895. Stev.
V Ljubljani, nedelja dne 14. lunlla 1914.
Lel® III.
Posamezna SMlka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko Številka »Bodete Ne2e“.
„DAN“ izhaja vsald dan zjutraj; tudi ob nedeljah in
'praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „B0-(DEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ 'B prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K 5 brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno £2 K, četrtletno 6‘50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upiavniStvu.
Telefon Številka 118.
Neodvisen političen dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neia,
Posamezna Številka »Dneva11 ston« & v?iir, ravno toliko Številka »Bode?«
OredniStvo In npravniltvo: [Jebifana, Franflfkanska to 1U
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust.. — Za oilgo* vor je priložiti znamko..
Odgovorni urednik Badivoj Korene. ~ Last in tisk J
Telefon Številke 118.
GrSka anektirala otoka Kios in Mitilene. — Šviha nedolžen. — Konfident „Wie-
ner“ odkrit.
ia m n
Gorica, 8. rožnika.
Z ustanovitvijo »neodvisne« 'Albanije so zaprle evropske velesile Srbiji pot do morja. Ker pa je gospodarski napredek srbske kraljevine največ odvisen od trgovine z za-padom potoni morja, se je Srbija odločila, da napravi svoje pristanišče na črnogorski obali. Za ta načrt se zavzema italijanska vlada, k! je potom trgovskega društva »Socleta commerciale d’oriente« javno pokazala svoje zanimanje za izpeljavo srbske železnice po črnogorskem ozemlju do Adrije.
Uresničenje te namere bo seveda v prvi vrsti koristilo italijanski trgovini in laškim interesom. Znano je, da se Lahi sedaj poslužujejo solunskega pristanišča za izvoz in uvoz v Srbijo. Ravno tako srbski trgovci. Promet preko Trsta je mnogo dražji in ga ovirajo razne težkoče, katerih ni na morski črti med italijanskimi pristanišči in Solunom. Povrh vsega pa nagaja še avstrijska vlada, ki nikakor noče živeti v miru s sosedno srbsko kraljevino. Za to so bili ravno laški trgovci prvi, ki zahtevajo srbsko pristanišče na črnogorskem ozemlju. Zato jim gre na roko tudi laška vlada, kateri je mnogo na tem, da uveljavi svoje politične in gospo-
gore bi skrajšala mnogo pot, kakor pa, če bi se izpeljala po albanskem ozemlju. In ne samo to. Srbiji je gotovo več na tem, da ustvari svoje pristanišče na ^domači obali, kakor pa na tuji, katero varujejo velesile. Pa tudi iz praktičnih ozirov je boljše.^ črnogorsko obrežje je zdatno bližje italijanskemu polotoku, kar ie za srbsko - laško trgovino zelo Ugodno. Kakor znano, izvaža Srbija mnogo več v Italijo, nego slednja v Srbijo. Srbska trgovina bi se povečala in okrepila, dočim je sedaj zelo zadrževana od visokih avstrijskih tarifov, ki nikakor ne odgovarjajo mali srbski trgovini v primeri z ogromno svetovno trgovino.
Srbsko pristanišče ob Adriji je za Srbijo življenskega pomena. Srbska železnica do' Adrije pa bo omogočila večji promet med vzhodom in
zahodom. Vse to pa bo v škodo naše monarhije, ki noče razumeti, da je neobhodnb potrebno prijateljstvo do balkanskih držav in v prvi vrsti seveda do sosedne Srbije. Srbski državniki so prebrisani dovolj, da ukanijo Avstrijo tudi za Jadransko morje, kakor so jo za orientalsko železnico.
Iz ogromnega dela, ki se vrši v sejah raznih odsekov za III. slovenski vsesokolski zlet, prihajajo v svet le kratke notice, ki opozarjajo Sokolstvo in občinstvo na najvažnejše točke sedanjega dela.
Iz vseh teh notic pa se ne dobi celotnega pregleda, kako se bo vršil naš jubilejni sokolski zlet in kako bo v onil) lepih dneh v Ljubljani. Naj tu podamo kratek načrt, kaj se vse pripravlja, da bo naše občinstvo s tem večjo vnemo podpiralo Sokolstvo pri njegovem delu.
Zlet se vrši v sredini avg., torej ob času, ko moremo v Ljubljani računati na najlepše vreme. Upati je, da po letošnji deževni pomladi pride jasno l^etj^ iiL da bo v slavnostnih
Dnevi pred zletom.
Sokolske slavnosti se pravzaprav začno takoj v začetku avgusta, ker se namerava prvo nedeljo v avgustu priredili na vežbališču, ki bo takrat vsaj deloma gotovo, večje slavje. na katerem se najbrže vprizori tudi »Ustoličenje« Od začetka avgusta naprej se bo naša bela Ljubljana pripravljala, da dostojno sprejme in pogosti goste, ki bodo prihajali na sokolske slavnosti od vseh strani sveta. Tudi naši Amerikanci obetajo, da obiščejo ob tem velikem slavju svojo staro domovino. Po sedanjih glasovih moremo soditi, da pride one dni v Ljubljano okoli
40.000 ljudi
iz naše ožje in širše slovanske domovine, Vsega Sokolstva bo okoli
8000—10.000, kar pomeni za naše mesto veliko število. Naši obrtniki, gostilničarji, mesarji itd bodo imeli mnogo dela. Da bo vladal popoln red v gostilnah iij da ne bodo oškodovani niti gostje, niti gostilničarji, zato poskrbi poseben odsek, ki bo določil za vsako gostilno primerno število ljudi in tudi za pijačo in jedila primerno ceno. Vse to se bo zgodilo v sporazumu.
Stanovanja.
Drugo važno vprašanje pri taki veliki množici je stanovanje. Sokoli bodo imeli skupna prenočišča po šolah in po večjih poslopjih, v kolikor bodo na razpolago odseku. Sedaj manjka prostora še za nekaj tisoč. Stanovanjski odsek pridno deluje, da najde za vse dovolj prenočišč. Hoteli bodo polni — zato bo treba za privatne osebe, za družine in za reprezentante dobiti privatnih stanovanj. Ker poznamo gostoljubnost in slovansko srce naših meščanov, upamo, da pojdejo stranke in gospodarji stanovanjskemu odseku na roko, da bodo dali stanovanj za goste na razpolago. Za par dni se vsak lahko stisne — zato pa bodo odnesli naši gostje lia svoje bivanje v Ljubljani tim lepši spomin.
V petek 14. avgusta.
se začno že prve tekme domačih moštev na telovadišču. Ljubljana pa se bo pripravila, da dostojno Sprejme goste, ki bodo prihajali na ta dan popoldne. Priglašenih je že sedaj
14 posebnih vlakov,
ki bodo pripeljali Sokole in slovanske geste od vseli slovanskih strani. Prišli bodo iz Češke in Morave, Rusini iz Galicije, Rusi, Hrvatje, Srbi — poleg tega pa naši bratje od Adrije in Slovenci iz vseh slovenskih pokrajin.
5 JiM*
„SokoI I." velika javna telovadba in veselica.
J Vlaki bodo prihajali celo popoldne do večera in dolžnost Ljubljane bo, da sprejme goste z isto iskreno ljubeznijo, s katero jih je sprejemala vselej, kadar so k nji prišli v večjem ali manjšem številu. Tako velike množice še ni imela Ljubljana v svoji sredi in Ljubljana mora dokazati, da je zmožna, da sprejme v svoje okrilje vse, ki prihajajo k nji s slovansko čutečim srcem.
Pozdravni večer v Tivoli.
Večer prvega dne bo določen v to, da se gostje ustanove v svojih stanovanjih in da si odpočijejo. Zvečer se bo vršil pozdravni večer v Tivoli, igrala bo znana Kolinska godba, ki bo v onih dneh nalašč prišla v Ljubljano.
Na Veliki šmaren
dopoldne se vrši na vežbališču skušnja telovadcev za skupni nastop v prostih vajah. Ob 11. dopoldne bo slavnostni koncert »Glasbene Matice« namenjen slovanskim gostom. Pele se bodo po večini naše narodne pesmi.
Popoldne.
se bo vršil prvi veliki nastop Sokolstva na telovadišču. Telovadišče smo že zadnjic popisali. Nastopi skupno 2600 Sokolov — za njimi razne žu-ne s svojimi vajami. Zvečer tega dne sc vrši
velika veselica na Gradu.
Veselica se bo vršila po vsem grajskem grebenu od Gradu do šanc. Grad bo čarobno električno razsvetljen. Okoli in'okoli Ljubljane pa bodo goreli kresovi, ki.naj pokažejo slovanskim gostom naš slovenski kres, da bodo videli, da zvesto stoji straža od Alp do Adrije.
V nedeljo 16. avgusta se vrši zjutraj sprevod Sokolstva' po mestu. Ker bi bil za tako množico Glavni trg premajhen, bo najbrže pozdravil župan Sokolstvo v imenu'mesta na Kongresnem trgu. Na ta dan se namerava prirediti tudi sprevod narodnih noš, ker bo prišlo ta dan največ ljudstva v mesto.
Popoldne
se ponovi skupna telovadba na telovadišču, zvečer pa se vrši veselica na dirkališču, ki bo ena največjih te vrste. Poskrbljena bo za veselo zabavo, namerava se postaviti lasten vrtiljak v narodnem slogu in več drugih komedij, s katerimi se naši ljudje radi zabavajo. Seveda bo tudi petje in ples.
Drugi dan
v pondeljek bo ogledovanje mesta in manjši izleti. Zvečer bo poslovilni večer v Tivoli.
Dne 18. avgusta
se vrše izleti v Postojno in na BJed, kamor bodo vozili posebni vlaki. Zvečer odhajanje posebnih vlakov.
Razstave.
Ljubljana pa mora pokazati tudi svoje zaklade in zanimivosti , njiše slovenske domovine, zato bo takrat pujte jih. Vstopnine za sedeže bodo »Sokolsko razstavo«, »Jugoslovanska žena« in »Razstava planinskega društva«. Te razstave naj pokažejo zgodovino Sokolstva, delo jugoslovanske žene in lepoto naše domovine.
To je približno določeni program našega sokolskega zleta. Taki bodo torej sokolski dnevi v Ljubljani. Kdo bi se jih ne veselil, kdo bi jih z radostjo ne pričakoval!
Še dva meseca nas ločita od sokolskih dni. Priprave teh dveh mesecev bodo zahtevale še mnogo dela! Kličemo vsem Slovencem: Pod-pirnajte Sokolstvo pri njegovem delu, da izpade zlet častno za nas vse. Vsak naj se čuti poklicanega da sodeluje. Vsak naj skuša po svojih močeh podpirati Sokolstvo. Zletnf znaki so že na prodaj po 6 K. Ku-več razstav, med katerimi omenjamo kmalu izdane. Skrbimo za to, da pri* vabite svoje prijatelje, znance, so« rodnike v Ljubljano. Naj .vidijo naš veliki praznik. Zbirajte za fond — širite kolek in razglednice.
V kratkem izide krasna »Sokolska diploma« v veliki obliki, ki jo
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ljubljani Ustanovljena leta 1881. 81 01 brez odbitka rentnega
Ustanovljena leta 1881. y obrestne hranilne :
vloge po čistih
o
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK.
M. ZEVAKOJ
Srce In mej.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Bogme, prav imaš.«
»Pravite, da veste, kje sta?«
»Ne, a pot vem, kako izvedeti! Ne vem, kako da mi ni prišlo takoj na um. Idi in obvesti gospodarja maršala... ali bolje, pustiva njega in pojdiva sama, zakaj prav lepo in koristno bo za naju, ako mu privedeva Lujzko brez njegove pomoči!«
»Pojdiva, oče!« je dejal vitez z vročično naglico.
Stari Pardajan se je kazal v resnici tako svestega svojega dejstva, da ni dvomil vitez niti malo, da privede z njegovo pomočjo Ivano de Pjen in Lujzo v Monmoransiški dvorec. In kaj se zgodi potem? ... Spotoma je razložil stari Pardajan svoje mnenje.
»Poznam človeka, ki ve prav ,kie se nahajata tvoji zakleti kraljičini. in ta gjovei<; jc Danvilov tri at 1M"ekIeti oskrbnik — tisti, ki pozna vse tajnosti svojega gospodarja ...«
hitiva1!«’' ’ ’ Ah’ Prav imate’ oče •1 •
»Saj ga imava varno spravljenega! Nič se ne boj, da bi nama ušel!«
»Kdo ve, ali ni našel sredstva, da pobegne iz kleti, on, ki vendar pozna dvorec do zadnjega kamna!«
»In ti si ga hotel že izpustiti!... Toda zaradi bega iz kleti se le pomiri. Da je vodila v svobodo še kaka druga pot razen skozi vrata, našel bi jo bil jaz, verjemi svojemu očetu, ki ni tepec!«
Na tihem pa so vitezove besede vendar vznemirile starega Parda-,jana. Mogoče je vedel lij vseeno kako skrivno pot. Oče in sin sta se spustila
v	tek, dospela do Memskega dvorca in vdrla vanj z vrtne strani. Stari klativitez kot hladnokrven človek je zadržal svojega sina, ki je hotel odpreti takoj. Prisluhnil je. Ilj in Iljko sta gotovo slišala iz notranjščne njiju korake, zakaj oče in sin se še nista bila dobro ustavila pred vrati, ko sta onadva že kričala:
»Odprite, za božjo volio! Odprite, kdorkoli ste!...«
»Kdo pa kliče?« je prašal sta*i klativitez z izpremenjenim glasom.
»Jaz sem, mojster Ilj, oskrbnik njegove svetlosti maršala Dauvilske-ga. Neki podlež naju je zaprl v to klet neki obešenjak, lopov in rokovnjač.«
»Nehajte, mojster Ilj, nehajte!« je vzkliknil Pardajan in sc zagroho-tal na vse grlo.
»Prekleti Pardaian!« ie vektiil
mojster Ilj, ko je spoznal glas moža, katerega je hotel pokopati.
»On sam, velecenjeni oskrbnik! In. kako se počuti vaš nečak? Prišel sem, da mu odrežem ušesa.«
V	daljavi se je začulo ječanje, nato ropot in valjanje sodov: Iljko je iskal globokega skrivališča, da reši svoje uhlje.
»Vi pa, mojster Ilj,« je povzel Pardajan, »poslušajte me dobro.«
»Poslušam vas, gospod!« je zastokal oskrbnik.
»Usmlil sem se vas... zato se vračam.«
»Ah, gospod, bodite blagoslovljeni!«
»Da! Spomnil sem se, da bi bilo nevredno dobrega kristjana, ako bi vas pustil, da umrete počasi gladue smrti...«
»Zelo nevredno!« mu je odgovoril objokani glas.
»Ne glede na to, da bi trpeli tudi
vi	strašne muke...«
»Oh, pa še kakši e!«
»Jaz že vem, kaj se pravi to, mojster lij! Bile bi muke, s kakršnimi ste me hoteli vi ugonobiti. Toda jaz sem pravzaprav dobrodušen človek in ne maram, da bi trpeli prehudo. Poslušajte me torej. Ali ste opazili na četrtem tramu od line dalje ogromen žebelj, krepak in dobro zabit? Ne? Niste ga opazili? Jaz pa poznam ta žebelj; mislil sem sc obesiti nanj, ako bi mi bila pošla vsa druga sredstva. Vedite zdai. da sem prine-
sel s sabo dobro vrv, novo in čedno, kakor se spodobi. To vrv privežem z enim koncem na tisti žebelj, z drugim pa vam okrog vi atu.«
»Usmilite se! Menda me vendar ne mislite obesiti!«
»O, pač — da ne umrete gladu, nehvaležnež!... Kar pa se tiče vašega nečaka, mu nisem namenil drugega zla kakor to, da mu odrežem uhlje!«
, Spet se je začelo stokanje in ihtenje. Pardajan je odklenil vrata in zapazil v temi oskrbnika lija, ki je klečal bled in ostuden od strahu na stopnicah.
»Vitez,« je dejal stari klativitez, »ostani pri teh vratih, nabij svoja samokresa, in če bi hotel kateri teh dveh falotov pobegniti, ustreli ga brez pardona.«
»Milost, vaša visokost!« je zaječal oskrbnik.
»Tak se zelo bojiš smrti?«
»Da ...« je zajokal starec. »Bojim se zelo... nikarite me ubiti!«
Zobje so mu Šklepetali. Njegov obraz je bil že ves mrliški. Groza, ki ga je tresla, se je bližala očivid-110 že blaznosti.
»Bojiš se,« je nadaljeval Pardajan. »Kaj pa, če ti ponudim sredstva, da si otmeš življenje?«
»Oh,« je jeknil starec, »vse vam dam, kar hočete — vse, vse, vse! Zahtevajte od mene vse zlato in srebro, kar sem si ga nakopičil v svojem žrvlieniu: bogat sem. zelo bogat.
(Pardajan se je domislil skrinje, ki jo je, imel takrat za Danvilovo).' Dam vam vse, kar imam!«
»Ni mi do tvojega denarja,« je dejal stari klativitez.
»Kaj hočete torej? Povejte!. Vse, kar hočete, dobite... samo pustite me živega! Oh, usmilite se me, prizanesite meni siromaku!...«
lijev strah je bil dosegel takšno stopnjo, da se je zdelo Pardajanu opasno, izkušati ga še dalje.
»No,« je dejal, »pomiri se. Ne ubijem te ne tako, ne tako. Celo izpustim te... z enim pogojem.«
»S kakšnim?« je kriknil starec, hropeč od brezumne radosti.
»Povej mi, kam je odvedel maršal, tvoj gospodar, gospo Pjensko in njeno hčer....«
lij je pogledal Pardajana s prepadenimi očmi.
»To zahtevate od mene? To ho-r čete vedeti, da mi darujete življenje?«
»Da. Ali ne uideš poceni?«
Ilj, ki je do tlej klečal, je vstal. Ilj, ki je drgetal in šklepetal z zobmi, se je vzravnal in se ni stresel več. Dejal je s trdim glasom:
»Potem me ubijte: tega ne izveste nikoli!« *
Pardajan je poskočil. Vitez, ki je umel ceniti pogum, se je v duhu nehote poklonil ostudnemu starcu S krastačjim obrazom, ki ga je obsijala in izpremenila: v tem trenotku moč neupogljive volje.
bo dobil vsak posameznik In vsaka družba, ki položi kamen od 10 K napre]. Zbirajte že sedaj za njo, da Jo čim preje dobite v svojo sredo! Diploma bo ena najlepših slovenskih slik za vsako hišo — za vsak salon.
Slovenci! Slovenke! Zavedajmo se, da Je naš jubilejni sokolski zlet častna zadeva nas vseh. Z njim bo stopil naš narod pred slovanski svet o njem bomo našli novih sil v težkih bojih. Zato, bratje, na delo!
SMl Ulji.
KRANJ.
Dne 7. t. m. je govoril v gostilniških prostorih ge. Mayr zbranim Sokolom, ki so prišli ravno iz izleta, g. A. Brandner, strokovni tajnik N. D. O. v Trstu. Pozdravil je Sokole v imenu tržaških Slovencev. V živih besedah je slikal tujski naval od severa in juga in da smo mi Slovenci sredi dveh sovražnikov. Z veseljem zre na brate Sokole, ki kažejo, da so tudi oni, čeprav v osrčju Slovenije, pripravljeni za boj. Slovenci ne smemo obupati, ampak stopiti na bojno plan, vsak mož na svojem mestu. Južna meja se drami, glas o dogodkih dne 1. maja v Trstu je vznemiril ljubo zaveznico Italijo. Italijani so izprevideli, da so v Trstu važen faktor Slovenci. Dan 1. maja je za Trst velik zgodovinski dan in tudi za celo Slovenijo. To je znak, da še Sivimo, da hrepenimo po življenju in se ne pustimo tako zlahka zasužnjiti. Ako bi imeli biti podjarmljeni, je bolje za nas, da poginemo.
Manj strašna noč Je v črne zemlje
krili,
kot so pod svetlim solncem sužni
dnovi...
pravi tu pokopani pesnik dr. France Prešeren. Ali ni bolje umreti, ko z verigami na rokah stati pod svetlim solncem v lepi svoji domovini! Ne moremo seči po tem, kar nam ugaja, ker je ob misli na sužnost vklenjen tudi duh in se ne more razvijati. — iVerige nam hočejo dejati okoli rok, nam, ki hrepenimo po življenju, ko še nismo zrli vstajajoče jutranje zarje ne še živeli jasnega dneva. Mi smo skozi stoletja in stoletja v boju s sovražniki. V tem boju smo se utrdili in se ne bojimo dveh sovražnikov. Zjedinlti moramo moči in se zavedati, da nismo v tem boju osamljeni, ampak da stoji na naši strani velik jugoslovanski narod. Zavedati se moramo, da smo Slovenci del jugoslovanskega naroda. V zadnjem času smo se šele začeli tega zavedati, ko smo videli, da so zmagovali naši bratje v znamenju sloge. Na pravi poti smo. To nam kaže tudi to, ker se nas tujci boje. — Druži nas pa posebno velika sokolska organizacija, ki ima meseca avgusta sokolski Izlet. Takrat pridejo skupaj Sokoli od vseh slovanskih strani! To je pomemben dan za našo Ljubljano in takrat se zopet vidimo...
Z zanimanjem smo sledili njegovim besedam ter nato zapeli par slovanskih himen, še dva meseca nas ločita od zleta! Ne zamudimo nobene prilike, da opozarjamo na velike sokolske dni meseca avgusta y Ljubljani!
IZ LITIJE.
Cvet litijskih nemčurjev. Znani trgovec, ki se rad pobaha, da je njegov brat velika glava v Ljubljani, se Je na praznik dne 11. junija pri-
Iz Metlike v Karlovec
(Od nekega železničarja.)
Binkoštne praznike sem tudi jaz kakor mnogi drugi — uporabil, da si ogledam novo progo iz Novega mesta čez Metliko do Karlovca. Progo do Metlike je »Dan« že opisal, naj sledi še opis proge od Metlike do Karlovca.
Na postaji v Metliki sem dobil vozni listek do »Karolyvaros«, kakor Je še vedno tiskano na voznih listkih, čeprav le bilo pred kratkim oznanjeno, da se smejo za hrvatske proge rabiti Izključno hrvatska imena — torej Kartovac In ne Karoly-varos.
, Počasi se premaknemo s tirov metliške postaje. Tiri so na postaji položeni v loku in ne v ravni črti, kar je prav neumestno. Pri premikanju in ranžiranju vlakov se vsled krivine ne bodo opazili signali z lučjo. Tudi signali s piščalko se boba slabo slišali. Kadar bo pa preko kolodvora megla ležala, se pa tudi signali s piščalko ne bodo slišali. In megla bo spomladi in leseni najmanj do 10. ure dopoldne. In celo prav gosta megla, ki se »dviga iz bližnje 'Kolpe.
Vsed krivin je tudi podana večja nevarnost, da pri premikanju vozovi skočijo s tira,
Škoda, da Inženirji niso nič upoštevali teh praktično voznih okolno-gti, ko so pasirali progo. Gotovo bi
peljal z Brega 0K51I 117 v »rožcah« domu. Spremljalo ga Je nekaj gospodov, seveda gospoda, ki slovi kot dobri kuhar guljaža tudi ni manjkalo. Po izstopu raz voza se je spomnil sosed »Sokolskega doma«, da že dolgo ni dal duška svoji nemškutarski duši, je začel hajlati za njim vsi drugi in peti nemške pesmi. Pokazali so tudi dejansko svojo surovost. Znosili so se nad okni »Sok. doma«, ki so pa ostala slučajno nepoškodovana. Ti gospodje naj si zapomnijo, da niso v rajhu in da jedo slovenski kruh. Videti je, da imajo dober tek, sicer bi ne nosili tako okroglih tre-buščekov po Litiji.
Štajersko.
Slovenski klerikalci nore! Zdi
se nam, da je obrtniški shod v Ljutomeru 2. t. m. zmešal našim klerikalcem docela razum. Na vse mogoče načine skušajo svojim backom natveziti in nalagati, da ni imel slovenski obrtniški shod nikake pomembnosti. Seveda se zrcali v tem klerikalnem pisanju — samo strah! In ta strah je docela umesten in umljiv, saj tvori slovensko obrtništvo velik in mogočen faktor splošnih vo-lilcev, ki bo po vseh od klerikalcev mu storjenih krivicah, že prekmalu dal svoj občuten odgovor. Že par-krat se je očitalo Švihi — dr. Verstovšku, da ni imel korajže priti na zborovanje obrtnikov v Ljutomeru. »Slov. Gospodar« bi to rad po svoje zavil, ampak vidi se na pisariji, da jo je ustvarila dr. Verstovškova lastnoročna nerodnost, kajti danes je pač vsem jasno, da je imel dr. Verstovšek dne 2. t. m. v Ljutomeru tak junaški strah, da jo je po klavernem svojem zborovanju po ovinkih odku-ril na železniško postajo. In prav je imel ulični ovaduh, tudi vedel je, zakaj to stori in če morda namerava tajiti, da mu ni znano, zakaj je to storil, mu povemo na uho: Bali ste se, da bi vas kje ne srečal slovenski zavedni obrtnik, ki bi bil popravil to, kar je zgrešila nad malim »Kor-lekom« lastna mati... Papir je potrpežljiv, to ve tudi državno in de-želnozborski poslanec, vzor Slovenec prof. dr. Karl Verstovšek, zato si je mislil tudi 2. t. m. v Ljutomeru: »Strah me ni, ampak — bežati znam in se raje skril junaško za »Slov. Gospodarja, »Stražo« in ljubljan-Ijanskega zamorca »Slovenca«. Zato je vsa njegova pisarija otročje smešna in diši iz nje to, kar nazivlja Nemec, kadar je v domači družbi -—
»FeifcheU ...»
Slovenski klerikalni listi groze s tožbami! Pomislite: napredni listi očitajo dr. Karlu Verstovšku, dvakratnemu slovenskemu poslancu in slovenskemu deželnemu odborniku, da je zlobno ovadil celjsko napredno in narodno »Zadružno zvezo« z namenom, da bi več ne dobivala običajne vladne, letne podpore. Da tega doslej ni mogel dr. Karl Verstovšek v nobenem oziru ovreči, je znano pač vsakemu otroku. Sicer nas prav za prav nič ne briga, kaj ima celjska »Zadružna Zveza« z dr. Verstovškom vendar, ker že prično klerikalni listi groziti s tožbami, pribijemo tu javno, da nam je nekdo mariborskih klerikalnih gospodov dejal, da je dn Verstovšek skoro nezmožen sestaviti tako obsežne slovenske, a še desetkrat manj nemške ovadbe... Dotični gospod je dejal tudi še nadalje, da je ovadba strokovnjaško sestavljena, a strokovno
se dalo izogniti marsikateri sitnosti, mogoče tudi nesreči.
V	velikem loku se pripeljemo na postajališče Rosalnlce, ki je komaj ep kilometer od postaje Metlika. Postajica Je videti nepotrebna, pa jo je baje klerikalna stranka zahtevala kot svojo častno zadevo. In res ima bivški klerikalni poslanec Matjašič koj nasproti postajici nekako bajto, kjer toči vino in druge opojne pijače...
Iz Rosalnic se po nasipu vozimo proti železnem mostu čez Kolpo na hrvatsko stran, na prvo hrvatsko postajo Bubnjarce. Od nas se poslovi prijazen avstrijski sprevodnik, znan obraz z dolenjske železnice, vrl Gorenjec, ki po geslu »mrzel je led, pridi se gret« že. dolgo prevaža Dolenjce po njih progah. Pritožuje se čez razmere na postaji v Bubnjarcih, kjer še za drag denar ne dobi jesti in če kaj dobi ni nič vredno. Tudi ni nobenega pravega reda na postaji izključno sam mora včasih ranžirati vlake na Bubnjarcih, kjer niti potrebnih delavcev ni vselej na razpolago. Pač škoda, da se glavni kolodvor ni postavil na avstrijski strani, v Metliki! Postaja Bubnjarci dela slab utis, niti perona ni, kar se je ravno v teh praznikih prav posebno občutilo, ko je toliko časa -deževalo. Tudi v jezikovnem oziru se že vidi izprememba. Onstran mostu, v Ro-salnlcah so nemško-slovenskl napisi, tukaj pa madžarsko-hrvatski. Slovani smo povsod narod druge vrste!
V	dobrih 10 minutah odpnemo do-
Se razume dr. Verstovšek naZadružništvu ravno toliko kot zajec na boben. Na vprašanje, če je dr. Verstovšek vročil ministrstvu ter podpisal omenjeno ovadbo, sicer nismo dobili odgovora, vendar svetujemo celjski »Zadružni Zvezi«, da spravi v svoj kalkul še drugo osebo, ki je pač ne bo težko najti, če danes tudi mi izrecno pribijemo, da se je ovadba v resnici napisala v mariborski »Zadružni Zvezi...« Slovenski klerikalci, v prvi vrsti pa dr. Verstovšek, store najbolje, da obmolknejo in ne perejo več zamorca, se pravi
—	sami sebe. Capito!
Maribor. (Iz gimnazije). Govori se, da pride baje s prihodnjim letom (šolskim) na tukajšnjo gimnazijo bivši tukajšnji profesor Miklau za kustosa zemljepisnega oddelka. Sicer ne vemo koliko in kaj je na tem resničnega. vendar bi se nam to zdelo precej čudno, ker se nam zatrjuje, da geogr,af-ični kabinet še daleko nima toliko materiala, da bi rabil samostojnega kustosa. Ali pa se namerava Nemca Miklaua morda zato spraviti zopet sem nazaj, da se ustreže nemčurski mestni kliki in pomnoži za eno glavo število nemških učiteljev in profesorjev po naših državnih in deželnih zavodih? Nemogoče bi ravno ne bilo! Kolikor pa je nam doslej znano, se takih profesorskih moči malo rabi, ker so že na mestu. Ali pa bo Miklau morda prišel — na škodo koga drugega? Tudi to bi se moglo pripetiti.
Socialni demokratje v Gradcu. Minolo sredo se je sklepalo v graškem obč. svetu o opustitvi doslejš-njega »urada za prevzemo živil«, ki je imel po vsem mestu svoje podružnice. To podjetje je bilo socialno demokratično dete, ki pa vanj stavljenih upov ni prav nič uresničevalo, marveč neprestano delalo z velikimi deficiti. Že opetovano smo o tem podjetju poročali. Sklep za opustitev je bil soglasno sprejet. Tudi socialni demokratje so glasovali za opustitev... To zanje seveda ni niti najmanjša zasluga, kajti v to jih je prisilila zgolj le okolnost, ki ji je v navadnem političnem življenju ime — »strah pred volilci«. Socialni demokratje so ugriznili v sila kislo jabolko in pogoltnili težek grižljaj. — Razpečevalnice omenjenega podjetja preidejo v last kmetijski družbi.
Danes v Mariboru, Narodni dom ob 8. url zvečer, predstava »Deseti brat«. Ves čisti dobiček gre v korist slovenski mariborski dijaški kuhinji. Preplačila se hvaležno sprejemajo!
G01TSKO.
NARODNE VESELICE.
Zadnjo nedeljo sta se vršili kar dve narodni veselici, kar je za naše razmere naravnost pogubonosno. Dokler se borimo za svoje pravice, smo vedno edini, kakor hitro pa je za nami nekaj časa, se že cepimo. Tako ravnanje nikakor ne koristi slovenski stvari. Ne samo, da se število udeležencev razcepi in tako zmanjša vpliv naših prireditev, ampak se na ta način povspešuje tudi razpad skupnosti, ki je v Gorici ne-obhodno potrebna.
Pri nas si ne moremo dovoljevati več veselic, oziroma narodnih prireditev, .na eden in isti dan. Tako lahko delaio tam, kjer ni narodnostnih bojev in kjer je narodnost brez nevarnosti. Ne pa v Gorici, kjer spremljajo Lahi vsako našo prire-
mačo lokomotivo:	»Heizhaus Lai-
bach« in pripnemo madžarsko — pristen izdelek iz Budimpešte — in se potem počasi odfuramo naprej.
Na prvi pogled se °Pazi» da je hrvatska proga mnoga slabše grajena kakor pa naša. I reko proge stoje navadni leseni mostovi, zidanih škarp ni opaziti, vse ]e videti površno izdelano. Zato se pa tudi po polževo pomikamo naprej. Vozimo se nad Kolpo, na desni strani proge pustimo za seboj precej zanikrno vas Bubnjarce, na levi strani opazimo na strmi steni nad Kolpo še kranjsko vas Božjakovo bolj v ozadju pa Drašlče, Radovico In Sv. Nedeljo v Žumberku. .	,	T, , .
Vozimo kar naprej ob Kolpi, pustimo na desni strani za seboj vas Komanje z župno cerkvijo in privozimo na postajo Komanje.
Kar se tiče izbire prostora za postaje so Madžari mojstri. Postajo Komanje so postavili najmanj pol ure od vasi, toda na tako točko, ki bo res nase potegnila promet ne le iz Koitianja in sosednjih vasi, temveč tudi iz žjivodine in celo iz prašič, Božjakovega in drugih kranjskih vasi in deloma celo iz Žumberka. Tako so mi zatrjevali Kranjci, ki so v Komanju stopili na vlak. Postavljena je ob točki, kjer se zbirajo ob Kolpi vozna pota iz vseh navedenih strani in preskrbuje promet med obema bregovoma Kolpe dober, močan brod.
Madžari pač drugače stavijo železnice, kakor mi, Ozirajo se edi-
dltev, po kateri sodijo potem naš napredek. Že iz tega vzroka bi se take reči morale brezpogojno medsebojno uravnati.
Skupnost mora vladati v naših vrstah, ako hočemo iti po začrtani poti uspešno naprej! Kdor je drugačnega mnenja, ta gotovo ne pojmuje prav naš narodni položaj, ampak ga razlaga po svoje, kar je v veliko škodo našemu napredku. Kadar gre za našo stvar, morajo pasti vsi strankarski in separatistični obziri in zmagati mora misel skupnosti!
Ce pa že mora biti enkrat tako, da se priredi na isti dan n. pr. dve veselici, tedaj ima brezdvomno prednost tista, ki ima večji in pomenljivejši narodni značaj. Na to bi morali -misliti tudi prireditelji. Red mora biti povsod, toliko bolj v slučajih, kjer gre za mero naše narodne zavesti in našega narodnega napredka!
Toliko resnici na ljubo. Kadar gre za našo stvar, ‘se ne sme imeti nobenih ozirov! V tem se lahko učimo pri tržaških Slovencih, kakor tudi pri naših Lahih, ki vedno nastor pajo edini, kadar je treba uveljaviti njihovo narodnost na naši zemlji.
Nesreča. V goriško bolnišnico so prepeljali Fr. Slamiča in Ernesta Pignatari iz Črnič. Med procesijo sta namreč streljala s papirnatimi topiči, od katerih se eden ni. hotel užgati in sta ga zato hotela zamenjati z drugim. V teni hipu pa se je razstrelil topič in poškodoval Slamiča na obrazu, Pignatariju pa ie odtrgal celo tri prste na desni roki.
Gorica. (Smrt.) Včeraj so pokopali dvornega svetnika P. Sbisa, bivšega predsednika sodišča. Star je bil 88 let.
Gorica. Neki kolesar, ki :e dirjal po Rabatišču, se bo moral zagovarjati pred policijo. Zato pozor, kolesarji!
Zastonj Iz Trsta v Gorico. Ko je
prišel dopoldanski lioštni vlak v Gorico na državni kolodvor, je našel sprevodnik pod vozom nekega fanta, ki se je peljal iz Trsta v Gorico pod vozom. Izročili so ga policiji, kjer je izpovedal, da je nameraval na ta način potovati do št. Vida ob Glini. Dečka so poslali po odgonu na Koroško.
Pred poroto pride neki finančni nadstražnik, ki je zakrivil velika nenravna zla.
Dirka okoli Goriškega Krasa dne 14. junija 1914. Za to dirko vlada med občinstvom in dirkači največje
zanimanje. Najjasnejši dokaz temu
je. da je priglašenih 52 dirkačev, med temi mnogo prvovrstnih. Več tujih listov pošlje svoje poročevalce. Začetek dirke ob 10. dopoldne. Kraj odhoda: cesta iz Podgore v Ločnlk, kraj dohoda: Rožna dolina (Tivoli). Za dirkače je določenih več daril, in sicer 11 častnih vrednostnih daril. Poleg teh obstoje še druga posebna častna darila. Vsi dirkači, ki pridejo eno uro po zmagovalcu na cilj, dobe še častne svetinje. Razsodništvo in dirkači se snidejo v nedeljo ob 8. uri predpoldne na mestu odhoda, kjer med 8. in 9. uro plombirajo kolesa. Tu podpišejo kolesarji odhodni list. Okoli tretje ure popoldne pride prvi zmagovalec na cilj. — Po končani dirki priredi kolesarsko društvo Gorica v Gorici v Hilmsteichu (Rožna dolina) veliko veselico. Točno ob 6. popoldne se razdele na veseličnem prostoru vsa darila zmagovalcem.
nole na narodno gospodarsko pomembnost pri nas se pa samo pogajamo za vsako najmanjšo postajico in skušamo doseči kompromis. Potem ni čuda, da je železnica tako malopotezno zgrajena.
S Komanja se vozimo vrho ob Kolpi, včasih tik nad njo. Obrežje ni nič zavarovano in velika povodenj utegne izpodnesti celo progo. Na obeh straneh se razprostirajo -zelene loze, za njimi se tuintam svetle vivodinske vinske gorice. Vozimo skoz en tunel in kmalu potem skozi drug tunel, prav pod romantičnim gradom Ozalj, ki se dviga na strmi skali, kakor nedostopno orlovo gnezdo.
Ta tunel je izklesan v živo skalo in ni nič obzidan. Vozimo še skozi kratek predor in že smo na postaji Ozalj.
Ta postaja je pač najvažnejša med Metliko in Karlovcem. Ima celo nekako šupo, ki naj menda služi za peron. Postaja ima zopet izborno lego. Tik nad postajo vodi čez široko Kolpo betonski most na podstavkih iz rezanega kamna. Ob Kolpi opazimo veliko elektrarno, ki izrablja velik padec ogromne Kolpe in preskrbuje z elektriko Karlovec in druge kraje. Spomnimo se na vašo brbljarijo ob hudourniku Završ-nici ko poslušamo veličasten šum mogočne Kolpe... za nami leže s sadnim drevjem porasla brda pred vami pa leži nedogledna hrvatska ravnina, ki sega tja doli v Slavonijo
jjj. RnnjP
Ljubitelji športov, torej vsi danes V Rožno dolino.
Dnevno.
K aferam zadnjega časa na Češkem. Zadeva, ki se tiče dr. Švihe, še ni končana. Za nepristranske, misleče ljudi, ki znajo pravno uvaževa-ti, je ta zadeva jasna: Svilna ni bil konfident. Če bi kdo še dvomil o tem, ta bi bil moral slišati prof. Masaryka, ali pa čitati njegov govor, o katerem najznamenjtejši in najizobraženejši češki odvokat dr. Bouček pravi, da bo prežive! stoletja in da bi bila dolžnost sodnikov, advokatov in državnih pravdnikov ta govor čitati in študirati vsak teden enkrat. Masa-ryk je v svojem govoru stvar s pravnega in psihološkega stališča tako temeljito pojasnil, da ni nobenega dvoma več, da se je v Pragi izvršil justični umor. Socialni demokratje in mlodočehi seveda rjo vejo, pljujejo, toda nič ne pomaga. V parlamentu bo profesor Masaryk še tudi z vlado obračunal. Druga zadeva je bila z nar. soc. poslancem Vojno, katerega so »Nar. Listi« obdolžili podkupovanja. Železniška organizacija je govorila odločno besedo in sedaj »Nar. Listy« molče. Tudi ta zadeva je končana z dolgim nosom obrekovalcev. Tretja zadeva: Mladočehi so pisali, da je nar. soc. stranka prodajala na Dunaju Stiirgkhu svojo obstrukcijo. Stiirgkh, zaslišan, je izpovedal, da on ni hotel z nar. soc. občevati,, ko so hoteli ž njim govoriti. Prof. Masaryk je na shodu dejal, da je Stiirgkh po kolenih lezel za nar. socialisti, ki pa ž njim niso hoteli obravnavati. Dokler so mislili, da pojde Šviha v tujino, so vladni gospodje v zvezi z mladočehi govorili, da je Šviha obstrukcijo prodajal; ko se je Šviha vrnil, so pa ti glasovi čisto utihnili in izkazalo se je, da so takšne trditve laž. Iz vsega tega boja je izšla nar. soc. stranka zmagovita; le v Švihovi aferi je zavozila, ker Šviha je žrtev strankinih naročil in stranka ga je takoj zapustila, kakor hitro je bil osumljen konfidentstva. Socialnim demokratom in mladočehom se njihovo »očiščevalno« delo ni posrečilo, ker ga je temeljito razkrinkal prof. Masaryk, ki se ne boji povedati resnice v še takšnem položaju in slučaju. —- To so zadnje afere na Češkem in pišemo o tem za to, ker se po nemškem in drugih listih iz zlobe ali iz nepoznanja razmer širijo lažnji-
vc vesti. Posebno se mi gnusijo raz-
ne notice naperjene proti N. D. O. :n pisane od ljudi, ki so o procesu Šviha proti »Narodnim Lstom« slišali komaj od daleč, po četrtem ali petem »viru«. Za presojo takšnega procesa kot je bil proces Šviha proti »Nar. Listom« je pa treba že kaj več znati kot pisati in čitati.
Med staro šaro. Vojaški svet, ta grozni uničevalec gospodarskega blagostanja, ima novo senzacijo. Angleški admiral Jercy Scott, strokovnjak, ki nima para, je na podlagi temeljitega študija proglasil: Drednoti, vrhunec vojaške mornariške morilne tehnike, so izgubili svoj pomen, ker morejo podmorski čolni, če so z znamenji v zvezi z aeropla-ni, ki jim sigurno označijo smer in položaj morskega velikana, neizogibno uničiti vsak drednot. Adim-
Dalje v prilogi.
Iz Ozlja se vozimo po tej nedo-gledni in kakor videti zelo rodovitni ravnini. Samo škoda, da se nič ne skrbi za osuševanje, vsled česar je opaziti celo med žitom cele jarke vode. In vendar bi se tukaj res dalo osušiti to krasno ravan, ko Kolpa vendar dovolj nižje teče. Ali bi naš kmet hvalil boga, ako bi imel tako blagoslovljeno zemljo! Naši kraji so gotovo mnogo manj rodovitni, našim ljudem se ne godi dobro. Ljudje v tej tako lepi ravnini pa so še revnejši. Po vsej progi^ od Ozlja naprej so vstopale v vlak ženske večinoma bose. 1 ukaj bodo imeli bratje Hrvatje še mnogo dela. Sedaj seveda odločujejo na Hrvat-skem vlastelini, župnik in oderuh, ki je večinoma žid. Med takimi premišljevanji se vozimo mimo postaje. Zorkovac, dalje po železnem mostu preko Kolpe na postajo Zorkovac, dalje Mahično In Dolnje Pokupje. Vseskoz krasna ravnina, ki pa je deloma močvirna, deloma pa malovreden pašnik, po katciih se preganja goveja živina. Pastirji z ma-relo v roki in torbo ob strani pa nas pozdravljajo. Bližamo se Karlovcu, za seboj pustimo dve veliki moderno opremljeni opekarni in že se združimo z železnično progo, ki prihaja iz Zagreba ter zavozimo na cilj našega potovanja v madžarski Karoly-varos, v vojno krajinski Karlstadt, v hrvatski Karlovac. O Karlovcu pa prihodnjič kaj več.
Priloga ..Dnevu** št. 895, dne 14. junija 1914.
ral Scott utemeljuje svojo trditev s skušnjami, ki jih je pridobil v zadnjih francoskih in angleških manevrih. Izjava angleškega admirala je preplašila celi svet. Predvsem javnost angleško, ki v moči in radikalni presili svojega vojnega brodovja po pravici vidi garancijo za varnost Angleške. Proti tem utemeljevanjem je nastopila mornariška liga, ki imenuje Scottov izrek — veleizdajo. Vzroki te razburjenosti so seveda veliko bolj sebični kot rodoljubni, ker njegovi avtorji, člani trusta za stavbo ladij se čutijo ogrožene v svojih nenasitnih žepih. Zato je pa finančno neudeležena javnost pozdravila odločno Scottovo besedo kot osvoboditev iz groznega zajetja in neznosnega položaja. Posebno liberalni krogi izvajajo iz Scottovega izreka skrajne posledice in njihov tisk zahteva naravnost, da se ustavi že začeta gradba novih drednotov in da bi vojaška uprava posvetila energično gradbi — podmorskih čolnov, ki bodo odločujoči faktor vojne mornarice. Angleški listi so priredili strokovnjaško enketo o resničnosti Scottove teorije. Admiral je v tej anketi ostal zmagovalec, ker se je velikanska množina mornarjev nove šole, ki sotv praksi preizkušali stra-tegično ceno drednotov na eni in podmorskih čolnov na drugi strani, izrekla za pravilnost nove teorije. Ta dogodek je svetovnega pomena, ker povzroči popolno revolucijo v vojni mornarici. Po gospodarski strani pomenja to — katastrofo v preteklosti, ker so brez vrednosti vse velikanske finančne žrtve, izdane za najdražji ladjin vojni tip. Ce prinese novi nazor kakšno korist bodočnosti, je vprašanje. Najbrže bo tako: velikost bo zamenjana z množino. Namesto razmeroma malega števila ladij velikega tipa, se bo gradilo veliko število ladij — manjšega tipa. In davkoplačevalci bodo nla-kali — nad profitom. (Večernik Ces. slova Sky).
Torej Istra In Kranjsko! Naš »Slovenec« Je (gotovo v imenu stranke, katere glasilo je) pozdravil in odobril naslednji politični program: združijo naj se v eno upravno celoto Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina, Istra in Kranjska. Trst in Goriško naj se iz tega izloči, za tamošnje Slovence bo že skrbel Bog, Lahi in avstrijska vlada; ravnotako naj se izloči Štajersko in Koroško, za tamošnje Slovence bo
i« avjitrikio.
vlada. Da ]e trializem samo čisto navadna dunajska vaba, na katero naj se lovijo kalini po slovanskem jugu, to smo vedeli že zdavnaj, ker merodajni krogi na Dunaju vsak dan po-kazujejo, da mislijo s trializmom ravno tako resno kot n. pr. s papeževo državo, ki je nikdar več ne bo, samo klerikalci vseh narodov upajo, da se bo šla Avstrija vojskovat z Italijo zato, da pribori papežu nazaj njegovo kraljestvo — od tega sveta. Naše klerikalce smo smatrali za kaline, ki so se dali vjeti na dunajsko trialistično vabo in smo jih pomilovali. Sedaj pa vidimo, da Je stvar drugačna. Klerikalci sami ne verujejo v trializem, ampak ljudstvo vseeno farbajo z njim. Tudi klerikalci o narodnem vprašanju sploh ne mislijo resno, ker drugače se ne bi zadovoljevali s tem, da se tržaški in gori-ški Slovenci žrtvujejo Lahom, štajerski in Koroški Slovenci pa Nemcem. Njim je vse to humbug in zato niti ne ganejo s prstom, da bi sc zboljšale razmere na Koroškem in Štajerskem, da celo na Kranjskem nočejo ponemčiti ljudske šole. Do sedaj smo mislili, da je trializem samo dunajska farbarija, sedaj vidimo, da je to tudi klerikalna farbarija. To Je dobro, imamo vsaj nov dokaz, da Je naša klerikalna stranka nekaka nova izdaja nekdanje nemškutarije, ki smo jo vsaj na Kranjskem smatrali že za mrtvo — ona pa vstaja in se Je odela radi lepšega v slovensko in trialistično trobojnico. Bo slovenski narod že poskrbel, da uniči tudi to novo neniškutarijo, kakor je staro.
Hrvati! Bodite zavedni! Peljat
sem se na praznik z vlakom, ki prihaja ob 10. uri 37 min. dopoldne iz Zagreba v Zidanmost. V vlaku se je peljala tudi skupina kakih osem Hrvatov, ki so med seboj hrvatsko govorili, z mažarskim , sprevodnikom po se pa nemško pomenkovali. Opazoval sem te gospode (če se ne mo-WrJe bil t0 tea!n »Oradjanskega k,uba« 12 Za*reba!) tudi
rh. cloški postaji m sem konsta-urai, ua so se posluževali samo nem-pcnie, K° so nakupovali razglednice
casmsk, prodajalki na peronu, dpeljah so se z vlakom ob 11. uri
te- PTtl1LjUb,|?ni- Gotovo ni
Slovenca, ki bi na Hrvaškem drugače govoril, ko Slovensko "H so torej Hrvati na Slovenskem ,,e Do-liužujejo svojega lepega jezika. Ju-
goslovansko edlnstvo je prazna pena, dokler se ne bomo zavedali moči svojega jezika.
Na Zidanem mostu, nasproti kolodvoru, se nahaja velika reklamna deska hotela Royal v Zagrebu in sicer je reklama pisana samo v nemškem jeziku! Kakor se vidi, je ta hotel nemški in reflektira samo na nemške goste!
Iz Radeč pri Zidanem mostu. Tu Je obudilo splošno pozornost in presenečenje, da se ni procesije na dan Rešnjega telesa udeležil »Orel«! Kaj pa to pomeni?
Samomor. 21 letna Antonija To-polovšek iz Velikega Kamna je pila dne 5. t. m. v Medvodah z neznanega vzroka v samomorilnem namenu solno kislino. Dobila je tako težke notranje poškodbe, da so jo morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je dne 8. t. m. umrla.
Smrtna nesreča. Dne 8. t. m. zjutraj se je ponesrečil 241etni oženjeni kajžar in rudar Janez Jakšič v premogokopni Jami v Krmelju pri Šent Janžu na Dolenjskem. Utrgala se Je plast in padla na Jakšiča, ki je odletel z glavo ob bližnjo steno. Poškodoval se je tako hudo na čelu, da je par minut pozneje umrl na rani.
Hlod ga poškodoval. Te dni je pri premikanju hlodov v Bornovih gozdovih pri Tržiču zadel hlod nekega delavca in ga je nevarno poškodoval. Delavca so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano.
Toča. Dne 10. t. m. se je zbrala nevihta nad vasjo Stanga v litijskem okraju. Vsula se je toča, ki je napravila tamešnjim posestnikom veliko škode na polju in na vrtovih.
Alkobol prodajati po kinematografih je po novi državni postavi za kinematografe po čeli Avstriji prepovedano.
Ljubljana.
»Brnleča Neža« je bila včeraj zapljenjena zaradi neke tiskovne pomote mariborske »Straže«. Izdali smo drugo izdajo. Opozarjamo na življenjepis Janeza Cmoka. Širite »Bodečo Nežo«!
—• škandalozno kranjsko deželno gospodarstvo. Odkar imajo klerikalci večino v deželnem zboru in odboru, gospodarijo z deželnim denarjem tako škandalozno, da se tujci, ki se v Ljubljani o klerik, stranki
lo. kar za glavo grabijo.
Remom mr ti
informirajo,
|»i i
T •ittrlcfircrrr OtlfJOl U "CTtT TW
polnijo žepe sebi in svojim ljudem, ki jih imajo v službi, delajo dolgove z milijon), pa jih obenem tudi zapravljajo, kmetom in občinam pa grade vodovode in ceste, ki jih morajo potem te v odstotkih pri dokladah v odpadlem delu seveda tudi same plačati. Ali ti rimsko-katoliški poštenjaki pri deželnem odboru so prosti tički, to se pravi: njih gospodarstva z deželnim premoženjem ne more nihče ne revidirati ne kontrolirati (razen vlade), in še vpogleda v knjige deželnega knjigovodstva ne dovolijo niti deželnemu odborniku(!) liberalne ali nemške stranke!!! Deželna vlada pa pod Sclvvvarzem ne zine niti besede! Tako se ti ljudje boje za kupčije, ki jih uganjajo brez nadzorstva in odgovornosti pri deželnem gospodarstvu. Stroga revizija bi bila za te gade — smrt! In te lumparije so že dokazane bile pri razpravi o — proračunu! Na ta način lahko ti mogotci denar (pod raznimi naslovi seveda) zapravljajo, pa jih ne moreš prijeti, ker so prosti vsake revizije od napredne strani. Potem seveda ni čuda, da korajžno kriče in pišejo po »Slovencu« o »škandaloznem mestnem gospodarstvu«. Tat in lump, ki imata na vesti sama sleparije in poneverbe, tudi kažeta na druge, da bi svet premotila, ampak ta-Je »Slovenčev« politični manever je impcrtinenca/' najpreprostejše svrhe in dr. Pegan, Lindtner in Stefe, ki bodo od poklicane strani doživeli primerno javno blamažo, izzivajo še več, in zato bi bilo na mestu, da bi na kakem javnem strankinem shodu zaradi te iinperti-nence dobili poleg blamaže še primernejši — odgovor!	—
—	Kakšne računske kapacitete so bili deželni »revizorji«, ki jih je preslavni deželni odbor vojvodine Kranjske poslal na ljubljanski magistrat »revidirat«, hočemo tu našim Čitateljem navesti. Taka kapaciteta Je bil, kakor smo zdaj od deželnih uradnikov zvedeli, n. pr. tudi bivši računski podčastnik Fr. K r i s t a u, ki se jc učil »revidirati«’ še pri vojakih in je zato tudi tako hitro »priletel« h klerikalcem v službo. On je sicer pisarn, uadoficijal pri deželnem odboru in obenem »Zwangsverwal-ter« za falirane klerikalne kmečke župane in občine, ampak mož je nedolžen če od svojega gšefta nič ne razume in če je moral hoditi tudi s »laško pod pazduho«(!) na rotovž — markirat »revizorja«. Kolikokrat je
sam jamral proti liberajcem, »da ga je sram te taške«! Kot agent »Rafaelove družbe« bi bil rajše tiste ure pisal članek za »Slovenca« zoper liberalne agente! — Drugi računski ženij je bil transfuga g. J. Jerala. Čokata postava, • ampak v glavi o računski stroki ni nobene koreninice. Od kod?! Pa ga je tudi markiral »revizorja«! Ampak: vsa čast mu, markiral ga je dobro! Zato pa: Domine Jerala — saj razumeš latinsko? — bene fečisti! — Tretji (menda kritik registrature) je možakar z double ščipalnikom na nosu, to je
—	gospod »oficial« Fortič. Mož se je učil še pred petimi leti kot pisar v uradu na stolu sedeti in »akte« prijemati na ljubljanskem magistratu ker pa ni imel talentov ne za eno ne za drugo, temveč za politično denuncijantstvo,.je. kmalu na to svojo dobro plačano službieo ■ »resigni-ral«. in zletel kot več • drugih podobnih ptičev k deželheinu odboru, kjer je postal v štirih letih oficijal I. in II. vrste, česar na rotovžu ne doseže noben pisarniški uradnik, makari če bi dal za napredno stranko — pljuča in jetra! Ampak Fortič je znal »revizorja s taško« tudi vrlo markirati in zato *»Slovenec« tako korajžno piše o teh revizorjih in »uspehih revizije«. Rotovški »odlar« je pa od takrat,-ko jc zagledal prvič te tri revizorje dežel, odbora pod seboj prav nevarno — »omedlel« in Krišperjev trgovski šotrudnik pa občinski svetovalec • Jernej Šerjak je imel čisto prav,-da je v zadnji seji predlagal, da naj rotovž naroči v Trnkgczyjevi lekarni — flaštre za orlovo glavo, in pa — tudi za njegovo, menda! — Superrevizor.
—	»Kaj pa nažl vojaki?« (Iz vojaških vrst.) Pod tem naslovom stoji v »Bogoljubu« št. 6 t. 1. na strani 179. med drugo farško šaro spisano po pobožnemu gospodu kaplanu J. H. (celo une mi ni znano, kakor tudi ne kraj njegovega službovanja), tudi naslednjih par stavkov, ki so mi tako ogreli srce, da ne morem molčati in sicer: Vojakom, da je treba pošiljati miloščino, pa ne v denarju, marveč v papirjih tiskanih po katoliških tiskarnah, kakor na-prlmer »Rogollub«, »Domoljub« itd. Nadalje opisuje, da se je pritožil poveljnik 17. pešpolka v Celovcu, ki ima pod seboj (kakor piše črno-suknež) »kranjske Janeze«, da vojaki sleparijo stariše In sorodnike za denar, da ga potem nespametno zadavijo. in s tem da si vojaške kazni nakopljejo. Nadalje, dn sc bo trajni Hspeh dpsegel, kadar bodo vojaške oblasti v tem podpirali sorodniki vojakov. Nadalje modruje in svetuje ta hvalevredni g. kaplan, da to »podpiranje« ne bo nič kaj težavno, samo manj denarja naj bi pošiljali »vojakom«. Ako izostane podpiranje vojakov od strani sorodnikov, pravi nadalje »se bo gotovo omejilo pijančevanje.« Potem piše: po vsem tem naj bi ne pošiljali vojakom denarne miloščine, kjer jim ni neob-hodno potrebno, temveč le v škodo. -- Ce bi bil ta kaplan v vojaški suknji bi bil gotovo drugačnega mnenja, ter bi ne prepovedoval našim stari-šem in sorodnikom podpore, katera je neobhodno potrebna ker nam še premnogokrat zraven vse podpore primanjkuje za najpotrebnejše reči. Svetujem mu, naj se loti vojaškega življenja; na primer: vsak dan naj si skuha 22 dkg mesa s kostmi vred, zjutraj in zvečer naj si segreje in nekoliko pobarva s cikorijo vodo in naj jo imenuje »kavo«,, za pet dni skupaj si kupi po 2 štruci in pol ko-misnega kruha, katerega ne bo hotel na peti dan njegove starosti niti njegov pes jesti, zraven vsega tega na! si tudi privošči vsaki dan dnevne plače 16 vin., katera mu bo služila za milo, obuvalno čistilo, za perilo in zraven vsega tega tudi za kako razbito šipo v oknu vojašnice, ki se ponesreči na kakšen način razbije, in jo je treba brez ugovora plačati. Potem bi gotovo ne dajal tacega nasveta, kakor ga je napisal proti koncu omenjenega »spisa« našim dobrotnikom sorodnikom, ki se glasi: »Manj kronic, pa več krunic« (hrvaško rožnivenec) ter naglaša, da se morajo pri skrbi za vojake oprijeti gesla: »manj grošev pa več očena-šev,« manj cesarskega pa več krščanskega papirja (berila). Po mojem mnenju mine vsakega veselje do čitanja farških brošur, če je zraven še lačen. — Zaključuje še ta nam vojakom škodoželjni »spis« z naslednjim stavkom: »Mojzes je pomagal Jozuetu premagati Malajčane na ta način, da je držal sklenjene roke k molitvi.« Mislimo in upamo, da se ne bodo stariši in sorodniki naših , tovarišev vojakov držali tega nasveta in bodo še za naprej podpirali svoje sinove, ki nosijo belo suknjo. Mi se ne bomo zanašali na zmago nad našimi in naše domovine sovražniki j)o navodilu in nasvetu č. g. kaplana-s sklenjenim rokami, marveč z orožjem v roki in hrabrim srcem jr prsih
in ne morebiti v hlačali, kakor ga ima on in še marsikateri njegovih sovrstnikov. Vojak bo hraber in neustrašen le takrat, kadar ne bo trpel pomanjkanja na živežu, ne pa če bo lačen in žejen in Če bo s tem pomanjkanju iskal srčnosti v farških časopisih. Vojaške oblasti naj bi to hujskanje prepovedale. Zaradi »Bogoljubovih« rožnih vencev ne bo bežal niti eden sovražnik, če ga ne bo podil kranjski Janez s svojo kol-bo. — V imenu več Janezov en Janez.
Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« je na sinočnjem prijateljskem
pevskem večeru posedlo mnogo občinstva, zlasti omenjamo zastopnike društev, ki jim je »Ljubljanski Zvon« za sodelovanje zmerom radevolje na razpolago. Le v takem medsebojnem podpiranju je mogoč napredek! Ob petju lepih zborov je prijeten večer le prehitro minil!
— Pri čentpeterski procesiji je vzbujal posebno pozornost zelo pobožen Orel. Zenske so si šepetale, da vsak dan ministrira. Rekle so, da je iz trgovine G. in da Je edina izjema iz onih trgovskih sotrudnikov, ki jih je »Slovenec« svojčas tako na debelo zmerjal.
Cirkus KIudsky. Včeraj je bila otvoritvena predstava prav dobro obiskana. Nad 3000 ljudi. Tudi predsednik Schwarz i. dr. Program izboren — nastop levov krasen. Oglejte si danes.
— Danes v nedeljo vsi v Narodni doib. Danes se vrši velika ljudska veselica Naprednega političnega in izobraževalnega društva za kolizej-ski okraj. Sodeluje orkester Sokola
I.	Postavljeni bodo razni paviljoni, kjer se bo točila samo izborna kapljica in bodo stregle naše narodne dame. Poskrbljeno je za najboljšo zabavo, zato naj nihče ne zamudi pohiteti danes v Narodni dom. Pričetek veselice je ob 4. uri pop. in vstopnina 40 vin. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v areni Narodnega doma. Parola narodnega občinstva bodi:	Danes v Narodni dom!
— Starinoslovec Jernej Pečnik
je snoči 79 let star umrl v Streliški ulici 10. Mož je prejšnja leta po celem Kranjskem, zlasti po Dolenjskem z velikim uspehom preiskava! prazgodovinska ozir. rimska grobišča in gomile ter izkopal marsikako dragoceno stvar, ki sedaj blešči v kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum. Ižkopnj/ic Je pošiljal nekaj časa tudi na Dunaj. — Bil je markantna oseba. Iz skromnih začetkov in razmer si je s svojini raziskavanjem znal pridobiti med starinoslovci Sme in ugled. Naj v miru počiva!
— Svoji k svojim je geslo dandanes. Pod tem geslom se priporoča urarska tvrdka F. Čuden, ki je res domača tvrdka. Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domače tvrdke, ki je bila nekdaj na Mestnem trgu, sedaj pa se nahaja že blizu deset let v Prešernovi ulici št. 1. Lokal na Mestnem trgu je bil svoj cas prevzel gospod H. Suttner, Čudnov svak, ki še je pozneje preselil v Gradec m nna sedaj tam svojo ft-govino. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrdko F. Čuden še vedno na Mestnem trgu.
§ 80, odstavek II. krasna vese-j°IKa.r ie včeraj v kinematografu Ideal najlepši uspeli. Vada Treuman IJ1 ,g0 Larsen igrata ulogi res moj-stersko. Dejanje je polno zdravih dovtipov najrazposajenejših situacij in tudi pikantno. Nedvomno je to najboljša veseloigra letošnje sezije in kdor se hoče do dobra nasmejati, naj poseti danes ali jutri kinematograf Ideal.
Trst.
Danes je nastop »Sokola pri Sv. Jakobu«. Nastopi nad 200 naraščaja, Pri skupini nastopi 260 oseb, naraščaja, članov in članic. Po javni telovadbi velika veselica na telovadišču za »Jadranom«. Zvečer ume-talni ogenj.
Italijanska zbornica je imela svojo sejo zopet v četrtek. Seja je bila motena od socialistov — Koncem seje je pojasnjeval predsednik Salandra stavljena vprašanja.
Ministrstvo notranjih zadev v Rimu je suspendiralo podprefekta Cossuja zaradi zadnjih nemirov v Anconi. Kakor se vidi, letos v Italiji dobro čistijo!
V	čem Iščejo incidentov? Na Telovo se je vršila, kakor običajno, procesija po ulici Sv. Justa. S. Mi-chele, F. Venezian, Sanita, Piazza Grande, Corso in nazaj. Pri procesiji je bila tudi zastava sv. Cirila in Metoda iz cerkve Sv. Jakoba. »Picco.lo« piše, da je zastavo spremljalo 24 policajev in da je Škof Karlin iz strahu
pred incidenti dal odvezati slovenske ...........................
trakove x baziliki sv. Justa. No. kelaJ zdraviliško uosUiio.
morajnškf potopisi nas pač ne bodOj odrešili še tako hitro, kakor so si nekater domišljali!
»Meščanska manifestacija.« Tako nazivljejo Italijani svojo zbirko prispevkov v prid »Legi nazionale« kot protest proti slovenskim cvetličnim; dnem. Kako manifestiramo pa mi?i Nabirajte!
V petek je imela rimska zbornica svojo sejo, v kateri je prišlo dot incidenta med posl. Federjonijem in Ferrijem. Federjoni Je namreč zaklical Ferriju: »Vi nimate pravice govoriti o kupčijah, ker živite od njih!« Vsled tega očitka je nastal v; zbornici silen tumult, zaradi katerega je pel prav lep čas zvonec in je moral predsednik Salandra celo osebno miriti razburjene poslance.
—	Predsednik Salandra Je nato go* voril o štrajku in zaključil sejo pozno zvečer.
Zdihujejo. Pobiti in žalostni so Italijani radi prepovedi cvetličnega dne za »Lego«. Pravijo, da »ne vedo čemu so oblasti skalile tako harmoničen dan meščanske duše.« Faloti imenujejo pokanje revolverjev harmonične utise meščanske duše! Ti ljudje pa so jih res vredni.
Istrski volilcl so pozvani, da glasujejo danes pri ožjih volitvah med Bennatijem in Spadarom za Spa-dara.
Prepovedanan dirka. Oblasti so prepovedale di/ko kluba »Veloce«, ki bi imel štutfti okolu Sv. Jakoba. Tako je prav!
Za Leglno slavnost v Skednju so med prvimi darovalci tudi De-farchi, katerih predniki so bili Slovenci.
V četrtek se je vršila zadnja letošnja konjska dirka na montebel-skem hipodromu. Udeležba ljudi je bila zelo pičla.
Kaj delajo napadalci? Znana »Giovane Trieste« je poslala socialistični stranki v Milan in nacionalistom v Rim brzojavko, v kateri je povdarjala mir in interese naroda. Bomo še govorili o tem.
Nar. soc. mlad. org. Danes ob
2.	popoldne pomenek pri Sv. Jakobu. (Prostori stare policije.
Sv. Križ. Danes ob 1. popoldne sestanek mladine glede ustanovitve Nar. soc. mlad. org. —• Trst odpošlje na ta sestanek zastopnika.
Slovenci! Danes vsi k Sokolovem nastopu pri Sv. Jakobu!
Rojstva, poroke In smrti. Pretekli teden se je rodilo v Trstu 115 otrok, in sicer 59 otrok moškega in 56 ženskega spola; umrlo je 96 ljudi, porok pa je bilo 65.
Ponočno posodo je razbil na štiridesetletni ženi Josipini Besednjak, stanujoči v ulici Officina, nien oče zaradi družinskih sporov. Črepinje so Besednjakovi prerezale arterijo, vsled česar je žena izgubila toliko krvi, da so morali klicati na dom zdravniško postajo, ki je Besednja-kovo takoj odpeljala v bolnišnico, kjer so jo operirali. BesednjakOva je težko ranjena na dveh mestih, in so jo po operaciji prenesli v četrti oddelek bolnišnice.
Tatvina. -Policija je aretirala 16-letnega brezposelnega mornarja Josipa Vidali, ki Je osumljen tatvine štirih vreč v trgovini S. Siega, ki se nahaja v ulici Bosco. Siega je že pred par dnevi opazil, da mu manjka več kilogramov čokolade, več bu-tiljk maršale in tudi majhna svota denarja. Ker je bil tiste dni v trgovini navzoč Vidali, ki Je odnesel tudi štiri vreče, je naznanil Siega Vida-lija policiji. Tat sicer taji, na policiji pa so ga kljub njegovi »nedolžnosti« pridržali v zaporu.
Poskus samomora. 391etna A. Sigrani, stanujoča v ulici Farneto, se je hotela zastrupiti in je Izpila v ta namen dozo fenikalne kisline. Domačini so telefonično poklicali zdravnika, ki je samomorilni kandidatinji izpral želodec. Vzrok poskušenega samomora ni znan.
Aretacije vsled grožnje. Nr ovadbo vozarja V. Picottija je poli« cija aretirala vozarskega pomočnika C. Carlinija, stanujočega v ul. Pieta. Carlini Je svojemu gospodarju grozil s smrtjo. Zaradi nevarne grožnj« sedi Carlini v zaporu.
S črešnje je padel 361etni kmetovalec Ivan Brundula iz Štorij. Pri padcu si je poškodoval desno nogo« Prepeljali so ga v. tukajšnjo bolniS* nieo.	"	'	'
Kolo je podrlo I51etnega Lo« vrenca Petroša, trgovskega pomoč-* nika iz Boršta na tla. Petroš se }0 zato podal na zdravniško postajo, kjer so ga obvezali in ga potem poslali v bolnišnico.	;
Kremplje, pa ne inačkine, tem* več moževe, je že ponovno morali občutiti na svojem obrazu 401etna J. Blažko. Blažkovo je namreč razpraskal mož v četrtek popoldan in se je' morala vsled prask ^ajteči na
Zdravnik želodci
Edna posebnost likerja je
Lepe nacfe vzfiuja TŽletnl, v Čar-tjoll stanujoči Peter F., ki se je v četrtek lotil svedrovskega posla v neki trgovini. Mladi tat je hotel prevrtati blagajno in se polastiti de-jnarja, kar pa Je policija še pravočasno opazila in preprečtla. Fanta so izročili staršem.
PRILIKE . . .
Trst, 14. junija.
Danes bo skušala italijanska tolpa v Trstu zdivjati. Dve priliki se jej ponujata: »Sokol« v Skednju ima svoj nastop pri Sv. Jakobu, v Skednju pa imajo Italijani protipri-reditev: otvoritev rikreatorija.
Italijanska napadalna društva — Giovane Trieste sklicuje že več večerov svoje člane na sestanke — se mislijo za nedeljo dobro pripraviti. Včeraj smo že poročali, kako nastaja teren za napade. Skratka: drhal Je za danes pripravljena.
Mnogi današnji udeležniki sokolskega nastopa pri Sv. Jakobu bodo imeli priliko italijansko drhal videti v zasledovanju; prosimo ijh v imenu poštenega slovesa, da se vzdrže povodov k napadom. Slovenci naj se pokažejo} danes kot mirni tržaški meščani.
Tolikobolj bodo zdivjane napadalne tolpe, ker so jim oblasti prepovedale cvetlični dan za Lego. Napadalci se bodo zaraditega'hoteli znesti nad našimi ljudmi.
V Skednju prosimo Slovence, da se ne pustijo izzivati. Italijani naj vedo, da so prišli na slovensko posest — kot gostje. Morebitna izzivanja sporočite nam, da se po dogodkih stvar primerno osvetli, tako, da bodo ljudje vedeli, kaj si upajo Italijani v slovenski okolici.
Vseh pa prosimo mirnostil
POROTA.
Trst, 13. junija.
Danes se je vršila razprava proti Braico zaradi zločina detomora.
Predsedoval je svetnik dr. An-drich. votanta sta bila svetnik Fer-folja in sodnik dr. Rocco, državni pravdnik dr. Zamini, zagovornik dr. Robba.
' Izid'razprave sporočimo jutri.
Nesreča na Opatijskem tramvaju.
Iz Opatije v Iko vozi ob morju tramvaj. Včeraj smo poročali, da se je na tej progi zgodila nesreča. Na istem kraju kakor sedaj se je zgodila nesreča že pred leti. Na tem kraju je namreč cesta zelo strma in drvi voz z vso silo navzdol. Zgodilo se je torej, da je pri tej naglici voz skočil s tira — najbrže je bil na poti kak kamen — in je začel leteti navzdol. Delavci, ki so bili zadaj v vozu so poskakali dol — drugi pa niso mogli tako hitro iz voza. Voznik je sicer zaviral, toda z napačno zavor-nico. Tako je voz priletel z vso silo v neko hišo in se skoraj razletel. Ranjenih je bilo 10 oseb. Sliši se, da je ena oseba umrla. Ponesrečence so prepeljali v bolnico na Reko.
i
Obhod „Sokola“ v Trstu — prepovedan.
OBHOD SOKOLA V TRSTU — PREPOVEDAN.
Trst, 13. junija. Policija je prepovedala obhod »Sokola« pri Sv. Jakobu po ulicah pri Sv. Jakobu. Zgodilo se je to vsled hujskanja italijanskega časopisja proti »Sokolu«, ker se je bilo bati nemirov. »Sokol« koraka torej le iz društvenega lokala na telovadišče. Kakor je Izvedel naš. poročevalec, je policija prepovedala tudi pohod Italijanov z godbo v Skedenj. Ni pa izključeno, da Italijani vkljub policijskim odredbam ne bodo mirovali In bodo v nedeljo nadaljevali s provokacijami v časopisju in na ulici.
KONFIDENT *WIENER« —
;	:	ODKRIT.
Kakor je znano, je bil dr. Svlha predsednik kluba nar. soc. poslancev Izključen Iz stranke In prisiljen odložiti mandat vsled obtožbe Narodnih Listov (mladočeških), da je pod Imenom »W!ener« stal v službah policije. V procesu proti Narodnim Listom so porotniki seveda potrdili da se je N. L. dokaz resnice posrečil. Prof. Masaryk edini in potem dr. Bouček sta ostala na stališču in bila prepričana, da dr. Švlha VVIetr bil in ni. »Cas« je prinašal In ol Ijal njune razloge.
- Praga, Tllufirja. Sbclalrio"^ mokraškl list obrtnikov je priobčil danes senzacionalen članek, v katerem se Izjavlja, da je policijski kon-fident »Wlener« svetnik trgovske in obrtne zbornice Sebastijan TrSger. kateri je pa po svoH postavi, obrazu in govorjenju zelo podoben Svlhl. Policijska pisarlca Woldan, ki je prišla do spoznanja, da je »W!ener« Švlha na podlagi fotografije v nekem itustrovanem listu, si je potem vtepla y glavo, da je Švlha policijski konfident in potem se je ta zadeva vsled »ljubega zaslužka« porabila v narodne namene. — (Pripominjamo k tej vesti, da Je »Prager Tagblatt« že pred par dnevi namigoval, da Je bil »MViener« neki T. Socialni demokrati so bili najhujši in najpobestie-lejši nasprotniki prof. Masaryka, ki e dokazoval In dokazal, da je dr. viha nedolžen in sedaj pa ravno v soc. demokratičnem listu izide sen-zacionelna vest, kdo je v resnici oni »VViener«.
albanske skrbi.
Valona, 13. junija. VstaŠi napredujejo proti Valoni. Zavzeli so že mesto Lusnije. Valona je v nevarnosti.
ZOPET PRITISK NA ČRNO OORO
Drač, 13. junija. Nekaj Mallso-rov bi se rado pridružilo knezu Wle-du in bi v ta namen hoteli iti čez črnogorsko ozemlje. Ker pa Črna gora tega ne dovoli in se tudi za posredovanje skadrskega poveljnika ne zmeni, bo mednarodna komisija napravila korake, da bodo velesile izsilile od Črne gore dovoljenje za prehod.
ANGLEŠKA LADIJA PRED DRAČ.
London, 13. Junija. Angleška vojna ladja »Defevee« je dobila povelje, da mora takoj odpluti proti Draču.
POLOŽAJ V ALBANIJI.
Drač, 13. junija. Iz dežele ni dobiti poročil, ali pa so silno pomanjkljiva. Baje s čete Prenk Blb Dade zmagovite, Tirana se baje nahaja že v rokah vladnih čet, toda Elbasan je ogrožen od vstašev. Vodja vstašev ima več topov.
FRANCOSKA KABINETNA KRIZA.
Pariz, 13. junija. S sestavo kabineta je poverjen Viviani, ki je kabinet že zastavil.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 13. junija. Opozicija je sklenila, ostati še nadalje pasivna in j
se ne udeleži nobene «a\«. Skuolilna -
bo prihodnji teden razpuščena In nove volitve bodo razpisane za 13. julija.
GRŠKA ANEKTIRALA OTOKA KIOS IN MITILENE.
Atene. 13. junija. Grška je anektirala otoka Kk>s in MUUene, ki so ju prisodile velesile Grški, s čemur pa Turčija ni zadovoljna in zahteva za sebe. V tem je ravno vzrok grško - turške napetosti
TURČIJA SE PRIPRAVLJA.
Petrograd, 13. junija. Turčija je koncentrirala 70.000 mož In se pripravlja, da napade otoka Kios in MUUene.
RUSKI CAR V KONSTANCI.
Llvadija, 13. junija. Ruski car, carica, cesarjevič in njegova sestra so odpotovali v Konstanco.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. NaJmnoJŽI znesek SO vinarjev. Pismenim vpraSaolem le prlloilti znamko 20 vinarjev. — Pri malih ozlaslh ni nič popusta in te plaču]e]o vnaprel; tu* oan|i inserentl v znamkah. Zaklluček malih oelasov ob 6. url zvečer._________
Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda.	470—x
Tržne eene vLjUbljatiL
Tedensko poročilo od S. junija do 12. junija.
Mesečna soba s posebnim vhodom se odda s 1. julijem. Naslov v »Anončni ekspediciji« Ljubljana, Še-lenburgova ulica 6.	535—3
Soba s posebnim vhodom se odda Nova ulica 5. Vpraša se pri hišniku.	542—2
kg goVeJ. imela 1. vrata
* - ■	■	J; «
.	„	,	UL,
, telečjega mesa . . .
, prašič), mesa (sveež.)
.	.	(prek)
, koštrunovega mesa .
, masla...................
,	masla	surovega.	.	.
.	masti	prašičje	.	.	.
, slanine Speha (aveie)
. slanine prekajene . .
,	sala.	• • ,	.	.	«
,	čajnega maila	.	.	.
. margartskega masla .
jajce.....................
liter mleka...............
,	.	posnetega	.
, smetane sladke . .
.	„	kisle	.	.
kg medu . . . V '. .
piščanec
golob	.
raca•	• •	* •	•
___ :-• •» • gos *•••«««(
Iran	•	•
:g pšenične moke It. 0
.	.v.	.1
*	- *	* 3
•»	' * 'a
"•	•	» i
‘m	'S	• S
, . 6
00
00
00
00
00
1
* koruzne moke . ajd. moke 1. vrste mm , IL p • ržene moke . . . fižola. . .	.
graha ..	.
teče . .HV+VfSV. kaše. .f-t#*' .' „ ričeta	i
00 kg pšenice ;**rar\ rži . .
Ječmena	«	,	.	,
ovsa . . p'*.. . ajde . ... . prosa belega prosa navaan koruze	_	.	.	.
krompirja , , . činkvantlna . . . sena •	•	•	•	•
slame . . n stelje .	.	.	'f*. -	.
__ „ detelje	.	.	.	.
Cena trdemu iesu za m* . Cena mehkemu lesu za m* Prašiči na klavnici . . .
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
Cene v kronah	
od	do
160	1-80
1-40	1-60
120	1-40
1 50	2-20
1-60	2-40
1-90	2-40
1-32	1-40
2-80	—•—
280	——
180	2—
1-72	1-92
1-90	2—
1-80	1-92
3-60 O«	
z —’ —•06	——
—•20	
—•08	—’	
1—	
1-40		*	
1*15		*	
—•40		V,-
2—	
4—	
44 30	» -r -
43-60	
43—	
42—	—*	*
41 —		*	
40—	
38-50	
33—	—•—
1480	.>
25—	
56—	
54—	
—•28	s	1
—•30		*	
-•36		•—
-•28	
-•24		•—
26 —	27—
19 50	2050
17—	1§—
18—	l|—
26—	27’—
24—	26—
18—	20—
17—	18—
5—	550
20—	21-
T—	8—
6—	7—
	——
n—	12- -
7 —	8—
1-10	1-30
Gospod Milan M ....y
Ljubljana.
Prinesite mi do 15, t. m. dopoldne vse nazaj.
Ivan P .... r.
Stanovanje
se odda«
V prometnem mestnem delu, ob električni cestni železnici in v neposrednem obližju njenega postajališča se da v najem lepo stanovanje, obstoječe iz štirih sob s pritiklinami in sicer z avgustom t. 1. Naslov ponudnika se izve v upravništvu „Dneva“.
Lilijskomlečno
milo s konjičkom
Bergmanna & Ko., Dečin na Labi
Je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekoslji-vosti za nacionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnin pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo „> konjičkom" in na polno firmo I Po 80 h v lekarnah, drogerijah in parfumerijah Itd. Istotako Je Bergmannova liiijska krema „Manera* (70 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok.
ntona Javernika, Trst,
ulica Farnetto 33 ??
Sprejem:,jo ,„(|| ,,opravilo.
Anto
BSSSSSi
10 K na dan
plačam vsakemu, kateri mi pri gostilničarjih in trgovcih za 120 kron kupčije napravi.
Ponudbe pod šifro „TF«Sj©B1 zaslužek" poštno ležeče Sp. Šiška.
»Zdravnik
želodca"
e edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborn? upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
i'
samostojen delavec, ki se posebno dobro razume pri popravi konjske oprave in strojnih jermenov, se takoj sprejne v pivovarni Union v Spodnji Šiški.
Ljubljana, dvignite pismo, odpisal 248—1 kakor je bilo zahtevano.
Meblovana sobica v Zatlčini za 8 K. Zrak, mir, sadni vrt. Več iz prijaznosti pri gdč. blagajničarki Mest-ni trg 22. •	530-2
Ena ali dve veliki lepo meblo-vani mesečni sobi se oddasta sv. Petra nasip 71, I. nadstropje.
Proda se hiša z enim večjim in dvema manjšima stanovanjema in vrtom. Poizve se v Rožni dolini št. 155._____________________________ 549-1
Stanovanje (2 sobi s pritiklino) se Išče za avgust v Spod. SiŠki odnosno v mestu. Ponudbe-pod »Zračno« na Anončnp ekspedicijo. 547—1
,Singer*
tirali! •troji saac-prekodjlvi v trajnosti la vsestransko o porabo.
,Singer*
šivalne stroje šobite samo v Baših prodajalnah z Izveskom.
Singer Ko.
delniška družba žival-nih strojev.
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Novomesto, Glavni trg št. 45.
- Kranj, Glavni trg št. 119.
- Kočevje, O lavni trg kt. 79. -
swr Važno za ,.Sokole"!.
Ravno kar sem dobil jako lične
zletne znake. :: Cena 60 vin.
Ker sem edini pooblaščen od „Slovenske Sokolske Zveze", sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli" segali po istih, osobito pa še, ko je polovico čistega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezi". Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča
MILKO KRAPEŠ, urar in trgovec,
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
m -M 1'■ /v
t<_: .-i? uhii.i^vntv
Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
Holidno deuntče delo, prodajo po jako nizkih cenah
Rudolf 0eyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopciSčne in balkonske ograje, rastlinjake, i. t. d., ter vsa popravila. ::
Mmm odsek M Mii lit v lil
)Otrebuje za nastanitev udeležencev letošnjega zleta dne 15., 16. in 17. avgusta
približno 100.66® kg slame.
Slamo dobaviti bode najkasneje do 1. avgusta 1314 na prostore m jubljani, ki se kasneje določijo.
Ponudbe za dobavo te slame nasloviti je do 1« ŽUiEjaT“4 na stanovanjski odsek Sokolskega zleta v Ljubljani (načelnik magistratni svetnik Janko Bleiweis-Trsteniški).
V ponudbah je navesti ali dotični ponudnik slamo le proda In za katero ceno, ali pa je tudi pripravljen proti odškodnini, ki jo je navesti, pc
uporabi slamo prevzeti zopet nazaj.
V ponudbah je tudi izrecno navesti, da je ponudnik pripravljen položiti kavcijo 10°/o dogovorjene kupnine, oziroma odškodnine, katera kavcija zapade v slučaju, da slame v določenem času ne dobavi na določene P™store.
Velecenjeno občinstvo opozarjamo na
= ZBIRKO PESMI —
ki so izšle v ..Učiteljski tiskarni".
To is I« MIRT MUft knjiga
„Moje obzorje**
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v »Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi le 3 K. Po pošti 20 v veš.
Razpis.
Podpisano županstvo razpisuje službo lam-pista za prižiganje navadnih petrolejskih in lux svetilk. Mesečna plača, poleg postranskih dohodkov, K 70, s prostim stanovanjem in razsvetljavo.
Podrobneji pogoji se izvedo v občinski pisarni. Prošnje s potrebnimi izpričevali je vlagati do 23. junija i L pri podpisanem županstvu.
Županstvo občine Sp. Šiška,
J	12. junija 1914.