emi ac Revmi Domini Cardinales rebus fidei et morum tutandis praepositi, praehabito RR. DD. Consultorum voto, damnarunt atque in Indicem librorum prohibitorum inserendum mandarunt librum qui inscribitur:
Salvatore Pagiionica, Compendio di economia politica e nozioni di diritto. Padova, Instituto delle Edizioni Accademiche, 1932.
Et sequenti Feria V, die 23 eiusdem mensis et anni, Ssmus D. N. D. Pius divina Providentia Pp. XI, in solita audientia R. P. D. Adsessori Sancti Officii impertita, relatam Sibi Emorum Patrum resolutionem approbavit, confirmavit et publicandam i ussit.
Datum Romae, ex aedibus Sancti Officii, die 25 Iunii 1932.
A. Subrizi, Supremae S. Congr. S. Officii Notarius.
L. *S.
57.
Supremae Sacrae Congregationis S. Officii
decretum, quo damatur opus Benedicti Croce. Storia d'Europa nel secolo XIX.
Feria IV, die 13 Iulii 1932
In generali consessu Supremae Sacrae Congregationis Sancti Officii, Emi ac Revmi Domini Cardinales rebus fidei ac morum tutandis praepositi, prae-
1 A AS, 1932, Pag. 237/8.
2 Ibidem, Pag. 269.
habito RR. DD. Consultorum voto, damnarunt atque in Indicem librorum prohibitorum, nulla ultra interiecta mora, inserendum mandarunt opus quod inscribitur:
Benedetto Croce, Storia d'Europa nel secolo decimonono. Bari, Laterza, 1932;
quin ex peculiari huius operis damnatione argui debeat cetera eiusdem Auctoris opera, super quibus Sacra Congregatio indicium sibi reservat, non esse censura digna.
Et sequenti Feria V, die 14 eiusdem mensis et anni, Ssmus D. N. D. Pius divina Providentia Pp. XI, in solita audientia R. P. D. Adsessori Sancti Officii impertita, relatam Sibi Emorum Patrum resolutionem approbavit, confirmavit et publicandam iussit.
Datum Romae, ex Aedibus Sancti Officii, die 15 Iulii 1932.
A. Subrizi, Supremae S. Congr. S. Officii Notarius.
L. *S.
58.
Sacrae Congregationis de Seminariis et studiorum Universitatibus
decretum, quo in Pontificio Instituto biblico Facultas studiorum Orientis Antiqui canonice erigitur et erecta declaratur.'
Cum Orientis Antiqui studia, quae in Pontificio Instituto Biblico iamdu haberi coepta sunt, maxime provehenda censeantur, quo validius biblicis scientiis adiumentum afferant, Moderatores Pontificii Instituti Biblici suppliciter postulaverunt ut in eodem Instituto Facultas Studiorum Antiqui Orientis erigeretur.
Sanctissimus Dominus Noster Pius Papa XI, infrascripto Cardinali Sacrae huic Congregationi Praefecto in audientia diei 26 mensis iulii referente, benigne petitioni annuere dignatus est.
Itaque, mandato et auctoritate Sanctissimi Domini Nostri Papae, haec Sacra Congregatio in Pontificio Instituto Biblico Facultatem Studiorum Orientis Antiqui praesenti decreto canonice erigit et erectam declarat, cum potestate gradus academicos conferendi, secundum Statuta ab hac Sacra Congregatione approbata.
Contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus Sancti Callisti, die VII mensis augusti, anno Domini MCMXXXII.
Caietanus Card. Bisleti, Praefectus.
L. S.	Ernestus	Ruffini,	Secretarius.
59,
Sacrae Congregationis de Seminariis et studiorum Universitatibus
decretum, quo in Pontificia Universitate Gregoriana Facultas Historiae ecclesiasticae et Facultas missiologica canonice eriguntur et erectae declarantur.
Historicarum disciplinarum cultores et magistros aptius parandi gratia, nec non ad eos qui de re missionaria agunt et ipsos divini verbi praecones qui ad
1 Ta in naslednji dekret je prejel kn.-šk. ordinariat naravnost od Svete kongregacije iz Rima.
gentes mittuntur plenius instituendos, Pontificiae Universitatis Gregorianae Moderatores suppliciter postulaverunt, ut in eadem Studiorum Universitate Facultas Historiae Ecclesiasticae et Facultas Missiologica erigerentur.
Sanctissimus Dominus Noster Pius Papa XI, infrascripto Cardinali Sacrae huic Congregationi Praefecto in audientia diei 26 iulii referente, omnibus rei momentibus mature perpensis, benigne petitioni annuere dignatus est.
Haec itaque Sacra Congregatio, mandato et auctoritate Sanctissimi Domini Nostri Papae, in Pontificia Universitate Gregoriana Facultatem Historiae Ecclesiasticae et Facultatem Missiologicam praesenti decreto canonice erigit et erectas declarat, cum potestate conferendi gradus academicos secundum Statuta ab hac Sacra Congregatione approbata.
Contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus Sancti Callisti, die VII mensis augusti, anno Domini MCMXXXII.
Caietanus Card. Bisleti, Praefectus.
L. * 8.	Ernestus Ruffini, Secretarius.
60. Pontificiae Commissionis
ad Codicis Canones authentice interpretandos responsa ad proposita dubia.1
Emi Patres Pontificiae Commissionis ad Codicis canones authentice interpretandos, propositis in plenario coetu quae sequuntur dubiis, responderi mandarunt ut infra ad singula:
I. — De concursu paroeciali.
D. An forma concursus, de qua in canone 459 § 4, servanda sit etiam in prima provisione novae erectae paroeciae.
R. Negative.
II.	— De impedimento publico matrimonii
D. An ad habendum impedimentum publicum, de quo in canone 1037, sufficiat ut publicum sit factum ex quo oritur impedimentum.
R. Affirmative.
III.	— De separatione coniugum
D. I. An separatio coniugum ob causas, de quibus in canone 1131 § 1, forma administrativa decernenda sit.
II.	An in causis separationis coniugum, de quibus in canone 1131 § 1, in secundo gradu eadem servanda sit forma ac in primo gradu.
R. Ad I. Affirmative, nisi ab Ordinario aliter statuatur ex officio vel ad instantiam partium.
Ad II. Affirmative.
Datum Romae, e Civitate Vaticana, die 25 mensis Iunii anno 1932.
P. Card. Gasparri, Praeses.
L. * S.	I.	Bruno, Secretarius.
61.
Misijonski praznik predzadnjo nedeljo v oktobru.
Kakor prejšnja leta se bo tudi letos po vsem svetu praznovala predzadnja nedelja oktobra, kot vesoljni misijonski praznik. Letos bo ta nedelja 23. oktobra.
I.	Po izrečni želji svete Stolice bodi misijonska nedelja posvečena ustanovitvi, krepitvi, širjenju svetovne misijonske Družbe za širjenje vere.
Znano je, da je sedanji sv. Oče Pij XI. pomožno delo za misijone na novo preusmeril, da je premestil misijonsko Družbo za širjenje vere iz Francije v Rim in jo proglasil za glavni organ rimske Cerkve za zbiranje misijonskih miloščin. Po izrečni želji papeža Pija XI. naj se ta družba uvede v vse škofije, celo v misijonih samih se mora ta družba uvesti, sicer ne dobijo podpore od Rima.
Družba za širjenje vere je torej opremljena s polno avtoriteto sv. Stolice iri naj bi postala nekako tako vesoljna kakor je Cerkev sama, kajti papež Pij XI. ponovno izraža željo, da naj bi se vsi verniki (od dvanajstega leta naprej) vpisali v to družbo. Tako bi verniki dali mogočen izraz svoji vesoljni katoliški ljubezni do poganov, ki še niso včlanjeni v skrivnostno telo Kristusovo in tako ne morejo postati deležni rednih milosti cerkvenega življenja in bogoslužja.
Verniki se, kakor pravi papež Pij XI., ne morejo odtegniti tej svoji misijonski dolžnosti in s tem da se vpišejo v DŠV, stopijo v veliko skupno armado molivcev za misijone. Brez te mogočne molitve vernikov, ki odmeva po nebesih kakor šum ogromnih voda, bi bili napori in trudi misijonarjev brez božjega blagoslova. S tem nadalje, da misijoni vernikov zbirajo male in najmanjše prispevke v skupen fond, dobi sveta Stolica sredstva, da enotno in izdatno, pa tudi smotreno podpira misijone v raznih delih sveta.
Vsakoletni misijonski praznik naj torej bolj in bolj uresničuje veliko zamisel papeža Pija XI. in naj izvede po širnem svetu organizacijo DŠV. Sveta stolica izjavlja, da verniki izpolnjujejo s tem da se včlanijo v DŠV vsaj svojo najnujnejšo misijonsko dolžnost. Pri tem druge misijonske organizacije ne bodo utrpele nikake škode. Tudi misijonski redovi naj, kjerkoli v dušnem pastirstvu delujejo, pospešijo najprej DŠV in naj skrbijo, da so verniki včlanjeni v to družbo. Ko enkrat plačajo svojo članarino (1 Din mesečno, ali ubogi pol dinarja), bodo lahko za druge misijonske organizacije darovali kolikor bodo pač mogli. Častiti gospodje duhovniki naj se potrudijo, da tudi letos vernike navdušijo za DŠV. Podrobna navodila za uvedbo in organizacijo DŠV so podana v Oglasniku lavantinske škofije 1925, štev. II. odst. 15. str. 10—12. — Sprejemne podobice in druge potrebne tiskovine se naročajo v kn.-šk. pisarni.
Prispevki lavantinske škofije za DŠV, kakor sploh za misijonske namene se držijo kolikortoliko na svoji višini, vendar pa sorazmerno daleč ne dosezajo zbirk po nekaterih drugih škofijah. V letu 1931 je došlo za DŠV članarine Din 28.682.—, prispevkov na misijonsko nedeljo dne 18. okt. 1931 Din 33.287.20, na obrestih Lenartovih misijonskih glavnic Din 1467.—. Preostanek iz leta 1930 je znašal Din 28.390.90. Stanje ob koncu leta 1931 je torej bilo: Din 91.827.10. — Od te svote so se pridržale nedotakljive glavnice in se bodo vračunile v dohodke tekočega leta, Din 65.000.— pa se je poslalo na pristojno mesto v Zagrebu, ki vsakoletne zbirke za DŠV iz Jugoslavije dostavlja Sveti kongregaciji za širjenje vere (de Propaganda Fide).
Čč. gospodom duhovnikom se pri tej priložnosti ponovno priporoča vstop v Misijonsko zvezo Lavantinske duhovščine (Unio Cleri Missionaria). Kdor redno pošilja letno članarino v znesku škofijskega štipendija (Din 10.—), je deležen mnogih odpustkov in uživa privilegije, kakor so zabeleženi na sprejemnicah. Tudi bi bilo nujno želeti, da bi gg. katehetje dvignili med šolsko mladino zani-
manje za Dejanje sv. Detinstva (DD) in bi ta s svojimi misijonskimi darovi ne zaostajala za ono v drugih škofijah.
II. Za slovesno praznovanje misijonske nedelje veljaj v Oglasniku lav. škofije 1926, I. str. 3 objavljeni načrt, namreč:
1. Misijonski praznik naj se skrbno pripravi. Duhovniki naj eno nedeljo prej oznanijo misijonski praznik ter povabijo vernike k skupnemu prejemu svetih zakramentov. Pri tej in pri drugih primernih priložnostih (n. pr. pri shodih Marijine družbe in III. reda) naj se ljudstvo opozori na to, da dobijo vsi, ki prejmejo ta dan svete zakramente in molijo za izpreobrnjenje nevernikov, popolen odpustek, ki se more nakloniti tudi dušam v vicah. Vernikom naj se nudi dneve pred misijonskim praznikom in na praznik sam prilika za spoved.
2. Na predvečer misijonske nedelje naj se slovesno zvoni, cerkev pa naj bo primerno okrašena.
3. Na praznik naj se izpostavi Najsvetejše pri prvi službi božji ter ostane izpostavljeno do zadnje službe božje. Popoldne naj bo molitvena ura za misijone.
4. Glede službe božje velja navodilo v škofijskem Direktoriju 1932, str. 112. Pridige naj bodo posvečene misijonski ideji sploh, zlasti naj vabijo vernike v DŠV, ki naj bi se ustanovila in uvedla povsod, kjer je še ni.
5. Priredijo naj se povsod na primeren način zbirke prostovoljnih darov vprid Družbi za širjenje vere. Nabrani darovi naj se brez odlaganja vpošljejo ali po dekanijskih uradih, ali naravnost s položnico Misijonske zveze Lavantinske duhovščine (ček. rač. št. 13.940), ki je pridejana tej številki Oglasnika.
III. V zahvalo za delo vprid misijonom podari DŠV vsem župnijskim uradom po en izvod Poročila o VII. mednarodnem misijonskem kongresu, ki se je vršil leta 1930 v Ljubljani. V knjigo-trštvu stane Poročilo Din 30'—. Ono nudi točen pregled stanja misijonstva po vsem svetu.
To knjigo, kakor tudi osnutek za misijonsko pridigo in nekaj drugih misijonskih tiskovin, ki bi se mogle na misijonski praznik med prijatelje misijonov razpečati, bo kn.-šk. ordinariat pravočasno, vsaj v začetku meseca oktobra, dostavil župnijskim uradom na razpolago.
62,
Novi god sv. Gabriela od Žalostne Matere Božje.
Z odlokom Svete Kongregacije obredov z dne 13. aprila 1932, je bil god sv. Gabriela od Žalostne Matere Božje raztegnjen na vso katoliško Cerkev od 1, 1934. dalje. Obhajal se bo vsako leto 27. februarja, »sub ritu duplici minori, cum Officio et Missa propriis et probatis«.1 Obrazce bo pravočasno oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
63,
Sporočanje ministrskih in banskih uredb župnim uradom po srezkih načelnikih.
Kraljevska banska uprava dravske banovine je razposlala vsem gg. srez-kim načelnikom naslednjo okrožnico z dne 26. avgusta 1932, L, No. 5795/2:
»Kraljevska banska uprava je bila opozorjena od strani škofijskega ordi-narijata v Ljubljani, da prejemajo v zadnjem času župni uradi razne naredbe poedinih ministrstev in kraljevske banske uprave neposredno od srezkih načelstev z nalogom, da se po njih ravnajo.
V kolikor je potrebno, da so o poedinih odredbah ministrstev in kraljevske banske uprave obveščeni župni uradi, bo to storila kraljevska banska uprava sama preko pristojnega škofijskega ordinarijata, kateremu bo obenem sporočila svoje želje in navodila glede nadaljnega ukrepanja. Oba škofijska ordinarijata, v Ljubljani in Mariboru, kot nadrejeni službeni oblastvi, bosta skrbela zato, da bodo župni uradi pravilno in enotno obveščeni in da se bodo odredbe v duhu izdanih navodil izvršile.
Prednje velja za vse generalne odredbe, ki jih izdajajo potom okrožnic posamezna ministrstva in kraljevska banska uprava, ne velja pa za uradno dopisovanje v konkretnih primerih, kjer zahteva že priroda posla neposredno občevanje med obče-upravnimi oblastvi in župnimi uradi.
Naslovom naročam, da se v bodoče strogo ravnajo po prednjih navodilih.
Ban: Dr. Marušič 1. r.«
To se naznanja župnijskim uradom v vednost in ravnanje.
64.
Statistični podatki o gibanju prebivalstva.
Od oblastva je došla semkaj naslednja pritožba:
Nekateri župnijski uradi vkljub navodilom in opominom ne vpošljejo pravilno in pravočasno statističnih podatkov o gibanju prebivalstva v smislu odlokov bivšega ministrstva za notranje zadeve z dne 8. februarja 1895, št. 18.632 ex 1894, z dne 17. aprila 1895, št. ad 18.632 ter z dne 26. marca 1896, št. 8973, ki so še glede statistike vedno v veljavi.
Na ta način se seveda tudi ne more držati srezko načelstvo predpisanih terminov, ter pošilja zakasnela poročila o gibanju prebivalstva. Radi tega se naslov naproša, da opozori vse župne urade, da so dolžni pravočasno in pravilno vpošiljati predpisana poročila, ker bi v nasprotnem slučaju morali nositi posledice.
Z ozirom na predležeče se vsi župnijski uradi lavantinske škofije vabijo, da naj vsa poročila, statistična in druga, vpošiljajo pravilno spisana in točno kakor cerkveni tako tudi politični oblasti.
65.
Ugodnosti za duhovnike v zdravilišču Rogaška Slatina.
Kakor lansko leto, tako je tudi letos ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina v dopisu z dne 6. avgusta 1932 obvestilo kn.-šk. ordinariat, da imajo duhovniki v posezoni, ki traja ves mesec september, v slučaju ugodnega vremena pa tudi še oktobra, pri vseh cenah 50% popusta.
66.
Slovstvo.
1.	Slovenski biografski leksikon. Prva knjiga: Abraham-Lužar. Uredila Izidor Cankar in Franc Ksaver Lukman s sodelovanjem uredniškega odbora. Leks. 8, VIII in 688 strani. V Ljubljani 1925—1932. Založila Zadružna gospodarska banka. Cena nevezani knjigi 390 Din, vezani z usnjenim hrbtom 430 Din.
Prva polovica velikega biografskega leksikalnega dela je dovršena. Med kulturnimi delavci, ki je njih biografije napisalo 58 pisateljev, je dolga, dolga
vrsta slovenskih duhovnikov, ki so se udejstvovali na raznih poljih kot književniki, znanstveniki, umetniki, pedagogi, politiki, narodni gospodarji itd. Ogromno gradivo je zbrano in obdelano. Stroga stvarnost, točnost, bogati slovstveni podatki odlikujejo knjigo, ki je tudi v tehničnem pogledu zelo lepo izvršena. Druga knjiga bo izšla v štirih zvezkih po 160 strani in bo dovršena ob novem letu 1935. — Znamenito, za Slovence častno delo se zelo priporoča v nakup za zasebne in župnijske knjižnice.
Leksikon se naroča naravnost pri založnici Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. — Pripominja se, da se more naročnina plačati tudi v štirih zaporednih mesečnih obrokih.
2. Kratka zgodovina katoliške Cerkve za šole. Z 20 slikami. Spisal Alojzij Stroj, stolni kanonik v Ljubljani. Druga izdaja, 1922. — V prejšnjih in v sedaj veljavnih učnih načrtih se zahteva, da katehet seznani učence ne le na srednjih in meščanskih šolah, ampak tudi v višjih letnikih osnovne šole z najvažnejšimi dogodki cerkvene zgodovine. Razen sedaj predpisanih učnih knjig bi mogla kot pomožna knjiga dobro služiti zgoraj navedena »Kratka zgodovina katoliške Cerkve«, v katerej so med potrebnimi podatki iz domače zgodovine pregledno navedeni tudi oni, ki se tičejo Lavantinske škofije. Knjigo, ki je bila prej učbenik in je od nje še nekaj tisoč izvodov v zalogi, oddaje Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani po zelo znižani ceni 10 Din. Kakor gospodom katehetom, tako premožnejšim učencem zadnjih treh letnikov osnovne šole (6., 7. in 8. šolsko leto), pa tudi onim na srednjih, meščanskih in strokovnih šolah, se zgornje delo kot po Ministrstvu prosvete odobreni učni pripomoček priporoča v nakup. Tudi izven šole bo knjiga posredovala čitatelju najpotrebnejše znanje iz cerkvene zgodovine.
Pripominja se, da tudi »L i t u r g i k a. Nauk o bogočastnih obredih svete katoliške Cerkve. S 40 slikami. Tretja izdaja«, od istega pisatelja, stane odslej le 10 Din.
3. »Nebeške rože«. — V Oglasniku lav. škofije 1931, XI. str. 83 so bili naznanjeni prvi trije zvezki zbirke bogoljubnih spisov, ki jo pod zgornjim naslovom izdaje kanonik Alojzij Stroj v Ljubljani. Sedaj sta izšli nadaljnji dve knjigi:
a) 4. zvezek: Sv. rožni venec in lavretanske litanije. Knjiga je dragocen pripomoček za pravo pobožnost, s katero naj molimo svoje molitve. Spisal jo je slovenski pisatelj Mihael Hofmann, izdal pa misijonar Friderik Baraga, ko je prvič prišel iz Amerike v svojo domovino. Oče naš, Zdrava Marija, Apostolska vera, skrivnosti sv. rožnega venca, nazivi lavretanskih litanij : vse to je po vrsti lepo razloženo s kratkimi, pa zelo globokimi in praktičnimi premišljevanji. Tako je knjiga prava šola dobre molitve.
b) 5. in 6. zvezek: Šmarnice »Marija, mati milosti«. Spisal prelat dr. Jožef Lesar. Knjiga vsebuje 31 premišljevanj, pripravnih za či-tanje v mesecu maju. Blagopokojni pisatelj, ki je bil goreč častilec Matere božje, hoče s temi »Šmarnicami« vzpodbuditi verno slovensko ljudstvo k ljubezni do Marije, nebeške Matere.
Vsebina »Nebeških rož« je izredno jedrnata, vzpodbudna in porabna. Kdor si jih nabavi, bo našel v njih obilo pripomočkov za napredek v krščanski popolnosti.
Cena vsakemu zvezku v mehki vezavi je 15 Din, elegantno celo platno 20 Din (torej »Šmarnice« 30, ozir. 40 Din). Štirje zvezki, obenem naročeni, stanejo 40, ozir. 60 Din. — Naročila sprejema Uprava »Nebeških rož«, Ljubljana, Komenskega ulica 12. Posamezne knjige se dobijo tudi v knjigarnah.
67.
Bratovščina (Apostolstvo) sv. Cirila in Metoda.
Izkaz zbirk in izdatkov za leto 1931.
D e k. Maribor 1. dr. br.: Stolna župnija 525.95, St. Marija 167.25., Sv. Križ nad Mariborom 88.25, Sv. Martin pri Vurb. 57, Sv. Peter pri Mariboru 72, Sv. Duh na Ostrem vrhu 85, skupaj 101)5.45 Din. — De k. Braslovče: Braslovče 268, Vransko 150, Sv. Jurij ob Tab. 150, Sv. Pavel pri Preb. 444, Gomilsko 150, Keka 90, Šmartno ob Paki 651, Sv. Andraž nad Polzelo 22, skupaj 1925 Din, — De k. Dravsko polje: Hoče 809, Sv. Lovrenc na Dr. p. 172, hram 125, skupaj 1106 Din. — De k. Gornji grad: Luče 405, Rečica 290, Nazarje 566.25, Bočna 70, Novaštifta 73, Ljubno 140, Šmartno ob Dreti 55.50, Sv. Frančišek 224, Mozirje 90, Gornjigrad 40, skupaj 1953.85 Din. — De k. J a r e n i n a : Jarenina 100, Sv, Jakob 450, Sv. lij 1000, Svečina 25, Sv. Jurij ob Pesnici 50, Sp. Sv. Kungota 30, skupaj 1675 Din. — D e k. Konjice: Žiče 105, Sv. Kunigunda na Poh. 60, skupaj 165 Din. — De k. Kozje: Kozje
56.50, Podsreda 40, Prevorje 340, Sv. Peter pod Sv. gor. 26, Podčetrtek 20, Olimje 43.45, Dobje 60, Pilštanj 90, Buče 372, Sv. Vid na Planini 100, Planina 30, skupaj 1177.95 Din. — D e k. Laško: Laško 920, Loka 98.25, Dol 246.60, Razbor 30, Trbovlje 400, Sv. Miklavž 344.30, Sv. Lenart 165, Sir je 71.45, Sv. Rupert 102, Jurklošter 10, Sv. Marjeta 150, Sv. Jedert 100, skupaj 2637.60 Din. — De k. Sv. Lenart v Slov. gor.: Sv. Jurij 100, Sv. Rupert 250, Sv. Lenart 166, Sv. Benedikt 60, Sv, Ana 75, Sv. Anton 40.65, Negova 56.25, Sv. Trojica 57.35, skupaj 805.25 Din. — De k. Ljutomer: Ljutomer 265, Sv. Križ 81.25, Sv. Jurij ob Šč. 138.25, Veržej 23.70, Gornja Radgona 474, Cezanjevci 100, M. Nedelja 55, Kapela 140, Apače 239, skupaj 1516.20 Din. — De k. Marenberg: Marenberg 120, Muta 50, Remšnik 30, Pernice 10, skupaj 210 Din. — D e k. Maribor d. dr. br.: Sv. Magdalena 130, Sv. Lovrenc na Pohorju 180, Ruše 100, Limbuš 20, skupaj 430 Din. — De k. Novacerkev:	Novacerkev	62.20,
Črešnjice 4.80, skupaj 67 Din. — D e k. Ptuj: Mestna župnija Ptuj 220, Minoriti 100, Hajdina 235, Sv. Urban 150, Vurberg 222, Sv. Andraž v Slov. gor. 150, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 90, Sv. Marjeta niže Ptuja 56, Sv. Marko 50, Polenšak 159, skupaj 1426 Din. — D e k. Rogatec: Rogatec 120, Sv. Križ nad Slat. 640, Sv. Rok 15, Žetale 100, Stoperce 20, skupaj 895 Din. — De k. Slovenska Bistrica: Slovenska Bistrica 369, Poljčane 270, Sv. Martin 80, Gornja Polskava 20, Spodnja Polskava 29, Črešnjevec 62.35, Majšperg 41.50, Makole 50, Laporje 50, Studenice 110, Tinje 10, Venčesl 20, skupaj 1111.85 Din. — D e k. Staritrg: Staritrg 100, Sv. Martin pri Sl. g. 99, Slovenjgradec 172, Razbor 42, Sv. Miklavž 127, Dolič 47.70 Sv. Peter na Kr. g. 30, Podgorje 23.20, Sele 40, Št. Janž 66, Pameče 20, s k u-p a j 766.90 Din. — De k. Šaleška dolina: Škale 120, Šmartno pri Vel. 314, Sv. II j pri Vel. 50, Šoštanj 50, Gor. Ponikva 60, Belevode 60, Zavodnje 152, Sv. Janž pri Vel. 285.60, skupaj 1091.60 Din. — De k. Šmarje pri Jelšah: Šmarje 160, Sv. Jurij ob juž. žel. 402, Ponikva 353, Zibika 20, Sladkagora 50, Kalobje 15, Slivnica 30, Sv. Štefan 66.15, Žusem 30, skupaj 1126.15 Din, — De k. Velika Nedelja: Vel. Nedelja 57, Ormož 139, Središče 68, Sv. Miklavž 30, Svetinje 50, Sv. Tomaž 374, Sv. Lenart 30, Sv. Bolfenk 25, skupaj 773 Din. — D e k. Videm: Videm 150, Brežice 200, Dobova 60, Kapele 30, Pišece 241, Rajhenburg 100, Sevnica 160, Zabukovje 140, Zdole 300, Bizeljsko 32, skupaj 1413 Din. — De k. Vuzeni-c a : Vuzenica 20, Ribnica na Poh. 20, Vuhred 20, Sv. Anton 10, Sv. Primož 60, Trbonje 60, skupaj 190 Din. — De k. Zavrče: Za vrče 140, Sv. Andraž v Hal. 30, Sv. Trojica v Hal. 29.25, Sv. Barbara v Hal. 96.10, Sv. Vid pri Ptuju 48, skupaj 343.35 Din. — De k. Mežica: Prevalje 200, Mežica 122, Kotlje 100, Sv. Daniel 30, Strojna 15, Javorje 20, skupaj 487 Din.
— De k. Dolnja Lendava: Beltinci 167, 1 urnišče 940, skupaj 1107 Din. — D e k. Murska Sobota: Martjanci 420, Markovci 172, skupaj 592 Din. — Šolske sestre: Maribor 596.25, Celje 240, skupaj 836.25 Din. — Za tiskovine 1277 Din. — Darovi 140 Din.
— Obresti: 415.96 Din. — Članarina Apostolatus Unitatis: 356 Din. — Vsota vseh prejemkov: 29.022.36 Din.
Izdatki: Diaspora 6929, KB 7000, knjižnica 1934.80, diapozitivi 2670, potni stroški
1593.50, tiskovine 825, notranji apostolat 500, pisarna itd. 837.12 Din, vsota vseh izdatkov : 22.289.42 Din. — Prebitek: 6732.94 Din.
Pripomba. Ako v tem izkazu kak znesek manjka, naj prizadeti župnijski urad takoj semkaj naznani, da se pomota v prihodnji številki Oglasnika popravi!
Kakor je iz tega izkaza razvidno, se je v letu 1931. kljub težkim gospodarskim prilikam zbrala lepa vsota za namene BCM. Bog povrni vsem! Častiti dušni pastirji naj tudi v bodoče skrbijo, da darovi za BCM ne bodo manjši, ampak da bodo še rastli! Gojimo in pospešujmo veliko Slomškovo ustanovo!
Kdor želi sprejemnih podobic BCM, vencev, položnic in drugih tiskovin, naj se obrne na Bratovščino sv. Cirila in Metoda, Maribor, Glavni trg 7.
68.
Birmski izkaz za leto 1932.
Leta 1932. je bilo v lav. škofiji birmanih 12.265, in sicer:
1. V knezoškofijski kapeli 1.
2. V Trbovljah dne 5. maja na praznik Vnebohoda Gospodovega 1608.
3. Dne 15. maja v stolni in mestno-župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru 1029.
4. V dekaniji Rogatec: Dne 16. maja pri Sv. Križu na Slatini 567, dne 17. maja v Rogatcu 249, dne 18. maja v Stopercah 140, dne 19. maja pri Sv. Florijanu ob Boču 72, dne 21. maja pri Sv. Roku ob Sotli 113, dne 22. maja v Žetalah 276, dne 23. maja pri Sv. Emi 161, dne 24. maja pri Sv. Petru na Medvedovem selu 133 in dne 25. maja v Kostrivnici 150; skupaj 1861.
5. V dekaniji Jarenina: Dne 28. maja pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 295, dne 29. maja v Jare nini 264, dne 30. maja v Št. liju v Slov. gor. 228 in dne 31. maja v Svečini 264; skupaj 1051.
6. V dekaniji Kozje: Dne 5. junija v Podsredi 212, dne 6. junija pri Sv. Petru pod Sv. gor. 300, dne 7. junija v Polju 125, dne 8. junija v Podčetrtku 122, dne 9. junija v Olimju 111, dne 11. junija v Bučah 148, dne 12. junija v Kozjem 182, dne 13. junija v Pilštanju 274, dne 14. junija v Zagorju 66, dne 15. junija pri Sv. Vidu na Planini 253 in dne 16. junija v Dobju 220; skupaj 2013.
7. V dekaniji Videm: Dne 25. junija v Zabukovju 137, dne 26. junija v Vidmu 236, dne 27. junija v Zdolah 163, dne 28. junija v Artičah 206, dne 29. junija v Sromljah 111, dne 30. junija v Pišecah 388, dne 2. julija na Bizeljskem 439, dne 3. julija v Brežicah 426, dne 4. julija v Kapelah 238, dne 5. julija v Dobovi 351, dne 6. julija v Koprivnici 165, dne 7. julija v Rajhen-burgu 844 in dne 9. julija v Sevnici 560; skupaj 4264.
8. V Konjicah dne 3. julija 438.
69.
Osebna naznanila.
Imenovanja. Za kn.-šk. duhovnega svetovalca je imenovan vlč. g. Viktor Lunder, župnik v Kozjem (2. avg. 1932). Za dekana sla imenovana p. n. g. dek. upravitelja: Franc Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu na Slatini, za dekanijo Rogatec in Franc Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor., za dekanijo Sv. Lenart v Slov. goricah.
Umeščeni so bili čč. gg.: Ferdinand Pohrasky, župnik v Trbonjah, kot župnik pri Sv. Vidu nad Valdekom; Jakob Sajovic, provizor pri Sv. Marjeti na Planini, kot župnik istotam; Jožef Žekar, provizor v Rogatcu, kot nadžupnik istotam (1. 8. 1932); Alojz Vrhnjak, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, kot župnik v Ribnici na Pohorju (3. 8. 1932); Andrej Berden, kaplan pri Sv, Juriju v Prekmurju, kot župnik v Martjan-cih (7. 8. 1932); Mihael Barbič, provizor v Guštanju, kot župnik istotam (28. 8. 1932) in Alojz Zdolšek, provizor pri Sv. Martinu na Poh., kot župnik istotam (1. 9. 1932).
Postavljeni so bili: P. n. g, Pavel Žagar, kanonik in dekan v Novicerkvi, za soprovi-zorja v Črešnjicah (1. 8. 1932); č. g. Anton Trink aus, župnik v Pamečah, za soprovizor-ja pri Sv. Petru na Kronski gori (1. 8. 1932); č. g. Matija Neudauer, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, za provizorja istotam (4. 8. 1932) in č. g. Albert Pravst, kaplan na Muti, za provizorja v Trbonjah (1. 9. 1932).
Prestavljeni so bili čč. gg. kaplani: Ferdinand Herman iz Beltincev k Sv. Juriju v Prekmurju (1. 8. 1932); Alojz Ciglar od Sv. Ane v Slov. goricah v Beltince ; Martin Čepin iz Št. Vida na Planini v Vojnik; Stanislav Lah iz Ribnice na Pohorju v Št. Jurij ob j. žel.; Maks Ledinek iz Št. Jurija ob j. žel. v Žalec (II.) in Alojz Ocvirk iz Vojnika na Muto (1. 9. 1932).
Umrli so p. n. gg.; Alojzij R e z m a n , profesor veronauka na humanistični gimnaziji v Mariboru, dne 14. julija 1932 v Poljčanah; Ivan Hauptman, vpok, župnik iz Pernic, dne 25. julija 1932 kot upravitelj župnije v Uljaniku v zagrebški nadškofiji in Jožef Sinko, zlatomašnik, kn.-šk. duhovni svetovalec in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, dne 1. 8. 1932. R. I. P.!
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 12. septembra 1932.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru