BRŽAVNO TP?R S*, UBBUAN!
Poštnina plačana T gotovini.
Leto XII,, štev, sls a
. t3.!X.!93f
)
LJubljana, petek 18. septembra 1931
kratt,
prilog.
Cena 2 Din
U pravn ištvo: Ljubljana, Kuafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3 — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Marmor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11-842. Praha čislo 78 180 Wien št 105.241
Radikalni načrti za štednjo v ČSR
Gospodarska kriza ograža tudi češkoslovaške državne finance - Vlada hoče novi proračun znižati za najmanj
600 milijonov kron
Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:. Ljubljana: Kuafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje- Kocenova ul 8 Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u
Praga, 17. septembra, d. Češkoslovaška je poleg Nemčije med vsemi državami, interesiranimi na reparacijskem problemu, edina, ki ji je Hoovrov moratorij prinesel dobiček. Kljub temu gospodarska kriza v republiki ni manjša kakor v dragih drža= vah. Državni dohodki se znižujejo od meseca do meseca, državni izdatki pa zaradi socialnih nalog, ki jih je bila prevzela vla» da, deloma celo naraščajo. Glavna skrb vlade in parlamenta je osredotočena zato na stremljenje, kako kljub temu obdržati ravnotežje v proračunu in obvarovati državne finance pred polomom. Resni politični krogi si ne prikrivajo, da bo tudi Češkoslovaška morala poseči po izrednih radikalnih ukrepih. V pristojnih ministrstvih je večina nameravanih odredb že pripravljenih in izdelanih, vendar pa jih javnosti še prikrivajo, ker se boje, da bi se jih megla polastiti demagogija v vedno ostreje se" razvijajoči volilni borbi. Drugo nedeljo 27. t. m. se namreč vrše skoro po vsej državi občinske volitve, ki imajo pri češki politični strukturi poleg_ lokalnega trdi eminenten političen značaj.
Kmalu po občinskih volitvah pa se zopet sestane češkoslovaški parlament. Nje«
mu bo potem vlada predložila ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni za rešitev proračunskega ravnotežja. Ker češkoslo« vaško gospodarstvo ne prenese večje nove obdavčitve, se bodo sanacijski ukrepi gibali predvsem v pravcu prištednje na državnih izdatkih. Kakor 6e zatrjuje, zahteva finančni minister, da 6e proračun izdatkov zmanjša na najmanj 600 milijonov kron. Vsa ministrstva bodo znižala svoje mate-rijalne izdatke. Nekatera ministrstva,^ zlasti zunanje, že tudi najavljajo znižanje osebnih izdatkov. Reducirano bo število diplomatskih predstavnikov v inozemstvu in znižane doklade za te predstavnike. Dri žavna gospodarska podjetja so deloma že znižala, deloma bodo še znižala plače in mezde svojih nameščencev in delavcev. Za eno leto bo ustavljeno sprejemanje novih ter napredovanje in penzioniranje že nameščenih državnih uradnikov. Vedno iz» nova se pojavljajo tudi vesti o splošnem znižanju uradniških plač in pokojnin. Ker pa vse to najbrž še ne bo zadostovalo, razmišljajo v finančnem ministrstvu o enoletnem izrednem »davku za ublažitev krize«, ki naj bi vrgel v bodočem prora« eunskem letu 140 do 160 milijonov kron.
Upor v angleški mornarici
F
Nezadovoljstvo mornarjev
lo večjih
London, 17. septembra, d. Središče splošnega zanimanja angleške javnosti tvorijo dogodki v angleški atlantski morcas rici. V spodnji zbornici je prišlo do precej burnih prizorov, preden je mogel mornariški minister Au&tin Chamberlain podati o tem svoje izjave. Napovedal je, Ja je vlada pooblastila admiraliteto, da predloži predloge za omiljenje raznih trdot pri znižanju mezd, kakor hitro bo zbrano potrebno gradivo in bodo ugotovljena dejstva.
O dogodkih, ki 60 dovedli do preiskave in odpoklica bojnih ladij, se doznavajo sedaj razne podrobnosti, iz katerih je ra vidno, da je bil pasivni odpor skrbno pripravljen od mornarice, stacijonirane v Invergordonu in u<2 je imel predvsem zna* čaj protesta proti krivicam pri znižanju mezd. Po teh vesteh so se mornarji šestnajstih v Invergordonu stacijoniranih^ ladij atlantske mornarice, med njimi križark »Ilood«, & Ne Is on« in »Rodnev«, braivli dvigniti sidra. Mornarji so nasprotno za* vzeli prostor ob kablih, ki so vodili k sidrom, tako, da ladje niso mogle odpluti. V dokaz, da je njihova akcija le protest proti znižanju mezd in ne nelojalnost pro» ti kroni, so pri tem trikrat vzkliknili an* gleškerau kralju. Poveljnik brodovja je bil priisijen ter je poklical nazaj tudi ladje, ki so že odplule in da je odredil splošno preiskavo. Nezadovoljstvo mornarjev nižjih stopenj je nastalo zlasti zaradi dra-st čnih redukcij, ki presegajo deloma 25 odstotkov. Admiraliteta zatrjuje nasprotno, da so bile mezde znižane le za 7 do 13 odst. in da so bila slična znižanja izvedena tudi pri vojski na kopnem in v zra-Kopiovstvu.
Iz vseh pristanišč atlantske mornarice so medtem že prišla poročila, da ni nikjer prišlo do novih nemirov, da so ladje m.rr>o zasidranle v lufcah, da se disciplina vzdr« zaje v celoM in da obstoja med oficirji ter moštvom najboljše razmerje. Moštvo pričakuje povsem mirno preiskavo o pravic*
zaradi znižanja mezd ni ime-posledic
nejš; razdelitvi zmanjšanja mezd
Po vesteh iz Honkonga je angleško^ bro-dovje na Kitajskem sprejelo zmžarje mezd. Čeprav se je tudi tamkaj pokazalo nezadovoljstvo nad gotovimi krivicami, vendar ni prišlo do javnih protestov.
Da gre pri 6tvari tudi za komunist čno propagando, so pokazale demonstracije preteklo nedeljo v kantinah, ko so m >r-narjf prepevali komunistične pesmi. Prvi večji upor se je pokazal v torek ob 8. zju« trai, ko 60 mornarji onemogočili, da b la dje odplule na široko morje. Pozneje »o si mornarji preganjali dolg čas z glasbo in igrami. Izobešanje in snemanje zastav na -arijah se vrši po običaju z godbo n vzk!lkanjem kralju.
London. 17. septembra s. V spodnji zbornici ie »recital danes mornariški minister sir Aiustin Chamberlain svoie no veli e. ki sa ie izdal atlantski mornarici, da se mora vrniti v domača pristanišča. kier se bo lahko vršila nreiskava vrhovnega povelj-stva o oritožbah zaradi znižanja mezd. Po-velie se zakliučuie z zrožnjo. da bo vsaka Donovna nepokorščina v bodoče strozo kaznovana no zakonu. Mornariški minister ie končno pripomnil da ie mornarica do Doveliu včeraj odolula v pristanišča. Ere-cei pozornosti ie izzvala iziava ministrskega predsednika Macdonalda. ki ie tudi do-sezel v debato in ueotovil. da. ie bila Drei-šn.ia delavska stranka od admiralitete obveščena. da bi mornarii lojalno soreieli znižanje mezd. če bi bile orimerno znižane tudi plače v vseh iavnih službah in bi bite obenem v istem razmerju zmanišane tudi podpore za brezposelnost. V pismu. ki so ie mornarii naslovili admiraliteti. se zahteva omilienie drakonieneza znižanja mezd. ki ie zadelo ravno naislabše Dlačane mornarje. Mornarii se imetiuieio v tem pismu pokorne podložnike kralja, ki bodo s preudarnim reduciranjem svoieza zaslužka zadovoljni.
Intervencije bana v Beogradu
Beograd, 17. septembra, p. Ban g. dr. Marušič, ki se je dva dni mudil v Beogradu, je nocoj odpotoval nazaj v Ljubljano. Vašemu dopisniku je g. ban ljubeznjivo izjavil, da je v raznih zadevah dravske banovine zelo uspešno interveniral pri me-rodajnih mestih. Posebno važna je bila intervencija v zadevi kuluku pri ministru 5>radbe dr. Kramerju. G. ban je navedel vse vzroke, ki govore za to. da se breme ku-luka v dravski banovini kolikor mogoče olajša ter v okviru zakonskih določb po možnosti vsaj za prihodnje leto zniža na minimum ali sploh ukine. G. ban je nagla-sil, da je naletel pri g. ministru dr. Kramerju na popolno razumevanje. Druga važna intervencija je bila pri ministru za kmetijstvo zaradi podpore po poplavah in toči prizadetim krajem ter podpore za po-gorelce, zlasti v vasi Nadlesku.
Pojasnjena avtomobilska nezgoda
Zagreb, 17. septembra, n. Pred par dnevi so našli na cesti blizu Zagreba mrtvega 80 letnega Frana Strmška iz Hrašč. Spiva so mislili, da se je ponesrečil, uvedena preiskava pa je dognala, da je postal žrtev avtomobilske nesreče. Povozil ga je zagrebški gostilničar Fran Trempetič iz Gunduličeve ulice, ki je bil danes aretiran in je to tudi priznal. Izjavil je, da je bil zaradi smrti starca tako preplašen, da je oddrvel dalje, ne da bi se zmenil za nadaljnje posledice. Pravi, da se je pripetila nesreča, ker je bil starec naglušen in je vsled tega v zadnjem trenutku skočil baš pred vozilo.
Hmeljski trg
Žatee, 17. septembra, h. Položaj na hmeljskem trgu je nespremenjen. Cene so ostale tudi nespremenjene 140 — 300 Kč.
Nove cene tobačnih izdelkov
Beograd, 17. septembra. AA. Pravilnik za prodajne cene tobačnih izdelkov:
S sklepom upravnega odbora uprave državnih monopolov N. št. 502 z dne 15. septembra, ki ga je odobril finančni minister, je določeno, da veljajo od 16. t. m. pri prodaji tobačnih izdelkov te-le cene:
1)	Križani tobak za 1 kz trebiniec Din 750. vardarski 500 Din. neretvanski 400 Din moravski 325 Din. zetski 275 Din. savski 150 Din. amerikanski 150 Din. banatski 125 Din. dunavski 100 Din.
2)	Cigarete za 1000 komadov: Karazior-zie 1500 Din. Jadran 1000 Din Kosovo 850 Din Strumica 800 Din. Šumadiia 750 Din. Mienon 600 Din. Vardar 500 Din. Drina 500 Din. Vrbas 400 Din. Neretva 400 Dj£, Morava 350 Din. Zeta 300 Din. Sava 175 Din.
Kolekcija luksuznih cizaret 80 kosov 70 Din. notna kolekciia 60 kosov 40 Din.
3)	Cizare za 100 komadov: Flor de Ha-vana 800 Din. Perla de Cuba 700 Din. Re-ealitas 300 Din. Trajhuoo 225 Din. Britanica 225 Din. Ooeras 150 Dia. Cuba 135 Din. Virzinia 125 Din. Brazilica 100 Din. Porto-rico 90 Din. Virzinilos 75 Din. mešani inozemski tobak 75 Din. kratke domače 60 Din Kolekcije cizar do 44 komadov 180 Din. kolekcije cizar do 22 komadov 100 Din.
4)	Tobak za žvečenie in niuhanie. klobase 1 ke 125 Din. nlnhalni tobak 1 kz 60 Din
5)	Tobačni ekstrakt v Dosodah do 5 kz netto 6 Din en kilozram. v sodih do 200 kz netto 1 kf 5 Din.
Mussoliniiev poset v Vatikanu
Rim, 17. septembra. AA. Mussolini bo jutri posetil Vatikan, da s tem poudari važnost rešitve spora med cerkvijo in fašizmom. Mussolini se sestane s papežem prvič v življemju. Oba sta živela v mladosti v Milanu, nista pa še nikdar prišla v osebne stike.
KOMUNISTIČNA ATAKA
NA MADŽARSKEM
Sredi Budimpešte so komunisti izropali trgovino z orožjem in mu-nicijo - Strah pred novimi atentati - Atentatorjem na vlak na
na sledu? — Pogreb žrtev
Budimpešta, 17. septembra, č. V pretek* Ii noči so izvršili komunisti v najpromet* nejši ulici sredi mesta drzen vlom v trgovino orožja ter jo popolnoma 'zropali. Vlom je izzval v mestu pravcato paniko. Ljudje s strahom pričakujejo nadaljnjih komunističnih atentatov, s katerimi so zagrozili komunisti po atentatu pri Torba-gyju.
Trgovina orožja in municije Bertalam, Subek in Co. se nahaja v Muzejski ul ci, ki je ena najprometnejših v Budimpešti. V tej ulici je tudi ponoči zelo živahen promet. Zaradi tega je docela tajinstveno, kako so komunist! sploh mogli povsem ne-opaženo izvesti vlom in odpeljati naropa-no orožje in municijo. Zjutraj so naši* trgovino skoro prazno. Vlomilci 60 pre-piiili ključavnico vežnih vrat, vdrli nato iz veže v klet, od tam pa predrli strop v trgovino. Da so morali zelo dobro pozna* t: razmere, dokazuje tudi to, da 6o prevrtali strop odnosno tla trgovine tam, kjer je bilo to edino mogoče. Trgovina je namreč naokoli zastavljena z raznimi omarami in zaboji, tako da je v sredini le majhen prostor.
Vlomilci so pobrali vse zanje porabno orožje ter so ocfnesl; 86 pištol s 1600 naboji, 100 revolverjev z 2000 naboji, 80 bodal ter vso zalogo smodnika in dinamita. Lov* skih pušk, ki so zanje več ali manj nepo-rabne, se niso dotaknili. Tudi blagajna, v kateri je bil precejšen znesek, je docela nedotaknjena. Iz tega se vidi, da jim je šlo samo za orožje. Sred! prodajne mize 60 nataknili na bodalo listek, v katerem ob» veščajo policijo, da so odnesli orožje in municijo komunisti in da naj se polic ja kar pripravi na dogodke, ki bodo kmalu sledili. Točno vsebino tega li6tka drži po« lič ja zaenkrat še v tajnosti.
Preiskava se mrzlično vrši na vse strani, vendar pa je ostala dosedaj popolnoma brez uspeha. Ta zares nad vse drzni vloan smatra prebivalstvo za dokaz, da se pripravljajo komunisti v Budimpešti na večjo akcijo ter da morajo biti 6ilno dobro or« ganizirani, če si upajo v času, ko je na nogah ves policijski aparat, da zatre komunistično nevarnost, sredi mesta tako rekoč pred nosom policije oropati orožje. Naropana količina orožja in municije ter eksploziv je tako velika, da so morali vi o milci imeti najmanj dva tovorna avtomobila, da so mogli vse blago odpeljati. Pre« možnejši ljudje, zlasti pa aristokratski krogi so se v strahu pred atentati '.n krvavimi dogodki že začeli seliti iz mesta na svoja podeželska posestva, mnogi pa so odpotovali tudi v inozemstvo.
Pogreb žrtev
Budimpešta, 17. sept. s. Ob ozromni udeležbi prebivalstva se ie vršila danes popoldne žahia svečanost za smrtne žrtve železniške katastrofe v Toibazyiu. Na prostranem prostoru Geaieralskeza travnika se je zbralo nad 100.000 oseb. da orisostvuje-jo žalneaiu dozodku. Sredi travnika ie bil postavljen velik katafalk z 19 krstami, ki so iih stražile razne častne straže. Držav-neza upravitelja Horthyia ie zastopal ministrski predsednik zrof Kaj*olyi. Žalni zo-vor je imel pravosodni minister Szitvay. ki je zovoril o brezprimerni blaznosti Antikrista. ki je zazrešil dejanje, in pozival vse civilizirano človeštvo, naj izreče obsodbo nad zločinci. Trupla inozemcev bodo začasno položena v mrtvašnici na mrtvaški oder. odkoder iih bodo svoici nrepeliali v niihove domovine.
Budimpešta, 17. septembra AA. Korbiro poroča: Listi objavljajo rezultate preiskave o atentatu pri Torbagyju. Pri tej priliki so merodajm krogi prejeli obvestilo, da ie bilo v peklenskem stroju 1 in pol kg eksplozivnih snovi. Vrvica je bila zvezana s strojem po zelo primitivnem sistemu. Način, kako je bil peklenski stroj montiran, pa dokazuje, da je bil povzročitelj atentata strokovnjak in dober poznavalec peklenskih strojev. Matenijal peklenskega stroja je deloma madžarskega, deloma inozemskega izvora. Dejstvo, da so si atentatorji zbrali za predmet atentata mednarodni vlak, upravičuje domnevo, da so s tem hoteli izzvati strah v vsej Evropi. Preiskovalne oblasti so ugotovile, da izvira rokopis, ki s« ga dobili na kraju atentata, brez vsakega dvoma od Martina Leipnika, delavca tz Budimpešte, starega 25 let, ki je imel že večkrat posla s policijskimi oblastmi. On je bivši komunist, ki ga budimpeštanska policija že dolgo vodi v evidenci.
BudimpeSta, 17. septembra AA. šef bu-dimpeštanske politične policije je snrejel zastopnike tiska in jim dal o uspehu dosedanje preiskave o atentatu pri Torbagyju izjavo, v kateri pravi med drugim:
»Rezultati preiskave so potrdili domnevo, da so jzvršilci tega zločina komunisti. Poizvedovanje se nadaljuje v dveh smereh. Rokopis na lističu, ki so ga našli na licu mesta, je absolutno identičen z rokopisom znanega komunista Martina Leipnika To pa vendarle še ne pomeni, da b! bil Leipnik nedvomno izvršilec atentata ker še ni potrjena možnost, da pismo ni bilo napisano na kakem drugem kraju in potem preneseno na kraj zločina Vloga Leipnika pri tem atentatu sploh še ni pojasnjena
Drugi pravec gre za domnevo, da so atentatorji na kraj atentata prispeli z avtomobili, nato pa naglo pobegnili. To potrjuje tudi okolnost, da so neznane osebe v zadnjih dneh v raznih garažah hotele dobiti
avtomobile brez šoferja. Neki neznanec je pri tem pokazal šofersko dovoljenje, izdano na češkoslovaškem.
Bukarešta, 17. sept. č. Na prošnjo bu-dimpeštanske policije so rumunske oblasti odredile obsežne ukrepe, da se prepreči pobeg madžarskih komunističnih atentatorjev preko rumunskega ozemlja. Madžarske oblasti namreč domnevajo, da bodo poskušali atentatorji preko Rumunije in Besarabije pobegniti v Sovjetsko Rusijo.
Atentatorji v rokah policije?
Budimpešta, 17. septembra, č. V zvezi z atentatom na brzovlak pri Torbagvju je policija danes aretirala 42-letnega ključavničarja Gezo Sakacsa in 31-letnega kotlar-ja Josipa Reznerja, oba iz Budimpešte. Policiji je namreč prijavil lastnik avtotaksi-ja, da sta dva neznana moška dne 12. t m., na predvečer atentata pri Torbagyju, prišla k njemu in hotela najeti avtomobil, toda brez šoferja, češ, da znata sama šofi-rati. Ker ju ni poznal in jima ni zaupal, je ponudbo odklonil, čeprav sta obljubila zelo veliko odškodnino. Na podlagi točnega opisa je policija danes oba izsledila in are-
tirala Pri hišni preiskavi so našli pri ->beh mnogo kompromitujočega gradiva. Poleg obsežne korespondence z znanimi komunističnimi agitatorji in voditelji, so našli tudi veliko množino kemikalij, eksploziv, načrte za razne komunistične akcije, podrobne načrte železniških mostov in vozne rede madžarskih državnih železnic. Oba areti-ranca so danes ves dan zasliševali. Policija misli, da je sedaj prišla na pravo sled in da ima v rokah najbrže prave krivce atentata. Davi so se po mestu razširile vesti, da je bil izvršen '.opet nov atentat na potniški vlak med Dudimpešto in Dunajem, k sreči pa so se vesti izzkazale za neresnične. Policija domneva, da širijo take ta Tatarske vesti komunisti sami, da bi s tem še povečali že itak veliko razburjenje med prebivalstvom.
Budimpešta, 17. sept. s. Aretacija obeh komunistov Szakacsa in Ressnerja doslej ni imela nobenega posebnega uspeha. Zdi se, da gre za dva prenapeteža, ki sta imela razne fantastične načrte. Edini pozitivni uspeh današnjega dneva v preiskavi železniškega atentata je ugotovitev, da je bil atentat izvršen z ekrazitno bombo, ker so našli pod >; viaduktom smrti« še drobce železa z ostanki ekrazita.
Heimwehrovci bodo plačali stroške paca
Avstrijska vlada namerava zapleniti premoženje voditeljev puča - Nove aretacije
Dunaj, 17. septembra. M. V avstrijskem tisku se je razvila živahna polemika o ukrepih, ki naj bi jih podvzela vlada proti Heimwehru. Krščanski socialci Seipiove skupine, ki 6e zbirajo okrog »Reichspo-ste«, priporočajo vladi kar največjo obzirnost, dočim zahteva levičarski tisk, da mora nastopiti vlada z vso odločnostjo in uporabiti najstrožje zakonske predpise. Dosedanja preiskava je pokazala, da ta organizacija neprestano ruje proti državi in ogroža državni red. Zaito je edino na mestu, da se Heim\vehr takoj razpusti, njegovi voditelji pa pozovejo na odgovor in najstrožje kaznujejo. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, je notranji minister že sestavil odlok o razpustu Heim\vehra in vseh 6ličnih vojaško organiziranih bojnih organizacij. Odlok bo objavljen obenem z zakonom o zaščiti države, o katerem bo sklepal ministrski svet na 6voji jutrišnji seji.
Vlada razmišlja tudi o tem, da bi krila stroške, ki so nastali državi zaradi heim-wehrov6kega puča z mobilizacijo vojasrtva in ostalega varnostnega aparata, s konfiskacijo premoženja eventuelno obsojenih heimwehrovskih voditeljev. Predvsem namerava vlada zapleniti premoženje dok* torja Pfrimerja, kneza Starhemberga in gro* fa Stiirgkha.
Preiskava proti heimwehrovskim voditeljem pa nadaljuje zelo počasi. »Arbeiter Zeitung« očita vladi, da je poverila preiskavo samo takim uradnikom, ki so sami na glasu kot fanatični pristaši Heirmvehra. List zahteva, da se poveri preiskava takoj drugim ljudem. »Neues Wiener Tageblatt«, pa ve poročati, da bo knez Starhemberg najbrže v kratkem izpuščen, ker da mu baje ne morejo dokazati nobene krivde odnosno sodelovanje pri Pfrimefjevem puču. »Extra Blatt« objavlja med drugimi podrobnostmi o Pfrimerjevem puču, da se je hotel Pfrimer, ko je u videl, da je njegova
akcija doživela popoln polom, ustreliti. OH 3. popoldne se je zaprl v svojo sobo. Ker so videli, da je popolnoma obupan, so njegovi prijatelji vlomili vrata bas v trenutku, ko si je nastavil revolver na sence. Ko so ga razorožili, je padel v nezavest, iz katere se je prebudil šele čez eno uro, nakar je na vrat na nos z avtomobilom pobegnil.
Nove aretacije
Dunaj, 17. septembra, p. V pretekli noči je bil aretiran grof Erdody, o katerem je v preiskavi več aeimwehrovcev izpovedalo, da jim je on delil orožje, municijo in ostalo vojaško opremo za Pfrimerjev puč. V Gradcu so bili zaradi suma veleizdaje aretirani upokojeni polkovnik Kover, zvezni tajnik Heimatscbutza Friderik Mally in tajnik gornještajerske zveze je-klarn dr. Paul Weitzer. Zvezno glasilo Heimwehra »Fanther«, ki izhaja v Gradcu, je danes zaplenilo državno pravdni-štvo.
Dunaj, 17. sept. s. Vse osebe, ki so bile dne 13. t. m. v Lincu aretirane v zvezi s heimvvehrovsko akcijo na Zg. štajerskem, so bile danes razen kneza Starhemberga in upokojenega generala Puchmayerja izpuščene na svobodo.
Koroška deželna vlada zahteva razpust Heimwehra
Celovec, 17. septembra, d. Koroška deželna vlada je na včerajšnji seji sprejela soglasen sklep, v katerem obsoja dogodke pretekle nedelje, ker niso ogrožali samo notraniega miru, temveč tudi vse gospodarstvo, zaradi česar poziva zvezno vlado, nai »p-• • • s 'r» "'^^usti vse obrambne organizacije ter tudi prepove nošenje uni-t-o 7" —p - r'-T(i miru in reda naj se poviša stanje avstrijske vojske na mero, kakršna je določena v saintgermainski mirovni pogodbi.
Ganljivo slovo od žrtve plazu v Zasipu
Pevsko društvo »Zvon« iz Šmartnega pri Litiji nad grobom ponesrečenega Jožeta Repovža
Bled. 17. septembra. Strašna nesreča, ki se ie pripetila v torek v Zasipu pri Bledu in pri kateri ie plaz zasul 28 letneza strojnika Jožeta Reoovža. o čemer ie poročalo včerajšnje »Jutro« obširno, ie izzvala splošno sožalie zlasti med pokojnikovimi znanci in prijatelji v Litiji. Danes popoldne ie prišlo v Zasip pevsko društvo »Zvon« iz Šmartneza pri Litiji, čizar član ie bil pokojnik. nod vodstvom svoieza oevovodie z. Premelča. Prav tako ie došlo vse ookoi-nikovo sorodstvo, ker so pričakovali, da bodo ponesrečenca že odkooali in da bo mozoč pozreb. Žal se to pričakovanje ni izpolnilo. Trupla ookoinika doslei še niso našli, ker ie plaz. ki za ie zasul, tako velik.
da sploh ni misliti, da bi za mozli v do-zlednem času odk&oati. Zato so se zbrali člani oevskeza društva »Zvona« iz Šmartneza Dri Litiii. kakor tudi ookoinikovi sorodniki na mestu nesreče, kier se ie nato vršila zanliiva soominska svečanost Pevsko društvo »Zvon« ie zapelo žalostinko »Vizred se povrne«, niezov oevovodia z. Premelč pa ie opravil molitve. Pokoini Jože Reoovž ie bil zvest in navdušen član Devskeza društva »Zvona« iz Šmartneza pri Litiji, ki se mu ie na ta način za niezo-vo vneto sodelovanje skromno oddolžilo. Sorodniki in niezovi tovariši so potrti r>o minuli svečanosti odpotovali nazai v Šmartno pri Litiii.
WAC : Sparta 4:3 (1:0)
Praga, 17. septembra, gh. Dunajski WAC, ki v letošnji konkurenci za srednjeevropski pokal odlično zastopa dunajski nogomet, je moral danes — po direktni vožnji iz Milana v Prago — nastopita v drugi tekmi za sredinjeevropski pokal proti tukajšnji Spar-ti. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, ker se je splošno pričakovalo, da bo Sparta slavila svojo končno zmago. Prisotnih je bilo 25.000 gledalcev. Boj je bil zelo napet Dunajčani so zaigraM izvrstno in so že vodiili s S:0. Tedaj pa se je oživela Sparta in tekom 7 minut dosegla izenačenje. Minuto pred koncem igre je WAC zabil 4. gol in izvojeval zmago, ki mu je obenem — zaradi enake razlike golov v prvi
tekma zagotovila še tretjo tekmo za odločitev. Sodil je Belgijec Langenus, ki se Je z letalom pripeljal v Prago.
Iz državne službe
Beograd, 17. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog pravosodnega ministra premeščen k upravnemu sodišču v Celju dr. Ivan Lininger, tajnik prvostopnega sodišča 4. skupine I. stopnje v Zagrebu.
Beograd. 17. sept. AA. Z ukazom Ni. Vel. kraMa ie bil na oredloz trzovinskeza ministra oomaknien do oddelku za trzovino. obrt in industriio kralievske banske unra-ve v Liubliani svetnik dr. Ciril Pfeifer iz V. v IV. skupino.
Borba v Ljubljani
Aljehin v drugič premagal Niemcoviča, Kostič porazil Collea, Astaloš in Pire remizirala, partija Vidmar—Stoltz prekinjena
Volilni imeniki za Ljubljano vloženi
V LJubljani Je 15.880 volilnih upravičencev - 754 več kakor 1. 1927. Rekordno delo magistratnega uradništva
Ljubljana. 17. seDtembra. Današnje 19. kolo mednarodneza šahovskeza turniria. ki se ie izralo v Liubliani v veliki dvorani Kazine, ie poteklo sledeče:
Bogoljubov in Spielmann sta icrrala damski zambit. Partija ie bila korektna in brez razburljivih momentov. Oba ruoistra sta bila silno Drevidna in sta se v končnici zedinila za remis.
Colle ie izral nroti K o s t i č u zelo drzno na nanad. vendar oa ni doseže! ničesar. Kostič se ie branil zelo SDretno in ie končno svoieza nasprotnika porazil.
Borba med dr. T a r t a k o w e r j e m tn dr. Astalošem ie bila Drecei ostra in ie večkrat kazala, da bo Astaloš dobil od-Hčiliio Dremoč. Toda niezov zviti nasprotni se mu ie vedno izmuznil. Izra ie bila nolna zaoletliajev in končala remis.
Partija Flohr - Kashdan (damski zarnbit) ie bila zelo živahna. Ob 19. ie bila •orekiniena v neiasni poziciji.
Vidmar ie nroti Stoltzn zelo dobro otvoril r. damskim srambitom ter ie dobil kmalu lepo pozicijo, potem na ie v časovni siiski popustil in zašel v težko končnico, ki ie bila še ob 19. ko ie bila oartiia prekinie-n. nejasna.
Damski zambit med P i r c e m in M a-
r o c z y j e m s£ ie v 26. potezah končal remis. Marocz.vjeva DOficiia dali časa ni bila ravno prijazna, vendar se mu ie naposled posrečilo izro izravnati in io zasidrati v remirn.
Niemcovič ie proti A1 j e h i n u izral orieinalno otvoritev, pa se je nrenazlil in žrtvoval fizuro. s čemer je zašel v težko pozicijo, v kateri bi bi! kmalu izcubii damo. V končnici ie potem Aljehin lahko zmazal.
Visečo partijo Aljehin - Colle je
belziiski moister predal bt£z boia no 36. potezi.
Popoldne ie bil naval občinstva tako silen. da ie bilo izranje skoro nemozoče.
Stanie po 19. kolu ie naslednie: Aljehin 16. Bozoliubov 11. Kashdan 10 in po! (2) dr. Vidmar 10 (l). Spielmann. Niemcovič 9 in nol. Maroczy. Kostič 9. Flohr 8 in pol. Stoltz 8 (2). Astaloš 8 (i). Tartakower 7 in pol. Colle 6 in pol. Pire 6 (1).
Jutri ie prost dan in se tudi orekinienc partije ne bodo nadalievale.
Nevzdržen socialen položaj na Madžarskem
Bratislava, 15. septembra.
Vso povojno dobo vzbuja Madžarska od časa do čada nedoljeno pozornost evropskega političnega sveta. Ne morda s kaki* mi vzglednimi notranjimi ureditvami, o smotreno konsolidacijo in sodelovanjem za ohranitev miru in ravnovesja, marveč z raznimi nelepimi aferami, 6 svojo kričavo težnjo po reviziji svojih meja in zad« nje ča6e 6 svojo politično in gospodarsko krizo. Od NVindischgraetzove ponarejeval-ne afere, preko monoštrskega tihotapstva z orožjem ter večnih obmejnih incidentov do nedavnih bančnih polomov priča dolg niz taklih in enakih dogodkov, da ima ta tvorba sama v sebi kal nemira in nereda.
Ako pogledamo bližje na madžarski problem, se lahko brž uverkno, da imajo vse te neprijetnosti izvor v gospodarsko-socijalni strukturi in v državni politiki Madžarske. Madžari se ne morejo pomiriti z dejstvom trianonskega miru, nočejo pri? znati upravičenosti narodnostne razdelitve predvojne Ogrske, marveč sanjajo svoje nadute sanje o nedotakljivih mejah dežela krone sv. Štefana, o starem velikem »Ma-gvarorszagu«, kjer je manjšina teptala večino, plemstvo pa je neomejeno vladalo nad narodi. Ta fikcija jim še vedno ne da uvideti, da ne morejo preko jugosloven-skega ozemlja na morje, da Slovaška ne spada v njihovo narodnostno ozemlje in da imajo Jugosloveni, Rusini in Rumuni vsaj tako pravico do samostojnega življenja, kakor drugi narodi.
V	dobi, ko je reakcijonarni fevdalni sistem postal v vsej Evropi že davno nemogoč, je bila Madžarska edina država, ki Je ohranila 6tari družabni red in stari gospodarski ustroj. Velikaši so obdržali vlado m zemljo v 6vojih rokah, narod pa je ostal brez obojega. Fevdalni sistem ima ed'ni name«n, vzdrževati in čuvati pravice in ugodnosti maloštevilnega plemstva; zi?o ni treba poudarjati, da taka poditika ni > korist ogromni večini ljudstva. Taka agrar* na politika je poslabšala položaj kmetijskega prebivalstva in širši 6loji madžar« skega ljudstva so tako obubožali, da }« njih kupna moč padla globoko pod najmanjšo mero.
V	silni sverfovni gospodarski tciktni tudi Madžarska kot agrarna država ne more dobiti odjemalcev za svoje kmetijske pridelke. Njona mednarodna trgovina stalno pada ter izgublja svoj nekdanji pomen. Eden najboljših dokazov gospodarskega in finančnega slabega stainja je znano dejstvo, da madžarske carine državi ne do-našajo skoro nikakršnega dohodka.
Drugi vzrok gospodarske krae je veli-kaška politika madžarskega plemstva. Ma« ia, komaj sedemmilijonska država, koi_e večino tvorita obubožani kmet in politično popolnoma brezpravni delavec, živi še danes tako, kakor je živela pod zašč-to mogočnega cesarstva Habsburžanrrv. Iz* koriščanje ljudskih slojev je tako zelo prešlo v kri in meso madžarskim magna-tom, da sedaj po odcepitvi dnigorod-nega ozemlja čuti vso težo tega početja lastno mažarsko ljudstvo. Oligarhija plemičev in bogatašev živi nad svojimi razmerami. Tria« nonska mirovna pogodb« ne dovoljuje Madžarski vzdrževanja stalne vojske m ob» oroževanja. Vendar to prepoved vladni krogi stalno kršijo, ustanavljajoč razne za* krinkane vojaške edinice, med katerim je najbolj znana organizaoija Levente. Ogrom. ri strošk; za to skrivno oboroževanje so spravili do poloma tudi madžarsko Kre ditno banko, ki jc finansirala oboroževanje in so ji ostale ob polomu v portfclju samo mcnice m obveze vlad«, ki jih slednja nikakor ni mogla poravnati.
Ako je že položaj kmeta nevzdržen, se mora položaj delavca označiti naravnost kot ofaupen. Znane so večne demonstracij je gladnih, brezposelnih delavcev pred madžarskim parlamentom. Znano pa je tudi, kako kruto vlada zaitre vsako tako manifestacijo. Svoje gladno delavno ljudstvo je vlada vselej z železno brezobzirnostjo in z bajoneti zavrnila, ne rmajoč niti tro* hice razumevanja za njegove težnje in jade. Vlada sama tira na ta način delavstvo v brezobzirni komunizem, kakor da iz Kunovega prevrata ni dobila niti naj» manjšega pouka.
Grozn: atentat na mednarodni brzorlak pri Torbagy.iu je iznova obrnil pozornoet sveta na te žalostne socialnopolitione razmere v Madžarski. Skrajni čas je že v interesu konsolidacije Srednje Evrope, pa tu» di v interesu Madžarske same, da uvidijo nevzdržnost položaja tudi voditelja madžarske politike in usmerijo udejstvovaaje države tako, da bo imelo za cilj kor>t; vsega naroda in Tie le »gornjega tisoča« privilegirancev.
Iz državne službe
Beograd, 17. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja im na predlog ministra za pravosodje ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je premeščen na lastno prošnjo dr. Stanko, Bregar. sodnik na okr. sodišču na Vrhniki, v Kranjsko goro na okrajno sodišče za starešino.
Skupni davek na poslovni promet na kmečko moko ukinjen
Beograd, 17. sept AA. Davčni oddelek, finančnega ministrstva je razposlal davčnim oblastvom okrožnico te-le vsebine: Zakon o prodaji pšenice v državi je prepovedal trgovanje z vsako drugo moko razen moke, ki se zmelje v trgovskih mlinih. Zato se v bodoče ne more spraviti v promet moka, zmleta v kmečkih mlinih, ki meljejo na merico. V čl. 2. pripombe v tarifi št, 144 in 144 a) iz tarife skupnega davka je bilo predvideno, da so ti mlini na ujem (kmečki mlini) podvrženi skupnemu davku na poslovni promet. Ta odredba je bila uvedena zato, ker so lastniki ušurskih mlinov moko prodajali in jo tako dajali v promet. Da ni bilo te odredbe, bi ostal znaten del prometa z moko neobremenjen z davkom.
Ker je promet z moko od kmečkih mlinov sedaj onemogočen, so z gori omenjenim zakonom indirektno razveljavljene odredbe pripombe iz čl. 144 in 144 a), ki regulira vprašanje obdavčenja mlinov na njem. Zato ti mlini od meseca septembra dalje ne bodo plačevali skupnega davka na poslovni promet (2 odn. 3 pare od kilograma moke in otrobov) nego le splošni 1 odst. davek od vrednosti storjene usluge na podlagi ocene davčnih oblasti. Mlini na ujem bodo odmerjeni jim skuon? davek na poslovni promet za letos plačali od I. septembra do konca leta.
Ljubljana, 17. septembra.
-Domovinski urad magistrata je zadnje dni izvršil res rekordno delo pri sestavi volilnega imenika. Prvotni seznam po kartotekah je izkazoval 16.438 oseb upravičenih k skupščinskim volitvam. Skrbno, temeljito izvedena revizija ki je trajala od petka do torka zvečer, je črtala 558 oseb, ki nimajo volilne pravice, ker niso neprestano bivale 6 mesecev v Ljubljani ali pa so izgubile voliluo pravico v smislu čl. 7 volilnega zakona.
Včeraj ob 8. so pričeli sestavljati v 2 izvodih prave volilne imenike za 26 volišč. V 5 uradnih sobah in veliki dvorani domovinskega urada je neprenehoma drdralo 21 pisalnih strojev najrazličnejših tipov. Strojepiskam je 21 uradnikov diktiralo imena volilnih upravičencev. Delo so prekinili opoldne. In ob 14. se je že nadaljevala pravcata tekma za rekord. Brez daljšega odmora so delali neprestano 24 ur. Urad je bil zaposlen s prepisovanjem imen v uradne volilne formularje do 4. zjutraj. Urad sam pa je bil v funkciji do 17. šef urada dr. M. Letnar in ravnatelj g. Fran Rupnik sta vodila in nadzirala sestavo. In danes je bil urad kakor pravcato bojišče. Kupi izrabljenega indiga in drugega papirja so ležali po tleh.
Knjigovez g. Matko Pogačnik Je dobil naročilo, naj bo vsak trenutek pripravljen. da čimprej v trdo zveže vse imenike. Vso noč je čakal, a davi ob 4. jih je naposled prevzel ▼ vezavo. Zvezal je 26 imenikov dvojno, torej 56 knjig, ker en imenik ostane pri sodišču, a drugega prejmejo volilne komisije posameznih volišč. G. Pogačnik: je dopoldne delo promptno izvršil ter je ob 12.30 izročil vse imenike, solidno vezane. Popoldne pa je še zvezal obširen abecedni register vseh volilnih upravičencev. prar tako dvojno.
V uradu je sprva po noči vladala nekam vesela živahnost. Uradniki so se preskrbeli s cigaretami, ki pa Jih Je kmalu začelo zmanjkovati; a tudi za provijant je bilo preskrbljeno. Sluga je proti večeru dona-šal cigarete (seveda Zete) in je naposled pol šaljivo pol resno ugotovil: »Vs« trafike okoli rotovža sem izpraznil.«
>Pre4 mora biti konec volilnih imenikov kakor nas!«
In tako je bilo. V hudi tekmi sta omagala neki starejši uradnik in ena stroje-
Seja mariborskega občinskega sveta
Zgraditev carinskih poslopij, magdalenske Sole, tlakovanje cest, rastne šolske zadeve, izvolitev reklamnih komisij.
Maribor, 17. septembra.
Nocoj ob pol 19. Je bila redna seja občinskega sveta, ki jo je otvoril župan dr. Ju-van. Na dnevnem redu je bilo samo pcio-čilo predsedstva.
župan je ▼ uvodu poročal, da je bilo na zadnji seji občinskega sveta sklenjeno, naj se zgradi nova carinarnica na posestvu dr. Franza, stanovanjske hiše za carinske uradnike pa ob Tomšičevem drevoredu na različnih parcelah. Stanovanjske hiše bodo zidane v obliki enonadstropnih vil in bo v njih 25 stanovanj za carinske uradnike. Na ta način bo ves vzhodni del Tomšičevega drevoreda zazidan z lepimi stavbami. Finančno ministrstvo je v celoti odobrilo načrte zgradb za carinarnico, skladišča in stanovanjske hiše ter je razen tega tudi dovolilo, da se porabi iz kaldrminskega fonda 3.5 milijona Din za tlakovanje cest. Poslopje za carinsko pošto, ki se bo letos pričelo graditi in za katero je licitacija že razpisana, bo veljalo 5.5 milijona Din, carinarnica in stanovanjske hiše pa 21,750.000 Din, kar pomeni, da se bo do jeseni prihodnjega leta potrošilo v Mariboru okrog 28 milijonov iz kaldrminskega fonda. To bo ogromna odpomoč proti brezposelnosti in velika pridobitev za Maribor, ker bo ves ta denar ostal v mestu in bližnji okolici. Cenitev zemljišč, ki se bodo nakupila za zgradbe, je odposlanec finančnega ministrstva odobril. Tudi je finančno ministrstvo pristalo na to, da najame občina v Drž. hipotekami banki posojilo v znesku 12 milijonov Din, ker v kaldrminskem fondu zaenkrat še ni zbranih vseh potrebnih 28 milijonov Din. To posojilo se bo plačalo v 25 letih in se bodo anuitete krile redno iz dohodkov kaldrminskega fonda v teku prihodnjih let. Občinski svet je odobril tozadevne sklepe upravnega odbora, cenitev zemljišč, najetje posojila, ki se bo vknjižilo na nove stavbe, nadalje uporabo 3.5 milijona Din iz kaldrminskega fonda za tlakovanje cest, ki se bo takoj pričelo, in končno nakup starih hiš v bližini carinarnice, ki jih bo treba zaradi novih stavb podreti.
Nadalje je župan poročal o sklepu Mestne hranilnice, da bo na svoj račun dala na razpolago mestni občini 4 milijone Din za zgradbo potrebne nove osnovne šole v mag-dalenskem predmestju. Občinski svet je sprejel ta sklep hvaležno na znanje in je kot nadzorna oblast seveda odobril. Sestavil se bo poseben odbor strokovnjakov šonikov in tehnikov, uglednih meščanov in članov občinskega sveta ki se bo posvetoval glede najprimernejšega prostora za novo šolo ter načina izvedbe zgradbe.
župan je tudi poročal, da se je posrečilo doseči pri banovinski upravi, da je predlagala ministrstvu zvišanje najemnine za državno realko bd 120.000 na 200.000 Din na leto. Nadalje je predlagal, naj občinski svet odobri proračun krajnega šolskega odbora za 1. 1932 v znesku 1,422.431 Din. Odobrile so se nato nekatere prodaje parcel zasebnikom za zidanje stanovanjskih hiš. Glede nakupa zemljišča nasproti palači sreskega načelstva, ki ga ponula na prodaj pivovarna »Union«, se je razvila daljša debata. Občinski svet je sklenil, da naj upravni odbor točno prouči tozadevno vprašanje in stopi v dogovor z vodstvom pivovarne.
Končno sta bili izvoljeni za reševanje reklamacij glede vpisov v volilne imenike dve komisiji in sicer v prvo župan dr. Juvan, Grčar, Kejžar, dr. Kac in Ošlak, v drugo pa podžupan dr. Lipold, dr. Veble, Tumpej, Petejan in Favai.
Poslanik Prince v Zagrebu
Zagreb, 17. septembra, n. Davi je prišel semkaj z avtomobilom z Bleda ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince. V Zagrebu ostane do sobote, nakar bo odpotoval v Beograd.
piska. Vsi ostali so hrabro vztrajali ▼ napornem nočnem delu. Toda proti jutru se je vseh loteval spanec. Vedno uslužna soproga ječarja g. Jezovška pa je kmalu poskrbela za okrepčilo. Skuhala je par loncev dobre črne kave.
šef dr. M. Letnar in ravnatelj g. Rupnik nista urada zapustila do 17., ko so bili imeniki z registrom in županovo vlogo odnešeni na okrajno sodišče. Vse imenike so podpisali župan dr. Dinko Puc in občinska svetnika dr. Oton Fettich in dr Milan šubic.
Končno število vseh ljubljanskih volilnih upravičencev znaša 15.880, dočim jih je bilo za skupščinske volitve 1. 1927. 15.12G; torej je prirastek 754. (Ljubljana šteje 59.768 prebivalcev).
Državni uradniki in nameščenci, po večini železničarji, ki stanujejo izven Ljubljane, a so v službi tu, bodo volili na dveh posebnih voliščih na Resljevi cesti. Vseh teh Je 1069.
Ljubljana je sedaj razdeljena na 26 volišč. Novih je pet, eno na vojaškem strelišču za Galjevico in bližnje ulice, drugo na tehniški srednji šoli za Mirje, tretje na sodišču in dve na Resljevi cesti.
Na posamezna volišča se volilni upravičenci razdele tako-le:
I. 613 na LL drž. gimnazijo na Poljanski eesti, IL 653 na LL drž. gimnazijo, ni. 587 na Mestni dom, IV. 620 na šentjakobsko šolo, V. 631 na šolo na Prulah, VL 619 na gostilno češnovar (Dolenjska cesta), VII. 636 na vojaško strelišče, Vin. 628 na otroški vrtec v Cerkveni ulici, IX. 606 na tehniško srednjo šolo, X. 626 na šolo na Grabnu, XI. 637 na I. drž. gimn. v Vegovi ulici, XII. 612 na licej, XIII. 608 na klasično gimnazijo, XIV. 674 na justič-no palačo, XV. 593 na moško učiteljišče, XVI. 606 na šolo na Ledini, XVTI. 617 na volišče ▼ Japljevi ulici, XVUL 608 na Mestno zavetišče, XIX. 609 na justično palačo, XX. 623 na kak javen lokal za Bežigradom, XXI. 608, XXII. 609, XXIE 606 in XXIV 582 na šolo v Šiški, XXV. 532 na žensko učiteljišče za dri. nameščence M A do L in XXVI. 537 na žensko učiteljišče za ostale drž. nameščence.
Volilne imenike je ob 17.30 izročil sodišču ravnatelj urada g. Rupnik tn je bila o vložitvi imenikov obveščena banska
0 narodni vzgoji
RarvKo in živahno }e bilo naše »trodno življenje pred voj.no in skoro ni bilo inteligenta, ki se ne bi udej3tvoval_ v ensm ali drugem narodnem društvu. Ker smo pa sedaj, hvala Bogu. osvobojeni in gospodarji na lastni zemlji, bo marsikdo mi-slil, da mu ni treba več skrbeti za narodno vzgojo. To mnenje je zmotno, ker la politični tuji vplivi so padli, dočim so g;>-spodarski in kulturni ostali.
Poglejmo le izložbena okna naših knjigarn in dobili borno občutek, da smo v kakem nemškem mestu. Prodajale« prodaja lc to, kar mu najbolj gre izpod rok, zato je gotovo, da ima Ljubljana danes premnogo čitalcev nemških beletristi&nih in drugih knjig. Znanstvene izvzemam! Pred dobrim mesecem so visele v izložbi neke knjigarne stare avstrijske sped-jalke-gencralke, na katerih so bili vsi^ na-ši kraji napisani potvorjeno v nemščini, a Ie tupatam v oklepaju kako slovensko ime in še to pokvarjeno. Visele so te kar. te nekaj dni nemoteno, ne da bi naša javnost o tem črhnila bescdico. To je za n.rs po dvanajstletni svobodi sramotno, da kal takega dopustimo. Vsakdo izmed nas ve, kaj bi napravili Italijani m tudi Nemci s tako izložbo. Ne rečem, da moramo napraviti tudi mi tako, ali to mirno prenašanje nas diskvalificira. — Nemški ^govoreči filmi, radio, gramofon, gledališke revije, operne predstave itd. — vse to podpira nemško propagando.
Prav tako je tudi gospodarski vpliv Nemcev silen; še danes mora marsikateri jugoslovenski uslužbenec plesati kakor mn gode njegov nemški gospodar. Po naših večjih obratih in tovarnah so preddelavcl in delovodje marsikje Nemci, mesto da b! bili Jugosloveni. Tuji vplivi torej niso še padli, temveč so še celo postali nevarnejši ravno zato. ker jih naš človek ne gleda več s tako kritičnim očesom kakor bi jih moral.
Zato se mora naš narod usposobiti, da zasede mesta, ki jih sedaj opravljajo tujci. In v to je v prvi vrsti poklicana naša meščanska šola.
Dolžnost nas narodnih učrteljev je, da učence(nke) ob vsaki priliki opozarjamo na vse to. da jih učimo v prvi vrsti uporabljati m spoštovati našo knjigo, da govore doma in drugod, dokler ni »kr«jno sile svoj jezik, da čuvajo pred popače-njem imena naših slovanskih krajev da cenijo in spoštujejo naše vzore itd. Vzbuditi jim moramo in v njih srca zasidrati narodno jugoslovensko zavest, ki naj se stopnuje v globoko ljubezen in neomajno zvestobo našemu kralju in vsej naši lepi domovini!	F. A.
Prepovedane knjige
Beograd, 17. septembra. A A. S sklepom notranjega ministra je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi bulletina »Informationsdinest des europaischen Bauernkomites«, ki izhaja v nemščini v Berlinu in mesečne revije »Deutschlauds Erneuerung«, ki izhaja v Monakovem.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Polagoma zboljšanje in vedrejše vreme ter nekoliko topleje. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk je šel včeraj 6 svojim centralnim področjem preko naših krajev ▼ smeri proti vzhodu. Za njim nastopa nova barometerska depresija, ki prihaja z Oceana in povzroča na svojem prednjem robu porast temperature in razvedritev. Pritisk je pri nas porasel samo v južnem Primorju, v ostalih pokrajinah pa je padel za 0.1 do 4 stopinje. Temperature so se dvignile v centralnih in vzhodnih pokrajinah za 1 do 4 stopinje, dočim so na severp-zapadu ostale brez spremembe.
Dunajska vremenska napoved za petek:
Oblačno in ponekod deževno vreme. Temperatura skoraj nespremenjena.
V areni šahovskih matadorjev
Sličice in prizori s turnirja v ljubljanski Kazini
Ljubljana, 17. septembra.
a-Kaj pravite Vi, gospod doktor Aljehin?« — Seveda je bil gospod Niemcovič, ki je pred pričetkom »ljubljanskega« kola par minut pred 10. prekinil mir in tišino v dvorani Kazine. Šlo je zaradi razsvetljave dvorane. Nemirni dun je prvi opazil, da bo raztresena luč, ki se je razlivala skozi okna m se v dvorani mešala s svetlobo velikih lestencev, bodeča pšica za njegove živce. »Vsekakor boljše« je kratko mnenje mojstra vseh mojstrov. Njemu jc pač vse eno, ali so okna zastrta ali clgrnjena, ali je luč mirna ali raztresena. Treba pa je svojemu partnerju napraviti tudi to malo uslugo, saj gre zopet le za ono stotih malih okolnosti, od katerih je tovariš Niemcovič tako zelo odvisen.
Nu, končno so se sporazumeli, da bo le prijetnejše pri električni razsvetljavi, pri zastrtih oknih. Sredi dopoldneva je bil v dvorani večer. Pet minut manjka do desetih. Tiho stopajo v dvorano gledalci, med njimi so pomešani tudi turnirski igralci. Ločijo se od gledalcev po tem, da stopajo brezobzirno mimo blagajne v dvorano.
Notri stoji osem miz v četverokotu. Na sedmih so šahovnice n ure, osma je obložena s škatljami, knjigami, pisalnim orodjem, pepelniki itd. To so rekviziti tur-nirskega vodje Kmocha. Igrišče je ograjeno z debelo vrvjo, privezano okoli stebrov. Igralci zlezejo pod njo do svojih miz. čakajo znamenja, da se spoprimejo. Nekateri so nemirni, dokler ne primejo za prvo figuro. Kade cigarete in cigare, «?a je dvorana polna modrega dima.
Kdo •ve, kakšnih občutkov in misli so pred pričetkom. Niemcovič se venomer smehlja, dobra volja mu ne bo odveč za boj z Aljehinom. Kostič ima rdeč nagelj v gumbnici. širokopleč in kodravih las je pravi »junaški tenor«. Bogoljubov je zadovoljen kot vedno. Njemu šah ni stri zdravih ruskih živcev. Dr. Vidmar je kot siguren svojega remija. Zanj skoro ni presenečenj. Boljši vrabec v roKi, kot golob na strehi. Drugim od »stare garde« je tur-nirska rutina že v obrazih. Maroczyju je igra prijetna zabava, Tartakowerju vedno znova interesanten problem, Spielmann se je že sprijaznil z manjšim uspehom, kot je bil semerinški. Colle je povsem vdan v usodo, profesor Astaloš ima najboljšo voljo, da reši sloves svojega stanu. Dr. Aljehin ima železne živce, vsaj v obrazu. Pred njim ni gledalcev, ne okolice. Le ena svetla, vesela točka je še pred njim: prvi med mojstri, daleč spredaj, nedosegljivo daleč. Morda je to v njegovem obrazu, ali pa le z železno masko prikriva vihar v sebi, kdo ve.
In mladi? So kot negodni dečki, iskreni tovariši. Kashdan je spredaj med njimi. Izgleda, da je že globoko pogledal v šahovski misterij. Flobra je sama marljivost, prav tako Stoltza in Pire kar nič ne veruje, da prvi dobiček ne gre v mošnji-ček •«•
Točno ob 10. zazvoni. Gospodje nasprotniki se pozdravijo, voščijo dobro jutro ali si privoščijo hudomušen dovtip. Kdo bi si mislil, da je že s prvo potezo toliko dela, vsaj za nekatere. Niemcovič si dolgo ni na jasnem, katera poteza mu bo prinesla srečo. Tudi Bogoljubov premišlja: »šah je težka reč, precej težka, kaj ne gospod Spielmann? »Jawohl!« In se drugi otiplje po licu, če je dobro obrit, morda je babje-veren, tudi po očeh se pomane, če prav vidi, Bogoljubov se pa čez čas domisli prve poteze.
Mlajši so urnejši. Damski gambit je Pircova domena, torej korajžno v boj žnjim. Kashdanu in Flohru začetek ne dela skrbi, Stoltz je opreznejši poleg dr. Vidmarja, starega turnirskega leva.
Gledalci se prerivajo za vrvjo okoli miz. Aljeihin je velika točka. Uživajo ga le
sprednji, drugi le, kadar se po potezi sprehaja v pregradi, kjer postaja prav živahno. Tivsley od londonskih »Times«, sivolasi orjak z debelo cigaro, si vestno beleži poteze, za London, za veliko londonsko radovednost. Neki karikaturist se postira tik pred igralce. Riše, črta, opazuje in radira, neusmiljeno radira... In je vesel svojih karikatur.
Po par potezah je natakar že močno zaposlen. Nosi črno in belo kavo, kapuci-narje in vodo. Trije ali štirje verujejo le v mineralno vodo. Niemcovič ceni Franc Jožefovo grenčico, neverjetno postaja žejen. Pogosto nagiba prazen kozarec. Cigaretnega dima pa ne prenese, menda edini od tovarišev. Po potezi hodi leč na zo-fo v kotu.
Do poloneva je skoro mir. Včasi za-škripljejo izsušena tla, po katerih se prerivajo gledalci, sem pa tam postane kdo preglasen, ko se pa začuje od Aljehinove mize: š-š-š, je zopet mirno.
Ob 13. je prva odločitev za neodločeno igro Pire—Maroczy. Drugi je na jasnem Niemcovič. Kdo bi se z Aljehinom, škoda živcev. Pred 15. je že precej remijev in še druga zmaga. Ni si Kostič zaman vtaknil rože v gumbnico. Vidmar in Stoltz še igrata. Flohr in Kashdan tudi. študentje kupujejo razglednice s sliko šahistov in navale na mojstre. Avtogrami lete na vse strani, ne bo kmalu zopet tako ugodne prilike.
Pri blagajni je gneča. Prideta dva občinska svetnika in direktor z milostivo. Tudi ti se zanimajo *a šah. »Kaj, vstopnina, potem pa kar pojdimo!« Brez škode za turnir. Ni izključeno, da se do prihodnjega turnirja izpreobrnejo .. .
Kongres jugoslovenskih zdravnikov
Novi Sad, 17. septembra, n. V dvorani nemškega kulturnega doma se je vršil danes kongres udruženja jugoslov. zdravnikov. Kongresu je predsedoval univ. prof. dr. Zalokar iz Ljubljane, navzoči pa so bili tudi zastopnik kralja polkovnik Živko-vič, ban in razni drugi predstavniki oblasti. Po oficijelnem delu so si udeleženci kongresa ogledali medicinsko razstavo, nakar se je kongres nadaljeval. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Zalokar. Istočasno se je vršila tudi seja delegatov vseh zdravniških zbornic. Razpravljali so i> socialnem zavarovanju zdravnikov in o zboljšanju položaja občinskih zdravnikov. Obenem je bila sestavljena kandidatna lista za državni sanitetni svet. Predlaganih je bilo 33 zdravnikov, izmed katerih bo nato minister socialne politike imenoval člane te najvišje sanitetne ustanove.
Poplave in plazovi v Bosni
Sarajevo, 17. septembra, n. Zadnja dva dni vlada skoro po vsej Bosni tako deževje, kakršnega ni bilo že 50 let. V dveh dneh je padlo več dežja kakor prej v štirih mesecih. Ponekod so se pojavile že poplave, še večja pa je nevarnost plazov, ker je zemlija popolnoma razmočena. V Sarajevu so morali evakuirati dve ulici in sicer ulico Džeka in ulico Vrajaca, ki ležita tik pod hribom, s katerega se neprestano rušijo večji in manjši plazovi. V pretekli noči je padla na dvoriščno poslopje hiše št. 56 v ulici Džeka nad 500 kg težka skala, ki je poslopje popolnoma de-molirala. Sledil je še večji plaz, ki je dvorišče popolnoma zasul Ker obstoja nevarnost, da se bodo odtrgali s hriba še večji plazovi, so vse prebivalce iz teh dveh ulic izselili.
Srečke za V. razr.
drž. razr. loterije so dospele!
Pozivamo lastnike naših srečk, da jih pravočasno obnove. Žrebanje se bo začelo dne 21. t. m. in bo trajalo ves mesec. Izžrebane številke bomo redno objavljali v »Jutru«. Nekaj neobnovljenih srečk je na razpolago in bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za male dobitke, srečke zamenjavali, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19