258. številka.
Ljubljana, v petek 9. novembra 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, LzimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avalro-ogrsk« dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 3 K 30 h. Za LJubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tuje deželo toliko toč, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od itiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce 95 dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravnlštvu naj ,se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 3, vhod v upravniltvo pa s Kongresnega trga &t. 12.
»Slovenski Narod" telefon št> 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Državnozborske volitve.
,.Strogo zaupno".
Klerikalci so razposlali najzanesljivejšim svojim duhovniškim zaupnikom posebno brošurico, ki obsega navodilo, kako naj se pri volitvah goljufa. Še vsi duhovniki niso dobili te brošure, ampak samo posebno trdni pristaSi stranke. Pozor, volilci, in glejte duhovnikom dobro na prste!
Iz Žužemberka, 7. novembra.
Tudi pri nas je sklical naS dobri g. Miha shod volilcev. Izbral je za zborova-lišče staro šolo tik cerkve, misleč, da nikdo ne bo mogel uiti: ker vsakdo mora grede iz cerkve tod mimo in tako jih vendar nekaj prikličem. Prav zadnji trenotek pred shodom je g. Žaubi, vulgo .ta velk kaplan", naznanil in povabil može na „ katoliški shod" po službi božji v nedeljo 4. novembra. Seveda je bilo to splošno oznanjeno zadnji trenotek, a zanesljivi klerikalni kmetje so bili že 14 dni preje obveščeni o tem od samega sklicatelja shoda. Česa se je gosp. Miha bal, da drugim ni preje povedal o tem shodu, kakor takrat, ko je prišel predsednik Vencajzovega tihotapskega društva, nam ni znano. Klerikalnim kmetom sta g. Miha in njegov adjutant „ta velk kaplan" zatrjevala, da pride na shod tisti slavni advokat iz Ljubljane, iz katerega govori sam sv. Duh; ter ako ima kdo kaj ga vprašati, naj ne zamudi prilike. On bo vse zastonj povedal.
Podvizal sem se tudi jaz, ki me vendar klerikalci nič ne brigajo, da bi vendar videl gnečo na Mihatovem shodu. Kršanski nauk je g. Miha ta dan kaj hitro opravil. V to svrho je začel pol ure preje ko po navadi, ter je tudi izpustil jeden očenaš „za nespokorne liberalce".
A g. Miha se je vrezal, pa še močno se je vrezal. Ko pride pred staro šolo s svojim adjutantom in „ta malim kaplanom", bi bil kmalu sedel  na tla.   čujte — na
shodu bilo je celih--5 volilcev, reci
pet volilcev. Neki kmet, videč, kako se g.
Miha od jeze peni, mu reče: BGaspud, kaj pa nam imajo za povejdat, i no, kaj vendar?" Gosp. Miha je molčal, kmet pa jo je brž odkuril in za njim ostali trije volilci. Tako je ostal samo Se jeden volilec. Gosp. Miha videč, da ni prave zadel, je hitro zbežal v farovž, ,ta mal kaplan" se je skril za cerkveni zid, „ta velk kaplan" je pa Sel v šolo. Vsi so se poskrili radi sramote.
Na ta poraz pride cerkveni ključar oča Bobut s svojo veliko postavo, ter povpraša ostalega kmeta, kje so .gospodje". Kmet ni imel časa, kajti že se je pokazal „ta mal kaplan" izza zida, in poučil očeta Bobuta, naj malo počaka. Na to je priSel oče Polde, ki je pripeljal dva kmeta, oba mežnarja sosednih vasi j. Jezno je mož pogledoval okrog sebe in vprašal, ali bolje rečeno, ozmerjal „ta malega kaplana". „Kje so pa drugi? Mar bomo sami zborovali?" V tem je pri-capljal g. Miha izza svojega skrivališča in potolažil moža, rekoč: DNikar se ne jezi, kaj li misliš, da bomo sami ostali!" Naposled je priiel še oče BBevc", ki je prignal dva moža. Ta je bil bolj pohleven. Nič ni rekel, le za ušesi se je popraskal in globoko vzdihnil.
Sedaj se je gosp. Miha potolažil ter z zbrano devetorico volilcev odkorakal na zbo-rovališče v staro Solo. V sobi je g. Miha cdiožii svojo trivoglato kapuco in začel s svojim govorom nekako takole:
Možje! Kaj ne, da ste prišli zato sem, da se kaj pogovorimo o bodočih volitvah.
Preti nam nevarnost...... Vem, da ste
vsi dobri kristjani ter me vse ubogate, vem, da me bodete tndi to pot. Volili bodete, kar bom jaz povedal. Vsak mora voliti tako, kakor mu jaz povem in zapovem itd. itd.
Še mnogo je kvasil g. Miha, zlasti veliko o liberalcih, o katerih je trdil, da so najslabši ljudje na svetu. Grozil je s tem in onim, da nihče ne sme voliti kmeta Zupančiča, ampak da morajo vsi iti v boj za penzionista Povšeta in pa za slavnega advokata Šusteršiča.
Naposled je g. Miha zbr< ,ii devetorici obljubil, da skliče v kratkem večji shod, in
jih je že sedaj na ta shod povabil. No, kadar bo ta shod, Vam bomo že poročali, sicer pa so ti shodje za nas le „Spas", ker bomo volili Zupančiča in Jelenca, ne pa
Šusteršiča in penzijonista PovSeta. * *
Iz gorenje doline, 8 novembra.
Malo slišite o nas, gospod urednik, in mi se zelo čudimo, da nas nekateri gospodje niso popolnoma pozabili. Prav za prav pa živimo večjidel v pozabljenosti, le kadar nas Bgospodje nucajo", pridejo nas obiskat. Vedeti morate namreč, gospod urednik, da je pretečeno soboto, to je 3. t. m. straSil pri nas „Jur s pušo".
Ne vemo, česa iSče g. Pogačnik pri nas? Za tako naivnega ga mi dolinci nismo imeli, da pričakuje Se sedaj naše glasove zase pri bodočih volitvah. In vendar je, priSedSi iz Podkorena, odgovoril nekemu posestniku v Kranjskigori na vpraSanje, če misli zopet kandidirati: .Poskusil bom". A gospod jo je staknil. Posestnik, vrl mož mu je namreč odgovoril: „Le poskušajte, a pri nag opravili ne boste ničesar, ker držite preveč s farji". To je bil hud poper in gospod Pogačnik je res začel tako kihati, da se je spozabil in rekel: .Se bom pa poboljšal". Gospod urednik, kedaj se poboljia lisica?
G. Pogačnik, tudi če se poboljšate, z Vašim poslanstvom ne bo nič. če ne bo-demo imeli svojega kandidata — potem lahko mogoče, ker od nas zavednih nobeden volit ne bode šel. Sicer ste se pa sami izrazili, da ne boste več kandidovali in nam so VaSe besede tako všeč, da Vas volili ne bodemo; če prav smo trdih glava in nas črnuhi po nekod nazivajo „butce", vendar imamo še toliko razuma, da vemo, kdo nam hoče dobro, kdo slabo. Volili bodemo, kogar bodemo hoteli, a prav gotovo ne Vas, g. Pogačnik, in če Se desetkrat pridete v Kranjskogoro beračit za glasove — in tudi ne, če Šašteršič vso svojo črno gardo mobilizuje — tukaj niso za Vas tla. Damo Vam pa dober svet: prosite ŠuSterSičevega sv. duha da Vam da vsaj toliko razsodnosti in uma, da
spoznate sami, da na Dunaju niste bili z ničesar drugega,  kakor nekaternikom za Stafažo,  sebi pa v sramoto  — storili pa niste za kmeta prav ničesar.   In mi naj Vas volimo zopet poslancem? Ne boä!
Dolineo.
* *
*
..Gospodarjeva" agitacija za Žiokarja.
Iz Maribora, 7. novembra.
Mojster pa je v zavijanju in v zahrbtni, brezznačajni in perfidni agitaciji mož a resnega svetovnega naziranja", urednik „Slov. Gospodarja" duhovnik Anton KoroSec; in če bode tako napredoval, dobi gotovo 3. januvarja diplomo, a ne na graški univerzi, za svojo „katolisko" delovanje. Postal bode lektor, a ne bogoslovja, ker si bodo gospodje na teologični fakulteti dobro premislili, takega moža promovirati, pač pa doktor perfilne in neznačajne agitacije.
Evo Vam dokaze!
Zadnji »Gospodar" je prinesel na posebnem listu 15 točk, katere naj bi naštevale „zasluge" Žičkarjeve. Ko je Žičkar to bral, moral je pač vzdihniti: „Gott schütze mich vor meinen Freunden, der Feinde werde ich mich selbst erwehren!"
Gospoda okrog „Slov. Gosp.", roko na srce! Ali zares smatrate predloge in interpelacije, katere še od Žičkarja sestavljene niso bile, temveč katere so drugi sestavili, ker Žičkar ni bil zmožen, za Žičkarjeve zasluga ? !
Gospoda, če še imate kaj politična sramote, na dan z odgovorom!
Žičkarjevo kandidaturo zagovarjate, ker je vaš in škofov posluSen hlapec. S falzificiranimi brzojavkami in dopisi ste ga napravili za deželnega poslanca, z zavratno, perfidno in brezznačajno agitacijo se Vam je posrečilo poslati ga v državni zbor. Gospoda okrog „Slov. Goep.", odgovorite, če ni to resnica!
In s takimi sredstvi ga hočete sedaj tudi obdržati.
Na zaupnem shodu v Celju se je predlagalo, da se politična društva pomenijo o kandidatu za peto kurijo.   Toda vi
LISTEK.
Naši kiparji v razstavi.
Prve slovenske umetniške razstave se je udeležilo, kakor ste poročali, 15 slikarjev, 5 slikaric, 2 risarja, 1 arhitekt in 9 kiparjev, ki so skupno razstavili 192 umetnin . . .
Razmerje med slikarji in kiparji, 20:9, je naravno in povsem umljivo! Proizvajanje slikarskih del je mnogo pripravnejše, jednostavnejše in cenejše, nego-li izdelovanje kiparskih proizvodov! Pola risalnega papirja, risarska mapa, kos kartona ali platna, potem svinčniki, nekoli pastelnih klinčkov, dvanajstorica barvnih mehurčkov in toliko čopičev, slikarska paleta in sto-jalce s pregibljivim stolcem in — slikar more prenašati svoj slikarski šotorček, par-don! .atelier" črez hribe in doline ter izdelovati svoj umotvor takoj na lici mesta, a prima vista, en plein air, zvečer ga pa zanese s svojim premičnim atelierjem vred pod pazduho na dom.
Kipar pa potrebuje zavetno delalnico z dragocenim orodjem, mora delati za nameravani portret, kip, reliaf ali skupino študije za osnutek iz voska, pastelina ali gline; isti osnutek potem oblije z mav-
cem, da dobi takozvani .negativ", da vlije vanj pozitivni .model" ali vzorec, po ka terem ga „punktira" v dotično snov: les ali marmor, in iz tega naposled rezlja ali kleše končni svoj kipotvor. Dolgotrajno, trudapolno in z mnogimi stroški spojeno je torej proizvajanje kiparskih del od spočetja prvotne njihove ideje do vidnega zvršetka! Zato je kaj primeren izrek: da ae kiparski umotvor v glini porodi, v mavca umre in v marmorju se zopet vzbudi v nesmrtno življenje!
Devetorica naših kiparjev, ki je imela svoje plastične proizvode na biv&i prvi umetniški razstavi slovenski, bila je ondu zastopana z nabožnimi in profanimi deli. Kakor je samo ob sebi umevno pri naSi nmetniSki mizeriji, ko jih ni veledušnih posvetnih mecenov in naročevalcev, poganjajo se naSi kiparji večinoma za cerkvena dela ter proizvajajo le: razpela, matere božje, svetnike in svetnice ter an-gelje itd. Zato je bilo tudi v naši razstavi nerazmerno mnogo svetih podob, in sicer: 3 razpela, 3 madone in 1 nadangelj (sv. Mihael), katere so izdelali Ivan Cesar v Mozirji (St. 24 in 133), Josip GroSelj v Selcih na Gorenjskem (St. 96), Ivan Zaje na Dunaju (St. 30) in Jakob Žnider na Dunaju (St. 34 in 35).
Vse te nabožne podobe so izdelane
več ali manje po znanih šablonah, zlasti tiste .matere božje" v svoji pusti plastiki in dolgočasni, zastareli obleki. Tu se namreč kipar mora ravnati po asketičnih predpisih, ki perhorescirajo vsakeršnjo nekoliko buj-nejšo telesnost in Se tisto pičlost prirode mora zakriti do uSes zapeta halja z nenaravnimi gubami! Med razpeli pa sta se odlikovala po svoji anotomično pravilni m o delaciji Cesarjev .Kristus na križu" s simboličnimi okraski (št. 24) in pa Žniderjev (drugi) »Kristus na križu" od sivega pastelina.
Čudimo se, da tistega znamenitega Kristusa Cesarjevega in pa njegove polihro-mirane .Marije čistega spočetja" (St. 133), ki bi bila dostojen okrasek vsake cerkve, ni kupil kakšen duhovnik! Ko sem omenjena izredna kiparska izdelka priporočal nekemu svojemu svečeniškemu znancu, izgovarjal se je, da ste predragi, čeS : .Na Tirolskem dobim jednake podobe za polovico ceneje in .za kmeta" ni treba toli dragocenih umetnin", je pristavil ter se poslovil.
Da, da! Berchtesgaden, Gruden, Ja-gerndorf in kako se že imenujejo vse tiste svetniške tovarne en gros, — te so nam bližje in ceneje, kakor n. pr. Selce ali Mozirje! Potem pa Se vedno deklamu-jemo tisto premlačeno frazo: .Svoji k svojim", ki bi se že davno morala spremeniti:
Svoji k — tujim! Saj so nedavno tam r:a Dolenjem Štajerskem blagoslovili velikansko, s slovenskimi kmetskimi greši sezidano cerkev, za katere okrašenje ni dobil dela nobeden domači — slovenski umetnik niti jednega „helerja" ! Tužna nam majka, ki si rodila Slovencem takšne — mrzIoduSne sinove! — To je nov dokaz, kako .podpirajo" (!!) nekateri naši duhovniki domačo umetnost!
Profane kiparske proizvode so razstavili v veliki dvorani .Mestnega doma" naslednji kiparji:
Alojzij Repič, na Dunaju, 2 portretna poprija (št. 104 in 144), potem 2 bas-reliefa: ,Sv. Cecilija" in .Godba" (St. 32 in 33), nadalje kipec: Adam in Eva Bpo grehu" (St 31) in končno 2 skupini .borilcev" (St. 83 in 106). Imenovani kipec je kom-poniran v ljubki skupinici, ki bi bil pripraven okrasek n pr. za kakSno pisateljevo mizo, zlasti če bi ga kipar izklesal v marmorju! Po anatomiji obeh teles pravilna, je ta skupinica kaj značilna po fizijono-miških izrazih obeh obličij, posebno Evina prestraSenost pred kaznijo .po grehu" je uprav kričeča! Tudi je imel Repič razstavljenega „Slepca siromaka" z otrokom, kaj ginljiv prizor iz beraSkega življenja.
Največo pozornost pa sta v razstavi vzbujali oni dve borilski skupini, t. j. .Dečka
se tega niste držali ter ste na svojo pest razglasili Žičkarjevo kandidaturo. Gospoda, kdo je rušil prvo slogo?
Edini pravi odgovor ste brali včeraj v nDomovini", kjer je g Drag. Hribar izjavil, da kandidira. Gospoda v Mariboru, vam se mora pokazati, da še tudi mi drugi živimo, in z vami se mora enkrat po domače govoriti!
Na shodih, katere bo priredil g. Drag. Hribar, bomo nadalje govorili o Žičkarjevih zaslugah ter na podlagi vašega .priporočila" ljudstvu povedali, kar vse ste našteli za Žičkarjeve zasluge. Kmetu se bodo od prle oči, ter bo dobil pravi pojem o gospodih okrog „Slov. Gospodarja"!
Mož „resnega svotovnega naziranja", mladi duhovnik in urednik „Slov. Gosp." se pa razume tudi na grožnje. „če vse drugo ne pomaga, potem pa s polenom po njem", tako si mislite vi potrpežljivi in prizanesljivi gospodje okrog .Slov. Gosp." Gotovo še danes obžalujete, da ste začeli groziti ter se z grožnjami izdali! Kdo bi si bil mislil, da boste v svoji strasti tako globoko padli ?! To je res, sposobni ste vsega. Le računite; odgovora Vam ne ostanemo dolžni. Videli bomo vsaj, če tudi za vas velja osma božja zapoved'
„Quod erat demonstrandum!"
Mojster v zahrbtni, brezznačajni in
perfidni agitaciji je urednik „SIov. Gosp."
duhovnik Anton Korošec!
* * *
Volitve na Koroškem.
Volitve volilnih mož na Koroškem ao se začele. Nemški nacijonalci so zmagali v Rožeki in deloma v Vrbi. Slovensko politično društvo priredi v nedeljo dva shoda. Dunajski advokat dr. Pupovac, ki kandidira v V. kuriji proti dosedanjemu nemškonacijonalnemu poslancu dr. Lemi-schu, kandidira na podlagi klerikalnega programa. _
W S^jubljani, 9. novembra Srbske razmere.
Listi so poročali, da se dela zopet na spravo med kraljem Aleksandrom in raz-kraljem Milanom. Iz Belegagrada pa poročajo, da ta vest ni resnična, ter da je izšla zgolj is dejstva, da vlada ni odstranila vseh Milanu udanih ali z Milanom simpatizujočih uradnikov in častnikov. Vlada, zatrjuje pol-oficiozni srbski list, je obdržala vse take može, ki so delavni in prestolu zvesti. Tudi podpolkovnik Lukid, pobočnik Milanov, uživa še danes Aleksandrovo zaupanje. Vzlic vsej sinovski ljubezni Aleksandra do Milana pa vendar ni možno pozabiti spletk Milana proti zakonu Aleksandra z Mašino. Sedaj nikakor ni možno, da bi se Milan vrnil na Srbsko, ker bi bilo to škodljivo miru v deželi in razmerju kraljestva do inozemstva. Zmaga Mac-Kinleya.
Dasi ima imperializem v Ameriki po vojni s Španijo in zlasti vsled brezkončne male vojne na Filipinih vedno več nasprotnikov, je zmagal njegov zastopnik, Mac-
borilca" in pa velika borilca-moža! V prvi skupini je zmagujoči deček borilec vpodob-Ijen v uprav dramatski pozi: desno nogo ima stegnjeno v ostrem stopaju naprej, do-čim se zgornji del telesa z izbočenimi prsi vzpenja malone v horizontalnem položaju nasproti napadajočim sovražnikom, katerim preti s stisnjeno pestjo, pritiskuje" ob jed-nem z levico k tlom premaganega napado valca... Tej skupini se vidi na prvi pogled, da je kipar proučil svoj nalašč v toli smelo pozituro postavljeni živi model do poslednje mišice, po telesni sestavi, anato-miški sorazmernosti in muskulaturi! In ona dva odrasla borilca, ki se rujeta na tleh z zadnjim naporom vseh telesnih Členov, mišic in kit — to je pravi pravcati anatomi ški igrokaz, poučljiv po kompliciranih cbračajih borečih se teles z različnih stališč ! Posebno zgorenji borilec ponuja gledalcu svoj zviti hrbet v prestrastnem izrazu.
Ta velika skupina Repičeva je bila .piece de resistence" vseh kiparskih del v razstavi, dokler niso prinesli iz tukajšnjega muzeja — prekrasne Zajčeve skupine: Adam in Eva, o kateri izpregovorim na svršetku tega sestavka!
Fr, Berneker, kipar na Dunaju, je poslal na razstavo dve poprsni sohi v mavcu in sicer; portret gospe dr. Fr. Vi-dičeve in nekega mladeniča. Obe portretni Skici razodevati izredno spretnost mladega
Kinley vendarle nad Bryanom, zastopnikom demokratov. Zmagal je Se sijajnejše kakor pri poslednjih volitvah, kar je presenetilo celo njegove pristaše. Bryan se poteza sedaj za meato v senatu, a niti to meato mu ni zagotovljeno, kajti celo v njegovem volilnem okraju je zmagal Mac Kinley. Bryan si je baje Škodoval s svojim demagoškim nastopom in s svojim koketiranjem s socialističnimi in anarhističnimi klubi.
Vojna na Kitajskem.
Lihungčang je poslal zastopnikom via-at ij noto, v kateri pravi, da so se oblastva mest med Paotingfu in Pekinom pritožila, ker nastopajo domači kristijani proti drugim Kitajcem neverjetno surovo, ropajo, plenijo itd. Vlasti smatrajo to noto za veliko ne sramnost. Anglija, Francija, Italija in Nem čija note sploh niso hotele sprejeti, druge vlasti pa ne bodo odgovorile ničesar. .Agence Havas" poroča iz Pekina, da se v južnih pokrajinah or gani zu je us taja. Trgovina stoji, vse je v neredu. Princ čing in Lihungčang sta pripravljena, sprejeti evropske predloge, kakor jih je formuliral francoski zunanji minister Delcasse. Podkralj pokrajine Yangtse je v veliki zadregi, ker je dvor mandarinom, ki so tujcem prijazni, nasproten. Iz Šanghaja so dobili angleški listi vest, da je cesarica vdova, ki je bila bolna, umrla. Baje vlada v vladnih kitajskih krogih velika razburjenost. V Cingwantao so Rusi razžalili Angleže. Neki ruski častnik je potegnil an gleSko zastavo z droga, jo zvil in hodil po njej. Ko so jo hoteli Angleži zopet razobesiti, so Rusi grozili, da bodo streljali. Pozneje pa se je afera poravnala. Namestnika podkraljev v pokrajinah Čili, Tingjung, tartarski general Kneihung in polkovnik Wangtsaume so bili na ukaz vojnega sodišča ustreljeni. Iz Pekina poročajo; Čete generala Richard-sona so se vrnile iz Paotingfa. Na poti so porušile več boksarskih vasij, ustrelili troje boksarskih voditeljev in dobili pri Kitajcih obljubo, da bodo plačali 40.0C0 taelov kot odškodnino za umorjene angleške misionarje. Kitajskega generala Fana so vsled pomote (?) indijski vojaki ustrelili.
Dopisi.
Iz Idrije, 7. novembra. Splošno se misli o Idriji, da je z malimi izjemami vsa v taboru socialnih demokratov. Ako si ogledamo stvar natančneje, spoznamo takoj, da je le pičlo število onih, ki so v resnici vneti za stranko. Velika večina delavcev se smatra za socialne demokrate jedino zato, ker kupuje svoje potrebščine v občinskem kon-sumnem društvu, o programu pa ne ve ničesar, in če ga nekoliko potipljeS in vpraSaš, odgovori ti z obrabljenimi, zastarelimi frazami, ki jih je kedaj slišal iz ust kakega strankinega voditelja, ali pa z nekim vzvišenim ponosom potrdi, da je .mokrač". — Tem ljudem je postavljen kandidat V. kurije nek Kopač. Delavci o njem ne vemo ničesar, kakor to, da ga je po ukazu dr. Adlerja postavilo par njegovih ožjih prijateljev, ve-
kiparja v modeliranji človeških glav tako-rekoč a prima vista! Smemo se torej na dejati od tega preprostega mladeniča s ko-šatogozdnega Pohorja lepih kiparskih umotvorov, za kar se nam bode zahvaliti rodoljubnemu dru. Pavlu Turnerju, ki je tega velenadarjenega sorojaka svojega pri vedel na pravo pot umetniške izobrazbe.
Berneker ima zdaj še jedva 23 let. On se uči pri prof. Helmerju, zdaj kompo-nira .štiri letne čase", simbolizirane v otroških podobah nadnaravne velikosti za neki park grofa Pallavicinija v Jamnici. —
B. Pogačnik, kipar na Dunaju, porojen v Kranju, izdeluje takozvano malo plastiko za neko dunajsko livarno bronče-nih figur, statuet in razne dekorativne posode. V naši ravstavi je imel 2 reliefa in 2 vazi. Jeden relief je od bakra, in jedna vaza od brona, druga pa od mavci. Poslednja vaza (St. 167), predstavljajoča pohotnega Faona, ki zalezuje dražestno Nimfo, je pravi kabinetni komad drobno-plastiške tehnike!
Alojzij Progar, kipar v Celovcu, je bil zastopan v I. slovenski umetniški razstavi s svojim osnutkom za Prešernov spomenik, za katerega je dobil pri dotičnem natečaju razpisano drugo darilo. Ker se je o razstavi teh osnutkov na tem mestu že govorilo o tem   Progarjevem proizvodu,
lika večina lastnih pristašev pa bila proti njemu. Kakor rečeno, Kopač je proti volji sodrugov postavljen kandidat, in le na komando dunajskih voditeljev. In takemu kandidatu naj oddamo ob volitvi svoje glasove ? Narodni delavci smo odločno proti temu, da bi nam, slovenskim delavcem, ukazoval kak dunajski Adler in on nam postavljal kandidata. Mnogo nas je, ki smo se o početku socialno demokratične organizacije v Idriji navdušili zanjo. Spoznavši pa kmalu, da delavec v taki stranki ne sme imeti lastnih mislij, da mora biti brezpogojno ponižen sluga nekaterih odbranih, zapustili smo jih, privoSčivSi jim mastnih dividend, za katere so se veliko bolj unemali, kakor pa za potrebe delavcev. In ?e ti ljudje dandanes še tako zabavljajo narodno napredni stranki in nje vrlim pristašem, narodni delavci se jim smejemo, ker jih ne smatramo za resno stranko, ampak le za nekake slabe ponare-jalce socialno demokratične stranke. Odkrito povemo, da pričakujemo od narodno napredne stranke več odkritosrčnosti, več ljubezni do delavca, kakor pa od .rdečih" ali .črnih" sodrugov.
Tudi naši klerikalni delavci, recimo jim krSčanski socialisti, imajo svojega kandidata. Mož je dovolj znan, in kar je seveda največje vrednosti, celo .razsvitljen". Vsi hvalospevi .Slovenca" na tega moža pa nas ne bodo premotili, da bi oddali ob volitvi glas dr. Iv. ŠasteršiČu, kandidata, ki je ob jednem škofov kandidat. Narodni delavci predobro poznamo tega moža, katerega ne smatramo vrednim, da bi zastopal delavske koristi v državnem zboru. Mi hočemo moža, ki bo deloval za naS blagor, in ne bo iz vrst mejnarodnih klerikalcev, ki nimajo druzega namena, kakor pomagati duhovni-Stvu do nadvlade nad vsem, podjarmiti ljudstvo in ga ukovati v .črne" okove suženstva.
Ako pa naši krščanski socialisti za njega glasujejo, nimamo ničesar proti temu, saj poznamo njih sveto prepričanje, katero bi se bilo najbolj pokazalo v slučaju, da so bile zadnje občinske volitve v Idriji ovržene. Veselili so se in že sklenili zvezo z bratci is tabora socialnih demokratov proti na-rodno-napredni stranki. Tako je prepričanje naših krščanskih socialistov, ki kličejo danes žveplo in ogenj na socialne demokrate, jutri pa v sladkih poljubih objemajo svoje najnovejše zaveznike, kakor so storili na Viču.
Da pa postanejo zreli za politično življenje, za to skrbi njih skrbna mati — .družba", kjer se predava o vseh političnih vprašanjih, in tudi o .pucanju škornjev v Rimu". Umevno je torej, da bodo te verne in pokorne ovčice glasovale za kandidata, iz katerega govori sam sv. Duh. Ali jim je mož obljubil prepotrebno katoliško oštarijo sedaj, ko je kandidat, ne vemo. Priporočamo pa dr. Šusteršiču, naj to stori, in nebesa si je zaslužil, saj ne želijo naši klerikalci ničesar bolj, kakor oštarije. Potem odpadejo vse kazni, in tudi katehetu Oawaldu ne bo treba delati korakov in prositi, da se o kazni molči, ker sicer lahko ,Slovenski Narod" o tem zve.
opuščam vse daljše opazke o njem, cbža-lovaje, da imenovani umetnik ni razstavil kakšnega drugega kiparskega dela od marmorja, ki jih je izvršil v nedavnem času. —
J, Z al ar, kipar v Ljubljani, je poslal v našo razstavo dve mali skupini od rdečebarvnega plastelina: .Quo vadiš?" posnetek ilustracije Sienkiewiczevega romana z istim naslovom in pa simbolično podobo .časa", ki spominja na jednako mnogo večjo skupino od kararskega marmorja v tržaškem muzeju Revoltella. —
Pohvalno mi je naposled omeniti predivne Cesarjeve Študije: .Zagrinjalo" (St 25), katero je izrezljal od javorjevega lesa v toli slikoviti, povsem naravno ubrani draperiji, da se jej je čudil vsak obiskovalec razstave!
In zdaj ob sklepu svojega refereta Se dve, tri besede o Ivanu Zaj cu, kiparju na Dunaju. Ta je poleg že omenjene „Ma-done" razstavil 1 Statueto .Hišino" (št, 163), 2 portreta, osnutek za Prešernov spomenik in pa skupino nadnaravne velikosti: Adam in Eva. (St. 190).
O ZajČevem modelu za PreSernov spomenik, za katerega je dobil pri natečaju prvo darilo, ste poročali že takrat! Kipar ga je v tem nekoliko popravil, zlasti podobo, ki je prvotno spominjala nekam na Martina Lutra ..
Zadovoljni pa smo narodni delavci s kandidatom narodne stranke — Jelencem. Tega moža priporoča stranka, kateri pripadamo, in kateri zaupamo. Priporočajo ga pa najbolj surovi napadi .Slovenca" in .Slovenskega Lista". Tudi znani Štefe nam ga dobro priporoča, ko piše, da je moral Jelene bežati pred političnim in telesnim .velikanom" — Štefetom. Ubogi Jelene, sedaj je pa umorjen in nesposoben za poslanca V. kurije. A narodni delavci smo trdno preverjeni o zmožnosti in dobri volji kandidata — Jelenca, za katerega bomo ob volitvi glasovali. On pripada stanu, ki je v zadnjem čaau pričel živahno delovanje za osvoboditev ljudstva od farovškega gospodstva. Ljudstvo omikati in izobraževati, je plemenito delo, in vsak narodnjak mora z vese-Ijdm pozdraviti tako delovanje, ki je v blagor slovenskega nižjega sloja. Kakor povsod, ima tudi učiteljstvo slovensko peSČico kon-kordatakih uslužbencev v svoji sredi — Idrija ni izvzeta, ki je imela na II. kato-škem shodu celo zapisnikarja in podpredsednika v šolskem odseku — po ogromni večini pa je to učiteljstvo napredno in delavno, in kandidat narodne stranke v V. kuriji je gotovo mo?, ki bo deloval za delavstvo požrtvovalno, in ne bo imel postranskih namenov. Narodni delavci hočemo za tega kandidata delati in glasovati, saj on ve, kako se plačuje delo, koliko trpljenja in gorja mora prenašati ravno delavec. Bodimo prepričani o njegovem uspešnem delovanju, in ne dajmo se motiti in slepiti .rdečim" ali .črnim" agitatorjem, ako bi nas hoteli odvrniti od kandidata Jelenca. Ne .rdečega" sodruga Kopača, ne .črnega" dr. Šusteršiča! Naš kandidat je narodno-napredni Jelene.
Naj bi se naša politična .Jednakoprav-nost" že jedenkrat probudila iz večletnega spanja in začela živahno in potrebno agitacijo za naprednega kandidata. Skupno nastopimo in pomagajmo temu kandidatu do zmage, pokažimo, da nas je mnogo, katerih ne vežejo .rdeče" ali .črne" spone!
Naroden delavec.
Dnevne vesti,
V Llnbljanr. 9. novembra.
— Prva posledica skrivnostnega shoda v MKatoHškem domu" se je že pokazala in sicer v obliki katastrofe, ki je zadela naše uredništvo. Štefetov fant je — razžaljen. Razžalili smo ga mi s svojo no tico o shodu v .Katoliškem domu. Prosimo, to ni šala. Štefetov fant je resnično razžaljen in sicer tako krvavo, da je kar proti dvema članoma našega uredništva naperil tožbo. Vest, da je Štefe razžaljen, je obudila hrupno veselost v celem mestu, koder poznajo tega možiceljna. Kakor se nam poroča iz Vencajzove oštarije, je Pan-ganet-Matildo samega smeha krč prijel, kar po kolenih se tolče in ihti: oh, ta je p-, dobra. — Štefe je razžaljen! Ob, kako je ta dobra! Toda Štefetu ni samo za satis-fakcijo; še več ko zanjo, mu je za roko-
Preostaje mi torej beseda o že d a-krat omenjeni skupini: Adam in Eva. Zaje je tu naSa praroditelja modeliral še na dunajski akademiji, pod navodili prof. Kundmana. Vpodobil je prva stariša Človeštva v onem trenotku, ki ju nadangelj Mihael podi iz zgubljenega raja. Mladi umetnik nam predstavlja tu Adama in Evo v dovršeni človeški podobi, v prelepem razmerju obeh spolov! V popolnih telesih, anatomiški po vsem pravilno na-snovanih, slika nam zajedno na obeh obrazih njuno različno duševno čutje: Eva, vpognjena od srama in kesa, se opira s povešenim pogledom na Adama, kateri jo ljubeznivo objemlje z desnico okrog pasa, levica pa mu visi v pest stisnjena ob levem bedtu navzdol, dočim mu po obličju, po nagubančanem čelu, v globoki brazdi med obrvmi in v rezkih potezah okrog usten igra bridko čuvstvo nejevolje in molčeče upornosti zoper izganjanje iz blaženega raja v viharni svet trpljenja!
Ko bi bil bogatin, dal bi to prekrasno skupino izklesati v beli kararski marmor, ter jo postaviti v poseben šator, da bi se naslajal o milo zvočni harmoniji, ki se razodeva tu v očarljivem posnetku in to v vidnotipljivi obliki najdovršenej-Sega umotvora za Stvarnikovega; človeškega telesa v vzajemnem sorazmerju obeh spolov!
Bojanov.
pis naše notice, in zategadelj je zaprosil h i 5 n e preiskave. In ker Štefetov fant niti sodnim funkcijonar-j e m ne zaupa, je prišel osebno intervenirat. Hišna preiskava se je vršila danes dopoldne in je trajala skoro dve uri. Na preiskovalnega sodnika je osebna navzočnost Štefetovega fanta tako vplivala, da je postal ves nervozen in je celo vzlic zahtevi našega urednika, da mora pripeljati dve sodni priči, začel preiskavo brez prič. Šele pozneje, po novem protestu zoper preiskavo, je Štefetov fant stekel po dve sodni priči in res je ujel necega uradnika .Gosp. zveze". Hišna preiskava je bila tako v uredništvu kakor v tiskarni brezupešna. Zapisnika ni hotel nihče navzočnih podpisati, ker je bil 3pisan v nemškem jeziku, in ker v nekaterih točkah ne odgovarja resnici. Zaradi postopanja g preiskovalnega sodnika storimo na pristojnem mestu primerne korake, Štefetove obtožnice pa čakamo s popolnoma mirno vestjo. Skrbi nas samo, kdo nam bo stroške obravnave povrnil. Štefotova tožba nam kaže, kakšen respekt ima ta fant pred nami, a s tem nas vendar ne prisili, da bi morda mi njega tožili! Tako daleč se ne bomo nikdar ponižali !
— Bog vsem norcem razsvetli pamet!
Tako kriči gospod Josip Gostinčar v vče rajšnjem .Slovencu". Razsrdil je očeta Go-stinčarja zadnji naš dopis iz Idrije, in sedaj meče — kot nekaka politična papiga — z izrazi okrog sebe, katero mu je dr. Krek v teku dolzih let s težavo vtepel v drobno glavico! Brezdomovinskih, nesocialnih liberalcev, poklonov liberalnih mogotcav, jarmov liberalnih bičev, in druge take čorbe, ki se meša v Gostinčarjevih možganih, kar mrgoli. Konec pa je izrek: Bog vsem norcem razsvetli pamet! Počasi gospod Gostinčar! Od Vaše strani je taka želja več kot lahkomišljena! Pomislite samo, kaj bi bilo s krščansko-socialno stranko, in kaj s klerikalno stranko, če bi kar čez noč postali pametni vsi norci. Gostinčar, jenjaj torej!
— Strašno! .Slov. Gospodar" je priobčil včeraj razkritje, ki mora obuditi ko-losalno senzacijo. Ta znameniti list, ki slovi daleč po svetu zaradi izbornosti in zanesljivosti njegovih informacij, javlja, da novi dež. šolski nadzornik g. P. Končnik ne bo ostal dolgo na Kranjskem, nego bo tu preživel samo prehodno dobo, potem pa pojde na Štajersko na mesto gospoda Linharta. „Slov. Gospodar" ve še več. ,SIov. Gospodar" ve, da se je Linhart oklenil barona Heina, in da ta nima ničesar proti Linhartu, tako da pride Linhart po novem letu na Kranjsko, Končnik pa pojde na Štajersko. Kaj, to so novice! Pa reci kdo, da .Slov. Gosp." ni izvrstno informiran list! »Slov. Gosp." gre iskrena zahvaia, da nas je opozoril na pretečo nevarnost, in mi mu je tudi nikakor ne odrekamo, če tudi se ljudje, ki pravijo, da se aSlov. Gosp." meša.
— Volilni shod vršil se bode v Kozjem v nedeljo, dne 11. t. m.
— ..Radogojev" občni zbor bode jutri večer ob šestih v mestni dvorani. Društveno predsedstvo opozarja na to vse tukajšnje ustanovnike in letnike s prošnjo, da se ga — ker je po pravilih treba za sklep čnost 30 navzočnikov — gotovo udeležiti blagovole".
— Slovensko gledališče. Jutri, v soboto 10. t. m. pojeta se drugikrat in najbrž zadnjikrat v sezoni operi Suppejeva „L e p a G a 1 a t e a" , ki je pri predstavi vsled lepega petja in ljubke igre gospodične N o e m i in gospe P o 1 a k o v e ter gospodov Orželskega in N o 11 i j a Tako prisrčno vesel in zabaven uspeh dosegla ter Blodekova opera „V vodnjak u", v kateri nastopita poleg prej imenovanih tudi altistinja Radkievvicz in basist Vašiček. — V torek 13. t. m. poje se po večletnem prestanku zopet enkrat naj-priijubljenejša opera našega laškega opernega repertoarja .Trubadour".
— Slovensko gledališče. Gospa Po-»akova, lepa Millockerjeva operetna godba, pred vsem pa izvrstni slovenski prevod, kakoršnih sedaj nič ni, — napolnil je včeraj pri ,.Šivilji" zopet gledališče do zadnjega prostora: gledališče je bilo nad vse dobro obiskano. Ali igralo se je, ne izvzemši g. Polakove, sinoči dosti slabše kot prvič. O tej hvaležnosti res dobrega in vnetega našega občinstva pa o nehvaležnosti nekaterih igralcev, ki nimajo čuta za vestnost
v poklicu, bomo še govorili. Za danes naj jim samo v spomin pokličemo, da so igralci zarad občinstva na svetu, in ne občinstvo zarad igralcev. A.
— Iz Škooijana se nam piše: Vendar enkrat!! ... Pripoveduje se namreč, da pride dne 22. novembra t. 1. naša nova zaželjena brizgalna, o kateri že celih 20 let sanjamo! Naše srčne želje se bodo tedaj vendar le spolnile, da bomo videli še kdaj škocijansko brizgalno! Radovedni smo samo, bo li načelništvo in poveljništvo društva prevzel kaplan Anton ali kaplan Matevž. Zadnji bi bil boljši, ker je bolj vitek in gibčen, in bi tudi čez streho zletel, če bi bilo ravno potreba. — Saj je v Novem mestu tudi g. K03 poveljnik meščanske straže, zakaj bi pa naš Kos ne bil poveljnik škocijanske požarne brambe ?! — O vsprejemu in posvečenju brizgalne, kakor o volitvah v društveni odbor, bomo o času poročali. — Koliko je slavna banka BSla-vija" dala, ne vemo do danes še nič pozitivnega. Graška zavarovalnica je sedaj dala 50 kron in kranjska hranilnica pa 150 K. Bog ve\ če ima že tudi to svoto Kos v svoji hranilnici?
— Iz Litije 9e nam piše: Dne 3. t. m. obhajal je tukajšnji c. kr. poštar gosp. Ludovik Treo v ožjem krogu svojo srebrno poroko in ob jednem petindvajsetletnih svojega delovanja kot poštar. V vsem tem času pridobil si je s svojo v vsakem oziru prijazno postrežljivostjo v tukajšnem okraju občno priljubljenost. Čestitamo!
— „Zvon" v Trbovljah. Na občnem zboru dne 4. t. m. so bili izvoljeni: Predsednikom g. Juro Gorju p, premogokopski uradnik, njegovim namestnikom g. Matija Delničar, veleposestnik, blagajnikom g. Franjo Dežman, trgovec, tajnikom g. Dragotin Berger, posestnik, pevo- in glasbovodjem: g. Robert Plavšak, učitelj, odbornikom pa gg. Rajmund Mast-nak, Anton Kuhar, Leopold Medve-šek, Franjo Volkar in Fr. Festein.
— ..Narodna čitalnica" v Črnomlju priredi v nedeljo, dne 11. novembra t. 1. v hotelu g. Lacknerja dramatično predstavo. Vprizori se znana burka .Pojdimo na Dunaj". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za obitelj udov 1 krono, za posameznike 60 vin, za obitelj neudov 1 K 60 vin., za posameznike 1 krono.
— Prešernova stoletnica v Pragi. Češka podružnica slovenskega planinskega društva priredi v spomin stoletnice Prešernovega rojstva dne 15. t. m. ob pol 8. uri slavnosten večer v dvorani .Umžleeke besede11 v Pragi. O pomenu Fr. Prešerna bo govoril pisatelj g. I H u d e c, pri večeru pa bosta sodelovala člana „Nar. divadla" gg. R. I n e m a n in B. P t a k.
— ..Ljubljansko učiteljsko društvo" bode zborovalo v soboto, dne 10. novembra t 1. ob 6. uri popoludne v III. b razredu I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulicah- Vspored: 1. Nagovor in predsed-stvena naznanila. 2. Dopisi. 3. Jednotne pisne oblike za vse ljubljanske ljudske šole, poroča g. Ivan Kruleč. 4. Nasveti. — Gostje dobro došli!
— Martinov večer pevskega društva .Slavec" vrši se v nedeljo, dne 11. t. m. v vrtnem salonu ^Narodnega doma".
— Pijan voznik. Hlapec G. J. je vozil včeraj zvečer po Dunajski cesti in je bil pijan. Pustil je konje same, on je pa šel daleč za vozom in je pel in vriskal. Bil je aretiran, ker se ni hotel pokoriti straž ni kovemu opominu.
— Angeljskega čaščenja ni hotel na glas moliti neki gost v gostilni Bpri fajmoštiu", zato ga je natakarica opsovala. Ko jo je neki drugi gost hotel pomiriti, dala mu je zaušnico, da mu je padel klobuk z glave. Gost jej je zaušnico vrnil.
— Nezgoda. Včeraj popoldne je valil hlapec Valentin Trebanc na Dunajski cesti št. 9 sod s 113 litri jabolčnika v klet Sod se mu je izpodrsnil ter mu padel na levo nogo in mu odtrgal palec. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Kravi se ni hotel izogniti hlapec J. T. v Metelkovih ulicah, in zato ga je sunila z rogom v hrbet. Maščeval se je nad gonjačem s tem, da mu je pripeljal eno po nosu.
— Na dolenjskem kolodvoru je razgrajal in preklinjal včeraj zvečer neki bram-bovec in se ni hotel pokoriti železniškemu
osobju.
— Na semenj dne 8. novembra je bilo prignanih 603 konj in volov, 341 krav
in 50 telet, skupaj 994 glav. Kupčija s konji in voii je bila še precej živahna, s kravami srednja. Konje so kupovali kupci iz Trsta, vole je kupoval navadni kupec z Morave. Krave pa so se večjidelj med domačini prodajale.
— Meteorologlčni mesečni pregled. Minoli mesec vinotok je bil srednje topel in precej moker. — Opazovanja na toplo meru dado povprek v Celsijevih stopnjah : ob sedmih zjutraj 8 2°, ob dveh popoldne 141°, ob devetih zvečer 104°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 10 9°, za 05° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 737 6 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1*6 ntm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 11, padavina znaša vsega skupaj 188 0 mm. — Med vetrovi sta prevladovala jug in severovzhod.
* Grof Tolstoj ponesrečil.  1. t. mi.
je hotel grof Tolstoj preseliti se iz Jasne Poljane v Moško, a na izprehodu se je spodtaknil, padel in se na roki poškodoval tako, da jo nosi na robcu. Zategadelj ne pojde v Moskvo.
* V blaznosti. Iz Gradca poročajo: Včeraj zjutraj so našli na levem bregu Mure pri Puntigamu štiri z vrvicozve-zana ženska trupla: bile so mati in tri hčere. Obraz matere je bil krvav in na nogah so bile krvave rane. Tudi otroci so bili vsi obtelčeni. Najmlajša hčerka je še v smrti objemala svojo mater. Trupla so ležala vsaj že štiri tedne v vodi. Dugnalo se je, da je mati neka Amalija Požun, ki je zblaznela, ter zginila 8. oktobra z doma.
* Fiakarji v uniformi. Zagreb dobi fiakarje v uniformi, in s icer bodo imeli višnjeve frake in menda cilindre! Zagrebški listi ugovarjajo taki uniformi in priporočajo, naj bi imela uniforma naroden kroj.
* Sodnik slepar. Sodnik Kiss v Tyr-novu na Ogrskem je osleparil lekarnarja Skicsaka za več tisoč gld. Grozil mu je, da se naseli v kraju še drug lekarnar, ako mu ne da denarja. Skiczak je sodniku dajal, dajal in dajal, končno pa obupal ter vso zadevo naznanil. Dasi je sodnik bogat, je vendar tudi na druge ljudi pritiskal, da so mu dali denarja. Kiss je že odstavljen in se vrši velika preiskava.
* Rogatska kisla veda. Admiral baron Spaun je naročil predsedniku mornarske pisarne sporočiti upravi vrelca kisle vode v Rogatcu svojo najtoplejšo zahvalo za lepi dar, obstoječ iz večjega števila steklenic z rogatsko kislo vodo vira .Tempel". Dar je bil namenjen moštvu v Vshodnji Aziji šta-cioniranih ladij avstro ogrske vojne mornarice.
* Umorjen učitelj. V Tešinu so našli učitelja Schneiderja umorjenega. Soproga umorjenčeva je priznala, da ga je umoril njen ljubimec posestnik Storch z njeno pomočjo. Ženo in morilca so zaprli.
* Usmroenje orožnika. Te dni so, kakor poročajo iz Belega grada, ustrelili orožnika Zvojina Mojsilov ica, ker je pred tremi leti s svojo ljubico vred na beligraj-skem pokopališču u , oril neko staro ženo.
* 800 redarjev in ropar. Znani italijanski ropar Musoliao je umoril zopet dva človeka. Ker ga županstva ne morejo — prav za prav nočejo — ujeti, je vlada v 16 pokrajinah nadomestila župane s policijskimi komisarji. Celi oddelki policijstov love morilca in preiskali so že nebroj hiš. Gotovo lovi 800 redarjev Musolina, a dobiti ga ne morejo.
* Protipostaven samomor. Alphonse Hel vet je sumničil svojo ženo, da mu je nezvesta. Radi tega je bilo med zakoncema dosti prepira. Nazadnje pa je žena izjavila, da je takega življenja sita, in naslednjega dne so jo našli zastrupljeno. Mož je poklical zdravnika, ta pa je pozval policijo, ki je konstatovala, da se je zastrupila s fosforjem užigalio. Ko pa so poiskali vžigalice, je komisar dognal, da je rabila žena pre povedane uiigalice, kakoršnih francoski monopol ne dovoljuje. In tako je izgubil gospod Helvet ženo in še 50 frankov, katere je moral plačati kot globo.
* Modna barva v Londonu se spreminja s politiko. Vladarstvo khaki-barve je minilo, za letošnjo jesen in zimo pa je modna rudeča barva. Krvava barva je sedaj vzor vseh modnih dam, krvava barva v Južni Afriki in v Londonu! Suknjiče in bluze dam pa morajo imeti vojaško prikrojene naši ve in obrobke!
* Če človek ni oženjen, se ne more izseliti v Avstralijo Na Reko se je vrnil te dni parnik .Buda" s 43 Dalmatinci, ker jim niso dovolili naseliti se v Avstraliji iz jedino tega vzroka, ker niso bili oženjeni. V Avstralijo more torej Človek priti le, če ima ženo ali nevesto seboj.
Književnost.
— Za pridne otroke je izdala podjetna narodna tvrdka L. Schwentnerja v Ljubljani zopet troje lepih knjižic s podobami za otroke. Knjižice so: .Dobri otroci", „Noetova barka" in .Sladki orehi". Prva je za najnižjo, zadnja pa za najvišjo stopinjo. V .Dobrih otrocih' so barvasti prizori iz otroškega življenja in pisane sličice otroških igrač, domačega orodja, kuhinjskega posodja, cvetlic i. dr. Knjižica stane samo 24 vin., po pošti 29 vin. —■ „Noetova barka" z lepo naslovno sliko, ki kaže, kako se živalstvo vkrcuje na ladijo, je pač najlepSe, najokusnejše ilustrirana. Slike so velike, skrbno izvršene ter v prijetnih barvah. Naslikane so tu najrazličnejše domače in tuje živali ter zveri, od najmanjše do največje, od domače mačke in kunca do leva, nilskega konja in žirafe. .Noetova barka" s 100 živalmi stane le 1 K 50 vin., po pošti 1 K 70 vin. — »Sladki orehi" so za najvišjo stopinjo otrok, ki znajo že nekoliko ostrejše misliti in računati. 64 pisanih sličic najrazličnejših predmetov in prizorov daje hkratu 64 račonskih nalog. Vse naloge so v verzih, katerim navadno manjka drugi stih. Tega mora uganiti otrok. „Sladki orehi" so prav zabavni in bodo otroke nedvomno jako zanimali. Vse tri knjižnice so prav primerne za nazorni nauk, ter so za domači pouk zelo dobrodošle. V vseh knjižicah so pridejane kratke pesnice otroške dikcije. „Sladki orehi" stanejo 1 K 60 vin, po pošti 10 vin. več. Vse tri knjižice slovenskim starišem toplo priporočamo. Sv. Miklavž, ki bo kupoval bodoči mesec naši mladini igrač in sladkarij, naj ne pozabi nakupiti prav mnogo teh velelepih ilustriranih knjižic za otroke!
Telefonska in brzojavna poroöila.
Dunaj 9. novembra. Nasprotstvo mej klerikalci in krščanskimi socija-listi rase in se širi. Iz Inomosta došla poročila naznanjajo, da se je vnel boj mej klerikalci in krščanskimi socija-listi ne le na južnem Tirolskem, nego tudi na severnem Tirolskem kjer kan-diduje v V. kuriji neki katehet Wehner proti dosedanjemu poslancu.
Pisek 9. novembra. V Hilsnerjevi obravnavi je zagovornik predlagal, naj se vrši ogled na licu mesta Državni pravdnik je ugovarjal. Sodni prezident je na to pretrgal obravnavo, češ, da o tem predlogu sodišče ne more kar na kratko sklepati.
Budimpešta 9. novembra. Izkazalo se je, da so imeli tisti prav, ki so rekli, da bo dinastiji skrajno neljuba razprava o poroki nadvojvode Frana Ferdinanda takoj končana, ko zmagajo Madjari v zadevi bosanskih železnic. Zbornica je danes dognala razpravo o tej zadevi. Ko je Szell pritrdil, da se v ta zakon sprejmeta dva odstavka iz zakona leta 1723. glede prestolonasled-ništva, je zbornica z veliko večine sprejela zakon o poroki nadvojvode Frana Ferdinanda.
Pariz 9. novembra. Splošna sodba je, da je položaj ministrstva po včerajšnji debati otežkočen in da je postala kriza neizogibna,
Frankobrod ob M. 9 novembra. Blizu Offenbacha sta trenila dva vlaka. V zadnjem vagonu je eksplodiral plin. Vagon je bil nakrat ves v ognju. Več ljudij je zgorelo; nekateri računajo da kacih 20, drugi da kacih 8.
Bruselj 9. novembra. Transvalski poslanec dr. Leyds je francosko vlado obvestil, da pride Krüger dne 19. t. m. v Pariz, in da zahteva, naj se ga sprejme s tistimi častmi, ki pristojajo načelniku države.
London 9. novembra. Pri Gott-hanvillu je prišlo do bitke, v kateri so bili Buri poraženi.
London 9. novembra. Poroča se, da je bil general Dewett v zadnji bitki ranjen,
60.000 kron je glavni dobitek invalidsko zahvalne loterije, ki se izplača z odtegnenimi 20°/0 w trotovem denarju. Opozarjamo Čast. svoje čitatelje, da bode žrebanje dne" 10. novembra 1900.
Proti zoDobolu in gnjilofoi zob
izborno deluje antiseptična
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
.Todina zuloga (10—45)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 25. Dr. pr. 1044.
Opera.
V soboto, dne 10. novembra 1900.
Drugikrat na slovenskem odru:
Komična mitološka opera v enem dejanju. Spisal Poly Henrion, uglasbil Franc pl. Suppe. Kapelnik g. Hil. Benišek.  Režiser g. J. Nolli. Potem zadnjikrat v sezoni:
V Vodnjaku,
Komična opera v enem dejanji, na besede K. S. zložil Vilem Blodek. Poslovenil Fr. Gerbič". Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
Blagajniea se odpre ob 7. uri. — Zadetek ob '/,8. iri. — Konec po 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peti. polka Leopold II. St. 27.
Prihodnja predstava bode v torek, 13. novembra. Prvikrat v sezoni Verdijeva opera „Trubaduru.
Meteorologidno poročilo.
Vttlna nad morjem SCS-Sm. Srednji srauni tlak 786-0 mm.
	Cas opa-	Stanje
>		baro-
o	zovanja	metra
		v mm.
8.	9. zvečer	739 7 ■
9	7. zjutraj	739 4
■	2. popol.	738 6 j
ce e» I
0 I
Vetrovi
	11
Nebo	«
	
	5 >
oblačno	S
oblačno	a
oblačno	o Ö
i
JonI|i Benedikt naznanja v svojem in v imenu svoje rodbine kakor vseh svojih sorodnikov pretužno vest, da se je njegova iskreno ljubljena mati, gospa
Josipina Piskar
vdova c.
kr. kontrolorja pri glavnem davčnem uradu
po dolgi bolezni, dne 9. t. m. v 84. letu svoje starosti po prejemu sv. zakramentov za umirajoče v boljšo bodočnost preselila.
Pogreb drage ranjke bode 10. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti Pred Škofijo št. 14.
Sv. zadušne maše brale se bodo v več cerkvah. (2310)
V Ljubljani, 9. novembra 1900. Ranjka bodi priporočena v blag spomin.
Blagajničarka
vsprejme se
v valjičnem mlinu Vinko Majdič-a v Kranji. (2293-2)
oís. kr. avstrijski f^.- fóavni železnic*,
12 0 brezvetr.
Srednja včerajšnja temperatura 10-2\ nor-male: 5 4°._
ID-^n&js^a borza
dne 9. novembra 1600.
jkupni državni dolg v notah  .... 97 50
»Ikupni državni, dolg v srebra .... 9736
Avstrijska zlata renta ....... 11465
Avstrijska kronska renta 470   .... 98 55
Ogrska zlata renta 4°/a.  ....   . . 11485
Ogrska kronska renta 4°'0   .   .   .   .   . 90 35
Avstro-ogrske bančne delnica .   ,  .   . 1692 —
fCreditne delnica......... 662 50
Eiondon vista .  .  .  -...... 240-65
nemški drž.bankovo sa 100 mark .   . 11765
BO mark............ 2352
PQ frankov........... 1919'/,
Stali: -oski bankovci........ 9060
O. k-, cekini.....                             ... 1138
Dovršen petošolec
išče primerne službe, bodisi tudi v kaki odvetniški pisarni.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (2303—2)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Iuomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Eočevjs. Osobni vlaki:  Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v'a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna. Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri IS m dopoludne osobai vlak z Dunaja via Amstetten, K r-lovih varov, Hrba, Marijinih varov, Plzna, Bndeje. .c, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaju Ljubna, Selzthal;'.. Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Noveja mesta in Kočarja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri ','>:' m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 ra zjntraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
Velika vojaško-invalidska
loterija v zlatu in srebru.
Glavni dobitek eo.ooo
kron.
Jutri žrebanje!
v gotovem denarju 20°/0 manj. (2051—18)
Invalidske svečke ä 1 krona
priporoma i -■- «v lijnbljanl.
Prospekt
največje loterije na svetu
1      ' ' je izšel.
Ker doslej še nobena loterija pri tako majhnem riziku ni nudila tako velike možnosti, kaj zadeti, in ni bila opremljena s tako ogromnim številom dobitkov, so srečke, ki imajo * najveCjo garancijo, navadno že dolgo pred žrebanjem razprodane. Ker bode že v kratkem žrebanje, se priporoCa, da se pravočasno naroče prospekti,. ki se na zahtevanje pošiljajo hrezplac-no In poštnine ^romto. — Naročila na prospekte naj se pošiljajo tvrdki Haasensteln «& ^ogler, Dunaj, pod šifro POST „Releh-
11»«..».". -gjQ (2279-2) Prospekti se pošiljajo n prvo pošto brezplačno In poštnine prosto.
Hotel Lloyd.
— —------------
V soboto, dnč 10. novembra 1900
(na predvečer sv. Martina) (2312)
KONCERT
meščanske godbe.
Začetek ob va8 uri._Vstopnina 40 vin.
Nikdar več v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 K 60 h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 fT. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone\ 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 14 «;o h.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka (2300)
1^. Windi^ch
Krakow Ufo.  JBJ6 J9Lm
Za   neugajajoče  se  vrne denar.
Böttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta -a ljudi in domače živali, a 40 kr. in 6C kr. se dobiva samo (1393—18) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt 11. februvarja 1899.
1«. I4re», mlekarija.
Spretna Šivilja
kakor tudi ena ia.cen.fest se takoj sprejmeta za dlje časa      (2276 —3> v Študentovskih ulicah št. 13.
■J
celo I. nadstropje, s 5 sobami in pritikli nami, s kuhinjskim vrtom vred, odda se na Tržaški cesti proti letni najemnini 300 gld. J
Več pove M. Kune, Gospodske ulica štev- 7* (2292-2)
za boljša dela vsprejme se trajno pod ugodnimi pogoji. (2308) Več se izve pismeno ali ustno v trgovini Josipa Wokač-a v Dvoru, Dolenjsko.
Spreten
gostilničar ali gostilničarica
na račun
z jamščino se išče za februvarski termin  za  gostilnico,  ležečo na obljudeni cesti.
PovpraSa naj se v upravništvu „Slov. Naroda". (2309-1)
••at|» rojaki Z
V izboljšanje Vašega počutja se Vam prav toplo priporoča, zjutraj in zvečer zavžitt samo eno čašico pristnega «1. Hlnuer-jeveira
Trigiav-a"
iz planinskih zelišč pripravljenega.
Brez dvojbe je to najboljši domači pridelek, ki nadkriljuje vse inozemske špecijalitete v ukusu in učinku. (2023—34J
Odlikovan je z zlato  Hvetinjo v Parizu. Preskušali so ga: Prof. Dr. L. Rossler, ravnatelj Dr. E. Meissl, prof. B. Knapitsch.
Zajatrl^öualnei joba.
O
C C
JD
C
CA
C
sr
o
C
• am
O C
'S g
t)
—J*- L^al^ dan
Sveje obložene apetifne, kaviarske in gnjatne zemlje. Dunajskonovomeške, cerveladi, špehove in naresalne klobase, kakor pristne Praške in S*- Sanielske Sinko, velika iyber desertnih sirov.
JV(annirane in ob pc5tnir} dn«r) merske ribe.
tfogata saloga vin, v steklenicah, šampanjec, cognac, likerji, rum in čaj. — Točijo se pristna avstrijska, sau-riška, dolenjska ("cvičekj in istrijanska vina po najnižjih cenah, refošk° 52 kr-, pivo v steklenicah ("izvirna napol-nitevj, tudi /j soda is svetovnorenomirane pivovarne foton Dreher (c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj) v Jrfalem Sch weh a tu in v Trstu. „f$ock"-pivo steklenica t5 kr-
P. n. občinstvu zagotavljam najskrbnejšo postrežbo po najsmernejših cenah. (2307—1)
Trgovina 5 specerijami, 5 de likate-sami, južnim sadjem, vinom, ribami in 3ajutr/(ovaIna soba
Mestni trg št. 19
dobavitelj c. kr- oujtr. urednikov.
a a.
a a
3 a
3
QarnizijjKe cene.
»Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
äpltalak«
«6*.
2T«tlra.p 139. prodaja, vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-■ejsih pogojih. (1877—48)
ISprejerja.a.anLJa cLen.arnJ.li. vlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na giro-konto » 4°/, obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. E.kompt m.enjlo najkulantneje. Borzna naročila.
I
Iadajatali in odgovorni uradnik: Joaip NoIlL
Lastnina in tisk .Narodna Tiakarna".