Najprej
Kako je vse čudno neverjetno!
^^^^ Po Titu    Tito, se jc
slišalo; od vsega je ostala le še nostalgija na Sabotinu. Po papežu - papež, in se je tudi zgodil, kakor f^S^^pT      že 264-krat v 2000-letni zgodovini.
Pa kaj papež v Rimu, pri nas seje zgodila socialna demokracija, in to I čisto ta prava, ki z Janševo nima nič I skupnega. Kako bi neki imela, ko B       ^p'      I se je Janševa socialna dmokracija rodila   prek   demokracije, ta najnovejša socialna demokracija pa prek revolucije (KIM KPS = ZKJ = ZKS = SDP = ZLSD = DS = ?), ki jc, sklicujoč se na kominterno, smatrala socialdemokrate za svoje najhujše razredne sovražnike. Aa!? Neverjetno kaj?
Ja za ene jc neverjetno to, za druge kaj drugega. Med ravnatelji bi zlepa ne srečali koga, ki bi menil, da njihovi učitelji nimajo dovolj avtoritete; vox populi ali javno mnenje pa jc v 89% prepričano, da učitelji v resnici nimajo dovolj avtoritete. Kaj pa zdaj?
Naravnost infantilno, se pravi otročje pa je parlamentarno razumevanje pravne države in demokratičnosti v njej: če mi ti ne daš bombončka, ti pa jaz ne dam čigumija, kar naši parlamentarci prevedejo; če vi ne boste podprli naše Mirjam, tudi mi ne bomo podprli vaše Barbare. No, potlej jc večina tako in tako vselej na pravi strani.
Pa se ne zdi naravnost neverjetno, da na vsem lepem na nekem ministrstvu izsledijo za kako četo ljudi, ki se nekako sončijo za kakih 45 milijonov davkoplačcvalskcga denarja na mesec. Da pa je neverjetnost še bolj neverjetna, se še ne ve, ali je v tej sončni četi 72 ali 90 ljudi! Kakor koli že: dobrih 10% jih hodi na to in to ministrstvo le gledat na uro. Kaj pa če se to ne dogaja samo na tem in tem ministrstvu? Kdo bi vedel. Khmm!?
Poscbo neverjetno pa se iztekajo izračunavanja cen goriva. Borza izračuna padec cen nafte na svetovnem trgu, pri nas po vseh pravilih v istem hipu cena goriva naraste. Ampak daje vse še bolj neverjetno, se nam primeri, da postane nenadoma dizelsko gorivo najdražje, čeprav je njegova proizvodnja najcenejša. Itd. Itd. Zato se bomo tudi greli ob dodobra pregretem kurilnem olju.
Pravijo, da bodo z ureditvijo pravičnosti socialnih prejemkov pocenili državo!? Strahotno zamegljena neverjetnost, če sočasno ne bodo uredili tudi pravičnosti javnih in menedžerskih prejemkov. Ha!
Prav nič neverjetno pa ni dejstvo, da imamo manj rojstev kot smrti. Kot nacija bomo sicer izumrli, država bo pa ostala, saj bodo deželo na sončni strani Alp posedla uvožena ljudstva. Letos - za začetek jih bo dovolj kakih 18.000; za pokojninski sklad bo tudi to nekaj. Ampak, okrog družinske politike pa se bosta še naprej besedno cedila mleko in med.
Prvi maj, krasni maj - konec zime je tedaj! Tudi po prvem letu prijateljstva v EU.
Urednik
Dober dan -gospod župan
Iz županove pisarne
Župan Janez Nagode.
Rahla   zamuda z igriščem
Šolsko igrišče bi bilo pravzaprav žc končano in tudi odprto športnim potrebam, pa so nastale težave zaradi neustreznosti talne obloge za tekališče. Cire za za posebno vrsto mase v kombinaciji asfalta s kavčukom; za uspešno vgraditev te posebne mase jc treba vsaj 10 lepih dni. Izvajalec del računa, da bo te potrebne dneve ujel nekako do 25. maja. Tedaj bi bila tudi slovesna otvoritev igrišča, ki bo v dopoldanskem času namenjeno šolskim potrebam, kasneje pa drugim rekreativem, športnikom... Za primeren režim uporabe igrišča bo skrbela šola Osem talcev; igrišče bodo praviloma odpirali v jutranjih urah, zapirali pa nekako med enajsto in polnočno uro. Po rebalansu proračuna, ko bi finančna situacija tako kazala, bi se s posebno maso obdelala tudi tla igrišč.
Idejni projekt za gornjelogaško mrliško
vežico
Na poseben razpis so prispeli trije idejni projekti za postavitev mrliške vežice ob pokopališču v krajevni skupnosti Tabor. Med tamkajšnjimi občani bo te dni stekla javna razprava o izboru primernega idejnega projekta, na podlagi katerega bosta kasneje pripravljena glavni projekt in gradbeni načrt. Tako bi lahko žc jeseni letos začeli z gradnjo nove vežice.
t j
Na naslovnici:      Kalužnice na Planinskem polju Foto: Goran Rupnik
Skica idejnega projekta mrliške vežice arh. L. ./. Erkerja
Projekt za čisto Ljubljanico
Do srede maja bo pripravljena pogodba o medobčinskem sodelovanju pri projektu čiščenja in odvajanja odpadnih voda na širšem območju Ljubljanice. Tako je na sestanku na Vrhniki ~S. maja sklenilo 16 županov izobčili Vrhnika, Bloke, Brezovica, Borovnica, Cerknica, Ig, Grosuplje, Ljubljana, Loška dolina, Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Logatec. Pripravila se bo skupna študija za izvedbo kanalizacijskega omrežja in sistema čistilnih naprav; skupna študija bo namenjena tudi kandidaturi za kohezijska sredstva Evropske unije. Optimistični načrt predvideva, da bo študija pripravljena do konca septembra, ko bi naj šla v revizijo na Ministrstvo za okolje in prostor, od tod pa v Bruselj.   Za koordinacijo del je pooblaščena občina Vrhnika.
Do konca leta - prenova Notranjske
Najprej _jm
Kmalu nove asfaltne površine in nova javna razsvetljava
Tc dni jc bil podpisan poseben aneks k pogodbi s Cestnim podjetjem Ljubljana in ajdovskim Primorjem za izvedbo asfaltnih del po občinskih cestah v skupni vrednosti 65 milijonov. Že v maju bodo stekla dela na Plcsišu in po cesti v Spodnji Novi Svet (proti Jaku Nagodetu).
Po daljšem pridobivanju vseh soglasij bodo vendarle slekla dela za postavitev javne razsvetljave v novem delu Blckove vasi pod (irintavcem. Pripravljen pa je tudi razpis za pridobitev izvalajca za ureditev javne razsvetljave v Novi vasi vzdolž Krpanove, Levstikove in Gregorčičeve ulice.
ceste
Na osnovi izdelanega projekta - izdelal gaje APPIA iz Ljubljane je pripravljen javni razpis za izvajalska dela pri rekonstrukciji dela Notranjske ceste, in sicer od konca Cankarjeve ulice do martinjskega krožišča. V vrednosti 80 miljinov bo izvedena delna razširitev cestišča tudi mostu - z obojestranskima pločnikoma (s posebno razširitvijo vzdolž pokopališča za potrebe pogrebnih sprevodov), prenova pokopališkega opornega zidu, javna razsvetljava, kanalizacija za padavinske vode, parkirišče in celovita asfaltna prenova. Dela bodo predvodoma končana do konca tega leta.
Špela Islenič
Pozdrav praznikom
V čast dneva upora, delavskega praznika in 60-letnice zmage nad nacifašizmom
V zgodnjih jutranjih urah prvega maja so Logatčane prebudile eksplozije iz bližjega kamnoloma; po ulicah pa se je razlegala budnica logaškega Pihalnega orkestra, ki je naznajala praznični dan.
V lepem sončnem dopoldnevu jc na Grčarevskem vrhu potekala proslava v počastitev dneva upora, praznika dela in osvoboditve območja logaške občine pred 60 leti. Proslave so se udeležili člani Zveze borcev, Območnega združenja veteranov
vojne za Slovenijo, Planinskega društva, društva tabornikov in drugi občani.
V programu so sodelovali: Logaška godba z mažoretkami. Ženski pevski zbor Društva invalidov in upokojencev ter recitatorji. Prizorišče zadnjih bojev 29. Hercegovske divizije na Grčarevskem vrhu jc predstavil Dimitij Jerič, zgodovinsko pot slovenskega naroda pa jc v svojem nagovoru orisal župan Janez Nagode.
Iz slavnostnega nagovora župana Janeza Nagodeta
Na prvomajski slovesnosti na Grčarevskem vrhu je tuapan pozdravil vse prisotne in v svojem slavnostnem nagovoru med drugim dejal, daje »dnina svetovna vojna v celotni zgodovini človeštva terjala največje število človeških življenj. I' nevarnosti, da za vedno izginejo, so bili celi narodi, posamezne rase... Tudi v našo deželo /c vkorakal
okupator... Zelo hitro se fe pričel organiziran odpor proti sovražniku.
proti tistim, ki so želeli zalreti naš ponos, naš narod... iako je hila druga svetovna vojna tudi za slovenski narod težka in krvava... Mnogi so za domovino dali svoje življenje, /al. je celo brat moril brala, izginjale so cele družine In kdo ve, kje hi se vse končalo, če ne bi bila s pomočjo zaveznikov ta morija zaustavljena in končna.«
"Zalo,« /c dejal župan." V. maja vsako leto od 1945 dalje praznujemo po vsem svetu dan zmage. dan. ko je bil dokončno premagan fašizem in nacizem, dan ko se jc za človeštvo pričelo novo obdobje... V prvih majskih dneh 1945 so se odvijali tudi v naših krajih zadnji boji Sovražnik se jc umikal in zapuščal opustošeno, oropano in požgano deželo. Tudi zadnja dejanja so terjala življenja. I'rov na mesto, kjer danes opravljamo spomin na lisic dni. so pri osvobajanju Logatca dali življenja za svobodo ludi Hercegovci... Slovenci smo sc zavestno odločili, da bomo svoje interese. SVOJO pribor j eno Svobodo, izbojevano pod vodstvom komunistične partije, združevali v federalni... državi Jugoslaviji.
Po domovini so delovne brigade s polno volje, zanosa, veselja in radosti, obnavljale domove, gradili tovarne, železnice in ceste. Čeprav le še valno ostajal spomin na vojne strahote, seje življenje umirjalo. Dovolj ji- bilo kruha, sleklo jc delo v tovarnah, odprle so sc šole...
Skoraj pet desetletij smo soiitno živeli v Jugoslaviji. Toda razmere so postajale vse težje in za nas Slovane čedalje bolj nesprejemljive. Slovenski narod se je s polno mero odgovornosti, hrabro kot v drugi svetovni vojni odločil za svojo nadaljnjo pot v samostojni državi... Vsi narodi v Jugoslaviji pa naše odločitve in naših dejanj niso odobravali, zoto so poizkusili z vojnimi akcijami preprečiti našo odločitev jo na grob agresorki način zaustaviti.
Slavnostni govornik župan Janez Nagode.
Poto: M. Petkovšck
Sc nikoli v zgodovini našega naroda nismo bili Slovenci tako enotni, kol tedaj, ko smo branili in zagovarjali svojo odločitev za samostojnost... Zal, so tudi to pot padle nedolžne žrtve... Slovenija pa je poslala samostojna in mednarodno priznana demokratična država. Uresničila seje tisočletna želja naših prednikov...«
Županje proti koncu dejal, da danes, ko slavimo s svobodnimi in demokratičnimi deželami prtanik dela. mineva ludi leto dni. odkar je Slovenija postala enakopravna članica Združene Evrope »Prepričan sem.« je še dejal župan, »da bomo Slovenci tudi v prihodnje s svojo služnostjo in neomajnostjo. s svojo trdno voljo in delavnostjo ter vzti-ajnosljo znali braniti in zagovarjati svoj narod, svoj jezik, svojo kulturo in običaje in vse tisto, kar nas dela drugačne od drugih narodov, kar nas dela Slovence.«
Med prireditvijo sta delegaciji položili venca k spomenikoma na Grčarevskem vrhu in v Grčarevcu.
Vsi prisotni so bili nato povabljeni na zbor k Planinskemu domu v Novem Svetu. Godba in mažorete pa so sc po slovesnosti odpeljale v Grčarcvcc, kjer so imeli vaščani svoje praznovanje.
Hkrati s proslavo je potekal 5. planinski pohod iz. Logatca v Novi Svet; pohod jc ob koncu popestril godec Franc Jcraj. Pred zbranimi udeleženci s proslave na Grčarevskem vrhu in številnimi
pohodniki je bila opoldne še kratka slovesnost, namenjena predvsem delavskemu prazniku. V programu so sodelovale pevke Ženskega zbora Društva invalidov in upokojencev; zbrane pa je nagovoril podžupan Dušan Černigoj.
Po slovesnosti so bili vsi prisotni povabljeni k okusni malici, ki jo je pripravilo zaledje 25. vojno teritorialnega poveljstva SV z Vrhnike.
/Marinka Petkovšek
25
c l
0>
M
KI Olj
Med seboj
Ranljivosti naše Zemlje v pomoč
Letošnji svetovni dan Zemlje 22. april (že petidridesetič po vrsti) -je spremljalo geslo »Varujmo otroke in našo prihodnost«, zaznamovale pa so ga številne prireditve, s katerimi so želeli posamezniki in okoljske institucije opozoriti na enkratnost in ranljivost našega planeta. Po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije nevarne snovi v okolju ugodneje vplivajo na otroke kot na odrasle.
V krajevni skupnosti Trate smo počastili ta dan s čistilno akcijo. Če je bil kdo mnenja, da so ljudje dovolj osveščeni in da ne puščajo odpadkov kar vse povsod, kjer jim pride na misel, seje hudo motil. Ljudje se očitno ne zavedajo, kaj naredijo, če za seboj pustijo kup smeti; prav nesramno do narave odpeljejo, denimo, v gozd vse, kar se jim zdi doma odveč.
Lepo vreme je v soboto, 23. aprila, pripomoglo, da se nas jc zbralo nekaj odraslih in veliko otrok, majhnih in malo večjih. Seveda, tistih brezvestnih onesnaževalcev ni bilo poleg; oni imajo svoje »akcije« kar celo leto. Razdelili smo se v dve skupini in vsaka je odšla na svojo stran - onesnaženi naravi nasproti. Česa vsega nismo našli - ob cesti, v gozdu, na travniku, v bunkerjih... Seveda, pa je treba dodati, da so Bojan, Rozi in Brigita poskrbeli, da nismo delali žejni in lačni.
3
Veselo nad smeti in odpadke.
Ob koncu, ko nas jc osnažena n pozdravljala, pa jc vsak dobil tudi spominsko društva.
1'oto: A. /okelj
arava hvaležno kapo turističnega
Ana /okel'/
--
Eni složno nad smeti, drugi pa roke križem
Ob dnevu Zemlje je TKŠD Grčarevec organiziralo čistilno akcijo
Lepo, mrzlo pomladno jutro je veliko obetalo. Glede na to, da so bila pomladna opravila na njivah in poljih že v dobrem razmahu, se je zbralo kar veliko članov društva, da bi ob dnevu Zemlje počistilo svoj Grčarevec.
Tega dne jc na marsikateri kmetiji delo zastalo - pohvale vredno ravnanje. Cele družine so sc pripravile na spopad s smetmi in odpadki: Gutarjevi - Mitja s strojno mehanizacijo, Irena z roko v »gipsu« in Janez, kije bil prisoten kljub vročini, pa Brusovi s prvošolko Piko, najmlajšo udeleženko, dalje Štefucovi z žensko
posadko in predsednikom Bojanom. Slabost Grčarevca - divje odlagališče odpadkov tik poleg krajevne table je bilo s pomočjo občine in Primorja sanirano. Česa si lahko želimo bolj, kot to, da bi v prihodnje kak Notranjcc »pomotoma« le ne odložil tovora odpadkov na mesto, ki jc bilo že v grdi navadi.
Ženske ekipe pod vodstvom enoroke Irene in Milice so pridno polnile modre vreče, ki so se nabirale po obcestnih bankinah od Grčarcvskega vrha do počivališč nad Planinskim poljem. Moške ekipe so se spoprijemale s težjimi spravili:
zarjaveli sodi, železje, plastika, pnevmatike in še vse mogoče in nemogoče odpadne stvari. Gregorje s težavo privlekel na piano škodo in bolheo, ki sta po nesreči pristali med drevjem nad Planinskim poljem.
Lepo urejeno počivališče s klopmi in mizami, smetnjaki in ograjo. Kaj pa jc pod ograjo, bi si moral vsakdo ogledati, in ni hudič, da bi ga ne prizadelo. Nujno je treba organizirati čuvajno službo in odmeriti visoke kazni za kršitelje reda.
Traktorske prikolice so sc polnile. Mitja je moral hitro pobirati sadove dela udeležencev akcije. Prostor pred avtobusno postajo sc jc hitro polnil in komunalci so prav gotovo imeli / goro odpadkov obilico dela.
Srečko in Domen sta bila edina udeleženca tako imenovanega novega dela (irčarevca. Tak odnos do očiščevalne akcije je obžalovanja vreden, gospe in gospodje, ki vam je premalo mar za čisti Grčarevec! Skrb za čisto okolje mora zadevati vse vaščanc. Razobcšcni plakati očitno niso bili dovolj vabljivi. Misel, ki sem jo zapisal ob lanski akciji »pomesti moramo najprej pred svojim pragom« , še vedno drži. Narava je namreč naše največje bogastvo in od nas samih je odvisno, kaj bomo zapustili prihodnjim rodovom.
V zadovoljsvo vseh je akcija TKŠD Grčarevec lepo uspela. Vendar: Zemlja naj bi bila čista vse dni v letu in ne le ob dnevu Zemlje.
Zgovoren kup odpadkov
Foto: F. Srečko
Vili Če
Med seboj
Doseči zadovoljstvo stanovalcev in medsebojno
zaupanje zaposlenih
O razmerah in perspektivah v Domu starejših smo se pogovarjali z direktorico Heleno Prime, dipl. soc. delavko in spec. za družinsko svetovanje
^^mmam^~~~ Spoštovana gospa direktorica
.^fl   7^^^^    "<''''"" Prime, v treh mesecih ste verjetno že dokaj nadrobno spoznali Dom starejših m v Logatcu. Ste doživeli kaka presenečenja?
Presenečenj v slabem ni bilo. jjHfl       pa jih je nekaj prijaznih. H ^JpJ Lahko razmere v Domu zdaj
^^^^ dfl I štejemo za urejene, če jih primerjamo z Helena Primic. onimi pred dobrim letom dni, ki so
pripeljale do kadrovske zamenjave v vodstvu Doma?
Da, lahko jih štejemo za dodobra urejene. Zdaj je čas, da se stvari umirijo in stabilizirajo. Potreben in zaželen je še večji občutek varnosti, čeprav se zdi, da stanovalci v domu problemov niso zaznavali tako močno, kot so jih zaposleni.
Boste v mejah pristojnosti, kijih imate, zastavili kake korenite spremembe? Če da, kaj boste spremenili?
Zdaj je najbolj pomembno, da se med zaposlene spet vrne in utrdi medsebojno zaupanje. Kar je dobrega v času pretresov zastalo, naj znova dobi svoje mesto v našem vsakodnevju: nadaljevanje stikov in sodelovanja s širšim okoljem, z društvom upokojencev, s skupinami za samopomoč, z društvi in drugimi skupinami, ki lahko popestrijo naš domski vsakdan.
Če ohčutnejših sprememb ne predvidevate, kaj bo vaše vodilo pri delu, čemu boste namenili največ pozornosti?
Poslanstvo v zavodu je doseči zadovoljstvo stanovalcev. Zavedamo se, da smo zaposleni tu zaradi varovancev. Če so ti zadovoljni, smo lahko zadovoljni tudi zaposleni. Eno mojih prvih opravil po prevzemu dolžnosti je bil pogovor s svojci. Minil je v delovnem in ohrabrujočem vzdušju   menim, da obeh strani.
Menite, da je delovanje tovrstnih domov zakonsko ustrezno urejeno? Vas veljavna zakonodaja utesnjuje? Bi morda
predlagali njeno spremembo, kakšno?
Pripravlja se sprememba zakona o socialnem varstvu. Spremembe bodo vplivale tudi na socialne ustanove, kakršna je naša. Vedno pa se pri delu pokažejo zakonske omejitve, ki ne dovoljujejo stvari urejati, kakor bi jih želeli v prid tistim, zaradi katerih smo tu. .
Še nekaj splošnih vprašanj, ki morda zanimajo bralce Logaških. Je Dom zdaj polno zaseden (z gledišča varovancev in zaposlenih)? I udi del t.i m. varovanih stanovanj?
V domu je zasedenih vseh 164 mest. Varovana stanovanja v posebnem traktu doma pa sodijo pod ZPIZ in za njihove stanovalce opravljamo le servisne storitve, kolikor jih potrebujejo.
Koliko časa je treba čakati za sprejem v Dom?
Prednost pri sprejemu v dom imajo občani Logatca. Nepokretni čakajo na sprejem nekako dva meseca moški nekaj več, pokretni pa približno leto dni. Kandidati od drugod čakajo dlje. Morda se bo z odprtjem doma v Cerknici ta čas kaj spremenil. Dom je bil sprva namenjen predvsem osebam s teh dveh območij.
Je oskrbnina v celoti samoplačniška oz. kdaj morajo za plačilo poskrbeti varovanci sami oz. njihovi svojci?
Zvečine gre za samoplačništvo. Če dohodki ne zadoščajo, doplačujejo ožji svojci ali občine. To področje je zakonsko urejeno.
Želite bralcem sporočiti kaj, česar nisem vprašal?
Zavod, kakršen je naš, zbuja pri ljudeh občutek tesnobnosti in strahu kot starost nasploh. Če želi kdo mlajših, vsakdo, ki se čuti sposobnega starejšim nameniti kako uro svojega časa, lepo vabljen. Spoznal nas bo in polepšal dan varovancem doma. Zelo bi bili veseli tudi koga, ki bi usmerjal in vodil pevce, ki tako radi pojo iz vsega srca in jih ni treba nič prositi, naj pridejo k petju: vedno so pripravljeni in hvaležni za trenutke, kijih pojoč doživijo.
Janez Ciostiša
Gospodarske diagonale
Ponos starejše logaške arhitekture
Staro Jclenčevo hišo je bil že krepko načel zob časa. Pred dobrim desetletjem so jo odkupili kleparski in krovski mojstri Šuštcršiči iz Horjula ter JO temeljito obnovili. Zaradi zahtev zavoda za spomeniško varstvo, ki ničesar ne prispeva k obnovi, razen zahtev(l), je bila prenova kar draga.
In hiša je kljub častitljivi starosti zgrajena je bila leta 1888 ponovno zasijala v vsej svoji lepoti na nekdanjem Brodu, zdaj ob Tržaški cesti.
Tako prenovljena zgradba je Logatcu v ponos. V stavbi je danes sicer dobro založena trgovina z. materialom in orodjem za potrebe ostrešij in streh. Vedno lepo urejeno skladišče na dvorišču, prenovljena kapelica in ograja pa sc lepo vključujejo v skrbno vzdrževano celoto. Bolje in lepše bi skoraj ne šlo.
Besedilo in foto: F. Brus
Prenovljena Jeleneeva lepotica - z zadnje, dvoriščne strani.
rt' E
j*
>'S>
rt O
00
K)
Gospodarske diagonale
Zahteve slovenske obrti - tudi cilj slovenske vlade
»Za mednarodno konkurenčnost obrti in malega gospodarstva« je bilo naslovljeno delovno gradivo,
kije zajelo letošnje zahteve slovenske obrti in je bilo predstavljeno javnosti in predstavnikom slovenske vlade na dnevih slovenske obrti v Portorožu - Dokument vsebuje 115 zahtev; nekaterim so predstavniki vlade odkrito pritrdili in obljubili, da jih bodo skušali vnesti v spreminjajoče se zakone.
Foruma so se 21. aprila v Portorožu udeležili z vladne strani dr. Gregor Virant, minister za javno upravo, dr. Andrej Bajuk, minister za finance, mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Magdalena Šverc, sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport ter dr. Mićo Mrkaić vodja vladnega strateškega sveta. Obrtno zbornico Slovenije pa sta predstavljala predsednik Miroslav Klun in predsednik upravnega odbora Štefan Pavlinjck, delo foruma pa je moderiral generalni sekretar zbornice dr. Viljem Pšcničnv.
Poslušalci, ki smo dodobra napolnili kongresno dvorano Europa, smo lahko sledili uvodnemu ekspozeju predsednika obrtne zbornice in zatem nastopom predstavnikov vlade. Prav vsi so pritrjevali obrtniškim ugotovitvam o preveč kompliciranem spremljanju poslovanja. Za enostavnost seje posebej zavzemal minister dr. Bajuk in poudaril, dajo moramo v Sloveniji še zgraditi. Dr. Bajukješepovedal,daimavEU 10 držav opredeljeno možnost plačevanja DDV po plačani realizaciji. Menil je, da bi lahko uvedli plačevanje davka na podlagi normiranih stroškov po zgledu Nizozemske. Naj omenim še njegovo misel, da ne bo uporabne znanosti, če se znanje ne bo pretakalo v gospodarstvo in če nc bo zaupanja v zasebno iniciativo.
Mag. Vizjak je napovedal v celoti noveliran zakon o gospodarskih družbah. Ustvarjati kaže podjetništvu prijaznejše okolje, a z manj finančnih injekcij. Zahteve slovenske obrti je zvečine ocenil kot skupni cilj vlade in obrti. Menil je, daje treba poenostaviti razpise za dodeljevanje javnih sredstev in omogočiti dostop do informacij prek širokopasovnih omrežij.
Dr. Mrkaić je pojasnjeval, da je vladni strateški plan pripravljen dolgoročno. Omenil je tim. slovaški model enotne
davčne stopnje, katere bistveni element je poenostavitev davčnega sistema. Dejal je, da do leta 2007 ni pričakovati radikalnih sprememb, da bi ne izpadli iz. cvra. Liberalizirati pa je treba trg delovne sile, ki je ob poenostavitvi davčnega sistema in boljšega pretoka znanosti v gospodarstvo eden bistvenih elementov za doseganje 5-odstotnc letne rasti gospodarstva.
Mag. Drobnič je dejal, daje vladi v treh mesecih uspelo s socialnimi partnerji rešiti 7 let nerešeno vprašanje kolektivnih pogodb. Omenil je vidik vprašljivosti študentskega dela in poudaril element pravičnosti v socialnih prejemkih in izrazil pričakovanje podpori ukrepom ministrstva na njegovem delovnem področju.
Dr. Magdalena Šverc se je ustavila ob vprašanju podjetniške kompctcncc kaj sem sam naredil za svojo podjetnost!? Povedala je, da se spreminja šolska zakonodaja in poudarila, daje mlade treba spodbujati tudi k poklicnemu izobraževanju, da bi postali lahko podjetniško uspešni.
Dr. Gregor Virant je omenil slogan »Prijazna in učinkovita uprava«. Povedal je, da se zmanjšujejo stroški in obseg državne uprave. Upravne enote že imajo dostop do vseh podatkov, zato naj ne pošiljajo več državljanov po razna potrdila in dokazila, ki so upravnim enotam tako rekoč že pri roki. Menil pa je, da so obrtna dovoljenja vprašanje, ki ga bo treba še odpreti.
Potem ko je predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice povzel stiske obrtnikov in malih podjetnikov ter dejal, da bo slovensko obrtništvo terjalo izpolnitev današnjih ministrskih obetov, so prišli do besede drugi udeleženci foruma. Natrcsli so kup slabih izkušenj, ki so jih doletele pri poslovanju in jim onemogočale normalno delo. Zares, upajmo, da jih bo ob letu mnogo manj.
./. (lostiša
Nova samopostrežna trgovina -tudi z vrtnarskim programom
Konec marca je Kmetijsko-gozdarska zadruga Cerknica odprla na Uncu prenovljeno franšizno Mercatorjevo samopostrežno trgovino. Prej je bila na Uncu navadna trgovina, s preureditvijo pa so povečali prodajne površine za 30 odstotkov. Poleg živil bodo v atriju prodajali tudi vrtnarski program. Naložba v prenovo trgovine je znašala 21 milijonov tolarjev.
Po besedah direktorja zadruge Marjana Kržiča je to osma trgovina, ki sojo obnovili v zadnjih šestih letih. V trgovini je tudi bankomat, ki bo še posebej priročna pridobitev tamkajšnjim prebivalcem in okoličanom, saj na Uncu ni pošte ali banke, na kateri bi lahko dvigovali denar.
Besedilo in foto: M o. P.
IHNiHflH
Otvoritveni trak je prerezal Anton Žnidaršiič, predsednik Kmetijske zadruge.
Gospodarske diagonale
Zaradi iskanja pravih odgovorov
Sredi aprila je bil na sedežu logaške Območne obrtne zbornice posvet zbornic z Notranjskega in Primorskega s predstavniki Obrtne zbornce Slovenije - Udeležili so se ga predstavniki prav vseh trinajstih zbornic, Obrtno zbornico Slovenije (OZS) pa. so zastopali predsednik Miroslav Klun in podpredsednik Viktor Barlič, generalni sekretar dr. Viljem Pšeničny, predsednik OKK Vladislav Puc in
član UO OZS Berto Menard Bil je eden širših posvetov, ki jih je OZS letos pripravila    saj se spreminjajo tako rekoč iz ure v uro. Nadrobneje je spregovoril
zaradi iskanja pravih odgovorov na potrebe članov. Posvet je potrdil ugotovitev, da so problemi v različnih krajih različni, da sta delovanje območnih zbornic in njihova učinkovitost različni. Vsem pa so skupne iste zadrege, izvirajoče iz neustrezne zakonodaje, ki terja predvsem preveč birokracije, preveč formalnega spremljanja, pisanja in dokazovanja, ob tem pa večkratno sporočanje istih podatkov različnim institucijam, organom. Premajhna plačilna disciplina in poslovna tveganja so tako vsakdanje stalnice, da se niti ne omenjajo več.
Predstavniki območnih zbornic so našteli veliko omejevalnih dejavnikov, ki zavirajo razvoj. Pomlatili pa so tudi, da so se zbornice učvrstile, da širijo svojo dejavnost in so pripravljene na nove izzive. K temu jc B. Menard pribil: »Imamo moč in znanje, zato se nas vsaka oblast malo boji. Že pred dvema letoma sem v Celju dejal, da sc obrtniki nimamo koga bati.«
Po tej trdni odločenosti pa se jc posvet zapletel v vprašanje moči pri odločanju o temeljnih vprašanjih, o zakonodaji, ki se kroji v parlamentu. Razvnela se je razprava o političnem angažmaju in o morebitni lastni obrtniški stranki, kakor jo imajo, denimo, upokojenci.
Na mnenje, da so območne zbornice manj, kot bi bilo nujno, seznanjene z delom osrednje zbornice, je predsednik odgovoril, da se stvari odvijajo tako naglo, da jim komaj še sledijo,
o socialnem partnerstvu in o dogajanjih okrog ekonomsko socialnega sveta, ki bi ga radi nekateri kar ukinili, zbornica pa prav prek tega organa skuša udejanjiti upravičene zahteve obrtnikov. Beseda jc tekla tudi o reprezentativnosti pogajalcev v socialnem partnerstvu in pri sklepanju kolektivnih pogodb: sta to lahko obrtna in gospodarska zbornica ali samo obe združenji delodajalcev.
Večkrat je bilo tudi omenjeno, naj zbornica postane zbornica mladih, ki pa za delo v zbornici ne kažejo posebnega navdušenja. Razprava pa seje sukala tudi okrogjavnih pooblastil, ki jih jc zbornica sprejela (obrtna dovoljenja, prevozniške licence...) in postavljajo zbornico v položaj, da od svojih članov terja razna dokazila, ki jih je poprej terjala drŽava.
Razprava pa je pokazala tudi na to, da lahko uspešne zamisli naletijo na nasprotovanje, da vsekakor uspešna ponudba naleti na zavračanje. Tak primer je s ponudbo računalniške in programske ter komunikacijske opreme, češ zbornico so člani nekoč ustanovili zato, da bi zaščitili svoje interese, ne pa zato, da bi jim po težko razumljivo nizkih cenah omogočala nakupe. Gostinec muči silno administriranje, laično, ad-hoc ocenjevanje njihovih lokalov, priobčevanje takšnih ocen v časopisju itn.
Del razprave pa je zajet tudi v zahtevah slovenske obrti, kakor so bile prestavljene predstavnikom Vlade RS na Forumu slovenske obrti v Portorožu.
J. Gostiša
Izjemna drevesa na Krasu
Naše poti proti morju so vse prepogosto obremenjene s cilji, da čim prej zagledamo in potipamo naše slano bogastvo. Zato pogosto ure in ure prcpolž.arimo pred cestninskimi postajami in bentimo nad vročino. Mogoče pa bi kdaj ubrali kako stransko pot in si ogledali kako zanimivost, in potem, ko se prometni zamašek sprosti, elegantno zdrsnili do morja. Tudi za take primere so gozdarji Zavoda za gozdove, zaposleni na Krajevni enoti Sežana, pripravili knjižno publikacijo Izjemna drevesa na Krasu.
V knjigi so popisali drevesa, ki po svojih merah, oblikah in drugih lastnostih odstopajo. V drugi polovici lanskega leta jc v okviru študijskega krožka stekel projekt, v katerem jc bil oblikovan širši seznam izjemnih dreves na območju divaške in sežanske občine. Izdali so omenjeno publikacijo, kjer SO predstavljeni in opisani predstavniki 30 različnih drevesnih vrst. Knjižica je bogato slikovno opremljena; na koncu pa je priložen zemljevid z nahajališči vseh dreves. Knjižico lahko dobite pri gozdarjih na Krajevni enoti Sežana.
Besedilo in folo: Marjan Papež
Knjižnica Logatec
- ure pravljic: 5., 12., 19. in 26. maja ob 16.30, - razstava kamnin, razstava knjig ob svetovnem dnevu meroslovja (20. maj)
Informacije. Knjižnica Logatec, tel.: 01 7541 722
Vredno sije ogledali kako izjemno drevo na Krasu.
Turistične panorame
Za lepšo podobo vasi
V Hotedršici lepo uspela akcija »Očistimo svojo vas« ob »dnevu Zemlje«
Kulturno turistično društvo Hotedršica je ob »dnevu Zemlje« organiziralo čistilno akcijo. Z letaki, ki smo jih naslovili na vsa gospodinjstva, smo želeli povabiti k akciji čim več vaščanov. Nad odzivom naših ljudi pa smo bili nemalo razočarani, saj nam ni uspelo privabili k sodelovanju kakega posebej omembe vrednega števila vaščanov. Veseli pa smo bili skupine najmlajših, ki so z veliko vnemo in navdušenjem sodelovali pri pobiranju odpadkov in čiščenju javnih površin v naši krajevni skupnosti. Tako se nadejamo, da bo vsaj mladi rod vzpostavil zdrav in odgovoren odnos do narave in okolja, v katerem živimo.
Lepo in prav je, da sicer počistimo vsak pred svojim pragom, toda tudi takih skupnih akcij se ne bi smeli izogibati, jih ne bi smeli omalovaževati. Končno smo le skupnost ljudi, ki živimo v določenem okolju, in prav bi bilo, da bi se povezovali in sodelovali. Menili smo, da bi bila »očiščevalna akcija« priložnost, ob kateri bi pokazali, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo (tudi preko svojega dvorišča).
Kljub nezavidljivi udeležbi menimo, da smo bili dovolj učinkoviti; vas je naslednji dan le kazala malo lepšo podobo
kot običajno. Seveda, bo treba še veliko postoriti in se lotiti ureditve vasi tudi bolj celovito in sistematično; upamo pa vsaj na korekten in spoštljiv odnos do našega dela. S podobnimi akcijami bomo namreč še nadaljevali, zato vabimo vaščanc, da sc nam
To pol tO se izkazali mladi
pridružijo po svojih močeh, hkrati pa pričakujemo, da nam bodo sovaščani posredovali svoje predloge za reševanje težav, ki zadevajo urejanje in varovanje okolja.
Mojca Dolenc
Narava je v najmanjših rečeh največja
Ko se boste sprehodili krog Sekirice, vas bo na enem od kažipotov pozdravila tudi
naslovna misel
Učenci osnovne šole Osem talcev iz Logatca so dnevu Zemlje 22. aprila -namenili kar četvero pomenljivih pozornosti.
Najprej moramo navesti domiselno in lepo označeno pol ure in čez
dolgo prijetno sprehajalno pot krog Sekirice, ki jo uvodna tabla označuje kot pot miru, ljubezni, sreče in prijateljstva. Učenci izeko krožka so si pod mentorstvom Petre Fcfcr najprej ogledali zemljišče, pot naznačili na karti, nato (ob pomoči mizarja Dušana
Učenci so prvi prešli novo sprehajalno pot.
Jerina) pripravili dvanajst kažipotov, jih opremili z ljubeznivimi in vzpodbudnimi gesli ter jih ob pomoči stroja Primorja razmestili vzdolž poti. Delo je vredno vse pozornosti zaradi svoje plemenite, smotrne in in nadve prijazne namere. Čudovita popotnica vsem sprehajalcem; tega dne so jo otvoritveno prešli posamični razredi.
V avli šole je bila postavljena lična razstava, kije nazorno prikazovala kar zahtevna prizadevanja za pripravo sprehajalne poti.
In tretje: Sprehajalni poti so učenci namenili tudi čedno zgibanko, ki lahko sprehajalca še posebej pospremi in opozori na posebnosti ob poti, ki je sicer tudi lepo grafično označena.
Seveda, pa nikakor ni bilo moč prezreti tega, da so se učenci skrbno pripravili na razredno tekmovalno zbiranje odpadnega papirja, oblačil za Karitas, odrabljenih baterij in kartuš tiskalnikov.
Da bi le vrednote tega dne Zemlje segle globoko v našo zavest. Bržčas so tako želeli tudi naši najmlajši. Seveda.
M.Š.
Kulturni razgledi
Odličen nastop logaških pevk
Ob svoji sedmi obletnici delovanja so ženske pevskega zbora Lastovke iz Grosupljega povabile na svoj letni koncert mešani pevski zbor Društva upokojencev Zalog in tudi
logaške prijateljice
Na pot v Grosuplje so se podale pevke Ženskega pevskega zbora Društva invalidov in Društva upokojencev Logatec na malce oblačno sobotno popoldne. Polne pevske energije, pričakovanja in upanja na lep nastop so se pripeljale do grosupeljskega kulturnega doma, kjer so jih prijazno sprejele članice gostiteljskega pevskega zbora.
Po krajši vaji seje začelo. Na moč slovesno. Z govorniki, petjem in darili. Logaške pevke so se pod vodstvom Karolinc Medvcščck predstavile z ljudskimi pesmimi v priredbah Bučarja, Preglja, Pahorja, Kovačiča in Adamiča. Svoj pevski nastop pa so opravile z odliko ob bok gostiteljskemu zboru pa tudi gostom. Mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Zalog.
Lepo obiskano prireditev je zaključilo prijetno druženje s prepevanjem in obljubo, da se ponovno srečajo - v Logatcu pa tudi v Zalogu!
NevMa
Prepevale so v gosteh pri grosupeljskih Lastovkah.
Loto: I). Malavašič
Knjige - naše čarobne oči
Ob mednarodnem dnevu knjige in 60-letnici Cicibana
Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je na pobudo nemške pisateljice Jelle Lepman razglasila 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, za mednarodni dan knjig za otroke. Od leta 1967 ga praznujejo vse članice te ugledne mednarodne organizacije. Vsako leto v tem času obkroži svet poslanica s posebnim sporočilom, ki ga pripravi ena od nacionalnih sekcij IBBY.
Letošnja poslanica prihaja iz Indije: »Knjige so moje čarobne oči«. Starodavna indijska legenda govori o fantu, ki je spoznal, da modrost izvira iz besed, ki so jih učenjaki zapisali na rokopise iz listov palmovca. Knjige so naše čarobne oči. Iz njih izvira znanje, s katerim nas vodijo po zavitih in neuhojenih poteh življenja.
Ta dan smo praznovali tudi na POŠ v Rovtarskih Žibršah. Pogovarjali smo se o Andcrscnu, o njegovih pravljicah in pripovedkah, najbolj nas je navdušila njegovova pravljična pripoved »Kakor napravi stari, je zmeraj prav«. Mogoče tudi zato, ker so v tej slikanici odlične ilustracije našega prijaznega soseda, slikarja Rudija Skočirja.
Pridružili pa smo se tudi praznovanju Cicibana, revije, ki letos praznuje že 60. rojstni dan. Poiskali smo starejše letnike Cicibana naš najstarejši je iz leta 1961 in pripravili razstavo. Izvedeli smo, kako nastaja Ciciban in kdo vse pri tem sodeluje. Tudi med starimi Cicibani smo našli marsikaj zanimivega -predvsem pa zgodbe, ki bi sicer obležale pozabljene na odročni polici.
Besedilo in foto: Anica Žakelj
Navdušeni nad Cicibanom.
rt
'9
M
a s* o —
Kulturni razgledi
Adoramus ponovno z nagrado
Adoramus je v zadnjem letu močno pomlajen in z dirigentom Tadejem Sadarjem pokazal, da se kakovostno spet vzpenja - V aprilu ponovno v tujini, domov pa z prvo nagrado
MePZ Adoramus je po prvih 15. prehojenih letih in enoletnem odmoru pred dobrim letom ponovno zaživel z novim dirigentom Tadejem Sadarjem in mnogimi novimi mladimi pevkami in pevci. Tako zbor že dobro leto vztraja, se trudi in kaže znake ponovnega prebujenja kvalitete. Po lanski uspešni sezoni, v kateri seje zbor predstavil na dveh samostojnih koncertih ter z mnogimi manjšimi projekti, je letošnji plan še zanimivejši in pestrejši.
Pomembna je bila udeležba na 1. natečaju sakralne zborovske glasbe "Bogomir Špacapan" v italijanskem Picdimontu 3. aprila. Tekmovanje v organizaciji zamejskih Slovencev je potekalo v polni cerkvi in ob budnem ušesu strokovne žirije, kije že pred natečajem med prijavljenimi izbrala 6 zborov iz Avstrije, Italije in Slovenije, med njimi tudi Adoramus, ki je sicer že od samega začetka zvest tudi sakralni glasbi, očaran nad njeno melodiko, mogočnostjo in širino.
Na natečaj seje Adoramus prijavil s tremi skladbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem. Med temi gre še posebej omeniti
Gallusovo Media vita in mortc summus, osemglasni motet za dva zbora, ki gaje zbor ob manjši zasedbi v izredno akustični cerkvi odlično zapel. Ostali skladbi slovenskih skladateljev Trošta in Missona sta nadaljevali kakovostno prepevanje; Missonovo skladbo je pospremila logaška organistka Gabrijela Nagode.
V razglasitvenem vzdušju je bil Adormaus razglašen za zmagovalni zbor v veselje vseh pevcev, dirigenta Sadarja in tudi publike, ki je z močnim aplavzom potrdila odločitev komisije. V obrazložitvi je komisija zapisala, da si je Adoramus pridobil prvo nagrado z oceno odlično zaradi intonančne točnosti, vokalnosti ter intrepetacije kakovostno izbranega programa.
Tekmovanje jc spremljal tudi RAI; posnetke pa bo možno slišati tudi na radiu Ognjišče.
Nova motivacija bo gotovo vzpodbujala še mnoga pevska dogajanja v prihodnosti. Čestitke torej vsem pevkam in pevcem, še posebej pa dirigentu Sadarju.
JČK
In      Veris 2005
Poleg lepih pozno pomladnih barv gozdov in travnikov, ptičjega petja, sončnih žarkov, modrega neba... bo ta letni čas v Logatcu glasbeno zaznamovalo prepletanje zvoka, giba in zgodbe v podobi festivala VERIS -letos že petega po vrsti
Glasbeni festival Veris bo še vedno na prostem, pred cerkvijo sv. Nikolaja, še vedno bo zanimiv, raznolik, za ušesa odraslih in otrok, za ljubitelje klasike in zabavne glasbe, za ples in za pravljico. Vse bo prepleteno, vse bo povezano v pisan šopek glasbenih utrinkov od 16. do 19. junija.
Začelo se bo slovesno na četrtkov večer s prelepim, dušo božajočim petjem Nine Kompare in Rebekc Hren. Nadaljevalo pa s slavnostnimi besedami ravnatelja in gostov, končalo pa s skupino BIT. - Naslednji dan bo namenjen izobraževanju, jazzu in ljudskemu izročilu. V popoldanskih urah bo Katarina Habc v delavnici prikazala pripomočke za motivacijo pri vaji inštrumenta, za odpravljanje treme in tesnobe pred nastopi ter sodelovanje učiteljev in staršev pri tem. Nato bo sledil koncert skupine Misija nemogoče, ki deluje v okviru Glasbene šole Logatec. Večer pa bo zaključila Eva Hren s predstavitvijo svoje avtorske zgoščenke. Tretji dan glasbenega festivala se bo začel v dopoldanskih urah z delavnico sodobnega izraznega plesa, ki jo bo vodila Kaja Janjič. Popoldne se bo nadaljevalo s koncertom solistov in komornih skupin iz glasbenih šol Vrhnika, Logatec, Cerknica in Idrija. V zgodnjih večernih urah bo nato nastopil še trio, v katerem muzicirajo Lev Pupis s saksofonom, Eva Škrinjarič s flavto, Ottilia Gaurean (iz Madžarske) pri klavirju. - Sobotno glasbeno dogajanje pa bo končal koncert orkestra Mandolina. Zadnjemu, nedeljskemu dnevu festivala bodo glasbo različnih avtorjev poustvarjali orkestri. V popoldanskih urah Big band Cerknica, Pihalni in godalni orkester GŠ Logatec, Tamburaški orkester iz Brežic in Simfonični orkester 7- GŠ Logatec. V večernih urah pa bo festival slovesno sklenil Pihalni orkester Logatec s triom Katrinas.
Glasbeni akordi poznih pomladnih, junijskih dni pa bodo izzveneli v povabilo k obisku šestega festivala   Veris 2006.
NevMa
»Balalajci« - odličen ^ uspeh skupnega dela
Z dobrim sodelovanjem do obsežnega in uspešnega glasbenega dosežka
V torek, 19. aprila, je bila na Glasbeni šoli promocija »Balalajccv«, obsežnega projekta, ki je nastajal na pobudo Glasbene šole. Petnajst pesmic o živalih Mire Voglar je v Studiu 25 posnel Otroški zborček Glasbene šole pod mentorstvom Lidije Janjič, posnetek glasbene pravljice pa jc delo dramskega krožka Osnovne šole "8 talcev" pod vodstvom dveh Simon: Nagodetove in Kavčičeve.
Za nadgradnjo projekta so poskrbeli otroci iz vrtca Kurirček in učenci OŠ "8 talcev", ki so narisali prelepe risbice na temo omenjenih pesmic, iz. katerih jc slikar Jur Samec izbral tiste, ki so smele na razstavo. Komisija v sestavi Maruša Ciglarič in Jur Samec pa jc izmed teh izbrala risbe, ki so skupaj z notami pesmic in pravljico oblikovani v lično pesmarico, ki dopolnjuje prej omenjeno zgoščenko. H končni realizaciji projekta sta pripomogli glasbena založba Panika iz Kranja, ki jc založila in izdala zgoščenko, ter knjižna založba Otroci iz Ljubljane, ki jc poskrbela za izid pesmarice.
Projekt »Balalajci« jc zagotovo zelo uspešen primerek povezovanja vzgojno izobraževalnih zavodov v logaški občini: glasbene šole, osnovne šole in vrtca ob finančni pomoči občine. Balalajcem želim, da bi njihove pesmice o živalih čim bolj radostno zvenele iz prešernih otroških grl po vsej Sloveniji.
Primož Malavašič, ravnatelj Glasbene šole Logatec
Knjižnica Rovte
- ure pravljic: 5., 12., 19. in 26. maja ob 16. uri
- razstava Ivana Malavašiča iz Podlipe Informacije: Knjižnica Rovte, tel.: 01 7503 030
Kulturni razgledi
Slikar Notranjske in Krasa
ral
Bolj poredko se zgodi v Logatcu razstava. Se vedno se sliši
kmnogo opazk in pripomb, da ni prostora, Ida ni denarja, da ni... Volje. Da. Predvsem m prave želje m pobude. In ■^^HJ^^K sicer takšne, kakršna je prišla v prvih s^iL. - pomladnih dneh lega leta. Hčerki Jasna EHHHn '^4L in Vesna sta si namreč zaželeli pokazali Logatčanom nekaj slik, ki jih je pred več kot pol stoletja oblikoval njun oče Anton Rupnik-Storžev. Pripravili sta vabilo, priložnostno knjižico in pripeljali slike. Nato pa ob pomoči ravnatelja in sodelavcev Glasbene šole ter vodje izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti udejanjili svojo željo.
Na zadnji predpraznični aprilski dan smo bili priče prijetni otvoritvi razstave, na kateri je Jasna Čuk prebirala zgodbice svojega očeta ter se spominjala dni, koje še s platnom in barvami na kolesu vihral naokoli in slikal. Res, ne posebno »visoke umetnosti«, kol jc dejala, pač pa likovne zapise časa. Podobe, v katerih je veliko veselja, navdušenja in ljubezni do Logatca, notranjske krajine.
Tako so si Logatčani v prazničnih dneh lahko ogledali olja, ki jih je naslikal »slikar Notranjske in Krasa«, kot je rad samega sebe imenoval Storžev, ki seje bil rodil leta 1905 v Gornjem Logatcu. Končana vojaška šola mu je omogočila zaposlitev v vojski kraljevine Jugoslavije; kot podoficir jc služboval v Zagrebu in Karlovcu. Po drugi svetovni vojni se jc vrnil v Slovenijo in se najprej zaposlil v Ljubljani na Zavodu /a statistiko, kasneje pa v logaški komunali in na KLI Logatec.
V pokoju je veliko svojega dela namenil aktivnostim /a otroke v okviru Društva prijateljev mladine in v okviru prvega logaškega vrtca, katerega ustanoviteljica jc bila njegova soproga. Umrl jc v Sežani v starosti S7 let.
Hči Jasna je vodila skoz razstavo.
Foto: D. MalavaSič
Svinčnik in tudi čopič sta spremljala večino njegovega življenja. Poleg tega je rad fotografiral in pisal pesmi. Od mladosti pa vse do pozne starosti je bil ves čas v gibanju in velik del Notranjske in Krasa je prevozil s kolesom, kojc iskal motive za slike in fotografije. Svoja dela je na samostojnih ali skupinskih razstavah že ponudil na ogled v Logatcu, Cerknici, Sežani in Štanjelu. Njegova slikovna zapuščina je na ogled v Štanjelu v hiši »Pri Stanarjcvih«.
Modra srebrina
Idrijčanka Ana Balantič, članica Literarnega društva Zeleni oblaki, je 21. aprila predstavila pesniški prvenec, izšel pri Založbi Bogataj iz Idrije
Bil jc čaroben četrtkov večer. V idrijski knjižnici so v velikanski modri vazi na vodni gladini gorele lučke in srebrno svetile v modrino večera, v katerega so se razlile pesmi Ane Balantič 0 življenju, ljubezni, odnosu moški-ženska, o hrepenenju, žalosti, trpljenju ... Kar 196 pesmi je Ana Balantič zbrala v pesniško zbirko, ki jc izšla tudi ob pomoči župana Damjana Krapša.
V zbirki objavljene pesmi so nastajale od leta 1999, ko se jc Ana začela resneje ukvarjati s poezijo. Prvič je pesnica, sicer šivilja po poklicu, svojo poezijo predstavila javnosti v idrijski knjižnici leta 2002, od takrat dalje pa redno sodeluje na natečajih revije Mentor, na literarnih večerih v Idriji in v Skomarju na zreškem Pohorju. Leta 2004, kmalu po ustanovitvi, sc je pridružila Literarnemu društvu Zeleni oblaki, kjer aktivno deluje in se udeležuje Branj.
, Modro srebrino so v Idriji v navzočnosti mnogih poznavalcev in ljubiteljev literature iz Idrije, Logatca in Zreč predstavili Anini prijatelji iz Logatca in Skomarja, med verze so spletali akorde odlični logaški glasbeniki Vid, Vinko in Bojan. Modra srebrina Aninega pesniškega sveta se je zlila med poslušalce tisli četrtkov večer in potrdila, kako prav je imel pesnik Ivan Minatti. ko je v pismu Ani napisal, daje njena poezija »izrazno bogata, ima srce in um široko odprt za utrip življenja.« •
Pesniški zbirki, odeti v moder ovitek s srebrnimi napisi, so ob koncu dodani tudi trije teksti - nagovor ravnateljice knjižnice Anice Božič, v katerem Ana prizna, daje pisala že v mladosti, a jc »po izgubi očeta, pesniški plamen zamrl in se pokril s pepelom.« Anica Božič zapiše še, da je to poezija, ob kateri »bralec takoj začuti, da za njo stoji zrela osebnost, ki je skusila življenje in ima tenkočuten odnos do slovenske pisane besede, osebnost, kije vrelec vsega tistega, karje leta in leta zadrževala v sebi.« Tenkočuten jc tudi prispevek dr. Jožeta Fclca, ki pravi, da »jc v stihih Ane Balantič vse polno poetskih sporočil, kako jc človekova čista intimnost dragocena in važna zadeva za ohranjanje človekovega soglasja samega s sabo in svetom ...«
Najnatančcnjc pa Anin pesniški svet spoznamo iz recenzije prof. Lidije Kleindicnst, ki pravi, da »se zdi, da Ana Balantič vseskozi piše eno samo pesem, da pa to edino pesem predstavljajo šele vse njene pesmi... Tematsko pesmi Ane Balantič povezuje... ljubezen. Iz nje pesmi izvirajo, vanjo se spet vračajo«, pravi prof. Klcindicnstova.
Tisti večer smo ljubezen v idrijski knjižnici tudi čutili. Izjemno navdušenje obiskovalcev takoj po predstavitvi je dalo slutiti, da bo Modra srebrina zlahka našla pot med ljubitelje literature, morda tudi zaradi enostavnosti, iskrenosti in preprostosti Aninega pesniškega izraza, ki smo ga spoznali že na pesniških večerih v Grajskem parku.
Branka Novak
Keramična delavnica, vaški muzej in galerija Laze
Ogled stalne razstave starih predmetov in fotografij ter umetniških del likovnikov iz Kamnika po dogovoru. Informacije: KŠD Laze, Nataša Prestor, tel.: 01 7544 803, 031 380 398.
Kulturni razgledi
C
p o
5
Umreti od pomanjkanja ljubezni
Letošnjega 9. aprila se je Novi oder predstavil logaškemu občinstvu z dramaturško silno zanimivo zasnovano komedijo Velikaška norost francoskega dramatika Jeana Variota
sočaso tudi odigrala vlogo gospe 1, je s Julčka, Patricijo Stepanovič v vlogi Zale, primerno zasedbo vlog zadela velik del Uršo Vavkcn v vlogi Katarine, Borisa bistva uprizoritve, ki jo je napolnila s    Deluxa v vlogi očeta in Irmo Krivec v vlogi
Komedija se spopada z večno boleznijo, ki se ji pravi častihlepna preračunljivost, kije namenjena človekovi oholosti. Človeku postane edina vrednota hlepenje po bogastvu in lastni poplitveni pomenljivosti, ne oziraje se na človeško dostojanstvo in čutenje sočloveka. Tako naj postane tudi ljubezen predmet gmotnega barantanja. Kajpak, zaradi krepostnejše razsodnosti in čustvenih globin, ki jim je treba streči, se običajno podrejo še tako premišljene špekulacije, s čimer se časthlepni akterji do norega osmešijo, da postanejo le še vredni pomilovanja, kot bi umirali zaradi pomanjkanja ljubezni.
Režiserka Špela Zupan, ki je
komedijskimi, na trenutke burlesknimi gegi. Igralci so na nekoliko asketski sceni sledili zahtevnim zalogajem svojih vlog od prepričljive pantomime do izrisa vseh situacij, ki jih je terjala gledališka fikcija; ta je terjala tudi dvojne vloge posamičnih igralcev: predigra nasproti igri. Tudi jezikovna plat uprizoritve je bila dovolj jasna; narečni vložki so izzveneli v hoteno karikaturo posamičnih komičnih odnosov.
Tako velja pohvaliti prav vse igralec, še posebej Jurija Švajncerja v vlogi Gustlja, potem Lovra Gantarja v vlogi
sobarice I. Za posebno igralsko odkritje vsekakor velja Ana Kristina Dodič, ki je svojo vlogo izigrala v vseh potankostih. Ncnad Stepanovič pa je tiste sorte igralec po milosti božji, ki funkcionira na odru, nc da bi mu bilo treba igrati. Skratka, Novi oder nas je prijetno obdaril z lepo predstavo; žal, je bila dvorana Narodnega doma spet prevelika.
Pa šc to: Velikaška norost je pritegnila po večini gledalstvo iz Gorcnjega Logatca. Morda se je pa Dolenji Logatec odločil za obisk reprize. Tudi prav.
Artemis
IS    Ob novi knjigi Janka Slabeta
Knjižnica v Rovtah še ni bila nikoli tako polna kot tistega torkovega večera, 12. aprila, koje bil napovedan obisk domačina Janka Slabeta. Danes sicer živi v Zagorju, kjer opravlja duhovniška in druga kulturniška opravila. Med drugim tudi piše. In to je bil razlog za povabilo v Rovte. Z Ivico Mcrlak, knjižničarko in veliko ljubiteljico knjig, sta se pogovarjala o misijonarjevi drugi knjigi Spremljevalci mojega življenja. Nastala je na podlagi pogovorov, ki jih je imel naš dolgoletni misijonar z zasavskim novinarjem Igorjem Goštetom. Prijazen uvod v knjigo pa je prispevala prof. Berta Golob.
Ob predstavitvi Spremljevalcev mojega življenja (prvi z leve Janko Slabe). Foto: Mojca Skvarča
Pogovor seje vrtel okrog življenja in misijonarjenja na Madagaskarju, kjer je avtor preživel kar 25 let. Zanimivo je pripovedoval o tem, kako je velikokrat padel z motorjem, o piku črne vdove, o razdeljevanju zdravil, o druženju z Andrejem Žigonom. Posebej je bil prepričljiv z zgodbo o smrti svoje matere, ki je umrla teden dni potem, koje bil na obisku doma. Domačini so na otoku pripravili pogreb, kakršnega pripravijo svojim ljudem. S tem so izrazili priznanje, da je bil Janko res njihov, da so ga sprejeli za svojega. - O vsem tem pa si lahko tudi preberemo v knjigi, ki smo jo tistega večera lahko tudi kupili.
Živahno pripovedovanje sta obogatila mlada sorodnika Martin na klaviaturah in Bert na čelu ter Polona s citrami. Bil je zelo lep večer, ki priča o živosti kulture in vere v Rovtah. Številni obiskovalci pričajo, da so takšna srečanja potrebna, tudi zato, da spoznajo ustvarjalnost svojih domačinov.
Jernej Lazar, novin. kr. OŠ Rovte
Aničino Vsečasje M
Veliko veselje in ponos sta pravi besedi, ki sta zaznamovali predstavitev Vscčasja, nove pesniške zbirke Anice Perpar. Za pesniškimi zbirkami Pajčcvinke (1992), Limonovec (1995) in Nekdo kliče tvoje ime (1999) je njena nova zbirka ugledala luč sveta v pomladnem aprilu 2005. V dvorani Glasbene šole jo je 22. aprila pokazala v presojo in občudovanje najprej prijateljem, sorodnikom, sosedom in vsem ljubiteljem poezije.
Pesnica Perparjeva se predstavi četrtič.       Foto: D. Malavašič
Lepemu številu občinstva sta pesmi, ki so v zbirki razdeljene na cikle: Tolminske hiše, Življenje stvari, Vodo nosijo ženske, Spevi uslišane ljubezni, prebirali hčerki Saša in Mateja. Dotaknili sta se tako spominov na otroštvo in na sedanja občutenja in sprejemanje tega sveta in časa. Med brano besedo zbranim v razmislek in podoživljanjc slišanih stihov je z milim glasom vstopala s spletom samospevov sopranistka Jerica Rudolf. Lep, romantični večer je mineval v znamenju poezije, ki je, kot je zapisano v spremni besedi: »suverena distanca do vseh mogočih neprijaznosti in negativitet življenja: so pač neizbežen del naše poti.«
In takšna je pesnica Anica Perpar, »... zvečine umirjena, uravnotežena, izkustveno prepričljiva, ki razumeva stvari »kakršne so«, ki jih nc ocenjuje in doživlja kot neprijazno ali kakršno koli že posebno usodo ustvarjalca, temveč kot bolj ali manj »naravni red stvari«, sredi katerih živimo.«
Sobota. 28. maja, ob 19.30 na vaškem trgu pred cerkvijo v Hotcdršici SLAVNOSTNI KONCERT OB 30-LETNICI DRUŠTVA
Org. in info: Pevsko društvo Hotcdršica, tel.: 040 645 938 (Peter Nagode)
Sobota. 28. maja, ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Logatec KONCERT: MATJAŽ ALBREHT - flavta, KLEMEN GOLNER - klavir
Org. in info: Glasbena šola Logatec, tel.: 031 625 577 (Primož Malavašič)
Torek. 31. maja, ob 19. 30 v dvorani oddelkov Glasbene šole v Rovtah DIPLOMSKI KONCERT EVE PETKOVŠEK Z GOSTI
Org. in info: Glasbena šola Logatec, tel.: 031 625 577 (Primož Malavašič)
V programu lahko pride do sprememb. Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, tel.: 01 7590 608.
Glasbena šola Logatec vabi
na
MAJSKE MUZIKALIJE
Vokalno - instrumentalni koncert
Nastopajo:
Simfonični orkester Glasbene šole Logatec, Mladinski pevski zbor OŠ Rovte, Mladinski pevski zbor sv. Nikolaja iz Logatca in Ženski cerkveni pevski zbor KUD
Podlipa Smrečje
Nedelja, 15. maja, ob 19. uri v Domu krajanov v Rovtah
Nedelja, 22. maja, ob 19. 30 v Športni dvorani v Logatcu
Duhovni odsevi
Velja ohraniti izročilo penkanja
V Rovtah so pripravili slovesno blagoslovitev novih malih zvonov
Penkanje (pritrkavanje) je v rovtarski fari že dolgo v navadi. Penkalo se je in se še vedno penka ob večjih cerkvenih praznikih, birmah, obhajilih, raznih drugih slovesnih priložnostih.
Želja rovtarskih penkarjev pa je, da bi znanje tega lepega ljudskega izročila vzdrževali in ga predajali tudi mlajšim rodovom. Učenje v zvoniku je težko; tam je tudi premalo prostora, zvon je velik in težak, »ž.vcnkelj« še bolj. Željo penkarjev (pritrkovalcev), ki smo si želeli kupiti male zvonove za učenje in vajo, je podprl Janez Hladnik in kupil male zvonove iz livarne Fcnix v Žalcu. Prvi zvon največji je posvečan sv. Mihaelu, farnemu zavetniku, drugi je posvečen sv. Ilicronimu, zavetniku cerkve na Pctkovcu, tretji sv. Nikolaju, zavetniku cerkve na Praprotnem brdu; na četrtem, najmanjšem zvonu pa je zapisano posvetilo sv. Viancju (krstnemu zavetniku donalorja zvonov).
Na velikonočni ponedeljek letos smo pripravili vse za slovesno blagoslovitev. V Domu krajanov se je zbralo kakih 200 vaščanov, povabljenih gostov, prijateljev, in vseh, ki jim je v veselje poslušati glas zvona. Blagoslova seje udeležil tudi župan občine Jane/ Nagode, dekan vrhniške dekanije ter predsednik krajevne skupnosti Rovte. Povabili smo tudi pritrkovalske skupine sosednjih župnij; z velikim veseljem so se odzvali samo prilrkovalci iz Podlipe in / Vrh Sv. Treh Kraljev.
Po krajšem kulturnem programu je župnik Janez Petrič blagoslovil zvonove. Prvo vižo je ubrala domača mlada skupina penkarjev, ki pa ima v svojih vrstah tudi dekle. Po blagoslovu je bila za vse prisotne pripravljena zakuska. - Ob tej priložnosti se zali valujem o vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, prispevali denarna in druga gmotna sredstva ali prispevali le
m§ Dobrodelni blagoslov
Na I. maja dan je kaka stotina motoristov prijezdila na svojih bleščečih jeklenih konjičkih   raznoterih znamk in tipov
Motoristvo k blagoslovu nič koliko.
na balgoslovitcv, ki jo je po polenajsti maši opravil duhovni pomočnik Robi Friškovcc. Obiskovalcev zanimive »razstave« se je kar gnetlo vzdolž Cankarjeve in na trgu pred cerkvijo. Prireditev, ki so jo samodejno organizirali motoristi Tone, lirik in Franci, je bila namenjena dobrodelnosti. Tako zbrani denar bo šel za pomoč svojcem ponesrečenih motoristov. Dobrodelni prireditvi pa je dobro stal Luna bar.
Alalanta
In zvonovi so zapeli.
spodbudno besedo. Posebej se penkarji zahvaljujemo Emilijanu Mivšku, ki velja za pobudnika akcije in za glavnega organizatorja, saj je svoj prosti čas je posvetil prav tem prizadevanjem. Ko se mu i/ srca zahvaljujemo, mu hkrati želimo, da bi še dolgo skupaj »penkali«.
Zvonovi bodo shranjeni v župnišču in bodo na voljo vsem, ki bi se radi učili penkanja.
Rovtarski penkarji
Peli so kori
Zadnjo aprilsko nedeljo je bila v cerkvi Rožnovenske matere božje dekanijska revija desetih pevskih zborov - štirje iz naše občine: starejši iz Rovt, Gorenjega in Dolenjega Logatca ter mlajši iz Rovt
Tudi letošnja revija je bila tematsko zaokrožena; na sporedu so bile samo evharistične pesmi. »Presveta evharistija namreč obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, velikonočno jagnjc in živi kruh, ki s svojim mesom, po Svetem Duhu oživljenim in oživljajočim, daje ljudem življenje; tako jih vabi in navaja, naj obenem z njim darujejo sami sebe, svoja dela in vse stvarstvo,« je zapisano v povzetkih 2. vatikanskega koncila.
Revija je lepo tekla. Tudi poslušalcev je bilo kar precej. Med nastopajočimi ni bilo zbora, za katerega bi morda pomislili, da se šele začenja spopadati s pevskimi prvinami. Kakovostna raven je bila zares dokaj visoka.
Prav prijetno je presenetil nastop zbora iz Preserij. Zbori iz naših župnij so lepo peli. Interprctacijsko nenavadno razgibano je pel gornjclogaški zbor pod vodstvom Janeza Nagodela, ubrani so bili starejši pevci iz Rovt pod vodstvom Janeza Trcvna, mladostno so zveneli njihovi nasledniki pod vodstvom Berta Logarja, najbolj prepričljivi pa so bili dolnjelogaški pod vodstvom Lovra Groma. Kriterijev za nastop na reviji ne poznam, morda je bil eden med njimi število zborov. Sem pa pogrešal vsaj še nastop Adoramusa, Hotenjccv in šc koga, ki bi reviji ne bili na kvar. Omeniti pa velja tudi zbor sv. Pavla z Vrhnike pod izostrenim vodstvom prof. Primoža Malavašiča. Škoda, daje bilo v dobrem zboru tako malo moških pevcev.
Na koncu so vsi zbori družno zapeli pod vodstvom »regens chori« ljubljanske stolnice prof. Jožeta Trošta ob orgelski spremljavi prof. Primoža Malavšiča. Mogočno in navdušujoče.
/. G.
o -J
Športni kalejdkoskop
Namiznoteniške
S. turnir MRNTZ za učence in učenke od I. do 8.
razreda
V Preserju se je 9. aprila odvijal 5. turnir MRNTZ za učence in učenke od 1. do 8. razreda. Turnirja seje udeležilo 190 tekmovalcev in tekmovalk iz 21 regijskih klubov; iz logaškega NTK je tekmovalo 18 igralcev, ki so dosegli prav lepe rezultate;
Med učenkami 7.-8. razreda se je uvrstila na 2. mesto Sanja Smiljanič, na 3. mesto pa Ana Verdinek; med učenkami 3.-4. razreda je bila 1. Nina Zupančič, 3. pa Katja Gutnik.
Med učenci 3.-4. razreda seje Nejc Gutnik uvrstil na 2. mesto, med učenci 5.-6. razreda pa Blaž Bončina na 3. mesto.
3. mednarodni turnir Alpe Adria na Reki Na 3. mednarodnem turnirju Alpe Adria v namiznem tenisu na Reki je 10. aprila nastopilo 98 igralcev in igralk iz Slovenije, Italije in Hrvatske. Naš klub so zastopali 4 kadetinje in 3 kadeti. V zelo močni mednarodni konkurenci sta dosegli odličen rezultat Sanja Smiljanič z drugim in Ana Verdinek s tretjim mestom.
oc,
o
t j
O
Odlični na turnirju Alpe-Adria (2. z leve A- Verdinek, 4- z leve S. Smiljanič)
Mednarodno mladinsko prvenstvo
Od 14. do 17. aprila je v dvorani Krima v Ljubljani potekalo Mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije, na katerem je za kadetsko A reprezentanco Slovenije nastopila tudi še ne 14-letna igralka NTK Logatec Ana Verdinek in v zahtevni konkurenci štirinajstih evropskih držav osvojila z reprezentanco bronasto medaljo.
14. Državno prvenstvo Slovenije za kadete, kadetinje
Med 23. in 24. aprilom je v Domžalah potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za kadete, kadetinje posamezno, dvojice in mešane dvojice. Prvenstva seje iz Logaškega NTK udeležilo troje kadetov in četvero kadetinj; logaški športniki so si priigrali odlične rezultate.
Med dvojicami kadetinj sta se Smiljanič-Verdinek uvrstili na 2. mesto, Novak-Lazar pa na 5. mesto; med kadetinjami posamično si je Sanja Smiljanič priigrala 7. mesto, Lea Lazar pa 9. mesto.
Med dvojicami kadetov sta se Kek-Bahčič uvrstila na 7.
mesto.
Med mešanimi dvojicami so se uvrstili: na 9. mesto Bončina-Silič, na 10.-16. mesto Tamara Novak, Ana Verdinek in Andrej Kek, na 17.-32. mesto pa Miha Žigon in Blaž Bončina.
Med Zasavskimi planinami
Večja skupina planincev se je 17. aprila odpeljala na zadnji odsek Zasavske planinske poti od Janč do Bizeljskcga. V gostilni Šckoranja na Bizeljskcm so sc okrepčali in se opremili s 16. žigom. Nato so pod vodstvom Alenke Mrak pot nadaljevali proti Svetim goram do parkirišča.
Od tam so se vzpenjali po asfaltni cesti mimo postaj križevega pota na vršni greben (527 m), na katerem je v dveh blagih zavojih razvrščenih petero cerkva. Osrednja med njimi, bazilika, posvečena Marijinemu rojstvu, ima mogočno zasnovo. Cerkev je omenjena že leta 1265, zadnja baročna izvedba je iz preloma 17. v 18. stoletje. Na vsaki strani sta po dve cerkvici: Martinova in Jurjcva, zidani na živi skali še v srednjem veku. Arheologi so na grebenu, od koder je čudovit razgled čez Obsotcl je do Donačke gore, odkrili sledove številnih kultur. Neka še neraziskana energija utripa na tem grebenu.
Po markirani poti so odšli na dobri dve uri oddaljeni grad Podsreda z razgledom čez Kozjansko. Grad jc bil varen, zato neosvojljiv tolpam oblegovalcev. Do njega vodijo vijugaste, toda asfaltirane deželne poti iz Brestanice in Posredc. Tu so prejeli 17. žig in si ogledali osem stoletij staro notranjščino, ki je kljub prezidavam in dozidavam ohranila prvotno neokrnjeno jedro. Na ogled je bila srednjeveška kuhinja, v prvem nadstropju pa preteklost gradu ter partnerstvo med gradovoma Wolfsegg in Podsreda. V posebni sobi so Vischerjcvi grafični listi gradov iz. topografije vojvodine Štajerske iz leta 1681. V renesančni dvorani pa so kolorirani grafični lesorezi s prikazom oblačil in opreme iz. obdobja krog leta 1860. V stolpu in v galeriji pa so kolorirane litografije štajerskih gradov. Obnovljene grajske kašče so namenjene galerijski dejavnosti, dvorana pa koncertom, promocijam in poročnim obredom. V pritličju je predstavljeno steklo iz. kozjanske glažutarske tradicije. Prvobitno pohištvo so opustošili nekdanji ondotni prebivalci, dragoceno pohištvo pa jc gradu podarila hči ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
Na svetih gorah.
Foto: M. Petkovšek
Po ogledu gradu so se spustili v Posredo (245 m), kjer stoji še vedno dobro ohranjen sramotilni steber (pranger). Sredi popoldneva pa so se odpeljali v Podčetrtek do Atomskih toplic . Nekaj planincev sc je šlo kopat, srečevaje med kopalci nekatere Logatčanc. Radostna druščina jc v bazenu veselo prepevala. Tisti, ki se niso kopali, so obiskali Olimlje in cerkev Marijinega vnebovzetja, ob kateri je znamenita minoritska samostanska lekarna.
S parkirnega mesta so se po dogovoru odpeljali proti domu, ne da bi obšli trojanske krofe. Marinka Petkovšek
Športni kalejdoskop
Po zimskem brezpotju
Zgodaj zjutraj sc je 3. aprila 5 logaških planincev namenilo na Kalško goro. Jutro je naredilo lep dan, ko so se planinci peljali mimo Kamniške Bistrice do gozdne poti Žagana Peč. Z zimsko opremo so se planinci podali po nemarkirani lovski poti v hrib.
Prigrizek na Kalški gori
FotOi M. Pelkovšek
Med skalovjem vse polno zvončkov, in po dobri uri hoje so prispeli do lovske koče (1350 m). Od tod jc bil lep ragled na zasneženi Zvoh in Komponclo. Po krajšem počitku so pot nadaljevali po zamrznjeno zasneženi z listjem prekriti stezi do višine, kjer je raslo le še s snegom prekrito ruševje. Nadalje je bilo treba pot v strmino utirati skoz. snežne udrtinc, tod so sc pokazale tudi markacije, in po 4 urah hoje so se planci povzpeli na vrh Kalškc gore (1450 m).
Kalška gorajc najnižja med vršaci; obkrožajo jo Kalški greben, (irintovec. Skuta, Brana, v daljavi pa sta vidnni Mcnina in Velika planina. Globoko pod Kalško goro stoji pod pečino Cojzova koča.
Po okrepčilu in vpisu v dnevnik pohodov so sc planinci sredi dneva po drugi strani spustili proti dolini po nevarno razmehčanem in vdirajočem sc snegu, ki je terjal veliko previdnosti na vsakem koraku vse do lovske koče. Po krajšem počitku so previdno premerili še pot do parkiranih avtomobilov. Od tam so se odpeljali skoz Kamnik, sc spotoma še okrepčali, tehtali vtise in načrtovali nove ture.
Marinka Petkovšek
Na prijazno vabljivem Viševniku
Manjša skupina planincev seje 23. aprila odpeljala skoz Ljubljano, kjer so se pridružile še tri planinke, na Pokljuko. Ob vojašnici na Rudnem polju je bilo že več pohodnikov.
V sončnem vremenu so se z vodnico Simono podali na dve uri dolgo in v sneg vdirajočo se pot, po kateri so se vzpeli na 2050 m visok Višcvnik. Od tam je pogled segel na V. Draški vrh (2243 m), M. Draški vrh (2132 m) in na Triglav, pod katerim sta se lepo razkazovali Planika in Kredarica.
Višcvnik zelo radi obiskujejo planinci poleti in pozimi, saj je dostop razmeroma enostaven. Markirana pot je lepo speljana po severozahodni strani, vendar je lažji pristop z Rudnega polja. Najprimernejši čas za pohod je zima in zgodnja pomlad, koje pot prekrita s snegom; v kopnem je pot manj prijetna, ker je mestoma prerasla z rušjem.
Sredi zasneženih vrhov.
Foto: M. Petkovšek
Po krajšem počitku so se planinci po isti smeri, vendar z nekaj več težavami zaradi predirajočega se snega, vrnili do postaje vlečnice, kjer so sc okrepčali.
Iz zasnežene planinske idile potem skoz cvetočo dolino
domov.
Odlični spomladanski rezulati v karateju
V Celju jc 13. marca potekala 1. pokalna tekma Slovenske zveze tradicionalnega karateja (SZTK) v tekmovalni sezoni 2005. Na tekmi jc nastopilo iz 11 klubov 175 tekmovalcev v različnih v kata posamično, kata ekipno, v kombinaciji kate in borbe ter v prostih borbah posamično in ekipno.
V katah in borbah posamično so nastopili tudi tekmovalci Karate akademije Pantera: Hana Šebalj - OŠ "Tabor" Logatec. Vesna Teja Ristič - OŠ "8 Talcev" Logatec, Aleksander Djuran in Matej Mikancc - oba OŠ "8 Talcev" Logatec, Domen Novak in Marko Novak - OŠ Log-Dragomer ter Aljoša Kramar in Nika Miliclii" iz Radeč. Dosegli so odlične rezultate: v disciplini katc posamično - kategorija malčki je Domen Novak dosegel 2. mesto, prav tako je 2. mesto v disciplini katc posamično- kategorija mlajši dečki osvojil Marko Novak, odlično je nastopila tudi v disciplini kata posamično kategorija kadetinje Nika Mihelič in dosegla 4. mesto. Zelo dobre uvrstitve so dosegli tudi Hana Šebalj s 5. mestom, kate posamično, mlajše deklice, Aleksander Djuran s 5. mestom, katc posamično, mlajši dečki, Matej Mikancc s 5. mestom, katc posamično, starejši dečki, Vesna Teja Ristič s 7.
mestom, kate posamično, malčice ter Aljoša Kramar, ki je med člani dosegel 9. - 16. mesto v disciplini borbe posamično.
V Sevnici pa so 2. aprila nastopili na mednarodni tekmi v organizaciji tamkajšnjega Karate kluba Hypo. Tekmovanje je bilo namenjeno osnovnošolskim tekmovalcem v katah posamično in ekipno. Tekmovanja sc jc udeležilo 195 tekmovalcev iz 25 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Med našimi tekmovalci je najboljši uspeh dosegel Domen Novak s 1. mestom v kategoriji malčki, disciplini kate posamično. Zelo dobro sta se odrezala tudi Hana Šebalj in Marko Novak, ki sta se uvrstila med osem najboljših v svojih kategorijah.
Naši tekmovalci so nas s svojimi odličnimi nastopi presenetili tudi na 19. Karate turnirju Kimon v nedeljo, 10. aprila, ^ na OŠ Vižmarje-Brod v Ljubljani. Tudi tukaj je do visoke uvrstitve '^p prišel Domen Novak, saj je zasedel 2. mesto v kategoriji malčki, disciplina katc posamično. Zelo dobro uvrstitev je dosegla tudi Vesna Teja Ristič z 2. mestom v kategoriji malčice, disciplina katc posamično. Naš uspeh je dopolnila Nika Mihelič s 3. mestom, v kategoriji kadetinje. disciplina kate posamično.
Športni kalejdoskop
Seveda, tekmovanj v spomladanskem delu še ni bilo konce, saj jih je aprila čakala še letošnja najpomembnejša preizkušnja - državno prvenstvo v Škofji Loki, v maju Pokal Postonjske jame ter Ljubljansko prvenstvo, v juniju pa še Notranjsko prvenstvo v karateju.
Ob koncu naj omenim, da 25. junija organiziramo dvodnevni izlet v Gardaland, ki je namenjen članom in njihovim staršem, sorodnikom, prijateljem in drugim; od 25. do 31. julija pa bo poletna šola karateja in športnih aktivnosti na morju, zato vabimo vse prijatelje karateja, športa ter dobre volje, da se nam pridružijo. Vse informacije o vpisu v našo šolo karateja, o izletu v Gardaland ter poletni šoli dobite na GSM: 031/641-200 ali na e-mailu: boriš.peceklftfsiul.net.
Boris Peček, 3. dan
Športni spopad obrtnikov
Območne obrtne zbornice z Notranjskega in Primorskega tradicionalno pripravljajo letno športno in družabno srečanje. Letošnje, že dvaindvajseto, bo 21. maja v Logatcu.
Tekmovalci iz trinajstih območnih zbornic od Vrhnike do morja in Tolmina se bodo pomerili v desetih panogah. Osrednje prizorišče bo v prostorih GRC v IOC Zapolje, kjer bo otvoritvena slovesnost ob 9. uri, razglasitev rezultatov pa ob 19. uri. Posamezne tekme bodo tudi na igriščih v Dol. in Gor. Logatcu. Organizator, Območna obrtna zbornica Logatec, pričakuje okrog petsto udeležencev. Po izkušnjah dosedanjih tekmovanj bodo tekme čisto zaresne; družabno srečanje po končanih tekmah pa tudi. J.G.
r
o
os 9r
p
3
£.
K) O O
Iz sveta mladih
Prijeten spomin na zimske dni
Kdor čaka, dočaka. Pa smo jo dočakali, zimo namreč. Ko smo že mislili, da nam zima ne bo postregla s snegom, smo ga dobili, ravno za počitnice.
Od oktobra do februarja so nekateri otroci obiskovali smučarsko pripravljalnico v vrtcu in poskrbeli za kondicijsko pripravljenost. Tudi v vrtcu Kurirčck smo v prvem tednu marca izkoristili ugodne snežne razmere in izvedli tečaj za pet- do šcstletnike.
Pa je šlo po snegu.
Foto: Smučarski tečaj-vrtec
Na Sekirico smo se odpeljali z avtobusom, saj smo imeli s seboj veliko prtljage: smučarska oprema, didaktični pripomočki ter, seveda, čaj in čokolada. Tam jih je pričakala lepo urejena proga
in vlečnica za tiste otroke, ki so že znali smučati. Otroci so se najprej razdelili v skupine po smučarskem znanju, sledilo je razgibavanje z raznimi igrami, nato pa smučanje. Otroci, ki so že smučali, so odšli takoj na vlečnico, tisti, ki teh izkušenj še niso imeli, pa so ostali ob izteku proge. Otroci so smučali zelo zavzeto, pri tem pa so jih stalno spodbujali vzgojitelji.
Na koncu petdnevnega tečaja smo organizirali tudi »tekmo«, na kateri jc lahko vsak pokazal, česa se je v teh dneh naučil; na tekmi so se vsi otroci spustili med vratci po progi. Smučarji so si, seveda, zaslužili tudi priznanja in odličja. Tekmo so posneli tudi z videokamero, da se bodo lahko otroci videli na televiziji. Vsi smučarski vzgojitelji so s svojim znanjem ter veliko mero potrpežljivosti omogočili otrokom na igriv in zabaven način uspešen tečaj.
Seveda, zahvala gre tudi Borisu Čičmirku, ki je lepo uredil proge in poskrbel za vlečnico. Veselje ob uspehu pa jc izžarevalo iz malih oči šc dolgo po zaključku tečaja, ki seje gotovo vsem vtisnil v prijeten spomin na zimske dni v vrtcu.
Brigita Česnik in Mitja Ajdič, vzgojitelja v vrtcu Kurirček
Dan prisrčno odprtih vrat
Dneva odprtih vrat v Vzgojnem zavodu v Planini smo se že tradicionalno udeležili tudi štirje učenci z naše šole. Pripravili so nam različne delavnice. Žiga Jereb sc je udeležil lesarske delavnice, kjer so izdelovali lesene pladnje. Obe Anji stase udeležili delavnice ročnih del, kjer so poslikali pustne maske na beneški način. Jaz sem sodelovala v novinarski delavnici, kjer smo delali dve uri; vmes smo imeli čas za malico. Na koncu delavnic smo se predstavile vse skupine. Gojenci so nam predstavili svoj dom s plesom in glasbo. Za zaključek smo sc udeležili kosila ter poskusili pecivo, ki so ga pripravili v kuharskih delavnicah.
Dobro nam je teknilo!
Petra Bezeljak, novin. kr. OŠ Rovte
Iz sveta mladih
Izpele so se vse naše pravljice
Na koncertu Otroškega pevskega zbora šole Tabor je bilo 22. aprila v avli tamkajšnje šole zares zelo pravljično
Pravljice, pravljične pesmice in zgodbice so pripovedovali učenci in učenke vseh deselih oddelkov razredne stopnje. Bogato okrašena pravljična scenografija učencev likovnih krožkov razredne stopnje jc samo poudarjala pravljičnost večera. Scenarij in režija Branke Novak pa sta dihala moč otroške sporočilnosti. Otroci so kar nekam nestrpno v spremstvu staršev čakali na nastop Otroškega pevskega zbora in mladih pravljičarjev.
Kaj vse jim jc bilo obljubljeno v tem večeru? Pričakovanja so bila gotovo izpolnjena. Pevski zbor jim je zapel pesmico Janeza llvalcta Prijateljice lutke pod vodstvom požrtvovalnega zborovodja Zdravka Novaka in ob klavirski spremljavi Gabrijele Nagode. V to pravljično vzdušje sta se takoj vključili Anja Sedej in Danaja Kek, ki sta poskrbeli, daje celotno dogajanje zaživelo kar najbolj pravljično. Kako ne bi, ko pa jc otroški zborček nizal prisrčne pesmice: Pet pedi, Mrak, Veseli tobogan, Magdalcnca, En ten tenera, Papjev, Muzikantska in Račka. Ob zaključku so mladi pevci ponovno zapeli Prijateljice lutke.
No, ja, vsakega veselja je enkrat konce, kot je svoje sodelovanje in občutenje ob pravljicah in petju izrazila ena izmed najmlajših poslušalk. Drugi pa sc je menila zareklo: »Jaz bi še kaj drugega gledala«. In kaj drugega? Upam, da bo osnovna šola pripravila nova srečanja in bo najmlajše poslušalec šc prijetnejc očarala.
Albin Čuk
Do pozlačene preje
Dnevi tehnične kulture so potekali od 31. marca do 2. aprila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Z naše šole so se jih udeležile tri učenke iz višjih razredov.
Predstavile so predelavo volne. Obiskovalcem so tri dni kazale, kako sc volna razčeše z gredešami, nato prede na kolovratu, se navije v štrene in pletenje - končni izdelek. Obiskovalci so bili navdušeni, posebno starejši, ki so se razveselili spoznanja, da navade naših prednikov nc tonejo v pozabo.
Predice.
Foto: Marija Logar
Zadnji dan jih je čakala najtežja preizkušnja. Z dobro pripravljenim nastopom in raziskovalno nalogo, ki so jo poimenovale po Slomškovi pesmi Le predi, dekle, predi, so opisale celoten postopek pridobivanja volne in osvojile zlato priznanje. S svojo mentorico Marijo Logar si vsekakor zaslužijo pohvalo.
Petra Bezeljak, novin. kr. OŠ Rovte
Uveljavljajoči se »Pikčasti štoumf«
wmw
Razigrani "Pikčasti štoumf" (prva z desne avtorica in režiserka Darja Merlak).
Strokovna spremljevalka Simona Zore Ramovš sije na območnih preglednih srečanjih ogledala 31 otroških gledaliških produkcij. Med njimi je izbrala najboljše. Te pa so sc predstavile sredi aprila na
dvodnevnem »maratonu« v Kočevju.
Tam je bila tudi logaška, pravzaprav hotenjska impro gledališka skupina »Pikčasti štoumf«, ki ga vodi Darja Merlak. Kočevskim otrokom in selektorju
Matjažu Šmalcu so zaigrali Jureta Slivka v dvojini, ki gaje napisala njihova režiserka Darja Merlak.
Po odigrani predstavi pa so si nastopajoči ogledali tudi svojo »konkurenco«. Učenci OŠ Log- Dragomer so se predstavili z igrico Kaj se skriva za velikim klobukom. Podmladek Gledališča GEOSS je zaigral Sneguljčico, KUD Primož Trubar GS Glcdeja iz Velikih Lašč so nastopili z delom Sem res poreden? Nisem poreden! Otroška dramska sekcija KUD Škofljica pa s predstavo Do tiste stezice. Potem se je prestavila tudi gledališka skupina, ki je nastopila v kooprodukciji OŠ Ob Rinži in KUD Jazbec in partneri i s predstavo Figolc-Fagole. dalje skupina Navihančki iz OŠ Dobrepolje. ki je zaigrala igrico Bojane Levinger Izgubljena snežinka, ter gledališka skupina Šole iz podružnične šole Šmarje-Sap s predstavo Kahla.
Ob koncu srečanja so se mentorji pogovorili s selektorjem, ki si bo ogledal šc srečanja na Gorenjskem, Primorskem, Štajerskem ter izbral najboljše predstave za Linhartovo srečanje letos jeseni.
Iz sveta mladih
Logaški» Miklavžki« med medobmočnimi lutkarji
Stari trg pri Ložu je gostoval medobmočno srečanje otroških lutkovnih skupin osrednje Slovenije - Nastopali so tudi »Miklavžki« Miklavževega vrtca Logatec
Tja jih je »poslala« selektorica Simona Zore Ramovš, ki si jih je ogledala na odru Narodnega doma v Logatcu na območnem srečanju otroških lutkovnih in gledaliških skupin. Prepričali sojo dobro izbrano besedilo, prepevanje, usklajenost med sceno in lutkami ter dobra animacija.
V Loški dolini so male lutkarje pričakali organizator -Območna izpostava JSKD Cerknica - in lutkarji, prav tako izbrani na občinskih preglednih prireditvah.
Za logaškimi, ki so nastopili prvi, so se predstavile lutke iz Zagorja ob Savi s predstavo Bratje, škratje, tat je, iz Trbovelj z igrico Čira-čara muc, iz Horjula z Mavrično ribico in iz Ivančnc Gorice (s Kopanja) s Snežaki korenjaki. Vse predstave so bile odlično odigrane. Z zanimivimi lutkami, scenografijo, glasbo, takimi in drugačnimi zgodbicami, v katerih pa so z izjemo Bratje, škratje, tat je (tu so bili glavni junaki gozdni škratje) prevladovale živali, ki so jih občudovali otroci iz bližjih vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol, jim navdušeno in občudujoče ploskali. Tako »živo« je bilo dogajanje na odru.
Lutkarje je obiskal župan Loške doline.      Foto: D. Malavašič
Tokratno srečanje je strokovno spremljal Matevž Gregorič, sodelavec Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Lutkovnega gledališča Maribor. Ob koncu srečanja pa je v prijetnem razgovoru zaupal mentoricam in njihovim sodelavkam pohvale in pomanjkljivosti posameznih predstav. Strokovni nasveti so izredno dobrodošli in v veliko pomoč prizadevnim ustvarjalcem nadaljnjih lutkovnih predstav.
NevMa
Vojni muzej Logatec
Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajncer, tel.: 01 7542 790.
Dan plesa - 2005
Po letu dni so se v organizaciji Območne izpostave JSKD Logatec na odru Narodnega doma ponovno zavrteli fantje in dekleta na 3. območnem srečanju otroških plesnih skupin. Njihove nastope je spretno povezovala Renata Gutnik. Tokrat so se predstavile tri osmošolke, s plesom »začarane« sošolke, ki so se poimenovale Pike poke, mlajši plesalci, učenci OŠ »X talcev«, ki so zaplesali v skupinah »Delfinčki« in »Sezuti čevelj« ter tri mažoretne skupine v različicah - s palicami, s trakovi in s kan-kanom. Vsega torej šest skupin.
V ritmu živopisnega kan-kana. Foto: D. Malavašič
Njihov nastop si je ogledala Nataša Tovirac, strokovna sodelavka Sklada za kulturo, bolj znana kot članica Plesnega studia Intakt, ki skrbi za izobraževanje na področju sodobnega plesa, fizičnega gledališča, plesne improvizacije in projektnega raziskovanja, ki deluje po principu odprtih klasov; program pa je sestavljen tako, da ga hkrati vodi več plesnih pedagogov, vsak s svojega zornega kota. In tako je potekalo tudi strokovno spremljanje; na koncu srečanja pa je Nataša Tovirac prav iz. svojega gledišča nanizala nekaj mnenj 0 nastopih. Mažoretc je pohvalila; »Dekleta so nastop izvedla dosledno, vidi se v delu s plesalkami veliko energije, občutne so različne spretnosti, kot je ples s palico in ples s trakovi«. Najmlajše je prav tako pohvalila in dodala: »Balalajci je izredno prisrčna gibalna predstava in obeta velik potencial. Otroci v njej uživajo in z vašo pomočjo odkrivajo lastne gibalne spretnosti, pravljični in domišljiski svet.« Pikam pokam pa je čestitala: »Vaša koreografija obeta dober plesni dogodek, kostumsko in žanrsko ste usklajene z glasbo, kar daje koreografiji močan pečat.«
Vsem pa je šc svetovala: »Naj vam bo ples v užitek, izziv in v zadovoljstvo in naj vam da obilo lepih trenutkov ob ustvarjanju ter raziskovanju novih gibalnih oblik in poetik znotraj koreografij, ki vas še čakajo. Želim vam obilo zadovoljstva in ustvarjalnosti pri delu z. otroki in veliko nastopov, ki otroku dajo poseben smisel.«
Iz sveta mladih
Iz malega raste veliko
Živ žav za odrom, na odru in v dvorani. Veselje, smeh, klepet in veliko petja i/ grl najmlajših otrok pred polno dvorano obiskovalcev, predvsem staršev, bratcev in sestric... Tojc le nekaj utrinkov z veselega pevskega dogodka, ki mu je na srečanju predšolskih pevskih /borov na Vrhniki prisostvovalo enajst /borčkov z več kot 250 predšolskimi otroki i/ osrednje slovenske regije.
Iz Logatca so se ga udeležili kar trije zborčki. V Cankarjev dom na Vrhniko so se pripeljali kraguljčki pod vodstvom Tine Maček iz Vrtca Kurirček, Ringa raja pod vodstvom Tjašc Boh iz Kurirčkovc enote Tabor in Miklavžev zborček Miklavževega vrtca
pod mentorstvom zborovodkinj Mojce Grdadolnik in Mirjam Štcfančič. Njim so se na odru pridružili še zborčki iz Zagorja ob Savi, z Rakeka, iz Borovnice, Ljubljane, Horjula, Cerknice, Briš in z Vrhnike.
Prireditev je prisrčno povezovala Nataša Rijavec, petje otrok pa je strokovno spremljala Branka Potočnik. Ta seje po koncu koncerta srečala z mentoricami, jih pohvalila za nastop ter dodala nekaj napotkov in nasvetov za nadaljnje delo, ki bo gotovo obrodilo še bogatejše sadove na ponovnem veselem pevskem srečanju na Vrhniki ob letu.
NevMa
Ne nazadnje
O zgodovini Logatca in admiralu Zlatoperju
Z moje strani drugič in zadnjič
Kar nekaj zanimivih (pa tudi nekoliko žaljivih) sta natresla Janez J. Švajnccr v svojem zapisu Logatec v zgodovini še enkrat o »novem poskusu k zgodovinopisju Logatca« v 3. številki Logaških in Marijan F. Kranjc v zapisu Ameriški general iz, Logatca v 4. številki Logaških. Iz obeh odgovorov na moja predhodna zapisa veje kar vojaško znani izrek: »Napad je najboljša obramba«. Vendar v obeh mojih zapiskih ne gre za nikakršen napad, temveč le za dopolnitve h knjigi Logatec v zgodovini in k članku 0 admiralu Zlatoperju.
Ob Švajnccrjevi knjigi Logatec v zgodovini sem opozoril le na napake, ki so bile takoj opazne ali niso ustrezale dejstvom. Ne vem, ali je še kdo od bralcev I ogaških opozoril na te ali podobne napake, ki jih je po mojem poznavanju v knjigi še kar nekaj. Seveda, zgodi se, da kakšno zadevo človek tudi sam nehote prezre ali citira po slabo zapisanem viru. Vendar če človek na napake opozori, kot sem to storil v Logaških, stori to dobronamerno; tako sem tudi sam ravnal in pri tem nisem s svojo dobronamernostjo nikogar ne žalil ne napadal. Ne morem si misliti, da je moč opozorilo na potrebo po kaki dopolnitvi razumeti kol pisanje neresnic in laži.
Gospod Kranjc F. Marijan, gcneralmajor v pokoju, pač
ni mogel poznati vsega mojega gradiva, ki sem ga nabral v času zanimanja za korenine admirala Zlatopcrja, čeprav je za dokumentacijo slišal pri meni doma; tako ni šlo v mojem pisanju za nobeno grajo, pač pa le za dopolnitev življenja admiralovih prednikov v Logatcu. Se pa gospodu Kranjcu F. Marijanu resnično opravičujem, ker njegovega imena nisem polno navedel, saj se v resnici glasi Kranjc F. Marijan, gcneralmajor v pokoju.
Na koncu želim še enkrat poudariti, da je vse, o čemer sem pisal v zadevnih člankih plod mojega zanimanja za zgodovino in korenine ljudi, ki so tako ali drugače povezani z Logatcem. Na eni strani sem zato hvaležen ljudem, ki s svojim publiciranjem pripomorejo k ohranitvi tovrstne dediščine, na drugi strani pa globoko razočaran, da ti isti ljudje ne zmorejo dovoljšnje širine in razumevanja, da bi sc zgodovinska ozadja mogla čimboljc približati resnici, četudi i/, drugega zornega kota. Prepričan sem. da bi tak način razumevanja stvari pripomogel k boljšemu poznavanju zgodovinske tematike domačega kraja vseh nas in še posebej prihodnjih rodov.
S tem zapisom tako tudi zaključujem polemiko z, obema
piscema.
Albin Čuk
Vpis je pri kraju
Spomladanski vpis v Klub borilnih veščin Logatec se počasi izteka. Tisti, ki bi se torej še radi včlanili in se naučili francoskega boksa-Savatcja in ste do sedaj odlašali, pohitite.
Savate je najstarejši borilni šport; izvira iz Francije. Značilnost Savatcja so obuvala, ki sc za brce uporabljajo edino v tem borilnem športu, in sicer za udarce nad pasom in tudi za udarce pod pasom (low kicks). Celoten trening je prirejen tako, da sc začetniki naučijo uporabne tehnike v najkrajšem možnem času. in sicer ročne tehnike, direktnih brc, speljave, polkrožnih in krožnih brc.
Vsi, ki vas ta šport zanima, lahko pridete na katereregakoli izmed treningov ali pa nas pokličete na tel.: 041 373 240 ali si ogledate naše spletne strani www.kbvl-klub.si
Kraj in urnik treningov;
Logatec (športna dvorana) ob torkih in četrtkih od 19.30
do 20. ure
Hotcdršica (telovadnica osnovne šole) ob torkih in četrtkih od 20.15 do 21.45 Oprema:
Za začetni tečaj zadostuje le športno oblačilo.
Kluh borilnih veščin Logatec
ogaške
Vsak mesec z vami!
n
-
S)
Ne nazadnje
ZAHVALA
Bog ne more biti hkrati povsod, zato je ustvaril matere. (Židovski pregovor)
Ob smrti naše drage mame, žene, babice in prababice Pavle Kralj
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala ge. Ladki Furlan za lep poslovilni govor ter ostalim članom SDS Logatec. Hvala pevcem za lepo petje in g. župniku Janezu Komparctu za čudovit mašni obred. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Menard za pogrebne storitve in dr. Likarjevi, patronažni sestri Evi Tršar ter ostalemu osebju Zdravstvenega doma Logatec za skrbno nego v težkih časih bolezni.
Za vedno bo ostala z nami v naših srcih.
Vsi njeni
ZAHVALA
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)
Zapustil nas je dragi
Ivan Turk
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče in vsem sodelujočim pri pogrebni slovesnosti. Osebju Zdravstvenega doma iskrena hvala za dolgoletno skrb v času njegove bolezni.
Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: lena Francka ter sinovi Janez, Mirko in Mitja z družinami
ZAHVALA
Ne Jokajte ob grobu mojem.
le tiho k njemu pristopile, kako trpel sem. se spomnile in večni mir mi zaželite.
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očija in dedija
Tone Nagode
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene tolažilne besede, cvetje, sveče, maše in denarno pomoč. Posebna zahvala velja osebni zdravnici dr. Darji Modic Likar ter celotnemu osebju Zdravstvenega doma Logatec za nesebično pomoč v času bolezni, gospodu župniku Janezu Komparctu za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Menard, pevcem, trobentarju in vsem, ki so našega predragega pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala tudi ZSMA za častno stražo, cvetje in prelep govor. Naj vam ostane v lepem spominu!
Žena Jelka, hči Damijana in sin Primož z družino
ZAHVALA
Glej, tista daljna zvezda iz misli mi ne gre, ki je čez dan ne vidim, a vem, daje nekje.
Ob smrti naše drage mame, stare mame, tašče in sestre
Jožefe Kune - Jurjeve Pepce
iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poli, darovali cvetje in sveče ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Posebna hvala velja g. župniku Franciji! Kaduncu za lep obred, A. Kcrmavncrju za tople besede slovesa in pevskemu zboru iz Pivke.
Hvala tudi vsem vaščanom, ki ste kadarkoli in kakorkoli pomagali.
Njena neskončna ljubezen in vztrajnost nam kažeta pot.
Žalujoči: sin Valentin, hčerki Anica in Marta, sestra Rezka ter vsi njeni
Ne nazadnje
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kur loči nas in življenje listo, kor druži nas.
so vezi močnejše, nepomembne zanje so razdalje, kroj in ros.
Zapustil nas jc naš dragi mož, ata in ded
Albert Kovač
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njgovi zadnji poti. Iskrena hvala Viktorju Šenu za poslovilni govor ter pevkam Društva invalidov in upokojencev.
11 vala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spomnite z lepo mislijo.
Žalujoči - vsi njegovi
Metulji na obisku
Topel pomladanski veter jc zanesel Metulje iz otroškega vrtca Tabor naravnost v prenovljeno Knjižnico. S tetama Ivanko in Karmen so si ogledali novo knjižnico, spoznavali delo v knjižnici in si ogledali nekaj zanimivih knjig.
V pritličju so na mladinskem oddelku n Guincssovi knjigi rekordov izvedli, da največja žival vseh časov ni dinozaver, tenveč kit. Na prospektu TKŠ društva iz Grčarcvca so videli kosmatega nosoroga, ki seje nekoč podil gozdovih krog Kališ. V prvem nadstropju, na oddelku za odrasle so si lahko ogledali zelo stare knjige, med njimi največjo in najmanjšo. Ogledali so si še razstavo knjig pesnic Anice Perpar in Bojane Lcvinger ter razstavo velikonočnih pirhov mojstra Franca Groma z Vrhnike. - V pravljičnem kotičku pa so prisluhnili pravljici Nedelja pisateljice Ele Peroci. V njej so izvedeli, kaj vse sc zgodi, če ne poznamo dnevov v tednu, kot seje to primerilo Tinki in Tonki.
Metulji so bili zelo zadovoljni in v cn glas obljubili, da pridejo šc s starši na obisk; radi pa bi postali člani naše knjižnice. Sc jih žc veselimo. Gvido Komar
gaške
■
Vpis otrok v vrtec
Obveščamo vse zainteresirane starše, ki želijo vpisati svoje otroke v WZ Kurirček, da bo komisija za sprejem otrok v vrtec obravnavala vse vloge, ki bodo prispele na naslov WZ Kurirček, Notranjska 7a, 1370 Logatec, do 20. maja 2005.
Mirjam Šprohar, ravnateljica WZ Kurirček
Planinski pohodi
Nedelja, 15. maja Ribnik-Razsušica Org. in info: Planinsko društvo Logatec, tel.: 041 564 757 (Alenka Mrak)
Nedelja, 22. maja Srečanje notranjskih planincev Org. in info: Planinsko društvo Logatec, tel.: 041 544 561 (Janez Slabe) Nedelja, 29. maja Akcija markacistov Org. in info: Planinsko društvo Logatec, tel.: 01 7543 139 (Jože Kobal)
O mladinski politiki v Logatcu
Občina Logatec je članica Skupnosti občin Slovenije SOS, kjer je trenutno včlanjenih 130 občin s skupaj skoraj l ,7 mio prebivalcev. SOS je aktiven lobističen organ in pomemben člen pri uveljavljanju interesov občin na državni ravni.
Na povabilo člana delovne skupine za mladinsko politiko pri SOS logaškega podžupana Dušana Černigoja je v petek, 22. aprila, delovna skupina zasedala v Logatcu. Obravnavali so aktualnosti slovenske mladinske politike, pri čemer so bili kritični do delovanja Urada RS za mladino. Oblikovali so tudi pripombe na strategijo Urada RS za mladino, kjer so izpostavili problem prenosa obveznosti zagotavljanja pogojev za mladinsko dejavnost iz države na lokalne skupnosti brez zagotovitve dodatnih finančnih virov.
AK
>t/i
Ne nazadnje
Parkirišč pa že kar primanjkuje
Naglo naraščanje števila motornih, zlasti osebnih vozil ne povzroča težav le pri parkiranju po večjih mestih, temveč tudi po mestnih naseljih, kakršen je Logatec. Nenehno so polno zasedena parkirišča okrog Zdravstvenega doma in lekarne, okoli »stare občine« ob Notranjski cesti, pri Krpanu in na dvorišču občinskih stavb.
Res pa je tudi, da smo se tolikanj razvadili, da se moramo z avtomobilom pripeljati prav do vsakega vhoda.
Po drugi strani prihaja do preplavljanja parkirišč tudi zaradi odpiranja novih gostinskih in trgovskih lokalov sredi naselja, koder za nove parkirne površine zmanjkuje prostora. Veliki izjemi sta trgovski podjetji Mercator in TUŠ, ki sta poskrbela za dovolj parkirišč.
Besedilo in foto: F. Brus
Vselej prepolno parkirišče pri Krpanu.
Družinski prvi maj
Prvomajska družabnost pod Tolstim vrhom.
9T k,a
§3^ ■*	
	
Že več desetletij se osmero (sprva celo devetero) logaških družinskih parov srečuje za prvi maj v Tolstem vrhu pri »Suhi štirni«; v prijetnem okolju erkerjevinc se zbero na prijazni družabnosti najprej sami, nato z družinami.
Pred slabim vremenom se lahko zatečejo v bivak, ki je pripravljen tudi za peko in kuho. Skratka, bivak tudi za siceršnje priložnosti, denimo, tudi za potrebe polšjega lova.
Tako so se tudi letos zbrali brez posebnih vabil in obvestil, da so praznični dan preživeli v mirni in idilični naravi ob žrgoljenju ptic, pesmi vetra v pravkar ozelenelem bukovju. Zanimivo svojstven način praznovanja prvega maja.
Besedilo in foto: F. Brus
Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk; Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3600 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si
Ne nazadnje
Logaški Robin Hood
Tudi v Logatcu je vedno več mladih in starejših, ki se zanimajo za lokostrelstvo; vključeni so v lokostrelski klub MINS Postojna in vadijo s postojnskim trenerjem na zemljišču prejšnje vojašnice za Košem.
David (drugi z desne) ni prehitel le prvega.
Na prijateljskem lokostrelskem tekmovanju, ki ga je organiziralo športno društvo VLR Viljem v Podolniei pri Horjulu je uspešno nastopil mladi logaški lokostrelec v streljanju z golim lokom dvanajstletni David Urbas, ki seje v svoji kategoriji uvrstil na drugo mesto.
Da, šport ni samo vadba, rekreacija in tekmovanje, terja tudi nekaj denarja, pa magari iz žepa dedka Romana, ki je na svoj strošek pripeljal nadobudnega vnuka na tekmovanje.
Besedilo in foto: F. Brus
Kje so že časi perišč!
Na Brodu pri mostu med Mačkovo - po domače Mačkonovo - in Isteničcvo po domače Matačonovo domačijo so ob Logaščici še lepo vidne stopnice z letnico 1929, ko je stalo tam, koder je sedaj zelenica, betonsko korito, kjer so naše babice še prale perilo. Tedaj je oba potoška bregova povezoval lesen most, ki ga je pred mnogimi leti odnesla povodenj; namesto lesenega so nato zgradili nov betonski most.
Mimoidočemu obiskovalcu se voda na prvi pogled zdi še danes dokaj čista. Vprašanje je le, kaj bi porekle številne odplake, ki se kljub urejeni kanalizaciji in čistilni napravi pridno stekajo v potok.
Nekdanje perišče na Brodu.
Je pa tod šc vedno nekaj raja za domače in divje race; te so že na pol udomačene. Ko bi se šc kdaj udomačili znameniti raki
jelševei!
Besedilo in foto: F. Brus
Oh letošnjem prvem maju so (irčarevčane obiskali logaški godbeniki z maioretami. Foto: (i. Komar
^1
'SERVIS IN POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV...
AVTOHIŠA SELIŠKAR d.o.o.
Betajnova 16, 1360 Vrhnika tel.: 01 / 750 22 52
I
Ze za 1.699.000 SIT
12:00. Sonrcnje v zasebnem šolanju.
Novi 3-vratni Kalos. Zaželite si ga.
Avtohiša Seliškar, d.o.o.
Betajnova 16, 1360 Vrhnika tel.: 01 / 750 22 53
y!ta
11
soyjj
;\
Cankarjeva 7 1370 Logatec Tel.: 01/754 22 20
Prijazna šivilja vas čaka vsak četrtek od 16. do 16.30 Delovni čas: pon-pet. od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
SUKNO
VELIKA IZBIRA METRAŽNEGA BLAGA
Nova spomladanska kolekcija v različnih barvah
- sateni
- šaneli
- jeans
- blago na kg
- zavese na kg
- brisače na kg