Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 31 / Leto 79 / 1. avgust 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU ENO LETO PO POPLAVAH Str. 12-13 Str. 2-3 ŠENTJUR PRIL OGA SMRDLJIVC: Po 16 letih bodo otroci dobili novo nadaljevanko SPORED »Cene so zaradi olimpijskih iger poletele v nebo« Maja Hrvatin ŠT. 31 1. AVGUST 2024 Magnifico: V soboto, 31. avgusta, bodo odmevale njegove največje uspešnice! PET. 2. 8. SOB. 3. 8. NED. 4. 8. PON. 5. 8. TOR. 6 .8. SRE. 7. 8. ČET. 8. 8. Str. 9 CELJE Str. 22-23 Str. 6 PRAZNIČNO Z OBČINAMA LJUBNO in SOLČAVA Žiga Samsa, specialist nevrokirurgije iz Splošne bolnišnice Celje Celjani bi v prometu marsikaj spremenili Zamenjava dveh ključnih mostov do roka: misija nemogoče? Mestna občina Celje je letos prva v Sloveniji uredila vso potrebno dokumentacijo za pomembne protipoplavne projekte, ki bi v primeru poplav v Celju zaščitili tisoč ljudi. V projektu sta dve ključni ureditvi: zamenjava mostov na Polulah in pri nekdanjem Topru. Oba mosta morata biti zamenjana do sredine leta 2026. Na terenu se zaenkrat ne dela še nič. Vsi strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, so jasni: čas teče, vprašanje je, ali bosta tako obsežna posega sploh končana v roku, saj nista edina, sta pa največja. In če dela ne bodo končana do sredine leta 2026? Potem država ne bo mogla porabiti danih sredstev, ampak jih bo morala črpati iz drugih virov. Jih bomo plačali davkoplačevalci? Kdo bo v tem primeru za to odgovarjal? Foto: Andraž Purg Je vlada ljudi pustila na cedilu? Na Resevni zavel svež veter Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 31, 1. avgust 2024 AKTUALNO Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) je prejemnica sredstev za zmanjšanje poplavne ogrože- nosti iz tako imenovanega mehanizma nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO). S tem de- narjem morajo biti financirani projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Mestna občina Celje je letos prva v Sloveniji uredila vso potrebno dokumentacijo za pomembne protipoplavne projekte, ki bi v primeru poplav v Celju zaščitili tisoč ljudi. V projektu sta dve ključni ureditvi: zamenjava mostov na Polulah in pri nekdanjem Topru. Oba mosta morata biti zamenjana do sredine leta 2026. Na terenu se zaenkrat ne dela še nič. SIMONA ŠOLINIČ pred tem je Vlada Republike Slovenije sprejela nacionalni načrt za okrevanje in odpor- nost, ki je podlaga za črpa- nje razpoložljivih sredstev iz sklada za okrevanje in odpor- nost. Gre torej za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost, v okviru katerega bodo Slove- niji na voljo sredstva pobude React-EU, sklada za pravični prehod in razvoj podeželja. Denar torej je. Direkcija zavrnila pomoč »Gre za zelo pomemben korak do zagotavljanja bolj- še poplavne varnosti v mestni občini Celje,« so februarja dejali v celjski občini. A pri izvedbi del je občina v ce- loti odvisna od direkcije za vode. Po naših podatkih so v občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo zapo- sleni pripravljali dokumenta- cijo in pomagali direkciji, da bi projekt slednja izvedla čim hitreje. Projekt obsega protipo- plavne ureditve na petih vodotokih in izvedbo zame- njave dveh večjih neustre- znih mostov, na Voglajni pri nekdanjem Topru in na Sa- vinji na Polulah. »Kot občina izpostavljamo pripravljenost na sodelovanje tudi v nadalj- njih fazah izvedbe projekta in pri koordinaciji njegove izvedbe, kjer lahko državi bistveno pomagamo loviti zahtevne roke, ki jih NOO predpisuje,« je že februarja dejal župan Matija Kovač. Toda direkcija je nadaljnjo pomoč celjskih strokovnja- kov zavrnila. Ali je danes, ko smo že v drugi polovici leta 2024, še vedno mogoče verjeti, da bo direkcija uspela dela izve- sti v časovnem okviru, smo vprašali tudi Mestno občino Celje, kjer se strinjajo, da je čas za uresničitev projektov za izvedbo protipoplavne zaščite kratek: »Predvsem je časovno zahtevna izvedba projekta protipoplavne ure- ditve Savinje na območju Polul, vključno s krožiščem na regionalni cesti Celje–La- ško.« V občini, kjer so v zače- tni fazi uredili vso potrebno dokumentacijo, saj so se za- vedali, kako pomemben je ta projekt za mesto, potrjujejo naše navedbe, da je direk- cija za vode zatem zavrnila njihovo nadaljnjo pomoč. »Mestna občina Celje je po sporazumu z DRSV izvedla vse postopke projektiranja in pridobitve pravnomočnih gradbenih dovoljenj, vključ- no s pridobitvijo potrebnih zemljišč. Pokazali smo pri- pravljenost, da za državo – DRSV izpeljemo postopke javnih naročil in izvedbe pro- jektov v operativnem smislu, za kar se država ni odločila in je postopke nadaljevala samostojno.« Bo občina tožila? Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če direkcija del ne bo izvedla do zahtevanega roka, v občini dodajajo – in upajo, da do tega ne bo pri- šlo – da potem ne bo mogoče izkoristiti sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost in bo morala država iskati druge vire financiranja. Se pa predstavniki občini redno sestajajo s predstavniki drža- ve in usklajujejo na različnih ravneh, da bi se kolesje vseh del vendarle hitreje zavrtelo. Občino smo tudi vprašali, ali lahko, če direkcija dela ne bo izvedla v predvidenem roku in bo tako »zamudila« ponu- jeni denar, državo tudi toži. »Verjamemo, da se država za- veda pomembnosti pravoča- sne izvedbe projektov izved- be protipoplavnih ureditev in črpanja sredstev iz NOO. Celjska občina pa nudi vso potrebno podporo, da bo do uresničitve prišlo. Vzvodov za ukrepanje v nasprotnem primeru občina nima,« so nam odgovorili. Kdaj bodo začeli delati? Vprašanja smo poslali tudi Direkciji RS za vode, kjer so nam odgovarjali kratko in jedrnato, čeprav bi lahko za- radi ljudi, ki pred poplavami trepetajo ob vsakem hudem dežju, odgovorili obsežnejše. »Gradbena dovoljenja so pri- dobljena, v pripravi je razpi- sna dokumentacija za izbor izvajalca gradnje. Trenutno poteka postopek javnega naročila za izbor svetovalne- ga inženirja. Dela na terenu bomo predvidoma začeli ko- nec letošnjega leta,« so nam odgovorili. In dodali, da načrt poteka del, a tudi zapore ce- ste – mosta namreč potekata po bolj prometno obremenje- nih cestah, kar je za ljudi iz- jemnega pomena – natančno še niso znani. Direkcijo smo tudi vprašali, kaj je razlog, da je zavrnila ponudbo celjske občine za pomoč pri postopkih javne- ga naročanja in izvedbe pro- jektov v operativnem smislu. Toda direkcija odgovarja le, da bo postopke javnega na- ročanja za izbor izvajalca gra- dnje in svetovalnega inženirja izvedla sama kot vlagateljica. Točnih razlogov, zakaj je po- moč zavrnila, ni navedla. Meni pa, da bodo dela kon- čana do roka. Na vprašanje, kje bo drža- va našla vir financiranja, če dela do takrat ne bodo kon- čana, so v direkciji odgovorili le: »Predvidevamo, da bomo uspešno počrpali evropska sredstva, ki so namenjena izvedbi projektov NOO.« Po- stopki javnega naročanja za izbiro izvajalca del se bodo predvidoma začeli v začetku septembra. Vendar je treba vedeti, da tudi ti postopki ter- jajo svoj čas, še posebej če bo prišlo do zapletov. Foto: Andraž Purg Vsi strokovnjaki, s kate- rimi smo se pogovarjali, so jasni: čas teče, vprašanje je, ali bosta tako obsežna pose- ga sploh končana v roku, saj nista edina, sta pa največja. In če dela ne bodo končana do sredine leta 2026? Potem država ne bo mogla porabiti danih sredstev, ampak jih bo morala črpati iz drugih virov. Jih bomo plačali davkoplače- valci? Kdo bo v tem primeru za to odgovarjal? To, da se mora za dobro ljudi, ki živijo na poplavno ogroženem območju, nujno začeti delati, se je vedelo že v začetku tega leta, če že ne prej. Mestna občina Celje je celo prva v Sloveniji prido- bila vso potrebno projektno dokumentacijo, vsa potreb- na zemljišča za gradnjo ter vseh pet gradbenih dovoljenj za projekt Dodatni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogro- ženosti v občini Celje. Gre za projekt na podlagi sporazuma, ki je bil leta 2022 podpisan z Direkcijo Repu- blike Slovenije za vode. Leto Zakaj čaka Direkcija Republike Slovenije za vode? Za most čez Voglajno pri nekdanjem Topru se že od lanske ujme neuradno govori, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo podrl, saj se poseda. Most pri Teharski cesti od »blizu« Zamenjava dveh ključnih mostov do roka: misija nemogoče? Zamenjava dveh ključnih mostov do roka: misija nemogoče? Do sredine leta 2026 morajo biti izvedeni protipoplavni projekti na Ločnici v Zagradu, potoku Dajnica in potoku Koprivnica s pritoki, ob Voglajni in ob Savinji na Polulah, vključno z zamenjavo mostov čez Voglajno na Teharski cesti in čez Savinjo na Polulah. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 31, 1. avgust 2024 AKTUALNO ZADETKI 33 17 28 19 27 17 27 16 Dotrajan most na Polulah mora biti zamenjan do sredine leta 2026. To bo eden večjih projektov v Celju. Marsikdo dvomi, da bo direkciji za vode to do zastavljenega roka sploh uspelo. Most na Polulah od »blizu« Brezplačno po Logarski dolini Logarska dolina ponovno na udaru Po približno tednu je minulo nedeljo Logarsko dolino ponovno zajelo neurje in razdejalo območje pod slapom Rinka. Logarska dolina za obiskovalce ostaja odprta, vendar je pri njenem obisku treba upoštevati označene poti, poudarja solčavska žu- panja Katarina Prelesnik. Zaradi posledic močnega neurja je cesta od Logarske- ga kota do slapa Rinka za motorni promet še vedno zaprta, tam čez dan stojijo tudi redarji, ki usmerjajo obiskovalce. Pešpot po Lo- garski dolini je v spodnjem in osrednjem delu Krajin- skega parka brez posebno- sti in prehodna. Zgornji del pešpoti je pred slapom Rin- ka preusmerjen in označen. »Pot do tja bo zaradi bližine struge začasno zaprta, do- kler ob njej ne bomo nare- dili zaščite. Označili smo začasno pot, zato prosimo, naj se vsi obiskovalci držijo oznak,« je povedala županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. Zaradi poškodovane poti nad slapom Rinka je zaprta tudi planinska pot od Orlo- vega gnezda do Okrešlja in Kamniškega sedla. V parku je v tem času prav tako po- večan promet tovornih vozil, ki odvažajo nasut pesek in urejajo prehodnost. »Upam, da trenutno stanje ne bo odvrnilo obiskovalcev od obiska Logarske doline, saj nas s tem tudi podpirajo,« je še povedala solčavska žu- panja. Kot je dodala, skupna škoda po neurju pred pribli- žno štirinajstimi dnevi in po nedeljskem znaša približno dva milijona evrov. SJ Že lansko neurje je na področju turizma naredilo ogromno škode, letos se je žal zgodba ponovila. (Foto: Lovro Vršnik) Da bi obiskovalcem Logarske doline omogočili čim bolj prijeten obisk, so v občini Solčava organizirali brez- plačen prevoz v Krajinski park. Obiskovalci lahko svoja vozila pustijo pred parkom in se tja brezplačno odpeljejo vsak dan od 7. do 15. ure. Brezplačni prevoz vsake pol ure vozi od vstopne točke pri Kašti do Logarskega kota. Obisk Logarske doline je mogoč tudi z javnim prevozom. Podrta drevesa so onemogočala prevoznost cest in ogrožala objekte tudi v občinah Laško, Radeče, Rečica ob Savinji, Šen- tjur, Velenje in Žalec. V občini Štore so se poleg podrtih dreves in razkritih objektov soočali tudi z vodo, ki je poplavila več objektov. T udi na Vranskem so nevšečnosti povzročala podrta drevesa in meteorna voda, ki je poplavljala objekte in ceste. V Vojniku je voda poplavila cesto in gospodarsko poslopje. V žalski občini se je sprožil tudi zemeljski plaz, ki ogroža hišo. »Orodje umetne inteli- gence nikoli ne bo samo odločalo, vedno bosta v ozadju zdravnik in njego- vo znanje.« Žiga Samsa, specialist nevrokirurgije iz Splošne bolnišnice Celje »Moj prvi in največji izziv je zagotovo skrb za vse ljudi, ki še niso v svojih domovih. Ob tem pa tudi, kako čim bolj pospešiti po- stopke pridobivanja dovo- ljenj za izvedbo projektov na področju protipoplavne zaščite.« Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno »Zame je ›filcanje‹ zelo meditativna dejavnost, še posebej če se mi pri tem ne mudi.« Špela Orešnik, ustvarjal- ka izdelkov iz »filca« »Že 25 let je naš cilj, da pridemo pomagat kraja- nom, ki to potrebujejo. Letos smo izbrali občino Ljubno, saj je tu eno leto po poplavah potrebnega še veliko dela.« Uroš Vozlič, vodja Štu- dentske delovne brigade ŠOUM »Vsakega planinca, ki pride na vrh, pohvalim. Sploh tiste, ki na vrh prikolesarijo z navadnim kolesom, ne z električnim. Ljudje so veseli mojega bodrenja, radi poklepetajo z mano in številni pridejo vsaj na pijačo.« Saša Černic, eden od no- vih oskrbnikov planinskega doma na Resevni Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 31, 1. avgust 2024 GOSPODARSTVO V Bisolu pojasnjujejo, da gospodinjstvom in malim podjetjem dobavljajo električ- no energijo na povsem ino- vativen način po dinamičnih cenah. Ta model omogoča plačevanje po veleprodajnih urnih cenah, kar pomeni, da lahko potrošniki pri porabi elektrike tudi veliko prihra- nijo. »Živimo v času, ko se vse dogaja zelo hitro. Zakaj bi morala energetika delovati po principu fiksnih cen za celo leto? Dinamični cenik pome- ni, da porabnik plačuje ele- ktrično energijo po borznih cenah, ki se dan vnaprej obli- kujejo za vsako uro posebej in so vedno odraz ponudbe in povpraševanja v slovenskem elektroenergetskem sistemu. V praksi to pomeni, da ima vsaka ura v obračunskem ob- dobju svojo ceno, ki je enaka borzni ceni. Ta je povišana le za stroške licenc in dela. Novo na trgu: Bisol ponuja sodoben in cenovno učinkovit model dobave elektrike O višini računa za elektriko lahko odločite sami Bisol iz Latkove vasi, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov, je začel trgovati tudi z električno energijo. V ta namen je lani ustanovil družbo Bisol Energija, ki je že pridobila potrebne licence in se pridružila slovenski borzi z elek- trično energijo. Letos je prejela tudi vsa soglasja Elesa za obračunavanje omrežnine in prispevkov končnim odje- malcem, kar je omogočilo začetek dobave elektrike go- spodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. V Bisolu obljubljajo najnižje cene električne energije v Sloveniji, zanesljivost in kakovost dobave, stoodstotno obnovljivo energijo in s tem naložbo v čistejšo prihodnost. Svojim odjemalcem obljubljajo celo možnost zaslužka z uporabo elektrike v obdobjih negativnih cen. JANJA INTIHAR Uroš Merc: »Od tekmecev smo cenejši, ker so tradicionalni ponudniki elektriko zakupili v obdobju visokih cen. Zdaj morajo to drago elektriko vsiliti svojim strankam. Cenejši smo tudi, ker svojim odjemalcem omogočamo izbiro.« Ključna stroškovna prednost modela je tudi, da nam ni treba sklepati dragih zavaro- vanj za fiksne cene, ki jih na koncu plača potrošnik,« pravi Uroš Merc, ustanovitelj Biso- la in največji lastnik družbe Bisol Energija. Gospodinjstva in mala pod- jetja imajo torej drugačno možnost kupovanja in ob- računa električne energije. Namesto nakupa po fiksnih tarifah se lahko odločijo za model dinamičnih cen, ki omogoča dobavo elektrike po najnižjih cenah na trgu. Ta vključuje tudi obračuna- vanje po negativnih cenah, ko na trgu pride do presežka energije, kar pomeni, da so za porabljeno elektriko celo plačani, še pojasnjujejo v Bi- solu. Poudarjajo tudi, da so trenutno edini v Sloveniji, ki ponujajo tak dinamičen paket, ki omogoča, da lahko potrošniki za dan vnaprej pogledajo ceno elektrike ob posameznih urah in temu prilagodijo svojo porabo. Ker so cene za elektriko občasno negativne, lahko račun pre- cej znižajo in sami odločajo o njegovi višini. Prav tako so v Bisolu edini, ki elektriko iz obnovljivih virov ponujajo ceneje kot iz ogljičnih virov. Ceno napovedujejo z umetno inteligenco Bistvo Bisolovega prodaj- nega modela je, da za nakup elektrike ne sklepa dolgo- Bisol iz Latkove vasi je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov sončnih elektrarn. Letos je začel trgovati tudi z električno energijo. (Foto: arhiv podjetja) ročnih pogodb, temveč jo kupuje po dnevnih cenah in jo lahko ponuja ceneje kot konkurenca. »Od tekmecev smo cenejši, ker so tradici- onalni ponudniki elektriko zakupili v obdobju visokih cen. Zdaj morajo to drago elektriko vsiliti svojim stran- kam. Cenejši smo tudi, ker svojim odjemalcem omogo- čamo izbiro. Poleg klasičnih modelov dobave elektrike po- nujamo dinamične pakete po veleprodajni cenovni dinami- ki, po kateri se stranka sama odloča, kdaj in po kakšni ceni jo želi. Takšen model ne vsebuje stroškov ščitenja pred fiksno ceno, zato je še dodatno cenejši,« pravi Uroš Merc. Kot še pojasnjuje, so v podjetju razvili lasten pro- gram za trgovanje na borzi in za upravljanje portfelja svojih odjemalcev. Program natanč- no določa količine električne energije, ki so najbolj ugodne za trgovanje, in tudi najbolj ugodne cene. Vse procese so avtomatizirali in podprli z umetno inteligenco ter na- prednimi GPT-orodji, kar jim omogoča visoko stroškovno učinkovitost in nizke cene za odjemalce. Še vedno težave zaradi poplave Lanske poplave, ki so za nekaj mesecev ohromile tudi njegovo poslovanje, so Bisolu povzročile za več kot 60 milijonov evrov ško- de, od tega je bila več kot polovica škode poslovna. Zaradi ustavitve strojev je podjetje lani imelo le 55,7 milijona evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 40 odstotkov manj kot pre- dlani. Vendar je treba ve- deti, da je v letu 2022 Bisol posloval izredno dobro in ustvaril največ prometa v svoji zgodovini, rekorden je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal malo več kot 10 milijonov evrov. Lani je imel izgubo v višini 1,6 milijona evrov. Podjetje se še vedno ni v celoti postavilo na noge. Veliko strojev, ki jih je uni- čila voda, so sicer nadome- stili z novimi, nekaj so jih očistili in popravili, vendar pri njih odpovedujejo po- samezni deli, na nove pa je treba čakati zelo dolgo. Zato je celoten proizvodni proces še vedno omejen in je produktivnost nižja od pričakovane. Kljub te- žavam Bisol ohranja me- sto največjega evropske- ga proizvajalca solarnih panelov in ima letošnjo proizvodnjo, so povedali v podjetju, v celoti zase- deno. Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da je njihova hčerinska družba PLP, lesna industrija prenovila certifikat kakovosti ISO 9001, s katerim se ponaša že 25 let. Certifikat je zelo pomemben tudi za so- delovanje na javnih razpisih doma in v tujini. Podjetje ima tudi certifikata FSR in SURE, letos mu je mednarodna bo- nitetna hiša Dun & Bradsteet podelila še platinasti certifi- kat bonitetne odličnosti, ki pomeni, da sodi med najbolj zanesljive slovenske družbe. Podjetje PLP deluje že od leta 1991, ustanovljeno je bilo z namenom, da Premogovnik Velenje oskrbuje z lesenimi iz- delki, potrebnimi v rudniških jamah, predvsem z lesenimi opaži. Drugi njegovi izdelki so žagan les za potrebe gradbe- Po predlanski izgubi in manjšemu obsegu čistih prihodkov od prodaje so v zreški družbi GKN Dri- veline Slovenija lani spet poslovali bolje, je razvidno iz njenega nedavno obja- vljenega letnega poročila. Za letos napovedujejo rahel padec prodaje in spet pozi- tiven izid poslovanja. Na- črtujejo tudi za malo manj kot štiri milijone evrov naložb, predvsem v nakup nove opreme. GKN Driveline Sloveni- ja izdeluje homokinetične zglobe in polgredi za avto- mobile in je že več kot dve desetletji v lasti angleške korporacije GKN. Večino prihodkov ustvari s prodajo sestrskim podjetjem znotraj korporacije, preostanek pa s prodajo končnim proizva- jalcem avtomobilov. V pre- teklih letih je bila za družbo značilna visoka rast prodaje in dobička. Kriza v avtomo- bilski industriji ter vedno viš- je cene surovin in storitev so leta 2022 rast nekoliko usta- vili. Podjetje je prvič v svoji zgodovini imelo izgubo, zna- šala je 2,2 milijona evrov. Lani je zreška družba, ki zaposluje 380 ljudi, v pri- merjavi z letom 2022 poviša- Premogovnikova hčerinska družba PLP želi postati sodo- ben žagarski obrat, ki bo deloval tudi po prenehanju pre- mogovniške dejavnosti v Velenju. (Foto: arhiv podjetja) Zreški GKN tudi za letos napoveduje dobiček la čiste prihodke od prodaje za sedem odstotkov na 115 milijonov evrov. Poslovno leto je zaključila z 210 tisoč evri čistega dobička. Pred- sednik uprave Andrej Poklič je v letnem poročilu zapisal, da so tudi lansko poslova- nje narekovale visoke cene materialov in storitev, ki so jih deloma uspeli vključiti v cene svojih izdelkov. V GKN Driveline letos spet pričakujejo dobiček, vendar njegove višine ne navajajo. Najprej so načrto- vali, da bodo ustvarili le 90 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, a so po uspešni prodaji v prvem če- trtletju, ki je bila od načrto- vane višja za 27 odstotkov, svoje napovedi zvišali na 1 0 4 mili jone e vr o v . JI Po predlanski visoki izgubi so v zreškem podjetju GKN Driveline Slovenija lani spet poslovali pozitivno. Dobiček napovedujejo tudi za letos, obseg prihodkov naj bi bil nekoliko manjši. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Pripravljajo se na čas po zaprtju rudnika ništva in embalaže, konstruk- cijski les, železniški pragovi in drugi klasični žagarski proizvo- di, med katerimi je tudi lesna biomasa. Lani je prodalo malo več kot 10.300 kubičnih metrov lesnih izdelkov. Dve tretjini pri- hodkov je dobilo od premogov- nika, drugo od prodaje drugim podjetjem v Sloveniji in tujini, kjer sodeluje s kupci iz neka- terih držav Evropske unije in nekdanje Jugoslavije. Zaradi napovedanega zapira- nja Premogovnika Velenje se v podjetju že nekaj časa ukvarja- jo s prestrukturiranjem, ki jim bo omogočilo obstanek tudi po prenehanju premogovniške de- javnosti. Postati želijo sodoben žagarski obrat in eno od vodil- nih lesnopredelovalnih podjetij v Sloveniji, ki bo uspešno tudi na tujih trgih. Zato namenjajo politiki kakovosti velik pouda- rek. Poleg 25-letnega delova- nja v skladu s certifikatom ISO 9001 se v podjetju ponašajo tudi s certifikatom FSC, ki po- meni, da podpirajo odgovorno ravnanje z gozdovi na svetovni ravni, in s certifikatom SURE, ki med drugim dokazuje, da si družba prizadeva zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, da zagotavlja trajnostno rabo ze- mljišč ter proizvaja in prodaja trajnostne izdelke. »V podjetju načrtujemo še pridobitev certifikata CE, ki nam bo omogočil označevanje in razvrščanje konstrukcijskih izdelkov. S tem bi si razširili prodajne možnosti tudi do proizvajalcev lesenih stavb,« napoveduje Damjan Lesnjak, ki je vodenje družbe PLP pre- vzel lani. JI Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 31, 1. avgust 2024 GOSPODARSTVO V Bisolu pojasnjujejo, da gospodinjstvom in malim podjetjem dobavljajo električ- no energijo na povsem ino- vativen način po dinamičnih cenah. Ta model omogoča plačevanje po veleprodajnih urnih cenah, kar pomeni, da lahko potrošniki pri porabi elektrike tudi veliko prihra- nijo. »Živimo v času, ko se vse dogaja zelo hitro. Zakaj bi morala energetika delovati po principu fiksnih cen za celo leto? Dinamični cenik pome- ni, da porabnik plačuje ele- ktrično energijo po borznih cenah, ki se dan vnaprej obli- kujejo za vsako uro posebej in so vedno odraz ponudbe in povpraševanja v slovenskem elektroenergetskem sistemu. V praksi to pomeni, da ima vsaka ura v obračunskem ob- dobju svojo ceno, ki je enaka borzni ceni. Ta je povišana le za stroške licenc in dela. Novo na trgu: Bisol ponuja sodoben in cenovno učinkovit model dobave elektrike O višini računa za elektriko lahko odločite sami Bisol iz Latkove vasi, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov, je začel trgovati tudi z električno energijo. V ta namen je lani ustanovil družbo Bisol Energija, ki je že pridobila potrebne licence in se pridružila slovenski borzi z elek- trično energijo. Letos je prejela tudi vsa soglasja Elesa za obračunavanje omrežnine in prispevkov končnim odje- malcem, kar je omogočilo začetek dobave elektrike go- spodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. V Bisolu obljubljajo najnižje cene električne energije v Sloveniji, zanesljivost in kakovost dobave, stoodstotno obnovljivo energijo in s tem naložbo v čistejšo prihodnost. Svojim odjemalcem obljubljajo celo možnost zaslužka z uporabo elektrike v obdobjih negativnih cen. JANJA INTIHAR Uroš Merc: »Od tekmecev smo cenejši, ker so tradicionalni ponudniki elektriko zakupili v obdobju visokih cen. Zdaj morajo to drago elektriko vsiliti svojim strankam. Cenejši smo tudi, ker svojim odjemalcem omogočamo izbiro.« Ključna stroškovna prednost modela je tudi, da nam ni treba sklepati dragih zavaro- vanj za fiksne cene, ki jih na koncu plača potrošnik,« pravi Uroš Merc, ustanovitelj Biso- la in največji lastnik družbe Bisol Energija. Gospodinjstva in mala pod- jetja imajo torej drugačno možnost kupovanja in ob- računa električne energije. Namesto nakupa po fiksnih tarifah se lahko odločijo za model dinamičnih cen, ki omogoča dobavo elektrike po najnižjih cenah na trgu. Ta vključuje tudi obračuna- vanje po negativnih cenah, ko na trgu pride do presežka energije, kar pomeni, da so za porabljeno elektriko celo plačani, še pojasnjujejo v Bi- solu. Poudarjajo tudi, da so trenutno edini v Sloveniji, ki ponujajo tak dinamičen paket, ki omogoča, da lahko potrošniki za dan vnaprej pogledajo ceno elektrike ob posameznih urah in temu prilagodijo svojo porabo. Ker so cene za elektriko občasno negativne, lahko račun pre- cej znižajo in sami odločajo o njegovi višini. Prav tako so v Bisolu edini, ki elektriko iz obnovljivih virov ponujajo ceneje kot iz ogljičnih virov. Ceno napovedujejo z umetno inteligenco Bistvo Bisolovega prodaj- nega modela je, da za nakup elektrike ne sklepa dolgo- Bisol iz Latkove vasi je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov sončnih elektrarn. Letos je začel trgovati tudi z električno energijo. (Foto: arhiv podjetja) ročnih pogodb, temveč jo kupuje po dnevnih cenah in jo lahko ponuja ceneje kot konkurenca. »Od tekmecev smo cenejši, ker so tradici- onalni ponudniki elektriko zakupili v obdobju visokih cen. Zdaj morajo to drago elektriko vsiliti svojim stran- kam. Cenejši smo tudi, ker svojim odjemalcem omogo- čamo izbiro. Poleg klasičnih modelov dobave elektrike po- nujamo dinamične pakete po veleprodajni cenovni dinami- ki, po kateri se stranka sama odloča, kdaj in po kakšni ceni jo želi. Takšen model ne vsebuje stroškov ščitenja pred fiksno ceno, zato je še dodatno cenejši,« pravi Uroš Merc. Kot še pojasnjuje, so v podjetju razvili lasten pro- gram za trgovanje na borzi in za upravljanje portfelja svojih odjemalcev. Program natanč- no določa količine električne energije, ki so najbolj ugodne za trgovanje, in tudi najbolj ugodne cene. Vse procese so avtomatizirali in podprli z umetno inteligenco ter na- prednimi GPT-orodji, kar jim omogoča visoko stroškovno učinkovitost in nizke cene za odjemalce. Še vedno težave zaradi poplave Lanske poplave, ki so za nekaj mesecev ohromile tudi njegovo poslovanje, so Bisolu povzročile za več kot 60 milijonov evrov ško- de, od tega je bila več kot polovica škode poslovna. Zaradi ustavitve strojev je podjetje lani imelo le 55,7 milijona evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 40 odstotkov manj kot pre- dlani. Vendar je treba ve- deti, da je v letu 2022 Bisol posloval izredno dobro in ustvaril največ prometa v svoji zgodovini, rekorden je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal malo več kot 10 milijonov evrov. Lani je imel izgubo v višini 1,6 milijona evrov. Podjetje se še vedno ni v celoti postavilo na noge. Veliko strojev, ki jih je uni- čila voda, so sicer nadome- stili z novimi, nekaj so jih očistili in popravili, vendar pri njih odpovedujejo po- samezni deli, na nove pa je treba čakati zelo dolgo. Zato je celoten proizvodni proces še vedno omejen in je produktivnost nižja od pričakovane. Kljub te- žavam Bisol ohranja me- sto največjega evropske- ga proizvajalca solarnih panelov in ima letošnjo proizvodnjo, so povedali v podjetju, v celoti zase- deno. Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da je njihova hčerinska družba PLP, lesna industrija prenovila certifikat kakovosti ISO 9001, s katerim se ponaša že 25 let. Certifikat je zelo pomemben tudi za so- delovanje na javnih razpisih doma in v tujini. Podjetje ima tudi certifikata FSR in SURE, letos mu je mednarodna bo- nitetna hiša Dun & Bradsteet podelila še platinasti certifi- kat bonitetne odličnosti, ki pomeni, da sodi med najbolj zanesljive slovenske družbe. Podjetje PLP deluje že od leta 1991, ustanovljeno je bilo z namenom, da Premogovnik Velenje oskrbuje z lesenimi iz- delki, potrebnimi v rudniških jamah, predvsem z lesenimi opaži. Drugi njegovi izdelki so žagan les za potrebe gradbe- Po predlanski izgubi in manjšemu obsegu čistih prihodkov od prodaje so v zreški družbi GKN Dri- veline Slovenija lani spet poslovali bolje, je razvidno iz njenega nedavno obja- vljenega letnega poročila. Za letos napovedujejo rahel padec prodaje in spet pozi- tiven izid poslovanja. Na- črtujejo tudi za malo manj kot štiri milijone evrov naložb, predvsem v nakup nove opreme. GKN Driveline Sloveni- ja izdeluje homokinetične zglobe in polgredi za avto- mobile in je že več kot dve desetletji v lasti angleške korporacije GKN. Večino prihodkov ustvari s prodajo sestrskim podjetjem znotraj korporacije, preostanek pa s prodajo končnim proizva- jalcem avtomobilov. V pre- teklih letih je bila za družbo značilna visoka rast prodaje in dobička. Kriza v avtomo- bilski industriji ter vedno viš- je cene surovin in storitev so leta 2022 rast nekoliko usta- vili. Podjetje je prvič v svoji zgodovini imelo izgubo, zna- šala je 2,2 milijona evrov. Lani je zreška družba, ki zaposluje 380 ljudi, v pri- merjavi z letom 2022 poviša- Premogovnikova hčerinska družba PLP želi postati sodo- ben žagarski obrat, ki bo deloval tudi po prenehanju pre- mogovniške dejavnosti v Velenju. (Foto: arhiv podjetja) Zreški GKN tudi za letos napoveduje dobiček la čiste prihodke od prodaje za sedem odstotkov na 115 milijonov evrov. Poslovno leto je zaključila z 210 tisoč evri čistega dobička. Pred- sednik uprave Andrej Poklič je v letnem poročilu zapisal, da so tudi lansko poslova- nje narekovale visoke cene materialov in storitev, ki so jih deloma uspeli vključiti v cene svojih izdelkov. V GKN Driveline letos spet pričakujejo dobiček, vendar njegove višine ne navajajo. Najprej so načrto- vali, da bodo ustvarili le 90 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, a so po uspešni prodaji v prvem če- trtletju, ki je bila od načrto- vane višja za 27 odstotkov, svoje napovedi zvišali na 1 0 4 mili jone e vr o v . JI Po predlanski visoki izgubi so v zreškem podjetju GKN Driveline Slovenija lani spet poslovali pozitivno. Dobiček napovedujejo tudi za letos, obseg prihodkov naj bi bil nekoliko manjši. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Pripravljajo se na čas po zaprtju rudnika ništva in embalaže, konstruk- cijski les, železniški pragovi in drugi klasični žagarski proizvo- di, med katerimi je tudi lesna biomasa. Lani je prodalo malo več kot 10.300 kubičnih metrov lesnih izdelkov. Dve tretjini pri- hodkov je dobilo od premogov- nika, drugo od prodaje drugim podjetjem v Sloveniji in tujini, kjer sodeluje s kupci iz neka- terih držav Evropske unije in nekdanje Jugoslavije. Zaradi napovedanega zapira- nja Premogovnika Velenje se v podjetju že nekaj časa ukvarja- jo s prestrukturiranjem, ki jim bo omogočilo obstanek tudi po prenehanju premogovniške de- javnosti. Postati želijo sodoben žagarski obrat in eno od vodil- nih lesnopredelovalnih podjetij v Sloveniji, ki bo uspešno tudi na tujih trgih. Zato namenjajo politiki kakovosti velik pouda- rek. Poleg 25-letnega delova- nja v skladu s certifikatom ISO 9001 se v podjetju ponašajo tudi s certifikatom FSC, ki po- meni, da podpirajo odgovorno ravnanje z gozdovi na svetovni ravni, in s certifikatom SURE, ki med drugim dokazuje, da si družba prizadeva zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, da zagotavlja trajnostno rabo ze- mljišč ter proizvaja in prodaja trajnostne izdelke. »V podjetju načrtujemo še pridobitev certifikata CE, ki nam bo omogočil označevanje in razvrščanje konstrukcijskih izdelkov. S tem bi si razširili prodajne možnosti tudi do proizvajalcev lesenih stavb,« napoveduje Damjan Lesnjak, ki je vodenje družbe PLP pre- vzel lani. JI Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 31, 1. avgust 2024 GOSPODARSTVO Hrvaška družba za upra- vljanje pokojninskih skladov Allianz ZB, ki je v lasti nem- škega zavarovalniškega veli- kana Allianz, je minuli teden na ljubljanski borzi kupila za malo več kot 8,1 milijona evrov delnic Cinkarne Celje. Kupili za osem milijonov evrov delnic Nemci tretji največji lastniki cinkarne V Cinkarni Celje se je v minulih dneh zgodilo ne- kaj pomembnih lastniških in kadrovskih sprememb. V družbo je s pomembnim deležem vstopila nemška zavarovalnica Allianz, pred- sednik njenega nadzornega sveta je po novem Tomaž Berločnik. JANJA INTIHAR S tem je pridobila 5,3 odstot- ka vseh delnic z glasovalno pravico in postala njena tre- tja največja lastnica. Največja delničarja celjske družbe sta sicer Slovenski državni hol- ding (SDH) z malo več kot 24-odstotnim deležem in Modra zavarovalnica, ki ima v lasti petino delnic. Z nakupom delnic poveču- je sklad lastnih delnic tudi cinkarna. Trenutno njen de- lež znaša 3,4 odstotka. Tomaž Berločnik prvi nadzornik Novi člani nadzornega sveta Cinkarne Celje, ki so jih lastniki družbe imenovali na junijski seji skupščine, so za svojega predsednika iz- brali Tomaža Berločnika, za njegovo namestnico pa Me- lito Malgaj, ki je tudi nova predsednica revizijske komi- sije. Nadzorni svet cinkarne ima šest članov. Od teh štiri predlagajo lastniki, dva sta predstavnika zaposlenih. Na junijski seji so lastniki zame- njali vse svoje člane, čeprav to glede na predlagan dnev- ni red ni bilo predvideno. Namesto Mitje Svoljška, ki je zastopal SDH in je februarja odstopil, so delničarji za novo nadzornico imenovali Melito Malgaj, prav tako iz SDH. Luko Gaberščika in Maria Gobba, ki se mu bo mandat iztekel ko- nec leta, sta na predlog SDH zamenjala Boštjan Furlan iz ljubljanske družbe Hella Sa- turnus in Dubravka Derossi Uršič iz Modre zavarovalni- ce. Delničarji so dodatno na zahtevo Modre zavarovalnice odpoklicali nadzornika Davida Kastelica in na njegovo mesto imenovali T omaža Berločnika, ki je doslej vodil več državnih podjetij, trenutno pa deluje v družbi Alfi Renewables, ki upravlja alternativne naložbe- ne sklade. Z nakupom malo več kot osem milijonov evrov vrednega svežnja delnic je nemška zavarovalnica Allianz postala tretja največja lastnica Cinkarne Celje. (Foto: arhiv podjetja) Celjski Ece v popolni lasti HSE Elektro Celje ni več solastnik družbe za prodajo električne energije Ece. Njegov malo več kot 36-odstotni delež je tudi uradno prevzel Holding Slovenske elektrarne in s tem postal stoodstotni lastnik celjskega ponudnika električne energije in energentov. Celjani prizadevali za ohra- nitev blagovne znamke Ece, števila zaposlenih in sedeža družbe v Celju ter pri tem tudi uspeli. S popolnim prevzemom družbe Ece je v Skupini Ele- ktro Celje poleg matičnega podjetja ostala samo še hče- rinska družba Ovi, ki izvaja inženirske storitve. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje, ni več v nad- zornem svetu družbe Ece, zamenjal ga je Tomaž Što- kelj, generalni direktor HSE. V Ece, ki ima sedemdeset zaposlenih, so lani poslo- vali zelo dobro. Ustvarili so 432,8 milijona evrov pri- hodkov od prodaje, kar je 28 odstotkov več kot leta 2022 in največ doslej. Rast so dosegli na vseh področjih, tako pri prodaji električ- ne energije in zemeljskega plina kot pri prodaji lesnih peletov. Občutno manj kot predlani so imeli čistega do- bička. Znašal je 1,5 milijona evrov. Leta 2022 je Ece imel 1 2,5 mili jona e vr o v dobičk a. JI Po združitvi s sorodnim podjetjem Elektra Gorenjske leta 2015 je Ece postal drugi največji dobavitelj energije v Sloveniji z največjim šte- vilom kupcev. Takrat je raz- širil obseg svojih storitev, med drugim tudi s spletno trgovino, v kateri ponuja energetsko učinkovite apa- rate, od pralnih strojev do računalnikov. Holding Slovenske elek- trarne (HSE) je v lastništvo celjske družbe vstopil pred tremi leti, ko mu je Elektro Celje prodal svoj 37,9-odsto- tni delež, Elektro Gorenjska pa 13-odstotnega. S tem je postal njen večinski lastnik. Leto kasneje je svoj lastniški delež še povečal, in sicer na malo več kot 63 odstotkov. V postopku združevanja so si Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Po izvedenih dveh javnih razpravah, kjer so Celjani in Celjanke podajali svoja mnenja o prometnih izzivih in rešitvah, Mestna občina Celje nadaljuje pripravo celostne prometne strategije. V novi fazi lahko občani odslej svoje predloge in opažene prometne izzive preprosto vpišejo v interaktivni zemljevid. Celjani zemljevid dnevno polnijo s svojimi predlogi, ki kažejo, da marsikje promet še zdaleč ni urejen varno. SIMONA ŠOLINIČ Država bo sofinancirala obnovo šolskih prostorov CELJE – Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje od leta 2024 do 2027 uvrstila projekt Prizi- dava Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje. Kot so sporočili z Ministrstva RS za vzgojo in izobraževanje, je namen projekta zagotoviti primerne prostore za ka- kovostno izobraževanje v programih zdravstvene nege, za katere je izkazan povečan vpis dijakov. V okviru naložbe naj bi dogradili učilniški trakt in jedil- nico v pritličju ter povezavo s kuhinjo. Zaradi povečanja kuhinje je namreč jedilnica nekoliko zmanjšana in ne- primerna za vedno več dijakov. Za potrebe jedilnice so namenili večnamenski prostor šole, ki se odpira na glavno ploščad. Dijakom so odvzeli prostor skupnega druženja in izvajanja skupinskih dejavnosti. Cilji naložbe so tako dozidava in preureditev jedilnice z nepokrito teraso in do- zidava učilniškega trakta ter ureditev zunanjih površin za vedno več vpisanih dijakov. Vrednost projekta je ocenjena na 3,9 milijona evrov. Od tega bo država sofi nancirala 1,5 milijona, drugo bo plačala šola. Konec naložbe predvide- vajo leta 2026. SŠol Poenotili so podobo tabel CELJE – Celjska občina je v starem mestnem jedru namestila nove usmer- jevalne table, ki obiskovalce vodijo do pomembnih kulturnih in turističnih objektov, naravnih znamenitosti in drugih pomembnejših stavb. S tem želi tudi posodobiti in poenotiti podobo informativnih tabel, ki so raz- porejene po celotnem starem mestnem jedru, od Savinjskega nabrežja, Trga celjskih knezov, Krekovega in Glavne- ga trga do Stanetove ulice. Table so na 24 lokacijah, skupno bo postavljenih 255 tabel oziroma lamel. Prve table so postavili sredi julija, preostale bodo v prihodnjih dneh. Usmerjevalne table je oblikovalo, izdelalo in namestilo pod- jetje Signaco, vrednost projekta znaša 90 tisoč evrov. SŠol Občina je pripravila spletno platformo, na kateri lahko občani sledijo pripravi do- kumenta, si ogledajo vizijo prometa v celjski občini in do jeseni na spletnem zemlje- vidu označijo točke, kjer se srečujejo s prometnimi izzivi. »V Mestni občini Celje v sodelovanju z inštitutom za politike prostora, ljubljan- skim urbanističnim zavodom in regionalno razvojno agen- cijo ljubljanske urbane regije snujemo občinsko celostno prometno strategijo, v kateri želimo zajeti raznolika mne- nja občanov in čim več stališč raznovrstnih skupnosti. So- deč po javnih razpravah, sta najbolj priljubljeni prometni temi v Celju kolesarjenje in javni potniški promet,« pravi- jo v občini. Ljudje so izrazili podporo vzpostavitvi sistema povezanih in varnih kolesar- skih poti v celotni občini in zaledju ter željo po nadaljnji širitvi mreže in boljših mo- žnostih za varno parkiranje koles. Poleg tega se zavze- majo za razvoj kakovostnega mestnega javnega prevoza, da bi več zaposlenih in prebival- cev regije uporabljalo javni prevoz za vsakodnevne poti. Prav tako podpirajo zmanjša- nje tranzitnega prometa v me- stu za večjo varnost in manjšo obremenitev ulic ter širjenje območij za pešce v mestnem središču. Občani želijo tudi zmanjšati uporabo avtomobi- lov za poti na delo in v šolo, kar bi zmanjšalo prometne za- maške in izboljšalo kakovost zraka. V ta namen predlagajo vzpostavitev dodatnih vozlišč P&R na robu mesta. Kaj predlagajo ljudje? Celjani in Celjanke so do zdaj v zemljevid že vpisali že dotrajana, obnoviti. Tako naj bi bilo predvsem v Novi vasi, kjer občani že več let opozarjajo tudi na to, da ne- kateri vozniki v nočnih urah med krožišči divjajo. Tudi na tem območju se je nedavno zgodila smrtna nesreča. Po- dobno občani predlagajo tudi na cesti v smeri Laškega, na delu, kjer se na glavno cesto priključuje Partizanska ce- sta. Na slednjo cesto se na- naša kar nekaj predlogov, saj Celjani menijo, da je ena nevarnejših z vidika varnosti pešcev in kolesarjev, medtem ko so hitrosti vozil pogosto previsoke glede na omejitev. Predlagajo tudi več hitrostnih ovir ter prepoved parkiranja na delih Partizanske ceste, saj parkirana vozila pogosto ovirajo preglednost. »Prometne varnosti sploh ni!« Ogromno predlogov se nanaša tudi na območje Hu- dinje, kjer so ulice v naselju po mnenju ljudi preozke, av- tomobili ovirajo preglednost, ulice pa so nevarne za pešce in kolesarje. Podobno velja za območje Babnega, kjer avtorji nekaterih pobud me- nijo, da prometne varnosti na cestah tam sploh ni. Vozniki omejitev hitrosti praviloma ne upoštevajo, čeprav je na cestah ogromno otrok. Kar nekaj kritik se nanaša tudi na neasfaltirano parkirišče pri Spodnjem gradu, za ka- terega je v enem od zapisov navedeno, da je »sramota za Celje, same luknje, ki jih krpajo in krpajo. Ko zapiha veter, pa gre ves prah s par- kirišča v stanovanja …« Nekateri predlagajo tudi dodatne merilce višine pri vstopu v mestno jedro, da vozniki tovornjakov ne bodo zapeljali vanj, kar se pogosto dogaja. Tudi mnogi tovornja- karji povedo, da jih navigaci- ja napačno vodi do nekaterih lokacij. Med predlogi so tudi zmanjšanje dovoljene hitro- sti vožnje mimo Zdravstve- nega doma Celje, postavitev vidnejših prometnih znakov, saj jih pogosto zarastejo dre- vesa in grmovje (tako naj bi bilo v Trubarjevi ulici), ter uvedba ukrepov na Ljubljan- ski cesti, kjer so hitrosti vozil previsoke. Ljudje izpostavlja- jo predvsem nevaren prehod za pešce pri uvozu v Ulico prekomorskih žrtev. Za dostop do zemljevida in spletne javne razprave lahko občani obiščejo https://cps. projekti.si/celje in vpišejo svoje predloge. CELJE – Predlogi že kažejo, kako nevarne so ceste v Celju Celjani bi v prometu marsikaj spremenili ogromno predlogov, ki naka- zujejo, da je v Celju ogromno ne le odsekov, ki bi jih bilo tre- ba obnoviti, ampak tudi izje- mno varnostno kritičnih točk. Eno takšnih so izpostavili na Cesti na grad, o čemer so nas krajani tega območja obvestili že pred meseci. Tam še vedno ni urejene avtobusne postaje za učence in dijake, saj na tem delu vozijo tudi šolski avtobusi. Otroci še vedno na tem delu v avtobus vstopajo na zelo nevarnem odseku. »Ni urejene avtobusne postaje za šolarje, tudi na Skalni kleti ne, obstaja velika nevarnost za nesrečo, ker čakajo na prevoz ob prometni cesti,« je nekdo zapisal v zemljevid. Iz občine so sicer pred časom že sporo- čili, da je predvidena obnova omenjene ceste. Nekateri opozarjajo tudi na nevarno Teharsko cesto, kjer ni urejene kolesarske steze, na cesti so nevarne udrtine. Naj samo spomnimo, da se je pred leti ravno na Teharski cesti zgodila smrtna prome- tna nesreča, v kateri je umrl kolesar. Med predlogi je kar nekaj takšnih, ki se nanašajo na ureditev krožišč, občani tako predlagajo krožišča pri Avtobusni postaji Celje, pri glavni pošti v mestu, med drugim tudi v križišču Deč- kove ceste in Ceste na Ostro- žno. Na drugi strani jasno izražajo mnenja, da bi mo- rala občina krožišča, ki so Kar nekaj kritik »leti« na parki- rišče pri Maksimilijanu, to je v neposredni bližini mestne hiše. Čeprav je le delno asfaltirano, predvsem v dežju ali zimskem času postane prava mlaka. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Tako je ves čas nevarno na Cesti na grad za vse učence, ki vstopa- jo v avtobuse. Situacija se, razen obnovljenih talnih označb, ki so že zbledele, od začetka tega leta do danes ni spremenila. (Foto: arhiv NT/Nik Jarh) Foto: MOC Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Po izvedenih dveh javnih razpravah, kjer so Celjani in Celjanke podajali svoja mnenja o prometnih izzivih in rešitvah, Mestna občina Celje nadaljuje pripravo celostne prometne strategije. V novi fazi lahko občani odslej svoje predloge in opažene prometne izzive preprosto vpišejo v interaktivni zemljevid. Celjani zemljevid dnevno polnijo s svojimi predlogi, ki kažejo, da marsikje promet še zdaleč ni urejen varno. SIMONA ŠOLINIČ Država bo sofinancirala obnovo šolskih prostorov CELJE – Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje od leta 2024 do 2027 uvrstila projekt Prizi- dava Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje. Kot so sporočili z Ministrstva RS za vzgojo in izobraževanje, je namen projekta zagotoviti primerne prostore za ka- kovostno izobraževanje v programih zdravstvene nege, za katere je izkazan povečan vpis dijakov. V okviru naložbe naj bi dogradili učilniški trakt in jedil- nico v pritličju ter povezavo s kuhinjo. Zaradi povečanja kuhinje je namreč jedilnica nekoliko zmanjšana in ne- primerna za vedno več dijakov. Za potrebe jedilnice so namenili večnamenski prostor šole, ki se odpira na glavno ploščad. Dijakom so odvzeli prostor skupnega druženja in izvajanja skupinskih dejavnosti. Cilji naložbe so tako dozidava in preureditev jedilnice z nepokrito teraso in do- zidava učilniškega trakta ter ureditev zunanjih površin za vedno več vpisanih dijakov. Vrednost projekta je ocenjena na 3,9 milijona evrov. Od tega bo država sofi nancirala 1,5 milijona, drugo bo plačala šola. Konec naložbe predvide- vajo leta 2026. SŠol Poenotili so podobo tabel CELJE – Celjska občina je v starem mestnem jedru namestila nove usmer- jevalne table, ki obiskovalce vodijo do pomembnih kulturnih in turističnih objektov, naravnih znamenitosti in drugih pomembnejših stavb. S tem želi tudi posodobiti in poenotiti podobo informativnih tabel, ki so raz- porejene po celotnem starem mestnem jedru, od Savinjskega nabrežja, Trga celjskih knezov, Krekovega in Glavne- ga trga do Stanetove ulice. Table so na 24 lokacijah, skupno bo postavljenih 255 tabel oziroma lamel. Prve table so postavili sredi julija, preostale bodo v prihodnjih dneh. Usmerjevalne table je oblikovalo, izdelalo in namestilo pod- jetje Signaco, vrednost projekta znaša 90 tisoč evrov. SŠol Občina je pripravila spletno platformo, na kateri lahko občani sledijo pripravi do- kumenta, si ogledajo vizijo prometa v celjski občini in do jeseni na spletnem zemlje- vidu označijo točke, kjer se srečujejo s prometnimi izzivi. »V Mestni občini Celje v sodelovanju z inštitutom za politike prostora, ljubljan- skim urbanističnim zavodom in regionalno razvojno agen- cijo ljubljanske urbane regije snujemo občinsko celostno prometno strategijo, v kateri želimo zajeti raznolika mne- nja občanov in čim več stališč raznovrstnih skupnosti. So- deč po javnih razpravah, sta najbolj priljubljeni prometni temi v Celju kolesarjenje in javni potniški promet,« pravi- jo v občini. Ljudje so izrazili podporo vzpostavitvi sistema povezanih in varnih kolesar- skih poti v celotni občini in zaledju ter željo po nadaljnji širitvi mreže in boljših mo- žnostih za varno parkiranje koles. Poleg tega se zavze- majo za razvoj kakovostnega mestnega javnega prevoza, da bi več zaposlenih in prebival- cev regije uporabljalo javni prevoz za vsakodnevne poti. Prav tako podpirajo zmanjša- nje tranzitnega prometa v me- stu za večjo varnost in manjšo obremenitev ulic ter širjenje območij za pešce v mestnem središču. Občani želijo tudi zmanjšati uporabo avtomobi- lov za poti na delo in v šolo, kar bi zmanjšalo prometne za- maške in izboljšalo kakovost zraka. V ta namen predlagajo vzpostavitev dodatnih vozlišč P&R na robu mesta. Kaj predlagajo ljudje? Celjani in Celjanke so do zdaj v zemljevid že vpisali že dotrajana, obnoviti. Tako naj bi bilo predvsem v Novi vasi, kjer občani že več let opozarjajo tudi na to, da ne- kateri vozniki v nočnih urah med krožišči divjajo. Tudi na tem območju se je nedavno zgodila smrtna nesreča. Po- dobno občani predlagajo tudi na cesti v smeri Laškega, na delu, kjer se na glavno cesto priključuje Partizanska ce- sta. Na slednjo cesto se na- naša kar nekaj predlogov, saj Celjani menijo, da je ena nevarnejših z vidika varnosti pešcev in kolesarjev, medtem ko so hitrosti vozil pogosto previsoke glede na omejitev. Predlagajo tudi več hitrostnih ovir ter prepoved parkiranja na delih Partizanske ceste, saj parkirana vozila pogosto ovirajo preglednost. »Prometne varnosti sploh ni!« Ogromno predlogov se nanaša tudi na območje Hu- dinje, kjer so ulice v naselju po mnenju ljudi preozke, av- tomobili ovirajo preglednost, ulice pa so nevarne za pešce in kolesarje. Podobno velja za območje Babnega, kjer avtorji nekaterih pobud me- nijo, da prometne varnosti na cestah tam sploh ni. Vozniki omejitev hitrosti praviloma ne upoštevajo, čeprav je na cestah ogromno otrok. Kar nekaj kritik se nanaša tudi na neasfaltirano parkirišče pri Spodnjem gradu, za ka- terega je v enem od zapisov navedeno, da je »sramota za Celje, same luknje, ki jih krpajo in krpajo. Ko zapiha veter, pa gre ves prah s par- kirišča v stanovanja …« Nekateri predlagajo tudi dodatne merilce višine pri vstopu v mestno jedro, da vozniki tovornjakov ne bodo zapeljali vanj, kar se pogosto dogaja. Tudi mnogi tovornja- karji povedo, da jih navigaci- ja napačno vodi do nekaterih lokacij. Med predlogi so tudi zmanjšanje dovoljene hitro- sti vožnje mimo Zdravstve- nega doma Celje, postavitev vidnejših prometnih znakov, saj jih pogosto zarastejo dre- vesa in grmovje (tako naj bi bilo v Trubarjevi ulici), ter uvedba ukrepov na Ljubljan- ski cesti, kjer so hitrosti vozil previsoke. Ljudje izpostavlja- jo predvsem nevaren prehod za pešce pri uvozu v Ulico prekomorskih žrtev. Za dostop do zemljevida in spletne javne razprave lahko občani obiščejo https://cps. projekti.si/celje in vpišejo svoje predloge. CELJE – Predlogi že kažejo, kako nevarne so ceste v Celju Celjani bi v prometu marsikaj spremenili ogromno predlogov, ki naka- zujejo, da je v Celju ogromno ne le odsekov, ki bi jih bilo tre- ba obnoviti, ampak tudi izje- mno varnostno kritičnih točk. Eno takšnih so izpostavili na Cesti na grad, o čemer so nas krajani tega območja obvestili že pred meseci. Tam še vedno ni urejene avtobusne postaje za učence in dijake, saj na tem delu vozijo tudi šolski avtobusi. Otroci še vedno na tem delu v avtobus vstopajo na zelo nevarnem odseku. »Ni urejene avtobusne postaje za šolarje, tudi na Skalni kleti ne, obstaja velika nevarnost za nesrečo, ker čakajo na prevoz ob prometni cesti,« je nekdo zapisal v zemljevid. Iz občine so sicer pred časom že sporo- čili, da je predvidena obnova omenjene ceste. Nekateri opozarjajo tudi na nevarno Teharsko cesto, kjer ni urejene kolesarske steze, na cesti so nevarne udrtine. Naj samo spomnimo, da se je pred leti ravno na Teharski cesti zgodila smrtna prome- tna nesreča, v kateri je umrl kolesar. Med predlogi je kar nekaj takšnih, ki se nanašajo na ureditev krožišč, občani tako predlagajo krožišča pri Avtobusni postaji Celje, pri glavni pošti v mestu, med drugim tudi v križišču Deč- kove ceste in Ceste na Ostro- žno. Na drugi strani jasno izražajo mnenja, da bi mo- rala občina krožišča, ki so Kar nekaj kritik »leti« na parki- rišče pri Maksimilijanu, to je v neposredni bližini mestne hiše. Čeprav je le delno asfaltirano, predvsem v dežju ali zimskem času postane prava mlaka. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Tako je ves čas nevarno na Cesti na grad za vse učence, ki vstopa- jo v avtobuse. Situacija se, razen obnovljenih talnih označb, ki so že zbledele, od začetka tega leta do danes ni spremenila. (Foto: arhiv NT/Nik Jarh) Foto: MOC Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V žalskem območnem združenju Rdečega križa Slovenije od lani beležijo bistveno manj upravičencev do prejema paketov s prehranskimi izdelki, ki jih z evropskimi sredstvi najbolj ogroženim osebam zago- tavlja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Letošnje poletje so prehranske pakete razdelili 241 družinam iz Spodnje Savinjske doline, kar je več kot sto družinam manj v primer- javi z istim obdobjem lani. Prehranski paketi, ki so jih upravičenci prejeli v začetku julija, so vsebovali mleko, testenine, riž, olje, moko, konzerviran fižol in pelate ter marmelado, pašteto in cedevito. SINTIJA JURIČ Vodenje žalskega zavoda prevzel preboldski župan ŽALEC – Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je prvega avgusta dobil novega direktorja. Na čelu tega žalskega javnega zavoda bo do 31. julija 2029 mag. Marko Repnik, ki je sicer župan Občine Prebold, župansko delo pa opravlja nepoklicno. Repnik je v vlogi direktorja ZKŠT Žalec zamenjal Bo- štjana Štrajharja, ki se mu je konec julija iztekel petletni mandat. Na javni razpis za mesto direktorja tega žalskega zavoda, ki je bil objavljen marca letos, je sicer prispelo pet prijav kandidatov. Od tega sta pogoje izpolnjevali dva, ob Repniku je bil to še Štrajhar, vendar je slednji kasneje od kandidature odstopil. Preboldskega župana sta za novega direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec potr- dila svet zavoda in žalski občinski svet. Delo bo opravljal v petletnem mandatnem obdobju. SJ Zasnova protipoplavnih ukrepov REČICA OB SAVINJI – Mi- nuli teden so se na Rečici ob Savinji mudili predstavnica Direkcije Republike Slo- venije za vode (DRSV) in projektanta, ki so predsta- vili zasnovo protipoplavnih ukrepov, ki bodo v prostor umeščeni z državnim pro- storskim načrtom. Konkre- tne rešitve bodo občanom in drugi zainteresirani javno- sti predstavljene v nadalj- njih fazah načrtovanja. Kot so sporočili iz reči- ške občine, so predstavnica DRSV Alenka Zupančič, iz- delovalec predlogov hidro- loških rešitev za povodje Savinje podjetja Izvo-r Miha Zidarič in izdelovalec pre- dlogov hidroloških rešitev za povodje Rečice podjetja Izvo-r Uroš Vogrinec ob obi- sku občine povedali, da so v izdelavi strokovne podlage za državni prostorski načrt. Ta bo zajemal območje Savi- nje od Mozirja do Ljubnega, na območju občine Rečica ob Savinji pa še del povodja Rečice. Drugi državni pro- storski načrt pripravljajo za Zadrečko dolino, povodje Drete od Gornjega Grada do Nazarij. Konkretne rešitve bodo občanom in drugi zaintere- sirani javnosti predstavljene v nadaljnjih fazah načrtova- nja. »Rešitve vsekakor iščemo v smislu, da bi se poplavna varnost poseljenih območij ob Savinji in Rečici bistve- no izboljšala. Ukrepi morajo biti načrtovani celovito in ne smejo biti omejeni z občin- skimi mejami, zato je tudi predviden državni prostorski načrt za zmanjšanje poplav- ne ogroženosti na porečju Sa- vinje od Mozirja do Ljubnega ob Savinji,« so še pojasnili v občini. SJ (Foto: Občina Rečica ob Savinji) Cilj razdeljevanja pomoči Cilj razdeljevanja pomoči in izvajanja spremljevalnih ukrepov je zagotoviti pomoč materialno in socialno naj- bolj ogroženim osebam ter odpraviti njihovo materialno prikrajšanost in socialno izključenost. Ciljno skupino predstavljajo končni prejemniki pomoči, ki so upravičene osebe s seznama, ki ga v skladu z Zakonom o socialnem varstvu enkrat letno določi minister, pristojen za socialno varstvo. Te skupine so brezposelne osebe v materialni stiski, zaposlene osebe v materialni stiski, osebe, prizadete v naravnih nesrečah, skupnost enega od staršev z otro- kom (ali več otroki), upokojenci z nizkimi pokojninami, posamezniki, ki živijo sami v gospodinjstvu, brezdomci, marginalne skupine oseb, posamezniki, ki so se zaradi ne- sreče ali bolezni znašli v težki situaciji, ter posamezniki in družine, pri katerih razdeljevalec pomoči prepozna stisko. SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Največ prejemnikov prehranskih paketov iz žalske občine Izrazit upad prejemnikov prehranskih paketov »Glede na to, da beležimo manj brezposelnih, se to odraža tudi pri nas v Rdečem križu,« pove sekretar žalskega območnega združenju Rdečega križa Matjaž Črešnovar. V žalskem območnem združenju Rdečega križa pa- kete s hrano delijo štirikrat letno. »Najprej januarja, ko od prejemnikov zahtevamo tudi novo dokumentacijo o socialni ogroženosti, nato marca ter julija in oktobra,« pove tamkajšnji sekretar Ma- tjaž Črešnovar. Dokazila, na osnovi katerih v Rdečem križu prepoznajo upravičenost do pomoči, so odločba o denarni socialni pomoči, odločba o izredni denarni socialni pomoči, od- ločba o varstvenem dodatku, odločba o otroškem dodatku, dokazilo o višini pokojnine, plačilna lista, dokazilo o pri- javi v evidenco brezposelnih, odločba o občinskih pomo- čeh ter odločba o nadomesti- lu za invalidnost. Največ prejemnikov v Žalcu V prvih julijskih dneh so v žalskem območnem združe- nju prehranske pakete razde- lili 241 družinam iz Spodnje Savinjske doline, v katerih je 601 družinski član. To je bi- stveno manj kot lani, ko je v istem časovnem obdobju pre- hranske pakete prejelo 350 družin s 1.050 družinskimi člani. »Število upravičencev se je začelo zmanjševati že lani poleti. Gre za to, da je stanje pri nas v Sloveniji kar dobro, in glede na to, da bele- žimo manjše število brezpo- selnih, se to odraža tudi pri nas v Rdečem križu,« pojasni Črešnovar. Od skupno razdeljenih 241 prehranskih paketov v Spo- dnji Savinjski dolini je hrano iz občine Žalec prejelo 149 družin, 14 ukrajinskih dru- žin in štiri osebe, ki živijo v domu za brezdomce Eureka/ Želva. Iz občine Braslovče je prejelo hrano 29 družin, iz občine Prebold 21, iz obči- ne Polzela 14 ter iz občine Vransko 6 in iz občine Tabor štiri družine. »V občini Žalec prebivalci večinoma prebi- vajo v blokovskih naseljih in ne morejo pridelati ničesar v vrtovih – za razliko od dru- gih občin, kjer ima več ljudi vendarle še kakšne manjše vrtičke ali njive. Ravno zato je ta številka tako visoka v Žalcu,« pojasnjuje Črešnovar in dodaja, da bo naslednja delitev prehranskih paketov oktobra, o čemer bodo upra- vičene obvestili s SMS-sporo- čili in z običajno pošto. Pomoč na več področjih V Rdečem križu po besedah Črešnovarja socialno ogrože- nim pomagajo z dvema ali s tremi vrstami pomoči. Tudi sami se soočajo z upadom prostovoljnih prispevkov in članarine. »Naši prostovolj- ci namreč finančna sredstva pridobivajo izključno na tere- nu v obliki članarine in pro- stovoljnih prispevkov. Ker je toliko organizacij, ki prosijo za finančne donacije, je tudi pri nas opazen upad prejetih sredstev.« V žalskem območnem združenju Rdečega križa Slovenije so sicer pred krat- kim spet razdelili vrednostne bone poplavljenim v lanskih avgustovskih poplavah. Sicer pa v tem času zbirajo tudi prijave za šolske potrebščine otrok. Socialno ogroženim družinam bodo pri nakupu šolskih potrebščin za priha- jajoče šolsko leto pomagali z vrednostnimi boni za 50 evrov. Prostovoljci delijo hrano ranljivim skupinam po nekih krite- rijih. Omenjene skupine se ob prejemu povabila oglasijo v osrednjem skladišču v Žalcu. (Foto: RKS – Območno zdru- ženje Žalec) Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV RIMSKE TOPLICE – Oskrbnika koče na Kopitniku pogodbo podaljšala še za pet let Ponuditi želita košček raja Živahno tudi na radeškem bazenu RADEČE – Kopališče v Njivicah nudi številne užitke. Bazen, ki ga upravlja KTRC Radeče, naenkrat sprejme do 250 kopalcev in omogoča tudi rekreativno ter nočno pla- vanje. Kopališče poleg vodnih osvežitev nudi gostinske storitve, kopališka ploščad se spremeni tudi v prizorišča različnih dogodkov. Med njimi so tako imenovani petkovi večeri, ki nudijo kombinacijo sprostitve, zabave, uživanja v glasbi ter obilo smeha. Na bazenu so tudi letos poskrbeli za tradicionalne počitniške igrarije. Potem ko so lani na Bazenu Radeče opravili vzdrževal- na dela v strojnici ter zamenjali poškodovano keramiko v bazenski školjki, ima Občina Radeče v načrtu še prenovo vstopne kopališke stavbe. Preurediti jo namerava v Paviljon papirne umetnosti. V stavbi bo na voljo prostor, kjer bodo lahko papirničarji predstavili svojo dejavnost in posebnosti. S posodobitvijo želi Občina Radeče izboljšati tudi učinkovitost, varnost in kakovost stavbe javne turistične infrastrukture, kar naj bi pripomoglo tudi k dvigu kakovosti storitev in doživetij turistov v dolini Sopote. Gradbena dela naj bi občina začela letos in jih končala v prihodnjem letu. Redni obiskovalci bazena so si tudi letos lahko zagotovili sezonsko karto, ki je cenovno ugodnejša od sprotnega nakupa vstopnic. Bazen Radeče bo odprt do konca avgusta. BA Izpolnjena dolgoletna želja RADEČE – Za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Vrho- vo je bil 13. julij zgodovinski dan. Gasilci so se namreč pre- selili v nove prostore, kar je bila njihova dolgoletna želja. V drugem najstarejšem društvu v radeški občini so že več let ugotavljali, da njihovi prostori v Prosvetnem domu Vrhovo, kjer so imeli shranjeno opremo in vozila, postajajo vedno bolj tesni za sodobne potrebe. Februarja 2019 so tako sprejeli odločitev o nakupu nepremičnine, v katero so se gasilci zdaj tudi preselili. Za nakup stavbe je moralo PGD Vrhovo odšteti 180 tisoč evrov. 126 tisočakov je prispevala Občina Radeče, 24 tisoč evrov je dodala Krajevna skupnost Vrhovo, 30 tisoč evrov je predstavljala donacija nekdanjega krajana Vrhovega Martina Kraniza, ki že vrsto let živi v Nemčiji in je na svoj domači kraj zelo navezan. Vsem, ki so vrhovskim gasilcem pomagali pri uresničitvi njihove dolgoletne želje, se je zahvalil tudi radeški župan Tomaž Režun, gasilcem pa je zaželel čim manj posredovanj ter več druženja in izobraževanj. BA Biti oskrbnik oziroma najemnik planinske koče je, po izkušnjah planinskih društev sodeč, ki težko najdejo primerno osebje, vse prej kot sanjski poklic. A za Sebastijana Salmiča in Tjašo Vodeb je ravno to. Dolgo sta si namreč želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo ene od koč. Pred približno letom sta svoje sanje začela uresničevati na Kopitniku. Pred dnevi sta najemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice podaljšala še za pet let. BOJANA AVGUŠTINČIČ Gasilcem PGD Vrhovo se je izpolnila dolgoletna želja. Preselili so se v nove prostore. (Foto: FB Tomaž Režun) »Kopitnik je prečudovit! Komaj čakava na nove do- godivščine in na ustvarjanje novih čudovitih spominov v naši planinski koči,« je mlad par sporočil ob podaljšanju skrbništva nad kočo. V prvem letu sta sicer spoznala, da je biti oskrbnik koče velika od- govornost, ki terja tudi veliko dela, vendar dodajata, da pri tem tudi neizmerno uživata in da sta željna novih izzivov. V prvem letu sta dokazala, da je koča v dobrih rokah. Svojo pozitivno energijo prenašata tudi na obiskovalce ter z ve- seljem prisluhneta njihovim zgodbam. Zato se ti na Kopi- tnik radi vračajo. Nepričakovano Za Sebastijana in Tjašo je bil ob začetku lanskega poletja »usoden« pohod na Kopitnik. »Tam sva izvedela, da z razpi- som iščejo novega oskrbnika koče. Prijavila sva se in bila iz- brana. Zgodilo se je povsem nepričakovano. Vprašala sva se, ali je to usoda, saj sva se pred tem pogovarjala o ideji, da bi živela v kateri od koč.« Njuno poigravanje z idejo oskrbništva se je tako prelevi- lo v pravi poslovni načrt, ki je prepričal vodstvo Planinske- ga društva Rimske Toplice. Za Sebastijana, ki prihaja iz okolice Krškega, in za Celjan- ko Tjašo je skrb za planinsko kočo na Kopitniku prvi »izlet« v gostinstvo. Oba sta namreč zaposlena v javni upravi, na sodišču, konce tedne pa preži- vljata na Kopitniku. Kot pravi- ta, jima koča kljub obilici dela predstavlja poseben kotiček za sproščanje in iskanje miru po napornem tednu v službi. Ko sta pred letom kočo prevzela v upravljanje, so bile njune predstave precej idilične, priznavata. »Vse skupaj sva si zamislila zelo lahkotno, preprosto. Mislila sva, da bova vse lahko opra- vila sama, a sva kmalu ugoto- vila, da potrebujeva pomoč v kuhinji, kjer kuhalnico vihti Sebastijanova mama. Priča- kovala sva tudi nekoliko več obiskovalcev, a očitno Kopi- tnik še ni širše znan,« pravi Tjaša. A se s Sebastijanom ne pritožujeta. »Ni nama žal, da sva se odločila za to pot. Čeprav delo ni lahko, naju to veseli in tu se sprostiva. Tako kot midva dajeva obiskoval- cem dobro energijo, tako nama jo oni vračajo.« Doda- jata, da jima motivacijo dajejo tudi prijazni domačini, ki ju spodbujajo pri prizadevanju, da bi na Kopitnik privabila čim več obiskovalcev. Preprosto in okusno »Najina želja je pohodni- kom in obiskovalcem ponuditi košček raja, sprostitve in miru ter najslajšo domačo kulina- riko,« pravita sogovornika. V ponudbi imata hrano, značil- no za planinske koče, zlasti jedi na žlico, stalnica je tudi domač jabolčni zavitek, obča- sno postrežeta tudi čevapčiče in kremne rezine, medtem ko o dodatni kulinarični po- nudbi ne razmišljata. »Med obiskovalci se je najbolje ›pri- jela‹ gobova enolončnica, ki jo strežemo vsak konec tedna, medtem ko hamburgerjev ali lignjev tu ne boste našli,« pra- vita Sebastijan in Tjaša. Sicer opažata, da so gostje glede hrane vedno bolj zahtevni in si želijo vse mogoče. A so na drugi strani tudi zelo hvaležni in znajo ceniti preprosto ter okusno domačo hrano. Za ljubitelje narave in športa Za Sebastijana in Tjašo je planinska koča na Kopitniku ena najlepših v slovenskem sredogorju. Želita si, da bi jo spoznalo čim več ljudi. Z obi- skom sta sicer zadovoljna, si pa želita še večjega. »Obisk je odvisen od sezone. Trenu- tno je v ospredju obisk viso- kogorja, kar se zadnji mesec in pol pozna pri obisku naše koče. Največ ljudi sicer pride ob nedeljah. Planincev ni ve- liko, gostimo pa zelo veliko domačinov, tudi pohodniki iz Hrastnika in Trbovelj pridejo, kar nekaj je tudi Hrvatov, saj so tamkajšnja planinska dru- Mlad par Sebastijan Salmič in Tjaša Vodeb je že leto oskrbnik planinske koče na Kopitniku. Pred dnevi je pogodbo podaljšal še za pet let. Tjaša je kot citrarka na Kopitniku vrsto let obiskovala tradicionalno srečanje citrarjev, Sebastijan pa je strasten hribolazec in športnik, ki je obiskal že skoraj vse vrhove v Sloveniji. Oba sta zaljubljena v naravo in hribe. Kot pravita, jima Kopitnik predstavlja poseben kotiček za sproščanje in iskanje miru. (Foto: BA) iz Rimskih Toplic,« naštevata mlada oskrbnika, ki sta pol- na idej, kako še dopolniti in obogatiti ponudbo v koči in na Kopitniku. Med drugim si želita več zaključenih družb in več obiskov otrok bodisi v okviru šolskih ali vrtčevskih obveznosti. Pri koči so za naj- mlajše nameščena tudi nova otroška igrala. Okolica koče ponuja tudi možnost za raziskovanje. Kopitnik je namreč zaradi bogate ilirske flore in posa- meznih alpskih vrst ter naha- jališča endemičnih in ogrože- nih vrst uvrščen v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Pester je tudi živalski svet. Tamkajšnji mešani gozdovi nudijo zato- čišče celo muflonom in gam- som. In še po nečem je znan ta vrh. Je namreč priljubljeno vzletišče za jadralne padalce. Koča na Kopitniku na višini 865 metrov je odprta ob koncih tedna. V soboto, 3. avgusta, bo pri njej še posebej živahno, saj bodo tradi- cionalno zazvenele citre. (Foto: BA) Planinsko kočo na Kopi- tniku so na temeljih majhne kmečke domačije v sedemde- setih letih prejšnjega stoletja zgradili člani Planinskega društva Rimske Toplice. V treh gostinskih prostorih ima sto sedežev, malo manj jih je še na terasi pred njo. V koči je pet sob s 23 posteljami, ki imajo skupne sanitarije in kopalnico, v tako imenovani mali koči (spremljajoči stav- bi) je še soba z nekaj skupni- mi ležišči. Dostop do koče je urejen po lokalni asfaltirani cesti iz naselja Turje. Kopitnik ne privablja le ljubiteljev narave in športa, ampak tudi kulture. Citre so postale njegov zaščitni znak, kjer sredi neokrnjene narave med planinskim cvetjem in bukovimi gozdovi vsako leto zadoni njihov glas. V soboto, 3. avgusta, bo tako na Kopitniku že 32. prireditev Popoldne ob citrah. Dogodek bo ponovno združil ljubitelje citer iz vseh koncev Slovenije. »Želimo si, da bi s tem dogodkom ljudem približali citrarsko glasbo in jim omogočili, da se sprostijo ob poslušanju glasbe v čudovitem okolju,« pravi oskrbnik koče na Kopitniku Sebastijan Salmič. Na dogodku bo nastopil tudi Trio Matica Pungartnika, ki bo obiskovalce zabaval po končanem citrarskem programu. štva pobratena z našimi. Po- grešava pa več obiskovalcev Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da se na Resevni počutita, kot da sta na počitnicah, čeprav imata polne roke dela, sta nam ob našem obi- sku dejala nova najemnika tamkajšnje planinskega doma Patricija Piršič in Sašo Černic. Kljub zgodnji jutranji uri je v gostinskem delu dišalo po kavi in sve- že pečenem jabolčnem zavitku. V s soncem obsijani kuhinji je bil pripravljen golaž za lačne planince in kolesarje. Slednjim dobrodošlico po novem že na sto- pnišču in v okolici doma izrečejo cvetlice. Nova moč priljubljene planinske postojanke v občini Šentjur se je namreč svojega posla lotila tako, da je najprej povsem uredila in počistila okolico. TINA STRMČNIK Projekti so izbrani LAŠKO – Znano je, kateri projekti bodo v občini letos izvedeni s sredstvi iz participativnega proračuna. Stro- kovna komisija je namreč potrdila izglasovane projektne predloge, o katerih so občani glasovali v juniju. Projekti, ki bodo letos uvrščeni v participativni proračun Občine Laško, so obnovitev igralnih površin v Breznem v vrednosti približno 25 tisoč evrov, izdelava nadstreška in vrtne lope pri igrišču Podružnične osnovne šole Vrh nad Laškim, kar bo stalo približno 9 tisoč evrov, ter ureditev sprostitvenega parka pri Ticu v Rimskih Toplicah, ta projekt je ocenjen na približno 25.800 evrov. Participativni proračun je bil letos v Občini Laško pri- pravljen po novem pravilniku. Sredstva v višini 90 tisoč evrov so razporejena med tri območja v laški občini. Ta so določena na osnovi treh kriterijev, to je števila prebivalcev, površine in števila naselij. Prvo območje zajema krajevne skupnosti Laško, Sedraž in Šentrupert in ima na voljo 30 tisoč evrov. V drugo območje so uvrščene krajevne skupno- sti Rečica, Marija Gradec in Vrh nad Laškim. Dodeljeno mu je 29 tisoč evrov. Za območje krajevnih skupnosti Zidani Most, Rimske Toplice in Jurklošter je v participativnem proračunu namenjenih 31 tisoč evrov. V Občini Laško pravijo, da je participativni proračun priložnost za gradnjo močnejše in bolj povezane lokalne skupnosti. Krajani posameznih krajevnih skupnosti so do- slej tako prišli do že kar nekaj vidnih pridobitev. BA ŠENTJUR – Patricija Piršič in Saša Černic uredila dom z okolico ter osvežila ponudbo Na Resevni zavel svež veter Patricija Piršič in Sašo Čer- nic sta ključe planinskega doma v roke dobila zadnjo ju- nijsko nedeljo zvečer, že čez nekaj ur pa sta zavihala ro- kave in začela urejati vse po- trebno. Prve dni sta s prijate- ljem Matijo Kalškom, ki jima pomaga tudi v strežbi, delala od zgodnjega jutra do pozne noči. Lotili so se košnje, od- stranili ogromno listja, čistili odtoke pred domom, uredili okolico lesene gugalnice, po- novno namestili informativne table, ki so jih pretekla neurja razmetala naokrog. »Spanju smo vsi skupaj posvetili le nekaj ur na noč,« je pojasnil Černic. In povedal, da so počistili številne odpadke, od stekla do cigaretnih ogor- kov … Okolica stolpa je bila prav tako potrebna izdatne- ga urejanja. Pobrusili so vse mize, da na njih ni več tresk. Hiško, imenovano Resevni- čanka, so uredili kot bar in na široko odprli njena vrata. Okrasili so jo z lučkami, ki zvečer poskrbijo za prijetno vzdušje. Okrog doma so za- sadili 140 sadik rož, pri tem je novima najemnikoma z izda- tnim donatorstvom na pomoč priskočilo znano šentjursko vrtnarstvo. Oba sta nas ponosno po- peljala tudi po notranjosti doma, kjer sta poskrbela za tisoč in eno malenkost, od obešalnikov za bunde poho- dnikov do dekoracije miz. Zloščila in preuredila sta to- čilni pult, si po svoje preure- dila kuhinjo in poskrbela še za marsikaj. Ob pravem času na pravem mestu Černic v gostinskem sve- tu ni novinec. Prve izkušnje je pred dvema desetletjema začel nabirati v hotelih in gostinskih lokalih na Obali. 40-letnika, ki izvira iz Trbo- velj, je ljubezen nato pripe- ljala v Celje, kjer si je s par- tnerko Brigito Bincl ustvaril družino. Na Celjskem je go- stilniško kilometrino nabiral v Hotelu Evropa, Picikatu, Centru okusov in drugje. Po tihem si je želel, da bi lahko začel pisati svojo gostinsko zgodbo … Kot naročen je bil razpis Planinskega društva Šentjur glede iskanja novega naje- mnika nedavno obnovljenega planinskega doma. Zasledila ga je Šentjurčanka Patrici- ja Piršič, ki se pod okriljem svojega društva že dolgo časa posveča organizaciji prazno- vanj rojstnih dni za otroke in izvaja plesne delavnice z obročem. Ko je zasledila ob- javo, je idejo o sodelovanju predstavila Sašu in takoj sta poslala prošnjo. »Povabljena sva bila na razgovor in s svo- jim načrtom sva uspešno pre- pričala predstavnike šentjur- skega planinskega društva.« Dobra energija Uradno odprtje doma sta pripravila v soboto, 6. julija. Vesela sta bila dobrega obi- ska in prijetnega vzdušja. Ob odprtju sta se pridružila du- hovnika iz Celja in Šentjurja, ki sta poskrbela za blagoslov stavbe, okolice in ekipe. Sašo pravi, da je bila to dobra po- potnica. »Prepričan sem, da je pri nas dobra energija, tudi planinci in kolesarji, ki priha- jajo, pohvalijo svež veter, ki je zavel.« Kot pravita, vse od odprtja beležita spodbudno število obiskovalcev, ki prihajajo iz vse države in tudi iz tujine. Nedavno se je na vrhu Re- sevne mudil par iz Manche- stra v Združenem kraljestvu. »Verjetno so ju sem napotili sodelavci šentjurskega turi- stičnoinformacijskega centra, ki sva jih prosila, naj obisko- valce usmerijo na naš dom, saj lahko tu doživijo marsikaj lepega. Ko sta turista, vajena velemest, prišla na vrh, sta dejala, da je pri nas čudovi- to.« Načrtov ne manjka Nova najemnika imata za dom na Resevni še veliko na- črtov. Ogromno prostora je tam namreč na voljo tudi za nastanitve. V sobah so ure- jene vse potrebne napeljave, manjka le oprema. »To želimo urediti čim prej, da bomo lah- ko na Resevni gostili šolo v naravi,« je dejal Sašo. Patrici- ja želi organizirati počitniško varstvo, otroke bi rada vodila na pohode na druge vrhove, kot sta med drugim Rifnik in Svetina. Navdušila bi jih rada za ustvarjanje, da bodo otroci s pomočjo svojih rok celo leto lahko oblikovali glino, slano testo ter naravne materiale, ki jih bodo nabrali v gozdu. Prepričana je, da narava po- nuja ogromno možnosti, ki navdušujejo. Sašev cilj je še, da bo namestitve možno re- zervirati tudi na znanih sple- tnih portalih. Medtem ko nekateri pla- ninski domovi vrata odprejo le ob koncu tedna, sta nova najemnika doma na Resevni tam vse dni. Poleti se namreč na ta priljubljen vrh že zju- traj povzpnejo številni lju- bitelji narave. Ker so dnevi zdaj topli in dolgi, se mnogi ljudje na pohod podajo tudi popoldne. Od sladoleda do krvavic Posebna motivacija za gri- zenje kolen je verjetno misel, da bi človek v domu pojedel kaj slastnega. Od ponedeljka do srede so na Resevni na vo- ljo zavitki, sladoled in pijača. Pestrejša ponudba hrane je na izbiro od četrtka do nede- lje. Šef kuhinje Sašo v dopoldanskem času pri- pravlja zajtrke. Od 11. ure diši po jedeh na žlico, kot so golaž, jota, ričet. Pozimi bodo na primer na voljo kr- vavice, kislo zelje, matevž, spomladi bo dišalo po če- mažu, špargljih, poleti je po- nudba spet drugačna, takrat je na jedilniku med drugim polnjena paprika. Sašo je namreč zagovornik tega, da tudi v planinski koči pripra- vlja ponudbo, prilagojeno letnim časom. Foto: Andraž Purg Sašo Černic: »Vsakega planinca, ki pride na vrh, pohvalim. Sploh tiste, ki na vrh prikolesarijo z navadnim kolesom, ne z električnim. Ljudje so veseli mojega bodrenja, radi poklepetajo z mano in številni pridejo vsaj na pijačo.« »Pomembno se nama zdi, da vsi, ki skrbimo za gostoljubje na Resevni, skrbimo tudi za vljudnost, čistočo in dobro organizacijo,« sta dejala nova najemnika. »V kuhinji so štirje zaposleni, a vsi so v eni osebi – to sem jaz,« se je po- šalil Sašo Černic. Pojasnil je, da sam skrbi za pripravo živil, kuhanje jedi, umivanje posode in pospravljanje kuhinje. Nova najemnika z eno od svojih paradnih sladic – ja- bolčnim zavitkom. Patricija Piršič ima ogromno idej, kako bi v domu na Resevni pripra- vljala praznovanje rojstnih dni za otroke. Že zdaj jim v naravi rada prebira pravljice. Vesela sta novega začetka. In hvaležna, da ju na po- slovni poti podpirajo tudi družinski člani in prijatelji. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV RIMSKE TOPLICE – Oskrbnika koče na Kopitniku pogodbo podaljšala še za pet let Ponuditi želita košček raja Živahno tudi na radeškem bazenu RADEČE – Kopališče v Njivicah nudi številne užitke. Bazen, ki ga upravlja KTRC Radeče, naenkrat sprejme do 250 kopalcev in omogoča tudi rekreativno ter nočno pla- vanje. Kopališče poleg vodnih osvežitev nudi gostinske storitve, kopališka ploščad se spremeni tudi v prizorišča različnih dogodkov. Med njimi so tako imenovani petkovi večeri, ki nudijo kombinacijo sprostitve, zabave, uživanja v glasbi ter obilo smeha. Na bazenu so tudi letos poskrbeli za tradicionalne počitniške igrarije. Potem ko so lani na Bazenu Radeče opravili vzdrževal- na dela v strojnici ter zamenjali poškodovano keramiko v bazenski školjki, ima Občina Radeče v načrtu še prenovo vstopne kopališke stavbe. Preurediti jo namerava v Paviljon papirne umetnosti. V stavbi bo na voljo prostor, kjer bodo lahko papirničarji predstavili svojo dejavnost in posebnosti. S posodobitvijo želi Občina Radeče izboljšati tudi učinkovitost, varnost in kakovost stavbe javne turistične infrastrukture, kar naj bi pripomoglo tudi k dvigu kakovosti storitev in doživetij turistov v dolini Sopote. Gradbena dela naj bi občina začela letos in jih končala v prihodnjem letu. Redni obiskovalci bazena so si tudi letos lahko zagotovili sezonsko karto, ki je cenovno ugodnejša od sprotnega nakupa vstopnic. Bazen Radeče bo odprt do konca avgusta. BA Izpolnjena dolgoletna želja RADEČE – Za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Vrho- vo je bil 13. julij zgodovinski dan. Gasilci so se namreč pre- selili v nove prostore, kar je bila njihova dolgoletna želja. V drugem najstarejšem društvu v radeški občini so že več let ugotavljali, da njihovi prostori v Prosvetnem domu Vrhovo, kjer so imeli shranjeno opremo in vozila, postajajo vedno bolj tesni za sodobne potrebe. Februarja 2019 so tako sprejeli odločitev o nakupu nepremičnine, v katero so se gasilci zdaj tudi preselili. Za nakup stavbe je moralo PGD Vrhovo odšteti 180 tisoč evrov. 126 tisočakov je prispevala Občina Radeče, 24 tisoč evrov je dodala Krajevna skupnost Vrhovo, 30 tisoč evrov je predstavljala donacija nekdanjega krajana Vrhovega Martina Kraniza, ki že vrsto let živi v Nemčiji in je na svoj domači kraj zelo navezan. Vsem, ki so vrhovskim gasilcem pomagali pri uresničitvi njihove dolgoletne želje, se je zahvalil tudi radeški župan Tomaž Režun, gasilcem pa je zaželel čim manj posredovanj ter več druženja in izobraževanj. BA Biti oskrbnik oziroma najemnik planinske koče je, po izkušnjah planinskih društev sodeč, ki težko najdejo primerno osebje, vse prej kot sanjski poklic. A za Sebastijana Salmiča in Tjašo Vodeb je ravno to. Dolgo sta si namreč želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo ene od koč. Pred približno letom sta svoje sanje začela uresničevati na Kopitniku. Pred dnevi sta najemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice podaljšala še za pet let. BOJANA AVGUŠTINČIČ Gasilcem PGD Vrhovo se je izpolnila dolgoletna želja. Preselili so se v nove prostore. (Foto: FB Tomaž Režun) »Kopitnik je prečudovit! Komaj čakava na nove do- godivščine in na ustvarjanje novih čudovitih spominov v naši planinski koči,« je mlad par sporočil ob podaljšanju skrbništva nad kočo. V prvem letu sta sicer spoznala, da je biti oskrbnik koče velika od- govornost, ki terja tudi veliko dela, vendar dodajata, da pri tem tudi neizmerno uživata in da sta željna novih izzivov. V prvem letu sta dokazala, da je koča v dobrih rokah. Svojo pozitivno energijo prenašata tudi na obiskovalce ter z ve- seljem prisluhneta njihovim zgodbam. Zato se ti na Kopi- tnik radi vračajo. Nepričakovano Za Sebastijana in Tjašo je bil ob začetku lanskega poletja »usoden« pohod na Kopitnik. »Tam sva izvedela, da z razpi- som iščejo novega oskrbnika koče. Prijavila sva se in bila iz- brana. Zgodilo se je povsem nepričakovano. Vprašala sva se, ali je to usoda, saj sva se pred tem pogovarjala o ideji, da bi živela v kateri od koč.« Njuno poigravanje z idejo oskrbništva se je tako prelevi- lo v pravi poslovni načrt, ki je prepričal vodstvo Planinske- ga društva Rimske Toplice. Za Sebastijana, ki prihaja iz okolice Krškega, in za Celjan- ko Tjašo je skrb za planinsko kočo na Kopitniku prvi »izlet« v gostinstvo. Oba sta namreč zaposlena v javni upravi, na sodišču, konce tedne pa preži- vljata na Kopitniku. Kot pravi- ta, jima koča kljub obilici dela predstavlja poseben kotiček za sproščanje in iskanje miru po napornem tednu v službi. Ko sta pred letom kočo prevzela v upravljanje, so bile njune predstave precej idilične, priznavata. »Vse skupaj sva si zamislila zelo lahkotno, preprosto. Mislila sva, da bova vse lahko opra- vila sama, a sva kmalu ugoto- vila, da potrebujeva pomoč v kuhinji, kjer kuhalnico vihti Sebastijanova mama. Priča- kovala sva tudi nekoliko več obiskovalcev, a očitno Kopi- tnik še ni širše znan,« pravi Tjaša. A se s Sebastijanom ne pritožujeta. »Ni nama žal, da sva se odločila za to pot. Čeprav delo ni lahko, naju to veseli in tu se sprostiva. Tako kot midva dajeva obiskoval- cem dobro energijo, tako nama jo oni vračajo.« Doda- jata, da jima motivacijo dajejo tudi prijazni domačini, ki ju spodbujajo pri prizadevanju, da bi na Kopitnik privabila čim več obiskovalcev. Preprosto in okusno »Najina želja je pohodni- kom in obiskovalcem ponuditi košček raja, sprostitve in miru ter najslajšo domačo kulina- riko,« pravita sogovornika. V ponudbi imata hrano, značil- no za planinske koče, zlasti jedi na žlico, stalnica je tudi domač jabolčni zavitek, obča- sno postrežeta tudi čevapčiče in kremne rezine, medtem ko o dodatni kulinarični po- nudbi ne razmišljata. »Med obiskovalci se je najbolje ›pri- jela‹ gobova enolončnica, ki jo strežemo vsak konec tedna, medtem ko hamburgerjev ali lignjev tu ne boste našli,« pra- vita Sebastijan in Tjaša. Sicer opažata, da so gostje glede hrane vedno bolj zahtevni in si želijo vse mogoče. A so na drugi strani tudi zelo hvaležni in znajo ceniti preprosto ter okusno domačo hrano. Za ljubitelje narave in športa Za Sebastijana in Tjašo je planinska koča na Kopitniku ena najlepših v slovenskem sredogorju. Želita si, da bi jo spoznalo čim več ljudi. Z obi- skom sta sicer zadovoljna, si pa želita še večjega. »Obisk je odvisen od sezone. Trenu- tno je v ospredju obisk viso- kogorja, kar se zadnji mesec in pol pozna pri obisku naše koče. Največ ljudi sicer pride ob nedeljah. Planincev ni ve- liko, gostimo pa zelo veliko domačinov, tudi pohodniki iz Hrastnika in Trbovelj pridejo, kar nekaj je tudi Hrvatov, saj so tamkajšnja planinska dru- Mlad par Sebastijan Salmič in Tjaša Vodeb je že leto oskrbnik planinske koče na Kopitniku. Pred dnevi je pogodbo podaljšal še za pet let. Tjaša je kot citrarka na Kopitniku vrsto let obiskovala tradicionalno srečanje citrarjev, Sebastijan pa je strasten hribolazec in športnik, ki je obiskal že skoraj vse vrhove v Sloveniji. Oba sta zaljubljena v naravo in hribe. Kot pravita, jima Kopitnik predstavlja poseben kotiček za sproščanje in iskanje miru. (Foto: BA) iz Rimskih Toplic,« naštevata mlada oskrbnika, ki sta pol- na idej, kako še dopolniti in obogatiti ponudbo v koči in na Kopitniku. Med drugim si želita več zaključenih družb in več obiskov otrok bodisi v okviru šolskih ali vrtčevskih obveznosti. Pri koči so za naj- mlajše nameščena tudi nova otroška igrala. Okolica koče ponuja tudi možnost za raziskovanje. Kopitnik je namreč zaradi bogate ilirske flore in posa- meznih alpskih vrst ter naha- jališča endemičnih in ogrože- nih vrst uvrščen v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Pester je tudi živalski svet. Tamkajšnji mešani gozdovi nudijo zato- čišče celo muflonom in gam- som. In še po nečem je znan ta vrh. Je namreč priljubljeno vzletišče za jadralne padalce. Koča na Kopitniku na višini 865 metrov je odprta ob koncih tedna. V soboto, 3. avgusta, bo pri njej še posebej živahno, saj bodo tradi- cionalno zazvenele citre. (Foto: BA) Planinsko kočo na Kopi- tniku so na temeljih majhne kmečke domačije v sedemde- setih letih prejšnjega stoletja zgradili člani Planinskega društva Rimske Toplice. V treh gostinskih prostorih ima sto sedežev, malo manj jih je še na terasi pred njo. V koči je pet sob s 23 posteljami, ki imajo skupne sanitarije in kopalnico, v tako imenovani mali koči (spremljajoči stav- bi) je še soba z nekaj skupni- mi ležišči. Dostop do koče je urejen po lokalni asfaltirani cesti iz naselja Turje. Kopitnik ne privablja le ljubiteljev narave in športa, ampak tudi kulture. Citre so postale njegov zaščitni znak, kjer sredi neokrnjene narave med planinskim cvetjem in bukovimi gozdovi vsako leto zadoni njihov glas. V soboto, 3. avgusta, bo tako na Kopitniku že 32. prireditev Popoldne ob citrah. Dogodek bo ponovno združil ljubitelje citer iz vseh koncev Slovenije. »Želimo si, da bi s tem dogodkom ljudem približali citrarsko glasbo in jim omogočili, da se sprostijo ob poslušanju glasbe v čudovitem okolju,« pravi oskrbnik koče na Kopitniku Sebastijan Salmič. Na dogodku bo nastopil tudi Trio Matica Pungartnika, ki bo obiskovalce zabaval po končanem citrarskem programu. štva pobratena z našimi. Po- grešava pa več obiskovalcev Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da se na Resevni počutita, kot da sta na počitnicah, čeprav imata polne roke dela, sta nam ob našem obi- sku dejala nova najemnika tamkajšnje planinskega doma Patricija Piršič in Sašo Černic. Kljub zgodnji jutranji uri je v gostinskem delu dišalo po kavi in sve- že pečenem jabolčnem zavitku. V s soncem obsijani kuhinji je bil pripravljen golaž za lačne planince in kolesarje. Slednjim dobrodošlico po novem že na sto- pnišču in v okolici doma izrečejo cvetlice. Nova moč priljubljene planinske postojanke v občini Šentjur se je namreč svojega posla lotila tako, da je najprej povsem uredila in počistila okolico. TINA STRMČNIK Projekti so izbrani LAŠKO – Znano je, kateri projekti bodo v občini letos izvedeni s sredstvi iz participativnega proračuna. Stro- kovna komisija je namreč potrdila izglasovane projektne predloge, o katerih so občani glasovali v juniju. Projekti, ki bodo letos uvrščeni v participativni proračun Občine Laško, so obnovitev igralnih površin v Breznem v vrednosti približno 25 tisoč evrov, izdelava nadstreška in vrtne lope pri igrišču Podružnične osnovne šole Vrh nad Laškim, kar bo stalo približno 9 tisoč evrov, ter ureditev sprostitvenega parka pri Ticu v Rimskih Toplicah, ta projekt je ocenjen na približno 25.800 evrov. Participativni proračun je bil letos v Občini Laško pri- pravljen po novem pravilniku. Sredstva v višini 90 tisoč evrov so razporejena med tri območja v laški občini. Ta so določena na osnovi treh kriterijev, to je števila prebivalcev, površine in števila naselij. Prvo območje zajema krajevne skupnosti Laško, Sedraž in Šentrupert in ima na voljo 30 tisoč evrov. V drugo območje so uvrščene krajevne skupno- sti Rečica, Marija Gradec in Vrh nad Laškim. Dodeljeno mu je 29 tisoč evrov. Za območje krajevnih skupnosti Zidani Most, Rimske Toplice in Jurklošter je v participativnem proračunu namenjenih 31 tisoč evrov. V Občini Laško pravijo, da je participativni proračun priložnost za gradnjo močnejše in bolj povezane lokalne skupnosti. Krajani posameznih krajevnih skupnosti so do- slej tako prišli do že kar nekaj vidnih pridobitev. BA ŠENTJUR – Patricija Piršič in Saša Černic uredila dom z okolico ter osvežila ponudbo Na Resevni zavel svež veter Patricija Piršič in Sašo Čer- nic sta ključe planinskega doma v roke dobila zadnjo ju- nijsko nedeljo zvečer, že čez nekaj ur pa sta zavihala ro- kave in začela urejati vse po- trebno. Prve dni sta s prijate- ljem Matijo Kalškom, ki jima pomaga tudi v strežbi, delala od zgodnjega jutra do pozne noči. Lotili so se košnje, od- stranili ogromno listja, čistili odtoke pred domom, uredili okolico lesene gugalnice, po- novno namestili informativne table, ki so jih pretekla neurja razmetala naokrog. »Spanju smo vsi skupaj posvetili le nekaj ur na noč,« je pojasnil Černic. In povedal, da so počistili številne odpadke, od stekla do cigaretnih ogor- kov … Okolica stolpa je bila prav tako potrebna izdatne- ga urejanja. Pobrusili so vse mize, da na njih ni več tresk. Hiško, imenovano Resevni- čanka, so uredili kot bar in na široko odprli njena vrata. Okrasili so jo z lučkami, ki zvečer poskrbijo za prijetno vzdušje. Okrog doma so za- sadili 140 sadik rož, pri tem je novima najemnikoma z izda- tnim donatorstvom na pomoč priskočilo znano šentjursko vrtnarstvo. Oba sta nas ponosno po- peljala tudi po notranjosti doma, kjer sta poskrbela za tisoč in eno malenkost, od obešalnikov za bunde poho- dnikov do dekoracije miz. Zloščila in preuredila sta to- čilni pult, si po svoje preure- dila kuhinjo in poskrbela še za marsikaj. Ob pravem času na pravem mestu Černic v gostinskem sve- tu ni novinec. Prve izkušnje je pred dvema desetletjema začel nabirati v hotelih in gostinskih lokalih na Obali. 40-letnika, ki izvira iz Trbo- velj, je ljubezen nato pripe- ljala v Celje, kjer si je s par- tnerko Brigito Bincl ustvaril družino. Na Celjskem je go- stilniško kilometrino nabiral v Hotelu Evropa, Picikatu, Centru okusov in drugje. Po tihem si je želel, da bi lahko začel pisati svojo gostinsko zgodbo … Kot naročen je bil razpis Planinskega društva Šentjur glede iskanja novega naje- mnika nedavno obnovljenega planinskega doma. Zasledila ga je Šentjurčanka Patrici- ja Piršič, ki se pod okriljem svojega društva že dolgo časa posveča organizaciji prazno- vanj rojstnih dni za otroke in izvaja plesne delavnice z obročem. Ko je zasledila ob- javo, je idejo o sodelovanju predstavila Sašu in takoj sta poslala prošnjo. »Povabljena sva bila na razgovor in s svo- jim načrtom sva uspešno pre- pričala predstavnike šentjur- skega planinskega društva.« Dobra energija Uradno odprtje doma sta pripravila v soboto, 6. julija. Vesela sta bila dobrega obi- ska in prijetnega vzdušja. Ob odprtju sta se pridružila du- hovnika iz Celja in Šentjurja, ki sta poskrbela za blagoslov stavbe, okolice in ekipe. Sašo pravi, da je bila to dobra po- potnica. »Prepričan sem, da je pri nas dobra energija, tudi planinci in kolesarji, ki priha- jajo, pohvalijo svež veter, ki je zavel.« Kot pravita, vse od odprtja beležita spodbudno število obiskovalcev, ki prihajajo iz vse države in tudi iz tujine. Nedavno se je na vrhu Re- sevne mudil par iz Manche- stra v Združenem kraljestvu. »Verjetno so ju sem napotili sodelavci šentjurskega turi- stičnoinformacijskega centra, ki sva jih prosila, naj obisko- valce usmerijo na naš dom, saj lahko tu doživijo marsikaj lepega. Ko sta turista, vajena velemest, prišla na vrh, sta dejala, da je pri nas čudovi- to.« Načrtov ne manjka Nova najemnika imata za dom na Resevni še veliko na- črtov. Ogromno prostora je tam namreč na voljo tudi za nastanitve. V sobah so ure- jene vse potrebne napeljave, manjka le oprema. »To želimo urediti čim prej, da bomo lah- ko na Resevni gostili šolo v naravi,« je dejal Sašo. Patrici- ja želi organizirati počitniško varstvo, otroke bi rada vodila na pohode na druge vrhove, kot sta med drugim Rifnik in Svetina. Navdušila bi jih rada za ustvarjanje, da bodo otroci s pomočjo svojih rok celo leto lahko oblikovali glino, slano testo ter naravne materiale, ki jih bodo nabrali v gozdu. Prepričana je, da narava po- nuja ogromno možnosti, ki navdušujejo. Sašev cilj je še, da bo namestitve možno re- zervirati tudi na znanih sple- tnih portalih. Medtem ko nekateri pla- ninski domovi vrata odprejo le ob koncu tedna, sta nova najemnika doma na Resevni tam vse dni. Poleti se namreč na ta priljubljen vrh že zju- traj povzpnejo številni lju- bitelji narave. Ker so dnevi zdaj topli in dolgi, se mnogi ljudje na pohod podajo tudi popoldne. Od sladoleda do krvavic Posebna motivacija za gri- zenje kolen je verjetno misel, da bi človek v domu pojedel kaj slastnega. Od ponedeljka do srede so na Resevni na vo- ljo zavitki, sladoled in pijača. Pestrejša ponudba hrane je na izbiro od četrtka do nede- lje. Šef kuhinje Sašo v dopoldanskem času pri- pravlja zajtrke. Od 11. ure diši po jedeh na žlico, kot so golaž, jota, ričet. Pozimi bodo na primer na voljo kr- vavice, kislo zelje, matevž, spomladi bo dišalo po če- mažu, špargljih, poleti je po- nudba spet drugačna, takrat je na jedilniku med drugim polnjena paprika. Sašo je namreč zagovornik tega, da tudi v planinski koči pripra- vlja ponudbo, prilagojeno letnim časom. Foto: Andraž Purg Sašo Černic: »Vsakega planinca, ki pride na vrh, pohvalim. Sploh tiste, ki na vrh prikolesarijo z navadnim kolesom, ne z električnim. Ljudje so veseli mojega bodrenja, radi poklepetajo z mano in številni pridejo vsaj na pijačo.« »Pomembno se nama zdi, da vsi, ki skrbimo za gostoljubje na Resevni, skrbimo tudi za vljudnost, čistočo in dobro organizacijo,« sta dejala nova najemnika. »V kuhinji so štirje zaposleni, a vsi so v eni osebi – to sem jaz,« se je po- šalil Sašo Černic. Pojasnil je, da sam skrbi za pripravo živil, kuhanje jedi, umivanje posode in pospravljanje kuhinje. Nova najemnika z eno od svojih paradnih sladic – ja- bolčnim zavitkom. Patricija Piršič ima ogromno idej, kako bi v domu na Resevni pripra- vljala praznovanje rojstnih dni za otroke. Že zdaj jim v naravi rada prebira pravljice. Vesela sta novega začetka. In hvaležna, da ju na po- slovni poti podpirajo tudi družinski člani in prijatelji. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Šaleški dolini, v kateri bo po zaprtju velenjskega premogovnika potrebno zagotoviti dodatna delovna me- sta, je spodbujanje podjetniškega duha med mladimi toliko bolj dobrodošlo. Temu poslanstvu že nekaj let sledijo v SAŠA inkubatorju, v katerem nudijo podporo mladim podjetnikom ter zagonskim podjetjem v Šaleški dolini in širše. Kot poudarja direktorica Ana Anžej, je bilo samo lani v njem ustanovljenih 31 novih podjetij in s tem zagotovljenih 36 novih delovnih mest. Zato sodi med najuspešnejše podjetniške inkubatorje v Sloveniji. »Mladi so neobremenjeni, drzni, kreativni. Imajo ideje, ki lahko spremenijo svet,« je prepričana direktorica. BARBARA FURMAN Na voljo več kot sto štipendij VELENJE – Lokalna podjetja Esotech, Elektro Jezernik, Premogovnik Velenje, HTZ in Sipoteh so za prihajajoče šolsko oz. študijsko leto razpisala skupno 114 šti- pendij, od tega 60 za dijake in 54 za študen- te. Štipendije lokalnih delodajalcev bo že šesto leto zapored sofi nancirala velenjska občina, ki je v proračunu za to zagotovila približno 22 tisoč evrov. Največ je potreb po sofi nanciranju štipendij za poklice s področja strojništva, elektrotehnike, geo- tehnologije in gradbeništva. Mestna občina Velenje bo tudi v prihajajo- čem šolskem letu sofi nancirala štipendije za defi citarne poklice, ki jih dodeljujejo deloda- jalci s sedežem v velenjski občini. Na letošnji javni poziv delodajalcem za sofi nanciranje štipendij se je odzvalo pet lokalnih podjetij, ki so izrazila možnost štipendiranja 114 dijakov in študentov. Pogoji za dodelitev štipendije dijakom in študentom so, da imajo stalno prebivališče v Mestni občini Velenje, da so državljani Republike Slovenije, so vpisani v učni oz. študijski program za defi citarni po- klic, ki je uvrščen v nabor defi citarnih pokli- cev v šolskem letu 2024/25, niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registri- rane dejavnosti in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu ter hkrati ne prejemajo druge štipendije, izjema je le državna štipendija. Štipendiranje traja do konca izobraževanja, pri čemer višino štipendije določi štipenditor. Mestna občina Velenje kot sofi nancer zagoto- vi največ 40 odstotkov izplačane štipendije, ki ne presega 40 evrov mesečno za dijaka oz. 80 evrov za študenta. Ob pridobitvi štipendije so obveznosti štipendista, da se udeleži 14-dnev- ne strokovne in enomesečne počitniške pra- kse, ki mu jo zagotovi štipenditor, ter da se po koncu izobraževanja zaposli pri štipenditorju za najmanj polovično obdobje prejemanja štipendije. Štipendist mora Mestni občini Velenje in štipenditorju najkasneje do 30. novembra dostaviti dokazila o uspešno kon- čanem letniku in prav tako oba na začetku šolskega oz. študijskega leta obvestiti o vpisu v višji letnik (vse do konca izobraževanja). Do prijav za pridobitev štipendij lahko dijaki in študenti dostopajo na spletnih straneh ali oglasnih deskah omenjenih podjetij. Roki za prijavo na razpise so različni in so navedeni v javnih razpisih podjetij. SJ VELENJE – V Saša inkubatorju lani ustanovljenih 31 podjetij in zagotovljenih 36 novih delovnih mest »Mladi, ki razmišljajo zunaj okvirjev, bodo gonilo razvoja« Spodbujanje podjetništva, za- gotavljanje delovnih mest, raz- vijanje idej na področju novih procesov, tehnologij in storitev v Šaleški dolini ter povezovanje zagonskih podjetji z mentorji, vlagatelji ter z zrelimi podjetji, odpiranje dostopa do virov fi - nanciranja in nudenje ugodnih prostorskih pogojev za podjetja so po besedah direktorice Ane Anžej osrednje naloge SAŠA inkubatorja. S pomočjo raz- ličnih programov in projektov spodbujajo mlade podjetniške talente k zagonu novih podjetij, jim nudijo spodbudno okolje in podporo pri razvoju in rasti podjetja. Lani so izvedli 35 iz- obraževalnih dogodkov in de- lavnic, na katerih je sodelovalo več kot tisoč udeležencev. Leta 2014 je na pobudo pokojnega župana Bojana Kontiča velenj- ska občina odkupila 60-odsto- tni delež družbe SAŠA inku- batorja, ostali družbeniki so še Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija z 20-odsto- tnim deležem ter Šolski center Velenje in T ehnoCenter Univer- ze v Mariboru z 10-odstotnima deležema. Ideje, ki lahko spremenijo svet SAŠA inkubator je bil lani prepoznan kot eden izmed šestih najuspešnejših inkuba- torjev v Sloveniji in postal par- tner nacionalnega konzorcija, ki izvaja programe, ki so na- menjeni inovativnim posame- znikom in zagonskim podje- tjem s potencialom hitre rasti. »Odrasli smo pogosto omejeni z družbenimi normami in pre- pričanji ter okuženi s strahom pred kritiko in neuspehom. Mladi, v fazi odraščanja, pa so neobremenjeni, drzni, kreativ- ni. Imajo ideje, ki lahko spre- menijo svet, če jih pravočasno povabimo v svet, v katerem ni neumnih vprašanj in kjer so slišani in videni. Mladi, ki raz- mišljajo zunaj okvirjev, bodo gonilo razvoja. Martin Luther King je nekoč dejal »I have a dream«. Mladi imajo sanje, ki žal v nespodbudnem okolju hi- tro zbledijo in umrejo. Mi smo tukaj, da v mlade verjamemo in jim pomagamo sanje preo- blikovati v načrte in načrte v inovativne zgodbe slovenske- ga podjetništva,« poudarja Ana Anžej. Katjin in Tejin uspeh Pred leti so mladim pod- jetnikom pri uresničevanju njihovih poslovnih zamisli podporo zagotavljali z aktiv- nostmi v programu Podjetni- ški trampolin. Zadnja štiri leta pa organizirajo ekskluzivni 6-tedenski pospeševalnik Star- tup Generator, ki je namenjen razvoju inovativnih podjetni- ških idej. Ena izmed lanskih fi nalistk Startup Generatorja Katja Mogilnicki je z idejo BacTerra postala absolutna zmagovalka v kategoriji pod- jetništva na mednarodnem tekmovanju Genius Olympi- ad. Podjetje Grashka, ki se je raz- vilo skozi program Startup Ge- nerator 2021, je za produkt Pate prejelo nagrado Inštituta za nutricionistiko za najbolj ino- vativno in trajnostno živilo leta 2022. Odmevnim uspehom so dodali še več novih proizvodov, sledilo je odprtje veganskega bistroja Grashka v Centru Rog v Ljubljani. Podjetje je bilo uspešno tudi na izboru Naj jed Vegafesta 2023, prav tako je prejelo priznanje Savinjsko- -šaleške gospodarske zbornice za prebojno invencijo. V podjetništvu se uspešno uveljavlja tudi Teja Urankar, ki je svoje produkte Butter Be Kind razvila v okviru pro- grama Startup Generator leta 2023 in prejela 10.000 evrov nepovratnih sredstev Mestne občine Velenje. Z maslom za telo je postala zmagovalka Free From Skincare Awards v kategoriji problematična koža in prodajo razširila tudi zunaj slovenskih meja. Od gob do počitniških prikolic Timotej Gungl in Lucija Prosen sta svojo idejo gojenja gob – Gobnik prav tako razvila v okviru lanskega programa Star- tup Generator in prejela 10.000 evrov nepovratnih sredstev Me- stne občine Velenje. Povezala sta se z gostinci po Sloveniji, ki v svoji kuhinji uporabljajo gobe, gojene v Gobniku. Uspeh niza tudi podjetju Sportimist, ki se je lani uspelo prebiti na tuji trg z izvirnim iz- delkom – nogometnim dnev- nikom, ki ga prodajajo tudi knjigarne Mladinske knjige. Tudi Autotech je z mentor- ji SAŠA inkubatorja zraslo v odlično podjetje, ki se ukvar- ja z robotizacijo industrijskih procesov. Lani so od Savinj- sko-šaleške gospodarske zbor- nice prejeli srebrno priznanje za linijo za sestavo in lepljenje strešnega okna avtodomov in počitniških prikolic. Razglaše- na je bila za najboljšo inova- cijo v SAŠA regiji. Pod okrilje SAŠA inkubatorja spada tudi Center ponovne uporabe Vele- nje (CPU), ki je med prebivalci Šaleške regije dobro sprejet. Samo lani so v centru zabeleži- li približno 3.500 nakupov. To pomeni, da je bilo v ponovno uporabo vrnjenih več kot 28 ton izdelkov za dom in gospo- dinjstvo. Direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej. (Foto: osebni arhiv) ŠOŠTANJ – Na pobudo šoštanjske občine je Direk- cija RS za infrastrukturo na kolesarski stezi v bliži- ni tamkajšnje osnovne šole postavila fi zične ovire. Z njimi v občini želijo pred prečkanjem državne ceste upočasniti vožnjo kolesar- jev in voznikov skirojev ter poskrbeti za večjo prome- tno varnost. »Na tem odseku kolesarska steza prečka državno cesto tik za železniškim preho- dom. Ko smo se vsakodnev- S fizičnimi ovirami želijo v občini upočasniti vožnjo uporabnikov kolesarske steze, ki pri prečkanju križišča nimajo prednosti pred avtomobili. (Foto: FB Občine Šoštanj) Lanski poslovni prihodki SAŠA inkubatorja so znaša- li 530.547 evrov, od tega je Mestna občina Velenje za inkubator namenila 125.000 evrov, za delovanje Centra ponovne uporabe (CPU) pa 62.000 evrov. Večino sredstev inkubator pridobi na evrop- skih in državnih razpisih ter s tržno dejavnostjo. »Mladi imajo sanje, ki žal v nespodbudnemu okolju hitro zbledijo in umrejo. Mi smo tukaj, da v mlade verjamemo in jim pomagamo sanje preoblikovati v načrte in načrte v inovativne zgodbe slovenskega podjetništva,« poudarja direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej. Stebrički za večjo varnost vsaki strani ceste. Podobne ovire so postavljene tudi na občinski kolesarski stezi proti Velenju in Topolšici. »Tam je razlog tudi preprečitev mo- žnosti vožnje po njej z motor- nimi kolesi in s štirikolesniki, kar se je v preteklosti doga- jalo,« je pojasnil šoštanjski župan. Dodaja še, da bodo, če se bo pojavila potreba po zagotavljanju večje varnosti, tovrstne fi zične ovire posta- vili še drugje. Sicer pa pou- darja, da je za zagotavljanje prometne varnosti nujno, da vsi udeleženci prometa upo- števajo prometne predpise. SJ no vozili na tem odseku (s kolesom, z avtomobili …), je bilo kmalu jasno, da je ta del resnično nevaren,« je o razlogih za postavitev fi zič- nih ovir na kolesarski stezi v bližini šole povedal šoštanj- ski župan Boris Goličnik. Da pri prečkanju državne ceste uporabniki kolesarske steze nimajo prednosti pred avtomobili, je pred tem opo- zarjal že manjši prometni znak. Namen postavljenih stebričkov je, da uporab- nike kolesarske steze na to opozorijo še dodatno. »S fi - zičnimi ovirami so uporab- niki kolesarske steze – poleg kolesarjev je veliko voznikov električnih skirojev – prisi- ljeni upočasniti hitrost,« je poudaril župan in dodal, da sicer prehitre vožnje kolesar- jev in voznikov skirojev na kolesarski stezi do zdaj niso zaznali. Na omenjeni kolesarski stezi je Direkcija RS za infra- strukturo na predlog in željo šoštanjske občine postavila dve fi zični oviri, po eno na Utrinek z ene od delavnic v organizaciji SAŠA inkubatorja. (Foto: arhiv SAŠA inkubatorja) Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 31, 1. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Šaleški dolini, v kateri bo po zaprtju velenjskega premogovnika potrebno zagotoviti dodatna delovna me- sta, je spodbujanje podjetniškega duha med mladimi toliko bolj dobrodošlo. Temu poslanstvu že nekaj let sledijo v SAŠA inkubatorju, v katerem nudijo podporo mladim podjetnikom ter zagonskim podjetjem v Šaleški dolini in širše. Kot poudarja direktorica Ana Anžej, je bilo samo lani v njem ustanovljenih 31 novih podjetij in s tem zagotovljenih 36 novih delovnih mest. Zato sodi med najuspešnejše podjetniške inkubatorje v Sloveniji. »Mladi so neobremenjeni, drzni, kreativni. Imajo ideje, ki lahko spremenijo svet,« je prepričana direktorica. BARBARA FURMAN Na voljo več kot sto štipendij VELENJE – Lokalna podjetja Esotech, Elektro Jezernik, Premogovnik Velenje, HTZ in Sipoteh so za prihajajoče šolsko oz. študijsko leto razpisala skupno 114 šti- pendij, od tega 60 za dijake in 54 za študen- te. Štipendije lokalnih delodajalcev bo že šesto leto zapored sofi nancirala velenjska občina, ki je v proračunu za to zagotovila približno 22 tisoč evrov. Največ je potreb po sofi nanciranju štipendij za poklice s področja strojništva, elektrotehnike, geo- tehnologije in gradbeništva. Mestna občina Velenje bo tudi v prihajajo- čem šolskem letu sofi nancirala štipendije za defi citarne poklice, ki jih dodeljujejo deloda- jalci s sedežem v velenjski občini. Na letošnji javni poziv delodajalcem za sofi nanciranje štipendij se je odzvalo pet lokalnih podjetij, ki so izrazila možnost štipendiranja 114 dijakov in študentov. Pogoji za dodelitev štipendije dijakom in študentom so, da imajo stalno prebivališče v Mestni občini Velenje, da so državljani Republike Slovenije, so vpisani v učni oz. študijski program za defi citarni po- klic, ki je uvrščen v nabor defi citarnih pokli- cev v šolskem letu 2024/25, niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registri- rane dejavnosti in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu ter hkrati ne prejemajo druge štipendije, izjema je le državna štipendija. Štipendiranje traja do konca izobraževanja, pri čemer višino štipendije določi štipenditor. Mestna občina Velenje kot sofi nancer zagoto- vi največ 40 odstotkov izplačane štipendije, ki ne presega 40 evrov mesečno za dijaka oz. 80 evrov za študenta. Ob pridobitvi štipendije so obveznosti štipendista, da se udeleži 14-dnev- ne strokovne in enomesečne počitniške pra- kse, ki mu jo zagotovi štipenditor, ter da se po koncu izobraževanja zaposli pri štipenditorju za najmanj polovično obdobje prejemanja štipendije. Štipendist mora Mestni občini Velenje in štipenditorju najkasneje do 30. novembra dostaviti dokazila o uspešno kon- čanem letniku in prav tako oba na začetku šolskega oz. študijskega leta obvestiti o vpisu v višji letnik (vse do konca izobraževanja). Do prijav za pridobitev štipendij lahko dijaki in študenti dostopajo na spletnih straneh ali oglasnih deskah omenjenih podjetij. Roki za prijavo na razpise so različni in so navedeni v javnih razpisih podjetij. SJ VELENJE – V Saša inkubatorju lani ustanovljenih 31 podjetij in zagotovljenih 36 novih delovnih mest »Mladi, ki razmišljajo zunaj okvirjev, bodo gonilo razvoja« Spodbujanje podjetništva, za- gotavljanje delovnih mest, raz- vijanje idej na področju novih procesov, tehnologij in storitev v Šaleški dolini ter povezovanje zagonskih podjetji z mentorji, vlagatelji ter z zrelimi podjetji, odpiranje dostopa do virov fi - nanciranja in nudenje ugodnih prostorskih pogojev za podjetja so po besedah direktorice Ane Anžej osrednje naloge SAŠA inkubatorja. S pomočjo raz- ličnih programov in projektov spodbujajo mlade podjetniške talente k zagonu novih podjetij, jim nudijo spodbudno okolje in podporo pri razvoju in rasti podjetja. Lani so izvedli 35 iz- obraževalnih dogodkov in de- lavnic, na katerih je sodelovalo več kot tisoč udeležencev. Leta 2014 je na pobudo pokojnega župana Bojana Kontiča velenj- ska občina odkupila 60-odsto- tni delež družbe SAŠA inku- batorja, ostali družbeniki so še Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija z 20-odsto- tnim deležem ter Šolski center Velenje in T ehnoCenter Univer- ze v Mariboru z 10-odstotnima deležema. Ideje, ki lahko spremenijo svet SAŠA inkubator je bil lani prepoznan kot eden izmed šestih najuspešnejših inkuba- torjev v Sloveniji in postal par- tner nacionalnega konzorcija, ki izvaja programe, ki so na- menjeni inovativnim posame- znikom in zagonskim podje- tjem s potencialom hitre rasti. »Odrasli smo pogosto omejeni z družbenimi normami in pre- pričanji ter okuženi s strahom pred kritiko in neuspehom. Mladi, v fazi odraščanja, pa so neobremenjeni, drzni, kreativ- ni. Imajo ideje, ki lahko spre- menijo svet, če jih pravočasno povabimo v svet, v katerem ni neumnih vprašanj in kjer so slišani in videni. Mladi, ki raz- mišljajo zunaj okvirjev, bodo gonilo razvoja. Martin Luther King je nekoč dejal »I have a dream«. Mladi imajo sanje, ki žal v nespodbudnem okolju hi- tro zbledijo in umrejo. Mi smo tukaj, da v mlade verjamemo in jim pomagamo sanje preo- blikovati v načrte in načrte v inovativne zgodbe slovenske- ga podjetništva,« poudarja Ana Anžej. Katjin in Tejin uspeh Pred leti so mladim pod- jetnikom pri uresničevanju njihovih poslovnih zamisli podporo zagotavljali z aktiv- nostmi v programu Podjetni- ški trampolin. Zadnja štiri leta pa organizirajo ekskluzivni 6-tedenski pospeševalnik Star- tup Generator, ki je namenjen razvoju inovativnih podjetni- ških idej. Ena izmed lanskih fi nalistk Startup Generatorja Katja Mogilnicki je z idejo BacTerra postala absolutna zmagovalka v kategoriji pod- jetništva na mednarodnem tekmovanju Genius Olympi- ad. Podjetje Grashka, ki se je raz- vilo skozi program Startup Ge- nerator 2021, je za produkt Pate prejelo nagrado Inštituta za nutricionistiko za najbolj ino- vativno in trajnostno živilo leta 2022. Odmevnim uspehom so dodali še več novih proizvodov, sledilo je odprtje veganskega bistroja Grashka v Centru Rog v Ljubljani. Podjetje je bilo uspešno tudi na izboru Naj jed Vegafesta 2023, prav tako je prejelo priznanje Savinjsko- -šaleške gospodarske zbornice za prebojno invencijo. V podjetništvu se uspešno uveljavlja tudi Teja Urankar, ki je svoje produkte Butter Be Kind razvila v okviru pro- grama Startup Generator leta 2023 in prejela 10.000 evrov nepovratnih sredstev Mestne občine Velenje. Z maslom za telo je postala zmagovalka Free From Skincare Awards v kategoriji problematična koža in prodajo razširila tudi zunaj slovenskih meja. Od gob do počitniških prikolic Timotej Gungl in Lucija Prosen sta svojo idejo gojenja gob – Gobnik prav tako razvila v okviru lanskega programa Star- tup Generator in prejela 10.000 evrov nepovratnih sredstev Me- stne občine Velenje. Povezala sta se z gostinci po Sloveniji, ki v svoji kuhinji uporabljajo gobe, gojene v Gobniku. Uspeh niza tudi podjetju Sportimist, ki se je lani uspelo prebiti na tuji trg z izvirnim iz- delkom – nogometnim dnev- nikom, ki ga prodajajo tudi knjigarne Mladinske knjige. Tudi Autotech je z mentor- ji SAŠA inkubatorja zraslo v odlično podjetje, ki se ukvar- ja z robotizacijo industrijskih procesov. Lani so od Savinj- sko-šaleške gospodarske zbor- nice prejeli srebrno priznanje za linijo za sestavo in lepljenje strešnega okna avtodomov in počitniških prikolic. Razglaše- na je bila za najboljšo inova- cijo v SAŠA regiji. Pod okrilje SAŠA inkubatorja spada tudi Center ponovne uporabe Vele- nje (CPU), ki je med prebivalci Šaleške regije dobro sprejet. Samo lani so v centru zabeleži- li približno 3.500 nakupov. To pomeni, da je bilo v ponovno uporabo vrnjenih več kot 28 ton izdelkov za dom in gospo- dinjstvo. Direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej. (Foto: osebni arhiv) ŠOŠTANJ – Na pobudo šoštanjske občine je Direk- cija RS za infrastrukturo na kolesarski stezi v bliži- ni tamkajšnje osnovne šole postavila fi zične ovire. Z njimi v občini želijo pred prečkanjem državne ceste upočasniti vožnjo kolesar- jev in voznikov skirojev ter poskrbeti za večjo prome- tno varnost. »Na tem odseku kolesarska steza prečka državno cesto tik za železniškim preho- dom. Ko smo se vsakodnev- S fizičnimi ovirami želijo v občini upočasniti vožnjo uporabnikov kolesarske steze, ki pri prečkanju križišča nimajo prednosti pred avtomobili. (Foto: FB Občine Šoštanj) Lanski poslovni prihodki SAŠA inkubatorja so znaša- li 530.547 evrov, od tega je Mestna občina Velenje za inkubator namenila 125.000 evrov, za delovanje Centra ponovne uporabe (CPU) pa 62.000 evrov. Večino sredstev inkubator pridobi na evrop- skih in državnih razpisih ter s tržno dejavnostjo. »Mladi imajo sanje, ki žal v nespodbudnemu okolju hitro zbledijo in umrejo. Mi smo tukaj, da v mlade verjamemo in jim pomagamo sanje preoblikovati v načrte in načrte v inovativne zgodbe slovenskega podjetništva,« poudarja direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej. Stebrički za večjo varnost vsaki strani ceste. Podobne ovire so postavljene tudi na občinski kolesarski stezi proti Velenju in Topolšici. »Tam je razlog tudi preprečitev mo- žnosti vožnje po njej z motor- nimi kolesi in s štirikolesniki, kar se je v preteklosti doga- jalo,« je pojasnil šoštanjski župan. Dodaja še, da bodo, če se bo pojavila potreba po zagotavljanju večje varnosti, tovrstne fi zične ovire posta- vili še drugje. Sicer pa pou- darja, da je za zagotavljanje prometne varnosti nujno, da vsi udeleženci prometa upo- števajo prometne predpise. SJ no vozili na tem odseku (s kolesom, z avtomobili …), je bilo kmalu jasno, da je ta del resnično nevaren,« je o razlogih za postavitev fi zič- nih ovir na kolesarski stezi v bližini šole povedal šoštanj- ski župan Boris Goličnik. Da pri prečkanju državne ceste uporabniki kolesarske steze nimajo prednosti pred avtomobili, je pred tem opo- zarjal že manjši prometni znak. Namen postavljenih stebričkov je, da uporab- nike kolesarske steze na to opozorijo še dodatno. »S fi - zičnimi ovirami so uporab- niki kolesarske steze – poleg kolesarjev je veliko voznikov električnih skirojev – prisi- ljeni upočasniti hitrost,« je poudaril župan in dodal, da sicer prehitre vožnje kolesar- jev in voznikov skirojev na kolesarski stezi do zdaj niso zaznali. Na omenjeni kolesarski stezi je Direkcija RS za infra- strukturo na predlog in željo šoštanjske občine postavila dve fi zični oviri, po eno na Utrinek z ene od delavnic v organizaciji SAŠA inkubatorja. (Foto: arhiv SAŠA inkubatorja) Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 31, 1. avgust 2024 KULTURA Letos mineva 270 let od posvetitve Marijine cerkve na Sladki Gori v občini Šmarje pri Jelšah. Omenjeni jubilej je bil povod za pripravo knjige o kraju in tam- kajšnjem spomeniku državnega pomena. Avtorica dela, umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker, je pojasnila, da doslej ni bilo na voljo primer- ne publikacije, kjer bi bili na enem mestu zbrani vsa zgodovina in predzgodovina te baročne cerkve, razumljivi za širok krog bralcev. TINA STRMČNIK Konjiški župan Darko Ratajc je arhitektu Roku Žnidaršiču podelil priznanje za zavzeto, odgovorno in strokovno delo pri projektu Nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji. Ob tem je poudaril, da je arhitekt Žnidaršič, ki velja za enega od vodilnih strokovnjakov na področju trajnostne arhitekture in urbanega razvoja, z zasnovo inovativne pomične strešne konstrukcije pustil dragocen pečat, ki predstavlja učinkovito in trajnostno zaščito stavbne dediščine v konjiški občini. Dr. Marja Lorenčak Kiker poljudno o cerkvi na Sladki Gori Knjiga o baročnem spomeniku v zlatu Sladkogorska cerkev je po- memben baročni spomenik državnega pomena, hkrati je znana in priljubljena romar- ska cerkev. Marja Lorenčak Kiker, ki izvira iz Lemberga, že nekaj časa pa živi v Zdru- ženih državah Amerike, je pojasnila, da je ta cerkev v umetnostnozgodovinski stro- ki ena od vodilnih baročnih arhitektur na Štajerskem, zgled je bila tudi za druge sa- kralne spomenike. Zaradi ar- hitekturnih posebnosti, ki so se najprej uveljavile na Sladki Gori, se je v strokovni litera- turi uveljavil izraz »gradbeni »Sladkogorska cerkev slovi po izjemni skladnosti zunanjih valovitih sten, streh in vstopa v svetišče, prevzame nas čudovita harmonija duhovne in arhitekturne celote,« pravi Marja Lorenčak Kiker. Marja Lorenčak Kiker: »Cerkev ima pet oltarjev, prižnico, dve spovednici, orgle in razgibane kipe. Vse se sveti v zlatu. Kiparstvo je v tej cerkvi enakovredno slikarstvu. Poznavalci menijo, da je na Slovenskem malo baročnih notranjosti, kjer bi se cerkvena oprema tako dosledno dopolnjevala v vsebini in umetniški vrednosti, kot je to na Sladki Gori.« Arhitektu Žnidaršiču še eno priznanje Arhitektu Roku Žnidaršiču (desno) je priznanje izročil konjiški župan Darko Ratajc. (Foto: arhiv občine) Ljubljančan Rok Žnidaršič je leta 2004 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Uni- verze v Ljubljani. Leta 2010 je skupaj z Jernejo Fisher Knap ustanovil arhitekturni atelje Medprostor. Predava doma in na mednarodnih simpozijih. Predlani je za projekt Nad- kritja ostalin cerkve sv. Jane- za Krstnika v Žički kartuziji prejel mednarodno nagrado Piranesi ter nagrado Prešer- novega sklada. Člani komisije so v obrazložitvi med drugim zapisali, da arhitekt Žnidaršič svojim sodobnim arhitektur- nim nagovorom in tehnično inovativno rešitvijo poseže v zgodovinsko substanco z največjo mero spoštovanja do kulturne dediščine. Pre- nova odpira razmislek o na- činu ohranjanja in morebitne (upo)rabe ruševin, kar je v slovenskem prostoru poseben mejnik v doktrini varstva kul- turne dediščine, so še zapisali. Za omenjeni projekt mu je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije lani podeli- la priznanje zlati svinčnik, le- tos pa je projekt prejel še dve ugledi nagradi, in sicer Plečni- kovo nagrado, najvišjo nacio- nalno priznanje za vrhunske dosežke na področju arhi- tekture, urbanizma, krajin- ske arhitekture, in nagrado odprte hiše Slovenije, ki jo podeljujejo z namenom spodbujanja čim večjega so- delovanja najširše javnosti pri razumevanju in odlo- čanju o izbranih projektih strokovne žirije. Rok Žnidaršič kot docent, nosilec rednih predmetov, mentor na Fakulteti za ar- hitekturo v Ljubljani ter podžupan mesta Ljubljana, nadaljuje z vplivanjem na prihodnje generacije arhi- tektov in urbanistov. BF tip sladkogorska skupina«. » Ta izraz je uvedel prof. dr. Nace Šumi, saj je na Sladki Gori pre- poznal pomembne oblikovne novosti domačega, torej šta- jerskega izvora, ki niso posle- dica avstrijskega vpliva.« Celoten cerkveni strop je delo ljubljanskega baročnega slikarja Franca Jelovška, ki je s temi slikami dosegel vrh v svojem umetniškem opusu. Za razliko od upodabljanja herojskih fi gur in zamaknje- nosti svetniških pogledov, ki jih je narekoval baročni čas, je Jelovšek svojim likom vdahnil domačnost. Avtori- ca knjige je pojasnila, da je omenjeni slikar fi guram na- del prijazen in topel obraz, ki v verniku ne vzbuja stra- hu, temveč ljubezen, vero in upanje. S tem se je približal človeku in njegovi krajini. »Takšna je med drugim freska Marije z Jezusom v naročju tik pod korom pri vhodu v cerkev, na kateri oba udobno sedita na oblaku, sta nasme- jana ter pozdravljata vsakega, ki vstopi v njun hram.« Odkrivala pomen prizorov Marja Lorenčak Kiker je o Sladki Gori prvič pisala v svoji diplomski nalogi, ko se je spoznala s temeljno litera- turo o tamkajšnji cerkvi. Ko je pripravljala svežo knjigo, je podatke o freskah, kipih in arhitekturi črpala tudi iz del uglednih umetnostnih zgodovinarjev in nekaterih drugih piscev. Pomemben vir podatkov sta bila župnijska kronika ter zbornik o Sladki Gori. Dragocene informacije je našla v Svetem pismu, ko je pripravljala razlage svetni- ških življenj, pa je primerjala različne vire literature, pred- vsem tiste, ki so dosegljivi v digitalnih knjižnicah. Pojasnila je, da je veliko pozornosti namenila razisko- vanju podrobnosti prizorov, upodobljenih v cerkvi. »Pri tem se mi je odkrilo tisto, če- sar prej nisem takoj prepozna- la. Da so ta mogočna predsta- vitev čaščenja Marije Kraljice in nešteta uslišanja Matere božje močno povezana s sve- tniki zavetniki na oltarjih. Ti so tam zato, da tvorijo trden most med verniki, Marijo in nebesi. Teološko-duhovna vsebina je prepletena z eno samo ljubeznijo do Marije. Še slikar Franc Jelovšek je nasli- kal svoj portret z gorečim Ma- rijinim srcem v roki ter napi- sal, da je srce in slikarsko delo daroval Materi božji.« Priljubljeno zbirališče romarjev V sladkogorski kroniki je ohranjen zapis, da so ljudje na Sladki Gori nekaj našli, da se je nekaj zgodilo. Kaj so našli, ne ve nihče, po prepričanju Marje Lorenčak Kiker pa je bilo to odkritje zagotovo nekaj velikega. Ko so ljudje to sliša- li, so namreč iz vseh koncev nekdanje monarhije začeli ro- mati v kraj, kjer je stala stara cerkev svete Marjete. » To se je zgodilo leta 1738 in od takrat je k cerkvi romalo na tisoče in tisoče ljudi, Sladka Gora je postala romarski kraj. Na tem mestu so se dogajala mnoga uslišanja, ki so jih duhovniki vestno zapisovali takoj, ko je kdo sporočil, da je bil kdo usli- šan,« je pojasnila umetnostna zgodovinarka. Ker je bila sta- ra gotska cerkev pretesna, so zgradili novo, Marijino. Novo božjepotno cerkev je 25. julija 1754 posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems kot cer- kev svete Marjete Čudodelne Matere božje in svete Marjete Antiohijske. Marja Lorenčak Kiker je po- udarila, da ta baročna cerkev še zdaleč nima le duhovne in umetniške vrednosti. Po njenih besedah danes pred- stavlja kulturno identiteto kraja, povezuje ljudi ter sple- ta vezi med preteklim, seda- njim in prihodnjim življe- njem. Župnija Sladka Gora je ob 270-letnici posvetitve te sakralne stavbe obnovila cerkveno obzidje, na novo so bile zgrajene še dvojne stopnice. Foto: osebni arhiv Marje Lorenčak Kiker Marja Lorenčak Kiker v Ma- rijini cerkvi na Sladki Gori Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 31, 1. avgust 2024 NAŠA TEMA Mineva leto od katastrofalnih poplav, a državljani, ki so jim narasle vode uničile dom, še vedno ne vedo, kje bodo lahko mirno živeli. Med najbolj prizadetimi so bile občine v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Vlada je župane zadolžila, naj najdejo primerna ze- mljišča za nadomestno gradnjo in jih komunalno opremijo. Nekateri so parcele že našli, a čakajo na so- glasja vodovarstvene stroke. Župani so ogorčeni, ker se državna birokracija nerazumno dolgo obotavlja pri napovedani obnovi, v poplavah prizadeti občani pa so že mesece prepuščeni obupu in občutku nemoči. Pravijo, da ne zaupajo več nikomur. BARBARA FURMAN V poplavah prizadeti prebivalci Zgornje in Spodnje Savinjske doline po letu dni še vedno v negotovosti Je vlada ljudi pustila na cedilu? Zasuta hiša v zaselku Trbiž na Ljubnem ob Savinji 2023 … in podoba domačije po letu od poplav. Le pri peščici poškodova- nih hiš so opravljene cenitve, kdaj bodo ljudem izplačane odškodnine, ne zna poveda- ti nihče. Ob tem se mnogi z grenkim priokusom spomi- njajo lanske izjave premiera Roberta Goloba, da se vlada dogovarja z največjimi pro- izvajalci montažnih hiš v Sloveniji, ki bi lahko posta- vili po sto hiš na mesec. A do danes ni bila zgrajena niti ena. Nov dom je dočakala le poplavljena družina Stropnik v slovenjegraški občini, a ne po zaslugi države, denar so zagotovili številni donatorji. Po besedah vladnega ko- ordinatorja za obnove po poplavah Boštjana Šefica seznam za morebitno ruše- nje uničenih oziroma poško- dovanih hiš tudi po letu dni še ni dokončan. Za 343 hiš po vsej Sloveniji, ki niso več primerne za bivanje, je izde- lanih le 130 cenitev, izdanih je 73 sklepov, le 16 pogodb je odposlanih. Za vsemi temi številkami se skrivajo družine in posamezniki, ki so v nekaj urah ostali brez vsega. Ohra- nili pa so upanje, da bo zanje poskrbljeno. A tudi njihovo upanje iz meseca v mesec usiha. Šefic pojasnjuje, da se zapleta pri pripravi strokov- nih podlag za nadomestne gradnje. »Nekatere podlage so obstajale že pred poplava- mi, a niso ustrezale sedanjim razmeram. V direkciji so tako morali izdelati nove študije, na podlagi katerih so nato ocenili, ali je neko stavbo treba odstraniti ali ne. Nekaj so jih s seznama za morebi- tno porušitev umaknili, saj so ocenili, da jih bo mogoče obvarovati pred morebitnimi novimi poplavami.« Ob tem je dodal, da je treba pred gra- dnjo nadomestnih hiš najti tudi ustrezna zemljišča ter jih komunalno opremiti. Strinja se, da bi se na državni ravni lahko marsikaj hitreje odvija- lo, tudi zakonodajni postopki v državnem zboru. Kako je v naših krajih? Občani v Gornjem Gradu so te dni izvedeli, da je s se- znama, na katerem je bilo za rušenje predvidenih 27 hiš, kar 23 hiš odstranjenih. In to brez kakršnihkoli pojasnil. »Nejevoljen sem, ker se pristojne državne službe pri iskanju učinkovitih rešitev obotavljajo in tako le še sto- pnjujejo negotovost ter stisko ljudi. Doslej so v naši občini le tri družine prejele sklepe vlade za premestitev. Sicer pa je na seznamu poleg stano- vanjskih hiš še 12 gospodar- skih poslopij, med katerimi je tudi gasilski dom, ki je utrpel največjo škodo v svoji dolgo- letni zgodovini kraja,« navaja župan Anton Špeh, ki je kri- tičen tudi do strokovnjakov za protipoplavno varnost. »Lani je narava pokazala, da so bile njihove strokovne od- ločitve v preteklosti napačne in da so nepopravljive. Zato smo prebivalci ob vodotokih lahko upravičeno zaskrblje- ni, kako bo v prihodnje. Le upam lahko, da bo država Hiša v Letušu v občini Braslovče pred enim letom Hiša v Letušu v občini Braslovče danes. Na seznamu za odstrani- tev je v Letušu približno 150 hiš. Kristl Germelj pravi, da hiša ni bila močno poškodovana, potreb- na je le manjših popravil. V Nazarjah je bilo lani pod vodo tudi športno igrišče. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 31, 1. avgust 2024 NAŠA TEMA Ob rObu Priznala neučinkovitost? Ne le v poplavah prizadeti ob- čani, tudi drugi državljani menijo, da vlada po lanskih katastrofalnih poplavah ni naredila tega, kar je obljubila. Kot je pokazala anketa Mediane, več kot 42 odstotkov lju- di meni, da je popoplavna obno- va neučinkovita, tretjina pa, da je popolnoma neučinkovita. To si je, sodeč po napovedanih spremem- bah v organizaciji in kadrovskih zamenjavah v vodstvu direkcije za vode, priznala tudi vlada, Med drugim je napovedala petletno obdobje obnove, v katero naj bi vložila več kot 1,3 milijarde evrov. A ni problem v denarju, ampak v neučinkoviti birokraciji, poudarjajo župani ob Savinji. Bistvo enoletne kalvarije je le v nekaj stavkih zelo na- zorno strnila županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik, »Če človek ne more v svojo hišo, kjer je vse polomljeno in umazano, ga ne moremo tolažiti z besedami, češ, saj bo, zdaj bomo objavili javno naročilo, ki mora biti objavljeno 14 dni, potem bomo izbrali izvajalca, in če ne bo pritožb, se bomo lotili vašega problema. Ali je to tolažba za ljudi?« In medtem se nova neurja tudi to poletje vrstijo. BARBARA FuRMAN občutki – nekaterim je odle- glo, saj bodo končno rešeni utrujajoče negotovosti, spet drugi so jezni in v stresu, ker jih čaka velika življenj- ska sprememba, kar selitev za marsikoga je. Župan Bo- ris Goličnik je povedal, da je presenečen nad obsegom predvidene preselitve. »Raz- mere na terenu zelo dobro poznam, zato sem pričakoval, da se bodo morali preseliti le stanovalci iz hiš, ki so tik ob Toplici in Florjanščici, ne pa iz celotnega spodnjega dela Pohrastnika. Za nekaj stavb stroka še vedno ni povedala, kaj namerava z njimi.« Matej Pečovnik: »Gradnje prihodnje leto?« V občini Nazarje je država najprej na seznam za ruše- nje uvrstila 10 hiš, sklep za odstranitev pa so doslej pre- jeli le trije lastniki. Kot je še povedal župan Matej Pečov- nik, cenitve stavb še niso bile opravljene. »Z občani, ki so prejeli sklep za rušenje hiš, sem se v teh dneh pogovar- jal, kako naprej. Pravijo, da se bodo šele po opravljeni cenitvi oziroma znani višini odškodnine odločili, ali bodo novo hiši gradili sami ali bodo gradnjo prepustili državi. Ob- čina trenutno vodi postopek za tri lokacijske preveritve, vendar smo z dejavnostmi obstali, ker ne vemo, koliko sklepov bo izdanih in kakšne bodo cenitve. Glede na obo- tavljanje pristojnih državnih služb se bodo gradnje stano- vanjskih hiš najverjetneje lah- ko začele šele v prvi polovici naslednjega leta.« Sicer pa so v občini Nazar- je spomladi končali prenovo v poplavah poškodovane stavbe vrtca in podružnične osnovne šole v Šmartnem ob Dreti. V njej bodo do konca šolskih počitnic obnovili še kuhinjo oziroma razdeljevalnico hra- ne. Predvidoma do sredine avgusta bo končana prenova doma kulture. Kmalu bo ure- jen nov prepust, s katerim bo zagotovljena večja poplavna varnost v industrijsko-obrtni coni Prihova ter na območju podjetja BSH Hišni aparati. Foto: Andraž Purg se je močno nagnila na cesto. Vnuk že celo leto išče parce- lo za nadomestno gradnjo v občini Luče. Žal neuspešno.« Župan Strmčnik: »Gremo se ›pingpong‹« Ne le poplavljeni občani, do vlade, počasnih postop- kov in birokracije je zelo kri- tičen tudi župan Luč Klavdij Strmčnik. »Naša občina je za isto lokacijo, na kateri bi si družina zgradila nov dom, od direkcije za vode najprej do- bila negativno mnenje, nato pogojnega, zdaj pa sploh ne vemo, kaj lahko naredimo. Ves čas se gremo ›pingpong‹, medtem pa človeku ne mo- rem povedati, ali bo na tem mestu lahko gradil hišo ali ne. Veste, na načelni ravni se s pristojnimi zelo hitro vse dogovorimo, a potem je tre- ba pripraviti dokument, ki ga mora podpisati direkcija. In takrat se začne nizanje zah- tev po številnih dokumentih in soglasjih, ki jim ni videti konca. Še vedno smo zelo zbirokratizirana država, žal.« Šoštanj: Od jeze do olajšanja V naselju Pohrastnik v ob- čini Šoštanj je približno 50 stanovanjskih hiš, od tega jih je več kot 30 predvidenih za selitev. Kot sta med junijskim obiskom Šoštanja povedala vodja vladne službe za ob- novo po poplavah in plazo- vih Boštjan Šefic in državni sekretar v kabinetu predse- dnika vlade Jure Leben, je selitev potrebna, čeprav je na vodotokih predvidena uredi- tev varovalnih ukrepov. Stro- kovnjaki državne tehnične pi- sarne so pripravili strokovne podlage za suhe zadrževalni- ke in poglobitev struge Pake. Po besedah Alenke Zupan- čič iz direkcije za vode je za večji del prebivalcev naselja Pohrastnik predvidena pre- selitev, glede manjšega dela območja pa odločitev stroke še ni dokončna. V Pohrastniku so bili v za- dnjih tridesetih letih popla- vljeni že tretjič, a najhuje je bilo lani avgusta. Pohrastni- čani so se na napovedano selitev odzvali z mešanimi čim prej pripravila državni prostorski načrt za porečje Drete in odpravila težave tako v naši občini kot tudi dolvo- dno do Nazarij oziroma do izliva Drete v Savinjo. Pred- stavniki države so nam nekaj idejnih projektov že pokazali in z nekaterimi rešitvami se strinjamo. Med drugim je predvidenih nekaj suhih za- drževalnikov. Toda projekti so le črka na papirju, bojim se, da bo do njihove uresni- čitve preteklo še veliko vode. In samo upam lahko, da se nam do takrat tako obsežne poplave ne bodo ponovile. Očitno so bili naši predniki pri gradnji objektov na reki in ob njej veliko bolj modri oziroma premišljeni. Na Dreti in njenih pritokih je bilo na- mreč v preteklosti skoraj 300 vodnih gospodarskih objek- tov, od velikih žag, mlinov do manjših hidroelektrarn. Nekateri še vedno stojijo, saj jih tudi obsežne poplave niso uničile. Očitno nam danes primanjkuje zdrave kmečke pameti, ki so jo naši predniki imeli.« In kako je v občini Braslov- če? Prejšnji teden so se iztekli roki za pripombe za odstra- nitev 50 stanovanjskih hiš na desnem bregu Savinje. Sed- mega avgusta se bo iztekel rok za oddajo pritožb za levi breg Savinje, kjer naj bi selili prebivalce iz 116 hiš. Ljubno: Poplavljenih več kot 200 hiš Ali se bodo selile ali ne, po enem letu prav tako še vedno ne vedo številne dru- žine v občini Ljubno. »Naši občani doživljajo hude stiske, ki jih tisti, ki česa takšnega niso doživeli, težko razume- jo. Za ljudi je psihično obre- menjujoč vsak dodaten dan negotovosti, zato pozivam odgovorne v državi, naj jim čim prej zagotovijo pogoje za nadomestne domove,« pou- darja župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Pet hiš so podivjani vodotoki oziro- ma plazovi odnesli takoj. Še sedem so jih morali podreti. Več kot petdeset hiš je huje poškodovanih, skupaj je bilo poplavljenih več kot dvesto hiš. Kristl Germelj: »Kam naj grem pri osemdesetih?« Stisko doživljajo tudi občani Luč. Med najbolj prizadetimi v lanskih poplavah je bil zaselek Struge, ki ga je deroča voda zmaličila do neprepoznavno- sti. Leto kasneje je med prebi- valci mogoče čutiti predvsem žalost. Tamkajšnja krajana Jožica in Kristl Germelj ste se takoj po poplavah začasno preselila k prijateljem, a sta se po nekaj tednih vrnila v svojo hišo v upanju, da bosta v njej še naprej lahko preživljala je- sen življenja. V miru seveda. A geologi pravijo, da jim miru ne morejo zagotoviti, saj Stru- ge ogroža ogromen plaz, ki se je začel sprožati nekaj dni po poplavah. Vsem prebivalcem so svetovali, naj se preselijo. »Z ženo želiva ostati v Stru- gah, saj najina hiša ni močno poškodovana. Potrebna je le manjših popravil. Star sem 80 let, kam naj grem pri teh letih? Tudi žena ni veliko mlaj- ša. To je hud stres. Nekateri sosedi bi se radi preselili, a ne vedo, kam. Država je očitno pozabila na nas,« ne skriva razočaranja Kristl Germelj, ki dodaja, da v Strugah več desetletij niso imeli težav z naraslimi vodami ob močnej- ših nalivih. Lanskega avgusta je katastrofo povzročila ogro- mna skala v strugi Savinje, ki je zajezila pretok vode v reki in tako ob nakopičenju velikih količin vode s silovito močjo povzročila razdejanje v celo- tnem zaselku. Njun vnuk si je nekaj metrov stran zgradil novo hišo, v katero se je z dru- žino preselil približno pol leta pred poplavami. »Deroča voda je temelje hiše spodjedla, zato Podoba poplavljene ribogojnice v Malih Braslovčah lani … … in takšen je pogled nanjo letos. Poškodovan odsek ceste Ljubno v Ljubnem ob Savinji … … je bil pred mese- ci prenovljen. Poplavljeno središče Nazarij leta 2023 … … in njegova podoba danes. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 31, 1. avgust 2024 NAŠA TEMA Mineva leto od katastrofalnih poplav, a državljani, ki so jim narasle vode uničile dom, še vedno ne vedo, kje bodo lahko mirno živeli. Med najbolj prizadetimi so bile občine v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Vlada je župane zadolžila, naj najdejo primerna ze- mljišča za nadomestno gradnjo in jih komunalno opremijo. Nekateri so parcele že našli, a čakajo na so- glasja vodovarstvene stroke. Župani so ogorčeni, ker se državna birokracija nerazumno dolgo obotavlja pri napovedani obnovi, v poplavah prizadeti občani pa so že mesece prepuščeni obupu in občutku nemoči. Pravijo, da ne zaupajo več nikomur. BARBARA FURMAN V poplavah prizadeti prebivalci Zgornje in Spodnje Savinjske doline po letu dni še vedno v negotovosti Je vlada ljudi pustila na cedilu? Zasuta hiša v zaselku Trbiž na Ljubnem ob Savinji 2023 … in podoba domačije po letu od poplav. Le pri peščici poškodova- nih hiš so opravljene cenitve, kdaj bodo ljudem izplačane odškodnine, ne zna poveda- ti nihče. Ob tem se mnogi z grenkim priokusom spomi- njajo lanske izjave premiera Roberta Goloba, da se vlada dogovarja z največjimi pro- izvajalci montažnih hiš v Sloveniji, ki bi lahko posta- vili po sto hiš na mesec. A do danes ni bila zgrajena niti ena. Nov dom je dočakala le poplavljena družina Stropnik v slovenjegraški občini, a ne po zaslugi države, denar so zagotovili številni donatorji. Po besedah vladnega ko- ordinatorja za obnove po poplavah Boštjana Šefica seznam za morebitno ruše- nje uničenih oziroma poško- dovanih hiš tudi po letu dni še ni dokončan. Za 343 hiš po vsej Sloveniji, ki niso več primerne za bivanje, je izde- lanih le 130 cenitev, izdanih je 73 sklepov, le 16 pogodb je odposlanih. Za vsemi temi številkami se skrivajo družine in posamezniki, ki so v nekaj urah ostali brez vsega. Ohra- nili pa so upanje, da bo zanje poskrbljeno. A tudi njihovo upanje iz meseca v mesec usiha. Šefic pojasnjuje, da se zapleta pri pripravi strokov- nih podlag za nadomestne gradnje. »Nekatere podlage so obstajale že pred poplava- mi, a niso ustrezale sedanjim razmeram. V direkciji so tako morali izdelati nove študije, na podlagi katerih so nato ocenili, ali je neko stavbo treba odstraniti ali ne. Nekaj so jih s seznama za morebi- tno porušitev umaknili, saj so ocenili, da jih bo mogoče obvarovati pred morebitnimi novimi poplavami.« Ob tem je dodal, da je treba pred gra- dnjo nadomestnih hiš najti tudi ustrezna zemljišča ter jih komunalno opremiti. Strinja se, da bi se na državni ravni lahko marsikaj hitreje odvija- lo, tudi zakonodajni postopki v državnem zboru. Kako je v naših krajih? Občani v Gornjem Gradu so te dni izvedeli, da je s se- znama, na katerem je bilo za rušenje predvidenih 27 hiš, kar 23 hiš odstranjenih. In to brez kakršnihkoli pojasnil. »Nejevoljen sem, ker se pristojne državne službe pri iskanju učinkovitih rešitev obotavljajo in tako le še sto- pnjujejo negotovost ter stisko ljudi. Doslej so v naši občini le tri družine prejele sklepe vlade za premestitev. Sicer pa je na seznamu poleg stano- vanjskih hiš še 12 gospodar- skih poslopij, med katerimi je tudi gasilski dom, ki je utrpel največjo škodo v svoji dolgo- letni zgodovini kraja,« navaja župan Anton Špeh, ki je kri- tičen tudi do strokovnjakov za protipoplavno varnost. »Lani je narava pokazala, da so bile njihove strokovne od- ločitve v preteklosti napačne in da so nepopravljive. Zato smo prebivalci ob vodotokih lahko upravičeno zaskrblje- ni, kako bo v prihodnje. Le upam lahko, da bo država Hiša v Letušu v občini Braslovče pred enim letom Hiša v Letušu v občini Braslovče danes. Na seznamu za odstrani- tev je v Letušu približno 150 hiš. Kristl Germelj pravi, da hiša ni bila močno poškodovana, potreb- na je le manjših popravil. V Nazarjah je bilo lani pod vodo tudi športno igrišče. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 31, 1. avgust 2024 NAŠA TEMA Ob rObu Priznala neučinkovitost? Ne le v poplavah prizadeti ob- čani, tudi drugi državljani menijo, da vlada po lanskih katastrofalnih poplavah ni naredila tega, kar je obljubila. Kot je pokazala anketa Mediane, več kot 42 odstotkov lju- di meni, da je popoplavna obno- va neučinkovita, tretjina pa, da je popolnoma neučinkovita. To si je, sodeč po napovedanih spremem- bah v organizaciji in kadrovskih zamenjavah v vodstvu direkcije za vode, priznala tudi vlada, Med drugim je napovedala petletno obdobje obnove, v katero naj bi vložila več kot 1,3 milijarde evrov. A ni problem v denarju, ampak v neučinkoviti birokraciji, poudarjajo župani ob Savinji. Bistvo enoletne kalvarije je le v nekaj stavkih zelo na- zorno strnila županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik, »Če človek ne more v svojo hišo, kjer je vse polomljeno in umazano, ga ne moremo tolažiti z besedami, češ, saj bo, zdaj bomo objavili javno naročilo, ki mora biti objavljeno 14 dni, potem bomo izbrali izvajalca, in če ne bo pritožb, se bomo lotili vašega problema. Ali je to tolažba za ljudi?« In medtem se nova neurja tudi to poletje vrstijo. BARBARA FuRMAN občutki – nekaterim je odle- glo, saj bodo končno rešeni utrujajoče negotovosti, spet drugi so jezni in v stresu, ker jih čaka velika življenj- ska sprememba, kar selitev za marsikoga je. Župan Bo- ris Goličnik je povedal, da je presenečen nad obsegom predvidene preselitve. »Raz- mere na terenu zelo dobro poznam, zato sem pričakoval, da se bodo morali preseliti le stanovalci iz hiš, ki so tik ob Toplici in Florjanščici, ne pa iz celotnega spodnjega dela Pohrastnika. Za nekaj stavb stroka še vedno ni povedala, kaj namerava z njimi.« Matej Pečovnik: »Gradnje prihodnje leto?« V občini Nazarje je država najprej na seznam za ruše- nje uvrstila 10 hiš, sklep za odstranitev pa so doslej pre- jeli le trije lastniki. Kot je še povedal župan Matej Pečov- nik, cenitve stavb še niso bile opravljene. »Z občani, ki so prejeli sklep za rušenje hiš, sem se v teh dneh pogovar- jal, kako naprej. Pravijo, da se bodo šele po opravljeni cenitvi oziroma znani višini odškodnine odločili, ali bodo novo hiši gradili sami ali bodo gradnjo prepustili državi. Ob- čina trenutno vodi postopek za tri lokacijske preveritve, vendar smo z dejavnostmi obstali, ker ne vemo, koliko sklepov bo izdanih in kakšne bodo cenitve. Glede na obo- tavljanje pristojnih državnih služb se bodo gradnje stano- vanjskih hiš najverjetneje lah- ko začele šele v prvi polovici naslednjega leta.« Sicer pa so v občini Nazar- je spomladi končali prenovo v poplavah poškodovane stavbe vrtca in podružnične osnovne šole v Šmartnem ob Dreti. V njej bodo do konca šolskih počitnic obnovili še kuhinjo oziroma razdeljevalnico hra- ne. Predvidoma do sredine avgusta bo končana prenova doma kulture. Kmalu bo ure- jen nov prepust, s katerim bo zagotovljena večja poplavna varnost v industrijsko-obrtni coni Prihova ter na območju podjetja BSH Hišni aparati. Foto: Andraž Purg se je močno nagnila na cesto. Vnuk že celo leto išče parce- lo za nadomestno gradnjo v občini Luče. Žal neuspešno.« Župan Strmčnik: »Gremo se ›pingpong‹« Ne le poplavljeni občani, do vlade, počasnih postop- kov in birokracije je zelo kri- tičen tudi župan Luč Klavdij Strmčnik. »Naša občina je za isto lokacijo, na kateri bi si družina zgradila nov dom, od direkcije za vode najprej do- bila negativno mnenje, nato pogojnega, zdaj pa sploh ne vemo, kaj lahko naredimo. Ves čas se gremo ›pingpong‹, medtem pa človeku ne mo- rem povedati, ali bo na tem mestu lahko gradil hišo ali ne. Veste, na načelni ravni se s pristojnimi zelo hitro vse dogovorimo, a potem je tre- ba pripraviti dokument, ki ga mora podpisati direkcija. In takrat se začne nizanje zah- tev po številnih dokumentih in soglasjih, ki jim ni videti konca. Še vedno smo zelo zbirokratizirana država, žal.« Šoštanj: Od jeze do olajšanja V naselju Pohrastnik v ob- čini Šoštanj je približno 50 stanovanjskih hiš, od tega jih je več kot 30 predvidenih za selitev. Kot sta med junijskim obiskom Šoštanja povedala vodja vladne službe za ob- novo po poplavah in plazo- vih Boštjan Šefic in državni sekretar v kabinetu predse- dnika vlade Jure Leben, je selitev potrebna, čeprav je na vodotokih predvidena uredi- tev varovalnih ukrepov. Stro- kovnjaki državne tehnične pi- sarne so pripravili strokovne podlage za suhe zadrževalni- ke in poglobitev struge Pake. Po besedah Alenke Zupan- čič iz direkcije za vode je za večji del prebivalcev naselja Pohrastnik predvidena pre- selitev, glede manjšega dela območja pa odločitev stroke še ni dokončna. V Pohrastniku so bili v za- dnjih tridesetih letih popla- vljeni že tretjič, a najhuje je bilo lani avgusta. Pohrastni- čani so se na napovedano selitev odzvali z mešanimi čim prej pripravila državni prostorski načrt za porečje Drete in odpravila težave tako v naši občini kot tudi dolvo- dno do Nazarij oziroma do izliva Drete v Savinjo. Pred- stavniki države so nam nekaj idejnih projektov že pokazali in z nekaterimi rešitvami se strinjamo. Med drugim je predvidenih nekaj suhih za- drževalnikov. Toda projekti so le črka na papirju, bojim se, da bo do njihove uresni- čitve preteklo še veliko vode. In samo upam lahko, da se nam do takrat tako obsežne poplave ne bodo ponovile. Očitno so bili naši predniki pri gradnji objektov na reki in ob njej veliko bolj modri oziroma premišljeni. Na Dreti in njenih pritokih je bilo na- mreč v preteklosti skoraj 300 vodnih gospodarskih objek- tov, od velikih žag, mlinov do manjših hidroelektrarn. Nekateri še vedno stojijo, saj jih tudi obsežne poplave niso uničile. Očitno nam danes primanjkuje zdrave kmečke pameti, ki so jo naši predniki imeli.« In kako je v občini Braslov- če? Prejšnji teden so se iztekli roki za pripombe za odstra- nitev 50 stanovanjskih hiš na desnem bregu Savinje. Sed- mega avgusta se bo iztekel rok za oddajo pritožb za levi breg Savinje, kjer naj bi selili prebivalce iz 116 hiš. Ljubno: Poplavljenih več kot 200 hiš Ali se bodo selile ali ne, po enem letu prav tako še vedno ne vedo številne dru- žine v občini Ljubno. »Naši občani doživljajo hude stiske, ki jih tisti, ki česa takšnega niso doživeli, težko razume- jo. Za ljudi je psihično obre- menjujoč vsak dodaten dan negotovosti, zato pozivam odgovorne v državi, naj jim čim prej zagotovijo pogoje za nadomestne domove,« pou- darja župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Pet hiš so podivjani vodotoki oziro- ma plazovi odnesli takoj. Še sedem so jih morali podreti. Več kot petdeset hiš je huje poškodovanih, skupaj je bilo poplavljenih več kot dvesto hiš. Kristl Germelj: »Kam naj grem pri osemdesetih?« Stisko doživljajo tudi občani Luč. Med najbolj prizadetimi v lanskih poplavah je bil zaselek Struge, ki ga je deroča voda zmaličila do neprepoznavno- sti. Leto kasneje je med prebi- valci mogoče čutiti predvsem žalost. Tamkajšnja krajana Jožica in Kristl Germelj ste se takoj po poplavah začasno preselila k prijateljem, a sta se po nekaj tednih vrnila v svojo hišo v upanju, da bosta v njej še naprej lahko preživljala je- sen življenja. V miru seveda. A geologi pravijo, da jim miru ne morejo zagotoviti, saj Stru- ge ogroža ogromen plaz, ki se je začel sprožati nekaj dni po poplavah. Vsem prebivalcem so svetovali, naj se preselijo. »Z ženo želiva ostati v Stru- gah, saj najina hiša ni močno poškodovana. Potrebna je le manjših popravil. Star sem 80 let, kam naj grem pri teh letih? Tudi žena ni veliko mlaj- ša. To je hud stres. Nekateri sosedi bi se radi preselili, a ne vedo, kam. Država je očitno pozabila na nas,« ne skriva razočaranja Kristl Germelj, ki dodaja, da v Strugah več desetletij niso imeli težav z naraslimi vodami ob močnej- ših nalivih. Lanskega avgusta je katastrofo povzročila ogro- mna skala v strugi Savinje, ki je zajezila pretok vode v reki in tako ob nakopičenju velikih količin vode s silovito močjo povzročila razdejanje v celo- tnem zaselku. Njun vnuk si je nekaj metrov stran zgradil novo hišo, v katero se je z dru- žino preselil približno pol leta pred poplavami. »Deroča voda je temelje hiše spodjedla, zato Podoba poplavljene ribogojnice v Malih Braslovčah lani … … in takšen je pogled nanjo letos. Poškodovan odsek ceste Ljubno v Ljubnem ob Savinji … … je bil pred mese- ci prenovljen. Poplavljeno središče Nazarij leta 2023 … … in njegova podoba danes. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 31, 1. avgust 2024 Število obravnavanih kaznivih dejanjih nasilja v družini od leta 2019 do 2023 na območju PU Celje in število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja Leto Število obravnavanih Število izrečenih ukrepov kaznivih dejanj 2019 311 313 2020 316 287 2021 293 260 2022 316 264 2023 261 308 KRONIKA Vsako nasilje je treba prijaviti Letno več tisoč primerov nasilja v družini Nepridipravi kradli gotovino V petek zjutraj je občan policiste obvestil, da sta mu neznan- ca med dvigovanjem gotovine na bankomatu v Radečah iz reže bankomata ukradla 150 evrov gotovine, sedla v vozilo in se od- peljala. Občan si je zabeležil registrske tablice vozila in policiste takoj obvestil o dogodku. Policisti Policijske postaje Sevnica so voznika navedenega vozila ustavili na njihovem območju in mu zasegli ukradeno gotovino. Sledila bo kazenska ovadba. Drzno tatvino so policisti obravnavali tudi v ponedeljek v Ješovcu pri Kozjem. Dva neznana moška sta starejšega lastnika hiše zvabila na dvorišče pod pretvezo, da si morata ogledati, kje bodo kopali jarke za kabelsko televizijo. Medtem ko ga je eden zamotil, se je drugi izmuznil v hišo in ukradel denarnico z gotovino, bančnimi karticami in dokumenti. Policisti občane ob tej priložnosti ponovno opozarjajo, naj bodo previdni, če jih obiščejo neznanci in jih pod raznimi pretvezami zvabijo iz hiš ali hočejo vstopiti vanje. Plaz je odnesel del planinske poti. (Foto: Katarina Prelesnik) Zaradi neurja planince reševali s helikopterjem Pozno popoldne v nede- ljo je policijska helikop- terska posadka z ekipo Gorske reševalne zveze Slovenije evakuirala po- hodnike, ki so zaradi po- škodb na planinski poti po neurju ostali v planin- skem domu na Okrešlju. S helikopterjem so reše- valci evakuirali 15 ljudi, med katerimi so bili tako odrasli kot otroci. Med 12 ujetimi planinci so bili Nemci in Hrvati, s helikopterjem so na varno prepeljali tudi oskrbnika Frischaufovega doma in njegovo družino. Če heli- kopter ne bi mogel do koče, bi ujeti planinci morali na Okrešlju prenočiti. Konec prejšnjega tedna so na območju Policijske uprave Celje izstopali primeri nasilja v družini. Poli- cisti so obravnavali štiri sume storitev tega kaznivega dejanja. Vsem nasilnežem so izrekli ukrepe prepove- di približevanja, dva od njih so pridržali. V nadalje- vanju jih bodo kazensko ovadili. JANŽE FRIC Policisti ugotavljajo, da na- silje v družini zavzema precej- šen del njihovega delovanja. Letno obravnavajo približno 80 tisoč različnih kaznivih de- janj, od tega več tisoč prime- rov nasilja v družinskem oko- lju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do najhujših, kot so umori v družini. Ko pride do nasilja Policisti žrtvam nasilja sve- tujejo, naj se umaknejo iz stanovanja in pokličejo poli- cijo. Če to ni mogoče, naj se zaklenejo v sobo in pokličejo policijo. Ob udarcih ali brcah naj se žrtve postavijo v polo- žaj, ki bo povzročil najmanj poškodb. Naj se torej zvijejo v klobčič in si glavo zaščitijo z rokami. Hkrati naj glasno kličejo na pomoč. Svetujejo tudi, naj se žrtve s sosedom ali sosedo dogovorijo, naj po- kliče policijo, če sliši, da se v njihovem stanovanju dogaja nasilje, in naj imajo pripra- vljene najnujnejše stvari zase in za svoje otroke za nenaden odhod od doma, predvsem denar, osebne dokumente, zdravila, rezervne avtomobil- ske ključe in podobno. Polici- sti opozarjajo, naj žrtve prija- vijo nasilje. To lahko storijo ustno ali pisno na policiji ali centru za socialno delo. Prav tako je pametno, da pridobijo kopijo zapisnika svoje izjave in podatke o osebi, ki bo vo- dila njihovo zadevo. Opozarjajo, da obstaja mo- žnost, da se nasilje stopnjuje, ko se žrtev odloči, da prekine odnos s partnerjem. Priporo- čajo, naj žrtve naredijo var- nostni načrt, kar je najlažje z ustrezno usposobljeno osebo. Izrecno opozarjajo, da alterna- tivno reševanje sporov, kot je na primer mediacija, v prime- rih nasilja ni dopustno. Zaščita žrtve Pristojni organi in orga- nizacije so dolžni nasilje v družini obravnavati predno- stno in storiti vse za zaščito žrtve. Ukrepi so odvisni od stopnje ogroženosti žrtve. Ob izbruhu nasilja v družini ima žrtev možnost takojšnje namestitve v krizni center, kjer ji nudijo strokovno po- moč in nastanitev. Če po izte- ku bivanja v kriznem centru še potrebuje nastanitveno podporo, se lahko umakne v varno hišo ali zatočišče. Žrtev ima prav tako pravico do brezplačne pravne pomoči in spremljevalca, ki jo spre- mlja v postopkih, ji pomaga pri zaščiti njene integritete in iskanju rešitev ter ji nudi psihično oporo. Če je treba, lahko policija ali sodišče pov- zročitelju nasilja izrečeta tudi prepoved približevanja kraju ali osebi, sodišče pa mu lah- ko na predlog žrtve prepove vstop v skupno stanovanje in tega po potrebi prepusti v iz- ključno uporabo žrtvi. Pristojni nasilje obravnavajo prednostno. (Foto: Pixabay) Otroci so žrtve nasilja, tudi če so ob nasilju le prisotni in ga ne doživljajo neposredno ali če živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Nasveti za otroke Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti: otrok, ki je star najmanj osem let in ima pri sebi veljavno ko- lesarsko izkaznico, ali oseba, ki je starejša od 14 let. Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo in opravijo kolesarski iz- pit ter dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pri- peto homologirano zaščitno čelado, enako velja za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Kolesarji spadajo med ranljivejše udeležence v prometu. (Foto: Andraž Purg) Poleti skoraj vsak dan kolesarska nesreča Policisti Policijske uprave Celje opažajo, da julija skoraj ne mine dan, ko ne bi obravnavali prometne nesreče, v kateri je udeležen kolesar. V soboto je tako zaradi vožnje v napačni smeri na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah v drog javne razsvetljave trčil kolesar, ki se je pri tem huje poškodoval. Pomoč je poiskal v celjski bolnišnici. V nede- ljo se je v prometni nesreči huje poškodoval kolesar, ki je izgubil oblast nad kolesom, ko je nameraval zapeljati na kolesarsko stezo. S kolesarjenjem prispevamo k čistejšemu okolju, spo- mladi in poleti oziroma v toplejših mesecih pa je to tudi ena najprijetnejših športnih dejavnosti, s katero skrbimo za ohranjanje svojih telesnih sposobnosti, saj prispeva k večji vzdržljivosti, koristi srcu in ožilju, obenem povečuje moč. A vseeno moramo pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Najpogostejši vzroki za nesreče z udeležbo kolesarjev Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Kolesarji naj- pogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi nepravilne strani in smeri vožnje, saj vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici, kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola. Velikokrat kolesarji tudi ne upoštevajo pravil o prednosti, kar se največkrat zgodi na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji znak »stop« ali znak »križišče s prednostno cesto« veljata tudi zanje in ne le za voznike motornih vozil. Prav tako kolesarji večkrat ne prila- godijo hitrosti vožnje stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom. Policisti pri tem opozarjajo, da so kolesarji lahko tudi žrtve drugih ude- ležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Vožnjo kolesarjev pogosto ovirajo nepravilno parkirana vozila. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 31, 1. avgust 2024 ŠPORT Celjski nogometaši se selijo v evropsko ligo Konec sanj o ligi prvakov Potem ko so nogometaši Celja na domačem terenu s Slovanom iz Bratislave igrali 1 : 1, so na povratni tekmi 2. kroga kvalifikacij za ligo prvakov na Slovaškem izgu- bili z 0 : 5. V tretji krog teh kvalifikacij so se tako prebili Slovaki, slovenski državni prvak pa bo evropske boje nadaljeval v tretjem krogu kvalifikacij evropske lige. JANŽE FRIC Celjski nogometaši tako ne bodo igrali v ligi prvakov. Za to je poskrbela predvsem zgo- dnja izključitev Damjana Vu- kliševića, kar so s kopico za- detkov izkoristili nogometaši Slovana. V naslednjem krogu se bodo torkovi nasprotniki Celja pomerili z Apoelom, slo- venski prvaki pa bodo igrali v tretjem krogu evropske lige, kjer jih čaka praška Sparta. Rdeči karton v 15. minuti Albert Riera, ki se je konec prejšnjega tedna vrnil na klop Celjanov, je nekoliko premešal začetno postavo v primerjavi s tisto, ki jo je v tej sezoni izbiral njegov predhodnik Damir Kr- znar. Brez priložnosti je ostal tudi Žan Karničnik, a le zaradi težav z mišico. Celjani so imeli že v tretji minuti lepo priložnost po kotu, a se je izkazal domači podaji za celjsko obrambo za- del David Strelec, nad katerim je Vuklišević pred tem naredil prekršek za izključitev. V 37. minuti so bili Slovaku blizu novemu zadetku, vendar je žoga zadela vratnico. Med polčasoma menjave Riera je pričakovano med polčasoma posegel po menja- vah, opravil je tri, vendar to ni posebej spremenilo igre. Slo- vaki so z igralcem več vztrajno napadali, med aktivnejšimi v uvodu drugega dela je bil To- lić, ki je dvakrat zgrešil, v 60. minuti pa podal za tretji gol Slovana, ki ga je dosegel Ro- bert Mak s približno 13 me- trov in z oblico prostora v celj- skem kazenskem prostoru. V 72. minuti je še en gol, po novi Tolićevi podaji, zadel Strelec. Tri minute pozneje je bilo že 5 : 0, potem ko je s stre- lom z desne strani malce zu- naj kazenskega prostora celj- skega vratarja Lovra Štubljarja premagal še Tigran Barsehjan. Foto: Andraž Purg vratar Dominik Takač, ki je obranil tudi poskus Aljaža Krefla v 13. minuti. V 15. minuti pa so Celjani ostali z igralcem manj na igrišču, saj je Damjan Vuklišević po slabi podaji nazaj kot zadnji mož obrambe naredil prekršek in moral predčasno z igrišča. Prosti strel po tem prekršku je na robu kazenskega pro- stora izvedel Marko Tolić in s strelom v spodnji kot poskr- bel za vodstvo Slovakov. No- gometaši Slovana so vodstvo povišali v 30. minuti, ko je po Žan Karničnik zaradi težav z mišico na povratni tekmi ni igral. Celjani bodo evropska tekmovanja nadaljevali v evropski ligi. Celjani so po rdečem kartonu Vukliševića bili proti Slovanu nemočni. Navijači Slovana so se veselili napredka v naslednji krog. Celjski navijači so upali na ugoden razplet v Bratislavi. Celjani so domačo tekmo končali z neodločenim izidom. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 31, 1. avgust 2024 ŠPORT Na priprave tudi državni prvaki Priprave na novo sezono so začeli tudi državni prvaki, rokometaši velenjskega Gorenja. Prvi trening so opravili na mestnem stadionu Ob jezeru, vlogo glavnega trenerja kluba bo tudi v tej sezoni opravljal Zoran Jovičić. Prvi sklop priprav so rokometaši opravili v Velenju, v ponedeljek pa so se odpravili na Golte, kjer bodo opravili glavnino priprav na sezono, v kateri bodo branili naslov državnih prvakov in nastopali v skupinskem delu evropske lige. »Trenutno je najbolj pomembno, da se novinci čim hitreje privadijo na novo okolje in spo- znajo naš sistem igre ter da se čim bolje pripravimo za naporne tekme v novi sezoni. Pred nami so zahteven mesec in izjemno naporne priprave, a prepričan sem, da jih bomo uspešno oddelali,« je po uvodnem treningu povedal kapetan Emir Taletović. V novi sezoni bodo barve kluba poleg kapetana še naprej branili Matevž Skok, Luka Sandič, Tarik Velič, Urban Pipp, Teo Jezernik, Goti Maričić, Jernej Drobež, Malik Tatar, Tilen Sokolič in Enej Slatinek Jovičić. Novinci v moštvu so Vlado Matanović, Tine Poklar, Nande Starman, Anže Blagotinšek, Aljoša Jankovski in Fran Lončarić. JF Rokometni reprezentanci na olimpijskih igrah Za slovenskimi rokometaši in rokometašice so prve tekme skupinskega dela olim- pijskega turnirja. Obe reprezentanci sta uvodni tekmi izgubili, moški v soboto proti Špancem z 22 : 25, ženske proti Dankam z 19 : 27. Drugi tekmi sta obe ekipi dobili, fantje so bili z 31 : 29 boljši od Hrvaške, dekleta so bila s 30 : 23 boljša od Južnih Korejk. V ponedeljek so slovenske reprezentantke visoko izgubile proti reprezentanci Nemčije z 22 : 41. Danes zvečer (četrtek) ob 21. uri se bodo v skupinskem delu tekmovanja roko- metašice pomerile še z reprezentanco Norveške, v soboto ob 16. uri jim bo nasproti stala izbrana vrsta Švedske. Fante v petek in nedeljo čakajo Japonci in Nemci, prvi ob 19. uri, drugi ob 14. JF Celje Pivovarna Laško z novim trenerjem Rokometaši v Zlatorogu začeli priprave Seznam pripravljalnih tekem 2. 8. 2024 ob 18:00 (Zlatorog) RK Celje Pivovarna Laško – RK Krško 6. 8. 2024 ob 17:30 (Zlatorog) RK Celje Pivovarna Laško – HSG Graz (Avst) 9. 8. 2024 ob 17:30 (Zlatorog) RK Celje Pivovarna Laško – Gyor (Madž) 21. 8. 2024 ob 21:00 (Ohrid) RK Celje Pivovarna Laško – RK Ohrid 22. 8. 2024 ob 16:30 (Ohrid) RK Celje Pivovarna Laško – RK Partizan (SRB) 23. 8. 2024 ob 21:00 (Ohrid) RK Celje Pivovarna Laško – RK Vardar 1961 (Maked) 24. 8. 2024 Tekma za razvrstitev 30. 8. 2024 ob 17:30 (Zlatorog) RK Celje Pivovarna Laško – RK Borac Banja Luka (BiH) Prvič v sezoni 2024/25 so se zbrali rokometaši Celja Pivovarne Laško pod vodstvom novega trenerja Paula Pereire, aktualnega selektorja Portugalske. Eki- pa ima tudi nekaj novincev, Alexa Bognarja, Jana Češka, Željka Kozino, Andraža Ma- kuca in Oleksandra Onufrii- enka. Od znanih obrazov so bili na prvem treningu se- zone prisotni kapetan Žiga Mlakar, njegov namestnik Tadej Mazej, Leon Gregorič, Filip Rakita, Gal Gaberšek, Nik Ćirović, Luka Perić in Uroš Milićević. JANŽE FRIC Vukašin Antonijević, Žiga Belej, Maj Jelen, Luka Kačič- nik, Tio Malović, Mai Marguč in trener vratarjev Aleš An- žič so zaradi obveznosti na mladinskem evropskem pr- venstvu, ki ga je gostilo Ce- lje, dobili še dodatnih nekaj dni počitka, a so se vmes že pridružili ekipi na treningih. Celje z novim trenerjem »Prvi občutki so zelo dobri, saj sem v živo videl vse nove obraze v igralskem in trener- skem štabu. Vesel sem, ker smo začeli stopati skupaj po tej dolgi, zahtevni poti. Na za- četku je vedno prisotna do- bra, pozitivna energija in mi smo tisti, ki jo bomo morali vzdrževati celotnem delu pri- prav in med sezono,« je pred novo sezono povedal Portu- galec Paulo Pereira. Poudaril je, da je za pozitivno energijo potrebno sodelovanje vseh, od igralcev, trenerjev, klub- skih pisarn do navijačev. »V ekipi imamo veliko mladih igralcev, ki jim moramo čim bolj pomagati, jih vzgajati in usmerjati na pravo pot. Po- trebujemo seveda tudi nekaj sreče, vendar verjamem, da lahko opravimo zelo dobro delo. Začeli bomo po korakih, najprej bomo spoznali drug drugega ter fi zične in igral- ske zmožnosti vseh igralcev. Temu bomo prilagodili način dela. Le tako bomo napredo- vali v pravi smeri. Od nas je odvisno tudi, da s pravim pristopom do dela prepre- čimo morebitne poškodbe. Kot sem omenil, stopili smo na dolgo pot, a ne samo v fi zičnem smislu, ampak tudi v tehničnem in taktičnem,« je še dodal Portugalec. Kapetan kluba Žiga Mla- kar je po prvem treningu po- vedal: »Vsi smo že na prvem treningu pokazali veliko želje, dobre pripravljenosti in delovne vneme. Z moti- vacijo ne bo težav, enako pri doseganju naših ciljev. Nov trener nam bo zagoto- vo dal dodatno energijo, saj so prvi vtisi zelo pozitivni in upam, da bomo v tem ritmu ter vzdušju nadaljevali sko- zi celotno sezono.« Mlakar sicer trenutno trenira še po posebnem programu, za naj- višje obremenitve bo pripra- vljen v prvi polovici avgusta. Pripravljalne tekme Članska ekipa bo v avgu- stu odigrala devet pripra- vljalnih tekem, večino v domačem Zlatorogu. Konec meseca, med 20. in 25. av- gustom, bo odšla na medna- rodni turnir v Ohrid, kjer se bo v skupinskem delu po- merila proti ekipam Ohrida, Partizana in Vardarja, tek- meca za razvrstitev pa bodo celjski rokometaši dobili iz skupine z Alkaloidom, Lov- čenom, Olympiakosom in Dinamom iz Pančeva. Foto: RK CPL Slovenke so Južne Korejke premagale za sedem golov. (Foto: arhiv RZS) Državni prvaki iz Velenja so se po prvem treningu odpravili na priprave na Golte. (Foto: RK Gorenje) Kapetan Žiga Mlakar bo na največje napore pripravljen sredi avgusta. Paulo Pereira, sicer selektor portugalske reprezentance, bo v novi sezoni trener Celja Pivovarne Laško. Celjski rokometaši so se zbrali na prvem treningu nove sezone. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 31, 1. avgust 2024 ŠPORT Celjski nogometni klub je z 20-letnim branilcem Samom Matjažem, ki je do zdaj igral za mlajše selekcije milanskega In- terja, podpisal pogodbo, Damir Krznar po spo- razumni prekinitvi so- delovanja ni več trener slovenskega nogometne- ga prvaka iz Celja. Poleg 52-letnega Hrvata celjski klub zapuščajo tudi nje- govi najtesnejši sodelav- ci Mihael Mikić, Vedran Attias in Luka Krklješ, je na spletni strani zapisala ekipa iz Celja. Krznar je vodenje članske ekipe prevzel 11. oktobra lani in nanizal osem zmag v prvih desetih prvoligaških obračunih. Hrvaški strateg Zmaga tudi v Celje Na Vranskem je bilo vroče Tretjo od štirih dirk državnega prvenstva v kartingu za voznice in voznike z licencami AMZS je v nedeljo gostil AMZS Center varne vožnje na Vranskem. Dirkaško preiz- kušnjo so organizirali člani AKK Sportstil, ki so se potru- dili, da so imeli tekmovalci na progi čim boljše pogoje za dirkanje. Tekma je poleg državnega prvenstva štela tudi za točke FIA CEZ, pokalnega prvenstva Sportstil in RMC Avstrije. JANŽE FRIC Slovenske voznice in vozni- ki so dosegli odlične rezulta- te, močna mednarodna kon- kurenca pa je dirko naredila še bolj zanimivo in napeto. Tekmovalci so odpeljali po tri vožnje v vsakem razredu, skupni seštevek je odločal o zmagovalcih. Potegovali so se za točke v razredih Rotax Micro, Rotax Mini, Rotax Junior, Rotax Max in DD2/ DD2 Master. Tekmovanja se je udeležilo 109 tekmovalcev. Dirkanje je bilo na visoki rav- ni. Vozniki so pokazali veli- ko mero pripravljenosti ter imenitne boje za čim boljše rezultate, saj je vsaka točka zelo pomembna za skupni seštevek. Uspešni tudi Celjani Pri mladincih v razredu Ro- tax Junior je tekmovalo osem slovenskih dirkačev, med ka- terimi je na prvi stopnički na koncu po treh vožnjah stal Nik Brecelj (AMD Šlander Ce- lje). S hitro in z dobro vožnjo si je drugo stopničko zagoto- vil Jure Levar (AMD Šlander Celje), na tretjo stopničko zmagovalnega odra je stopil Matej Sinčič (ŠK Mega). V razredu Rotax Max je bilo na stezi največ dirkačev. Na progo se jih je pognalo 32, med njimi je bilo devet slo- venskih voznikov. V skupnem seštevku treh voženj je zma- gal Nik Trobec (AMD Ptuj), drugo mesto si je privozil Maj Sadar (AMD Šlander Celje), tretje mesto je pripadlo Taju Kovačiču (AMD Ptuj). V razredu DD2 je bil naj- boljši Xen De Ruwe (AKK Sportstil) in s tem opravičil sloves serijskega zmagovalca. V točkovanju za slovensko dr- žavno prvenstvo sta mu sle- dila Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina) na drugem mestu, tretjega pa se je veselil Tai Ši- ler (AMD Šlander Celje). Foto: AMZS Četrta in hkrati zadnja dirka državnega prvenstva Slovenije v kartingu bo 15. septembra v AMZS Karting in motošportnem centru v Slovenji vasi, pripravili jo bodo člani AMD Ptuj. Nik Brecelj, član AMD Šlander Celje, je ugnal konkurenco v razredu Rotax Junior. Center varne vožnje na Vranskem je v nedeljo gostil državno prvenstvo v kartingu. Matjaž okrepil Celje ki bo veljala do 30. junija 2027. Matjaž, nekdanji član ekipe Brinje Grosuplje, se je v Italijo preselil februarja 2021, ko je okrepil kadetsko ekipo Spal. V Ferrariju ni ostal dolgo, saj je po pol leta okrepil milanski Inter. Z mlajšimi selekcijami je uspešno nastopal v ligi Primavera 1 in se v sezoni 2021/22 veselil naslova pr- vaka. V sezonah 2022/23 in 2023/24 je skupno zbral 33 nastopov. »Komaj čakam, da bom lahko izkusil prvoligaške zelenice in da bomo z eki- po dosegli vse zastavljene cilje. V Italiji sem moral osebnostno hitreje odrasti, hitreje dojemati stvari in se prilagoditi na novo oko- lje, v nogometnem smislu pa sem se naučil boja za vsako igralno minuto,« je povedal 190 centimetrov visok branilec, ki je doslej zbral 14 nastopov za mlaj- še izbrane vrste Slovenije. »V Celju obdobje prila- gajanja ne bo tako dolgo, saj veliko fantov že po- znam od prej, veliko lažje bo komunicirati. Za pri- hod v Celje sem se odločil, ker je na dobri poti. Gre za urejeno okolje z jasnimi in visoko zastavljenimi cilji,« je še dodal Matjaž. JF V Celje se vrača Riera je moštvo uspešno vodil v spomladanskem delu in se 28. aprila po zmagi nad Olim- pijo z 1 : 0 v zgodovino kluba zapisal kot drugi trener z na- slovom državnega prvaka. Na klopi Celja je Damir Krznar na 31 tekmah zbral 20 zmag, šest neodločenih izidov in pet porazov. Namesto Krznarja ponovno Riera Damirja Krznarja bo na čelu celjske ekipe zamenjal 42-letni Španec Albert Riera, ki se bo vrnil v Celje. Riera je v Sloveniji vodil tudi Olim- pijo, v minuli sezoni pa francoskega drugoligaša iz Bordeauxa, kjer je igral tudi slovenski reprezentant Žan Vipotnik. Šestkratni francoski pr- vak iz Bordeauxa je zaradi finančnih težav pred krat- kim vložil predlog za stečaj. Francoska nogometna zveza ga je zaradi finančne nedi- scipline kaznovala s prisilno selitvijo v tretjo francosko nogometno ligo, a v nasle- dnji sezoni v njej najverje- tneje ne bo igral. JF Albert Riera bo ponovno vodil državne prvake. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) 20-letni branilec bo okrepil celjsko ekipo. (Foto: NK Celje) Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 31, 1. avgust 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 1. 8. 10.00 in 17.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Musica Camerata Koncert; vsak dan do 14.8. razen ponedeljka; v primeru dežja bodo koncerti v pivnici mineralnih vod 17.00 Knjigarna Antika Celje Bori ZZ: Izbor iz Borijevega koteka PETEK, 2. 8. 17.00 Vila Bianca Velenje Valujoča svetloba Odprtje likovne razstave Borisa Tkalčiča 17.00 do 20.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe Brezplačni ogled razstave, tudi v soboto in nedeljo ob istem času 20.00 Fontana piva Žalec Kriglfest 2024: Klapa Šufi t Koncert; vstop prost 20.00 Atrij Velenjskega gradu Astrid Koncert 20.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Stellin poslovilni špil Koncert; v živo z bendom in plesalkama 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Funk fact Koncert SOBOTA, 3. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Zlati ključek Lutkovno-igrana predstava Pripovedovalnega gledališča gdč. Bazilike 19.00 Kulturnica Šmarje pri Jelšah Duo Harmolina Glasbeni večer 20.00 Fontana piva Žalec Kriglfest 2024: Kvartopirci in Nina Pušlar Koncert; vstop prost SE VIDIMO V KNJIŽNICI PRI MIŠKU KNJIŽKU! I ŽKU! BREZPLAČNO ZA OTROKE OD 5. DO 12. LETA WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI 7., 14., 21., 28. AVGUST OB 10. URI USTVARJALNE DELAVNICE Z MAJDO GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 4. avgust 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO 20.00 Travnik pri tržnici v Šentjurju Žur z ansamblom Vžig 20.30 Žička kartuzija Poletni glasbeni večeri: Siddharta Koncert NEDELJA, 4. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 15.00 Fontana piva Žalec Kriglfest 2024: Ansambel Pika.si Koncert; vstop prost PONEDELJEK, 5. 8. 19.00 Knjižnica Laško Akustična skupina Artistik Koncert SREDA, 7. 8. 11.00 Galerija Velenje Zbirka v gibanju – Izbor del iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti Vodstvo po razstavi Poletje v Celju PETEK, 2. 8. 20.00 Restavracija Cankarjeva Celje Ajda & Samo Koncert SOBOTA, 3. 8. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 10.00 Tehnopark Celje, znanstvena ploščad Ulična znanost / Street science Sodeluj v eksperimentih, interaktivnih prikazih in privlačnih demonstracijah; primerno za vse generacije 11.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina: Srednjeveško društvo Vitezi najemniki grofov Celjskih Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in spretnosti viteškega mečevanja; tudi v nedeljo ob istem času 20.00 Restavracija Cankarjeva Celje Coup d'etat Akustični glasbeni večer celjskega dua SREDA, 7. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalna delavnica z Majdo 19.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celeia Klasika: Duo ŠtefAna Koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Celjskem domu Flosarski bal Ljubno ob Savinji ČETRTEK, 1. 8. 13.00 Prireditveni prostor Vrbje Srečanje društva upokojencev občine Ljubno 17.00 Telovadnica OŠ Ljubno Turnir v odbojki PETEK, 2. 8. 18.00 Prireditveni prostor Vrbje Svečana proslava ob občinskem prazniku 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Srečanje z Ljudskimi godci SOBOTA, 3. 8. 9.00 Foršt Nogometni turnir za pokal Flosarja 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Flosarski večer Kingstoni & Čaga Boys NEDELJA, 4. 8. 15.00 Prireditveni prostor Vrbje Flosarsko popoldne Ansambel Nemir 15.00 Prireditveni prostor Vrbje Tekmovanje v kiparjenju z motorno žago 17.00 Prireditveni prostor Vrbje Udiranje in spust fl osa po reki Savinji 17.30 Prireditveni prostor Vrbje Flosarski krst Druge prireditve ČETRTEK, 1. 8. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke Tudi v petek ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu: Jana ali Pepo iz Krapine Izdelava lutke 10.00 do 12.00 MC Slatna Rogaška Slatina Eline poletne počitnice: Čutni sprehod 10.00 Knjižnica Rimske Toplice Frfotajoči metuljčki Počitniška ustvarjalnica za otroke 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Počitniški četrtki v galeriji: Igrive barve Delavnico bo vodil Arpad Šalamon. 20.00 Atrij Kavarne Lucifer Velenje Afriški safari – Pogled skozi oko profesionalnega fotografa Iztoka Bončine Potopis PETEK, 2. 8. od 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Indijanski lovilci sanj Delavnica SOBOTA, 3. 8. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica 9.00 do 12.00 Mladinski center Žalec Napihljiva igrala 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00,15.00 in 17.00 Celjski grad Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Kiparska delavnica Prostoročno oblikovanje gline z Bojano Križanec 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka »žulik« Delavnica z Brigito Božičko; ob 17.00 postavitev klopotca NEDELJA, 4. 8. 10.00 Cerkev sv. Donata Donačka gora Donatova nedelja Žegnanje, srečanje župnij Rogatec in Videm pri Ptuju 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre, predstavitev potapljaške dejavnosti PONEDELJEK, 5. 8. 8.00 do 15.30 Dom krajanov Gorenje Počitniški vrtiljak-varstvo za otroke od 7 do 11 let Tudi v torek in sredo ob istem času 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke Vsak dan do petka, 9. 8. 9.00 Umetniška četrt Celje/U4 Poletne ustvarjalne delavnice za otroke: Umetniške igrarije Delavnica, z vami bosta Nea Likar in Nuša Komplet Peperko od 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Jeans lončki Delavnica 12.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 18.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku Vodi Nina Časl 21.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Popolni dnevi (Perfect days) Drama; vstop prost TOREK, 6. 8. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Cirkuški travnik Pridružite se skupini zabavnih cirkuških mojstrov in se preizkusite v obvladovanju ravnotežja, žongliranju in izvajanju preprostih akrobacij 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi Kata Laštro 19.00 Park pred Domom starejših Rogaška Slatina Poletna noč z Matejo Bobek SREDA, 7. 8. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Naredimo si zeliščni šopek Izdelava poletnih šopkov in spoznavanje zdravilnih rastlin s člani Društva zeliščarjev Velenje Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 31, 1. avgust 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Minili sta dve leti, kar se je poslovila MARIJA CVIKL poročena Škoflek (1. 8. 1924–15. 6. 2022) Pokopana je na pokopališču v Vojniku (odsek novi del, vrsta 6, številka groba 5). Hvala vsem, ki se je spominjate. Njen sin Jurij Cvikl, Landek, Nova Cerkev 417 V nebesih je doma, tam ji angeli pojejo. Mirno spi in nič več se ne prebudi. V SPOMIN Pride takšen trenutek … Boleč, ko si osamljen, ko se zlomiš in močno pogrešaš, ko veš, da je le spomin vse, kar imaš. V SPOMIN Minila so tri leta žalosti, kar te, dragi mož Ivan, ati, dedi, tast in stric, ni več med nami. IVAN TRATNIK iz Zlateč 9a, Nova Cerkev (25. 1. 1937–28. 7. 2021) Vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem grobu, prisrčna hvala. V globoki žalosti z ljubeznijo v spomin: vsi njegovi domači. 418 V SPOMIN 2. avgusta bo minilo 25 let, kar nas je zapustil naš dragi HENRIK OVTAR iz Ilovce 13, Vojnik Hvala vsem, ki se spomnite nanj. Žalujoči: vsi njegovi 422 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni … ZAHVALA Zapustil nas je ZVONKO BOROVŠAK iz Kompol (2. 12. 1958–22. 7. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja in to- lažbe ter stiske rok. Vsem in vsakemu posebej hvala. Zelo te bomo pogrešali! Žalujoči: vsi njegovi 427 Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, v srcu ostala tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 79. letu se je od nas poslovil dragi oče, dedi, pradedi in tast MARTIN HORJAK iz Kladja (11. 10. 1945–17. 7. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče, svete maše in darove. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, go- vorniku gospodu Milku Škobernetu za ganljive besede slovesa, kvartetu Oljka za odpete pesmi, gospodu Raz- boršku in gospodu Polancu za žalostinko ter pogrebni službi Komunale Laško. Hvala kolektivoma KZ Laško in Modena. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. p Poroke Šentjur Poročila sta se: Tina FA- BJAN in Jernej BOKAL, oba iz Trbovelj. MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL merivo 1,6 16 V, letnik 2006, z vso ele- ktroopremo, zelo ohranjen, 126.000 km, narejen glavni servis, na novo registriran, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tele- fon 031 649-203. 415 HYUNDAI Terracan 2,9 crdi, pogon 4 x 4, zelo dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za 6 »klafter« bukovih ali hrastovih drv. Telefon 041 758-819. 420 STROJI PRODAM TRAKTOR Mitsubischi Satoh 4 x 4, letnik 1998, bočni menjalnik, 23 KM, 900 ur, zelo ohranjen, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 415 OBIRALEC koruze Tornado 40, malo rabljen, kosilnico Sip 165, na dva bobna, tračni obračalnik Sip 200, pajka na dve vreteni in kosilnico Bcs 127, prodam. Telefon 041 261-676. p POSEST ODDAM HIŠO na deželi oddam (brezplačno nudim domače pridelke). Telefon 041 926-799. 428 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, leghorn, črne in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice, rjave, sive, črne, že v nesno- sti, prodamo. Telefon 051 720-294. 413 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 413 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELIČKO pasme limuzin, staro 4 mesece, težko približno 400 kg, prodam. Telefon 031 596-722. 421 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 4 do 5 kg, 20 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 423 NESNICE, rjave, stare 19 tednov, v začetku nesnosti, cepljene po programu, proda- jamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p TELIČKO simentalko, staro dva meseca, pro- dam. Telefon 041 720-870. 367 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE, težke od 150 do 300 kg, kupim. Telefon 031 225-642. L 27 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica, izabela …) prodam. Cena 1 EUR/l. Tele- fon 041 720-499. p KORUZO za siliranje, ječmen in jedilni krom- pir prodam. Telefon 031 384-429. 424 PŠENICO, krušno, prodam. Telefon 041 951- 092. 425 DOMAČ jabolčnik prodam. Telefon 041 573- 380. 426 RDEČE vino, 1,5 EUR/l, možna dostava, pro- dam. Telefon 041 382-735. p VELENJE / 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke koncert poletja Smrti Celje Umrli so: Branislav RADO- VIĆ iz Celja, 91 let, Marija KLEMENČIČ iz Celja, 90 let, Jurij MAČEK iz Laškega, 59 let, Ljudmila ATELŠEK iz Re- čice ob Savinji, 83 let, Tatja- Jože GAŠPARUT iz Velenja, 79 let, Teodora GRABNER iz Velenja, 90 let, Safeta BRKO- VIĆ iz Šoštanja, 64 let, Angela DELOPST iz Šoštanja, 87 let, Rudolf SOTLER iz Velenja, 82 let, Pavla Frančiška TRUNKL iz Velenja, 91 let, Frančiška POUH iz Velenja, 94 let, Mi- hael BERIČNIK iz Velenja, 80 let, Terezija RAMŠAK iz Vele- nja, 79 let, Marija VOLAVC iz Velenja, 99 let. na FRAJLE MASLO iz Celja, 91 let, Miloš STANOJEVIĆ iz Celja, 93 let, Boris VODLAN iz Rimskih Toplic, 64 let, Pavla PRIVŠEK iz Šempetra, 85 let. Žalec Umrl je: Drago Gostečnik iz Ponikve pri Žalcu, 68 let. Velenje Umrli so: Marija ŠAVOR iz Velenja, 84 let, Štefani- ja LOJEN iz Velenja, 80 let, OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih, ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ŠTIRI cisterne Inox, 200 l, koso za goldoni, vinogradniške stebre in žico Inox prodam. Telefon 040 161-786. 416 KOVINSKI delovni pult, dolžina 2 m, prodam. Telefon 070 277-772. 419 PRIKOLICO za kampiranje Adria, odlično ohranjeno, pripravljeno za oddih, veliko dodatne opreme, prodam za 3.000 EUR. Telefon 041 951-527. 423 DRVA, hrastova, smrekova in mešana, pro- dam. Telefon 041 951-092. 425 RAZNO BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Kupim sadni mlin. Telefon 041 250-812. 428 Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 31, 1. avgust 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 1. 8. 10.00 in 17.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Musica Camerata Koncert; vsak dan do 14.8. razen ponedeljka; v primeru dežja bodo koncerti v pivnici mineralnih vod 17.00 Knjigarna Antika Celje Bori ZZ: Izbor iz Borijevega koteka PETEK, 2. 8. 17.00 Vila Bianca Velenje Valujoča svetloba Odprtje likovne razstave Borisa Tkalčiča 17.00 do 20.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe Brezplačni ogled razstave, tudi v soboto in nedeljo ob istem času 20.00 Fontana piva Žalec Kriglfest 2024: Klapa Šufi t Koncert; vstop prost 20.00 Atrij Velenjskega gradu Astrid Koncert 20.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Stellin poslovilni špil Koncert; v živo z bendom in plesalkama 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Funk fact Koncert SOBOTA, 3. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Zlati ključek Lutkovno-igrana predstava Pripovedovalnega gledališča gdč. Bazilike 19.00 Kulturnica Šmarje pri Jelšah Duo Harmolina Glasbeni večer 20.00 Fontana piva Žalec Kriglfest 2024: Kvartopirci in Nina Pušlar Koncert; vstop prost SE VIDIMO V KNJIŽNICI PRI MIŠKU KNJIŽKU! I ŽKU! BREZPLAČNO ZA OTROKE OD 5. DO 12. LETA WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI 7., 14., 21., 28. AVGUST OB 10. URI USTVARJALNE DELAVNICE Z MAJDO GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 4. avgust 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO 20.00 Travnik pri tržnici v Šentjurju Žur z ansamblom Vžig 20.30 Žička kartuzija Poletni glasbeni večeri: Siddharta Koncert NEDELJA, 4. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 15.00 Fontana piva Žalec Kriglfest 2024: Ansambel Pika.si Koncert; vstop prost PONEDELJEK, 5. 8. 19.00 Knjižnica Laško Akustična skupina Artistik Koncert SREDA, 7. 8. 11.00 Galerija Velenje Zbirka v gibanju – Izbor del iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti Vodstvo po razstavi Poletje v Celju PETEK, 2. 8. 20.00 Restavracija Cankarjeva Celje Ajda & Samo Koncert SOBOTA, 3. 8. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 10.00 Tehnopark Celje, znanstvena ploščad Ulična znanost / Street science Sodeluj v eksperimentih, interaktivnih prikazih in privlačnih demonstracijah; primerno za vse generacije 11.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina: Srednjeveško društvo Vitezi najemniki grofov Celjskih Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in spretnosti viteškega mečevanja; tudi v nedeljo ob istem času 20.00 Restavracija Cankarjeva Celje Coup d'etat Akustični glasbeni večer celjskega dua SREDA, 7. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalna delavnica z Majdo 19.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celeia Klasika: Duo ŠtefAna Koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Celjskem domu Flosarski bal Ljubno ob Savinji ČETRTEK, 1. 8. 13.00 Prireditveni prostor Vrbje Srečanje društva upokojencev občine Ljubno 17.00 Telovadnica OŠ Ljubno Turnir v odbojki PETEK, 2. 8. 18.00 Prireditveni prostor Vrbje Svečana proslava ob občinskem prazniku 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Srečanje z Ljudskimi godci SOBOTA, 3. 8. 9.00 Foršt Nogometni turnir za pokal Flosarja 20.00 Prireditveni prostor Vrbje Flosarski večer Kingstoni & Čaga Boys NEDELJA, 4. 8. 15.00 Prireditveni prostor Vrbje Flosarsko popoldne Ansambel Nemir 15.00 Prireditveni prostor Vrbje Tekmovanje v kiparjenju z motorno žago 17.00 Prireditveni prostor Vrbje Udiranje in spust fl osa po reki Savinji 17.30 Prireditveni prostor Vrbje Flosarski krst Druge prireditve ČETRTEK, 1. 8. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke Tudi v petek ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu: Jana ali Pepo iz Krapine Izdelava lutke 10.00 do 12.00 MC Slatna Rogaška Slatina Eline poletne počitnice: Čutni sprehod 10.00 Knjižnica Rimske Toplice Frfotajoči metuljčki Počitniška ustvarjalnica za otroke 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Počitniški četrtki v galeriji: Igrive barve Delavnico bo vodil Arpad Šalamon. 20.00 Atrij Kavarne Lucifer Velenje Afriški safari – Pogled skozi oko profesionalnega fotografa Iztoka Bončine Potopis PETEK, 2. 8. od 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Indijanski lovilci sanj Delavnica SOBOTA, 3. 8. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica 9.00 do 12.00 Mladinski center Žalec Napihljiva igrala 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00,15.00 in 17.00 Celjski grad Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Kiparska delavnica Prostoročno oblikovanje gline z Bojano Križanec 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka »žulik« Delavnica z Brigito Božičko; ob 17.00 postavitev klopotca NEDELJA, 4. 8. 10.00 Cerkev sv. Donata Donačka gora Donatova nedelja Žegnanje, srečanje župnij Rogatec in Videm pri Ptuju 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre, predstavitev potapljaške dejavnosti PONEDELJEK, 5. 8. 8.00 do 15.30 Dom krajanov Gorenje Počitniški vrtiljak-varstvo za otroke od 7 do 11 let Tudi v torek in sredo ob istem času 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke Vsak dan do petka, 9. 8. 9.00 Umetniška četrt Celje/U4 Poletne ustvarjalne delavnice za otroke: Umetniške igrarije Delavnica, z vami bosta Nea Likar in Nuša Komplet Peperko od 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Jeans lončki Delavnica 12.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 18.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku Vodi Nina Časl 21.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Popolni dnevi (Perfect days) Drama; vstop prost TOREK, 6. 8. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Cirkuški travnik Pridružite se skupini zabavnih cirkuških mojstrov in se preizkusite v obvladovanju ravnotežja, žongliranju in izvajanju preprostih akrobacij 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi Kata Laštro 19.00 Park pred Domom starejših Rogaška Slatina Poletna noč z Matejo Bobek SREDA, 7. 8. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Naredimo si zeliščni šopek Izdelava poletnih šopkov in spoznavanje zdravilnih rastlin s člani Društva zeliščarjev Velenje Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 31, 1. avgust 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Minili sta dve leti, kar se je poslovila MARIJA CVIKL poročena Škoflek (1. 8. 1924–15. 6. 2022) Pokopana je na pokopališču v Vojniku (odsek novi del, vrsta 6, številka groba 5). Hvala vsem, ki se je spominjate. Njen sin Jurij Cvikl, Landek, Nova Cerkev 417 V nebesih je doma, tam ji angeli pojejo. Mirno spi in nič več se ne prebudi. V SPOMIN Pride takšen trenutek … Boleč, ko si osamljen, ko se zlomiš in močno pogrešaš, ko veš, da je le spomin vse, kar imaš. V SPOMIN Minila so tri leta žalosti, kar te, dragi mož Ivan, ati, dedi, tast in stric, ni več med nami. IVAN TRATNIK iz Zlateč 9a, Nova Cerkev (25. 1. 1937–28. 7. 2021) Vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem grobu, prisrčna hvala. V globoki žalosti z ljubeznijo v spomin: vsi njegovi domači. 418 V SPOMIN 2. avgusta bo minilo 25 let, kar nas je zapustil naš dragi HENRIK OVTAR iz Ilovce 13, Vojnik Hvala vsem, ki se spomnite nanj. Žalujoči: vsi njegovi 422 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni … ZAHVALA Zapustil nas je ZVONKO BOROVŠAK iz Kompol (2. 12. 1958–22. 7. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja in to- lažbe ter stiske rok. Vsem in vsakemu posebej hvala. Zelo te bomo pogrešali! Žalujoči: vsi njegovi 427 Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, v srcu ostala tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 79. letu se je od nas poslovil dragi oče, dedi, pradedi in tast MARTIN HORJAK iz Kladja (11. 10. 1945–17. 7. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče, svete maše in darove. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, go- vorniku gospodu Milku Škobernetu za ganljive besede slovesa, kvartetu Oljka za odpete pesmi, gospodu Raz- boršku in gospodu Polancu za žalostinko ter pogrebni službi Komunale Laško. Hvala kolektivoma KZ Laško in Modena. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. p Poroke Šentjur Poročila sta se: Tina FA- BJAN in Jernej BOKAL, oba iz Trbovelj. MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL merivo 1,6 16 V, letnik 2006, z vso ele- ktroopremo, zelo ohranjen, 126.000 km, narejen glavni servis, na novo registriran, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tele- fon 031 649-203. 415 HYUNDAI Terracan 2,9 crdi, pogon 4 x 4, zelo dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za 6 »klafter« bukovih ali hrastovih drv. Telefon 041 758-819. 420 STROJI PRODAM TRAKTOR Mitsubischi Satoh 4 x 4, letnik 1998, bočni menjalnik, 23 KM, 900 ur, zelo ohranjen, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 415 OBIRALEC koruze Tornado 40, malo rabljen, kosilnico Sip 165, na dva bobna, tračni obračalnik Sip 200, pajka na dve vreteni in kosilnico Bcs 127, prodam. Telefon 041 261-676. p POSEST ODDAM HIŠO na deželi oddam (brezplačno nudim domače pridelke). Telefon 041 926-799. 428 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, leghorn, črne in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice, rjave, sive, črne, že v nesno- sti, prodamo. Telefon 051 720-294. 413 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 413 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELIČKO pasme limuzin, staro 4 mesece, težko približno 400 kg, prodam. Telefon 031 596-722. 421 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 4 do 5 kg, 20 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 423 NESNICE, rjave, stare 19 tednov, v začetku nesnosti, cepljene po programu, proda- jamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p TELIČKO simentalko, staro dva meseca, pro- dam. Telefon 041 720-870. 367 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE, težke od 150 do 300 kg, kupim. Telefon 031 225-642. L 27 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica, izabela …) prodam. Cena 1 EUR/l. Tele- fon 041 720-499. p KORUZO za siliranje, ječmen in jedilni krom- pir prodam. Telefon 031 384-429. 424 PŠENICO, krušno, prodam. Telefon 041 951- 092. 425 DOMAČ jabolčnik prodam. Telefon 041 573- 380. 426 RDEČE vino, 1,5 EUR/l, možna dostava, pro- dam. Telefon 041 382-735. p VELENJE / 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke koncert poletja Smrti Celje Umrli so: Branislav RADO- VIĆ iz Celja, 91 let, Marija KLEMENČIČ iz Celja, 90 let, Jurij MAČEK iz Laškega, 59 let, Ljudmila ATELŠEK iz Re- čice ob Savinji, 83 let, Tatja- Jože GAŠPARUT iz Velenja, 79 let, Teodora GRABNER iz Velenja, 90 let, Safeta BRKO- VIĆ iz Šoštanja, 64 let, Angela DELOPST iz Šoštanja, 87 let, Rudolf SOTLER iz Velenja, 82 let, Pavla Frančiška TRUNKL iz Velenja, 91 let, Frančiška POUH iz Velenja, 94 let, Mi- hael BERIČNIK iz Velenja, 80 let, Terezija RAMŠAK iz Vele- nja, 79 let, Marija VOLAVC iz Velenja, 99 let. na FRAJLE MASLO iz Celja, 91 let, Miloš STANOJEVIĆ iz Celja, 93 let, Boris VODLAN iz Rimskih Toplic, 64 let, Pavla PRIVŠEK iz Šempetra, 85 let. Žalec Umrl je: Drago Gostečnik iz Ponikve pri Žalcu, 68 let. Velenje Umrli so: Marija ŠAVOR iz Velenja, 84 let, Štefani- ja LOJEN iz Velenja, 80 let, OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih, ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ŠTIRI cisterne Inox, 200 l, koso za goldoni, vinogradniške stebre in žico Inox prodam. Telefon 040 161-786. 416 KOVINSKI delovni pult, dolžina 2 m, prodam. Telefon 070 277-772. 419 PRIKOLICO za kampiranje Adria, odlično ohranjeno, pripravljeno za oddih, veliko dodatne opreme, prodam za 3.000 EUR. Telefon 041 951-527. 423 DRVA, hrastova, smrekova in mešana, pro- dam. Telefon 041 951-092. 425 RAZNO BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Kupim sadni mlin. Telefon 041 250-812. 428 Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 31, 1. avgust 2024 INFORMACIJE Š LA ČINKA Igrala Srečelov Finalisti Otroci pojejo Palačinke in »šmorn« VSTOPNINE NI! www.novitednik.si E-skiro simulator Prevračalnik RIJE OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL ČINKA simulator RIJE RIJE RIJE PLESNA SKUPINA CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD TINKARA FORTUNA DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Str. 29 Št. 31/ Leto 79 / Celje, 1. avgust 2024 Str. 30–31 Pri »filcanju« je meja domišljija Poletje je čas, ko se dnevi podaljšajo, sonce sije močneje, zaradi vročine se povečujejo potrebe po osvežitvah, takšnih in drugačnih. Mnogi radi posežejo po hladni kepici sladoleda, ki ni le sladica; je izkušnja, ki združuje okuse, vonjave in občutke v popolno harmo- nijo. Prodajalci sladoleda nas v poletnih mesecih vabijo na sladko osvežitev skoraj na vsakem vogalu, mi smo se ustavili v priljubljeni konjiški prodajalni naravnega sladoleda Mali čoko, v kateri lahko preverite tudi, kakšen okus ima konjiški zmaj. BARBARA FURMAN V poletnih mesecih se prodaja sladoleda poveča za 80 odstotkov Kepico konjiškega zmaja, prosim! Sladoled je starodavna poslastica, ki sega v čase Marca Pola, saj je omenjal mešani- co ledu in mleka, ki jo je poskusil na Kitaj- skem. Ta mešanica je predhodnik današnjih mlečnih sladoledov. V Evropi, od koder ta tradicionalna slaščica izvira, je poraba sla- doleda velika. Po podatkih Statističnega ura- da Slovenije se je v naši državi leta 2022 s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 54 podjetij. Lani smo izvozili skoraj 29.000 ton te lede- ne osvežitve, uvozili pa več kot 6.000 ton. Za sladoled je bilo junija letos treba odšteti nekoliko manj kot leto prej. Sladkanje brez slabe vesti Sodeč po eni od potrošniških raziskav imamo Slovenci najraje kremne sladolede z dodatki, kar se jasno odraža na lestvici naj- bolj priljubljenih okusov. Prvo mesto zaseda sladoled s piškoti, sledi čokoladni sladoled in nato tisti z okusom karamele. Priljubljen je tudi sladoled z okusom vanilje, medtem ko imamo med sadnimi sladoledi najraje ja- godni okus. Kot je še razvidno iz raziskave, najpogosteje posegamo po sladoledih v banjicah in lončkih, sledijo jim ledene lizike, korneti in sladoledi na palčkah. V poletnih mesecih se prodaja sladoleda poveča. V primer- javi z januarjem in februarjem se je prodaja sladoleda ju- nija in julija povečala za 80 odstotkov. Zadnja leta je v naši državi viden porast naročanja sla- doleda na dom, saj smo v prvi po- lovici letošnjega leta pojedli eno tretjino več sladoleda kot lani v enakem obdobju. Ponud- ba sladoledov se ves čas nadgrajuje in razvija. Ker se veliko ljudi želi sladkati brez slabe vesti, se pove- čuje priljubljenost slado- ledov, ki so narejeni iz 100-odstotnega sadja, vse pogosteje posegamo tudi po sladoledih brez laktoze in veganskih sladoledih. Približno 200 okusov Konjičana Iris in Saša Malič, lastnika vitri- ne naravnega sladoleda Mali čoko, pravita, da njuni gosti najpogosteje izberejo sladoled v sadnih in osvežujočih okusih kot so limona bezeg, mango, jagoda, malina, karibske sanje – mango s pasijonko. Konjičani imajo prav poseben odnos do sladolede, ki sta ga Iris in Sašo poimenovala konjiški zmaj, v njem sta združila okusa lubenice in zelenega jabolka. Ime je dobil po lokalni legendi, kjer zele- no jabolko predstavlja kožo zma- ja, rdeča lubenica pa ogenj, ki ga zmaj bruha. Tudi sama se pogo- sto osvežita z narav- nim sladoledom. Tistim, ki ga pri- pravita sama, seveda. »Jaz že vrsto let najra- je posegam po črnem gozdič- ku, Sašo pa po »cheesecaku« z gozdnimi jagodami ter li- moni in bezgu,« pojasni Iris in doda, da so letošnji prodajni »hiti« slado- ledi z okusom kinder buena, arašidov s piranskim solnim cvetom ter črni gozdiček (mlečni cvet s temno čoko- lado in višnjo), grški jogurt s pomarančo in cimetom ter okusi pistacija in lešnika. Idej jima ne zmanjka Iris in Sašo sladoledno ponudbo ves čas bogatita z novimi okusi. »Vsak nov okus je med med ljudmi zelo dobro sprejet. To naju veseli. Vsako sezono ponudiva približno 200 okusov, med njimi so tudi sladoledi z alkoholom, in sicerf gin tonic z malina- mi, penina Založnik s svežimi breskvami, konjiška modra frankinja z jago- dami. Nekateri prisegajo na okuse jugo nostalgije, gre za okuse keksov Do- mačica, rum ploščice, ba- jadere, griote, bananka. Skrat- ka, ne zmanjka na zmanjka nama idej za pripravo sla- dolednih okusov.« Sestavine za sladoled kupujeta od lokalnih dobaviteljev, nekatere surovine uvozita tudi iz Italije. Največ sladoleda naredita in prodata v obdobju od marca do konca junija. Julija in avgusta manj, saj je obisk manjši zaradi pole- tnih dopustov. Med kupci njunega naravnega sladoleda, za kepico je potrebno odšteti 2 evra, niso le Konjičani in okoličani, ampak ju obi- skujejo tudi ljubitelji sladoleda iz ostalih krajev Štajerske, Koroške in Prekmurja, pridejo tudi iz Ljubljane. Kar nekaj znanih Slo- vencev se je sladkalo z njuni- mi sladoledi, od novinar- jev, politikov, pevcev … Njuna sladoledna vitrina je odprta od februarja ozi- roma marca so konca septem- bra, odvisno od vremena. »Z možem sva se zaljubila v sla- doled in najin moto je samo eden: ne delaj sto stvari na pol, ampak delaj eno stvar in tisto naj- boljše, kolikor le lah- ko,« poudari Iris. Družina Malič iz Slovenskih Konjic je svojo poslovno priložnost našla v pripravi naravnih sladoledov. (Foto: osebni arhiv) Bi kepico sladoleda z okusom mlečnega riža? (Foto: Mali čoko) Zamisel za pripravo sladoleda konjiški zmaj sta našla v lokalni legendi. (Foto: Mali čoko) Očarljivi karibski otoki Čreda jeklenih konj in še aligator Str. 33 Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 31, 1. avgust 2024 INFORMACIJE Š LA ČINKA Igrala Srečelov Finalisti Otroci pojejo Palačinke in »šmorn« VSTOPNINE NI! www.novitednik.si E-skiro simulator Prevračalnik RIJE OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL ČINKA simulator RIJE RIJE RIJE PLESNA SKUPINA CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD TINKARA FORTUNA DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Str. 29 Št. 31/ Leto 79 / Celje, 1. avgust 2024 Str. 30–31 Pri »filcanju« je meja domišljija Poletje je čas, ko se dnevi podaljšajo, sonce sije močneje, zaradi vročine se povečujejo potrebe po osvežitvah, takšnih in drugačnih. Mnogi radi posežejo po hladni kepici sladoleda, ki ni le sladica; je izkušnja, ki združuje okuse, vonjave in občutke v popolno harmo- nijo. Prodajalci sladoleda nas v poletnih mesecih vabijo na sladko osvežitev skoraj na vsakem vogalu, mi smo se ustavili v priljubljeni konjiški prodajalni naravnega sladoleda Mali čoko, v kateri lahko preverite tudi, kakšen okus ima konjiški zmaj. BARBARA FURMAN V poletnih mesecih se prodaja sladoleda poveča za 80 odstotkov Kepico konjiškega zmaja, prosim! Sladoled je starodavna poslastica, ki sega v čase Marca Pola, saj je omenjal mešani- co ledu in mleka, ki jo je poskusil na Kitaj- skem. Ta mešanica je predhodnik današnjih mlečnih sladoledov. V Evropi, od koder ta tradicionalna slaščica izvira, je poraba sla- doleda velika. Po podatkih Statističnega ura- da Slovenije se je v naši državi leta 2022 s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 54 podjetij. Lani smo izvozili skoraj 29.000 ton te lede- ne osvežitve, uvozili pa več kot 6.000 ton. Za sladoled je bilo junija letos treba odšteti nekoliko manj kot leto prej. Sladkanje brez slabe vesti Sodeč po eni od potrošniških raziskav imamo Slovenci najraje kremne sladolede z dodatki, kar se jasno odraža na lestvici naj- bolj priljubljenih okusov. Prvo mesto zaseda sladoled s piškoti, sledi čokoladni sladoled in nato tisti z okusom karamele. Priljubljen je tudi sladoled z okusom vanilje, medtem ko imamo med sadnimi sladoledi najraje ja- godni okus. Kot je še razvidno iz raziskave, najpogosteje posegamo po sladoledih v banjicah in lončkih, sledijo jim ledene lizike, korneti in sladoledi na palčkah. V poletnih mesecih se prodaja sladoleda poveča. V primer- javi z januarjem in februarjem se je prodaja sladoleda ju- nija in julija povečala za 80 odstotkov. Zadnja leta je v naši državi viden porast naročanja sla- doleda na dom, saj smo v prvi po- lovici letošnjega leta pojedli eno tretjino več sladoleda kot lani v enakem obdobju. Ponud- ba sladoledov se ves čas nadgrajuje in razvija. Ker se veliko ljudi želi sladkati brez slabe vesti, se pove- čuje priljubljenost slado- ledov, ki so narejeni iz 100-odstotnega sadja, vse pogosteje posegamo tudi po sladoledih brez laktoze in veganskih sladoledih. Približno 200 okusov Konjičana Iris in Saša Malič, lastnika vitri- ne naravnega sladoleda Mali čoko, pravita, da njuni gosti najpogosteje izberejo sladoled v sadnih in osvežujočih okusih kot so limona bezeg, mango, jagoda, malina, karibske sanje – mango s pasijonko. Konjičani imajo prav poseben odnos do sladolede, ki sta ga Iris in Sašo poimenovala konjiški zmaj, v njem sta združila okusa lubenice in zelenega jabolka. Ime je dobil po lokalni legendi, kjer zele- no jabolko predstavlja kožo zma- ja, rdeča lubenica pa ogenj, ki ga zmaj bruha. Tudi sama se pogo- sto osvežita z narav- nim sladoledom. Tistim, ki ga pri- pravita sama, seveda. »Jaz že vrsto let najra- je posegam po črnem gozdič- ku, Sašo pa po »cheesecaku« z gozdnimi jagodami ter li- moni in bezgu,« pojasni Iris in doda, da so letošnji prodajni »hiti« slado- ledi z okusom kinder buena, arašidov s piranskim solnim cvetom ter črni gozdiček (mlečni cvet s temno čoko- lado in višnjo), grški jogurt s pomarančo in cimetom ter okusi pistacija in lešnika. Idej jima ne zmanjka Iris in Sašo sladoledno ponudbo ves čas bogatita z novimi okusi. »Vsak nov okus je med med ljudmi zelo dobro sprejet. To naju veseli. Vsako sezono ponudiva približno 200 okusov, med njimi so tudi sladoledi z alkoholom, in sicerf gin tonic z malina- mi, penina Založnik s svežimi breskvami, konjiška modra frankinja z jago- dami. Nekateri prisegajo na okuse jugo nostalgije, gre za okuse keksov Do- mačica, rum ploščice, ba- jadere, griote, bananka. Skrat- ka, ne zmanjka na zmanjka nama idej za pripravo sla- dolednih okusov.« Sestavine za sladoled kupujeta od lokalnih dobaviteljev, nekatere surovine uvozita tudi iz Italije. Največ sladoleda naredita in prodata v obdobju od marca do konca junija. Julija in avgusta manj, saj je obisk manjši zaradi pole- tnih dopustov. Med kupci njunega naravnega sladoleda, za kepico je potrebno odšteti 2 evra, niso le Konjičani in okoličani, ampak ju obi- skujejo tudi ljubitelji sladoleda iz ostalih krajev Štajerske, Koroške in Prekmurja, pridejo tudi iz Ljubljane. Kar nekaj znanih Slo- vencev se je sladkalo z njuni- mi sladoledi, od novinar- jev, politikov, pevcev … Njuna sladoledna vitrina je odprta od februarja ozi- roma marca so konca septem- bra, odvisno od vremena. »Z možem sva se zaljubila v sla- doled in najin moto je samo eden: ne delaj sto stvari na pol, ampak delaj eno stvar in tisto naj- boljše, kolikor le lah- ko,« poudari Iris. Družina Malič iz Slovenskih Konjic je svojo poslovno priložnost našla v pripravi naravnih sladoledov. (Foto: osebni arhiv) Bi kepico sladoleda z okusom mlečnega riža? (Foto: Mali čoko) Zamisel za pripravo sladoleda konjiški zmaj sta našla v lokalni legendi. (Foto: Mali čoko) Očarljivi karibski otoki Čreda jeklenih konj in še aligator Str. 33 Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 31, 1. avgust 2024 INTERVJU Že več kot dve desetletji je oskrba poškodovancev s poškodbo glave in z neka- terimi akutnimi nevrološkimi stanji primarna dejavnost celjske nevrokirurgije. Pred devetimi leti je Splošna bolnišnica Celje začela uvajati tudi hrbtenično nevrokirurgijo, leta 2020 tudi operacije malignih in benignih tumorjev možganov in hrbtenjače. Celjska bolnišnica kot edina v Sloveniji iz- vaja tudi kirurški program t. i. baklofenskih črpalk za URI Soča in intratekalnih bolečinskih črpalk za Onkološki inštitut. Vse to »kliče« po nastanku samostojnega oddelka nevrokirurgije, ki naj bi v osrednji bolnišnici v naši regiji vrata odprl kmalu. Celjska bolnišnica ima namreč vrhunske strokovnjake na tem področju. SIMONA ŠOLINIČ Žiga Samsa, dr. med., specialist nevrokirurgije iz Splošne bolnišnice Celje »Posegi na možganih ne dopuščajo napak« Z ustanovitvijo samostojnega oddelka se tako ne bodo izboljšali le delovni pogoji za trenutne in prihodnje zaposlene nevrokirurge ter drugo zdravstveno osebje, temveč bosta razširitev dejavnosti in naložba v opremo za- gotovili večjo varnost za bolnike, omogočili visokokakovostno oskrbo bolnikov z bole- znimi, s poškodbami ali z motnjami živčnega sistema in izboljšali dostop do nevrokirurške oskrbe za vse bolnike ne glede na njihovo bivališče, ekonomski status ali zdravstveno zavarovanje. »S tem uvrščamo nevrokirurgijo v celjski bol- nišnici ne zgolj na zemljevid Slovenije, ampak sčasoma tudi Evrope,« je dejal Žiga Samsa, dr. med., specialist nevrokirurgije. Mlad ne- vrokirurg je imel priložnost za svojo karierno pot izbrati tudi druge možnosti, a je ostal v Celju. Zaveda se, kaj za bolnike pomeni tovrsten razvoj medicine, bolnišnice, predvsem, da jim s svojim delom in z delom sodelavcev lahko reši življe- nje. Zaveda se pomena timskega dela, ve, da nevrokirurgija »hodi« tesno z roko v roki z drugimi medicinskimi področji. »Skupaj smo rasli, skupaj smo razvijali svoje znanje,« pravi. Čas je to- rej, da se celjski nevrokirurgiji s ponosom prizna, da je na sodobni in izjemno visoki strokovni ravni. »Slovenska nevrokirur- gija je bila zelo pomemb- na tako v evropskem kot svetovnem merilu že v preteklosti. V javnosti se pogosto raje omenjajo minusi kot plusi. Toda slovenska nevrokirurgija dela zelo dobro, a seveda bi vsi radi delali še bolje. In to je razlog, da gremo v Celju v smer samostojnega oddelka. Bolnikov je veliko, preveč za dva obstoječa ne- vrokirurška centra v Sloveni- ji. Lani smo v Celju operirali skoraj 500 bolnikov, letos jih bomo po predvidevanjih še več. Čakalne dobe še vedno na- raščajo ali v najboljšem prime- ru ostajajo enake. Vedno več je potreb po večjem številu postelj in posegov. Vse to kaže, da v Celju obstaja prostor za samostojni oddelek nevro- kirurgije. Ko smo pred približno 30 leti začeli delati na tem področju, je to delo spadalo pod travmatologijo, nato je bilo posegov vedno več. Večino posegov opravljamo v Ce- lju, nekatere bolnike, kjer je pri posegih nujna dodatna opre- ma ali pa specifi čno znanje, pošljemo v enega od dveh nevrokirurških centrov. Z odprtjem samostojne- ga oddelka bomo lahko zagotovili tudi opremo in oskrbo na višji ravni. Bo samostojni oddelek velik fi - nančni zalogaj? Da. Ogromen. Je bolnišnica na to pripravlje- na? Da. Samostojni oddelek načrtujemo že več let, najbolj pospe- šeno pa od lani. Z naše strani je vse pripravlje- no, predvsem na kadro- vskem področju raste- mo, dva specialista sva popolnoma usposo- bljena, nekaj mlajših kolegov še prihaja. Gre za mlad in sposoben tim. Res je, da je fi nančni zalogaj ogromen. Vsaka pomembnejša opre- ma za operacijsko dvorano je vredna pol milijona evrov ali več. Tudi oddelek zahteva dobro opremljeno intenzivno nego, predvsem pa zadosten in strokovno usposobljen sestrski ter ostali podporni kader. Omenili ste mlado ekipo. V času, ko je govora o odhodih specialistov in drugih zaposlenih, kaj je vas in vaše sodelavce zadržalo v Celju? Priznam, da sva oba nevrokirurga imela pri- ložnost delati drugje. Toda ravno to, da lahko oddelek oblikujeva na novo in ga že na začet- ku zastaviva tako, kot sva videla drugje, kjer zadeva dobro deluje, je razlog, da sva ostala tukaj. Tisto dobro, kar sva opazila drugje, bi rada prenesla sem. Ne samo s kliničnega in strokovnega vidika, kajti oba obstoječa centra delata strokovno dobro, ampak tudi z organizacijskega in bolnišničnega vidika. S tem bomo naredili resnično nekaj dobrega in bolnikom ponudili vrhunsko obravnavo. Ko na novo začneš, lahko postaviš dobre te- melje in to je precej lažje od tega, kot da bi moral spreminjati tisto, kar je bilo do sedaj. Moram pa poudariti, da z obema slovenskima nevrokirurškima centroma dobro sodelujemo in sem prepričan, da bomo tudi še naprej. Ko je bilo govora o kardiokirurgiji v Celju, ponekod v Sloveniji niso bili zadovoljni, da bi se denar stekal v celjsko bolnišni- co za ta program. Pričakujete tudi na področju nevrokirurgije ka- kšna polena pod noge? Primera kardiokirurgije ne morem komentirati, ker si- tuacije ne poznam. Lahko rečem, da na področju nevrokirurgije odlično sodelujemo z drugimi strokovnjaki. Treba je vedeti, da smo vsa ta leta na tem podro- čju skupaj rasli in te stvari, ki jih delamo danes, zagotavlja- mo na najvišji mo- žni ravni. In radi bi postali še boljši. Ne skrbi me, da bi kdo temu naspro- toval, saj vem, da si med se- boj pomagamo. Ne nazadnje pa, slovenski strokov- njaki s področja nevrokirurgije so tudi moji učitelji. Kaj pa naša re- gija? Se zaveda, kaj pomeni takšen od- delek v Celju? Gre za velik razvojni preboj. Na našem področju dela gre letno za 30-odsto- tni dodatni priliv bolnikov, tukaj govorim o nenujnih oblikah zdra- vljenja. Res je tudi, da se bolniki iz drugih delov Slovenije vedno pogosteje odločajo za zdravljenje pri nas. Zato smo prerasli okvir odseka znotraj travmatološkega oddelka, ker je tudi omenjeni od- delek zelo obremenjen s svojimi bolniki. Ravno zato je nujna ustanovitev samostojnega oddelka, da bomo lahko še naprej rasli v takšnem obsegu. V naslednjih pe- tih letih pričakujemo od 50 do kar 100 odstotkov več bolnikov. Zavedati se moramo, da se popu- lacija stara, s tem narašča »Ko na novo začneš, lahko postaviš dobre temelje, kar je pomembneje od tega, da bi moral spreminjati tisto, kar je bilo do zdaj.« »V naslednjih petih letih pričakujemo od 50 do kar 100 odstotkov več bolnikov. Zavedati se moramo, da narašča število starejših bolnikov, ki so primerni za zdravljenje, narašča število onkoloških bolnikov s sekundarnimi malignimi procesi v možganih. Lahko jim zagotovimo zgodnejšo in boljšo oskrbo.« »Vsaka pomembnejša oprema za operacijsko dvorano je vredna pol milijona evrov ali več. Tudi nov nevrokirurški oddelek zahteva svoje, delo v intenzivni negi, sestrski nadzor bolnikov in podobno.« Žiga Samsa, dr. med., specialist nevrokirurgije iz Splošne bolnišnice Celje: »Nevrologija je področje, ki ni bilo vedno tako zelo abstraktno, ampak precej natančno, čeprav številna vprašanja o delovanju možganov, na primer o zavesti, še nimajo odgovorov. Toda osnove nevrologije so zelo dobro znane in to je zame navdušujoče.« Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 31, 1. avgust 2024 INTERVJU Od maja 2021, ko so v Celju izvedli prvo operacijo z metodo intratekalnega dovajanja baklofena, do danes so celjski nevrokirurgi operirali 74 bolnikov z območja celotne Slovenije in tako olajšali življenje mnogim bolnikom, ki trpijo zaradi okvare živčevja. Opisana metoda je izjemnega pomena za bolnike, ki trpijo zaradi spastičnosti – gibalne motnje, ki nastane zaradi okvare osrednjega živčevja pri številnih boleznih in poškodbah možganov in hrbtenjače. Najpogostejša stanja po okvari ali poškodbi osrednjega živčevja, pri katerih pride v poštev zdravljenje spastičnosti z baklofensko črpalko, so poškodba hrbtenjače, multipla skleroza, poškodba možganov, možganska kap ter cerebralna paraliza v otroški in odrasli dobi. število degenerativnih procesov in posledično tudi potreba po nevrokriruški oskrbi hrbteni- ce. Narašča tudi število onkoloških bolnikov s sekundarnimi malignimi procesi v možga- nih. Vsem tem lahko zagotovimo zgodnejšo in boljšo oskrbo. Vaš odsek, ki bo kmalu torej oddelek, je zaenkrat edini v Sloveniji, ki izvaja tako imenovano metodo intratekalnega dovaja- nja baklofena. Ta izraz pomeni, da bolni- kom, ki imajo spastičnost, olajšate boleči- no. Drži? Gre za kirurški program. Celoten program zdravljenja spastičnosti spada pod URI Soča, ki tudi izbere ustrezne bolnike, posege pa izvajamo v sodelovanju z doc. dr. Benedi- čičem iz UKC Ljubljana. Poseg je namenjen bolnikom, kjer so druge oblike zdravljenja spastičnosti izčrpane. Med posegom bolniku ob hrbtenjačo s posebno črpalko, ki ostane vgrajena v telo, dovajamo zdravilo tja, kjer je le-to najbolj potrebno. Podoben poseg smo začeli izvajati tudi v sodelovanju z onkolo- škim inštitutom. Gre za zdravljenje kroničnih bolečin onkoloških bolnikov, ki se težko od- zivajo na druge oblike zdravljenja. Začetne izkušnje so dobre in bolniki so zadovoljni. V Celju izvajate tudi operacije malignih in benignih tumorjev možganov. Je teh obo- lenj veliko? Od leta 2020 smo te posege začeli opravljati postopoma samostojno, pred tem smo jih iz- vajali v manjšem delu z mariborskimi kolegi. Zdaj oskrbimo večji del tovrstnih primerov, razen bolj zapletenih, ki potrebujejo posebno opremo v operacijski dvorani. Je pa število teh primerov obolenj relativno primerljivo z drugimi območji v Sloveniji. Epidemiološke študije kažejo, da Celje bistveno ne izstopa. Med bolniki so zajete različne generacije, nekoliko več je starejših, saj vemo, da se on- kološke bolezni pogosteje pojavljajo po 60. letu. Takšna obolenja prizadenejo tudi mlajše. Zakaj vas je pri vašem poslanstvo toliko privlačilo ravno to področje dela? Nevro- logija in nevrokirurgija sta področji, ki se hitro razvijata v medicini, čeprav se zdi, da o delovanju možganov danes ves svet ve še vedno malo. Nevrologija in kirurgija sta mi bili že od nekdaj zanimivi. Nevrologija že zaradi tega, ker je s preprostimi orodji zmožna odgovoriti na zelo zahtevna vprašanja. Danes so nam pri vsem tem seveda v veliko pomoč tudi številne sodobne preiskave, a vendar je klinični del nevrologije nekoliko bolj specifičen. In kjer se zmožnosti nevrološkega zdravljenja pre- nehajo, lahko nevrokrirugija ponudi številne možnosti. Konec koncev pa zdravimo samo bistvo človeka, možgane, zavest. V čem se poseg na možganih razlikuje od drugih medicinskih posegov? Operacije vseh medicinskih strok imajo svoje izzive. Naš izziv je ta, da možgani ne dopuščajo napak. Nimajo namreč zmožno- sti popravljanja, poškodovani del možganov ponavadi ostane poškodovan. Zato je na tem področju zelo malo manevrskega prostora za zaplete. Kljub temu pa se zapleti dogajajo, ker se jim ni povsem možno izogniti. Je danes v primerjavi s preteklostjo veliko poškodb glave? Trenutno smo v procesu 10-letne razisko- valne epidemiološke študije v naši regiji. Kot regijska bolnišnica oskrbimo praktično vse bolnike s poškodbo glave iz naše regije, če pa se morda zgodi, da so začetno oskrbljeni dru- gje, še vedno na koncu nadaljujejo zdravljenje pri nas. Opažamo, da delež bolnikov s hudo poškodbo glave na srečo upada. V zadnjih petih letih se je denimo njihovo število celo prepolovilo! Kaj opažate v ambulanti ali operacijski dvorani, katerih obolenj je vedno več? Največji porast opažamo pri bolnikih s te- žavami v področju vratne hrbtenice. Te težave »Računalniki nam pri delu niso naredili usluge. Čeprav so mnogi poskrbeli za ergonomsko varnost, večurno delo vseeno pripelje do težav s hrbtenico. Večina ljudi seveda te težave reši brez operativnega posega, le s prilagoditvijo načina dela, življenja in domačih opravil. Pri nekaterih pa je poseg nujen.« »Orodje umetne inteligence nikoli ne bo samo odločalo, vedno bosta v ozadju zdravnik in njegovo znanje. Ne nazadnje, zaenkrat ne poznam nobenega softverskega podjetja, ki bi za nek poseg prevzelo odgovornost …« so povezane tudi s sodobnim načinom življe- nja, čeprav je vzrokov zanje veliko. Največ je teh težav pri ljudeh z nekaterimi poklici, kjer je treba dolgo delati s sklonjeno glavo ali s pogledom navzgor. Računalniki nam pri delu niso naredili usluge. Čeprav so mnogi poskrbeli za ergonomsko varnost, večurno delo vseeno pripelje do težav s hrbtenico. Pri večini bolnikov lahko te težave rešimo brez operativnega posega, s prilagoditvijo načina dela, življenja in domačih opravil. Pri neka- terih pa je poseg nujen. Štiri leta so minila od epidemije. Covid in dolgi covid sta prav tako posegla v nevrolo- gijo, morda celo bolj kot v druga področja. Kako ste to zaznali in ali danes prihajajo k vam tudi bolniki s posledicami? Res je. Med epidemijo smo morali nevrolo- gijo na novo odkrivati. Bolniki so imeli tako različne simptome, da smo težko izluščili, ali so posledica covida ali so povezani z drugimi okoliščinami. Nekateri nevrološki izpadi so se začeli pojavljati kar naenkrat in pogosteje in s covidom smo jih lahko povezali tako, da smo pri preiskavah izključevali druge možne vzroke. Pri veliko ljudeh so se zdravstvene težave zatem samodejno izzvenele. Je pa bilo ogromno posledic pri mlajših odraslih in pri srednji generaciji. Skratka, to je precej »za- brisalo« naš klinični način dela, potrebovali smo nove izkušnje, tudi nove smernice za obravnavo bolnikov, da smo lahko iz vseh simptomov razbrali pravo diagnozo in je ni- smo povezali s katero drugo, ki ima podobne znake. Tega je danes precej manj. Ko bo nevrokirurški oddelek ustanovljen, kakšni so dolgoročni cilji? V prihodnosti želimo razširiti program ne- vromodulacije in postopoma ustanoviti prvi center za to celotno področje pri nas. V sklop tovrstnega zdravljenja spada raznolika skupi- na bolnikov. Od tistih, ki sem jih že omenil in jim vgradimo črpalko za zdravljenje spa- stičnosti, do tistih, ki potrebujejo stimulacije hrbtenjače za zdravljenje kronične bolečine ali stimulacije križničnih korenin za zdra- vljenje motenj pri odvajanju vode in blata ter do tistih, ki potrebujejo globoko možgansko stimulacijo za zdravljenje distonij ali parkin- sonizma. V tujini to področje dela uvajajo tudi pri zdravljenju nekaterih oblik depresij in po- sttravmatskih stresnih motenj. Gre za široko področje, kjer je način delovanja multidisci- plinaren, kar pomeni, da poleg nevrokirurgov vključuje tudi nevrologe, fiziatre, psihologe, psihiatre, urologe, anesteziologe in ostale. Smo v času razmaha umetne inteligence. Se veselite ali bojite, da bo posegla tudi v področje nevrokirurgije? Pri diagnostiki se bo to najverjetneje zgodi- lo, vendar moramo vedeti, o čem se pogovar- jamo. »Umetna inteligenca« je trenutno bolj izraz, ki se uporablja za t. i. velike jezikovne modele, kjer je potrebna velika količina po- datkov, da lahko iz vsega dobimo statistič- no relevanten podatek, česar morda ljudje nismo zmožni v taki meri sami izluščiti. Pri preiskavah, slikovni diagnostiki bo morda to ena prvih stvari, kjer bodo pomagala ume- tne inteligence dobrodošla. V kirurgiji že zdaj sicer uporabljamo podobna orodja na področju načrtovanja posegov, da pa bi ume- tna inteligenca posegla v samo kirurgijo tako hitro …, mislim da ne. Tudi zato, ker obstaja- jo regulacijski postopki, ki so v teh primerih nujni. Orodje še dolgo ne bo samo odločalo, vedno bosta v ozadju odgovornost zdravnika in njegovo znanje. Ne nazadnje, zaenkrat ne poznam nobenega softverskega podjetja, ki bi za nek poseg prevzelo odgovornost … Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 31, 1. avgust 2024 INTERVJU Od maja 2021, ko so v Celju izvedli prvo operacijo z metodo intratekalnega dovajanja baklofena, do danes so celjski nevrokirurgi operirali 74 bolnikov z območja celotne Slovenije in tako olajšali življenje mnogim bolnikom, ki trpijo zaradi okvare živčevja. Opisana metoda je izjemnega pomena za bolnike, ki trpijo zaradi spastičnosti – gibalne motnje, ki nastane zaradi okvare osrednjega živčevja pri številnih boleznih in poškodbah možganov in hrbtenjače. Najpogostejša stanja po okvari ali poškodbi osrednjega živčevja, pri katerih pride v poštev zdravljenje spastičnosti z baklofensko črpalko, so poškodba hrbtenjače, multipla skleroza, poškodba možganov, možganska kap ter cerebralna paraliza v otroški in odrasli dobi. število degenerativnih procesov in posledično tudi potreba po nevrokriruški oskrbi hrbteni- ce. Narašča tudi število onkoloških bolnikov s sekundarnimi malignimi procesi v možga- nih. Vsem tem lahko zagotovimo zgodnejšo in boljšo oskrbo. Vaš odsek, ki bo kmalu torej oddelek, je zaenkrat edini v Sloveniji, ki izvaja tako imenovano metodo intratekalnega dovaja- nja baklofena. Ta izraz pomeni, da bolni- kom, ki imajo spastičnost, olajšate boleči- no. Drži? Gre za kirurški program. Celoten program zdravljenja spastičnosti spada pod URI Soča, ki tudi izbere ustrezne bolnike, posege pa izvajamo v sodelovanju z doc. dr. Benedi- čičem iz UKC Ljubljana. Poseg je namenjen bolnikom, kjer so druge oblike zdravljenja spastičnosti izčrpane. Med posegom bolniku ob hrbtenjačo s posebno črpalko, ki ostane vgrajena v telo, dovajamo zdravilo tja, kjer je le-to najbolj potrebno. Podoben poseg smo začeli izvajati tudi v sodelovanju z onkolo- škim inštitutom. Gre za zdravljenje kroničnih bolečin onkoloških bolnikov, ki se težko od- zivajo na druge oblike zdravljenja. Začetne izkušnje so dobre in bolniki so zadovoljni. V Celju izvajate tudi operacije malignih in benignih tumorjev možganov. Je teh obo- lenj veliko? Od leta 2020 smo te posege začeli opravljati postopoma samostojno, pred tem smo jih iz- vajali v manjšem delu z mariborskimi kolegi. Zdaj oskrbimo večji del tovrstnih primerov, razen bolj zapletenih, ki potrebujejo posebno opremo v operacijski dvorani. Je pa število teh primerov obolenj relativno primerljivo z drugimi območji v Sloveniji. Epidemiološke študije kažejo, da Celje bistveno ne izstopa. Med bolniki so zajete različne generacije, nekoliko več je starejših, saj vemo, da se on- kološke bolezni pogosteje pojavljajo po 60. letu. Takšna obolenja prizadenejo tudi mlajše. Zakaj vas je pri vašem poslanstvo toliko privlačilo ravno to področje dela? Nevro- logija in nevrokirurgija sta področji, ki se hitro razvijata v medicini, čeprav se zdi, da o delovanju možganov danes ves svet ve še vedno malo. Nevrologija in kirurgija sta mi bili že od nekdaj zanimivi. Nevrologija že zaradi tega, ker je s preprostimi orodji zmožna odgovoriti na zelo zahtevna vprašanja. Danes so nam pri vsem tem seveda v veliko pomoč tudi številne sodobne preiskave, a vendar je klinični del nevrologije nekoliko bolj specifičen. In kjer se zmožnosti nevrološkega zdravljenja pre- nehajo, lahko nevrokrirugija ponudi številne možnosti. Konec koncev pa zdravimo samo bistvo človeka, možgane, zavest. V čem se poseg na možganih razlikuje od drugih medicinskih posegov? Operacije vseh medicinskih strok imajo svoje izzive. Naš izziv je ta, da možgani ne dopuščajo napak. Nimajo namreč zmožno- sti popravljanja, poškodovani del možganov ponavadi ostane poškodovan. Zato je na tem področju zelo malo manevrskega prostora za zaplete. Kljub temu pa se zapleti dogajajo, ker se jim ni povsem možno izogniti. Je danes v primerjavi s preteklostjo veliko poškodb glave? Trenutno smo v procesu 10-letne razisko- valne epidemiološke študije v naši regiji. Kot regijska bolnišnica oskrbimo praktično vse bolnike s poškodbo glave iz naše regije, če pa se morda zgodi, da so začetno oskrbljeni dru- gje, še vedno na koncu nadaljujejo zdravljenje pri nas. Opažamo, da delež bolnikov s hudo poškodbo glave na srečo upada. V zadnjih petih letih se je denimo njihovo število celo prepolovilo! Kaj opažate v ambulanti ali operacijski dvorani, katerih obolenj je vedno več? Največji porast opažamo pri bolnikih s te- žavami v področju vratne hrbtenice. Te težave »Računalniki nam pri delu niso naredili usluge. Čeprav so mnogi poskrbeli za ergonomsko varnost, večurno delo vseeno pripelje do težav s hrbtenico. Večina ljudi seveda te težave reši brez operativnega posega, le s prilagoditvijo načina dela, življenja in domačih opravil. Pri nekaterih pa je poseg nujen.« »Orodje umetne inteligence nikoli ne bo samo odločalo, vedno bosta v ozadju zdravnik in njegovo znanje. Ne nazadnje, zaenkrat ne poznam nobenega softverskega podjetja, ki bi za nek poseg prevzelo odgovornost …« so povezane tudi s sodobnim načinom življe- nja, čeprav je vzrokov zanje veliko. Največ je teh težav pri ljudeh z nekaterimi poklici, kjer je treba dolgo delati s sklonjeno glavo ali s pogledom navzgor. Računalniki nam pri delu niso naredili usluge. Čeprav so mnogi poskrbeli za ergonomsko varnost, večurno delo vseeno pripelje do težav s hrbtenico. Pri večini bolnikov lahko te težave rešimo brez operativnega posega, s prilagoditvijo načina dela, življenja in domačih opravil. Pri neka- terih pa je poseg nujen. Štiri leta so minila od epidemije. Covid in dolgi covid sta prav tako posegla v nevrolo- gijo, morda celo bolj kot v druga področja. Kako ste to zaznali in ali danes prihajajo k vam tudi bolniki s posledicami? Res je. Med epidemijo smo morali nevrolo- gijo na novo odkrivati. Bolniki so imeli tako različne simptome, da smo težko izluščili, ali so posledica covida ali so povezani z drugimi okoliščinami. Nekateri nevrološki izpadi so se začeli pojavljati kar naenkrat in pogosteje in s covidom smo jih lahko povezali tako, da smo pri preiskavah izključevali druge možne vzroke. Pri veliko ljudeh so se zdravstvene težave zatem samodejno izzvenele. Je pa bilo ogromno posledic pri mlajših odraslih in pri srednji generaciji. Skratka, to je precej »za- brisalo« naš klinični način dela, potrebovali smo nove izkušnje, tudi nove smernice za obravnavo bolnikov, da smo lahko iz vseh simptomov razbrali pravo diagnozo in je ni- smo povezali s katero drugo, ki ima podobne znake. Tega je danes precej manj. Ko bo nevrokirurški oddelek ustanovljen, kakšni so dolgoročni cilji? V prihodnosti želimo razširiti program ne- vromodulacije in postopoma ustanoviti prvi center za to celotno področje pri nas. V sklop tovrstnega zdravljenja spada raznolika skupi- na bolnikov. Od tistih, ki sem jih že omenil in jim vgradimo črpalko za zdravljenje spa- stičnosti, do tistih, ki potrebujejo stimulacije hrbtenjače za zdravljenje kronične bolečine ali stimulacije križničnih korenin za zdra- vljenje motenj pri odvajanju vode in blata ter do tistih, ki potrebujejo globoko možgansko stimulacijo za zdravljenje distonij ali parkin- sonizma. V tujini to področje dela uvajajo tudi pri zdravljenju nekaterih oblik depresij in po- sttravmatskih stresnih motenj. Gre za široko področje, kjer je način delovanja multidisci- plinaren, kar pomeni, da poleg nevrokirurgov vključuje tudi nevrologe, fiziatre, psihologe, psihiatre, urologe, anesteziologe in ostale. Smo v času razmaha umetne inteligence. Se veselite ali bojite, da bo posegla tudi v področje nevrokirurgije? Pri diagnostiki se bo to najverjetneje zgodi- lo, vendar moramo vedeti, o čem se pogovar- jamo. »Umetna inteligenca« je trenutno bolj izraz, ki se uporablja za t. i. velike jezikovne modele, kjer je potrebna velika količina po- datkov, da lahko iz vsega dobimo statistič- no relevanten podatek, česar morda ljudje nismo zmožni v taki meri sami izluščiti. Pri preiskavah, slikovni diagnostiki bo morda to ena prvih stvari, kjer bodo pomagala ume- tne inteligence dobrodošla. V kirurgiji že zdaj sicer uporabljamo podobna orodja na področju načrtovanja posegov, da pa bi ume- tna inteligenca posegla v samo kirurgijo tako hitro …, mislim da ne. Tudi zato, ker obstaja- jo regulacijski postopki, ki so v teh primerih nujni. Orodje še dolgo ne bo samo odločalo, vedno bosta v ozadju odgovornost zdravnika in njegovo znanje. Ne nazadnje, zaenkrat ne poznam nobenega softverskega podjetja, ki bi za nek poseg prevzelo odgovornost … Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 31, 1. avgust 2024 Natanko na lanski občinski praznik so občino Ljub- no prizadele katastrofalne poplave. Povodenj je s pri- reditvenim šotorom v Vrbju odnesla tudi občinsko praznovanje in občino pahnila v leto, polno izzivov in preobratov. »Letošnji občinski praznik zagotovo pričakujemo s strahom. Upam, da se bo dobro iz- teklo in da bo to dober znak za našo prihodnost,« v dneh pred praznovanjem pravi župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Na Ljubnem namreč tudi leto dni po poplavah ostaja veliko neznank. Ob načrtovanju trajnih protipoplavnih ukrepov je eden največjih iz- zivov negotovost občanov, ki še vedno ne vedo, ali se bodo morali preseliti ali ne. SINTIJA JURIČ PRAZNIČNO Z OBČINO LJUBNO Ob občinskem prazniku Občine Ljubno z županom Franjem Naraločnikom »Največji izziv je skrb za vse ljudi, ki še niso v svojih domovih« Ljubno v teh dneh živi za Flosarski bal, s katerim že 64. leto ohranja tradicijo splavarjenja lesa po Savinji. V 10-dnevnem programu se bodo zvrstile številne dejav- nosti, ki bodo vrhunec do- segle to nedeljo s spustom »fl osa« po Savinji in s tradi- cionalnim krstom mladega »fl osarja«. Čeprav v občini vlada praznično vzdušje, v ozadju še vedno ostaja neko- liko grenak priokus lanske ujme, ki je ravno v tem času močno razdejala občino. Ško- da na občinski infrastrukturi je bila ocenjena na približno 50 milijonov evrov, velika škoda je bila tudi na zasebnih zemljiščih, objektih in kme- tijskih površinah. »Upam, da bodo sistemi sofi nanciranja projektov in državnih naložb trajni in da nam bodo tudi v srednjeročnem obdobju za- gotavljali uspešno izvedbo potrebnih naložb,« ob tem pove ljubenski župan Franjo Naraločnik. Občina Ljubno je bila v lanskih avgustovskih popla- vah ena najbolj prizadetih občin v državi. Kakšno je stanje v občini leto po po- plavah? Od lanskega avgusta je naša osnovna naloga, da vzpostavimo stanje čim prej nazaj v takšno, kot je bilo pred poplavo. To je predvsem zaveza za vse, ki so že leto brez svojih domov in najemajo stanovanja ter nestrpno čakajo nova me- sta, kjer bodo lahko začeli gradnjo svojih novih hiš. Druga naloga je, kako čim hitreje priti do tega, da dr- žavna tehnična pisarna potr- di naše projekte, da jih lahko začnemo uresničevati. Gre za projekte velikih vredno- sti, ki jih še moramo izvesti, predvsem cesto proti Rast- kam, proti Planini in Smre- kovcu s celotno komunalno ureditvijo. Opravljenega je že precej dela, porabljena je bila tudi že prva tranša, ki smo jo kot predplačilo dobili od vlade. Poleg treh milijo- Kdo so občinski nagrajenci? Letošnja častna občanka občine Ljubno je Anka Rakun. Srebrno priznanje gre v roke Jožetu Hudeju in Bogomirju Terbovšku. Bronasto priznanje bodo prejeli Gostišče Keglji- šče Ljubno in ljudske pevke kulturne sekcije Društva upokojencev Ljubno. Priznanje župana bodo prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno, Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje, Prostovoljno gasilsko društvo Okonina, Štab civilne zaščite občine Ljubno, Rdeči križ Ljubno, Karitas Ljubno, 154. Center kontrolorjev združenih ognjev, izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Celje, Veleposlani- štvo Češke republike in 1. brigada Slovenske vojske. Priznanje župana bodo podelili tudi devetošolcem, ki so v vseh devetih letih dosegli odličen uspeh. Priznanje in denarno na- grado bodo podelili tudi vsem zlatim in diamantnim maturantom v šolskem letu 2023/24. Ker je lansko proslavo ob občinskem prazniku odnesla povodenj, bodo na letošnji proslavi podelili tudi občinska priznanja za preteklo leto. »Od lanskega avgusta je naša prednostna naloga, da vzpostavimo stanje čim prej nazaj v takšno, kot je bilo pred poplavo,« pravi ljubenski župan Franjo Naraločnik. Ljubenski župan Franjo Naraločnik nov evrov za posredovanja smo porabili še približno pet milijonov za sanacijska popoplavna dela. Vladni seznam za more- bitno rušenje hiš po enem letu še ni končan. Koliko družin v občini je še vedno v negotovosti, ali se bodo selile ali ne? V tem času je v naši ob- čini sklepe o nadomestitve- nih gradnjah pridobilo 13 gospodinjstev. Čakamo še na analize od pet do deset objektov, ki ležijo ob vodo- tokih, predvsem ob Savinji. Enajst gospodinjstev v obči- ni je trenutno nastanjenih v drugih objektih, bodisi pri prijateljih, znancih ali so- sedih. Nekaj si jih je našlo druge trajne rešitve in bodo lahko npr. ostali pri družini v večgeneracijskem gospo- dinjstvu ali želijo kupiti sta- novanje v večstanovanjskem objektu. Trenutno imamo se- dem gospodinjstev, za katera intenzivno pripravljamo pro- storske preveritve in občin- ske podrobnejše prostorske načrte, da jim bomo zago- tovili spremembo namemb- nosti zemljišč iz kmetijske v stavbno in da bodo lahko čim prej dobila gradbeno do- voljenje in začela graditi. Kako ocenjujete do zdaj opravljeno delo? Ste z vidika odpravljanja posledic ujme zadovoljni? Nikoli ne smemo biti za- dovoljni, predvsem iz razlo- ga skrbi za gospodinjstva, ki imajo še vedno v najemu stanovanja. Kar zadeva po- sredovanje na vodotokih, je bilo to izvedeno v izjemnih razsežnostih. Struge vodoto- kov so pravzaprav izpraznje- ne in ponujajo osnovno pro- tipoplavno zaščito. Seveda se brez trajnih rešitev še vedno bojimo vsake slabše vremen- ske napovedi, predvsem za- radi naselja Loke in tamkaj- šnje industrijsko-poslovne cone. Vemo, da bi vsakršno poplavljanje tega dela pov- zročilo katastrofo drugih razsežnosti. Selitev izjemno uspešnih gospodarstvenikov iz našega kraja bi pomenila izgubo delovnih mest in to je ta druga velika razsežnost poplav. Pomembno je, da se vsaj za ta prednostna obmo- čja čim prej zagotovi trajna protipoplavna zaščita, ki bo zagotavljala, da bodo lahko podjetja na tem mestu de- lovala še naprej. Seveda ob tem zelo razmišljamo in tudi že umeščamo njihove doda- tne podjetniške kapacitete na mesta, ki bodo poplavno varna. Kako bi lahko po vašem mnenju v občini Ljubno zagotovili protipoplavno varnost, da do takšnih ali podobnih poplav ne bi več prišlo? Izkušnje, ki smo jih prido- bili avgusta lani, so nam dale veliko za razmisliti. Pri vsa- kem načrtovanju kakršnih- koli dejavnosti na morebitno nevarnih poplavnih območjih je naše stališče, da se more- mo temu izogniti. Pomemb- no je, da ima voda, če pride do poplave podobnih razse- žnosti, naraven prostor, kjer lahko razblini svojo energijo in maso ter posledično na svoji poti ne povzroča ško- de, temveč poplavlja obmo- čja, ki so temu namenjena. V tem vidim tudi celosten Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 31, 1. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Pomembno je, da ima voda, če pride do poplave podobnih razsežnosti, naraven prostor, kjer lahko razblini svojo energijo in maso ter posledično na svoji poti ne povzroča škode.« pogled na Savinjo. Torej ne samo gradnja suhih zadrže- valnikov v Spodnji Savinjski dolini, treba je gledati tudi na Zgornjo Savinjsko dolino in kako že tu umirjati ter pravil- no usmerjati tok Savinje, da nato v spodnjem delu izgubi svojo moč. S tem lahko prido- bimo tudi čas, ki je mogoče na primeru Celja ali Laškega zelo pomemben in tema sre- diščema zagotavlja dodatno varnost. Čeprav je bila ob poplavah zelo poškodovana tudi ska- kalnica na Ljubnem, so ven- darle že januarja tam tek- movale najboljše smučarske skakalke sveta. Skakalnega praznika ujma vendarle ni mogla odnesti. Da, pravzaprav je bila na skakalnicah ena večjih škod na športnih objektih. Večja skakalnica je že bila obno- vljena in čakamo še samo na to, da bo v spodnjem delu ozelenela trava. Vemo na- mreč, da našim skakalcem pomeni zelo veliko, da lahko trenirajo in tekmujejo tudi doma. Lotevamo se tudi ob- nove malih skakalnic, ki so bile v poplavi prav tako zelo poškodovane. Verjamem, da nam bo v nekem času uspelo. Želeli bi si takojšnjo rešitev, ampak na žalost v situaciji ta- kšnih razsežnosti takojšnjih rešitev ni. Ste sicer v občini v prete- klem letu uspeli izvesti tudi katere od drugih prej načr- tovanih projektov ali so bili ti zaradi poplav potisnjeni na stran? Vsekakor smo. Situacijo, ki je nastajala, smo ves čas vzporedno tudi izkoriščali. Viške materialov in gramoz smo v največji meri upora- bljali za utrditve naših cest, tudi tistih, ki niso bile po- plavljene, vendar jih je bilo treba posodobiti. Zaključevali smo tudi projekte, ki smo jih začeli že prej. Eden od njih je bila obnova zdravstvenega doma na Ljubnem z ureditvi- jo pediatrične ambulante za otroke iz občin Zgornje Sa- vinjske doline. Uredili smo nov laboratorij z osnovnimi preiskavami, prav tako smo prenovili obe ordinaciji zo- bozdravstvene dejavnosti in referenčno ambulanto. V pro- store smo umestili tudi ekipo nujne medicinske pomoči, ki je izjemnega pomena za našo Zgornjo Savinjsko dolino. Lahko rečem, da je trenutno zdravstvena oskrba na Ljub- nem verjetno na ravni, kot ni bila še nikoli do zdaj. Upam, da bomo s tem tempom na- daljevali. Ali tudi v prihajajočem letu načrtujete projekte, ki niso vezani na popoplavno obnovo? Da, močno se že pripra- vljamo na prenovo naših športnih igrišč na Forštu, kjer bomo povečali nogometno igrišče. Razpisi za izbiro iz- vajalca so že objavljeni. Ure- jeno bo tudi igrišče za mali nogomet, odbojko in košar- tem pa tudi, kako čim bolj po- spešiti postopke pridobivanja dovoljenj za izvedbo projek- tov trajnih sanacij na naših prometnicah in obvezno za- četi dela na trajnih objektih na področju protipoplavne zaščite, torej zadrževalni- kov, utrditve brežin, gradnje mostov in brvi … To sicer ni izziv zgolj za naslednje leto, temveč za tri, štiri ali pet let, saj gre za velike projekte. Ampak naši izzivi so že zdaj v tej smeri in zagotovo bodo v naslednjem letu še bolj na- črtovani in določeni za posa- mične cilje. Upam, da nam jih bo čim prej uspelo uresničiti. Foto: Andraž Purg Ljubno je bilo pred desetletji prepoznavno po splavarstvu, danes pa ga predvsem ljubitelji športa povezujejo s smučarskimi skoki za ženske. ko, prav tako bodo urejeni otroško igrišče in tudi zelene površine. Hkrati namenjamo velik poudarek umestitvi objekta centra za zaščito in reševanje, ki bo pomemben tako za Ljubno kot za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, saj želimo v njem nastaniti tudi druge službe, ki sovpadajo z urgentnimi službami. Upam, da bomo lahko v prihodnjem letu že začeli dela pri umesti- tvi teh velikih naložb. Kateri so po vašem mne- nju največji izzivi, ki vas čakajo v prihajajočem letu? Moj prvi in največji izziv je zagotovo skrb za vse ljudi, ki še niso v svojih domovih. Ob www.kls.si info@kls.si KLS je specialist za zobate obroče in proizvaja različne obroče za zagon in pogon avtomobilov že od leta 1978. Do danes smo jih proizvedli že več kot 180 mili- jonov. Naši proizvodi so vgrajeni v avtomobile vseh pomembnejših OEM-ov. Stalni napredek, kakovost naših proizvodov in storitev, visoka fleksibilnost dobav in konkurenčne cene so naši argumenti v prodaji. Razvijamo nove, učinkovite in zanesljive proizvodne procese ter proizvajamo visoko kakovostne zobnike in obroče, sposobne prenosa velikih moči ob visoki obrabni obstojnosti, za pogon v električnih in hibrid- nih vozilih. Naš uspeh in napredek temeljita na žlahtnem družin- skem podjetništvu družine STRAŠEK. 190 Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 31, 1. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Lanske avgustovske poplave so v podjetju KLS Ljubno povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode. Ob zastoju proizvodnje zaradi poškodovanih prostorov, materialov ter strojev in opreme v podjetju kupcem niso mogli dobavljati izdelkov. Številni so si bili prisiljeni poiskati nove dobavitelje, zato je KLS Ljubno v tem času izgubilo veliko naročil. »Računamo, da se bodo vrnila konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta,« pravi ustanovitelj Bogomir Strašek, ki je januarja podjetje predal v roke novemu vodstvu iz ožje družine. V vodilnem evropskem proizvajalcu zobatih obročev za zagon in pogon avtomobilov trenutno deluje približno 70 odstotkov proizvodnje. Predvidoma do konca letošnjega leta bodo končali gradnjo dela stavbe, ki bo nadomestil del začasno obnovljenih prosto- rov. V bližnji prihodnosti želijo na varnem mestu v neposredni bližini podjetja zgraditi tudi novo halo za proizvodnjo novega programa. SINTIJA JURIČ KLS Ljubno leto po poplavah optimistično Prihodnost vidijo v nenehnem razvoju Podjetje KLS Ljubno, ki sto- ji na poplavno ogroženem ob- močju industrijske cone Loke na Ljubnem, je v lanskih po- plavah utrpelo veliko škodo. V zelo poškodovanih stavbah je voda v višino merila tudi do 1,70 metra. Po njenem umiku je v prostorih ostalo približno 12 tisoč kubičnih metrov bla- ta in naplavin. Veliko škode je bilo tudi na materialih in v proizvodnji, največja je bila na strojih in opremi. Eno naj- bolj robotiziranih podjetij v evropski regiji, ki ima ob več kot 260 zaposlenih tudi 250 robotov in digitalno vodenje 850 zahtevnih strojev, je zato lani in letos zabeležilo velik izpad dohodka. »Dva mese- ca po poplavi smo začeli prvo Člani družine Strašek, ki vodijo obe družbi KLS. Od leve proti desni sedijo Nataša Stra- šek, Bogomir Mirko Strašek in Barbara Strašek Mirnik, od leve proti desni stojita Franc Bevc in Samo Mirnik. (Foto: osebni arhiv podjetja) proizvodnjo in dobave, ven- dar smo v tem času izgubili veliko naročil, saj kupcem nismo mogli dostaviti vseh proizvodov. Prav tako nismo mogli predvideti, kako hitro bomo lahko uredili poško- dovane stroje in proizvodno opremo, zato so bili kupci prisiljeni z drugimi dobavi- telji skleniti pogodbe za dalj- še obdobje,« pove Bogomir Strašek, ki predvideva, da se bo primanjkljaj naročil nada- ljeval še v naslednjem letu. Poplava je odnesla tudi nje- govo upokojitev, ki jo je načr- toval lani septembra. Kot je povedal Strašek, je predaja vodenja podjetja KLS Ljubno, ki je bila s prvim januarjem letos, zgolj formalnost, saj sta bila direktorja – hči Barbara Strašek Mirnik in zet Samo Mirnik – že zadnjih devet let izvršna direktorja podjetja. V družbi KLS Strašek, ki skrbi za upravljanje, sta direktorici hčeri Barbara Strašek Mirnik in Nataša Strašek. »V obeh naših družbah sem še vedno prokurist z veliko pooblastili. Želim, da se razvijamo in čim bolj dvignemo poslovanje na raven, kot je bila pred popla- vo,« je povedal Strašek, ki si- cer izvira iz Rogaške Slatine. Obnova še traja V podjetju, ki v svoji dejav- nosti obvladuje 80 odstotkov evropskega in 15 odstotkov svetovnega trga, danes de- lujejo v dveh tretjinah prej- šnjih zmogljivosti. Za obno- vo so dobili fi nančno pomoč zavarovalnice in države, pri čiščenju in popoplavnih delih so jim veliko podporo izka- zali tudi gasilci, prijateljska podjetja, dobavitelji in kupci iz cele Evrope. Kljub težkim mesecem so v podjetju vzpo- redno vlagali tudi v razvoj. »V zadnjih desetih letih smo v podjetje letno vložili več kot deset milijonov evrov, pribli- žno dva milijona evrov letno vložimo v razvoj. Tudi zdaj ko smo bili poplavljeni, smo istočasno, ko smo obnavljali opremo, še morali gledati na razvoj. Kajti če nisi pripra- vljen, ko je na trgu potreba po novih proizvodih, njihovo izdelavo prevzame kdo drug in se je nato težko vključiti na trg,« pove Strašek. Obnova podjetja še ni povsem končana. Nekatere dele stavb še prenavljajo, del stavbe tudi gradijo. »Vodstvo proizvodnje, sanitarije, gar- derobe, nadzor kakovosti in jedilnico smo le začasno ob- novili, vendar zdaj gradimo novo malce dvignjeno stav- bo, kamor bomo to preme- stili.« Gradnja tega dela bo predvidoma končana konec letošnjega leta. Popravila in obnove se bodo nadaljevali tudi naslednje leto, prav tako bodo takrat dobili tudi nove stroje, ki so jih že naročili. Novi projekti in prostori Že pred lansko poplavo so v KLS Ljubno na zemljišču v njihovi poslovni coni načrto- vali gradnjo dveh proizvodnih hal v skupni velikosti 10 tisoč kvadratnih metrov, ki bi služi- li novemu programu zobnikov za pogon električnih avtomo- bilov, ki ga podjetje razvija že zadnjih sedem let. Omenjene zobnike so v preteklosti že dobavljali v Kitajsko in Evro- po, kmalu bodo začeli večjo serijsko proizvodnjo. »Pripra- vljeni smo na to. V obdobju 2026–2029, ko se bodo serij- »Še vedno sem vsako jutro ob 5.30 v podjetju. Izjemoma me kakšen dan ni. Vsi imamo namreč ogromno dela, da bomo podjetje ponovno dvignili na raven pred poplavami,« pove Bogomir Strašek, ki se je na začetku letošnjega leta upokojil. »Podjetje je šlo v 52 letih delovanja skozi veliko težkih preizkušenj. Sploh na začetku se je večkrat postavljalo vprašanje, ali bomo sploh preživeli. Podjetja okoli nas so izginjala, nismo imeli nobene zaslombe, ampak smo se prebijali naprej. To nas je utrdilo, da smo se vedno postavili na noge. Tudi zdaj se bomo.« Bogomir Strašek Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 31, 1. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU ska naročila za ta projekt po- večala, moramo imeti prostor in novo opremo. Naročili smo stroje, ki zdaj prihajajo in jih nimamo kam dati. Zaenkrat smo napravili zasilne rešitve v obstoječih prostorih, am- pak če hočemo, da gre stvar naprej, moramo imeti nove prostore. Če ne bomo mi, bo kdo drug dobil priložnost,« pove Strašek. Poplava je njihove prvo- tne načrte ustavila. Zaradi varnosti želijo zdaj potrebne prostore zgraditi na dvignje- nem kmetijskem zemljišču v neposredni bližini podjetja. »Nov prostor namreč potre- bujemo na poplavno varnem območju. Potrebujemo ga bli- zu, saj je vezan na procese, ki jih imamo tukaj. V novi hali želimo namreč delati ra- zvojne projekte, prav tako bi v njej imeli tudi nekaj obsto- ječe proizvodnje, ki bi služila kot rezerva, da ne bi obstali v celoti, če bi ponovno prišlo do česa podobnega.« Kot je povedal Strašek, je gradnja za zdaj še vprašljiva, saj bi morala občina spremeniti občinski prostorski načrt in namembnost zemljišča, kar je dolgotrajen postopek. Velik pomen lokalnega okolja Kljub nepredstavljivi škodi in razdejanju o selitvi podjetja iz Ljubnega zaenkrat ne raz- mišljajo. Strašek je z doseda- njimi intervencijskimi ukre- pi države, ki so med drugim vključevali poglobitev struge Savinje in povišanje nasipa, zadovoljen. Zdaj že tečejo pogovori tudi o dolgotrajni zaščiti poslovno-industrijske cone. »Podjetje mora živeti in delati. Ne moremo ga nemu- doma preseliti drugam, ker ni prostih stavbnih zemljišč. Mi- slim, da moramo vsaj kratko- ročno živeti s tem strahom in se čim bolj zaščititi,« pove in doda, da je ponosen tudi na dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, z Občino Ljubno. »Ne moremo se razvijati brez razvoja kraja, okolja in ljudi. Vse mora rasti, zato moramo sodelovati.« Čeprav si Strašek po upo- kojitvi postopoma skuša vzeti malo več prostega časa, ki ga z veseljem preživi s svojimi vnuki, še vedno ostaja močno vpet v svoje podjetje, ki mu je posvetil že 52 let. Foto: Andraž Purg »Uspešnost našega poslovanja je povezana tudi s tem, kako in kdaj bo urejena protipoplavna zaščita podjetja, saj bomo s tem lahko kupcem dokazali, da je stanje pri nas varno in da lahko ponovno naročajo pri nas.« Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 31, 1. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Lanske avgustovske poplave so v podjetju KLS Ljubno povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode. Ob zastoju proizvodnje zaradi poškodovanih prostorov, materialov ter strojev in opreme v podjetju kupcem niso mogli dobavljati izdelkov. Številni so si bili prisiljeni poiskati nove dobavitelje, zato je KLS Ljubno v tem času izgubilo veliko naročil. »Računamo, da se bodo vrnila konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta,« pravi ustanovitelj Bogomir Strašek, ki je januarja podjetje predal v roke novemu vodstvu iz ožje družine. V vodilnem evropskem proizvajalcu zobatih obročev za zagon in pogon avtomobilov trenutno deluje približno 70 odstotkov proizvodnje. Predvidoma do konca letošnjega leta bodo končali gradnjo dela stavbe, ki bo nadomestil del začasno obnovljenih prosto- rov. V bližnji prihodnosti želijo na varnem mestu v neposredni bližini podjetja zgraditi tudi novo halo za proizvodnjo novega programa. SINTIJA JURIČ KLS Ljubno leto po poplavah optimistično Prihodnost vidijo v nenehnem razvoju Podjetje KLS Ljubno, ki sto- ji na poplavno ogroženem ob- močju industrijske cone Loke na Ljubnem, je v lanskih po- plavah utrpelo veliko škodo. V zelo poškodovanih stavbah je voda v višino merila tudi do 1,70 metra. Po njenem umiku je v prostorih ostalo približno 12 tisoč kubičnih metrov bla- ta in naplavin. Veliko škode je bilo tudi na materialih in v proizvodnji, največja je bila na strojih in opremi. Eno naj- bolj robotiziranih podjetij v evropski regiji, ki ima ob več kot 260 zaposlenih tudi 250 robotov in digitalno vodenje 850 zahtevnih strojev, je zato lani in letos zabeležilo velik izpad dohodka. »Dva mese- ca po poplavi smo začeli prvo Člani družine Strašek, ki vodijo obe družbi KLS. Od leve proti desni sedijo Nataša Stra- šek, Bogomir Mirko Strašek in Barbara Strašek Mirnik, od leve proti desni stojita Franc Bevc in Samo Mirnik. (Foto: osebni arhiv podjetja) proizvodnjo in dobave, ven- dar smo v tem času izgubili veliko naročil, saj kupcem nismo mogli dostaviti vseh proizvodov. Prav tako nismo mogli predvideti, kako hitro bomo lahko uredili poško- dovane stroje in proizvodno opremo, zato so bili kupci prisiljeni z drugimi dobavi- telji skleniti pogodbe za dalj- še obdobje,« pove Bogomir Strašek, ki predvideva, da se bo primanjkljaj naročil nada- ljeval še v naslednjem letu. Poplava je odnesla tudi nje- govo upokojitev, ki jo je načr- toval lani septembra. Kot je povedal Strašek, je predaja vodenja podjetja KLS Ljubno, ki je bila s prvim januarjem letos, zgolj formalnost, saj sta bila direktorja – hči Barbara Strašek Mirnik in zet Samo Mirnik – že zadnjih devet let izvršna direktorja podjetja. V družbi KLS Strašek, ki skrbi za upravljanje, sta direktorici hčeri Barbara Strašek Mirnik in Nataša Strašek. »V obeh naših družbah sem še vedno prokurist z veliko pooblastili. Želim, da se razvijamo in čim bolj dvignemo poslovanje na raven, kot je bila pred popla- vo,« je povedal Strašek, ki si- cer izvira iz Rogaške Slatine. Obnova še traja V podjetju, ki v svoji dejav- nosti obvladuje 80 odstotkov evropskega in 15 odstotkov svetovnega trga, danes de- lujejo v dveh tretjinah prej- šnjih zmogljivosti. Za obno- vo so dobili fi nančno pomoč zavarovalnice in države, pri čiščenju in popoplavnih delih so jim veliko podporo izka- zali tudi gasilci, prijateljska podjetja, dobavitelji in kupci iz cele Evrope. Kljub težkim mesecem so v podjetju vzpo- redno vlagali tudi v razvoj. »V zadnjih desetih letih smo v podjetje letno vložili več kot deset milijonov evrov, pribli- žno dva milijona evrov letno vložimo v razvoj. Tudi zdaj ko smo bili poplavljeni, smo istočasno, ko smo obnavljali opremo, še morali gledati na razvoj. Kajti če nisi pripra- vljen, ko je na trgu potreba po novih proizvodih, njihovo izdelavo prevzame kdo drug in se je nato težko vključiti na trg,« pove Strašek. Obnova podjetja še ni povsem končana. Nekatere dele stavb še prenavljajo, del stavbe tudi gradijo. »Vodstvo proizvodnje, sanitarije, gar- derobe, nadzor kakovosti in jedilnico smo le začasno ob- novili, vendar zdaj gradimo novo malce dvignjeno stav- bo, kamor bomo to preme- stili.« Gradnja tega dela bo predvidoma končana konec letošnjega leta. Popravila in obnove se bodo nadaljevali tudi naslednje leto, prav tako bodo takrat dobili tudi nove stroje, ki so jih že naročili. Novi projekti in prostori Že pred lansko poplavo so v KLS Ljubno na zemljišču v njihovi poslovni coni načrto- vali gradnjo dveh proizvodnih hal v skupni velikosti 10 tisoč kvadratnih metrov, ki bi služi- li novemu programu zobnikov za pogon električnih avtomo- bilov, ki ga podjetje razvija že zadnjih sedem let. Omenjene zobnike so v preteklosti že dobavljali v Kitajsko in Evro- po, kmalu bodo začeli večjo serijsko proizvodnjo. »Pripra- vljeni smo na to. V obdobju 2026–2029, ko se bodo serij- »Še vedno sem vsako jutro ob 5.30 v podjetju. Izjemoma me kakšen dan ni. Vsi imamo namreč ogromno dela, da bomo podjetje ponovno dvignili na raven pred poplavami,« pove Bogomir Strašek, ki se je na začetku letošnjega leta upokojil. »Podjetje je šlo v 52 letih delovanja skozi veliko težkih preizkušenj. Sploh na začetku se je večkrat postavljalo vprašanje, ali bomo sploh preživeli. Podjetja okoli nas so izginjala, nismo imeli nobene zaslombe, ampak smo se prebijali naprej. To nas je utrdilo, da smo se vedno postavili na noge. Tudi zdaj se bomo.« Bogomir Strašek Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 31, 1. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU ska naročila za ta projekt po- večala, moramo imeti prostor in novo opremo. Naročili smo stroje, ki zdaj prihajajo in jih nimamo kam dati. Zaenkrat smo napravili zasilne rešitve v obstoječih prostorih, am- pak če hočemo, da gre stvar naprej, moramo imeti nove prostore. Če ne bomo mi, bo kdo drug dobil priložnost,« pove Strašek. Poplava je njihove prvo- tne načrte ustavila. Zaradi varnosti želijo zdaj potrebne prostore zgraditi na dvignje- nem kmetijskem zemljišču v neposredni bližini podjetja. »Nov prostor namreč potre- bujemo na poplavno varnem območju. Potrebujemo ga bli- zu, saj je vezan na procese, ki jih imamo tukaj. V novi hali želimo namreč delati ra- zvojne projekte, prav tako bi v njej imeli tudi nekaj obsto- ječe proizvodnje, ki bi služila kot rezerva, da ne bi obstali v celoti, če bi ponovno prišlo do česa podobnega.« Kot je povedal Strašek, je gradnja za zdaj še vprašljiva, saj bi morala občina spremeniti občinski prostorski načrt in namembnost zemljišča, kar je dolgotrajen postopek. Velik pomen lokalnega okolja Kljub nepredstavljivi škodi in razdejanju o selitvi podjetja iz Ljubnega zaenkrat ne raz- mišljajo. Strašek je z doseda- njimi intervencijskimi ukre- pi države, ki so med drugim vključevali poglobitev struge Savinje in povišanje nasipa, zadovoljen. Zdaj že tečejo pogovori tudi o dolgotrajni zaščiti poslovno-industrijske cone. »Podjetje mora živeti in delati. Ne moremo ga nemu- doma preseliti drugam, ker ni prostih stavbnih zemljišč. Mi- slim, da moramo vsaj kratko- ročno živeti s tem strahom in se čim bolj zaščititi,« pove in doda, da je ponosen tudi na dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, z Občino Ljubno. »Ne moremo se razvijati brez razvoja kraja, okolja in ljudi. Vse mora rasti, zato moramo sodelovati.« Čeprav si Strašek po upo- kojitvi postopoma skuša vzeti malo več prostega časa, ki ga z veseljem preživi s svojimi vnuki, še vedno ostaja močno vpet v svoje podjetje, ki mu je posvetil že 52 let. Foto: Andraž Purg »Uspešnost našega poslovanja je povezana tudi s tem, kako in kdaj bo urejena protipoplavna zaščita podjetja, saj bomo s tem lahko kupcem dokazali, da je stanje pri nas varno in da lahko ponovno naročajo pri nas.« Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 XXXX Št. 31, 1. avgust 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO SOLČAVA Občini Solčava vreme v zadnjem letu ne prizanaša. Po lanskem avgustovskem neurju, ki je zgolj na ob- činski infrastrukturi povzročilo približno 6 milijonov evrov škode, se letos uničujoča neurja tam ponavljajo. Pred približno dvema tednoma je ob obilnem deževju plaz zasul cesto proti slapu Rinka. Pred približno te- dnom je neurje vse do tedaj opravljeno delo uničilo in za sabo ponovno pustilo razdejanje. »Nemočni smo. Hkrati smo hvaležni, da ni bilo nobene nesreče,« je v dneh pred občinskim praznikom utrujeno povedala solčavska županja Katarina Prelesnik. SINTIJA JURIČ Ob občinskem prazniku Občine Solčava z županjo Katarino Prelesnik »Želimo ostati zlati ne le na papirju, ampak tudi v resničnosti« Če so se v občini Solčava še pred približno dvema te- dnoma trudili, da bi čim prej obnovili v neurju poškodova- no planinsko pot na Okrešelj in cestišče med Logarskim kotom ter slapom Rinka, je po približno tednu neurje to območje spet razdejalo. »Vse delo, ki smo ga opravili, nam je ponovno zasulo. Cel teden smo se trudili, da bi omogo- čili interventno dostopnost do slapa Rinka, žal smo v ponedeljek na istem mestu na cesti ponovno odprli grad- bišče,« je povedala solčavska županja Katarina Prelesnik. V zadnjem letu je bila občina že večkrat na udaru zaradi poplav in neurij. Ko- liko znaša okvirna škoda, ki so jo lani in letos v občini povzročile ujme? Škoda zaradi lanskih po- plav je bila na infrastruktu- ri ocenjena na 6 milijonov evrov. Lani smo s pomočjo predfi nanciranja dobili 1,85 milijona evrov, kar bomo se- veda porabili. V pripravi je že dokumentacija za pridobitev dodatnih sredstev. Približno v dveh letih, upam, bi lah- ko še dobili dodatna 2 mi- lijona evrov. Imeli smo tudi novembrske in decembrske poplave. Zdaj še julijske, ki so prav tako povzročile veli- ko škode. Julijski poplavi sta skupno povzročili približno dva milijona evrov škode, pri čemer je 1,6 milijona evrov škode nastalo na vodotokih in 400 tisoč evrov na javni infrastrukturi. Obsežne avgustovske po- plave so vas lani prizadele le dan pred občinskim pra- znikom. Kako sicer ocenju- jete enoletno popoplavno obnovo? Mislim, da lahko pozitivno ocenim delo vseh izvajalcev. Naj bodo to na državnih ce- stah ali vodotokih. Cestno in- frastrukturo, ki je pogoj naše dostopnosti, smo precej hitro obnovili. Težava je, ker je še vedno veliko tovornega pro- meta, ki zaradi težkega tovo- ra ob urejanju hudournikov še vedno uničuje ceste. Gle- de obnove – ogromno smo že naredili, ogromno nas še čaka. Po mojem mnenju je za zagotavljanje protipo- plavne varnosti ključnega pomena redno vzdrževanje strug vodotokov. Torej ne le odpravljanje poškodb, tem- več vzdrževanje, da bosta imeli voda in struga dovolj prostora. Občina je bila v času lan- skih avgustovskih ujm ne- kaj časa zaprta tudi za tu- riste. Nedavno neurje sicer turističnega obiska ni one- mogočilo, a vendar, kako ujme vplivajo na turizem? Turizem miruje. Vidi se, da je obiskovalce glede na vse informacije o neurjih na naših območjih malce strah. Trudimo se, da usmerjamo obiskovalce tja, kjer je varno. Že desetletja tudi podaljšuje- mo turistično sezono. Naše območje je odlično v spo- mladanskih mesecih, prav tako jeseni. Res je, da zaradi hladnejših temperatur naj- več obiskovalcev beležimo v poletnih mesecih. Imamo tudi kar nekaj turističnih vo- dnikov in menim, da je obisk našega območja s turističnim vodnikom drugačno, boljše in bolj pristno doživetje. Še vedno sicer prevladujejo tu- risti iz tujine. Maj je bil eden boljših mesecev zadnjega petletnega obdobja. Ob celoletnem odpravlja- nju posledic ujm ste v obči- ni lani dobili tudi težko pri- čakovano prvo telovadnico v zgodovini kraja. Za kako velik projekt je šlo in kaj nova telovadnica prinaša občanom? Bil je velik projekt, ampak telovadnico res potrebujemo. Prvi teden ob odprtju je bilo v njej od 520 občanov 100 re- kreativcev. Čeprav imamo v osnovni šoli, ki je namenjena otrokom od prvega do petega razreda, le približno 20 otrok, so ti zelo hvaležni, da imajo kljub maloštevilnosti prostor za telovadbo. Ob telovadnici je zgrajena tudi galerija, ki jo lahko uporabljamo za različ- ne namene. Lahko služi kot plesna dvorana, strelišče ali prostor, kjer starejši pripravi- jo kakšno razstavo. Tudi knji- žnica je dobila nove prostore. Prav tako imamo še en pro- stor, kjer je učilnica za razne delavnice. To je veliko več kot telovadnica. Ste ob telovadnici uspeli uresničiti tudi kateri drug projekt, nevezan na po- poplavno obnovo, ali vam občinski proračun tega ni dopuščal? Ker smo majhna občina, je naš proračun manjši od mili- jona evrov. Telovadnico smo od Eko sklada in ministrstva za šolstvo dobili sofi nanci- rano samo približno 30 od- stotkov, zato je bila gradnja za občino velik fi nančni zalo- gaj. Za predfi nanciranje smo vzeli 500 tisoč evrov kredita, ki ga zaradi drugih nesreč še nismo uspeli vrniti, pribli- žno 570 tisoč evrov pa smo zagotovili iz lastnih sredstev. Večjega projekta v občini nismo imeli. Naša nenehna skrb je javna infrastruktura. Obnavljamo ceste, tudi naš vodovod in kanalizacija sta že v letih, zato je vsako leto treba kaj dodatno postoriti. V občini se lahko tudi letos pohvalite z vrsto pri- znanj. Že tretje leto je ob- čina prejemnica Zlatega certifi kata ISSO, destinaci- ja Logarska dolina – Solča- vsko pa je tudi letos uspela obdržati zlati znak Zelene sheme slovenskega turiz- ma. Kaj vam pomenijo ta priznanja? Ravno zaradi teh znakov mislim, da ne smemo poza- biti na nobeno področje. Mo- ramo se truditi za okolje, za družbeno vzdušje, turizem in obiskovalce kot tudi za osveščanje in zrak. Ti znaki dokazujejo, da smo uspešni na vseh področjih delovanja. Velika zahvala za to gre vsem občanom. Velikokrat rečem, da župan brez odličnih sode- lavcev in občanov, ki sodelu- jejo, ne bi bil tako uspešen, kot je lahko. Kako kaže z novimi stano- vanji? Je občina že pridobila lastništvo hiše Šturm v Sol- čavi? Potrebujemo stanovanja in tudi parcele za gradnjo hiš. Ali bodo stanovanja v hiši Šturm v Solčavi, ne vem, o la- stništvu se še vedno dogovar- jamo. Upam, da bomo kljub novim poplavnim kartam do- bili soglasje, da bomo uspeli razširiti stanovanjsko naselje Medica v Robanovem kotu, ki ga bomo tudi komunalno uredili. Tam imamo pribli- žno dva hektarja prostora, kar je za približno štiri sta- novanjske hiše. Če v Solčavi ne bomo uspeli narediti sta- novanji v hiši Šturm, bomo tam projektirali tudi večsta- novanjsko gradnjo. Če bi to uspeli urediti letos, bomo lah- ko naslednje leto začeli gradi- ti in bomo potem do leta 2026 to končali. Upam, da še pred volitvami. Imamo namreč pet družin, ki že povprašujejo za lastništvo, pet pa je že prepri- čanih za najem. Kateri so ob popoplavni obnovi največji izzivi in projekti, ki vas v občini ča- kajo v prihajajočem letu? Še več poudarka bi radi dali samooskrbi, zato želi- mo postati samooskrbna vas in vzpostaviti samooskrbno energetsko skupnost. V lan- skem neurju smo izgubili tudi štiri mostove. Iz Švedske smo dva montažna mostova dobili kot donacijo, enega že gradimo, drugi je še v fazi projektiranja in umeščanja v prostor. Slednjega bomo predvidoma začeli graditi jeseni ali v naslednjem letu. Tudi v Logarski dolini bo tre- ba urediti cestno infrastruk- turo. Prav tako smo lani že dali prošnjo za sončno elek- trarno na čistilni napravi, ki je velik porabnik električne energije. Želimo ostati zlati ne le na papirju, ampak tudi v resničnosti. Želim si, da bi se še bolj družili. Menim namreč, da se bo obiskova- lec dobro počutil pri nas, če bomo domačini zadovoljni. Kaj vse pripravljate v Sol- čavskih dnevih? Solčavski dnevi letos traja- jo od 26. julija do 4. avgusta. Velik poudarek smo name- nili vodenim sprehodom z domačim vodnikom in naši kulinariki. V Centru Rinka je bila tudi solčavska večerja, prav tako bo odlična kulina- rika tudi na naših turističnih kmetijah. Mislim, da obmo- čje ponuja ogromno in naši ljudje so pripravljeni veliko ponuditi. Čeprav so celo občinsko leto zaznamovale popoplavne obnove, ki se bodo nadaljevale tudi v tem letu, je občina v decembru namenu predala prvo telovadnico v zgodovini kraja. Po besedah županje je to eden njihovih največjih projektov v zadnjem času, na katerega so izjemno ponosni. »Župan brez odličnih sodelavcev in občanov, ki sodelujejo, ne bi bil tako uspešen, kot je lahko,« pravi županja Katarina Prelesnik. Solčavska županja Katarina Prelesnik Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 31, 1. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Zame je › lcanje‹ zelo meditativna dejavnost, še posebej če se mi pri tem ne mudi.« »›Filcanja‹ se lahko brez težav tudi sami naučimo s pomočjo spleta, a je vseeno dobro, da se udeležimo kakšnega začetniškega tečaja, pri katerem osvojimo osnove. Od takrat sta potrebna le preizkušanje in vztrajnost.« Špela Orešnik se s »filcanjem« ukvarja ukvarja že skoraj 20 let. Izložba alteljeja Franc in Liza filc v Solčavi »Filc« je prvo blago, ki ga je človek naredil, zato so osnove »filcanja« razmeroma preproste. »Filcanje« oziroma polstenje je eden najstarejših načinov obdelave volne in prvi, s katerim smo se ljudje naučili delati lastne tkanine. Znanje o »fi lcanju« se je v naših krajih po drugi svetovni vojni izgubilo, saj volna ni bila več priljubljena med ljudmi, ki so imeli raje druge materiale. Tako pravi Špela Orešnik, Solčavanka, ki v središču vasi izdeluje izdelke iz »fi lca«, znanje, ki ga je pred skoraj dvajsetimi leti njena sovaščanka prinesla iz Avstrije, pa z veseljem deli z drugimi. Danes ima sredi Solčave atelje Franc in Liza fi lc. JANŽE FRIC Najstarejše blago primerno tudi za umetnine Pri »filcanju« je meja domišljija »Pred leti se je neka Solča- vanka vrnila s študija v Avstriji, kjer se je naučila ›fi lcanja‹, in organizirala tečaj, na katerega se nas je prijavilo približno 20. Naučile smo se osnov ›fi lcanja‹, ki me je takrat res ›zagrabilo‹.« »Filcanje« se je tako vrnilo na Solčavsko, kjer Špela Orešnik danes izdeluje vse od copatov, nakita, oblačil do umetnin in igrač. »Ko gledam nazaj, so bili prvi izdelki res katastrofalni, a nekje je treba začeti, za prve so bili dobri. Od takrat pa je bila potrebna le praksa.« Od copat, uhanov do umetnin »Iz ›fi lca‹ je mogoče naredi- ti vse, kar si izmislimo. Meja mogočega je domišljija. Sicer je res, da je pri bolj zahtev- nih izdelkih treba nadgraditi tudi tehnike. Osnova je, da volno gladimo in mečkamo z milnico, dokler se vlakna ne prepletejo, pri bolj zahtevnih stvareh moramo imeti tudi model in kroj.« »Filc« je tako primeren za nakit, obuvala, obleke, umetnine, igrače in še marsikaj. Solčavanka poudarja, da serijsko delo pri »fi lcanju« ni mogoče. »Vsaka stvar je edin- stvena. Ne moreš narediti dveh enakih copatov, tudi če bi že- lel.« Od vsega naštetega Špela najraje izdeluje slike in drob- narije. »Rada izdelujem reci- mo uhane. Čeprav so te stvari majhne, mi izdelovanje pred- stavlja skoraj meditacijo. V uži- tek mi je, ko jih sestavljam in si izbiram, kaj točno bom nare- dila. ›Filcanje‹ nasploh je lahko zelo meditativna dejavnost, še posebej če se mi ne mudi.« V šali je še dodala: »›Filcanje‹ bi skoraj lahko uporabili za tera- pije.« Najbolj priljubljeni so copati Nabor izdelkov, ki jih najde- mo pri Špeli, je resnično velik, saj jo pri »fi lcanju« omejujeta le domišljija in iznajdljivost. A od vsega nabora so pri njenih strankah najbolj priljubljeni co- pati. »So verjetno najbolj upo- raben izdelek, stranke jih več- krat tudi podarijo kot darila. So ročno narejeni in tudi zdržijo kar dolgo.« Copati iz »fi lca« so ne samo obstojni, ampak tudi zelo udobni. »Ko jih kdo dobi za darilo, pride potem k meni kar vsa družina in vsak odide s svojim parom copatov. Dokler nima vsak svojih, se prepirajo, kdo bo nosil edini par pri hiši. Vsi pravijo, da ko enkrat obuješ ›fi lcane‹ copate, ne moreš več obuti sintetičnih copat.« »Filca- ni« copati razvadijo noge tudi zato, ker volna diha in se v njej ne znojimo. Precej priljubljena so tudi mila, zavita v »fi lc«, zaželen je tudi nakit, predvsem ogrlice, ženske rade kupijo tudi kakšen šal. Prvi koraki »Filcanje« je staro tisočletja, zato osnove niso pretirano za- pletene, a sogovornica pravi, da se vseeno splača udeležiti tečaja za začetnike, kjer se lahko naučimo osnov, potem je potrebna le vztrajnost. »Brez večjih težav se lahko tudi sami naučimo s pomočjo spleta, a je vseeno dobro, da prej osvojimo osnove, ker so nekatere stvari, ki se jih pri ›fi lcanju‹ naučiš z leti in jih je dobro poznati.« Si- cer pa Špela Orešnik pravi, da vsak »fi lca« po svoje in toliko, kolikor je »fi lcarjev«, toliko je tudi načinov »fi lcanja«. Volno tudi zažigali Ko je volna prenehala biti priljubljena in so kmetje ovce gojili le za meso, so volno me- tali stran ali jo celo zažigali. Ker volni ni nihče namenjal veliko pozornosti, nimajo vse ovce enakega kožuha. »Tudi solčavske ovce so različne, nekatere so bolj resaste od drugih, zato je njihova volna za ›fi lcanje‹ manj primerna. Na- čeloma je dobra tista s hrbta in z vratu.« Sogovornica ima tudi sama nekaj ovc, a premalo, da bi ji dale dovolj volne za njeno obrt, zato jo kupuje. Festival volne Vsi, ki bi si radi od blizu ogle- dali »fi lcanje« in umetnine, ki nastajajo iz volne, »fi lcarka« Špela Orešnik vabi v Solčavo na Festival volne, ki bo prvi konec tedna v septembru. »V dvorani v Zadružniku bom imela razstavo svojih slik iz ›fi l- ca‹, pripravili bomo tudi prikaz pranja volne za polstenje. Če bo vse po sreči, bomo izdelali tudi preprogo. To smo naredili že lani na Solčavskih dnevih.« Sogovornica pravi, da je izdelo- vanje preproge prijetno skupno delo, pri katerem ona pripravi podlago, obiskovalci pa sode- lujejo tako, da nanjo naredijo poljubne motive. »Vsak doda nekaj svojega in na koncu na- stane edinstven izdelek, ki je pol preproga, pol slika.« Za vse neučakane in radovedne, lan- ska preproga je razstavljena v izložbi Špelinega ateljeja. Foto: Andraž Purg Med bolj priljubljenimi izdelki je milo, zavito v »filc«. »Filcanje« ali polstenje naravne volne je tehnika izde- lave oblačil, ki jo ljudje poznamo že tisočletja. Pri njej iz nepredene volne s pomočjo vode in mila ter mehanske obdelave dosežemo, da se vlakna zasidrajo drugo v drugo in s tem nastane polst (bolj znan pod imenom »fi lc«). To je kompaktno in trpežno blago, ki ga ni mogoče parati. Špela Orešnik in Franci Mager iz Solča- ve skrbita za to, da »filcanje« ne utone nazaj v pozabo. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 31, 1. avgust 2024 POTOPIS Le kaj imajo karibski otoki tako posebnega, da nas neustavljivo vlečejo k sebi? Posebno vzdušje, energi- ja, veselje, preprostost in sproščenost so me večkrat privabili, da sem obiskala države in otoke okrog Ka- ribskega morja. LORETA VLAHOVIĆ Očarljivi karibski otoki Gor in dol po tem srednjeameriškem otočju Prvič sem doživela nekaj ka- ribskega daljnega leta 2009, ko sem raziskovala Belize, Gvate- malo, Jukatan in tako posebno Kubo. Pozneje sem se vračala v Panamo na otoke San Blas, Ko- starika, Kolumbija, Venezuela in na vzhodne karibske otoke Martinik, Guadelupe, Domi- niko, Grenado, Santa Lucija, Barbados in vse do Trinidada. Strnila bom nekaj doživetij s teh izjemno posebnih otokov. Na zmenek med korale Iz mesta Belize smo z motor- nim čolnom odpluli na otoček Caye Caulker. Dolg ozek otok z eno ulico je bil izhodišče za tridnevno jadranje ob drugem največjem koralnem grebenu na svetu. Kapitan Jimmy z dol- gimi dredi in velikim nasme- hom, ki ga je popestrila večno prisotna zvita čarobna travica v njegovih ustih, nas je odpeljal zares v neznano. Na nebeško lep otok Randevousz s sedmi- mi palmami, z zalivčkom za kopanje in eno celo stranjo obale prekrito z ogromnimi školjkami. In otok je bil prav na silvestrski večer samo naš. S prijateljico sva postavili šotor- ček tako, da sva neposredno iz njega zlezli v morje. Ob dnevni plovbi smo imeli postanke ob koralnem grebe- nu za občudovanje bogastva pod morjem: različne korale, ribice, cvetje, rastline. In ker Na srečo posledic ni bilo in naslednji dan smo pluli proti naslednjemu otoku. Tretji dan je ob plutju v nevihti naš kapi- tan Jimmy bistro glavo vzdr- ževal s travnatimi zvitki tako vztrajno, da smo ob vrnitvi celo zgrešili naš otok. Po sreč- ni vrnitvi na izhodiščni otok je bilo treba nazdraviti življenju s koktajlom Daikiri v edinem otoškem klubu z glasbo rege. Iz Paname k ljudstvu Kuna Ob Panamski ožini v Ka- ribskem morju je avtonomno območje Kuna Yala, otočje San Blas, kjer živi prav poseb- no ljudstvo Kuna na ozkem obalnem pasu in 49 majhnih otočkih. Kune imajo svoje šole, izdelujejo posebno tkanje molas s pticami in z živalmi, a tudi s posebnimi simboli kot varovali pred demoni, noge in roke okrasijo z okraski winis iz steklenih perlic. Med njimi vlada matriarhat, kar pomeni, da imajo odločilne vloge v sku- sem želela bližje, sem prvič doživela, kaj pomeni, ko se v kožo kot številni drobci stekla zarijejo kristalčki žive korale. Bolelo je in peklo, a je kapetan očistil in pozdravil z domačimi zdravili. Uspešni smo bili tudi v ribolovu in si med plovbo za večerjo priskrbeli lepo ba- rakudo, ki je zadostovala za celotno skupino. Šele po pri- stanku smo dobili rum s po- marančnim sokom. Čofotanje v rajskem zalivčku in količine rumovega punča so zagotovili, da smo postali vesela pevska družba. Za polnoč smo želeli pripraviti kres in ob pripravi sem še sama potegnila dim – spomnim se le enega – iz diše- če zvite »cigarete«. Nato sem kratek čas vse prisotne zaba- vala s pravim indijanskim ple- som ob ognju, ki mu je sledil popoln mrk. Slišala sem, kaj se dogaja, a sem se počutila popolnoma blokirana. Kako nenavaden občutek. In sem bila prisiljena sprejeti to, na kar nisem mogla vplivati. Po treh urah ležanja brez možnosti sodelovanja sem bistra in sve- ža opazovala dogajanje okrog sebe s popolnoma drugačnim zavedanjem. Samo trenutek je dovolj za veliko spremembo. »Nekaj res čarobnega je na Kubi. Mene je prevzela že prvi večer v Havani z glasbo, s plesom, z barvami, arhitekturo, mojitom… in si zasluži poseben prispevek.« Barbados na vzhodu Avtorica potopisa na Belizeju Ljudstvo Kuna Tržnica na Martiniku »Vse otoke zaznamujejo ritem, glasba, ležernost, dišave, zelenje, cvetje, kokosovi orehi, tropsko sadje, ribe in posebna prijetna energija. Kot da sem tam doma.« Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 31, 1. avgust 2024 POTOPIS NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje pnosti ženske. Fantje se lahko že v mladosti odločijo, da bodo živeli kot ženske, in skupnost to normalno sprejema. Zelo redki so primeri, ko ženske želijo prevzeti moške vloge. Na vzhodni obali Paname ob ustju reke smo se vkrcali v čolničke, prilagojene plovbi po reki in morju. Kakšni mornarji so to! S preprostimi lesenimi čolnički se podajajo med ogro- mne valove. Priznam, ko smo s temi čolnički z našega bivalne- ga otoka pluli proti sosednjim nenaseljenim otokom, mi ni bilo vseeno. V sedemmetrski lupinici smo sedeli na lesenih klopeh, morje pa je pelo svojo pesem z dolgimi valovi, ki so nas dvigali in spuščali. Zdi se mi, da sem ravno takrat zače- la biti bolj prisotna v nekem trenutku z vsem, kar prinese. In bilo je rajsko nepozabno. Arhipelag šteje 365 otočkov, posutih s palmami, na katerih gnezdijo pelikani, mivkasta obala je prekrita z morskimi zvezdami, na bolj obiskanih otokih so gugalne mreže med dvema palmama za počitek. T u in tam stojijo mini hiše, pokri- te s slamo. V teh hiškah smo tudi mi bivali nekaj dni. Nad nami so bile kokosove palme in za zajtrk sem od domačina vsak dan dobila sveže odsekan kokosov oreh, poln zdravilne kokosove vode. Vedno, ko pomislim na kokosovo vodo, postanem žejna te svežine in posebnega okusa. Sem zaidejo tudi posamezni turisti – kar z otroškim vozič- kom na mivkasti otok, kjer se mivka vdira do gležnja, poti pa ni. So le steze, ki jih prvi veter zakrije. Po vzhodnokaribskih otokih Eno mojih vandranj je bilo namenjeno raziskovanju vzhodnokaribskih otokov. Pobuda za to so bile knjige Hornblowerja in njegovih pu- stolovščin, ki jih je moj partner v mladosti z navdušenjem pre- biral. In sva šla pogledat, kako je zares na teh otokih. Leteli smo na otok Marti- nik, ki kot francoski departma spada pod Evropsko unijo. Otok, dolg 80 in širok 35 km, je največji svetovni proizvaja- lec ruma s kar 12 znamkami. A gojijo tudi sladkorni trs, ba- nane, ananas, avokado, jam, kasavo … Od tam izhaja plesni slog antilski zouk in tega sem se na tem potovanju pri plesu z domačini zares naužila. Glas- ba in ples z vplivom afriških ritmov in počasnega gibanja sta priljubljena na vseh oto- kih. Glasbena skupina Kassav je zaslužna za priljubljenost te izjemne glasbe in ritma. Otok je razgiban in gosto po- raščen zaradi vulkanskega po- rekla. Opaziti je mogoče pra- proti, orhideje, tropske cvetlice in grmovje, številna tropska drevesa, vključno z mahago- nijem. Glavno mesto Fort de France s 85 tisoč prebivalci in trdnjavo je največje mesto na otoku. Barvito in pestro. Tu sem prvič srečala številne tr- govine s pripomočki za lase in umetne lase, lasulje. Izbira je tako velika, da so trgovine kot veleblagovnice. Po opazovanju ljudi na ulici sem tudi razume- la, zakaj. Večinoma iz praktič- nih razlogov in modnih vzgi- bov vsakodnevno uporabljajo pripomočke in tudi vstavke ter umetne kitke in lasulje. Prav posebno doživetje je bil karneval v glavnem mestu, ko se je vse ustavilo zaradi mask, petja in plesa. Mesto je živelo, a ceste so bile zaprte. Ob vrni- tvi je ista usoda doletela tudi naš dostop do letališča. Taksiji in avtobusi niso vozili. Bilo je treba peš do predmestja in na srečo sva naletala na gospoda, ki naju je prijazno pripeljal do letališča. Otok cvetja v obliki metulja Severno od Martinika je otok cvetja v obliki metulja. Na oto- ku Guadeloupe me je posebej prevzel največji karibski bota- nični vrt, ki očara z bogastvom rastlinstva in s pestrostjo ko- tičkov … Naravni otok Dominika je gorata pravljica. V divjino smo se podali s posebej prirejenimi in z risbami olepšanimi odpr- timi vozili. Okrivali smo vroče vrelce, občudovali cvetoče he- likonije, sredi gozda poslušali posebne živalske glasove. Otok je prekrit z deževnim gozdom in je dom mnogih posebnih rastlin in živali. Je edino me- sto na svetu, kjer živi poseb- na vrsta zelene papige, ki je narisana tudi na nacionalni zastavi. Pravijo, da v težko dostopni notranjosti otoka še živi ljudstvo Taino. Francozi so na Dominiko dovažali afriške sužnje za delo na kavnih plan- tažah, Sužnji so se pomešali z avtohtonim prebivalstvom in s prišleki oblikovali pisano pale- to današnjih prebivalcev. Santa Lucija je otok s sodob- nim mestom in z zanimivimi vasmi, kjer mnoge hiše v iz- ogib poplavljanju ob velikih nalivih stojijo na stebrih in nimajo hišnih številk, ampak opise – zelena hiša z rumeno leseno ograjo … Tu sem si del- ček narave ogledala z letenjem med drevesi z ziplinom, ki so ga naredili Slovenci. Majhen otok Grenada je sre- dišče karibske vzgoje začimb in je bogat s tržnicami. Prav zabavno je bilo z domačini, ki so hoteli biti spremljevalci po tržnici in mestu in so ponujali domače dobrote. Trinidad ima že mnogo bolj očiten vpliv Južne Amerike, čeprav je uradni jezik angle- ščina. Otok Barbados očara že z glavnim mestom Bridge- town, ki je pod Unescovo zaščito. Na ogled po mestu nas je peljal zabaven voznik rdečega tuktuka z meter in pol dolgimi dredi, spletenimi v košaro. To je mesto s pro- strano plažo, z obiljem cvetja in s tipičnimi starimi lesenimi hiškami. Otok je dom pevke in fotomodela Rihanne in v bližini njene vile na zahodu so še številne druge stavbe v lasti znanih svetovnih osebno- sti. Meni najlepša sta sever in vzhod, kjer valovita pokrajina spominja na škotsko, čudovite plaže pa krasijo ogromne ska- le. Tudi pod vodo je Barbados bogat. Ob otoku je koralni gre- ben, bogat s številnimi vrsta- mi koral in rib. Barvitost v Bridgetownu, glavnem mestu Barbadosa Kokosov oreh za zajtrk Ples in glasba sta povsod. Stare hiške na Barbadosu Vozilo na Dominiki Zipline na Sveti Luciji, ki so ga postavili Slovenci. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 31, 1. avgust 2024 POTOPIS Le kaj imajo karibski otoki tako posebnega, da nas neustavljivo vlečejo k sebi? Posebno vzdušje, energi- ja, veselje, preprostost in sproščenost so me večkrat privabili, da sem obiskala države in otoke okrog Ka- ribskega morja. LORETA VLAHOVIĆ Očarljivi karibski otoki Gor in dol po tem srednjeameriškem otočju Prvič sem doživela nekaj ka- ribskega daljnega leta 2009, ko sem raziskovala Belize, Gvate- malo, Jukatan in tako posebno Kubo. Pozneje sem se vračala v Panamo na otoke San Blas, Ko- starika, Kolumbija, Venezuela in na vzhodne karibske otoke Martinik, Guadelupe, Domi- niko, Grenado, Santa Lucija, Barbados in vse do Trinidada. Strnila bom nekaj doživetij s teh izjemno posebnih otokov. Na zmenek med korale Iz mesta Belize smo z motor- nim čolnom odpluli na otoček Caye Caulker. Dolg ozek otok z eno ulico je bil izhodišče za tridnevno jadranje ob drugem največjem koralnem grebenu na svetu. Kapitan Jimmy z dol- gimi dredi in velikim nasme- hom, ki ga je popestrila večno prisotna zvita čarobna travica v njegovih ustih, nas je odpeljal zares v neznano. Na nebeško lep otok Randevousz s sedmi- mi palmami, z zalivčkom za kopanje in eno celo stranjo obale prekrito z ogromnimi školjkami. In otok je bil prav na silvestrski večer samo naš. S prijateljico sva postavili šotor- ček tako, da sva neposredno iz njega zlezli v morje. Ob dnevni plovbi smo imeli postanke ob koralnem grebe- nu za občudovanje bogastva pod morjem: različne korale, ribice, cvetje, rastline. In ker Na srečo posledic ni bilo in naslednji dan smo pluli proti naslednjemu otoku. Tretji dan je ob plutju v nevihti naš kapi- tan Jimmy bistro glavo vzdr- ževal s travnatimi zvitki tako vztrajno, da smo ob vrnitvi celo zgrešili naš otok. Po sreč- ni vrnitvi na izhodiščni otok je bilo treba nazdraviti življenju s koktajlom Daikiri v edinem otoškem klubu z glasbo rege. Iz Paname k ljudstvu Kuna Ob Panamski ožini v Ka- ribskem morju je avtonomno območje Kuna Yala, otočje San Blas, kjer živi prav poseb- no ljudstvo Kuna na ozkem obalnem pasu in 49 majhnih otočkih. Kune imajo svoje šole, izdelujejo posebno tkanje molas s pticami in z živalmi, a tudi s posebnimi simboli kot varovali pred demoni, noge in roke okrasijo z okraski winis iz steklenih perlic. Med njimi vlada matriarhat, kar pomeni, da imajo odločilne vloge v sku- sem želela bližje, sem prvič doživela, kaj pomeni, ko se v kožo kot številni drobci stekla zarijejo kristalčki žive korale. Bolelo je in peklo, a je kapetan očistil in pozdravil z domačimi zdravili. Uspešni smo bili tudi v ribolovu in si med plovbo za večerjo priskrbeli lepo ba- rakudo, ki je zadostovala za celotno skupino. Šele po pri- stanku smo dobili rum s po- marančnim sokom. Čofotanje v rajskem zalivčku in količine rumovega punča so zagotovili, da smo postali vesela pevska družba. Za polnoč smo želeli pripraviti kres in ob pripravi sem še sama potegnila dim – spomnim se le enega – iz diše- če zvite »cigarete«. Nato sem kratek čas vse prisotne zaba- vala s pravim indijanskim ple- som ob ognju, ki mu je sledil popoln mrk. Slišala sem, kaj se dogaja, a sem se počutila popolnoma blokirana. Kako nenavaden občutek. In sem bila prisiljena sprejeti to, na kar nisem mogla vplivati. Po treh urah ležanja brez možnosti sodelovanja sem bistra in sve- ža opazovala dogajanje okrog sebe s popolnoma drugačnim zavedanjem. Samo trenutek je dovolj za veliko spremembo. »Nekaj res čarobnega je na Kubi. Mene je prevzela že prvi večer v Havani z glasbo, s plesom, z barvami, arhitekturo, mojitom… in si zasluži poseben prispevek.« Barbados na vzhodu Avtorica potopisa na Belizeju Ljudstvo Kuna Tržnica na Martiniku »Vse otoke zaznamujejo ritem, glasba, ležernost, dišave, zelenje, cvetje, kokosovi orehi, tropsko sadje, ribe in posebna prijetna energija. Kot da sem tam doma.« Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 31, 1. avgust 2024 POTOPIS NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje pnosti ženske. Fantje se lahko že v mladosti odločijo, da bodo živeli kot ženske, in skupnost to normalno sprejema. Zelo redki so primeri, ko ženske želijo prevzeti moške vloge. Na vzhodni obali Paname ob ustju reke smo se vkrcali v čolničke, prilagojene plovbi po reki in morju. Kakšni mornarji so to! S preprostimi lesenimi čolnički se podajajo med ogro- mne valove. Priznam, ko smo s temi čolnički z našega bivalne- ga otoka pluli proti sosednjim nenaseljenim otokom, mi ni bilo vseeno. V sedemmetrski lupinici smo sedeli na lesenih klopeh, morje pa je pelo svojo pesem z dolgimi valovi, ki so nas dvigali in spuščali. Zdi se mi, da sem ravno takrat zače- la biti bolj prisotna v nekem trenutku z vsem, kar prinese. In bilo je rajsko nepozabno. Arhipelag šteje 365 otočkov, posutih s palmami, na katerih gnezdijo pelikani, mivkasta obala je prekrita z morskimi zvezdami, na bolj obiskanih otokih so gugalne mreže med dvema palmama za počitek. T u in tam stojijo mini hiše, pokri- te s slamo. V teh hiškah smo tudi mi bivali nekaj dni. Nad nami so bile kokosove palme in za zajtrk sem od domačina vsak dan dobila sveže odsekan kokosov oreh, poln zdravilne kokosove vode. Vedno, ko pomislim na kokosovo vodo, postanem žejna te svežine in posebnega okusa. Sem zaidejo tudi posamezni turisti – kar z otroškim vozič- kom na mivkasti otok, kjer se mivka vdira do gležnja, poti pa ni. So le steze, ki jih prvi veter zakrije. Po vzhodnokaribskih otokih Eno mojih vandranj je bilo namenjeno raziskovanju vzhodnokaribskih otokov. Pobuda za to so bile knjige Hornblowerja in njegovih pu- stolovščin, ki jih je moj partner v mladosti z navdušenjem pre- biral. In sva šla pogledat, kako je zares na teh otokih. Leteli smo na otok Marti- nik, ki kot francoski departma spada pod Evropsko unijo. Otok, dolg 80 in širok 35 km, je največji svetovni proizvaja- lec ruma s kar 12 znamkami. A gojijo tudi sladkorni trs, ba- nane, ananas, avokado, jam, kasavo … Od tam izhaja plesni slog antilski zouk in tega sem se na tem potovanju pri plesu z domačini zares naužila. Glas- ba in ples z vplivom afriških ritmov in počasnega gibanja sta priljubljena na vseh oto- kih. Glasbena skupina Kassav je zaslužna za priljubljenost te izjemne glasbe in ritma. Otok je razgiban in gosto po- raščen zaradi vulkanskega po- rekla. Opaziti je mogoče pra- proti, orhideje, tropske cvetlice in grmovje, številna tropska drevesa, vključno z mahago- nijem. Glavno mesto Fort de France s 85 tisoč prebivalci in trdnjavo je največje mesto na otoku. Barvito in pestro. Tu sem prvič srečala številne tr- govine s pripomočki za lase in umetne lase, lasulje. Izbira je tako velika, da so trgovine kot veleblagovnice. Po opazovanju ljudi na ulici sem tudi razume- la, zakaj. Večinoma iz praktič- nih razlogov in modnih vzgi- bov vsakodnevno uporabljajo pripomočke in tudi vstavke ter umetne kitke in lasulje. Prav posebno doživetje je bil karneval v glavnem mestu, ko se je vse ustavilo zaradi mask, petja in plesa. Mesto je živelo, a ceste so bile zaprte. Ob vrni- tvi je ista usoda doletela tudi naš dostop do letališča. Taksiji in avtobusi niso vozili. Bilo je treba peš do predmestja in na srečo sva naletala na gospoda, ki naju je prijazno pripeljal do letališča. Otok cvetja v obliki metulja Severno od Martinika je otok cvetja v obliki metulja. Na oto- ku Guadeloupe me je posebej prevzel največji karibski bota- nični vrt, ki očara z bogastvom rastlinstva in s pestrostjo ko- tičkov … Naravni otok Dominika je gorata pravljica. V divjino smo se podali s posebej prirejenimi in z risbami olepšanimi odpr- timi vozili. Okrivali smo vroče vrelce, občudovali cvetoče he- likonije, sredi gozda poslušali posebne živalske glasove. Otok je prekrit z deževnim gozdom in je dom mnogih posebnih rastlin in živali. Je edino me- sto na svetu, kjer živi poseb- na vrsta zelene papige, ki je narisana tudi na nacionalni zastavi. Pravijo, da v težko dostopni notranjosti otoka še živi ljudstvo Taino. Francozi so na Dominiko dovažali afriške sužnje za delo na kavnih plan- tažah, Sužnji so se pomešali z avtohtonim prebivalstvom in s prišleki oblikovali pisano pale- to današnjih prebivalcev. Santa Lucija je otok s sodob- nim mestom in z zanimivimi vasmi, kjer mnoge hiše v iz- ogib poplavljanju ob velikih nalivih stojijo na stebrih in nimajo hišnih številk, ampak opise – zelena hiša z rumeno leseno ograjo … Tu sem si del- ček narave ogledala z letenjem med drevesi z ziplinom, ki so ga naredili Slovenci. Majhen otok Grenada je sre- dišče karibske vzgoje začimb in je bogat s tržnicami. Prav zabavno je bilo z domačini, ki so hoteli biti spremljevalci po tržnici in mestu in so ponujali domače dobrote. Trinidad ima že mnogo bolj očiten vpliv Južne Amerike, čeprav je uradni jezik angle- ščina. Otok Barbados očara že z glavnim mestom Bridge- town, ki je pod Unescovo zaščito. Na ogled po mestu nas je peljal zabaven voznik rdečega tuktuka z meter in pol dolgimi dredi, spletenimi v košaro. To je mesto s pro- strano plažo, z obiljem cvetja in s tipičnimi starimi lesenimi hiškami. Otok je dom pevke in fotomodela Rihanne in v bližini njene vile na zahodu so še številne druge stavbe v lasti znanih svetovnih osebno- sti. Meni najlepša sta sever in vzhod, kjer valovita pokrajina spominja na škotsko, čudovite plaže pa krasijo ogromne ska- le. Tudi pod vodo je Barbados bogat. Ob otoku je koralni gre- ben, bogat s številnimi vrsta- mi koral in rib. Barvitost v Bridgetownu, glavnem mestu Barbadosa Kokosov oreh za zajtrk Ples in glasba sta povsod. Stare hiške na Barbadosu Vozilo na Dominiki Zipline na Sveti Luciji, ki so ga postavili Slovenci. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 31, 1. avgust 2024 PROSTOVOLJSTVO ŠE ŽIVI Mariborski brigadirji so tokrat pomagali v Zgornji Savinjski dolini Na pomoč priskočila študentska brigada V občini Ljubno ob Savinji so se od 19. do 27. ju- lija mudili mariborski študenti, ki so pomagali pri odpravljanju posledic lanskih avgustovskih poplav. Več kot 40 študentov je zavihalo rokave in poprijelo za lopate, kose ali kosilnice, krampe ter sekire in pomagalo tamkajšnjim prebivalcem. Brigadirji so pri čiščenju pomagali tudi na Rečici ob Savinji, na pomoč so priskočili tudi v Solčavi, kjer se je v nedavnem neurju sprožil zemeljski plaz. »Že 25 let je naš cilj, da pridemo pomagat krajanom, ki to potrebujejo,« je ob tem povedal vodja letošnje Študentske delovne brigade ŠOUM Uroš Vozlič in dodal, da je njihov trud vselej poplačan z zadovoljnimi obrazi domačinov. SINTIJA JURIČ »Letos smo izbrali občino Ljubno, saj je tu eno leto po poplavah po- trebnega še veliko dela,« je povedal vodja Študentske delovne brigade ŠOUM Uroš Vozlič. Za lopato je prijel tudi minister za delo Luka Mesec. Študenti so pri pobiranju kamenja iz pašnika pomagali tudi Lukačevima. Dan mladih brigadirjev, ki so teden dni spali v taborni- ških šotorih na Ljubnem ob Savinji, se je z budnico začel ob 7 . uri. Do 7 .30 so imeli čas za osebno higieno in zajtrk, ob 7.45 so se z avtomobili in s kombiji že odpravili proti deloviščem. Z vmesnimi od- mori so tam delali do 15.00, ko je napočil čas za kosilo. »Trenutno imamo odprtih šest delovišč, na katerih so študenti razdeljeni po skupinah glede na potrebe in obseg dela. Začeli smo urejati okolico skakalnice, domačinom pomagamo pri odstranjevanju naplavin od lanskih poplav, ena skupi- na ureja pohodniške poti in okolico, cepili smo tudi drva, kmetom pomagamo tudi pri pobiranju kamnov z njiv,« je ob našem obisku našteval Vozlič. Delovišč je bilo sicer še več. Ob pomoči krajanom v Ljubnem ob Savinji so mariborski študenti, ki duh solidarnosti in prostovoljno pomoč potrebnim z delov- nimi brigadami negujejo že 25 let, s čiščenjem pomagali tudi v sosednjih občinah Re- čica ob Savinji in Solčava. V slednji je zaradi sproženega zemeljskega plazu v Logarski dolini in zaradi neprevozne ceste njihova pomoč prišla še kako prav. Počitniški čas namenili prostovoljstvu V največjem prostovoljnem projektu Študentske organi- zacije Univerze v Mariboru je tudi letos sodelovalo veli- ko študentov, ki v udarniški akciji pomagajo že več let zapored. Med prostovoljci je bil tudi letos Uroš Flakus, ki se je študentske delovne bri- gade v preteklih letih udele- žil že v Ormožu in na Muti. »Lanske poplave nas doma niso prizadele, a če bi nas, bi bil zelo vesel, če bi mi kdo prišel pomagat,« je o razlogih za odhod na Ljubno povedal Flakus. Čeprav so med pro- stovoljci prevladovali fantje, se dela niso ustrašila niti de- kleta. »V roke primemo tudi kramp. Delamo ravno tako kot fantje,« je jasno povedala Nika Erjavec, ki se je štu- magal tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Me- sec. »Na povabilo sem se odzval, saj menim, da je tre- ba voditi z zgledom. Veseli me, da so ljudje pripravljeni prostovoljno pomagati lju- dem v teh občinah. Ne more- mo vedno čakati, da bo kdo drug kaj storil namesto nas. Najlažje je, da tisti, ki smo roke, nato pri odkopavanju zasutega zajetja vode. Domačini nadvse hvaležni Pomoč prostovoljcev so močno cenili tudi domači- ni. Študenti so med drugim pomagali tudi Lukačevima, ki jima je plaz povsem uni- čil dva hektarja velik pašnik. »Zemljišče smo zravnali, vendar je treba pobrati vse kamenje, da lahko ponovno nasadimo travo in da bo tu- kaj spet pašnik,« je povedala Monika Lukač in dodala, da je bila pomoč študentov več kot dobrodošla. »Sami ne bi zmogli pobrati vsega kame- nja. Res smo jim hvaležni. Tako fantje kot dekleta imajo zlate roke,« je poudarila. Foto: Andraž Purg dentske delovne brigade prav tako udeležila tretjič. Kot je povedal predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru David Bohor, priprave na projekt trajajo precej časa pred pri- hodom na teren, k delu pa vselej povabijo tudi različne organizacije in druge posa- meznike. Z lopato v rokah je tako med našim obiskom po- Zgodovina Študentske delovne brigade ŠOUM: Študentska delovna brigada ima bogato tradicijo. Prva je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študentje pomagali pri popotresni obnovi, leta 2000 so se z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 so na pomoč priskočili prebival- cem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Od takrat so študenti pomagali še na več kot 20 različnih območjih po Sloveniji. Nazadnje, leta 2023, v občini Muta. Doslej je v študentskih delovnih brigadah sodelovalo že več kot 1.350 študentov, skupaj so opravili več kot 75 tisoč prostovoljnih ur. zmožni, poprimemo za orod- je in gremo komu pomagat,« je dejal Mesec, ki je najprej pomagal pri cepljenju drv na Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 31, 1. avgust 2024 DRUGAČNI KONJI Čreda jeklenih konj Čeprav so mustangi znani kot glasni avtomobili, vseeno niso zmotili miru Mozirskega gaja preteklo so- boto. Nekaj članov Mustang Cluba Slovenija je v Zgor- njo Savinjsko dolino pripeljalo svoje jeklene konjičke, ki so jih na ogled razstavili po gaju, ki je po besedah vodje parka Elice Bele še lepši kot pred poplavami. »Namen razstave je, da obiskovalcem Mozirskega gaja ponudimo še nekaj dodatnega in mogoče privabimo še koga, ki ga sicer ne bi obiskal,« je povedal Domen Verač, soustanovitelj kluba ljubiteljev mustangov. JANŽE FRIC Dodatna ponudba je tako v Mozirje pripeljala tudi nekaj gostov, ki so si prišli ogledat te legendarne avtomobile. »Mu- stangov je sicer v Sloveniji več, kot jih je bilo pred leti, a kljub temu to ni avto, ki bi ga vsakodnevno videli na cestah, zato je marsikomu zanimivo, če si lahko kakšen primerek ogleda od blizu,« je še povedal soustanovitelj kluba. V gaju cveti Ameriške mišice je gostil park, kjer se, razen nekaj označb višine poplavnih vod, sploh ne pozna več, da je bil pred skoraj letom pod vodo. »Po poplavah zaradi naplavin vse rastline rastejo neverjetno Spokojnost gaja in močni ameriški avtomobili Podatki za radovedne: Nekateri razstavljeni avtomobili presežejo vrednost 100 tisoč evrov in jo tudi obdržijo. Povprečna poraba pri zmerni vožnji močnejših modelov je do približno 17 litrov na 100 kilometrov, pri bolj divji pa krepko nad tem. hitreje. A to na žalost pomeni, da moramo bolj pogosto pleti,« se je pošalila vodja parka Elica Bele. Poudarila je, da je s so- delavci obnovila večino parka, nekaj delov, med njimi japon- ski vrt, je celo lepših, kot so bili pred lanskimi poplavami. »Sa- vinjska dolina je večinoma ure- jena, tudi v našem parku niso več vidne posledice poplave. »Naš klub je vključujoč, kar pomeni, da medse sprejmemo vse lastnike mustangov, ne glede na to, ali je njihov avto štiri- ali osemvaljnik,« je povedal soustanovitelj Mustang Cluba Slovenija Domen Verač. Park je gostil devet mustangov. Klub ljubiteljev mustangov združuje vse, ki jih ta avto navdušuje. »Medse sprejmemo vse lastnike avtov s tem konjem,« je poudaril soustanovitelj Mustang Cluba Slo- venija Domen Verač. Približno tri tedne pred kačami, žuželkami in pajki so Mozirski gaj zasedli mustangi. Avtomobili so v Mozirski gaj pritegnili tudi nekaj ljubiteljev jeklenih konjičkov. Kot pravi Domen Verač, veliko mladih avtomobilskih navdušencev sanja o mustangih. Soustanovitelj Mustang Cluba Slovenija Domen Verač je na razstavo pripeljal dva mustanga in enega krokodila. Tako mi kot drugi ponudniki storitev v dolini z veseljem pri- čakujemo obiskovalce,« je še dodala vodja parka. Sredi avgusta Bioexo Na praznični četrtek, 15. avgusta, bo Mozirski gaj tudi povedal Aleš Abram iz društva Bioexo. Pripeljali bodo veliko različnih živali, od žuželk do kač in kuščarjev. V posebej ograjenem prostoru bodo na ogled tudi večje kače, kot so pitoni in udavi, ki se jih bodo obiskovalci lahko tudi dotakni- li. »Nekaj bo tudi ptičjih paj- kov, a vseeno nekoliko manj kot sicer, saj trenutno zanje ni primerna temperatura,« je še dodal Abram. Foto: Andraž Purg letos gostil razstavo eksotičnih živali Bioexo. »Na ogled bodo različne živali, ki si jih bodo lahko obiskovalci ogledali, nekaterih se bodo lahko tudi dotaknili ter naše člane vpraša- li vse, kar jih bo zanimalo,« je Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 31, 1. avgust 2024 DRUGAČNI KONJI Čreda jeklenih konj Čeprav so mustangi znani kot glasni avtomobili, vseeno niso zmotili miru Mozirskega gaja preteklo so- boto. Nekaj članov Mustang Cluba Slovenija je v Zgor- njo Savinjsko dolino pripeljalo svoje jeklene konjičke, ki so jih na ogled razstavili po gaju, ki je po besedah vodje parka Elice Bele še lepši kot pred poplavami. »Namen razstave je, da obiskovalcem Mozirskega gaja ponudimo še nekaj dodatnega in mogoče privabimo še koga, ki ga sicer ne bi obiskal,« je povedal Domen Verač, soustanovitelj kluba ljubiteljev mustangov. JANŽE FRIC Dodatna ponudba je tako v Mozirje pripeljala tudi nekaj gostov, ki so si prišli ogledat te legendarne avtomobile. »Mu- stangov je sicer v Sloveniji več, kot jih je bilo pred leti, a kljub temu to ni avto, ki bi ga vsakodnevno videli na cestah, zato je marsikomu zanimivo, če si lahko kakšen primerek ogleda od blizu,« je še povedal soustanovitelj kluba. V gaju cveti Ameriške mišice je gostil park, kjer se, razen nekaj označb višine poplavnih vod, sploh ne pozna več, da je bil pred skoraj letom pod vodo. »Po poplavah zaradi naplavin vse rastline rastejo neverjetno Spokojnost gaja in močni ameriški avtomobili Podatki za radovedne: Nekateri razstavljeni avtomobili presežejo vrednost 100 tisoč evrov in jo tudi obdržijo. Povprečna poraba pri zmerni vožnji močnejših modelov je do približno 17 litrov na 100 kilometrov, pri bolj divji pa krepko nad tem. hitreje. A to na žalost pomeni, da moramo bolj pogosto pleti,« se je pošalila vodja parka Elica Bele. Poudarila je, da je s so- delavci obnovila večino parka, nekaj delov, med njimi japon- ski vrt, je celo lepših, kot so bili pred lanskimi poplavami. »Sa- vinjska dolina je večinoma ure- jena, tudi v našem parku niso več vidne posledice poplave. »Naš klub je vključujoč, kar pomeni, da medse sprejmemo vse lastnike mustangov, ne glede na to, ali je njihov avto štiri- ali osemvaljnik,« je povedal soustanovitelj Mustang Cluba Slovenija Domen Verač. Park je gostil devet mustangov. Klub ljubiteljev mustangov združuje vse, ki jih ta avto navdušuje. »Medse sprejmemo vse lastnike avtov s tem konjem,« je poudaril soustanovitelj Mustang Cluba Slo- venija Domen Verač. Približno tri tedne pred kačami, žuželkami in pajki so Mozirski gaj zasedli mustangi. Avtomobili so v Mozirski gaj pritegnili tudi nekaj ljubiteljev jeklenih konjičkov. Kot pravi Domen Verač, veliko mladih avtomobilskih navdušencev sanja o mustangih. Soustanovitelj Mustang Cluba Slovenija Domen Verač je na razstavo pripeljal dva mustanga in enega krokodila. Tako mi kot drugi ponudniki storitev v dolini z veseljem pri- čakujemo obiskovalce,« je še dodala vodja parka. Sredi avgusta Bioexo Na praznični četrtek, 15. avgusta, bo Mozirski gaj tudi povedal Aleš Abram iz društva Bioexo. Pripeljali bodo veliko različnih živali, od žuželk do kač in kuščarjev. V posebej ograjenem prostoru bodo na ogled tudi večje kače, kot so pitoni in udavi, ki se jih bodo obiskovalci lahko tudi dotakni- li. »Nekaj bo tudi ptičjih paj- kov, a vseeno nekoliko manj kot sicer, saj trenutno zanje ni primerna temperatura,« je še dodal Abram. Foto: Andraž Purg letos gostil razstavo eksotičnih živali Bioexo. »Na ogled bodo različne živali, ki si jih bodo lahko obiskovalci ogledali, nekaterih se bodo lahko tudi dotaknili ter naše člane vpraša- li vse, kar jih bo zanimalo,« je Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 31, 1. avgust 2024 BRALCI POROČEVALCI Od 2. do 6. julija se je 72 otrok in devet mentorjev z Gasilske zveze Žalec, med nji- mi 24 otrok in štirje mentorji iz Gasilskega poveljstva Vransko, odpravilo na letovanje mladine v Taborniški center Bohinj. To je bilo ponovno fantastično letovanje ga- silske mladine s pestrim urnikom različnih dejavnosti. Na letovanju smo spali v šotorih. To je bila za nekatere prava pustolovščina, ki je omogočala stik z naravo in izkušnjo bivanja na prostem. Vsak dan smo imeli različne dejavnosti. Prvi dan smo izkoristili za spoznavanje oko- lice in novih prijateljev in vožnjo s kanuji po jezeru. Drugi dan smo v dopoldanskem času izvedli orientacijo, kjer smo morali najti šest točk s pomočjo karte v okolici našega tabora. V popoldanskih urah so nas obiskali člani gorske reševalne službe in nam predstavili svoje delo. Seveda po večerji nista manjkala taborniški ogenj in peka hrenovk in penic. Tretji dan smo se dopoldan odpravili proti Ukancu, od koder smo se z ladjico odpeljali po jezeru do Ribčevega Laza, kjer smo si privoščili sladoled. Nato smo se podali po severni strani jezera nazaj v naš tabor. Po- poldan smo imeli štafetne igre in igre z žogo. V večernih urah smo igrali odbojko, nogo- met in ponovno zakurili taborniški ogenj, na katerem smo pekli jabolka in hrenovke. Četrti dan smo se z gondolo povzpeli na Vo- gel in prehodili tematsko pot, od koder smo občudovali Bohinjsko jezero in okolico. Po- poldne smo se ohladili v Bohinjskem jezeru in popestrili dogajanje s supi. Po večerji smo se pomerili v gasilski disciplini »fi re com- bat junior«. Mnogi otroci pa seveda ne bodo nikoli pozabili spanja v »hotelu tisočerih zvezd«, torej spanja na prostem. Mladinski tabor Gasilske zveze Žalec smo zaključili z nasmehi na obrazih in novimi prijateljstvi. Za konec lahko samo rečemo: »Naslednje leto ponovimo«. GPO VRANSKO 18 velenjskih športnic in športnikov se je na 56. poletnih mednarodnih igrah šolarjev pomerilo z več kot 1.500 mladimi športniki z vsega sveta. Ekipa, ki se je minuli konec tedna vrnila iz Mehike, je osvojila dve bronasti medalji – Oriana Lovrec v metu krogle in Staš Korenič Jamnikar v skoku v daljino. Od 15. do 20. julija so v mestu Leon v Mehiki mladi športnice in športniki v starosti 12–15 let doživeli izjemno športno izku- šnjo z mednarodnim povezovanjem in sklepanjem novih prija- teljstev, spoznavanjem novih kultur in športnim udejstvovanjem na najvišjem nivoju. Osvojili so dve bronasti medalji, uspešno pa so nastopili tudi drugi športnice in športniki, ki pa jim je tokrat zmanjkalo nekaj sreče za uvrstitev na najvišje stopničke. Slovenijo so poleg Velenja zastopali športniki in športnice še iz treh mest – iz Celja, Gorij in Slovenj Gradca. Kot smo že obveščali, so velenjsko ekipo mladih športnic in športnikov sestavljali: atleti in atletinje Aleks Bah, Jaro Mi- klavžin, Staš Korenič Jamnikar, Gaja Gradišnik, Neja Jančič, Neža Rupreht, Oriana Lovrec, Samaja Djedović, Sara Acman in Tia Zupan Rehar s trenerko Tino Rotnik ter plavalci in plavalke Edin Ajšić, Grega Navodnik, Noa Fricelj, Omar Mustafi ć, Lana Lamešić, Lara Garcia Petras, Pika Planko in Tia Mrkonjić s trenerjem Aljažem Žvikartom. Mednarodnih iger šolarjev so se udeležili pod strokovnim vodstvom Športne zveze Velenje. SAŠA SEVČNIKAR »Kako naj rečem stop, če me je strah …« Letovanje gasilske mladine Dragi bralec, hvala, ker si se ustavil ob tem naslo- vu. To je prvi korak, ki ga lahko stori prav vsak od nas. Se ozavešča o tem, kaj je nasilje, si dovoli, da prebere še nekaj več. Prav je, da vedno začnemo pri sebi spreminjati tisto, kar se še da. Zato vprašanje tu in tam »Kaj še lahko nare- dim?«, ni odveč. Tako se lahko vedno znova osre- dotočimo na dobro in po- zitivno v življenju. Tokrat je tema nasilje in žrtve nasilja. Ali poznate vrste nasilja? Ali veste, da obstaja ekonomsko, spol- no, fi zično, psihično, za- nemarjanje in zalezovanje kot vrsta nasilja? Nasilje je namreč izbira in odločitev posameznika, to ni nekaj, kar se samo po sebi zgodi. To je izkazovanje »moči«, ki vsem nam škoduje in povzroča stisko. Žal je na- silje vsakodnevno prisotno v naši družbi. Odgovornost nas vseh je, da ga prepozna- mo in ustavljamo. To lahko naredimo tako, da pokliče- mo policijo in zadevo prija- vimo na telefonsko številko 113 ali na anonimno števil- ko 080/12 00. Včasih se kdo obrne proč in si reče, ne želim se vme- šavati v stvari drugih, ven- dar je prav, da smo ljudje občutljivi in sočutni. Ali bi si želeli, da bi se kdo obrnil proč, če bi kdo nasilje izva- jal nad vami? Žrtve nasilja so večinoma ženske, otroci in starejši. Poznamo tudi nasilje med mladostniki – medvrstniško nasilje. Vsaka žrtev se mora zavedati, da se ji to ne bi smelo dogajati in da ima pravico živeti v miru. O tem lahko spregovori poli- ciji, osebi, ki ji zaupa. Lahko se obrne na center za soci- alno delo (CSD), kjer lahko prosi za pomoč. Vsaka žrtev bo v CSD dobila informacije o tem, kam se lahko zateče po pomoč, katere oblike po- moči obstajajo, kakšni so načini, kako nasilje ustaviti. V Šentjurju strokovni posvet 15. junij je mednarodni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi. Center za social- no delo Celje skupaj s svoji- mi enotami vsako leto ob tem dnevu organizira strokovni Iz Mehike prinesli dve bronasti medalji Umrl je Jože Krajnc Minuli konec tedna je na svojem domu v središču Šmartnega ob Paki umrl Jože Krajnc, plodovit kulturni ustvarjalec, novinar, športni delavec ter vsestransko de- javen član lokalne in širše skupnosti. S svojim delom in z osebnostjo je pomembno zaznamoval domači kraj ter v njem na različnih področjih pustil neizbrisen pečat. Za njegov velik prispevek h kulturnemu in k družbenemu razvoju občine se mu je Občina Šmartno ob Paki ob lan- skem občinskem prazniku zahvalila s podelitvijo plakete. in od takrat blestel v številnih glavnih vlogah. Udeležil se je zavidljivega števila gledali- ških srečanj in festivalov. Kot igralec, še pogosteje pa kot režiser, je sodeloval s števil- nimi amaterskimi gledališči, največkrat v Galiciji, Prebol- du, Velenju, na Izlakah in v Rogaški Slatini. Lani je ob svojem 70. rojstnem dnevu in 60-letnici udejstvovanja v gledališču ustvaril mono- predstavo z naslovom Moje kulturno življenje, s katero je na njemu lasten sproščen in duhovit način orisal svo- jo zasebno in profesionalno pot. Na RTV Slovenija se je kot urednik, scenarist ali re- daktor podpisal pod več kot 1.500 razvedrilnih oddaj. Vrsto let je deloval tudi na športnem področju. Ko je šmarški nogomet doživljal svoj razcvet, je bil sekretar kluba, kasneje tudi njegov direktor in predsednik. BF Jože Krajnc je bil dolgoletni član in soustvarjalec Gledali- šča pod kozolcem, gledališke skupine Kulturnega društva Šmartno ob Paki. Na oder je stopil pri rosnih desetih letih Jožeta Krajnca tele- vizijski gledalci po- mnijo kot humorista Strašnega Jožeta. (Foto: Naš čas) Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 31, 1. avgust 2024 BRALCI POROČEVALCI Od 2. do 6. julija se je 72 otrok in devet mentorjev z Gasilske zveze Žalec, med nji- mi 24 otrok in štirje mentorji iz Gasilskega poveljstva Vransko, odpravilo na letovanje mladine v Taborniški center Bohinj. To je bilo ponovno fantastično letovanje ga- silske mladine s pestrim urnikom različnih dejavnosti. Na letovanju smo spali v šotorih. To je bila za nekatere prava pustolovščina, ki je omogočala stik z naravo in izkušnjo bivanja na prostem. Vsak dan smo imeli različne dejavnosti. Prvi dan smo izkoristili za spoznavanje oko- lice in novih prijateljev in vožnjo s kanuji po jezeru. Drugi dan smo v dopoldanskem času izvedli orientacijo, kjer smo morali najti šest točk s pomočjo karte v okolici našega tabora. V popoldanskih urah so nas obiskali člani gorske reševalne službe in nam predstavili svoje delo. Seveda po večerji nista manjkala taborniški ogenj in peka hrenovk in penic. Tretji dan smo se dopoldan odpravili proti Ukancu, od koder smo se z ladjico odpeljali po jezeru do Ribčevega Laza, kjer smo si privoščili sladoled. Nato smo se podali po severni strani jezera nazaj v naš tabor. Po- poldan smo imeli štafetne igre in igre z žogo. V večernih urah smo igrali odbojko, nogo- met in ponovno zakurili taborniški ogenj, na katerem smo pekli jabolka in hrenovke. Četrti dan smo se z gondolo povzpeli na Vo- gel in prehodili tematsko pot, od koder smo občudovali Bohinjsko jezero in okolico. Po- poldne smo se ohladili v Bohinjskem jezeru in popestrili dogajanje s supi. Po večerji smo se pomerili v gasilski disciplini »fi re com- bat junior«. Mnogi otroci pa seveda ne bodo nikoli pozabili spanja v »hotelu tisočerih zvezd«, torej spanja na prostem. Mladinski tabor Gasilske zveze Žalec smo zaključili z nasmehi na obrazih in novimi prijateljstvi. Za konec lahko samo rečemo: »Naslednje leto ponovimo«. GPO VRANSKO 18 velenjskih športnic in športnikov se je na 56. poletnih mednarodnih igrah šolarjev pomerilo z več kot 1.500 mladimi športniki z vsega sveta. Ekipa, ki se je minuli konec tedna vrnila iz Mehike, je osvojila dve bronasti medalji – Oriana Lovrec v metu krogle in Staš Korenič Jamnikar v skoku v daljino. Od 15. do 20. julija so v mestu Leon v Mehiki mladi športnice in športniki v starosti 12–15 let doživeli izjemno športno izku- šnjo z mednarodnim povezovanjem in sklepanjem novih prija- teljstev, spoznavanjem novih kultur in športnim udejstvovanjem na najvišjem nivoju. Osvojili so dve bronasti medalji, uspešno pa so nastopili tudi drugi športnice in športniki, ki pa jim je tokrat zmanjkalo nekaj sreče za uvrstitev na najvišje stopničke. Slovenijo so poleg Velenja zastopali športniki in športnice še iz treh mest – iz Celja, Gorij in Slovenj Gradca. Kot smo že obveščali, so velenjsko ekipo mladih športnic in športnikov sestavljali: atleti in atletinje Aleks Bah, Jaro Mi- klavžin, Staš Korenič Jamnikar, Gaja Gradišnik, Neja Jančič, Neža Rupreht, Oriana Lovrec, Samaja Djedović, Sara Acman in Tia Zupan Rehar s trenerko Tino Rotnik ter plavalci in plavalke Edin Ajšić, Grega Navodnik, Noa Fricelj, Omar Mustafi ć, Lana Lamešić, Lara Garcia Petras, Pika Planko in Tia Mrkonjić s trenerjem Aljažem Žvikartom. Mednarodnih iger šolarjev so se udeležili pod strokovnim vodstvom Športne zveze Velenje. SAŠA SEVČNIKAR »Kako naj rečem stop, če me je strah …« Letovanje gasilske mladine Dragi bralec, hvala, ker si se ustavil ob tem naslo- vu. To je prvi korak, ki ga lahko stori prav vsak od nas. Se ozavešča o tem, kaj je nasilje, si dovoli, da prebere še nekaj več. Prav je, da vedno začnemo pri sebi spreminjati tisto, kar se še da. Zato vprašanje tu in tam »Kaj še lahko nare- dim?«, ni odveč. Tako se lahko vedno znova osre- dotočimo na dobro in po- zitivno v življenju. Tokrat je tema nasilje in žrtve nasilja. Ali poznate vrste nasilja? Ali veste, da obstaja ekonomsko, spol- no, fi zično, psihično, za- nemarjanje in zalezovanje kot vrsta nasilja? Nasilje je namreč izbira in odločitev posameznika, to ni nekaj, kar se samo po sebi zgodi. To je izkazovanje »moči«, ki vsem nam škoduje in povzroča stisko. Žal je na- silje vsakodnevno prisotno v naši družbi. Odgovornost nas vseh je, da ga prepozna- mo in ustavljamo. To lahko naredimo tako, da pokliče- mo policijo in zadevo prija- vimo na telefonsko številko 113 ali na anonimno števil- ko 080/12 00. Včasih se kdo obrne proč in si reče, ne želim se vme- šavati v stvari drugih, ven- dar je prav, da smo ljudje občutljivi in sočutni. Ali bi si želeli, da bi se kdo obrnil proč, če bi kdo nasilje izva- jal nad vami? Žrtve nasilja so večinoma ženske, otroci in starejši. Poznamo tudi nasilje med mladostniki – medvrstniško nasilje. Vsaka žrtev se mora zavedati, da se ji to ne bi smelo dogajati in da ima pravico živeti v miru. O tem lahko spregovori poli- ciji, osebi, ki ji zaupa. Lahko se obrne na center za soci- alno delo (CSD), kjer lahko prosi za pomoč. Vsaka žrtev bo v CSD dobila informacije o tem, kam se lahko zateče po pomoč, katere oblike po- moči obstajajo, kakšni so načini, kako nasilje ustaviti. V Šentjurju strokovni posvet 15. junij je mednarodni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi. Center za social- no delo Celje skupaj s svoji- mi enotami vsako leto ob tem dnevu organizira strokovni Iz Mehike prinesli dve bronasti medalji Umrl je Jože Krajnc Minuli konec tedna je na svojem domu v središču Šmartnega ob Paki umrl Jože Krajnc, plodovit kulturni ustvarjalec, novinar, športni delavec ter vsestransko de- javen član lokalne in širše skupnosti. S svojim delom in z osebnostjo je pomembno zaznamoval domači kraj ter v njem na različnih področjih pustil neizbrisen pečat. Za njegov velik prispevek h kulturnemu in k družbenemu razvoju občine se mu je Občina Šmartno ob Paki ob lan- skem občinskem prazniku zahvalila s podelitvijo plakete. in od takrat blestel v številnih glavnih vlogah. Udeležil se je zavidljivega števila gledali- ških srečanj in festivalov. Kot igralec, še pogosteje pa kot režiser, je sodeloval s števil- nimi amaterskimi gledališči, največkrat v Galiciji, Prebol- du, Velenju, na Izlakah in v Rogaški Slatini. Lani je ob svojem 70. rojstnem dnevu in 60-letnici udejstvovanja v gledališču ustvaril mono- predstavo z naslovom Moje kulturno življenje, s katero je na njemu lasten sproščen in duhovit način orisal svo- jo zasebno in profesionalno pot. Na RTV Slovenija se je kot urednik, scenarist ali re- daktor podpisal pod več kot 1.500 razvedrilnih oddaj. Vrsto let je deloval tudi na športnem področju. Ko je šmarški nogomet doživljal svoj razcvet, je bil sekretar kluba, kasneje tudi njegov direktor in predsednik. BF Jože Krajnc je bil dolgoletni član in soustvarjalec Gledali- šča pod kozolcem, gledališke skupine Kulturnega društva Šmartno ob Paki. Na oder je stopil pri rosnih desetih letih Jožeta Krajnca tele- vizijski gledalci po- mnijo kot humorista Strašnega Jožeta. (Foto: Naš čas) Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 31, 1. avgust 2024 BRALCI POROČEVALCI Župljani Vojnika smo se zadnjo junijsko nedeljo skupaj z župnikom Anto- nom Pergerjem pri sveti maši zahvalili za njegov častitljivi dvojni jubilej – 55 let mašništva in 80 let življenja – ter 51 let dela v naši župniji. Prvi slavnostni pridigar je bil njegov novomašni pridigar Izidor Veleberi, ki je lani praznoval že 60 let mašništva, a je kljub letom bistrih misli in je čudovito nagovoril prisotne. Drugi slavnostni pridigar je bil voja- ški vikar Matej Jakopič, ki je svojo mašniško pot začel pod okriljem Antona Pergerja. Matej Jakopič je povedal, da se je v Vojniku naučil, da ko ura odbije, mora duhovnik iz zakristije, saj tako začne sveto mašo točno. Točnost bi morala veljati za vse. V imenu papeža Frančiška je predal apostolski blagoslov, kar je bilo za slavljenca po- Vransko je s tem, ko so se odprla vrata Slovenske veteranske avto-moto zveze (SVAMZ), postalo središče avto-moto do- gajanja v Sloveniji. To je bilo pred nekaj več kot 25 leti, ko so se pobudniki iniciative odločili, da se bodo združili v zvezo z namenom ohranjanja premične tehniške dediščine v Sloveniji. (Foto: Janez Krajnc) Pomembna jubileja župnika Antona Pergerja Ob voščilu pevcev je zapel Otroško-mladinski pevski zbor Hozana pod vodstvom Simona Jagra. Voščila so izrekli še škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, župan Branko Petre in pred- sednica KS Liljana Obreza, predstavnica sodelavcev in župljanov, predstavnika VVD Vojnik Albina Karmuzel in Miran Kovač ter Barbara Su- holežnik v imenu DPŽ Meta. Čas za druženje Po maši je sledilo prijetno druženje pred cerkvijo, nato pa še v Domu svetega Jerneja, kjer so za dobro voljo poskr- beli nečaki, bratje Kurbus, vo- ščilu sta se pridružila v imenu Nove Cerkve Mojca in Primož Hladnik, za presenečenje s torto pa so poskrbeli krajani Bovš. Čestitke slavljencu so se vrstile pred slovesnostjo in še ves teden po njej. V soboto je z obiskom in voščilom presene- til celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Prav vsi v gospodu Per- gerju vidimo odličnega duhov- nika, človeka, ki zna prisluhni- ti, pomagati, ki dobro sodeluje z društvi, občino, s šolo, z vrt- cem, vedno je vsakomur na voljo za pogovor, tolažbo in zna dobro sodelovati z vsemi generacijami. Skrbi za cerkve- ne objekte, v času njegovega službovanja v Vojniku je nasta- lo novo župnišče, obnovili so cerkev, zgrajen je bil Dom sve- tega Jerneja in ob njem urejen Jernejev park, ustanovljeno je bilo Katoliško-kulturno dru- štvo Ivan Šopar in na ulice Voj- nika postavljen Božični Vojnik z mnogimi dogodki. Pred dvaj- setimi leti sta bili ustanovljeni molitvena in animatorska sku- pina, ki je pričela s poletnim oratorijem. Bile so nove maše, diakonska posvečenja, razne jubilejne maše, vsako leto na Jernejevo nedeljo pa se zbere- jo tudi vojniški duhovniki. Še marsikaj se je zgodilo, mnogo dogodkov je v naših spominih. Vedno je pozitiven in njegove značilne besede so: »Saj bo!« Antonu Pergerju želimo še veliko zdravja, božjega blago- slova in opravljenih še veliko svetih maš. MILENA JURGEC posvet medinstitucionalne- ga sodelovanja pri obravnavi in preprečevanju nasilja nad starejšimi. Letos smo posvet »Nasilje nad starejšimi – po- gosto zamolčano in spregle- dano« gostili v Šentjurju, v prostorih Razvojne agencije Kozjansko. Udeleženci so bili predstavniki ustanov Centra za socialno delo, domov za starejše, zdravstvenih usta- nov, Fakultete za socialno delo, izvajalci pomoči na domu, sodelavci projekta Starejši za starejše, Policijska uprava Celje. Predstavniki omenjenih ustanov so redno v stiku s starejšimi. Posvet je vodila koordinatorica za pre- prečevanje nasilja CSD Celje Gabriela Čoklc in nas sezna- nila s statistiko obravnav za- radi nasilnih dejanj. Teh je vsako leto več. »Napačno je, če mislimo, da vemo, kako je osebam, ki doživljajo nasi- lje, in da vemo, kaj je za njih edina prava rešitev. Potrebno jih je poslušati, izraziti spo- štovanje in jim dati čas,« je poudarila. Predstavnica Fakultete za socialno delo dr. Jana Mali je spregovorila o raziskavi in o problematiki, ki jo omenje- na fakulteta zaznava na po- dročju dolgotrajne oskrbe. Izpostavila je, da ljudje, ki potrebujejo pomoč, prista- nejo na marsikaj, včasih tudi na nasilje. Za nasilje ni opravičila Težko je narediti prvi korak zaradi strahu, zaradi negoto- vosti. A če le najdete pogum v sebi, spregovorite o tem, kar se vam dogaja. Strokov- ni delavci v CSD vam bomo pomagali, da se boste lahko zaščitili. Zaznavamo, da ve- likokrat oseba sploh ne zmo- re spregovoriti o nasilju, ker morda nikogar nima ob sebi, ki bi se mu lahko zaupala. Zato smo tukaj mi! Rajko Nemec, kriminali- stični inšpektor iz Policijske uprave Celje, je povedal: »Med nami so generacije, ki so še prevečkrat pripravljene potrpeti, zatiskajo si oči in ob vsem tem še vedno pravijo, da je vse v redu«. Njegovo mnenje je, da moramo dati žrtvam dovolj časa, da spre- govorijo o nasilju, o stiski. Nihče nima pravice pov- zročati nasilje. Nad nikomer. Za to ni opravičila. Prav vsi se lahko naučimo novih so- cialnih veščin oziroma metod konstruktivnega in nenasil- nega načina komunikacije in izražanja čustev ter tako spremenimo nasilno vedenje. Zahvaljujemo se vsem so- delujočim, ki so se odzvali vabilu. Hvaležni smo še Ra- zvojni agenciji Kozjansko za možnost uporabe prostorov. Hvala vsem vam, ki opozar- jate na nasilje in ga ustavljate. ŠPELA KOVAČIČ, CSD Celje, Enota Šentjur Zveza SVAMZ je bila ustanovljena kot prva zveza društev za starodobna vozila v Sloveniji ob otvoritvi muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima še danes sedež in glavno pisarno. V register društev, ki ga vodi Upravna enota Žalec, je bila vpisana leta 1999. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v regi- stru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil. Takoj po ustanovitvi je SVAMZ začela z izdajo nacionalno priznanih certifi katov (iz- kaznic) za starodobna vozila, ki so že takrat omogočala različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Zveza si od ustanovitve naprej prizadeva, da bi še tesneje kot sicer sodelovala s slovenskimi ministrstvi na področju oblikovanja zakonodaje, ki se tiče ljubiteljev starodobnih vozil. Sodeluje z vse- mi mednarodnimi organizacijami, kot so FIVA, ICOM in TICCIH, ki so kakorkoli povezane z ohranjanjem tehniške dediščine. Prav tako zveza poskuša pomagati in svetovati pri organizaciji srečanj in prireditev starodobnih vozil, mnogo jih organizira tudi sama. Zveza vodi registre posameznih vozil, saj poskuša zapisovati vsa vozila, ki so del prometne tehnične dediščine v Sloveniji. Izdaja tudi revijo Avto Motor Classic, ki je trenutno še vedno edina specializirana revija v Sloveniji, ki se ukvarja s tematiko starodobnih vozil. S pripravo izobraževalnih seminarjev in ekskurzij si prizade- va k večji strokovnosti in znanju njenih komisarjev ter članov nasploh, posameznikom pa je vedno na voljo bogata strokovna knjižnica (v lasti Muzeja motociklov Grom) ter možnost pove- zave z vsemi svetovno priznanimi strokovnjaki. Zveza bo letos obeležila svojo jubilejno obletnico v soboto, 28. septembra, v centru varne vožnje AMZS na Vranskem. Pri- čakujemo, da se nam bo pridružilo več sto vozil. Istočasno pri- pravljamo največjo parado mopedov T omos, kjer se potegujemo za Guinnessov rekord. Vabimo vas, da se nam pridružite na ta slavnostni dan na poligonu in se poveselite z nami. SVAMZ (Foto: arhiv NT/Sherpa) 25 let Slovenske veteranske avto- moto zveze leg zelo lepe okrasitve cerkve, za katero so poskrbeli vaščani Bovš, ter okrasitve cerkve s kitami zimzelena, ki so jih na- pletli po vaseh, veliko presene- čenje. Somaševali so škof dr. Stanislav Lipovšek, duhovniki Stanko Domanjko, Pergerjev novomašni ceremonjer, Izidor Veleberi, novomašni pridigar, zlatomašnik Jože Špes, ma- riborski vikar Janez Lesnika, vojaški vikar Matej Jakopič in jubilant Anton Perger. Pri sveti maši so sodelovali stalni diakon Karli Brezovšek, bogo- slovec Ambrož Brezovšek in ministranti. Od glasbe do voščil Ob prisotnosti velikega števi- la vernikov ter sorodnikov sta pela združena zbora – MeCPZ sv. Jerneja in MePZ Forte pod vodstvom Tomaža Marčiča in Lovra Freliha, ki sta med dru- gim zapela Händlovo Alelujo in Verdijevo Pesem sužnjev. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 31, 1. avgust 2024 KO ZADIŠI Nada Špes je zaposlena na Centru za socialno delo Celje, Enota Slovenske Konjice. Ker ji narava dela ne omogoča, da bi izrazila svojo kreativnost, le-to izživi med ustvarjanjem butičnih sladic in naravne kozmetike. Ne samo kreativna žilica, za oboje so potrebni tudi znanje, čas in potrpežljivost. Zato se Nada ves čas izobražuje in raziskuje. Vse to jo izpolnjuje. Predvsem zato, ker s svojimi izdelki razveseljuje ljudi, ki so ji blizu. Na podeželju v okolici Slovenskih Konjic, kjer živi, je obdana z zelenimi travniki in žametnimi gozdovi, zato ji ne zmanjka navdiha za sladke in tudi naravne kozmetične mojstrovine. MAJA FURMAN Nada Špes, ustvarjalka slaščic in kozmetike Njene sladke mojstrovine in naravna kozmetika Da se je Nada lotila izdelave na- ravne kozmetike, so bile krive aler- gije njenih sinov. »Nobena kupljena kozmetika jima ni ustrezala. Zato sem začela raziskovati alternative za nego telesa. Sicer me kozmetika zanima že od nekdaj. Vse našteto je pripeljalo do tega, da sem se odločila za izobraževanje za izdelavo naravne kozmetike v Ljubljani. Tja sem hodila ob nedeljah. Spomnim se, da sem si obiske tovrstnih izobraževanj morala prav izboriti, saj je, ko imaš družino, treba znati s časom ravnati racional- no,« pove. Za svoje kreativne začetke šteje izdelavo prazničnih voščilnic in pletenje, »pravzaprav sem začela s te- čaji pletenja v Ljubljani. Takrat sem spoznala, da moja ustvarjalnost ni nujno vezana samo na gospodinjska opravila, ampak da se lahko izražam tudi drugače. Pletenje torej lahko štejem za svoje ustvarjalne začetke. Danes pa svojo kreativnost živim predvsem skozi kreiranje in ustvar- janje slaščic in naravne kozmetike,« pojasni. » Trenutno sem, priznam, po- polnoma predana ustvarjanju slaščic. Kar se kozmetike tiče, delam izdelke za vsakodnevno nego telesa in obra- za. Težko bi rekla, kateri izdelek de- lam najraje, mogoče serume, ki zares delujejo, od dekorativne kozmetike pa glose za ustnice. Vedno bolj pa me mika botanična parfumeristika, vendar bo to področje moralo še malo počakati, saj bodo v tej smeri potrebna številna izobraževanja, ki pa zahtevajo veliko časa. Tudi na to področje sem zašla, ker sem imela te- žave z vonji, po večini industrijskih parfumov me je namreč bolela glava,« pojasni Nada. Za ustvarjanje potreben mir »Pri ustvarjanju slaščic potrebu- jem popoln mir, takrat imam pravo ustvarjalno bombo v kuhinji in niko- gar ne spustim vanjo. Joj, koliko idej in želja še imam za kreacije novih slaščic, ni in ni jim konca,« se smeje. »Delam torte, lučke, krofke, popse, mafi ne, največji izziv pa mi pred- stavljajo monoporcijske sladice,« prizna. Te sicer vzamejo veliko več časa, saj je treba vsako tortico pose- bej okrasiti in razporediti plasti tako, da je ob prerezu še vedno videti lepo. Njihove glavne sestavine so jagode in maline z domačega vrta, lešnik, pistacija in seveda čokolada. V svo- je sladke izdelke želi vnesti drugač- nost. »Sama sem namreč zelo slad- kosneda, vendar sem glede okusov tudi zelo zahtevna. Kombiniram okuse in videz, ki sta mi osebno všeč. Najraje ustvarjam razno- razne kreme in polnila, zelo uživam v tem, in v krašenju sladic prav tako. Pri kremah se običajno ne držim recepta, pravzaprav se jih lotim po svo- je. Pri biskvitu in makronih pa dosledno sledim receptu. Pregledujem veliko receptov, trenutno se z veliko radove- dnostjo zadržujem pri sladicah z alkoholnim pridihom,« pove. Ko jo vprašam, zakaj, mi odgovori: »Pravzaprav ni posebnega razloga, kombinacije sestavin so zelo zanimive in pristo- pi prav tako. Zame bistvo sladice ni sladkost, glede tega sem zelo občutljiva. Zato so tudi moji izdelki manj izraziti v sladkobni ostrini. Okus mora biti lahek, ne da te obteži s sladkostjo. Rada imam kombinacije okusov, kot so na primer pistacija-jagoda z baziliko, limeta ali pa lešnik-mali- na. Rada vnašam sezonske sestavi- ne. Joj, takih zanimivih in okusnih kombinacij je ogromno! Sestavine in recepti, ki jih uporabljam, so dra- gi,« prizna. Kar ne preseneča, saj uporablja le prvovrstne sestavine. »Zanimivo je tudi, da sinova, ki sta nekoč jedla samo čokoladno torto, z mojimi sladicami z veseljem širita svoj okus. Brez težav po- skušata nove okuse, ki jih sicer ne bi. Sladice delam z lju- beznijo. Na začetku mi je ustvarjanje torte vzelo veliko več časa kot danes. Zdaj gre vse bistveno hitreje, največ časa mi seveda jemlje okraševaje, lah- ko tudi več ur. Mi pa to predstavlja tudi naj- večji užitek … Zdaj na čas niti ne gledam več, saj zelo uži- vam, ko ustvar- jam. Sploh ko kreiram kako novo kombinaci- jo okusov raznolikih krem,« pripo- veduje o svo- jih slaščičarskih zgodbah. »So se mi pa sladice že ponesrečile, to se ve. Spomnim se torte s svojih začetkov, ki mi ni uspela, kot sem si zamislila. Zelo me je zmo- til njen Slovenske Konjice. Ker ji narava dela ne omogoča, da bi izrazila svojo kreativnost, le-to izživi med ustvarjanjem butičnih sladic in naravne kozmetike. Ne samo kreativna žilica, za oboje so potrebni tudi znanje, čas in potrpežljivost. Zato se Nada ves čas izobražuje in raziskuje. Vse to jo izpolnjuje. Predvsem zato, ker s svojimi izdelki razveseljuje ljudi, ki so ji blizu. Na podeželju v okolici Slovenskih Konjic, kjer živi, je obdana z zelenimi travniki in žametnimi gozdovi, zato ji ne zmanjka navdiha za sladke in ustvarjalno bombo v kuhinji in niko- gar ne spustim vanjo. Joj, koliko idej in želja še imam za kreacije novih slaščic, ni in ni jim konca,« se smeje. »Delam torte, lučke, krofke, popse, mafi ne, največji izziv pa mi pred- stavljajo monoporcijske sladice,« prizna. Te sicer vzamejo veliko več časa, saj je treba vsako tortico pose- bej okrasiti in razporediti plasti tako, da je ob prerezu še vedno videti lepo. Njihove glavne sestavine so jagode in maline z domačega vrta, lešnik, pistacija in seveda čokolada. V svo- je sladke izdelke želi vnesti drugač- nost. »Sama sem namreč zelo slad- kosneda, vendar sem glede okusov tudi zelo zahtevna. Kombiniram okuse in videz, ki sta mi osebno všeč. Najraje ustvarjam razno- razne kreme in polnila, zelo uživam v tem, in v krašenju sladic prav tako. Pri kremah se običajno ne držim recepta, pravzaprav se jih lotim po svo- je. Pri biskvitu in makronih pa dosledno sledim receptu. Pregledujem veliko receptov, trenutno se z veliko radove- dnostjo zadržujem pri sladicah z alkoholnim pridihom,« pove. Ko jo vprašam, zakaj, mi odgovori: »Pravzaprav ni posebnega razloga, kombinacije sestavin so zelo zanimive in pristo- pi prav tako. Zame bistvo sladice ni sladkost, glede tega sem zelo občutljiva. Zato so tudi moji izdelki manj izraziti v sladkobni ostrini. Okus mora biti lahek, ne da te obteži s sladkostjo. Rada imam kombinacije okusov, kot so na primer pistacija-jagoda z baziliko, limeta ali pa lešnik-mali- na. Rada vnašam sezonske sestavi- ne. Joj, takih zanimivih in okusnih kombinacij je ogromno! Sestavine gi,« prizna. Kar ne preseneča, saj uporablja le prvovrstne sestavine. »Zanimivo je tudi, da sinova, ki sta nekoč jedla samo čokoladno torto, z mojimi sladicami z veseljem širita svoj okus. Brez težav po- skušata nove okuse, ki jih sicer ne bi. Sladice delam z lju- beznijo. Na začetku mi je ustvarjanje torte vzelo veliko več časa kot danes. Zdaj gre vse bistveno hitreje, največ časa mi seveda jemlje okraševaje, lah- ko tudi več večji užitek … Zdaj na čas niti ne gledam več, saj zelo uži- vam, ko ustvar- jam. Sploh ko kreiram kako novo kombinaci- jo okusov raznolikih krem,« pripo- veduje o svo- jih slaščičarskih zgodbah. »So se mi pa sladice že ponesrečile, to se ve. Spomnim se torte s svojih začetkov, ki mi ni uspela, kot sem si zamislila. Zelo me je zmo- til njen estetski videz, zato sem raje napra- vila novo, čeprav mi je vzela celo noč … Da sem se od spanja tisto noč poslovila, mi niti ni treba posebej pojasnjevati,« se smeje Nada. Začela s tortami za sinova »Začela sem peči torte za sinova, vsako leto enako, in sicer čokoladno torto. Zadnje leto in pol pa so sladi- ce moja glavna kreativna okupacija. Tovrstno ustvarjanje me izpolnjuje, osrečuje. Sploh mi ni jasno, kaj me pri tem ustvarjanju tako zelo osre- čuje … Vem le to, da sem res srečna, ko je izdelek tak, kot sem si ga zami- slila, čeprav imam vedno občutek, da bi ga lahko nadgradila. Čeprav je v procesu peke priprava biskvita najbolj dolgočasna, me dolgočasje mine takoj, ko pomislim na tistega, ki mu je torta namenjena. Takrat se aktivira dragocena začimba lju- bezni in pozornosti,« prizna sogo- vornica. »Kot otrok nisem vedela, da imam ustvarjalno žilico. Niti ni bilo spodbude iz okolja za razvija- nje kakršnekoli vrste kreativnosti. To, takrat, niti ni bila neka posebna vrlina. V osredju je bila težnja, da si po šolanju čim prej najdeš delo, ki ti bo prineslo neko stabilnost in varnost. Iskreno povedano, takrat niti nisem vedela, kaj si pravzaprav sploh želim početi. Svet ustvarjalno- sti, kot ga poznam zdaj, me je začel nagovarjati šele, ko sem si ustvarila družino, ko sta prišla otroka … Ta- krat, se mi zdi, so se začeli odpirati ti kanali. Sicer se to morda sliši kot paradoks, saj imaš kot starš manj časa zase, vendar se ravno takrat v marsikom, predvsem v ženskah, običajno začne prebujati ustvarjal- na žilica,« razmišlja. Živi v naravi, kjer se pasejo jeleni Nada živi v idiličnem podežel- skem okolju. Ker njen soprog Jan- ko goji jelene, je vsakodnevno priča čudovitim prizorom iz življenja teh živali. »Hvala bogu imam, ko gre za mojo ustvarjalnost, podporo druži- ne. Tudi mož rad ustvarja, pred- vsem z lesom. Izdelal je namreč kar nekaj lesenih izdelkov za naš dom. Gre za lepe unikate kose, ki so toliko bolj dragoceni, ker so nastali izpod njegovih rok,« pove o svojem soprogu. Večkrat se skupaj podata tudi na pohod na Ljubično, hrib v bližini, za katerega velja, da ima dobre vibracije. »Tam se sprostim, zbistrim misli, običajno pa me tam najde tudi kaka sveža ustvarjalna ideja. Tudi spočijem se na teh po- hodih. Saj je za peko slaščic zelo pomembno, da sem spočita in tudi prav razpoložena. Nikoli se k delu namreč ne silim, raje počakam na primeren, tisti pravi trenutek,« še v smehu sklene Nada Špes. Foto: Marko Pečnik, Lucija Polak, Marko Špes Nada Juhart je našla ustvarjalno žilico pri peki sladic in pripravi naravne kozmetike. Ena od slastnih kreacij Drugače, a okusno »Vedno skušam sladico še nadgraditi,« pravi Nata Juhart. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 31, 1. avgust 2024 PODLISTEK Secesijska stavba stare Hidroterapije, poimenovane tudi »Kaiserbad«, ki je upodobljena na številnih starih razglednicah iz domoznanske zbirke Knjižnice Rogaška Slatina, je bila leta 1904 zgrajena na desnem bregu Ratanskega potoka, čeravno naj bi bila po pr- votnem načrtu dunajskega arhitekta Karla Haybäcka (1861–1926) prostorsko umeščena na levi breg potoka. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Slatinski »Kaiserbad« na starih razglednicah z mineralno vodo, namenje- ne hidroterapiji. Ker sčasoma stara Hidrote- rapija ni več zmogla zadostiti potrebam vse večjega števila zdraviliških gostov, so terapi- je v njej opustili in v objektu uredili zdraviliško pralnico. Po opustitvi slednje je stavba propadala. Leta 2001 je bila zunanjost Hidroterapije obno- vljena, v njej so tedaj uredili nekdanjo kavarno Attems in butične trgovinice. Dandanes je v Hidroterapiji Poslovni center Tempel. Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina koliko višjima stranskima elementoma zgradbe. Večji prostor levo od hodnika je bil opremljen z električnimi terapevtskimi napravami, v zrcalno postavljeni sobani desno od hodnika pa so bile nameščene litoželezne banje ALBUM S CELJSKEGA Lovro Stepišnik (1834–1912): ob 190-letnici rojstva prvega slovenskega potujočega knjižničarja Lovro Stepišnik, prvi slovenski potujoči knjižničar, narodni buditelj in bukovnik ter mlinar, se je rodil 28. julija 1834 v Arclinu pri Vojniku očetu kmetu Gašperju in materi Neži, rojeni Potpečan. Kmalu po njegovem rojstvu se je dru- žina preselila pod Ptujsko Goro, kjer so starši kupili »Broški mlin«, kjer se je mla- di Lovro začel privajati mlinarske obrti. Še kot deček, že pred letom 1847, je pri- šel s starši na Zgornjo Ložnico pri Sloven- ski Bistrici, kjer so kupili »Zidarski mlin«. V kraju je v narodnem duhu deloval župnik Karel Križe, ki ga je prvi učil brati in pisa- ti. Na Lovra so vplivali še upokojeni učitelj Broelich, izobraženi kmet Zafošnik in seve- da škof Slomšek. K njemu je hodil po svoje učne knjige in se z njim veliko pogovarjal, tudi o omiki slovenskega naroda. V tistem času so bili mlini shajališča vaščanov; k nje- mu je prihajal Jurij Vodovnik s Skomarja ter mu prinašal knjige in tudi svoje pesmi. Lovro jih je prepisoval in posojal sosedom, da so se jih učili in jih kasneje tudi zapeli. Lovro Stepišnik je zbiral slovenske knjige, mnoge je celo prepisal ter jih posojal so- sedom. Leta 1863 je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil Bralno društvo pod Po- horjem in prvo slovensko potujočo knjižni- co Slovensko bukvarnico. Knjige je nosil v košu od kmetije do kmetije in jih posojal. Tako je Lovro Stepišnik spoznan za prvega potujočega knjižničarja v tem delu Evrope. Z ljudmi se je rad pogovarjal o knjigah, ljud- skih šegah in vražah ter vremenu in vse to skrbno zapisoval. Leta 1883 je napisal znano knjigo Ženitvovanjske navade na Štajerskem, ki je doživela kar pet ponatisov. Lovro Stepi- šnik je bil tudi med ustanovitelji časopisa Slo- venski gospodar. Umrl je 16. februarja 1912, pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici. Vir: https://www.zbds-zveza. si/stepisnikov-sklad/ Pripravil: Srečko Maček Stepišnikov sklad so leta 1998 ustanovili slovenski knjižničarji v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v spomin na prvega potujočega knjižničarja Lovra Stepišnika. Stavba podolgovatega, rahlo konveksnega tlorisa je prepoznavna po bogati fasadni štukaturi v secesij- skem slogu. Osrednji, neko- liko višji del z impozantnim vhodom je bil preko široke- ga hodnika, ki je služil kot čakalnica, povezan z ne- Razglednica: »Rohitsch-Sauerbrunn - Kaiserbad« Razglednica prikazuje staro Hidroterapijo v Rogaški Slatini, zgrajeno leta 1904. Na sprehajalni poti pred kopališčem postopajo trije gospodje. Obstaja več podobnih razglednic, dotično je leta 1913 izdal Georg Adler (Celje). Razglednica, natisnjena leta 1912 v Osijeku (Selzer & Rank), prikazuje notranjost secesijske stavbe stare Hidro- terapije v Rogaški Slatini, zgrajene leta 1904. Posnetek sobane s terapevtskimi napravami. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 31, 1. avgust 2024 KO ZADIŠI Nada Špes je zaposlena na Centru za socialno delo Celje, Enota Slovenske Konjice. Ker ji narava dela ne omogoča, da bi izrazila svojo kreativnost, le-to izživi med ustvarjanjem butičnih sladic in naravne kozmetike. Ne samo kreativna žilica, za oboje so potrebni tudi znanje, čas in potrpežljivost. Zato se Nada ves čas izobražuje in raziskuje. Vse to jo izpolnjuje. Predvsem zato, ker s svojimi izdelki razveseljuje ljudi, ki so ji blizu. Na podeželju v okolici Slovenskih Konjic, kjer živi, je obdana z zelenimi travniki in žametnimi gozdovi, zato ji ne zmanjka navdiha za sladke in tudi naravne kozmetične mojstrovine. MAJA FURMAN Nada Špes, ustvarjalka slaščic in kozmetike Njene sladke mojstrovine in naravna kozmetika Da se je Nada lotila izdelave na- ravne kozmetike, so bile krive aler- gije njenih sinov. »Nobena kupljena kozmetika jima ni ustrezala. Zato sem začela raziskovati alternative za nego telesa. Sicer me kozmetika zanima že od nekdaj. Vse našteto je pripeljalo do tega, da sem se odločila za izobraževanje za izdelavo naravne kozmetike v Ljubljani. Tja sem hodila ob nedeljah. Spomnim se, da sem si obiske tovrstnih izobraževanj morala prav izboriti, saj je, ko imaš družino, treba znati s časom ravnati racional- no,« pove. Za svoje kreativne začetke šteje izdelavo prazničnih voščilnic in pletenje, »pravzaprav sem začela s te- čaji pletenja v Ljubljani. Takrat sem spoznala, da moja ustvarjalnost ni nujno vezana samo na gospodinjska opravila, ampak da se lahko izražam tudi drugače. Pletenje torej lahko štejem za svoje ustvarjalne začetke. Danes pa svojo kreativnost živim predvsem skozi kreiranje in ustvar- janje slaščic in naravne kozmetike,« pojasni. » Trenutno sem, priznam, po- polnoma predana ustvarjanju slaščic. Kar se kozmetike tiče, delam izdelke za vsakodnevno nego telesa in obra- za. Težko bi rekla, kateri izdelek de- lam najraje, mogoče serume, ki zares delujejo, od dekorativne kozmetike pa glose za ustnice. Vedno bolj pa me mika botanična parfumeristika, vendar bo to področje moralo še malo počakati, saj bodo v tej smeri potrebna številna izobraževanja, ki pa zahtevajo veliko časa. Tudi na to področje sem zašla, ker sem imela te- žave z vonji, po večini industrijskih parfumov me je namreč bolela glava,« pojasni Nada. Za ustvarjanje potreben mir »Pri ustvarjanju slaščic potrebu- jem popoln mir, takrat imam pravo ustvarjalno bombo v kuhinji in niko- gar ne spustim vanjo. Joj, koliko idej in želja še imam za kreacije novih slaščic, ni in ni jim konca,« se smeje. »Delam torte, lučke, krofke, popse, mafi ne, največji izziv pa mi pred- stavljajo monoporcijske sladice,« prizna. Te sicer vzamejo veliko več časa, saj je treba vsako tortico pose- bej okrasiti in razporediti plasti tako, da je ob prerezu še vedno videti lepo. Njihove glavne sestavine so jagode in maline z domačega vrta, lešnik, pistacija in seveda čokolada. V svo- je sladke izdelke želi vnesti drugač- nost. »Sama sem namreč zelo slad- kosneda, vendar sem glede okusov tudi zelo zahtevna. Kombiniram okuse in videz, ki sta mi osebno všeč. Najraje ustvarjam razno- razne kreme in polnila, zelo uživam v tem, in v krašenju sladic prav tako. Pri kremah se običajno ne držim recepta, pravzaprav se jih lotim po svo- je. Pri biskvitu in makronih pa dosledno sledim receptu. Pregledujem veliko receptov, trenutno se z veliko radove- dnostjo zadržujem pri sladicah z alkoholnim pridihom,« pove. Ko jo vprašam, zakaj, mi odgovori: »Pravzaprav ni posebnega razloga, kombinacije sestavin so zelo zanimive in pristo- pi prav tako. Zame bistvo sladice ni sladkost, glede tega sem zelo občutljiva. Zato so tudi moji izdelki manj izraziti v sladkobni ostrini. Okus mora biti lahek, ne da te obteži s sladkostjo. Rada imam kombinacije okusov, kot so na primer pistacija-jagoda z baziliko, limeta ali pa lešnik-mali- na. Rada vnašam sezonske sestavi- ne. Joj, takih zanimivih in okusnih kombinacij je ogromno! Sestavine in recepti, ki jih uporabljam, so dra- gi,« prizna. Kar ne preseneča, saj uporablja le prvovrstne sestavine. »Zanimivo je tudi, da sinova, ki sta nekoč jedla samo čokoladno torto, z mojimi sladicami z veseljem širita svoj okus. Brez težav po- skušata nove okuse, ki jih sicer ne bi. Sladice delam z lju- beznijo. Na začetku mi je ustvarjanje torte vzelo veliko več časa kot danes. Zdaj gre vse bistveno hitreje, največ časa mi seveda jemlje okraševaje, lah- ko tudi več ur. Mi pa to predstavlja tudi naj- večji užitek … Zdaj na čas niti ne gledam več, saj zelo uži- vam, ko ustvar- jam. Sploh ko kreiram kako novo kombinaci- jo okusov raznolikih krem,« pripo- veduje o svo- jih slaščičarskih zgodbah. »So se mi pa sladice že ponesrečile, to se ve. Spomnim se torte s svojih začetkov, ki mi ni uspela, kot sem si zamislila. Zelo me je zmo- til njen Slovenske Konjice. Ker ji narava dela ne omogoča, da bi izrazila svojo kreativnost, le-to izživi med ustvarjanjem butičnih sladic in naravne kozmetike. Ne samo kreativna žilica, za oboje so potrebni tudi znanje, čas in potrpežljivost. Zato se Nada ves čas izobražuje in raziskuje. Vse to jo izpolnjuje. Predvsem zato, ker s svojimi izdelki razveseljuje ljudi, ki so ji blizu. Na podeželju v okolici Slovenskih Konjic, kjer živi, je obdana z zelenimi travniki in žametnimi gozdovi, zato ji ne zmanjka navdiha za sladke in ustvarjalno bombo v kuhinji in niko- gar ne spustim vanjo. Joj, koliko idej in želja še imam za kreacije novih slaščic, ni in ni jim konca,« se smeje. »Delam torte, lučke, krofke, popse, mafi ne, največji izziv pa mi pred- stavljajo monoporcijske sladice,« prizna. Te sicer vzamejo veliko več časa, saj je treba vsako tortico pose- bej okrasiti in razporediti plasti tako, da je ob prerezu še vedno videti lepo. Njihove glavne sestavine so jagode in maline z domačega vrta, lešnik, pistacija in seveda čokolada. V svo- je sladke izdelke želi vnesti drugač- nost. »Sama sem namreč zelo slad- kosneda, vendar sem glede okusov tudi zelo zahtevna. Kombiniram okuse in videz, ki sta mi osebno všeč. Najraje ustvarjam razno- razne kreme in polnila, zelo uživam v tem, in v krašenju sladic prav tako. Pri kremah se običajno ne držim recepta, pravzaprav se jih lotim po svo- je. Pri biskvitu in makronih pa dosledno sledim receptu. Pregledujem veliko receptov, trenutno se z veliko radove- dnostjo zadržujem pri sladicah z alkoholnim pridihom,« pove. Ko jo vprašam, zakaj, mi odgovori: »Pravzaprav ni posebnega razloga, kombinacije sestavin so zelo zanimive in pristo- pi prav tako. Zame bistvo sladice ni sladkost, glede tega sem zelo občutljiva. Zato so tudi moji izdelki manj izraziti v sladkobni ostrini. Okus mora biti lahek, ne da te obteži s sladkostjo. Rada imam kombinacije okusov, kot so na primer pistacija-jagoda z baziliko, limeta ali pa lešnik-mali- na. Rada vnašam sezonske sestavi- ne. Joj, takih zanimivih in okusnih kombinacij je ogromno! Sestavine gi,« prizna. Kar ne preseneča, saj uporablja le prvovrstne sestavine. »Zanimivo je tudi, da sinova, ki sta nekoč jedla samo čokoladno torto, z mojimi sladicami z veseljem širita svoj okus. Brez težav po- skušata nove okuse, ki jih sicer ne bi. Sladice delam z lju- beznijo. Na začetku mi je ustvarjanje torte vzelo veliko več časa kot danes. Zdaj gre vse bistveno hitreje, največ časa mi seveda jemlje okraševaje, lah- ko tudi več večji užitek … Zdaj na čas niti ne gledam več, saj zelo uži- vam, ko ustvar- jam. Sploh ko kreiram kako novo kombinaci- jo okusov raznolikih krem,« pripo- veduje o svo- jih slaščičarskih zgodbah. »So se mi pa sladice že ponesrečile, to se ve. Spomnim se torte s svojih začetkov, ki mi ni uspela, kot sem si zamislila. Zelo me je zmo- til njen estetski videz, zato sem raje napra- vila novo, čeprav mi je vzela celo noč … Da sem se od spanja tisto noč poslovila, mi niti ni treba posebej pojasnjevati,« se smeje Nada. Začela s tortami za sinova »Začela sem peči torte za sinova, vsako leto enako, in sicer čokoladno torto. Zadnje leto in pol pa so sladi- ce moja glavna kreativna okupacija. Tovrstno ustvarjanje me izpolnjuje, osrečuje. Sploh mi ni jasno, kaj me pri tem ustvarjanju tako zelo osre- čuje … Vem le to, da sem res srečna, ko je izdelek tak, kot sem si ga zami- slila, čeprav imam vedno občutek, da bi ga lahko nadgradila. Čeprav je v procesu peke priprava biskvita najbolj dolgočasna, me dolgočasje mine takoj, ko pomislim na tistega, ki mu je torta namenjena. Takrat se aktivira dragocena začimba lju- bezni in pozornosti,« prizna sogo- vornica. »Kot otrok nisem vedela, da imam ustvarjalno žilico. Niti ni bilo spodbude iz okolja za razvija- nje kakršnekoli vrste kreativnosti. To, takrat, niti ni bila neka posebna vrlina. V osredju je bila težnja, da si po šolanju čim prej najdeš delo, ki ti bo prineslo neko stabilnost in varnost. Iskreno povedano, takrat niti nisem vedela, kaj si pravzaprav sploh želim početi. Svet ustvarjalno- sti, kot ga poznam zdaj, me je začel nagovarjati šele, ko sem si ustvarila družino, ko sta prišla otroka … Ta- krat, se mi zdi, so se začeli odpirati ti kanali. Sicer se to morda sliši kot paradoks, saj imaš kot starš manj časa zase, vendar se ravno takrat v marsikom, predvsem v ženskah, običajno začne prebujati ustvarjal- na žilica,« razmišlja. Živi v naravi, kjer se pasejo jeleni Nada živi v idiličnem podežel- skem okolju. Ker njen soprog Jan- ko goji jelene, je vsakodnevno priča čudovitim prizorom iz življenja teh živali. »Hvala bogu imam, ko gre za mojo ustvarjalnost, podporo druži- ne. Tudi mož rad ustvarja, pred- vsem z lesom. Izdelal je namreč kar nekaj lesenih izdelkov za naš dom. Gre za lepe unikate kose, ki so toliko bolj dragoceni, ker so nastali izpod njegovih rok,« pove o svojem soprogu. Večkrat se skupaj podata tudi na pohod na Ljubično, hrib v bližini, za katerega velja, da ima dobre vibracije. »Tam se sprostim, zbistrim misli, običajno pa me tam najde tudi kaka sveža ustvarjalna ideja. Tudi spočijem se na teh po- hodih. Saj je za peko slaščic zelo pomembno, da sem spočita in tudi prav razpoložena. Nikoli se k delu namreč ne silim, raje počakam na primeren, tisti pravi trenutek,« še v smehu sklene Nada Špes. Foto: Marko Pečnik, Lucija Polak, Marko Špes Nada Juhart je našla ustvarjalno žilico pri peki sladic in pripravi naravne kozmetike. Ena od slastnih kreacij Drugače, a okusno »Vedno skušam sladico še nadgraditi,« pravi Nata Juhart. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 31, 1. avgust 2024 PODLISTEK Secesijska stavba stare Hidroterapije, poimenovane tudi »Kaiserbad«, ki je upodobljena na številnih starih razglednicah iz domoznanske zbirke Knjižnice Rogaška Slatina, je bila leta 1904 zgrajena na desnem bregu Ratanskega potoka, čeravno naj bi bila po pr- votnem načrtu dunajskega arhitekta Karla Haybäcka (1861–1926) prostorsko umeščena na levi breg potoka. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Slatinski »Kaiserbad« na starih razglednicah z mineralno vodo, namenje- ne hidroterapiji. Ker sčasoma stara Hidrote- rapija ni več zmogla zadostiti potrebam vse večjega števila zdraviliških gostov, so terapi- je v njej opustili in v objektu uredili zdraviliško pralnico. Po opustitvi slednje je stavba propadala. Leta 2001 je bila zunanjost Hidroterapije obno- vljena, v njej so tedaj uredili nekdanjo kavarno Attems in butične trgovinice. Dandanes je v Hidroterapiji Poslovni center Tempel. Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina koliko višjima stranskima elementoma zgradbe. Večji prostor levo od hodnika je bil opremljen z električnimi terapevtskimi napravami, v zrcalno postavljeni sobani desno od hodnika pa so bile nameščene litoželezne banje ALBUM S CELJSKEGA Lovro Stepišnik (1834–1912): ob 190-letnici rojstva prvega slovenskega potujočega knjižničarja Lovro Stepišnik, prvi slovenski potujoči knjižničar, narodni buditelj in bukovnik ter mlinar, se je rodil 28. julija 1834 v Arclinu pri Vojniku očetu kmetu Gašperju in materi Neži, rojeni Potpečan. Kmalu po njegovem rojstvu se je dru- žina preselila pod Ptujsko Goro, kjer so starši kupili »Broški mlin«, kjer se je mla- di Lovro začel privajati mlinarske obrti. Še kot deček, že pred letom 1847, je pri- šel s starši na Zgornjo Ložnico pri Sloven- ski Bistrici, kjer so kupili »Zidarski mlin«. V kraju je v narodnem duhu deloval župnik Karel Križe, ki ga je prvi učil brati in pisa- ti. Na Lovra so vplivali še upokojeni učitelj Broelich, izobraženi kmet Zafošnik in seve- da škof Slomšek. K njemu je hodil po svoje učne knjige in se z njim veliko pogovarjal, tudi o omiki slovenskega naroda. V tistem času so bili mlini shajališča vaščanov; k nje- mu je prihajal Jurij Vodovnik s Skomarja ter mu prinašal knjige in tudi svoje pesmi. Lovro jih je prepisoval in posojal sosedom, da so se jih učili in jih kasneje tudi zapeli. Lovro Stepišnik je zbiral slovenske knjige, mnoge je celo prepisal ter jih posojal so- sedom. Leta 1863 je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil Bralno društvo pod Po- horjem in prvo slovensko potujočo knjižni- co Slovensko bukvarnico. Knjige je nosil v košu od kmetije do kmetije in jih posojal. Tako je Lovro Stepišnik spoznan za prvega potujočega knjižničarja v tem delu Evrope. Z ljudmi se je rad pogovarjal o knjigah, ljud- skih šegah in vražah ter vremenu in vse to skrbno zapisoval. Leta 1883 je napisal znano knjigo Ženitvovanjske navade na Štajerskem, ki je doživela kar pet ponatisov. Lovro Stepi- šnik je bil tudi med ustanovitelji časopisa Slo- venski gospodar. Umrl je 16. februarja 1912, pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici. Vir: https://www.zbds-zveza. si/stepisnikov-sklad/ Pripravil: Srečko Maček Stepišnikov sklad so leta 1998 ustanovili slovenski knjižničarji v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v spomin na prvega potujočega knjižničarja Lovra Stepišnika. Stavba podolgovatega, rahlo konveksnega tlorisa je prepoznavna po bogati fasadni štukaturi v secesij- skem slogu. Osrednji, neko- liko višji del z impozantnim vhodom je bil preko široke- ga hodnika, ki je služil kot čakalnica, povezan z ne- Razglednica: »Rohitsch-Sauerbrunn - Kaiserbad« Razglednica prikazuje staro Hidroterapijo v Rogaški Slatini, zgrajeno leta 1904. Na sprehajalni poti pred kopališčem postopajo trije gospodje. Obstaja več podobnih razglednic, dotično je leta 1913 izdal Georg Adler (Celje). Razglednica, natisnjena leta 1912 v Osijeku (Selzer & Rank), prikazuje notranjost secesijske stavbe stare Hidro- terapije v Rogaški Slatini, zgrajene leta 1904. Posnetek sobane s terapevtskimi napravami. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 31, 1. avgust 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Dan na kmetiji Nacionalna televizija snema poučno oddajo za otroke z naslovom »Dan na kmetiji«. Pripravijo kamere in kmet začne: »No, tako je. Jaz zjutraj vstanem, spijem eno šilce, pa grem v hlev …« Režiser zavpije: »Stop, stoooop!!!!!! Poslušajte, gospod, to je oddaja za otroke – ne morete omenjati alkohola. Rajši recite kaj drugega – na primer, da preberete kakšno knjigo ali kaj podobnega!« »No, prav,« pravi kmet in nato nadaljujejo s snemanjem. »No, tako je. Jaz zjutraj vstanem, preberem eno malo knjigi- co, pa grem v hlev. Tam poskrbim za živino, potem počistim in vmes še kako knjigico preberem (tisto, ki jo imam kar v hlevu). Potem grem spet v hišo, se konkretno najem, pa eno malo bolj debelo knjigo preberem, potem se pa malo uležem, pa je. Popoldan greva s Franceljnom delat na njivo ali pa v gozd, pa še kakšno knjigo prebereva. Zvečer gre pa še Srečko z nama v knjižnico, pa tam beremo, beremo, beremo … dokler ne reče knjižničarka, da zapirajo. Potem gremo pa domov … ali pa k Srečku, ki ima doma tiskarno.« V šoli Učiteljica je vprašala Janezka: »Koliko otrok je v vaši družini?« »Štirje fantje in vsak ima eno sestro!« »Torej vas je osem?« »Ne, samo pet!« Starost V šoli učitelj reče: »Kdor ugane, koliko sem star, dobi pet, če pa zgreši, dobi enico.« Na začetku si nihče ne upa ugibati, nato pa se le opogumi Janezek: »Rekel bi, da ste stari 42, gospod učitelj.« »Res, je. Petica je tvoja, ampak kako si vedel?« je navdušen učitelj. »Veste, gospod učitelj, včeraj je moj sosed, ki je napol be- dak, praznoval 21 let, zato sem to preprosto pomnožil z dva.« Žarnica Janezek je imel v šoli izpit. Profesor ga vpraša: »Janezek, povej mi, koliko žarnic je v tej učilnici?« Janezek pogleda naokoli in vidi samo eno luč, zato odgo- vori: »Ena!« Profesor reče: »Žal mi je, Janezek, padel si, ker imam jaz še eno žarnico v žepu.« Čez dva meseca je imel Janezek popravni izpit. Profesor ga vpraša: »No, Janezek, povej mi zdaj, koliko žarnic je v tej učilnici?« Janezek takoj odgovori: »Dve!« »Ne, Janezek, tokrat je pravilen odgovor ena, ker v svojem žepu nimam žarnice!« »Jo imam pa jaz!« reče Janezek. A me malo potisneš? Retrogradni Merkur vam lah- ko od 4. 8. naprej povzroča ne- kaj težav na splošno, še zlasti pa v komunikaciji. Nepričakovane novice ne boste najlepše sprejeli, saj bo postavila pod vprašaj vse vaše dosedanje napore. Posta- li boste negotovi in pojavili se bodo sumi. Čim prej jih preženi- te in bodite pozitivni. Jupiter in Mars v sorodnem zračnem zna- ku vam prinašata bojevitost in tudi kanček sreče, zato se boste dobro znašli v vseh okoliščinah. Privoščite si nekaj uživanja. Stres zadnjih dni vam je pobral kar nekaj energije in ti dnevi so lahko tisti, ki jih preživite po svoji izbiri in neobremenjeno. Pojdite v družbo s prijatelji, odlično se boste imeli. Poči- tnice, krajše potovanje, vsako- dnevna rekreacija, ukvarjanje z vam priljubljenimi hobiji, vse bo odlična izbira za preživlja- nje časa. Neka misel vam ne bo dala miru in mogoče je ravno ob pričetku retrogradnega Mer- kuja čas, da raziščete vse mogo- če vidike in pridete do stališča. Pošteno ste potrebni spre- membe in oddiha po stresnem obdobju. Večje število planetov vas podpira in vam daje moč, kar maksimalno izkoristite sebi v prid. Tokrat boste znali kom- binirati koristno s prijetnim. Do nedelje je tudi izredno dober čas za družabno življenje, odlično se boste imeli. Partner bo še dodatno poskrbel, da se boste v njegovi družbi počutili odlično. Čakajo vas romantične urice v dvoje. Obremenjeni boste z dru- žinskimi opravili, ki sama od sebe ne bodo izginila. To velja za čas vse do nedelje, ko boste imeli občasno živce napete kot strune. Malenkosti boste spre- minjali, na koncu pa se boste spraševali, čemu je bilo to sploh potrebno. Ustavite se pravi čas, da si ne naredite konfl iktnih situacij. Z nekom boste vedno bližje, to vam tudi v prihodnje prinaša čustvena vznemirjenja. T udi tokrat ne boste mirovali, polni boste načrtov, kako priti do boljših delovnih rezultatov in seveda tudi zaslužka. Pri naku- pih boste malce pretiravali, kar velja še zlasti za čas do nedelje, zato pazite, denar vam prehi- tro odteka. V času retrogradnega Merkurja, ki nastopi 4. 8., boste morali dokončno prejeli odloči- tve, ki jih odlagate že predolgo. To zelo dobro veste! Brez potrebe se zapletate v klopčič, ki ga bo kasneje težko razvozlati. Venera, ki bo od 4. 8. naprej potovala po vam nasprotnem znaku, vas bo postavljala pred dejstvo, da se končno izjasni- te. Dodatno bo svoje naredil re- trogradni Merkur, ki bo od vas zahteval, da si nalijete čistega vina. Čustva, ki jih gojite do neke osebe, se bodo še poglo- bila in postajala močnejša. Na plan bodo privrele skrite strasti, ki jih ne boste mogli dolgo za- nemarjati. Nastopil je čas, da to tudi poveste. Večje število planetov v og- njenih znakih je kot naročeno, da vam bo šlo marsikaj gladko od rok. Nekoliko upočasnjeva- nja lahko pričakujete od 4. 8. zaradi položaja Merkurja. Ne- deljski mlaj vas bo spodbudil k temeljitemu razmisleku o sta- nju, v katerem ste. Družabno srečanje boste popestrili in se prav prijetno zabavali. Ljudi boste spravili v dobro voljo, odlično se boste počutili tudi sami. Nepričakovana izpoved vas bo zadela kot strela iz ja- snega. Merkur v sorodnem zname- nju prinaša odlične ideje. V sebi boste občutili velik val op- timizma in pozitivne energije. Ker bo 4. 8. nastopil retrogra- dno pot, boste imeli priložnost zaključiti vse tisto, kar je do sedaj stalo na stranskem tiru. Za novo projekte počakajte, te- den ni primeren zanje! Dobre vibracije izkoristite predvsem na čustvenem področju. Ne za- nemarjajte svojih občutkov. Ne ozirajte se na kritike. Vaš vladar Merkur bo 4. 8. pričel retrogradno poto- vanje, kar bo povzročilo, da boste razčistili in dokončali že pričete zadeve. Čeprav bi radi naredili nekaj korenitih sprememb, hitite počasi, ne uvajajte večjih sprememb. Počasi, korak za korakom si boste izboljšali posamezne si- tuacije in bili ob tem notranje pomirjeni. Mars in Jupiter v vašem znamenju sta več kot odlična zaveznika. Od četrtka do sobote popol- dne boste gostili Luno, ki bo imela dvojno moč, saj je vaša naravna vladarica. T veganje se vam bo obrestovalo, zato pusti- te dvome ob strani in se spopri- mite z novimi izzivi. Vaša vizija je zelo dobra. Odlično bi bilo, če ne bi imeli v sebi strahu pred prihodnostjo. V četrtek lahko pričakujete nekoliko povečan stres, mogoč je tudi kakšen ne- predviden dogodek, vendar ne bo nič hudega. Od sobote popoldne do vključno ponedeljka bo Luna potovala po vašem znaku. V nedeljo se bo ujela v medseboj- nem objemu s Soncem, kar bo čudovit položaj. Sprememba vam bi prišla prav, zato se ne upirajte predlogu ljubljene ose- be. Vaša učinkovitost ne bo na višku, zato se ne izpostavljaj- te po nepotrebnem. Delujte z zmanjšanim tempom, vendar uživajte v vsem, kar počnete. Ob pričetku novega tedna 5. 8., bo kraljica ljubezni in denar- ja Venera vstopila v vaš znak. V istem dnevu, malo pred polno- čjo, se ji pridruži tudi Luna, ki vas spremlja vse do srede. Mogo- če je, da boste svoja čustva ne- koliko težje izrazili. Ne bodite tako strogi do sebe, pa tudi do drugih bi lahko pokazali malce več razumevanja. Zaradi pose- sivnega odnosa si lahko ustva- rite napetosti. Delajte na svoji samozavesti. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 31, 1. avgust 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Dan na kmetiji Nacionalna televizija snema poučno oddajo za otroke z naslovom »Dan na kmetiji«. Pripravijo kamere in kmet začne: »No, tako je. Jaz zjutraj vstanem, spijem eno šilce, pa grem v hlev …« Režiser zavpije: »Stop, stoooop!!!!!! Poslušajte, gospod, to je oddaja za otroke – ne morete omenjati alkohola. Rajši recite kaj drugega – na primer, da preberete kakšno knjigo ali kaj podobnega!« »No, prav,« pravi kmet in nato nadaljujejo s snemanjem. »No, tako je. Jaz zjutraj vstanem, preberem eno malo knjigi- co, pa grem v hlev. Tam poskrbim za živino, potem počistim in vmes še kako knjigico preberem (tisto, ki jo imam kar v hlevu). Potem grem spet v hišo, se konkretno najem, pa eno malo bolj debelo knjigo preberem, potem se pa malo uležem, pa je. Popoldan greva s Franceljnom delat na njivo ali pa v gozd, pa še kakšno knjigo prebereva. Zvečer gre pa še Srečko z nama v knjižnico, pa tam beremo, beremo, beremo … dokler ne reče knjižničarka, da zapirajo. Potem gremo pa domov … ali pa k Srečku, ki ima doma tiskarno.« V šoli Učiteljica je vprašala Janezka: »Koliko otrok je v vaši družini?« »Štirje fantje in vsak ima eno sestro!« »Torej vas je osem?« »Ne, samo pet!« Starost V šoli učitelj reče: »Kdor ugane, koliko sem star, dobi pet, če pa zgreši, dobi enico.« Na začetku si nihče ne upa ugibati, nato pa se le opogumi Janezek: »Rekel bi, da ste stari 42, gospod učitelj.« »Res, je. Petica je tvoja, ampak kako si vedel?« je navdušen učitelj. »Veste, gospod učitelj, včeraj je moj sosed, ki je napol be- dak, praznoval 21 let, zato sem to preprosto pomnožil z dva.« Žarnica Janezek je imel v šoli izpit. Profesor ga vpraša: »Janezek, povej mi, koliko žarnic je v tej učilnici?« Janezek pogleda naokoli in vidi samo eno luč, zato odgo- vori: »Ena!« Profesor reče: »Žal mi je, Janezek, padel si, ker imam jaz še eno žarnico v žepu.« Čez dva meseca je imel Janezek popravni izpit. Profesor ga vpraša: »No, Janezek, povej mi zdaj, koliko žarnic je v tej učilnici?« Janezek takoj odgovori: »Dve!« »Ne, Janezek, tokrat je pravilen odgovor ena, ker v svojem žepu nimam žarnice!« »Jo imam pa jaz!« reče Janezek. A me malo potisneš? Retrogradni Merkur vam lah- ko od 4. 8. naprej povzroča ne- kaj težav na splošno, še zlasti pa v komunikaciji. Nepričakovane novice ne boste najlepše sprejeli, saj bo postavila pod vprašaj vse vaše dosedanje napore. Posta- li boste negotovi in pojavili se bodo sumi. Čim prej jih preženi- te in bodite pozitivni. Jupiter in Mars v sorodnem zračnem zna- ku vam prinašata bojevitost in tudi kanček sreče, zato se boste dobro znašli v vseh okoliščinah. Privoščite si nekaj uživanja. Stres zadnjih dni vam je pobral kar nekaj energije in ti dnevi so lahko tisti, ki jih preživite po svoji izbiri in neobremenjeno. Pojdite v družbo s prijatelji, odlično se boste imeli. Poči- tnice, krajše potovanje, vsako- dnevna rekreacija, ukvarjanje z vam priljubljenimi hobiji, vse bo odlična izbira za preživlja- nje časa. Neka misel vam ne bo dala miru in mogoče je ravno ob pričetku retrogradnega Mer- kuja čas, da raziščete vse mogo- če vidike in pridete do stališča. Pošteno ste potrebni spre- membe in oddiha po stresnem obdobju. Večje število planetov vas podpira in vam daje moč, kar maksimalno izkoristite sebi v prid. Tokrat boste znali kom- binirati koristno s prijetnim. Do nedelje je tudi izredno dober čas za družabno življenje, odlično se boste imeli. Partner bo še dodatno poskrbel, da se boste v njegovi družbi počutili odlično. Čakajo vas romantične urice v dvoje. Obremenjeni boste z dru- žinskimi opravili, ki sama od sebe ne bodo izginila. To velja za čas vse do nedelje, ko boste imeli občasno živce napete kot strune. Malenkosti boste spre- minjali, na koncu pa se boste spraševali, čemu je bilo to sploh potrebno. Ustavite se pravi čas, da si ne naredite konfl iktnih situacij. Z nekom boste vedno bližje, to vam tudi v prihodnje prinaša čustvena vznemirjenja. T udi tokrat ne boste mirovali, polni boste načrtov, kako priti do boljših delovnih rezultatov in seveda tudi zaslužka. Pri naku- pih boste malce pretiravali, kar velja še zlasti za čas do nedelje, zato pazite, denar vam prehi- tro odteka. V času retrogradnega Merkurja, ki nastopi 4. 8., boste morali dokončno prejeli odloči- tve, ki jih odlagate že predolgo. To zelo dobro veste! Brez potrebe se zapletate v klopčič, ki ga bo kasneje težko razvozlati. Venera, ki bo od 4. 8. naprej potovala po vam nasprotnem znaku, vas bo postavljala pred dejstvo, da se končno izjasni- te. Dodatno bo svoje naredil re- trogradni Merkur, ki bo od vas zahteval, da si nalijete čistega vina. Čustva, ki jih gojite do neke osebe, se bodo še poglo- bila in postajala močnejša. Na plan bodo privrele skrite strasti, ki jih ne boste mogli dolgo za- nemarjati. Nastopil je čas, da to tudi poveste. Večje število planetov v og- njenih znakih je kot naročeno, da vam bo šlo marsikaj gladko od rok. Nekoliko upočasnjeva- nja lahko pričakujete od 4. 8. zaradi položaja Merkurja. Ne- deljski mlaj vas bo spodbudil k temeljitemu razmisleku o sta- nju, v katerem ste. Družabno srečanje boste popestrili in se prav prijetno zabavali. Ljudi boste spravili v dobro voljo, odlično se boste počutili tudi sami. Nepričakovana izpoved vas bo zadela kot strela iz ja- snega. Merkur v sorodnem zname- nju prinaša odlične ideje. V sebi boste občutili velik val op- timizma in pozitivne energije. Ker bo 4. 8. nastopil retrogra- dno pot, boste imeli priložnost zaključiti vse tisto, kar je do sedaj stalo na stranskem tiru. Za novo projekte počakajte, te- den ni primeren zanje! Dobre vibracije izkoristite predvsem na čustvenem področju. Ne za- nemarjajte svojih občutkov. Ne ozirajte se na kritike. Vaš vladar Merkur bo 4. 8. pričel retrogradno poto- vanje, kar bo povzročilo, da boste razčistili in dokončali že pričete zadeve. Čeprav bi radi naredili nekaj korenitih sprememb, hitite počasi, ne uvajajte večjih sprememb. Počasi, korak za korakom si boste izboljšali posamezne si- tuacije in bili ob tem notranje pomirjeni. Mars in Jupiter v vašem znamenju sta več kot odlična zaveznika. Od četrtka do sobote popol- dne boste gostili Luno, ki bo imela dvojno moč, saj je vaša naravna vladarica. T veganje se vam bo obrestovalo, zato pusti- te dvome ob strani in se spopri- mite z novimi izzivi. Vaša vizija je zelo dobra. Odlično bi bilo, če ne bi imeli v sebi strahu pred prihodnostjo. V četrtek lahko pričakujete nekoliko povečan stres, mogoč je tudi kakšen ne- predviden dogodek, vendar ne bo nič hudega. Od sobote popoldne do vključno ponedeljka bo Luna potovala po vašem znaku. V nedeljo se bo ujela v medseboj- nem objemu s Soncem, kar bo čudovit položaj. Sprememba vam bi prišla prav, zato se ne upirajte predlogu ljubljene ose- be. Vaša učinkovitost ne bo na višku, zato se ne izpostavljaj- te po nepotrebnem. Delujte z zmanjšanim tempom, vendar uživajte v vsem, kar počnete. Ob pričetku novega tedna 5. 8., bo kraljica ljubezni in denar- ja Venera vstopila v vaš znak. V istem dnevu, malo pred polno- čjo, se ji pridruži tudi Luna, ki vas spremlja vse do srede. Mogo- če je, da boste svoja čustva ne- koliko težje izrazili. Ne bodite tako strogi do sebe, pa tudi do drugih bi lahko pokazali malce več razumevanja. Zaradi pose- sivnega odnosa si lahko ustva- rite napetosti. Delajte na svoji samozavesti. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 31, 1. avgust 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešer- nova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: REŠITEV SUDOKU 632 SUDOKU 633 SUDOKU 324 REŠITEV SUDOKU 323 Piše, da moram, če želim, da bo novi program dobro delal, nadgraditi ... DUPLICIRAŠ POVZROČATI NEVARNOST VRSTA LEPILA SMREKOV ALI HRASTOV PREŠEREN: SLOVO … MLADOSTI IGNAC (KRAJŠE) PODTALNO DELOVANJE PREBIVALEC MAROKA PODARIM ZRCALA OBLAČILO ZA ŠPORTNIKE VELIKA STO- P NJA JEZE VRSTA HRASTA ČLAN VOJAŠKEGA POVELJSTVA GORICA KAKO BOM PA …, K SEM ZMERAJ ŽALOSTNO VZGAJA IN OSKRBUJE RASTLINE FRANCOSKA POKRAJINA NEKDANJI JAPONSKI PREMIER (ŠINZO) GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU AMERIŠKI PEVEC REDDING MORSKI SESALEC ŽILA DOVODNICA ŠERPA JE HIMALAJ- SKI … SKRBI ZA TEHNIČNO SESTAVO VLAKA IN VODI OSEBJE LEKARNAR ŠPORTNA ZNAMKA STOJI KOT … BOG NEOTESA- NEC VALENTINO ROSSI URJENJE, VADENJE MAJHNA ŠIPA ARABSKI NOMADI GORA V HIMALAJI UPORABLJA BITI ALI … BITI IZBOJUJEMO ŠVEDSKI AVTO SUVENIR POTREBU- JEJO JIH BOROVNICE ODPADEK PRI PILJENJU JANEŽ (LAT.) OTILIJA (KRAJŠE) NAŠA NUKLEARKA PREPROGA IZ ROGOZOVINE NASELJE PRI VODICAH ATLETSKA DISCIPLINA RAZMESTI- TEV, RAZVR- STITEV GOVORIČITI ERBIJ PROPELER (ŽARG.) Povsod z vami … KOT KURA SL. PEVKA (EVA) TRKI, TRČE- NJA (POG.) V HRIB USEKAN PROSTOR ČITAJ GIB Z RAMENI SL. PISAT. VAŠTE KILOVOLT- AMPER ELEKTRO SLOVENIJA ZOBNI, BRIVSKI RIMSKI HIŠNI BOGOVI STAVBNO POHIŠTVO VERJAME V VEČVRED- NOST SVOJE RASE AMERIŠKI FILM: … BROCKO- VICH PREBRISAN, PRETKAN MESTO V DALMACIJI TIP KEMIJSKE SPOJINE STISNJENE DLANI PRIPADNIKA VOJSKE BISTRA, INTELI- GENTNA TRATA, TRAVNIK SINOVA ŽENA … PREDIN: BOLJ STAR, BOLJ NOR … KOT MIŠI PREPIR AMERIŠKA IGRALKA STONE PORTUGAL- SKO OTOČJE … DE FRANCE SOVJETSKA ZVEZA POSNEMA GLAS PRI KIHANJU SVETOVNA BANKA LAHKA, PENASTA SLADICA KIS (STAR.) AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA OKREPLJENO PRISKOČIMO NA POMOČ URADNIK NA MATIČNEM URADU KALCIJ ODSTRANI LUPINO MAČEK (LJUBK.) … VODA BREGOVE DERE BOŽO KOS JE BIL … KARIKATUR VRSTA PAPIGE KRAJ PRI DOMŽALAH 7 14 2 9 15 8 11 1 10 17 6 13 12 3 4 16 5 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada: dve vstopnici za ogled podzemlja Pece z vlakom 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. avgusta. Geslo iz številke 30: Ohla- ditev v senci Izid žrebanja: 1., 2. in 3 nagrado: majico Novega tednika in Radia Celje prejmejo: Slavica Lipovšek iz Celja, Matija Ciglar iz Petrovč in Milan Lavbič iz Vojnika. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v ure- dništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. 1 Naša žena / Ženska 8 / AVGUST 2024 70 LET SLAVKA I V A N Č I Ć A POLETNI RECEPTI NADVSE KORISTNI PRIPRAVKI Z RMANOM Britta Bilač živi srečno samsko življenje Tema meseca KAKO DOPUSTUJEMO SLOVENCI? ŽE V PRODAJI! Z VAMI VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU www.salomongroup.si Novi TEDNIK št. 31 1. 8. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 31, 1. avgust 2024 PISANI SVET Tudi olimpijci na Rogli Mojster besed navdušil v Žalcu Že 64. praznovanje »flosarske« dediščine Na Ljubnem ob Savinji se je minuli četrtek s sačijado začel tradicionalni 64. Flosarski bal. Gre za eno najstarej- ši slovenskih tradicionalnih prireditev, ki prikazuje ne- razdružljiv pomen Savinje in lesa za prebivalce ob strugi te reke. V desetih dneh se bodo zvrstili številni dogodki, praznovanje se bo končalo to nedeljo, 4. avgusta, s krstom mladega »fl osarja«. Da bi obvladali moč včasih mirne in včasih deroče Savinje, so se morali nekoč moški izučiti za splavarje. Njihovi nalogi sta bili izdelava in upravljanje splavov ali t. i. »fl osov«, ki so bili ključni za prevažanje po reki. V spomin na splavarjenje na Ljubnem ob Savinji že od leta 1961 prirejajo Flosarski bal, ki tudi letos ponuja bogato prireditveno dogajanje. Desetdnevni program z več koncerti, s številnimi športnimi prireditvami, srečanji in pohodi se bo končal to nedeljo. Zadnji dan 64. bala bo postregel tudi s tekmovanjem v kiparjenju z motorno žago, z udiranjem in s spustom »fl osa« po Savinji ter s »fl osarskim« krstom. »Mislim, da je v letošnji program vložene ogromno dobre volje. Ljudje so zelo zadovoljni s prireditvami, ki se bodo zvrstile,« je na dan ob odprtju bala povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik. Na tradicionalni zabavni etnolo- ški prireditvi, ki oživlja in povezuje te stare običaje Zgornje Savinjske doline, na Ljubnem pričakujejo od 10 do 15 tisoč obiskovalcev. SJ Na počitnice v Kozjanski park V času poletnih počitnic v Kozjanskem parku pripravljajo tedenske naravoslovne tabore in dnevne naravoslovne delavnice za osnovnošolske otroke. Njihov namen je, da otroci čim več časa preživijo v naravi, jo spoznavajo in občutijo na najrazličnejše na- čine. Vsako leto organizirajo tri tabore, letos so že dva. Naravoslovni tabori se začnejo v nedeljo zvečer in se končajo v petek popoldne s pred- stavitvijo za starše. Namenjeni so otrokom, ki so povsem samostojni, na dnevne delavnice pa otroci prihajajo vsak dan zjutraj in pozno popoldne odidejo. Letos so v parku organizirali dva tabora, na katerih je naziv mladi varuh narave pridobilo 35 otrok. Tretji in zadnji tabor bo od 18. do 23. avgusta. Na taborih otroci med drugim opazujejo pti- ča čebelarja, ki gnezdi v vročem peskokopu na Bizeljskem, se učijo o velikem pupku in po- točnih rakih, v starem opuščenem rudniškem rovu pa iščejo in opazujejo minerale. JF Nekateri vrhunski športniki so zadnje priprave pred olimpijskimi igrami v Parizu opravili na Rogli in v Termah Zreče. Uniturjeva centra vsako leto zaradi ugodne klime in kakovostne športne infrastrukture na priprave privabita okoli 3000 športnikov oziroma 120 reprezentanc in ekip. Nogometaši iz različni klubov se radi vračajo na priprave na Roglo. (Foto: Unitur) Za olimpijske priprave so Roglo in Terme Zreče izbra- li slovenska in madžarska ženska rokometna repre- zentanca, moška rokome- tna reprezentanca iz Egipta ter judoisti iz devetih držav, ki so se zbrali na olimpij- skem judo taboru na Rogli. Rokometne vrste to poletje zastopajo igralci hrvaškega prvoligaša RK Nexe Našice ter člani kuvajtske rokome- tne reprezentance U20 in U18. To okolje so za priprave izbrali člani slovenske mo- ške in članice češke ženske košarkarske reprezentance. Petič zapored se je na Roglo vrnila razvojna ekipa zna- menitega kolesarskega kluba Visma iz Nizozemske. Sicer pa to poletje na Rogli in v Termah Zreče gostijo tudi številne nogometne klube, kot so NK Borac iz Banja- luke, aktualni prvak Bosne, NK Corvinul, pokalni prvak Romunije, NK Sarajevo, NK Uta Arad, NK Arges, NK Slo- vacko, NK Rukh Topola, NK Varaždin, NK Ferencváros, NK Resita in drugi. NK Borac in NK Corvinul bosta v prihodnjem tekmo- valnem obdobju igrala v kvalifi kacijah za evropske pokale. BF Reper Leopold l. je poslušalcem pričaral sproščen večer. (Foto: MC Žalec) Zadnjo julijsko soboto je na terasi Mladinskega centra Žalec prvič nasto- pil Leopold l., ki se je na slovensko glasbeno sce- no podal kot prvi reper iz Gornje Radgone. S svojimi inovativnimi, zabavnimi in hkrati družbenokritičnimi besedili je na tamkajšnjem letnem odru navdušil vse generacije. Ob njem sta nastopila še Amo Socialec in Vid Turica. Ustvarjalec pesmi, glasbe- nik in performer Leopold l. je v svojih besedilih kriti- čen do družbe in okolice, v kateri je odraščal, hkrati pa ju opeva. Kot pravi, sku- ša razumeti vsakega, saj je ključ do dobre družbe ko- munikacija, argumentacija pa vodi do razumne druž- be. Da so ga poslušalci vzeli za svojega, je pokazal tudi nedavni koncert v Žalcu. »Leopold l. je glasbenik, ki je blizu vsem generacijam. Poslušajo ga tako otroci kot mladina, srednja in starejša generacija, kar se je vide- lo tudi pri udeležbi. Odziv ljudi je bil namreč zelo po- zitiven,« je po koncertu po- vedala strokovna sodelavka žalskega mladinskega centra Sara Tamše. Ob Leopoldu l. sta na odru nastopila še reper Amo Socialec in glasbenik ter producent Vid Turica. Že prihodnji petek, 9. av- gusta, bo na terasi MC Žalec nastopil Žan Hauptman, 16. avgusta Maj Kavšek Quintet, 30. avgusta pa Adi Smolar. Dva koncerta bodo pripravili še v septembru, nato bodo letni oder zamenjali akustič- ni koncerti v kavarni. Kot je povedala Tamšetova, so v mladinskem centru z leto- šnjim poletnim dogajanjem in dobrim obiskom na kon- certih zelo zadovoljni. Sicer pa ob koncertih celo poletje pripravljajo tudi številne dru- ge dogodke – vse od kina na prostem do vadb, delavnic in številnih dejavnosti za naj- mlajše. SJ Minulo soboto so na Flosarskem balu prikaza- li tudi razdiranje kope. (Foto: Fb Flosarski bal) Velenjčani navijajo na Visti Na poletnih olimpijskih igrah v Parizu sodeluje 90 športnic in športnikov iz Slovenije, velenjske barve zastopajo plezalka Janja Garnbret (Šaleški alpini- stični odsek Velenje), atletinji Anita Horvat in Agata Zupin (Atletski klub Velenje) ter Velenjčanka Ana Gros, kapetanka ženske rokometne reprezentance, ki je na otvoritveni slovesnosti v paradi narodov na Seni nosila slovensko zastavo. Olimpijska tekmovanja bodo v Velenju še posebej budno spremljali med 8. in 10. avgustom na Visti ob Velenjskem jezeru. Na Visti ob Velenjskem jezeru lahko ljubitelji športa spremljajo televizijske prenose nastopov vseh sloven- skih športnikov, na voljo so številne brezplačne zabavne športne dejavnosti. Obiskovalci se lahko preizkusijo v plezanju, nogometu, rokometu, atletiki, namiznem te- nisu, judu, odbojki, košarki, kajaku, kegljanju na ledu, badmintonu, lokostrelstvu in drugih olimpijskih športih. Sodelujejo lahko tudi v bogatih nagradnih igrah, ki jih velenjska občina pripravlja v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije. Velenjčanka Ana Gros je prvič v zgodovini samostojne Slovenije kot kapetanka žensko rokometno reprezentan- co povedla na olimpijske igre. Letos je nizala tudi izjemne klubske uspehe in z madžarskim Györom postala prva- kinja ženske rokometne lige. Ana je najboljša strelka in igralka v zgodovini slovenskega ženskega reprezentanč- nega rokometa in prejemnica nagrade EHF Excellence Award v ligi prvakinj v sezoni 2022/23. BF Velenjčanka Ana Gros je na otvoritveni slovesnosti OI nosila slo- vensko zastavo. (Foto: MO Velenje) Otroci v Kozjanskem parku aktivno preživljajo počitnice. (Foto: Kozjanski park)