^Silo delavcev r v2gojl, izobraževanju ^ znanosti Slovenije, ivbljana,
;• maja 1983 -'• 9 - letnik XXXIV
0t Suh'
57 <)
vat1 c. in vse' di W }kle<
nrst Šel shod deli ololl 5ai»
irče
s rd'
ve® iraln >st *
3ev)
;stil l tak Nje'
:ih' efflS le
rival1 in ji ovil n pf tjoi ?ojjl lalj11 ašaj j sl®
JoVi 8 ... /Vaš; učitelji opravljajo jas1 'e/f&0 jn častno nalogo, saj bo1 Ugajajo naše mlade socialistične 'čneracije. Njihova naloga je ne ‘ga1 “iiio, da iz mladine izoblikujejo ilel; 'Posobne strokovne kadre, tem-k0 tudi po svojem značaju prave not tjžavljane naše socialistične sel l«ve, ljudi, ki bodo visoko cenili ira' lnšg revolucionarne pridobitve,
1 bodo ljubili svojo državo, toda ikei ]n!li tudi Pozitivne pridobitve eje ,Sth narodov; ljudi, ki bodo v 3ni s°idi svobodnjaške tradicije t !Q':i^ prednikov, ki pa jih Ijube-■ ie ' ndo sv°je socialistične države ku U r motda, da ne bi bili hkrati 96'. Ut*‘ resnični internuaonaiisti. ku ^ govora ob novem letu 1950
le«
pla
® ••• Naša ljudska skupnost (J ttm je zaupala zelo pomembno to' ‘Pravilo: da ste vzgojitelji nove lel&neracije. Delo na tej pretomni-. l’ delo za prevzgajanje ljudi v 1	duhu je dolgotrajno, zelo
ovl in naporno in se mora začeti ;l 11 najbolj zgodnjih letih. To delo je eZko, vendar mislim, da ga je jj°goče opraviti. Biti morate °rci za novega človeka, ki ga L) ^ tvarjamo. To poudarjam zato, ^ nt mogoče graditi socializma, e da bi ustvarjali tudi ljudi s so-“d« l^'st'dno zavestjo. To je velikan-f a naloga, ker ni vse samo gradi-*v tovarn, industrija in napredek ^sPodarstva. Mi ne gradimo ^}.° tovarn, ampak ustvarjamo ^ di nove ljudi, ki bodo imeli po-pnotna nove nazore o novih ^užbenih odnosih, ustvarjamo družbeni sistem, v katerem °d° ljudje imeli tudi drugačen nos do dela in drugačne nazore skupnosti.
Treba je upoštevati, da ni po-efnbno samo to, da bi prihajali Dr i°l razni speetulisti, ampak Zh~sem to’ da bodo to ljudje z a(: a je m ponosnega in zavest-socialističnega državljana, dko otroci kakor odrasli imajo dZnesposobnosti, nekateri se uče Ze, drugi teže. To je stvar posa-1je ^znika, medtem ko je človekov nttčaj nekaj drugega. Paziti mo-jtpio, bomo vsaj pri veliki ve-P1, če ne pri vseh, ustvarili koli-,°f mogoče takšen značaj, ka-^ snega danes zahtevamo od vsa-ego našega državljana.
Z govora 29. aprila 1952
■ ■■ Pri oblikovanju nove ^ lePrip:idaprosvetnim delavcem P' neposrednim organizatorjem c v°diteljem učnovzgojnega pro-i^a ysekakor najpomembnejša Sj najbolj odgovorna vloga. Ti so ^udi doslej zelo prizadevali in D SeSH pomembne uspehe, če-l^ sorčesto^delali v težkih oko-tktT '' kakovost naše šole bo v prihodnje odvisna — se-u a 5 pogojem, da družbena rjg&pTt zagatovi nujna mate-tea',*%lre‘dštWi — predvsem od °a’ kotTtio bodo učitelji ideolo-
Med drugim preberite
•	ZA STROKOVNO PREMIŠLJENE ODLOČITVE, str. 2
•	TEŽAVNO USKLAJEVANJE, str. 2
•	ODPRTO, PROŽNO IN DEMOKRATIČNO, str. 3
•	KDOR DELA, IMA PRAVICO ODLOČATI, str. 3
•	DROBNE, A POMEMBNE STVARI, str. 4
•	ZA ENAKOVREDNO IN NEODVISNO ŽIVLJENJE, str. 5
•	OCENJEVANJE UČENCEV NA NAŠIH ŠOLAH, str. 7
•	NAPAKE JE TEŽKO POPRAVLJATI, str. 11
Maj, čas, ko se pomlad požene v svoj vrh, mesec, ki nam je simbol mladosti.
Sredi sonca in zelenja se nam spomin vrača k Njemu, čigar življenje in delo sta neločljivo povezana z mladostjo in vzponom nove Jugoslavije.
Tudi zdaj, ko ga že tri leta ni več med nami, je njegova misel tu, živa in resnična, trdna in usmerjajoča, kot misli velikih ljudi, ki jih preživijo še stoletja.
ško in strokovno izobraženi in pedagoško-metodično sposobni in koliko prej bodo opustili zastarela pojmovanja o šolski izobrazbi otrok in mladine. To pomeni, da moramo v prihodnje posvetiti posebno pozornost šolam, v' katerih se pripravlja učiteljski kader, hkrati pa moramo poskrbeti za neprenehno izpopolnjevanje učiteljev med njihovo prakso...
Iz pisma oktobra 1958
• V bistvu je bil boj za socialistične samoupravne ■ odnose hkrati tudi boj za to. da bosta
znanost in izobraževanje skupaj s kulturo in umetniško ustvarjalnostjo eden izmed bistvenih dejavnikov osvobajanja delavskega razreda, vsestranskega razvijanja ustvarjalnih možnosti delovnega človeka in dinamičnega razvoja produktivnih sil. Naša prizadevanja so usmerjena na to, da te dejavnosti s svojo socialistično usmeritvijo in vrednotami, ki jih ustvarjajo, usposabljajo delovnega človeka kot zavestnega graditelja čedalje bolj vsebinskih in bogatejših oblik življenja in socialističnih odnosov.
Iz referata na .V. kongresu ZKJ, 1974
• Zveza komunistov se bo še naprej zavzemala, da se delavcem na področju vzgoje in izobraževanja zagotovi enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v materialni proizvodnji in na drugih področjih združenega dela. To pa se dosega z doslednim razvijanjem svobodne menjave dela, ki mora spodbujati vrednotenje rezultatov izobraževalnega in vzgojnega dela v skladu z njegovim prispevkom k materialnemu, družbenemu in kulturnemu napredku.
Iz referata na XI. kongresu Z K, 1978
Beseda mladih
. O mesecu maju gotovo ni treba izgubljati preveč besed, saj vsi vemo, kako pomembni so številni dogodki, ki smo jim bili priče v pretekli in polpretekli zgodovini prav v tem mesecu. Precej jih je, in vsak izmed njih je zgovoren. In vendarle je za nas mlade ta mesec nekaj posebnega, saj ga poznamo tudi pod imenom mesec mladosti, katerega krona je prav gotovo 25. maj.
Dan mladosti, dan ko se je rodil tovariš Tito, smo izbrali mladi tudi za svoj rojstni dan.	/
Na ta dan končuje svojo večtedensko pot štafeta mladosti, veliki simbol bratstva in enotnosti, v katerega jena nekaj tisoč ki-' lometrov dolgi poti več milijonov mladih, delovnih ljudi in občanov vtkalo svoje sporočilo v čvrsto nit prijateljstva. Iz rok v roke mladih —učencev, študentov, delavcev, kmetovalcev, vojakov, športnikov, gre štafetna palica, iz kraja v kraj se širi obroč ljubezni, prepreden s trdno pripadnostjo Titovi politiki neuvrščene, samoupravne in socialistične Jugoslavije. In prav v tem je naša velika moč!
Resje, da smo se v tem trenutku znašli v težkem družbeno-go-spodarstkem položaju, v takem, ki bolj kot k ogarkoli prizadeva mlade ljudi, vendar pa v vsej svoji težavnosti in resnosti ta položaj še zdaleč ni brezizhoden. Prav mladina dobi danes najtežje ustrezno zaposlitev, ali pa zaposlitev nasploh; s tem se gotovo manjša tudi število šol in študijskih usmeritev, ki dajejo mlademu človeku ustrezne možnosti. Čedalje manj je denarja za štipendije, študente in učence še vse preveč izkoriščajo njihovi stanodajalci, mladi nimajo možnosti, da bi dobili stanovanja, v najslabšem položaju pa so prav mlade družine... Zaradi vsega tega pa ne moremo le tarnati, vse to je hkrati temelj za akcijo pri reševanju vseh problemov. Akcijo, v kateri bodo udeležene najširše množice mladih, akcijo, ki jo bo vodila celotna mladinska organizacija, tesno povezana z drugimi subjektivnimi silami;predvsem s socialistično zvezo delovnega ljudstva.
Mladi ne moremo biti le nosilci prihodnjega razvoja, temveč -moramo biti tudi zavzeti soustvarjalci sedanjosti in si prizadevati za izboljšanje naših gospodarskih razmer in za hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja. Pri uresničevanju tega, za nas najpomembnejšega cilja, nam tudi v lastnih vrstah, v mladinski organizaciji, ne manjka problemov. Želimo in hočemo jih odpraviti, zato moramo pritegniti k delu kar največ mladih. Začeti je treba zgodaj —pri otroku, pionirju — in nadaljevati v vseh okoljih, kjer mladi živijo in delajo. Prav na tem področju lahko opravijo ogromno delo vsi prosvetni delavci, namreč s svojim Zglednem in zagnanim delom med mladimi in ne nad njimi. Zavest o tem, da danes ne more biti nikomur nič podarjeno, je za vsakega, posebno mladega človeka, izredno pomembna. Treba je samo, še poprijeti za delo. To delo, ta boj za rešitev vseh nalog in problemov, ki nam jih nalaga današnji čas, pa mora postati stalnica . -..
Mesec maj, torej mesec, ki je resnično mladinski, naj bi trajal vse leto. To pa nam spričo odgovornosti, ki nam jo nalaga življenje, ne more biti težko! Tudi zato ne, ker smo dediči bogate polpretekle zgodovine.
Pogosto govorimo o Titu. Z njim se mladi spominjamo prehojene poti, zmag in težav v našem boju za neodvisnost. V viharnih časih se kalijo velike osebnosti, vendar pa tudi velike osebnosti kujejo vsebino viharnih časov. Tovariš Tito je s svojimi številnimi soborci ustvaril naš svoboden —srečen dan, z brezmejnimi možnostmi za razvoj vsakega človeka. Ko govorimo o samoupravljanju, mislimo torej na Tita, na njegovo doslednost v uresničevanju delavskega razreda, na njegovo javnost v pogledih, na njegovo odločnost in doslednost v boju za našo pot razvoja. Imeli smo veliko srečo, da smo bili Titovi sopotniki, njegovi licenci - -sinovi in hčere ntiše socialistične samoupravne domovine.
Tito - - to smo mi vsi. To je naša volja in moč za boj na vsakem koraku. Želimo, moramo in hočemo po tej poti, saj bomo le tako sredi težav, s katerimi se spopadamo, sredi zapletenih družbenih pojavov, sredi revolucije, ki se nikoli ne konča, sredi številnih možnih napačnih potidn zablod našli tisti edini pravi odgovor, ki ga je v vsakem trenutku zna! poiskati tovariš Tito.
5/15/1 DRAGOŠ
dogodki
novosti
Kultura se ne more vzdrževati sama
Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo o aktualnih problemih
Ni novost, da se Posebna izobraževalna skupnost za kulturo nenehno ubada s težavami, ki nastajajo pri zbiranju denarja in zato tudi z uresničevanjem programov. Vzrokov, zaradi katerih nastajajo te težave, ni malo. Naštejemo le nekatere: glede na posebnosti kulturnega področja je preozko zasnovan krog uporabnikov, prispevna stopnja je sorazmerno visoka, le tretjina kadrov, katerih izobraževanje financira ta posebna izobraže-. valna skupnost, ostaja v » smeri«, dve tretjini pa jih po končanem šolanju odideta drugam. Naj povemo, da še tisti delavci, ki ostanejo, ne delajo samo v svoji delovni organizaciji, ampak imajo širšo vlogo (glasbenik, na primer, deluje na več področjih). Na vsa ta vprašanja so znova opozorili v razpravi na nedavni seji skupščine piša za kulturo. Lani je ta posebna izobraževalna skupnost s težavo zbrala 40 odstotkov potrebnega denarja, 60 odstotkov pa se ga je solidarnostno prelivalo od drugih posebnih izobraževalnih skupnosti. Na seji smo slišali predlog, naj bi bilo razmerje med zbranimi sredstvi pri pišu za kulturo in med solidarnostnim prelivanjem 30:70, s predlogom pa morajo seveda soglašati vse posebne_ izobraževalne skupnosti. Iz razprave smo izvedeli, da je Republiški komite za kulturo spodbudil akcijo, v kateri naj bi ugotovili tiste »potencialne uporabnike«, ki bi jih bilo treba vključiti v Posebno izobraževalno skupnost za kulturo. Tako bo mogoče s širjenjem kroga uporabnikov, ki bodo prispevali svoj delež, rešiti marsikatere težave, hkrati pa se bo lahko postopoma zniževala tudi prispevna stopnja.
»Kljub obsežnemu dnevnemu redu je potekala seja skupščine zelo smotrno, razprave so bile kratke in jedrnate. Udeleženci skupščine so namenili ustrezno pozornost tudi predlogu sprememb in dopolnitev enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti ter meril za usklajevanje vrednosti programov vzgojno-izobraževalnih storitev. Na predlog odbora za usmerjeno izobraževanje pri skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije se bodo namreč programi za področje višjega in visokega šolstva v letu 1983 ovrednotili na temelju spremenjenih in dopolnjenih meril, to pomeni, da bo »indeksiranje« odpadlo. Vse spremembe izhajajo namreč iz gmotnih možnosti, na katerih se je oblikoval glo-bal sredstev za višje in visoko šolstvo.
Global se je oblikoval na podlagi realizacije v letu 1982. ki je povečana skladno z resolucijo (dohodek je povečan za 9,5 % in materialni stroški za 20 %). Isto izhodišče velja tudi pri vrednostih za obštudijsko ali interesno dejavnost študentov. Vrednosti za študente se povečujejo povprečno za 10 % glede na realizacijo omenjenih dejavnosti v letu 1982. Razpravljavci _so predlog soglasno podprli. V
V razpravi smo slišali tudi nekatere ugotovitve s področja srednjega šolstva, ki se nanašajo
na osebne dohodke učiteljev na teh šolah. Osebni dohodki učiteljev se na posameznih šolah razlikujejo, še večje pa so razlike med osebnimi dohodki učiteljev v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi za proizvodne in neproizvodne usmeritve. Ob tem je bilo povedano, da posebne izobraževalne-skupnosti sicer plačujejo izvajanje programa, to pa le delno vpliva na osebne dohodke učiteljev. Opozorili so, da bi bilo treba nekako uskladiti dohodke učiteljev in ob tem upoštevati, da vse šole nimajo enakih možnosti, da bi si dodatno pridobivale dohodek s svobodno menjavo dela (kot so, na primer šole, ki lahko prodajajo izdelke učencev).
Delegati sd razpravljali med drugim tudi o prijavah na razpis za šolsko leto 1983/84 na Posebni izobraževalni skupnosti za kulturo. Ob tem sb opozorili na pereč problem: v smer splošna kultura se vpisujejo pretežno le slabši učenci, celo tisti, ki sploh ne obvladajo slovenskega jezika. Nasprotno pa je pri družboslovju, kjer je vpisana pretežna večina boljših učencev. Po mnenju strokovnjakov (psihologov in učiteljev na tem področju) bi bilo~ treba uvesti preskus znanja pred vpisom, da bi zagotovili boljšo izbiro učencev za to smer. Razpravljavci so predlagali, da bi morali seznaniti vse osnovne šole s programom smeri splošna kultura, ki je še za marsikoga novost. Menili so, naj bi potekala usklajena akcija na vseh osnovnih šolah, v njej pa naj bi sodelovale srednje šole kulturne usmeritve, Zavod SRS za šolstvo, Republiški komite za kulturo. Zveza kulturnih organizacij Slovenije in občinske izobraževalne skupnosti. Nadalje so opozorili, da bi bilo treba ustrezno motivirati učence, da bi se jih več (in boljših) odločilo za to usmeritev; razmisliti bi morali tudi o štipendijski politiki v delovnih organizacijah in o ustreznem načrtovanju kadrov. In ne nazadnje: opozorili so, da doslej ni bilo razpisa za kulturnega animatorja, zato tudi ni bilo ustrezne motiviranosti.
Spregovorili so še o nadaljnjem usklajevanju programskih zasnov med Posebno izobraževalno skupnostjo za kulturo in Posebno izobraževalno skupnostjo za pedagoško usmeritev. Ob tem so poudarili nekatere sklepe strokovnega sveta piša za kulturo. Med temi naj omenimo tele. Pri vseh vzgojno-izobraževalnih programih (za oblikovanje, likovno umetnost, film itn.) je treba upoštevati stopenjsko izobraževanje, kadrovsko politiko in usklajenost programskih zasnov, in programov s smernicami, pri vseh programih pa predvideti tudi izpopolnjevanje.
Še posebej je bilo poudarjeno, da pomenijo programske zasnove hkrati ugotavljanje potreb za dajše obdobje, ki jih v zdajšnjem težkem gospodarskem položaju še ne moremo uresničiti. Veliko je nalog, ki jih bomo morali izpolniti kasneje — zmeraj pa glede na možnosti in glede na resnične potrebe.
TEA DOMINKO
Za strokovno premišljene odločitve
S seje skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije
Med dokumenti, ki sojih sprejeli,na seji skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije letošnjega, 5. maja. so zbudili največ zanimanja predlogi o razporejanju denarja v osnovnem šolstvu in predvsem v usmerjenem izobraževanju, pa tudi predlogi za spremembo in dopolnitev enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter meril za usklajevanje vrednosti programov vzgojno-izobraževalnih storitev.
Razčlenjevanje in razlaganje finančnih načrtov postaja pravzaprav neprijetno opravilo, saj je posledica težavnih odločitev -letos na primer o temi da bo treba krčiti obseg vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju. Iz zahtev po reformirani šoli so se izoblikovali programi, nesorazmerno z rastjo globalnih sredstev naraščajo tudi materialni stroški —za te je bilo predvideno 20-od-stotno povečanje — narasli pa so tudi stroški za amortizacijo — zaradi povečanja amortizacijskih stopenj, nakupov nove opreme v šolah, graditve in prenove domov za učence in študente...
Številke so znane: za vse to bi potrebovali 7.023,4 milijona, po- zdajšnjih možnostih pa bo združeno delo odmerilo za vse to le 6.802 milijoha. Čeprav je v tem znesku za ll,2 9f denarja več kot je bilo za to področje porabljenega lani, pomeni, da se načelo o tem, da ima usmerjeno izobraževanje prednost, ne bo uresničilo. Pomagalo ni niti to, da so posebne izobraževalne skupnosti morale opustiti vsako misel o naložbah v šolstvo, da so denar za skupne naloge zmanjšali za K) odstotkov in da je bilo nekaj denarja odvzetega šolam po pregledu opravljenega dela...
Prav ob trditvi, da brez pora-čunavanja ne gre, in da je najmanj boleče, če kdo ne dobi tistega, česar ni opravil, pa so delegati ugotavljali, da so za tako na videz neopravljeno delo brez krivde krivi... Menili so, da taki poračuni niso pravilni, saj na-staja primanjkljaj predpisanih ur zaradi številnih drugih obveznosti, ki jih morajo opravljati učitelji, zaradi bolezni in drugih objektivnih vzrokov. Zatrjevali so. da je pedagoško delo kljub temu opravljeno, jasno pa je, da je zastarela metodologija za ocenje-
vanje opravljenega pedagoškega dela. Sestaviti bo treba tudi tak šolski koledar, v katerem bodo naloge razporejene tako, da bodo lahko pedagoški delavci brez večjih težav opravili svoje delo.
O krčenju obsega dejavnosti so dobili delegati med gradivom tudi stališča strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje. Zmanjšani obseg kulturnih, naravoslovnih in telesnovzgojnih in obrambnih dejavnosti pa naj bi bil samo začasen in zasilen izhod iz zadreg, v katerih se je znašla reformirana šola.
Skratka, kljub dobrim namenom in poskusom, da bi vpisali usmerjeno izobraževanje med prednostne naloge, je jasno, da nova šola še ne bo tako hitro zaživela po novih načrtih. Tako kot v preteklih letih zmanjkuje denarja tudi za osebne dohodke prosvetnih delavcev, saj ga ni niti toliko, da bi zaustavili nadaljnje zniževanje njihove življenjske ravni. Tega pa ne more rešiti še tako pretehtan načrt ali prihranki tam, kjer je varčevanje najbolj škodljivo —pri redni dejavnosti šol.
Tehtne pripombe delegatov iz
Težavno usklajevanje
S skupščine piša za pedagoško usmeritev
Za skupščinske seje izobraževalnih skupnosti so značilni dolgi dnevni redi, na katerih se prepletajo vsebinsko pomembna in obrobna vprašanja, zadeve, o katerih delegati zavzeto razpravljajo in zadeve, s katerimi se lahko samo seznanjajo, ne da bi lahko nanje vplivali. Tako je bilo tudi na 13. redni seji skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Pri 16 točkah dnevnega reda se je razprava razvila samo pri nekaterih vprašanjih, odprta in kritična, marsikdaj povezana tudi z nezadovoljstvom.
usmerjenost srednjih pedagoških šol, učiteljev in učencev pri pripravi za pedagoški poklic. Sorodnost med programi zato ni zadosten razlog, da bi jih nepremišljeno združevali. Priprave programske zasnove za pedagoško izobraževanje se bo treba torej lotiti bolj strokovno in premišljeno. Rešitve bodo neposredno vplivale na prihodnji razvoj našega osnovnega in srednjega šolstva. V tem je naša odgovornost pred družbo in prihodnjimi rodovi učencev in študentov, je poudaril Mladen Tan-cer.
Kako poteka priprava programskih zasnov pedagoške usmeritve? Ker obljubljene pisne informacije, ki naj bi jo pripravil Zavod SRS za šolstvo, ni bilo. je delegate ustno seznanil z zadnjimi razpravami v strokovnem svetu piša njegov predsednik Mladen Tancer. Strokovni svet je namreč pred kratkim razpravljal o tistih predlogih, po katerih naj bi začeli graditi novi sistem izobraževanja pedagoških delavcev tako, da bi najprej porušili (reformirali) sedanje srednje pedagoško šolstvo. Vsi razpravljavci, razen dveh. so v strokovnem svetu nastopili proti taki zamisli, ki jo nekateri vsiljujejo z že kar neverjetno vztrajnostjo. Člani strokovnega sveta so opozorili, da gre to vsiljevanje mimo stališč, ki so prevladala v razpravah o pedagoškem izobraževanju na republiškem svetu Zveze sindikatov, Slovenije, na republiški konferenci SZDL in drugje; gredo pa tudi mimo dobrih izkušenj pedagoške prakse. Na strokovnem svetu so zato razširili delovno skupino, ki naj bi poiskala prave rešitve.
Medtem so se sestale tudi posebne delovne skupine, ki so proučile, ali lahko v prihodnjem štiriletnem visokošolskem izobraževanju v istih programih z izbirnimi predmeti usposabljamo hkrati učitelje za delo v osnovni in v srednji šoli. Težave so v tem, ker zahtevajo naravoslovci enopredmetni študij in samo družboslovci soglašajo z dvopredmetnim študijem, ki je značilen za zdajšnje izobraževanje osnovnošolskih učiteljev:
V razpravi smo ponovno slišali. da je pomembna celostna usmeritev vzgojno-izobraževai-hega procesa -celotna notranja
V pragozdu številk
Ko so delegati obravnavali predlog zaključnega računa Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev za leto 1982 in finančni načrt te skupnosti za leto 1983; so se znašli preti neštetimi številkami brez ustrezne pisne razlage. To, da manjka vsaj skromna razlaga podatkov, da so nekateri podatki pomanjkljivi in med seboj neusklajeni, st;i ugotovila pred skupščinsko sejo že odbor za načrtovanje in programiranje ter samoupravna delavska kontrola , (v ustanavljanju). Delegati niso niti na seji prejeli povsem zadovoljivega odgovora, zakaj se npr. visokim šolam povečajo sredstva v letu 1983 za 25 odstotkov, srednjim pa samo za 2,7 odstotka, ob tem, ko se vrednost programov poveča vsem za 9,5 odstotka. Pojasnilo strokovne službe, da prihajajo podatki postopno in da je finančni načrt samo začasen, ni zadovoljilo delegatov, ki so sicer na koncu izglasovali predloge — s priporočilom, naj strokovna služba v prihodnje pripravi popolnejše gradivo.
Delegati se tudi ne morejo sprijazniti z nekaterimi togimi enotnimi merili, ki jih uveljavlja Izobraževalna skupnost Slovenije v vseh piših in po katerih tudi v pedagoški usmeritvi ni več denarja za študij ob delu (kot ga je bilo v vseh časih in v vseh razmerah v-preteklosti), niti ni potrebnega denarja za nagrajevanje učitejjev mentorjev, pri katerih so učenci na obvezni praksi (čeprav je delovna praksa bistven sestavni del programa). Kaže, da za zdaj nimamo zdravila proti takim kalupom, pa se bo moralo
začasno pedagoško šolstvo delno preusmeriti v kakšno donosno dejavnost, da bo lahko ,krilo svoje značilne potrebe!
V skladu s to logiko se bodo morale tudi v prihodnjem šolskem letu vzgojiteljice, ki si želijo pridobiti ob delu višjo izobrazbo, vpisati, kot doslej, na pedagoško fakulteto na Reki ali v Čakovcu, saj pri nas pedagoški akademiji še nista pripravili ustreznega programa. Lahko pa se zgodi, da vzgojiteljice tudi te' možnosti ne bodo več imele, ker bodo vsepovsod okoli nas prešli na visokošolsko izobraževanje vzgojiteljic, le mi bomo ostali pri »solidni,« stari srednji vzgojiteljski šoli.
Neskladja med vpisom in možnostmi
Sodeč po letošnjem vpisu v prvi letnik pedagoških akademij in drugih visokošolskih organizacij, ki pripravljajo za pedagoške poklice, prihaja že zdaj do večjih neskladij med razpisom in učnimi mesti in prijavami učencev. Tako se je na primer na Pedagoško akademijo v Ljubljani prijavilo 927 kandidatov, razpisanih mest pa je samo 455. Največje neskladje je pri prijavah za razredni pouk (356 ob 150 vpisnih mestih). Na Pedagoški akademiji v Mariboru so neskladja manjša: na 390 učnih mest se je prijavilo 505 učencev. Velike razlike so tudi na Fakulteti za telesno kulturo: za pedagoško smer je bilo razpisanih 90 mest, prijavilo pa sc je 214 kandidatov. Manjša neskladja so na Filozofski fakulteti: 805 prijav na razpisanih 585 mest. Da se Slovenci premalo zanimamo za vojaške poklice, nam pove tudi podatek, da se jena 120 razpisanih mest za SLO in DS prijavilo samo 70 kandidatov.
Letošnji podatki kažejo, da na srednjih pedagoških šolah ni večjih neskladij med razpisanimi mesti in prijavljenimi kandidati. Žal pa nam ta podatek še ne pove, ali se bo čez 4 leta število diplomantov te usmeritve skladalo z razpoložljivimi' učnimi fnesti in potrebami za nadaljnji visokošolski študij v pedagoški usmeritvi. Da ne bi spet ugotav-Ijaii, kot letos ob vpisu na ljubljansko pedagoško akademijo, da se je nekdo »'zaplaniral«! Letošnje zagate pri vpisu pa bopo-
višjih in visokih šol smo slišal'k tudi ob obravnavi predlog"? sprememb in dopolnitev enotnih p osnov standardov in normativo'1 za opravljanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti ter meril z" usklajevanje vrednosti programov vzgojno-izobraževalnih storitev.
Pomembno novost za visok®
I.
izobraževanje pomeni uveljavi-Sl lev standardov in normativov, p®ri katerih naj bi po novem ocenjevali in vrednotili delo tudi v tel1 d šolah. Čeprav pomeni odprav®p tako imenovanega indeksiranj®S| — načina po katerem so višje i® j visoke šole dobivale vsoto denarja glede na opravljeno delo ta se je povečevala za določe^P odstotek — korak naprej, pa sed delegati iz visokega'šolstva opo;H zarjah, da zdaj izoblikovanj? standardi in normativi še zdale®v ne ustrezajo, saj zavirajo kako-|. vostno delo na pedagoškem p®$ tudi na znanstvenoraziskovaK nem področju. Marsikaj predlaganega in načelno spreje-s tega bo treba torej še temeljite P pretehtati, izpopolniti in stro-S kovno utemeljiti način za vred-d notenje opravljenega dela. tl
f)
MARJANA KUNEJ
P
S
o
p
§
v
d
tt
magal reševati odbor posebnih izobraževalne skupnosti zh mrežo šol in štipendiranje. t~
Skupščina se je odločila, da bo za šolsko leto 1983 —84 posebnaj, izobraževalna skupnost razpisalelt 125 štipendij za učence srednjih., predagoških šol in 25 štipendij z® študente pedagoške usmeritve j Prednost bodo imeli kandidat® v ki se odločajo za deficitarne poklice (glede na potrebe območij) kandidati z boljšim učnim uspeti hom, ki živijo v slabših gmotnih tl razmerah, in tisti učenci, ki jih v, bodo kandidirale srednje šole ij Razpisane štipendije omogočaj® ti; šolam, da si z načrtnim kadrov?' sj njem in usmerjanjem najbdi b, obetavnih učencev v pedagošk® it poklice zagotovijo dober naraš ci čaj za prihodnost. Priložnost, ki k bi je šole ne smele podcenjeval ti;
Združevanje sredstev za izobraževanje pedagoških delavcev
"Osnutek samoupravnega spo- ^ razuma o združevanju sredste® ol za izobraževanje pedagoških de- sv lavcev, ki ga je pripravila pO' Pi .sebna izobraževalna skupnost (® k njem smo že pisali v našem glasi' b lu), so sprejeli v vzgojnoizobr?' Hi ževalnih organizacijah različne lu Bolj kot za preprosto oddeljev?' U( nje 0,5 odstotka dohodka ® h( skupni sklad se šole ogrevajo Z® Sli čiste račune pri pokrivanju iZ’ Ij datkov za programe, ki bi jih p°' 5li sebna izobraževalna skupno®1 b( priporočila in bi po vsebini in k?' ju kovosti ustrezali potrebam prak' iti se. Zaradi specifičnih potreb p® Pi sc delavske univerze verjetno n® It bodo vključile v ta samoupravi®1 sporazum.	Pi
Delegati so bili enotneg® b mnenja, naj kadrovske šole pri' pravijo programe za strokovtV’ T< izpopolnjevanje pedagoških d? tj lavcev. Zbrane programe naj ^ ^ ocenili in ovrednotiti do priho<h (it nje skupščinske seje, nato pa h| sk jih razpisali in začeli združev?11 Pi potreben denar, hkrati z zbir®' "c njem podpisnikov samouprav ^ nega sporazuma.	hi
Prizadevanja posebne izobr®' st> ževalne skupnosti bodo tako 2® Pc začetek pripeljala vsaj do b0'' ^ enotnega, pravočasnega in pre' 't mišljenega načrtovanja in pf°' hi gramiranja dopolnilnega izobr®' ja zevanja pedagoških delavcev JOŽE VALENTINČIČ;
Odprto, prožno in demokratično
blišča SZDL ob sekcijskih obravnavah reforme
frružbeno-političnim do-KU|nentom, ki usmerjajo ra-*voj vzgoje in izobraževanja nas, so se v zadnjem času Združila tudi Stališča ob ^cijskih obravnavah nekakih odprtih vprašanj preo-y fazbe vzgoje in izobraževala v SR Sloveniji, ki jih je aprila t. 1. sprejelo pred-Sedstvo Republiške konfe-fence SZDL Slovenije. Stališča se opredeljujejo
^do
temeljnih vprašanj, ki so
Phšia v ospredje v januarskih in^keijskih razpravah v Domu lvana Cankarja v Ljubljani, P°zneje pa je o njih tekla raz-^ Prava tudi v drugih družbe-sodo-poljtičnih telesih, zlasti še 0j!*a problemski konferenci i o usmerjenem izobraže-j.^anju in v Svetu za vzgojo in izobraževanje pri predsed-,1-^u Republiške konference jtPZDL. Ker smo v našem gla-e s>lu o teh razpravah obširneje to Poročali, bomo tokrat povzeli o' sarno glavne podatke iz nave-'fenih stališč (celotno besedic je objavljeno v Delu dne ^ 5. 1983).
Stališča se zavzemajo za Prožnejše oblikovanje mreže pednjih šol, ki naj bi se ustava do konca tega petletnega °bdobja. Srednje šole naj bi Praviloma ne izvajale programov različnih usmeritev; vendar je treba iskati tudi drugačne rešitve, zlasti v tanjših središčih, še posebej i< Ha obrobju Slovenije.
V usmerjenem izobraževanju moramo zagotoviti navpično in vodoravno prehodnost. To bomo dosegli s tem, da bo vsak program omogočal pridobivanje znanja za vključitev v delo in v nadaljnje izobraževanje v določeni stroki in usmeritvi. Le široko zasnovani programi omogočajo tako prehodnost, odločilnega pomena pa je tudi kakovost vzgojno-izo-braževalnega dela na šolah, ki edina lahko zagotavlja*-enakovrednost izobrazbe, dosežene v različnih usmeritvah. Pri prestopanju na druge usmeritve, zlasti pri vključevanju v visoko izobraževanje pa bodo študenti morali obvladati temeljna znanja, značilna za drugo stroko in pomembna za uspešno nadaljevanje izobraževanja v izbrani usmeritvi.
Postopno in načrtno moramo zmanjšati in odpraviti dualizem v srednjem šolstvu.
Sedanje razlike v organiziranosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela med posameznimi srednjimi šolami ah vrstami srednjih šol moramo zmanjšati predvsem z izboljšanjem kakovosti tako imenovanih manj zahtevnih -programov, z zagotavljanjem enakih možnosti vsej mladini in vsem šolam. Reforma temelji na načelu enotnosti vzgoje in izobraževanja. To načelo ne dopušča dualiz-
ma, programov, ki bodo namenjeni samo nadaljnjemu izobraževanju in ločenih programov, ki bi bili namenjeni samo vključevanju v delo.
Skrb za različno sposobne učence naj se izraža predvsem v notranji diferenciaciji in v individualizaciji dela, v usmerjanju učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zanimanjem, v prožni organizaciji vzgojno-izobraževal-nega dela, ki bo spodbujata vsakega učenca, da se bo razvijal v skladu s svojimi sposobnostmi. Vsako področje dela zahteva tudi najsposobnejše delavce; zato moramo vsako usmeritev odpreti tudi najsposobnejšim učencem.
Izbira ustrezne smeri mora biti odločitev učenca. Šola mu mora pri tem le pomagati, mu svetovati. Usmerjanje ne sme temeljiti samo na šolskih ocenah, temveč na celostni presoji učenčevih možnosti in nagnjenj, zlasti še njegovih nadaljnjih razvojnih možnosti. Višina pozitivne ocene ne sme biti edini pogoj za vključitev v določeno smer in napredovanje v njej, temveč je lahko samo pripomoček za usmerjanje.
Načrtovanje kadrov in izobraževanja mora upoštevati sedanje in dolgoročne potrebe 'združenega dela, celotne družbe in posamezne
r
|(dor dela, ima pravico odločati
Tako kot vsako leto potekajo llQi letos številne in množične ., fejavi V(>ljne
^javnosti pionirjev, od prosto-^oijncga družbeno-koristnega . pa do najrazličnejših oblik
S seje sveta Zveze pionirjev Slovenije
I	^Pohabljanja in vzgoje za li ?!ošni ljudski odpor- in druž-|£. eHo samozaščito, ki ohranjajo . I hkrati razvijajo naša revolu-n jjonarna izročila. Mednje spada
^Hrirčkova pošta kot ena izmed ^jbolj množičnih manifestacij PUtnirjev. Z njo zmeraj znova *ražajo pionirji svojo pripad-"Hst naši skupnosti in svoje želje P° svobodi in miru v svetu. Ku-jjrčkova pošta, ki se je začela 1. Iv Zrca na Petih progah v petih ' sbčinah v Sloveniji, bo sklenila Vojo pot na slavnostnem zborii Portirjev Jugoslavije, ki bo v Ko-L [eyiu> 21. maja 1983. Zbora, na
II	^erem bodo proslavili pomembne 40-letnice iz naše revo-mtionarne zgodovine, se bodo deležih tudi nekateri nekdanji
,. deleženci zbora odposlancev ! lovenskega naroda, II. zaseda-)a AVNOJ in I. kongresa Zveze ., °Venske mladine. Na ta dan se ^do slovenski pionirji srečali jdi s pionirji iz drugih republik m Pokrajin in skupaj z njimi prh Povili kulturni spored ob tabor-em ognju.
Ueset slovenskih pionirjev — , j edstavnikov območij bo sode-i jalo na pohodu AVNOJ 1983 1? 2. do 16. julija; v Dolenjskih °Plicah, na prostoru prihodki ^Jega Doma pionirjev pod parti-
j, j skiro Rogom pa bo potekal v ki s,r,1gi polovici julija Tabor Sutje-|tl p.a (983, ki se ga bo udeležilo 90
r 'Hirjev in pionirk (10 iz vsake ^Publike in pokrajine, pet otrok asih delavcev’, začasno zaposle-. P v tujini in pet otrok iz zamej-^ 'h)- Tabor Sutjeska 83. pod "|i K0'r°viteljstvom republiške (“Hference SZMS. bo potekal OS v delovnem o^raein Pio-
.. v delovnem ozračju. Pio-ij/1' bodo namreč pomagali ure-„1 Pmstor, kjer bodo v prihod-stale brunarice in stavbe °fna pionirjev Slovenije.
O vsem tem in še o mtiogočem so zavzeto razpravljali člani sveta Zveze pionirjev Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije na svoji nedavni seji in si razdelili naloge za organiziranje in izpeljavo različnih dejavnosti in zbiranju delovnih oblek za pionirje.
Na seji smo slišali tudi to, kako je potekala republiška problemska konferenca pionirjev z naslovom Prostovoljno družbeno-koristno delo, ki je bila združena s srečanjem pionirjev zgodovinarjev na temo Mladina pri ob-novi domovine. Zvedeli smo, da je bila konferenca zelo uspešna: pionirji so zelo ustvarjalno in množično sodelovali in sproščeno govorili, ne da bi pri tem imeli vnaprej pripravljena besedila. Postregli so s svežimi zamislimi, pa tudi s kritičnimi pripombami, ki bi jih bilo treba upoštevati. Navedimo le nekatere njihove ugotovitve, predloge in kritične pripombe: Nezadovoljni so, ker se v počitnicah prenehal delo, zato predlagajo, naj bi še le-to nadaljevalo vse počitnice. Delo naj bi vodili mentorji mladinci in študentje. Nadalje predlagajo, naj bi krajevne skupnosti, pa tudi hišni sveti več usmerjali pionirje pri koristnem, družbeno potrebnem delu. Kritično so ocenili akcijo zbiranja papirja, ki ne poteka tako, kot bi bilo treba. Sprašujejo, zakaj papir, ki so ga pridno zbrali, leži po dvoriščih in zakaj ga ne odpeljejo delovne organizacije, ki so prevzele to nalogo. To velja tudi za druge vrste uporabnih odpadkov. Ob tem naj povemo, da je koordinacijski odbor za družbeno varčevanje pri republiški konferenci SZDL izdal brošurico Zbiranje uporabnih odpadkov, ki jo bodo lahko koristno uporabile krajevne skupnosti in tudi delovne Organizacije; V brošurici so natančno navedeni kraji in delovne organizacije, ki so odgovorne.za
odvoz zbranega materiala. Na seji sp ob tem sprejeli sklep, da je treba pripraviti sporazume, v katerih bodo opredeljeni dnevi za odvoz, in se o tem dogovoriti z ustreznimi delovnimi organizacijami.
Razpravljavci so sprejeli tudi sklep, naj pionirji, ki zbirajo različne' odpadne surovine, odločajo tudi o denarju, dobljenem s prodajo zbranega materiala. Soglašali so, naj se denar zmeraj nakaže na pionirske hranilnice, pionirji pa bodo sami odločali, za kaj ga bodo uporabili.
Številne koristne pobude, sklepe in ugotovitve iz dozdajšnjih pionirskih problemskih konferenc bo zbrala delovna skupina pri svetu Zveze pionirjev Slovenije in jih v bližnji prihodnosti izdala v brošuri.
Slišali smo tudi informacijo O pripravah na pionirske delovne brigade, na katere se pionirji že navdušeno prijavljajo. Manj razveseljiva pa je bila ugotovitev o seminarju za mentorje v Škofji Loki, ki se ga. je udeležilo le 20 mladincev. Povedati moramo, da se ni nihče udeležil seminarja prav iž tistih občin, kjer bodo potekale delovne akcije.
Seminar je bil dobro pripravljen. teme dobro izbrane, škoda le, da se zanj ni zanimalo več mladincev mentorjev. Tovrstno izpopolnjevanje pa bi moralo biti njihova 1— dolžnost. Na seji so razpravljali tudi o Osnutku statuta (pravil) in programskih osnov Zveze pionirjev Jugoslavije, ki ga je z najboljšimi nameni pripravila delovna skupina pri Zveznem svetu Zveze pionirjev Jugoslavije. Razpravljavci so menili, da je gradivo še neusklajeno in preobsežno. Menili so, da ga je treba znova pregledati, popraviti in dopolniti.
TEA DOMINKO
stroke. Načrtovanje vzgoje in izobraževanja mora biti zato enakovredna sestavina načrtovanja celotnega družbenega razvoja. Načrtovanje predpostavlja usmerjanje kot trajen proces, pa tudi uresničenje permanentnosti izobraževanja. Okrepiti je treba vlogo osnovne šole pri poklicni vzgoji, odkrivanju in razvijanju nagnjenj in sposobnosti učencev, pri poklicnem svetovanju. Tako bo mogoče kar najbolje usklajevati skupne in posameznikove interese, omejevanje vpisa pa bo potrebno le v izjemnih primerih.
Reforma uveljavlja odgovornejšo vlogo uporabnikov izobraževanja. Podružbljanje vzgoje in izobraževanja pomeni skupno in odgovorno načrtovanje in izvajanje izobraževanja, ki povezuje izvajalce in uporabnike, šole in druge organizacije združenega dela, za katere izobražujejo mladino in delavce. Bolj kot doslej se morajo organizacije združenega dela usposobiti za svoje izobraževalne naloge, zlasti še za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse ter programov usposabljanja v pripravniški dobi.
Preobrazba vzgoje in izobraževanja zahteva ugodne družbeno-politične, strokovne in druge možnosti in razmere. Mednje sodi odprto delovanje svetov za vzgojo in izobraževanje, ki vključujejo po potrebi tudi sekcjjske obravnave, na katerih občani lahko izražajo svoje pobude, ocene in predloge. Zagotoviti moramo učinkovito delovanje delegatskega sistema v izobraževalnih skupnostih. Strokovne službe na področju vzgoje in izobraževanja naj bodo bolje usklajene med seboj in naj ponudijo v razpravo alternativne predloge strokovnih rešitev. Okrepiti je treba strokovne svete izobraževalnih skupnosti. O posameznih odprtih vprašanjih pa je treba pripraviti širše .strokovne razprave in spodbuditi potrebne razi-
skave. Tako bomo sproti kritično preverjali posamezne rešitve in neposredno prispevali k nadaljnjemu razvoju usmerjenega izobraževanja.
Družbeni značaj preobrazbe vzgoje in izobraževanja zahteva, pravi predsedstvo RK SZDL, odprto obravnavo vseh teh vprašanj in sodelovanje najširšega kroga delovnih ljudi in občanov pri ure-
sničevanju sprejetih stališč. Med nalogami, ki jim moramo nameniti v prihodnje največ pozornosti, pa so: kakovost, metode in odnosi v vzgojno-izobraževalnem delu, nenehnost izobraževanja in življenjska prepletenost izobraževanja in dela, ob sočasni stabilizacijski naravnanosti naših prizadevanj.
J. V.
K novim programskim zasnovam________________________________
Od ustaljenih rešitev k sodobnejšim
Bliža se leto 1985-1986, ko se bo vpisal na višje in visoke šole prvi rod diplomantov srednjega usmerjenega izobraževanja. Visoko šolstvo ga bo moralo dočakati z novimi vzgojno-izobraže-valnimi programi in s spremenjeno programsko zasnovo.
Pod pritiskom te naloge in časa za priprave, ki se bo hitro iztekel, se v zadnjem času pospešeno usklajujejo skupne programske zasnove posameznih usmeritev, še zlasti z vidika visokega šolstva.
Koordinacijski odbor za usklajevanje programskih zasnov pri Izobraževalni skupnosti Slovenije v zadnjem poročilu ugotavlja, da so doslej sprejete nove programske zasnove za štiri usmeritve (v pišu za gozdarstvo, za lesarstvo, za gostinstvo in turizem in v Izobraževalni skupnosti SloVenije za programe, ki jih neposredno ureja), V postopku sprejemanja so programske zasnove v desetih posebnih izobraževalnih skupnostih (rudarstvo in geologija, metalurgija in kovinarstvo, kemija, farmacija, gu-marstvo in nekovine, elektrotehnika in računalništvo, gradbeništvo, tisk in papir, tekstil, promet in zveze, zdravstvo, ekonomija). Z usklajevanjem so do-, segli rešitve, ki omogočajo gospodarno izobraževanje delavcev za posamezna področja združenega dela; v programskih zasnovah bodo zato potrebni samo še manjši popravki.
V petih posebnih izobraževalnih skupnostih nove programske
Finančne škarje režejo dejavnosti
Kako težko je usklajevati želje, zahteve in s tem tudi obseg izobraževanja z gmotnimi možnostmi, so ponovno občutili člani strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, ko so morali sprejeti stališče, da se naravoslovne, kulturne in telesnovz-gojne dejavnosti na srednjih šolah lahko izvajajo začasno v zmanjšanem obsegu.
• Naravoslovne, kulturne, tele-snovzgojne in obrambne dejavnosti so pomembna novost, ki je še posebno pomembna za vzgojo mladega človeka, ker oblikuje in .spodbuja njegovo samostojnost. V šolsko delo jo je prineslo prav usmerjeno izobraževanje. Rej; pa je, da je ta novost tako zelo draga, da v zdajšnjih razmerah zanjo ni denarja. Strokovni svet pa tudi drugi organi, ki krojijo politiko na vzgojno-izobraževalnem področju in razporejajo denar zanj, so sicer pred dobrim letom vedeli, da je denarja za vse načrte, zahteve, želje premalo in da bi ga bilo treba na vsem šolskem področji' porabiti manj. Tega pa niso mogli doseči pozivi in priporbčila šolam in posebnim izobraževalnim skupnostim, naj oblikujejo čimbolj smotrno mrežo šol, naj skrčijo število
programov posebno tistih, ki se podvajajo ali so si zelo podobni, naj iščejo notranje rezerve, kot radi pravimo. In tako je zdaj strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje — proti svojemu prepričanju, kot je poudaril predsednik tega sveta Stane Kranjc — 'pristal na začasno zmanjšanje obsega izvajanja kulturnih, naravoslovnih in tele-snovzgojnth dejavnosti —spetih na štiri dni, torej na obseg, ki je kar za 20% manjši. To sicer ne pomeni, da šole teh dejavnosti ne smejo izvajati v takem obsegu, kot je bilo zamišljeno — vendar bodo dobile plačane le po štiri dni za vsako dejavnost, dodaten denar pa naj bi dobile z neposredno menjavo dela z delovnimi organizacijami, društvi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Tega pa najbrž ne bo mogoče uresničiti. Pri vsem bodo najbolj prikrajšani učenci — tudi zato, da bi učiteljem zaradi zmanjšane vsote denarja, namenjene za usmerjeno izobraževanje, ne bilo-treba še bolj stisniti pasu.
Strokovni svet je na seji sprejel program življenja in dela osnovne šole,
JASNA TEPINA
zasnove še niso dozorele za sprejem, niti niso rešena nekatera bistvena vprašanja. To velja za agroživilstvo, usnjarstvo, kulturo, pedagoško in družboslovno usmeritev.
Postopno usklajevanje je privedlo do tega, da smo v sedanjem izobraževanju skrčili število programov za 17 —^na vsega 81 programov, število smeri pa za 43 — na skupno 180 smeri. Uresničuje se torej načelo, naj bi bili programi čim širše zasnovani, zato jih je tudi manj.
Ko je družbeni svet za vzgojo in izobraževanje' J2. 5. 1983 obravnaval odprta vprašanja pri oblikovanju novih programskih zasnov v teh usmeritvah, zlasti še v visokem šolstvu,.se je pri tem oprl na. stališča obeh, univerz, Gospodarske zbornice Slovenije in njenih-združenj, republiškega sveta Zvbze sindikatov Slovenije in posameznih republiških odborov, izobraževalne skupnosti Slovenije, posebnih izobraževalnih' skupnosti 'in drugih teles. Kako' Zhlitevrio je fo usklajevanje, vidimo že po tem, da v nekaterih vprašanjih še niti univerzi v Ljubljani in v Mariboru nista našli skupnega stališča, ki bi zagotavljalo komplementarnost in skladno medsebojno dopolnjevanje obeh univerz ih preprečilo nepotrebno podvajanje programov. Združeno delo se opira na zahteve stabilizacijskega oridob-ja: prednost moramo dati izobraževanju za tiste gospod arske panoge, ki imajo vodilno rr.esto v našem prihodnjem gospodarskem razvoju in ki proizvajajo za izvoz. Skrb za vrhunske strokovnjake, raziskovalce in razvojne , delavce pa seveda zahteva tudi kadrovsko sposobne in gmotno trdne visoke šole; novih programov in smeri v visokem šolstvu ni mogoče razviti čez noč. Po drugi strani pa tudi ni mogoče kar mimogrede ukinjati nekaterih ustaljenih smeri in programov, saj moramo pred tem zagotoviti preusmeritev in socialno varnost njihovih delavcev. Celotno usklajevanje programskih zasnov V visokem šolstvu otežuje še okoliščina, da to delo zahteva kritično oceno in tudi korenito spreminjanje določenega stanja. Oblikovanje novih programskih zasnov je v tem eno najpomembnejših reformnih nalog.
Družbeni svet za vzgojo in izobraževanje je na seji razčlenil, kakšno naj bi bilo (predvsem) visoko izobraževanje za potrebe kmetijstva, usnjarske in usnjar-sko-predelovalhe industrije ter za področje kulture. Na prihodnji seji bo obravnaval izobraževanje na področju organizacije dela in informatike, kakšno naj bi bilo izobraževanje kadrovi-kov in pedagoških delavcev ter kako naj bi bil razvejan študij sociologije ih pblitičnih ved. Družbeni svet je pretehtal predloge in možnosti ter dal ustreznim telesom usmeritev za nadaljnjo pripravo in usklajevanje programskih zasnov.
J. V.
razpravljamo
V razpravah o učiteljevem delu v razredu pogosto zasledimo izraz razredna interakcija.
Z njim označujemo vso zapletenost razrednega dogajanja, medsebojno delovanje učiteljev in učencev, ki si obojestransko določajo način ravnanja.
Razredna interakcija vsebuje besedno in nebesedno komunikacijo med učitelji in učenci. Nebesedna komunikacija (mimika, kretnje) ni vselej zavestno nadzorovana, težje jo je namerno spreminjati. Čeprav je pomembna, manj vpliva na ravnanje kot besedna komunikacija. Le-to laže nadzorujemo, lahko jo vadimo, urimo, opazujemo, merimo. O nalaizi razredne interak-
cije in o tem, kako je mogoče vplivati na učiteljevo besedno ravnanje, npr. na postavljanje vprašanj, je opravila obsežno raziskavo0 dr. Bariča Marentič-Po-žarnikova. O raziskavi je poročal tudi Prosvetni delavec.
O nekaterih vidikih razredne interakcije in kako lahko učitelj s tem, da pozna dogajanje v razredu, izboljša svoje delo, sem predavala in se pogovarjala z učitelji na dveh osnovnih šolah v Ljubljani, pri strokovnem izobraževanju med zimskimi počitnicami, januarja 1982.
Učitelje sem opozorila, da je treba spremeniti klasični vzorec razredne interakcije, po katerem
učitelj govori in sprašuje
Ta model lahko učinkovito spremenimo le, če razčlenimo svoje ravnanje in premišljeno včlenjujemo sestavine v ustaljeni model interakcije.
Učitelj se mora najprej vprašati. kakšna je mreža razrednega dogajanja pri njegovih urah — koliko učencev sodeluje v ko-munkaciji in kateri so ti učenci. V
učenci ga poslušajo
----^
in odgovarjajo.
Če opazujemo razredno dogajanje, ugptovimo nekatere tipične modele te mreže:
—. Model v obliki velike črke »T« (komuniciranje s prvo vrsto in po sredini razreda). Ta model je pogost pri začetnikih, ki razreda še ne obvladajo in imajo še majhen »razpon pozornosti.
— Model adaptacije — ko-
Novosti za strokovno delo v šolskih kuhinjah
V letu 1982 je Izobraževalna skupnost Slovenije v programu skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti zaupala strokovni službi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva tri strokovne naloge z naslovi: Jedilniki za učence celodnevnih osnovnih šol ter šol s podaljšanim bivanjem, Delovni normativi za kuharsko osebje v šolskih kuhinjah, Cena prehranske storitve v osnovni šoli.
Vse tri naloge je pregledala in obravnavala komisija za verifikacijo strokovnih nalog, ki so jo sestavljali: po en predstavnik Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstv6'Jirr' Zavoda SR Slovenije za šblstvo, dva predstavnika izvajalcev — vodji šolske prehrane . ter predstavnika uporabnikov (član komisije za šolsko prehrano) in Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Sestavo komisije je po predlogu Centralnega ž&voda za napredek gospodinjstva in Zavoda SR Slovenije za šolstvo potrdil odbor za osnovno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije in tako dal komisiji poo-
blastila za pripravo, popravke in morebitno izboljšavo vseh gradiv.
Komisija se je sestala 5. aprila 1983. Potem ko so člani skrbno proučili gradivo, so dali utemeljene pripombe in predloge za dopolnitev gradiv. V zvezi z objavo pripravljenega in dopolnjenega strokovnega gradiva je bil sprejet sklep, da Jedilnike za učence celodnevnih osnovnih šol ter šol s podaljšanim bivanjem in izvleček Delovnih normativov za kuharsko osebje v šolskih kuhinjah založi kot brošuro Centralni zavod za napredek gospodinjstva.
Predvidevajo,- da bo brošura pripravljena do konca junija, ko jo bodo vse osnovne šole lahko naročile po ceni, ki bo vsebovala materialne stroške razmnoževanja in razpošiljanja. Komisija je sprejela tudi sklej3, da se za člane komisije pripravi izvleček naloge Cena prehranske storitve v osnovni šoli. Komisija priporoča Izobraževalni skupnosti Slovenije, da seznani občinske izobraževalne skupnosti z metodologijo izračuna.
Drobne, a pomembne stvari
Kako učitelji razčlenjujejo svoj način komuniciranja z učenci pri pouku
municiranje se prilagaja pobudam učencev, npr. učitelj pogosteje pokliče učenca, ki je de-javnejši, ki dviguje roko.
— Model kompenzacije pomeni intenzivnejše in pogostejše komuniciranje s slabšimi učenci, ki jih učitelj (predvsem v nižjih razredih) razmesti v prvih klopeh.
— Interakcija z boljšimi
Iz odgovorov vidimo, da se je največ učiteljev prepoznalo v modelu kompenzacije; to pomeni, da bolj komunicirajo s slabšimi učenci, sledijo pa jim učitelji, ki se prilagajajo pobudam učencev. V odgovorih so bili učitelji tudi kritični do svojega ravnanja: pogosto so odgovorili, da vedo, kako ni prav; zavedajo se, da ob tem, ko se ukvarjajo s slabšimi učenci, zanemarjajo nadarjene, vendar menijo, da drugače ni mogoče. Opazili smo nekatere razlike med obema šolama; tako so npr. na šoli, kjer je večina učiteljev
učenci — učitelju so boljši učenci merilo, po katerem uravnava hitrost in obseg podajanja (model je pogostejši na višji stopnji osnove šole).
Ko so se učitelji seznanili s temi tipičnimi modeli, so na vprašanje, »v katerem izmed opisanih modelov ste se prepoznali, kateri model pri vas prevladuje.«, odgovorili takole:
mlajših, pogostejši odgovori, da se prilagajajo pobudam učencev, da pokličejo pač tistega, ki bolj opozarja nase. Odgovorov, da učitelj menja modele, da se torej ne prilagaja posemezniku, ampak položaju v razredu, je bilo nekaj več na šoli, kjer go učitelji bolj izkušeni.
Vemo; da je mreža razredne interakcije precej odvisna od učiteljevih pričakovanj. Učitelj izoblikuje svoja pričakovanja do posameznih učencev po informacijah o učenčevem prejšnjem uspehu, o njegovi družini. Na vprašanje, katere napake v ko-
municiranju z učenci so opazili pri sebi, so učitelji največkrat omenili prav vpliv teh pričakovanj. Navedli so zelo različne vplive:	poznavanje družine,
uspeh bratov ali sester, učenčevo zunanjost, predvsem urejenost, prikupnost, pa tudi to, kako vpliva poznavanje testnih rezultatov.
Z učitelji sem se pogovarjala o tem, da je mogoče izboljšati delo v razredu tudi s poznavanjem in obvladovanjem različnih učnih tehnik in spretnosti. Ena takih tehnik je postavljanje vprašanj, kjer opažamo v praksi več po-manjkaljivosti. Tako učitelji premalo poznajo strategijo spraševanja; postavljajo sicer dovolj vprašanj, tudi med razlago, vendar so le-ta ponavadi preveč preprosta in namenjena le nekaterim učencem, odvisno od mreže interakcije, ki prevladuje pri učitelju. Učitelji se ne zavedajo, da vprašanja spodbujajo mišljenje, od vrste in taktike postavljanja vprašanj pa je odvisno, kako kakovostno bo to mišljenje.00 Učitelji so pri sebi prepoznali predvsem tele pomanjkljivosti pri postavljanju vprašanj:
~ učencem dajo premalo časa za razmislek, so nestrpni, ne dajejo premora med vprašanjem in odgovorom;
— ne razmišljajo o miselnih procesih, ki jih z vprašanji sprožijo, zato postavljajo največkrat preprosta, spominska vprašanja;
	Število	
Prepoznani, prevladujoči model	učencev	%
model kompenzacije	35	41
model adaptacije	25	29
interakcija z boljšimi učenci	9	11
model »T«	5	6
menjavam modele.	11	13
Skupaj	85	100
SKRB ZA VEČJO STROKOVNOST VODIJ ŠOLSKE PREHRANE
Kakšna prehrana, tako zdravje
—	učencem ne dajejo vselc vrnitvene informacije;
—	najprej pokličejo učenca ^ šele nato postavijo vprašanje ^
Odgovori povedo, da so si učitelji iskreno povprašali, kak1 ravnajo v razredu. Zdi se, da sl j ob tovrstnih pogovorih predv j sem zavedo svojega ravnanja j saj je bil eden izmed odgovore' / tudi: »Na te drobne, a po membne stvari do zdaj nisei<, niti pomislila.« Sodelovanje zavzetost in odgovori kažejo, J* so učitelji pripravljeni razmik Ijati o svojem delu in da ga želij< izboljšati. Pri Strokovnem izpo polnjevanju jim moramo zatj ponuditi dovolj uporabno zna nje, pri tem pa upoštevati uj>' hove izkušnje in potrebe.
CVETA
RAZDEVŠEK-FUČKO,
Pedagoška akademija Lj.ubljar
° Bariča Marentič-Požami Sistematično opazovanje r zredne interakcije in mikropo čevanje ob uporabi interne tel vizije, raziskovalna naloga, I lozofska fakulteta Univerze E varda Kardelja v Ljubi jar 1980.
00 Več o postavljanju vpi šanj lahko najdemo v knjiž Kakršno vprašanje, takšen c govor. Napisali sta jo Bari Marentič-Požarnik in Lepoldi Plut; knjižica je izšla v zbirki S dobno pedagoško delo, Zav SR Slovenije za šolstvo, 19f
V	začetku tega šolskega leta je Centralni zavod za napredek gospodinjstva skupaj z Zavodom SR Slovenije za šolstvo organiziral seminar — v zadnjih desetih letih sedmi po vrsti — za strokovne vodje šolske prehrane v osnovnih šolah. Namen seminarja je bil izpopolniti strokovno, družbeno in organizacijsko znanje vodij šolske prahrane.
Seminarja se je udeležilo 148 vodij, od teh jih je bila večina učiteljev gospodinjstva. Na videz visoka številka se hitro zniža, če povemo, da imamo v SR Sloveniji 409 popolnih osnovnih šol in da imajo vse tudi organizirano prehrano. Poleg teh imamo še 432 podružničnih šol, od katerih pa jih po zadnjih statističnih podatkih 7 še nima organizirane prehrane. Od 219.396 osnovnošolcev, kolikor jih je bilo v šolskem letu 1980—81 v SR Sloveniji, se jih je hranilo v šoli 95,9 %. Za ponazoritev naj povemo, da je prejemalo v šoli tri obroke 1,6% učenca, dva obroka (zajtrk in kosilo ali zajtrk in malico ali malico in kosilo)
30.7	% učenca, kar 63,6 % pa jih je prejemalo le en obrok (malico ali zajtrk ali samo kosilo).
V	primerjavi s podatki za pretekli dve leti se je občutno povečal odstotek otrok, ki prejemajo dva obroka hrane v šoli (prej
20.7	%). Povedati je treba še to, da se je povečal tudi odstotek otrok v celodnevnih osnovnih šolah in v oddelkih podaljšanega bivanja (v celodnevnih osnovnih šolah in v oddelkih podaljšanega bivanja (v celodnevnih osnovnih šolah je zdaj 14,5% učencev, v oddelkih podaljšanega bivanja pa 12,2%).
Ker predpostavljamo, da je otrokova domača prehrana kakovostno manj ustrezna, je toliko pomembnejše, da šola zagotovi v ponudenem obroku ustrezno količino, ki zadosti vsakdanjim energetskim potrebam ali beljakovin (predvsem živalskega izvora) in prav tako zaščitnih snovi (vitaminov in mineralov). To pripomore k ustvarjanju približno enakih možnosti za vsestranski razvoj otrok, hkrati pa izravnava razlike, ki nastajajo zaradi različnih življenjskih razmer v posameznih družinah.
Šolarjeva hrana mora biti hi
giensko neoporečna; to je odvisno od kakovosti posameznih živil in od higienskega ravnanja z njimi. Zavedati se moramo, da se s hrano lahko prenašajo tudi obolenja, predvsem črevesna, in da se lahko z njo organizem tudi zastrupi.
Zdravstveno neoporečna in kakovostno ustrezna živila je mogoče preskrbeti samo v higiensko" in tehnično urejenih obratih, s tehnološkimi postopki,, ki ustrezajo higienskim in kakovostnim zahtevam in z uvedbo strogega higienskega reda. Če ena sama od teh zahtev ni izpolnjena, lahko šolarji zbolijo, nastanejo pa tudi motnje v preskrbi.
Ker imajo vodje šolske prehrane v SR Sloveniji veliko težav prav pri uveljavljanju ustreznega prehranskega in higienskega reda in nadzora, je bilo na seminarju sorazmerno največ časa namenjenega prav tem vpraša^ njem.
Obravnavane so bile tele teme:
— Organizacija in higiena dela v šolskih kuhinjah in ugotavljanje kakovosti obrokov hrane na podlagi kemične analize
— Izpeljava dietne prehrane iz osnovnega jedilnika za varovalno dieto, dieto pri diabetesu in celjakiji
— Vpliv prehrane na obolevnost zobovja
—■' Sredstva za vzdrževanje higiene dela v šolskih kuhinjah
— Opremljanje in funkcionalnost prostorov z vidika čistih in nečistih poti
' — Razdeljevanje hrane zunaj objekta
— Skladiščenje živil
— Ročno pomivanje in razkuževanje jedilne, kuhalne in transportne posode
— Smernice za delo v velikih kuhinjah in načrt dela pri čiščenju kuhinjskih prostorov (čistila in postopke je predstavila tovarna Zlatorog iz Maribora). Za boljše in sodobnejše delo v šolskih kuhinjah so vodje spoznali, kako deluje konvekcijska peč in kakšne so prednosti pečenja v n jej (predstavil jo je proizvajalec IGO Ljubljana), ter stroje za pomivanje posode, pranje zelenjave in lupljenje krompirja
(predstavil jih je KOVINA-STROJ — Grosuplje).
Da bi se seznanili s sodobno vlogo šolske prehrane v naši družbi, so udeleženci spoznali vsebino Smernic za delo Osnovnih šol; predstavljen je bil tudi opis del in nalog vodje šolske prehrane, ki ga je pripravila delovna skupina pri Društvu predmetnih in strokovnih učiteljev gospodinjstva SRS skupaj s svetovalko za šolsko prehrano in go-
- po svojih zmogljivosti^
inoštevan ju higienskiM
hrane
in ob upoštevanju higie predpisov.	E
— V vseh občinah naj bi usta’ d novih komisije za prehran« b _ otrok in mladine zato, da bi s£ nenehno izboljševale gmotne kadrovske možnosti ter organi' S zacija prehrane v vzgojno-vat' stvenih in vzgojno-izobraževal nih organizacijah.
— Vodenje šolske prehran' S naj prevzamejo ustrezno stro f
spodinjstvo pri Zavodu SRS za šolstvo.
Dvodnevno delo na seminarju je potekalo v izrednem delovnem ozračju. Predavanja so bila strokovno dobro pripravljena, izvedenih je bilo veliko demonstracij in degustacij. Organizator Centralni zavod za napredek gospodinjstva je razstavil strokovno literaturo, ki so jo udeleženci lahko tudi naročili ali kupili.
Sprejeti so bili tile sklepi:
— Poglobiti je treba sodelovanje vodij šolske prehrane z zdravstveno, zobozdravstveno in sanitarno službo.
— Vodje šolske prehrane morajo razširiti in izboljšati izobraževanje staršev in krajanov v krajevnih skupnostih na področju kulturnega prehranjevanja in zdrave prehrane, smotrne porabe hrane in živil.
— Doseči je treba, da bodo imeli šolsko prehrano vsi učenci, za bolne pa organizirati ustrezno dietno prehrano.
— Učence moramo spodbujati, da bodo pomagali pri pripravljanju in razdeljevanju pre-
kovno usposobljeni delavci. V t* namen moramo doseči, da bod« šole razpisovale prosta dela if naloge v skladu s potrebairi skupno z uporabniki v samot1' pravnih interesnih skupnostih z* vzgojo in izobraževanje ter otrfl' ško varstvo pa tudi načrtoval1 potrebe po delavcih.
— S kakovostnim in odg^ vornim delom si moramo n«' nehno povečevati ugled pri del« v ta namen se vodje šolske pr« hrane organizirajo v občinsk1 strokovne aktive in se redno s« stajajo.
— V šolski prehrani je tret)* voditi ustrezen in pregleden r« zvid.
Udeleženci so ob koncu dvod
nevnega dela v anketi pohval
>
organizacijo seminarja tak0 1 glede izbire tematike kot način* izvedbe. Seminar bomo letos p« novih, povabili bomo vse šole, *3 se našemu vabilu doslej še ni*0 odzvale, saj ne bi bilo prav. da« bili zaradi neznanja prizack'11 učenci na tako občutljivem 'f pomembnem področju, kot J£ zdravje.
MARTA HROVATIN
Za enakovredno in neodvisno življenje
-k'
Na rob posvetovanju Teorija in praksa vzgoje, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja otrok, ^•adostnikov in odraslih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
ca marec> mednarodni dan invalidov, ki ga praznuje ves svet. Ni na-! j£ KtNčje, da se je prav tega dne začelo na Bledu dvodnevno posvetovanje Jsf na temo: Teorija in praksa vzgoje, izobraževanja, usposabljanja in iz-ik( ^0P0{r‘jevanja otrok, mladostnikov in odraslih z motnjami v telesnem j1 duševnem razvoju. Uspešno posvetovanje, ki ga je pripravil Pedago-ski inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, je izzvenel v iz-"trino manifestacijo prizadevanj strokovnjakov teoretikov, praktikov
:lv7e,
ija
(J 0»	—	.	_	„
uš' l)i0Ven‘je’ Zveza društev invalidov Slovenije, Zveza slušno prizadetih Slovenije, Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije. ^r,u^tvo mišično obolelih Slovenije in Zveza društev slepih in slabovid-
J
13'
1 staršev v manifestacijo skrbi za vsestranski razvoj telesno in duševno Prizadetih oseb.
Na posvetu so poleg pedagoškega inštituta sodelovali še: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Zavod SR Slovenje za šolstvo, Pedagoška akademija Ljubljana, Društvo defektologov
fih Slovenije. Namen posveta, ki je združil'okrog 300 udeležencev, iu a,tko na kratko povzamemo takole: teoretično poglobiti in širiti te-n,eljna teoretična spoznanja in dosežke prakse, ki se navezujejo na "Igojo, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje oseb z mot-nlami v telesnem in duševnem razvoju.
Posvet je osvetlil družbene in strokovne vidike specialne pedagoške in nekatere probleme, ki se pojavljajo pri preobrazbi vzgoje, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja prizadetih ljudi.
Delo posveta je potekalo plenarno: poslušali smo uvodna referata dr. it ' n/e Lipužič in dr. Egidije Novljan o aktualni problematiki v spe-'l,. pedagogiki (Pedagoška akademija iz Ljubljane), ter referat Mi-" eta Budiča o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z _ bfotnjami v telesnem in duševnem razvoju v SR Sloveniji). (Republiški Pi komite za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo), in pet plenarnih teferatov: Angelca Žerovnik je obravnavala današnjo interdisciplinarnost v teoriji in praksi specialne pedagogike, Irena Levičnik je govorila b vZgoji in usposabljanju predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v vzgojno-varstvenih organizacijah, Helena Novak k obravnavala konceptualne osnove celodnevne osnovne šole in možnosti povezovanja, Milko Domajnko je razpravljal o deležu celodnevne xi' bfnovne šole pri usposabljanju laže duševno prizadetih otrok, Marija ■ bemr/ pa je poročala o usmerjenem izobraževanju oseb z motnjami v te-‘esnem in duševnem razvoju. Slišali smo tudi referat dr. Ane Krajnc o “ndragoških vidikih usposabljanja odraslih z motnjami v razvoju.
Delo je potekalo v štirih skupinah; v katerih so udeleženci obravna-v«li specifična teoretična in praktična vprašanja glede na kategorije mo-
tenj.
Kolikšno je bilo zanimanje in kako velike so potrebe tega področja, pove podatek, da so strokovnjaki pripravili več kot 90 koreferutov, ki so jih skupine obravnavale po tematskih področjih.
Lahko rečemo, da je bil posvet hkrati pregled in presoja o tem, kaj smo doslej storili za to področje, ki naj bi bilo deležno posebne družbene skrbi, in kaj naj bi storili v prihodnosti. Udeleženci so skušali opozoriti na širše družbene, pravne in organizacijske in ne nazadnje na strokovne probleme področja, nakazati rešitve in spodbuditi trajno sodelovanje vseh.
Skrb za vse, ki jih je življenje prizadeto, se je zrcalila v sleherni izrečeni besedi, ki kljub strokovnosti ni izgubila svoje človeške topline. Skoda, da v tej podobi solidarnosti nismo slišali besede naših najvidnejših predstavnikov družbeno-političnih organizacij, ker se posveta niso udeležili.
V	svoji uvodni besedi, ko je pozdravila navzoče, je dr. Renata Mejak, direktorica Pedagoškega inštituta v Ljubljani, med drugim poudarila: »Pobuda za pripravo posveta je nastala pred dvema letoma ob mednarodnem letu invalidov. Zahtevno pripravljalno delo je trajalo vse do zdaj, z željo, naj ne bi bil posvet le enkratna manifestativna dejavnost, temveč trajno prizadevanje in skrb za strokovno delo, za uresničevanje družbenih zahtev in za skupno premagovanje težav, ko si bomo kljub težkim gospodarskim razmeram prizadevali razvijati področje in zagotoviti vsem prizadetim enakovredno življenje v naši družbi.«
Referati in koreferati na posvetu so zajeli strokovni in znanstveni vidik področja, sodelovanje in odpiranje navzven, povezovanje tega področja z drugimi organizacijami in posodabljanje pedagoškega procesa. Posvet je obogatila »okrogla miza« na temo o nadaljnjem razvoju specialne pedagogike in o usmeritvi vzgoje, izobraževanja in usposabljanja oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Dobrodošla osvežitev na posvetu pa je bila razstava domiselnih izdelkov, ki so jih pripravili učenci Zavoda Matevža Langusa ob tridesetletnici obstoja tega zavoda. Ogledali smo si tudi zanimiv film Seminarji za starše Črna 77, ki so ga posneli otroci Zavoda za usposabljanje v Črni na Koroškem.
V	našem prispevku objavljamo odlomke nekaterih plenarnih referatov in nekatera razmišljanja posameznih koreferentov.
Povedati je treba, da bodo referati in koreferati s posveta objavljeni v zborniku, ki bo izšel kmalu po posvetu. Posamezniki ali delovne organizacije ga bodo lahko nabavili pri Pedagoškem inštitutu pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Marija Lipužič
otrok se mora nenehno uveljavljati
-
i
Čas je, da se odločimo za čim afenifrejši prenos tujih izkušenj v kiti domačo surdopedagoško prakso. Lani sprejeti program vzgojnega dela za predšolske oddelke vsebuje številne dejavnosti, ki bi s< lahko pomenile izhodišče za if ^Prejemanje informacij po grafični poti. Če upoštevamo mne-Klindove o tem, kako otrok z razvrščanjem dojema pojme, so Vse vaje v identificiranju enake-razlikovanju različnega in Primerjanju podobnega, uvod v °blikovanje pojmov. Jasno je, da Ttpramo tako kot Van Uden tudi Tfi uvajati napisane besede v sPoznavni svet gluhega otroka le °b ustreznih, majhnemu otroku Zanimivih dejavnostih. Vse podnje branje ni samo sebi namen, ampak je povezano z otrokovimi dejavnostmi, kjer ob drugih predmetih, slikovnih Predstavitvah dodajamo še napihne besede. Uspeh bo večji, če potno v enako ravnanje vključili otrokov pravi ali nadomestni d°m. Tudi vzgojni načrt predvideva osvajanje globalnega bra-PJs in pisanja (velikih tiskanih Crk) kot ena od poti za spiorazu-^ovanje. Najbrž bi lahko ravnali •ako kot ravnajo na Nizozemskem. Van Uden je branje razde-na stopnje: ideovizualno bra-— doba uvajanja v branje v kateri slušno prizadeti spozna °bravnavane vsebine še s pomočjo podnapisov. Tu otrok ^obalno, intuitivno razumeva Opisano besedilo, ki ima isto 'jrebino kot obravnavani dogodek, in receptivno branje — če je Ideovizualno branje učinkovito ln dovolj zgodaj začeto — od pr-Vega leta, najprej v družini, nato v organiziranem predšolskem Jiarstvu — se začne lahko recep-,lvno branje. Otrok začne s tako 'tpenovanim slovarskim bradam, z branjem znanih besed.
Nove so le zveze. Najvišja stopnja receptivnega branja je pa v strukturalnem obdobju, ko slušno prizadeti dojema nove stavčne sestave, ob katerih ga vodimo do popolnega, smiselnega sprejemanja besedila — do razumevanja. V malih skupinah, ki jih imamo v predšolskih oddelkih za slušno prizadete, je mogoče predvideti, da se na individualiziran način posvetimo vsakemu otroku, pa ob upoštevanju drugih razvojnih in osebnostnih posebnostih upoštevamo tudi, ali otrok že lahko asociira le predmet z imenom — napisano besedo ali pa ga v to šele uvajamo. Staro surdopedagoško prakso, ki je zelo uporabljala barvno razlikovanje, je mogoče uveljaviti tudi pri dodajanju napisov.
Težava, da od napisanega imena otroka, napisanega imena predmeta težko in počasi prihajamo do stavčnih izrazov, bo manjša, če bomo zgodaj uvajali tudi stavke. Predlogi seveda ne pomenijo zmanjšanja pobud, dobljenih po slušnih in ogledo-valnih poteh. Le v slušno prizadetega se je treba vživeti, da so vse druge spoznavne poti slabše prehodne, napisano pa ostaja, je »fiksirano«. Če bi posnemali svetovne izkušnje, bi k multisen-zorični informaciji dodali še prstno abecedo, ki nadomešča napisano besedo v neposrednih stikih, a omogoča vizualni stik komunikacijskih partnerjev. Nekaj poskusov prakse potrjuje, kako otrok, ki ni bil sposoben razumeti zgolj verbalne komunikacije, vzcveti, ko mu pri sprejemu pomagamo z dostopnimi znaki. Sproščenost, varnost in veselje do stikov negujemo samo tako, da se otrok v komunikaciji neprestano uveljavlja, ne pa da doživlja le kritiko, korekcijo in neuspehe.
jd; Angelca Žerovnik
lili1
tKf ^EŠOLANJE je včasih škodljivo
ilt) ------------------------------———-
Pc'.
,k!
liS«
tbi
0
in
j£
Ugotavljamo, da so priglasitve Za razvrščanje teh otrok številne, niso izjema. Pobude prihajajo Predvsem iz osnovnih šol, ker ti Ueenci niso dovolj uspešni pri '2gojno-izobraževalnem proce-^ Gotovo je, da odločitev za Prešolanje pomeni za učitelje Snovne šole najlažjo obliko re-
ševanja problematike motenih otrok. Učitelj izhaja iz stališča nemotenega in čim bolj uspešnega pouka. Do motenega otroka se počuti pedagoško nemočen, prav tako do njegove družine, to pa je razumljivo glede na usposobljenost naših učiteljev, glede na sorazmerno
majhno število šolskih svetovalnih delavcev, glede na organizacijo dela v osnovni šoli in na smotre pouka, ki jih učitelj želi doseči z vsemi učenci. Osnovna šola s prilagojenim programom velja za ugodno okolje, ki daje otroku vse možnosti za razvoj. V osnovni šoli pa se najbrž premalo zavedajo, da je treba otroka zaradi prešolanja mnogokrat odtr-
Helena Novak
gati od doma in od njegovih vrstnikov v kraju, to pa ima kvarne posledice. Frustracije, ki jih prizadeti otrok doživlja v osnovni šoli in v svojem matičnem okolju, so znane, tiste, ki jih tak otrok do-življa v novem okolju (v zavodu ali v osnovni šoli s prilagojenim programom) pa matično okolje manj pozna ali pa sploh ne.
ŠOLE SE MORAJO POVEZOVATI
Uresničevanje vseh nalog v osnovni šoli in osnovni šoli s prilagojenim programom je odvisno od odprtosti obeh družbenemu okolju, od pripravljenosti za povezovanje in sodelovanje z drugimi družbenimi dejavnostmi in sposobnosti za razvijanje čim bolj prožnih načinov sodelovanja, ki bi omogočali različna prepletanja in povezovanja vsebin, oblik in metod vzgojno-izo-braževalnega dela.
Osnovna šola in šola s prilagojenim programom se morata odpirati in povezovati po različnih oblikah sodelovanja glede na njune potrebe in možnosti. Te
naloge pa lahko izvaja samo osnovna šola s celodnevnim programom oziroma osnovna šola, ki uresničuje ta program po načelih odprtosti, povezanosti in prožnosti.
Osnovna šola, ki se ji ne posreči uresničevati vseh navedenih načel, ne more v celoti preseči tradicionalne osnovne šole. Takšna osnovna šola zato tudi ne more uresničevati zasnove integracije vzgoje in izobraževanja niti prispevati k združevanju zasnov osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom, kakršno omogoča in spodbuja zakon o osnovni šoli iz leta 1980.
Irena Levičnik
ZGODNJE ODKRIVANJE MOTENOSTI
Predšolska vzgoja se je v zadnjem desetletnem obdobju pospešeno razvijala in dosegla lepe uspehe, prav tako je že doslej bila uspešna pri motenih otrocih. Učinkovita predšolska vzgoja je nujno potrebna za vse otroke, še posebno za prizadete otroke. Da bi odpravili ali vsaj ublažili motenje, si je treba prizadevati za čim zgodnejše odkrivanje motenosti. Vzgojno-varstvene organizacije in tudi vzgojiteljice namenjajo posebno pozornost prizadetim otrokom in prilagajajo programe za njihovo vzgojo glede na vrsto in stopnjo prizadetosti. Laže moteni otroci so deležni vzgoje in varstva z drugimi otroki, za delo z njimi pa se vzgo-
Marija Šemrl
jiteljice nenehno posvetujejo s strokovnjaki in ob tem upoštevajo tudi želje staršev. Teže moteni predšolski otroci so sprejeti v razvojne oddelke. Lani je bilo v 25 občinah 208 otrok v 33 razvojnih oddelkih. V prihodnosti si bodo prizadevali ustanavljati nove razvojne oddelke tudi v tistih občinah, kjer jih doslej še ni bilo, pripravlja se načrt za znanstveno proučevalno delo in za nenehno spremljanje razvoja na tem področju. Načrtujejo tudi nenehno izpopolnjevanje vzgojiteljic za delo z motenimi otroki in si prizadevajo za tesno sodelovanje med vzgojiteljicami in osnovno šolo s prilagojenim programom.
PRAVOČASNO VKLJUČEVANJE V VRSTO IN OBLIKO USPOSABLJANJA
V zakonu je zapisano, da smemo pozabiti, kako zelo po-imajo invalidi in teže prizadeti	membno je, da vse te ljudi pra-
občani pravico do usposabljanja	vočasno vključimo v primerno
za življenje in delo. Da bi uresni- vrsto in obliko usposabljanja. Pri čfli to zakonsko zahtevo, ne tem je treba upoštevati razne vi-
Iz prakse za
prakso
dike družbeno-ekonomskega, socialnega, mentalno higienskega in druge. K usposabljanju veliko pripomore usklajeno in povezano skupinsko delo, individualno in nenehno usposabljanje ob upoštevanju njihove zmogljivosti. Doslej beležimo pozitivne izkušnje pri zaposlovanju teh oseb. Z usmerjenim izobraževanjem pa se odpirajo zanje še boljše možnosti.
Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je zavzel
Ana Krajnc
stališče, naj bi se prilagajanje programov razumelo širše, temelj za prilagajanje je lahko več programov različnih usmeritev.
V teh prilagojenih programih naj bi se povečal delež praktičnega pouka, po novih prilagojenih načrtih naj bi ti učenci sodelovali tudi pri kulturni, naravoslovni in telesni vzgoji. Ce ne bi želeli ali z"mogli nadaljevati šolanje, pa se bodo lahko izobraževali z delom, skladno s svojimi zmožnostmi.
RAZVIJATI JE TREBA SPECIALNO ANDRAGOGIKO
Tako kot pri drugi vzgoji in izobraževanju je treba tudi na tem področju nadaljevati z izobraževanjem odraslih po zasnovi permanentnega izobraževanja. Tem ljudem je treba omogočiti, da si pridobijo temeljno znanje in usposobljenost. Že po končanem šolanju in vse življenje se na novo prilagajajo spremembam v okolju, v socialnem in v zaseb-
SKLEPNE MISLI
nem življenju, zato jih moramo nenehno spremljati in jim zagotavljati ustrezne možnosti. To področje z andragoškega vidika še ni obdelano, ker nimamo specialne andragogike za posamezne motnje, treba pa je to področje razvijati. V tujini je to področje že razvito, pri nas pa so možnosti za začetek pri specialni pedagogiki.
Strokovnjaki, tako teoretiki kot praktiki, nenehno iščejo nova pota in nove prijeme. Ob upoštevanju humanih odnosov in spoštovanju osebnosti prizadetih oseb si prizadevajo razvijati to področje in ublažiti ali odpraviti motnje, ki jih je življenje naložilo otrokom in odraslim.
Tem smotrom so bila namenjena vsa razmišljanja in sklepi posveta, ki jih lahko strnemo takole:
V prihodnje moramo nameniti več pozornosti raziskovalnemu delu na tem področju, ob tem pa zagotoviti ustrezne strokovne možnosti. Pri usposabljanju prizadetih otrok in mladine je treba upoštevati različno razvojno motenost, ki zahteva individualni način obravnave. Temelj za usposabljanje naj bo program usposabljanja. Delavci; ki delajo na tem področju, morajo nenehno dopolnjevati znanje, vsem pa je treba omogočiti izobraževanje na visoki stopnji. Celostnemu osebnemu in duševnemu zdravju prizadete osebe moramo nameniti več pozornosti in že z družinsko vzgojo v zgodnjem otroštvu ustvariti čim boljše možnosti za njen telesni in duševni razvoj.
Ker je človekova potreba po gibanju prvenstvena, je treba hitreje reševati probleme motorične aktivnosti. Prizadeti si moramo za bolj kakovostno usmerjanje prizadete osebe, zato jo moramo obogatiti s čim širšim znanjem. Na področju rehabilitacije je treba spodbujati in negovati prostovoljno delo, to pa hkrati pripomore k humanizaciji in vključevanju prizadete osebe v njeno okolje.
Če obravnava otroka več oseb, je treba uskladiti vse vidike obravnave. Najboljša in najhumanejša oblika usposabljanja pa je preventiva, zato je potrebno čim bolj zgodaj diagnosticirati in čim bolj zgodaj diagnosticirati in odkrivati vse oblike prizadetosti. Da bi čimprej začeli bi uvajali nove oblike — je treba oživiti vlogo mobilne službe. Zdravstvene organizacije naj bi pravočasno dajale informacije strokovnim ustanovam, ki se ukvarjajo z usposabljanjem. Pri načrtovanju in spremljanju rehabilitacije je treba organizirati skupinsko strokovno delo.
Otroke je treba načrtno obravnavati na vseh starostnih stopnjah, tudi v osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju. Ugotovili so, da bi bilo treba v proces vzgoje in izobraževanja na osnovni šoli vključiti defektologa, ki naj bi pomagal pri uspo-
sabljanju prizadetih, to se je pokazalo kot zelo uspešno v celodnevni osnovni šoli v Kranju.
Da se bodo prizadeti otroci laže vključili v življenje, bo treba pripraviti zanje primerne oblike domske vzgoje. Celodnevna osnovna šola naj postane šola sedanjosti, ki upošteva probleme teh otrok. Predlagali so, naj se v prihodnje pripravi posvet na temo Celodnevna osnovna šola za lažje duševno prizadete otroke. Pri vseh vrstah prizadetosti je treba spodbujati ustvarjalnost otrok z novimi oblikami estetske vzgoje, še posebej pri laže duševno prizadetih.
Na področju usposabljanja prizadetih je treba poenotiti izrazje — to bo storila izbrana delovna skupina.
Zaradi svoje komunikacijske sestave daje film prizadetemu otroku veliko možnosti za njegov razvoj, ki jih lahko izrabimo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Zato bi bilo prav, da dobi filmska vzgoja svoje mesto tudi v šolah s prilagojenim programom. Na področju integracije prizadetih z osnovno šolo se moramo izogibati — integracije zaradi ekonomskega vidika, ker ni sprejemljiva, pa tudi sicer integracija ni primerna za vse otroke.
Podpirati in razvijati moramo vse oblike sodelovanja med osnovnimi šolami in šolami s prilagojenim . programom. Programe usmerjenega izobraževanja je treba ragširiti tako, da bodo prizadeti imeli večje možnosti izbire. Za telesne invalide, slušno in govorno prizadete, slepe in slabovidne je treba usmerjeno izobraževanje razširiti tudi na intelektualne poklice.
Urediti je treba pravni status usposabljanja z delom in hkrati reševati vse probleme zaposlovanja prizadetih absolventov, ki so končali usposabljanje. Invalidskim organizacijam je treba zagotoviti status družbenih organizacij, ker imajo zelo pomembno vlogo in ne bi bilo prav, če bi jih še vnaprej opredeljevali kot ljubiteljske. V novem pokojninskem zakonu naj bi upoštevali tudi tiste osebe, ki so ob rojstvu ali do 15. leta tako prizadete, da niso sposobne pridobivati dohodek.
Udeleženci posveta so se strinjali, da je treba tudi v prihodnje pripraviti še več takih srečanj, na katerih bodo teoretiki in praktiki poiskali najboljše rešitve za razvoj vseh prizadetih otrok, mladostnikov, odraslih in področja nasploh.
Posvet spremljala:
TEA DOMINKO
Učbeniki za slaščičarske in konditorske poklice
Napisati dober učbenik je težavno delo, ki ne zahteva samo obvladovanje snovi, temveč tudi primerno metodo pisanja. Snov je treba približati učencu tako, da jo bo razumel, jo sprejemal, se poglabljal v vsebino in tako spodbujen ustvarjalno nadaljeval delo svojih učiteljev. Teh zahtev pri pisanju učbenika se gotovo zavedajo sicer dobri strokovnjaki, zato se včasih prav neradi lotevajo te težavne naloge.
Hvalevredno je torej, če se kdo loti pisanja iz velike ljubezni do svojega poklica in'z željo, da bi prinesel svoje dolgoletne izkušnje na mladi rod; prav to pa je storil Peter Andlovič iz Maribora, ki je napisal učbenik za slaščičarje.
Njegov učbenik Slaščice, ki ga je potrdil Republiški korrijte za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo leta 1980 in ga je naslednje leto izdala Državna založba Slovenije, ni samo izvrsten učbenik za ustrezne srednje šole, temveč tudi za vsč osnovne šole. kjer poučujejo gospodinjstvo; priporočljiv pa je tudi za vse tiste, ki »nepoklicno« izdelujejo vse vrste kruhkov, peciva, sladoleda, želejev in celo sladic za diabetike. V učbeniku je okrog petsto receptur, ki so temeljito preverjene v dolgoletni praksi. Ker bo prva naklada učbenika kmalu pošla, je pripravljena za natis že druga izpopolnjena izdaja.
Neutrudni strokovnjak Peter Andlovič pa je pripravil z vidnimi strokovnjaki iz živilske industrije in konditorstva tudi nadaljevalni učbenik pod delovnim naslovom Tehnologija slaščičarstva in konditorstva. To bo edinstven učbenik za slaščičarje in konditorje, kakršnega doslej v Jugoslaviji še ni bilo.
Omenjeni učbenik je nastal kot skupinsko delo inženirjev in drugih strokovnjakov, ki že več let uspešno opravljajo pomembna dela v živilski industriji. Poglavja v učbeniku govore o su-
rovinah, njihovi kemični sestavi in biološki vrednosti, o obdelavi surovin in preprečevanju kvarjenja, o strojih, pečeh, napravah, in opremi, o izdelavi, prodaji idr. Učbenik bo slikovno bogato opremljen s fotografijami, skicami in drugimi grafičnimi prikazi.
Korektorsko delo novega učbenika je že opravila dr. Pokor-nijeva, tako da bi lahko učbenik natisnili še letos, če bo Zavod SRS za šolstvo, oddelek za izdajo učbenikov, storil -vse potrebno, da bo učbenik pravočasno potrjen. Tako bi bilo z izdajo tega učbenika spet eno izmed področij šolstva preskrbljeno s primernimi učbeniki.
Prav pa bi bilo, da bi se Zavod SRS za šolstvo povezal z zavodi za šolstvo iz drugih republik, kjer naj bi prevedli prepotrebne učbenike in jih uvedli v svoje ustrezne šole. Prvi učbenik Slaščica je namreč že preveden v hrvaščino in bo obvezen učbenik za slaščičarske in gostinske poklice v SR Hrvatski.
Za učitelje praktičnega pouka v šolah in inštruktorje v delovnih organizacijah pa je pripravil Peter Andlovič ustrezne delovne naloge. Te bi lahko zelo uspešno učence, za poklic slaščičarja. Snov je metodično urejena in daje dovolj spodbud učiteljem, da se lahko sami ustvarjalno uve-Ijavdjajo.
. Zdi se nam prav, da smo spregovorili o učbenikih za slaščičarje. Strokovnjaki, ki so jih pisali, so zajemali iz svojih bogatih delovnih izkušenj, vse zato, da bi z njimi seznanili mladi rod, ki naj jih po svoje spet obogati, in preda še. popolnejše naslednikom v svoji stroki. Posebno pohvalo pa zasluži dolgoletni učitelj na področju slaščičarstva, Peter Andlovič, ki je nesebično žrtvor val veliko časa in moči da se je zamisel o učbenikih za to področje uresbičila.
ALBIN PRESKER
Za dodatni pouk v 7. in 8. razredu
Dodatni pouk je gotovo ena izmed prijetnih nalog, ki jih imamo učitelji. Izberemo učence, ki so za učenje jezika sposobnejši, bolj zavzeti in ki se nameravajo morda tudi jezikovno usmeriti.
' Zato so ure dodatnega pouka sproščene, učitelju dajejo možnost, da v miru podaja svoje znanje in to pričakuje tudi od učencev.
Učenci imajo posebne zvezke, ki nazorno prikazujejo, kaj delamo pri dodatnem pouku. Nekatera poglavja radi ilustrirajo, tako da so še privlačnejša.
Zadnji dve leti sem pri dodatnem pouku uporabljala poskusno gradivo za dodatni pouk v 7. in 8. razredu avtorice Dušice Kunaver. Prav o tem gradivu bi rada napisala nekaj vrstic z željo, da bi prišlo tudi do drugih učiteljev angleškega jezika.
Gradivo je pestro sestavljeno in idealno dopolnjuje učbenike za angleščino v 7. in 8. razredu. Tako lahko pri dodatnem pouku, v skladu z osnovnimi učbeniki, poglabljamo in utrjujemo znanje učencev.
V obeh učbenikih je avtorica zbrala veliko gradiva: zgodbe, ki
zajemajo-slovnične strukture lekcij v osnovnih učbenikih, anekdote, pregovore, pesmi, zgodovinske preglede, ki učencem širijo znanje o domovini in tujih deželah, jezikovne dejavnosti, ki spodbujajo učenca k učenju tujega jezika in k čim bolj sproščenemu komuniciranju.
Posebno koristen je enoten prijem pri ohranitvi besedil: učitelj in učenci v preprosti angleščini razloži nove besede in nato nove besede uporablja v stavkih (Vocabulary Development); sledi utrjevanje besedila z vprašanji (Comprehention Oue-stions), obnova besedila in razširjena konverzacija na sorodne teme (Topics for Discussion), in če je mogoče, tudi dramatizacija besedila (Dramatization).
Rada bi tudi poudarila, da smo dobili učitelji s temi priročniki zbrano gradivo za dodatni pouk, prej pa smo morali zbirati besedila v najrazličnejših literaturah.
Tako lahko namenimo več časa metodični izpeljavi ure .dodatnega pouka in uresničimo sodobne težnje po individualizaciji in diferenciaciji pouka. MARJETA PETERLIN
Ob učbeniku Spoznavanje narave za 4. razred
Kako je nastajal učbenik
V Prosvetnem delavcu, v rubriki Pobude in odmevi, je bil 21. 2. 1983 objavljen članek. Ob učbeniku Spoznavanje narave za 4. razred osnovne šole, ki ga je napisala tovarišica Stanka Pucko.
Odgovorni za izid učbenika smo vedno veseli vseh pripomb in jih skušamo pri ponatisih tudi upoštevati, če so- konstruktivne in če spremembe izboljšajo besedilo z vsebinskega, pedago-ško-metodičnega, idejnega, jezikovnega in grafično-oblikov-nega vidika ob upoštevanju psihofizičnih sposobnosti učencev in ob danih gmotnih možnostih.
To so temeljni vidiki, ki jih morajo poznati avtorji, ko se odločajo za pisanje učbenika. Prav tako je treba,upoštevati usklajenost učbenika z veljavnim učnim načrtom.
Pripombe smo pričakovali, saj smo v uvodu k učbeniku zapisali: »Zelo bomo veseli, če bomo dobili sporočila o pomanjkljivostih učbenika in nasvete za izboljšave pri ponatisu.«
Uvod je napisan za učence, kajti učbenik je namenjen
predvsem njim. Uporaba učbenika kot tudi odnos do njega pa sta precej odvisna od tega, kako je učitelj učenca za uporabo motiviral in pripravil.
Učbenik Spoznavanje narave za 4. razred osnovne šole je izšel 25. 8. 1981. Učitelji so izid novega učbenika pričakovali, ker je bil stari učbenik J. Tomšiča v veljavi že od leta 1967. Izid učbenika je bil napovedan v Katalogu učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov za šolsko leto 1981 —82, ki je izšel v maju leta 198.1. Očitek, da so učenci zaradi neobveščenosti kupovali stare učbenike, torej ni utemeljen.
Seminar za predstavitev učbeniškega kompleta Spoznavanje narave za 4. razred osnovne šole (učbenika, prosojnic in diapozitivov) za učitelje multiplika-torje je bil v Ljubljani na Zavodu SR Slovenije za šolstvo 20. 11. 1981. Organizacijske enote zavoda so organizirale seminarje po vsej Sloveniji. Učitelji so dobili tudi seznam dodatne li-
Kadar zaradi dreves ne vidimo gozda...
Na večkratno vabilo avtorjev in pripravljavcev učbenika za spoznavanje narave za 4. razred, naj učitelji praktiki sodelujejo pri njegovem dopolnjevanju, smo po dveh letih vendarle dobili prvi odgovor, ki pa je napisan tako, da v njem ni čutiti strpnosti in želje po sodelovanju. Le z ustvarjalnim dialogom namreč, v katerem vsak gradi in teži k boljšemu, in ne s polemično enostranska kritiko učbenik lahko izboljšamo in izoblikujemo, da bomo z njim zadovoljni vsi. Žal v Pobudah in odmevih ni zapisane nobene pohvalne besede o učbeniku niti izraženo mnenje o njem. Po pripombah sodeč je odklonilno. Prepričan pa sem, da je učbenik boljši od starega ne le zaradi »lepih sličic«, ki smo jih s trudom zbirali in izbrali, pač pa tudi zaradi njih in predvsem zaradi vsebinske zasnove, ki precej bolj upošteva sodobne razumevanje (spoznavanje) narave.
Seciranje besedila od stavka do stavka, od besede do besede, je hvalevredno delo. Rezultat tega smo prebrali v Prosvetnem delavcu 21. 2. 1983. Upam le, da je dopisnica prav tako temeljito, natančno in kritično pregledala tudi vsa posamezna poglavja kot sestavne in sklenjene enote pa tudi učbenik kot vsebinsko celoto. Najlažje je namreč poiskati neprimerne besede ali stavke, jih navajati ločeno od besedila in jih osamljene ocenjevati. Precej zahtevnejše in težje je soditi o delu kot celoti, posebno še o njegovi vsebinski skladnosti. Hitro se namreč zgodi, da podrobnosti zameglijo celoto, da zaradi dreves ne vidimo gozda, če nekoliko obrnem naš pregovor. Ker ocen in pripomb o posameznih poglavjih in učbeniku ni, smem najbrž sklepati, da je učbenik ' dober, le da so posamezni stavki in besede neprimerni, nepravilni itd. Vseeno menim, da je tovarišica vsebino besedil in stavkov tako razumela, kot so bili napisani, in da je njihovo vsebinsko sporočilo učencem- pravilno (?) tudi razložila. Če pa so nekateri pojmi, stavki in misli iz učbenika kogarkoli spravili v dvom, potem sem dolžan odgovoriti —priznati spodrsljaje in dopolniti tisto, kar se je pokazalo za nejasno. Ker Odmevom namenjeni prostor ne dovoljuje, da bi svoje odgovore na tem mestu tudi utemeljil, odgovarjam na vsebinske pripombe le na kratko.
Prav gotovo je kot pravilne treba upoštevati pripombe, ki se nanašajo: na gojenje poljskih živali (učbenik str. 6), na drevesne" -korenine (str. 17), ker gre za smreko, ki ima izključno plitvo podpovršinsko koreninje (čeprav poznamo tudi vrste, ki imajo hkrati plitve in globoke korenine, npr. jelka, bor, bukev), in na besedilo pod sliko (str. 19), ki je bilo v drugi izdaji učbenika že popravljeno, medtem ko ni na mestu pripomba (ista stran) o tem, kaj je žir in' kaj bukovica, oba pojma sta le izraza za bukov plod.
O drugih pripombah tole:
— Iglasti borovi gozdovi (str. 13). Včasih ni odveč kako lastnost poudariti, da bi si jo bolje zapomnili. Ali bi za cerov gozd vedeli, da je listnat, in za cedrov, da je iglast?
— Ali paša določa gozdno mejo (str. 13)? Da, tudi .paša.
— Ali je vse smrekove gozdove posadil človek (str. 14)? Smrekove gozdove v nižinah je v preteklosti skoraj v celoti zasnoval (posadil, posejal) človek.
— Ali človek sadi drevesa ali gozdove (str. 14)? Eno in drugo. Gradi mesta ali hiše?
— Na golo posekan gozd v neposredni bližini. Prepričan sem, da gozdarji glede golosekov le izjemoma kršijo zakonska določila in strokovna načela. Takih izjem v besedilu učbenika ni mogoče upoštevati in opisati, zato je bilo treba podčrtati načelo.
— Ali so trhla in suha drevesa leglo za škodljivce (str. 22)?
V propadajočih drevesih živijo tudi mnoge koristne vrste (žolne, mravlje), ki pomagajo ohranjati naravno ravnotežje v gozdu. Zato je celo prav, če posamezna trhla in suha drevesa v gozdu ostanejo.
- Množica novih pojmov (str. 22, 23). Večina pojmov je razloženih v poprejšnjem besedilu, razen moškatnika in na-jezdnika, ki bosta v novi izdaji učbenika izpuščena. Učenci ju spoznajo v 5. in 6. razredu.
Pri samostojnem strokovnem izpopolnjevanju dajejo popolnejše odgovore tudi nekatere knjige in članki o splošni in gozdni ekologiji ter o gozdarstvu. Njihov seznam je bil sestavni del seminarskega gradiva za multiplikatorje ob predstavitvi novega učbenika ob koncu leta 1981.	.
mag. IGOR SMOLEJ, dipl. inž. gozdarstva
terature, s katero si lahko pomagajo.
Iz pisnega gradiva za pripravo seminarja vidimo, da učbenik ni bil predstavljen samo v dobrem smislu, saj smo se vsi, ki smo učbenik pripravljali, zavedali pomanjkljivosti in nanje na seminarju tudi opozarjali. Iz pisnega gradiva za predstavitev učbenika Spoznavanje narave za 4. razred osnovne šole, pripravljenega za seminar 20. 2. 1981, navajam:
»Pomanjkljivosti v učbeniku bomo poskusili odpraviti pri novi izdaji
—	z delovnim zvezkom, to je, z vključitvijo vaj iz fizike in kemije (delovni zvezek bo razpisan takoj, po sprejemu novih učnih načrtov za osnovno šolo);
—	s spremljavo učbenika Spoznavanje narave v 4. razredu osnovne šole v praksi;
—	z upoštevanjem pripomb in sugestij učiteljev praktikov.«
Rokopis je nastajal pet let in je bil pripravljen ravno tedaj, ko sb se prenavljali učni načrti za osnovno šolo.
Zaradi drugačnih smotrov in vsebin v osnutku prenovljenega učnega načrta za 4., razred osnovne šole je bilo treba rokopis čim bolje prilagoditi in upoštevati zahteve predmetne komisije za predmet spoznavanje narave. Te zahteve so bile:
—	snov mora biti ekološko obravnavana;
—	v učbeniku mora biti čim manj faktografije;
—	učbenik ne sme biti učbenik biologije, ampak učbenik spoznavanja narave, kar pomeni, da mora vsebovati elemente
k;,, t
nk, k
prev
°dR( oj 'kčnt
tehničnega pouka, gosp1 dinjstva, zdravstvene vzgoj spolne vzgoje in splošne Ijudsl^ftie obrambe;
- nekatere vsebine, ki so v osnovni šoli ponavljale, je bi u%ač/ treba izločiti (planinski svet). u °C' Zelo težko je bilo uresničijo vse zahteve v nekaj mesecih, k1 ^lsP' likor jih je še ostalo do izida ni*0 tu vega učbenika.	ll,ieZi
Pridobili smo dva nova avto Pok ja, dipl. inž. Igorja Smoleja'j* Zdravka Petkovška, dr. met« “če/ rologije, poglavje o gobah pa 11 del napisala dr. N. Gogala. >rai -Rokopis je .bil pregledan tu z vidika varstva narave.
F. Cvenkel, ki je pisal o učb IQi niku Spoznavanje narave v N «— deljskem dnevniku aprila 198 je opravil redakcijo in učb nik dopolnil z najnovejšii statističnimi podatki Lovši zveze Slovenije. Kot uredniC0*?' odgovarjam tudi na opombo i ' v besedilo avtorice T. Sevnik, ki med pripravljanjem učbeniP umrla (str. 34., predzadnji of stavek).
Besedilo bomo spremenili skladu z zakonom o delovnih zjnerjih (leto 1982, čl. 130).
Med nosečnostjo in po p1 rodu ima'delavka — mati pr vico do nepretrganega porodu škega dopusta...
V soglasju z avtorjem dr. Petkovškom odgovarjam tudi ( edino pripombo na njegovo b<8 sedilo na str. 69 — Vlaga zraku.
Besedilo se pravilno glasi:
»Že pri sestavi zraka smouavi lovili, da zrak v naravi vedi logi vsebuje nekaj vode.«	/vi r
ini
Šols! Prav I avib
ttat;
rvar
'Inei 4jat svoj ih o v 8° jr lovi enjc Pen hati itio
Os n red 'Pnl
agronomije, gozdarstva, geologije, biologije, fizike, kemije.
Urednica
CVETA ŽUMER
Delo ak. kiparja Vasilija Četkoviča
In še o jeziku
Ok
atii
'■F
;en
Odgovor na pripombe k jezikovnim pomanjkljivostim učbenika Spoznavanje narave za 4. r. osnovne šole, objavljene v 3. št. Prosvetnega delavca z dne, 21. februarijbi v rubriki Pobude in odmevi
n
aci
tal
P
e
Pripombe k navedenim stavkom s str. 6, 8 (v citatu s te strani je tiskarski škrat: v učbeniku krt. v članku kot), 17, 30, 42 in 44 so upravičene in so že upoštevane med popravki pri ponovnem pregledu učbenika za ponatis.
Druge pripombe niso utemeljene. K str. 7 (Ali listnato drevje odvrže listje ali liste?) Raba skupnih imen drevje ih listje je pravilna, K str. 14 (Sadi drevesa ali gozdove?) Odstavek v učbeniku govori o gozdovih
lije
1 li
Pb
His
iglavcev, ki jih je človek posač K str. 19 (Kostanjev les ali k stanj?) Zadnji stavek bi sič moral biti v novem odstavi vendar tudi tako. kot je v knji natisnjen ne povzroča dvoma, ga ne iztrgamo iz konteksta ^ kostanju govore trije odstavi1.^ K\tr. 39 (Pomanjševalnice G porednih stavkih) Odstn'1 opisuje drobno ptico taščk zato pomanjševalnice.
MIJA LONGVkA. lektorica
ok
h$t,
Ms
Mi
M
bc
kenjevanje učencev na naših šolah
r' ‘c šolskega leta se bliža, z njim pa tudi obračun opravljenega " ’■! doseženih učnih uspehov. Pred učitelji se odpira poklicno vpra-, ‘‘K ki se ob tem času vsako leto vrača: smo priocenjevanju prestrogi Preveč popustljivi?
,pf Odgovor na to vprašanje ni preprost, saj moramo v njem upoštevati oj ^čne poglede. Vsak nam razkriva eno stran resnice, nobeden pa je ne iskrne v celoti. Na ocenjevanje lahko gledamo z učno storilnostnega, Vivaeijskega, razvojnega ali čisto človeškega vidika. Drugačne so o °liščine pri ocenjevanju, v osnovni šoli, drugačne v srednjem in spet bi uSačne v visokem izobraževanju.
). 0 ocenjevanju v osnovni in srednji šoli smo zbrali tri prispevke. Za ič slracijo smo jim dodali nekatera stališča naše šolske zakonodaje. Vsi prispevki naj bi spodbudili bralce k razmišljanju, in,k temu, da poni’*0 tudi oni svoje mnenje o odprtih vprašanjih in napisanih stališčih.
>vsezadfije ne gre samo za kritično razmišljanje o ocenjevanju, to 'Pak za mnogo več, med drugim tudi za oceno šole, njenih progra-a i)v bi načina vodenja učencev, za oceno mladih in njihovega odnosa :V učenja, za učiteljevo zadovoljnost ali nezadovoljnost s sadovi svo-pa 9 dela. Razmišljanje o ocenjevanju sproža torej krog vprašanj, ki mu >r0] ne vidiš konca. tu
jlcena, spodbuda ali potuha?
tir
Šolsko leto se bliža koncu, zato Prav, da si osvežimo spomin na avilnik o ocenjevanju in o na-i(edovanju učencev v osnovni V 1. členu namreč piše, da )rata biti preverjanje in oce-l;vanje znanja organizirana’ (°, da spodbujata učence k 'hiemu napredovanju terzago-'Ijata spremljanje uspešnosti ?voja učencev in uspešnosti ihovega dela v celotnem iojno-izobraževalnem delu Novne šole. Preverjanje in ertjevanje sta torej vzporedna Permanentna procbsa, nad regati v obliki ocen pa se žarnico predvsem ob koncu vsa-l,( 8a redovalnega obdobja.
Osnovna šola .Notranjski red Cerknica ima na višji 'pnji 349 učencev in je po nji-yi socialni sestavi podobna :d togim slovenskim šolam. Ob vi redovalni konferenci je bil ni uspeh trinajstih oddelkov rodstoten, vendar je bil uspeh ►h treh osmih razredov nižji od vprečja. Ob koncu prvega polja se je uspeh sicer izboljšal za odstotka, uspeh osmošolcev je bil še-vedno nižji od povija. V tretjem redovalnem dobju pa se je uspeh poslabšal
4,7	odstotka in čeprav so bili Jii razredi nekoliko boljši, je aov uspeh komaj 78-odsto-C' • Razen osmošolcev se, je v n obdobju na vseh oddelkih ai uspeh poslabšal.
-nanje postaja v svetu in pri ' Vedno pomembnejše in bolj jjeno, vendar v času, ko večina :el namenja velike vsote de-Fiaza izobraževanje, se pri nas pnjšuje zanimanje za vse vrste [dobivanja znanja. Izobraže-je ob delu postaja za posa-7nike in za delovne organiza-' že več iet neprivlačno. To bi po bilo razveseljivo, če bi si 1|| rodovi, ki so se prej šolali v

raznih večernih tečajih in drugih oblikah izobraževanja odraslih, spričevala in diplome že pridobile, novi rodovj pa bi si zaželeno" stopnjo izobrazbe pridobili v mladosti. Žal, pa je v življenju nekoliko drugače in čeprav je do konca šolskega leta nekatere slabe ocene še lahko popraviti, pa visoko število negativno ocenjenih učencev zbuja skrb. Čeprav se bodo lahko vključili v skrajšane programe srednjega usmerjenega izobraževanja, so to vendarle učenci z zelo šibkim znanjem. Nekateri med njimi se bodo morda takoj vključili v delovni proces in tako bodo že čez nekaj mesecev delavci z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki iz tega izhajajo. Dobro pa vemo, da se prav slabi učenci ne vključujejo v šolske organizacije in da bodo slabo razvite delovne navade prenesli v novo okolje.
V šoli opažamo že od 5. razreda vedno večje nezanimanje za šolsko delo, prav tako pa tudi za interesne dejavnosti. Vsega gotovo niso krivi niti starši niti šola. Učenci so na eni strani preobremenjeni s šolskim delom in komaj čakajo, da se »rešijo« šolskega okolja, na drugi strani pa so zaradi obremenjenosti staršev z raznim popoldanskim delom ter drugimi dolžnostmi prepuščeni sami sebi in vplivom ceste. Nespodbudno pa gotovo vpliva tudi način ocenjevanja v šoli, ko lahko tudi učenec z zelo šibkim znanjem dobi spričevalo o končanem 8. razredu.
Ob tem ko se lotevamo reforme osnovne šole in pripravljamo nove predmetnike, bi morali misliti tudi na spremembo ocenjevanja. Ocena jc namreč v šoli nagrada za delo in ob.sedanjem načinu ocenjevan ja učimo otroke, da lahko dobijo plačilo tudi za nedelo.
JANA BOŽIČ-ŠIRAJ
labe ocene škodujejo
red nedavnim sem z zanima-^ prebrala pogovor s prof. dr.
0	Krajnc v naši reviji Otrok in P>na, o njeni novi knjigi MO-'ACIJA ZA IZOBRAŽE-j^JE. Navedla je nekaj čudo-'a misli, ki pomenijo obrambo oku — izpostavljenem prena-anemu programu v zdajšnji
1	Program je v resnici preob-
Otroci ga ne zmorejo, ne o' to zapustilo kvarne posle-e na njihovem zdravju in moriji za učenje nasploh.
*akole pravi Ana Krajnc: Neprecenijiva je škoda, ki jo 6 ocene naredijo na značaj °ka, zlasti na njegovo samo-Ntovanje, samozaupanje; !<‘stavo o šoli. Ko razmišlja-
l.kako lahko dvignemo motiki0, zagnanost za izobraževa-’ moramo misliti tudi na to.« o teh besedah bi se morali "^liti vsi učitelji in profesorji naših šolah od najnižjih ra-.nv do srednjih, višjih in vi-11 šol. Če ima otrok dobre "e!je in uspehe v nižjih razre-'n v svojih vzgojiteljih prave
humanih ljudi, bo lahko ^§?1 najvišje življenjske cilje 0 morda srečen. Vse, kar za-
°trokov razvoj in mu ome-
juje svobodno gibanje v prostoru in času, povzroča, da postaja otrok agresiven. Oblikuje se človek, ki ga veselijo boji. upornika, ki ni zadovoljen s sedanjostjo, ki ne mara odraslih, ker mu ne puste proste poti v življenje. Ni vseeno, kakšen bo naš prihodnji mehanik, učitelj, inženir ali zdravnik — ali bo to človek, ki so ga vzgajali s pohvalo in usposobljen za življenje z dobrimi šolskimi ocenami, ali pa ga bomo ocenjevali z zadostno in nezadostno in mu tako zavrli njegove ustvarjalne sposobnosti. Ocena je oznaka za vse življenje in ne bi smela biti nezadostna ali zadostna, saj je to slaba napoved za človekov uspeh v življenju in delu. Naučimo, spodbudimo mlade ljudi k učenju! Vprašajmo jih takrat, ko bodo znali ali se bodo javili sami. Ali je to tabu, da mora biti otrok v osnovni šoli vsak trenutek pripravljen na spraševanje, da dobi pogosto vprašanje, ki jih prvič sliši prav takrat, ko je vprašan? Ali pa učenecv srednji šoli? Zakaj ne sme potem študent na fakulteti prijaviti za izpit, kadar je pripravljen? Ali ne bi mogli v naše šole uvesti malo več sproščenosti, malo več pravično-
sti in človečnosti? Ali bijbilo ne- ' mogoče, če bi učitelj otroka lepo mirno vprašal, če je pripravljen in bi lahko odgovarjal? Ali ni bil mogoče že danes kaj vprašan? Ali je sploh v kakem zakonu zapisano, da učitelji ne smejo ravnati z otroki lepo po človeško? Ali usposabljamo otroke za nevrotike, upornike, agresivneže, ljudi s pomanjkanjem samozavesti ali pa želimo vzgojiti srečen mladi rod, graditi lepšo prihodnost z mladimi in močnimi ljudmi, ki bodo zaupali vase, ljudi, o karkšnih nam je govoril Tito.
Če bi učitelji, ki dajejo slabe ocene, vedeli, kako jih otroci sovražijo, bi šli pri priči v drug poklic. Izbrali bi si delo, ki bi ga opravljali z veseljem. In kdor nima veselja do otrok, do mladine, naj mirno odstopi in da prostor tistim, ki bodo dobri in človečni, ki bodo, kakor je pred nedavnim pisalo v Prosvetnem delavcu (22. novembra 1982) »mladim ljudem kot nežna mati ali razsoden oče«.
Ne pozabimo, kako lepe spomine imamo na učitelje in vzgojitelje, ki so bili z nami dobri, ki nam niso zapisali slabe ocene, če nismo znali, temveč so nas bili pripravljeni še vprašati ali nam snov razložiti. To so lepi spomini za vse živi jen je. — Nikoli ne bom pozabila in verjetno tudi moji sošolci ne, naše zdaj že pokojne
profesorice slovenskega jezika Vere Hvala, ki je poučevala na gimnaziji v Celju. Ne samo, da je bila odlična predavateljica, bila je tudi čudovit človek. Ni znala dati slabše ocene od 3, vsem nam pa je zbudila veselje do materinščine, do slovenskega jezika in kulture. Vsi smo jo ljubili in spoštovali.
• 'Zato popustimo otrokom, razložimo jim snov, ne izzivajmo mladine, ki ni pokvarjena, tako dolgo, dokler ne naleti na huda nasprotovanja in ovire v svojem mladenl življenju. Pomislimo, koliko otrok pa ima danes urejen dom v tej zmešnjavi sveta in iskanju gmotnih dobrin? Ali sploh vemo, kako težko danes marsikateri mlad človek študira, hodi v šolo, koliko denarja je potrebno za to?; in če je že brezposelnost, jim dajmo vsaj lepa spričevala, če jim že drugega ne moremo dati. Spremenimo se tudi mi, pa bomo srečnejši, z večjim veseljem bomo stopili pred razred in učili z zanosom...
Konferenca naj ne bo več spraševanje vsevprek, saj bi morala imeti globalni in čisto drugačen pomen. Ne dovolimo, da bodo ob koncu leta naši mladi ljudje polni življenja želeli umreti, ker ne bodo dosegli svojih življenjskih ciljev. Zato: bodimo človeški!
ANJA POGELŠEK
Kam nas pelje popustljivost
V našem šolstvu je postalo najpomembnejše, da čim več učencev uspešno napreduje v višji razred. Pozorno preberite statistične podatke o številu pozitivnih učencev ob konferencah, polletju in ob koncu šolskega leta,,pa boste takoj videli, da nekaj ni v redu. Je mar dobila šola nalogo, da »izdeluje« pozi-
tivne ocene in jih širokosrčno deli tako tistim, ki jih zaslužijo, kot tistim, ki jih ne zaslužijo?
Kam vodi ta liberalizem? Kakšne samoupravljavce vzgajamo po taki poti?
M. LANDEKA
(iz pisma Školskim novinam, 10. maj 1983)
Kaj pravijo pravilniki?
Pravilnik o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80) zahteva, naj bo preverjanje in ocenjevanje znanja organizirano tako, da spodbuja učence k stalnemu napredovanju ter zagotavlja spremljanje uspešnosti razvoja učencev in njihovega dela, (1. člen). Ocenjevalna lestvica, ki velja za večino predmetov, predvideva ocene od 1 do 5. V prvem razredu ni stopnje nezadostno (8. člen).
Učenci praviloma napredujejo v naslednji razred (14. člen). Razred ponavlja učenec, ki si tudi z dopolnilnim poukom in drugimi oblikami individualne pomoči ni pridobil znanja, ki je potrebno za uspešno delo v višjem razredu in je bil ob koncu pouka’v šolskem letu negativno ocenijen iz enega ali več predmetov in je dosegel negativen splošfti uspeh. O ponavljanju odloči učiteljski zbor osnovne šole na podlagi pismene strokovne obrazložitve razrednika, pri čemer upošteva tudi napredek in uspešnost razvoja
učenca v predhodnih razredih (16. člen).
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81) poudarja, naj se preverjanje in ocenjevanje znanja izvaja v skladu s sodobnimi pedagoškimi, psihološkimi in andragoškimi spoznanji tako, da omogoča sprotno spremljanje in ugotavljanje uspešnosti udeležencev, jih spodbuja k čimbolj aktivnemu, samostojnemu in ustvarjalnemu pridobivanju in izrabljanju znanja, delovnih in drugih ustvarjalnih sposobnosti; preverjanje in ocenjevanje naj zagotavlja objektivnost pri vrednotenju pridobljenega znanja, sodelovanja in napredka udeležencev in omogoča uveljavljanje humanih medsebpjnih odnosov in medsebojnega spoštovanja (iz drugega člena).
Tudi v srednji šoli velja za večino predmetov ocenjevalna lestvica od 1 do 5, pri čemer so merila za vsako od teh ocen. kljub subjektivnosti, relativno ustalje-
na.
Pravijo, da bodo uvedli depozit tudi za napredovanje v višji razred! Karikatura: Ivan Haramija	«
pobude
odmevi
Začnimo pri pomanjkljivostih
Zaposlena sem kot pedagoginja v šolski svetovalni službi Srednje kovinarske, strojne in metalurške šole v Mariboru in se tako ukvarjam tudi z obravnavo učencev z učnimi težavami, natančneje — s tistimi učenci, ki kljub primernim sposobnostim ne dosegajo pozitivnega učnega uspeha.
Ankete, narejene med srednješolci in študenti, so pokazale, da jih večina ne obvlada niti temeljnih metod in tehnik uspešnega učenja. Mnogi študentje se šele ob koncu studi ja »ujamejo«. Prav gotovo pa to tudi pomembno vpliva na hitrost študija in kakovost znanja.
Res je, da ima vsak predmet, ki ga poučujemo in se ga učimo, svoje posebnosti, res pa je tudi, da so številne raziskave pokazale, da obstajajo splošna načela za uspešno učenje, ki jih moramo bolj približati učencem.
Mnogi učitelji se sprašujejo, ali ni v srednješolskem obdobju vendarle že prepozno spreminjati in včasih celo začeti razvijati te navade! Prav gotovo bi bilo boljše, če bi to storili prej, vendar pa mislim, da še ni vse zamujeno in da moramo začeti tam, kjer smo ugotovili po-manjklivosti. Ni prav, da zmeraj iščemo krivdo pri prejšnjem vzgojitelju.
Ker so seveda učne in delovne navade res že precej izoblikovane, moramo biti pri svojem delu še toliko bolj tankočutni, delati postopno, sistematično in biti pre pričljivi.
Mislim, da je vloga šolskih svetovalnih služb (pedagogov in psihologov) pri tem delu izredno pomembna. To delo mora biti kar najbolj individualizirano, zato moramo čimbolj poznati posameznega učenca in spremljati njegov razvoj.
Tak način dela ni novost niti pri nas niti v tujini, čeprav je zanj v srednjih šolah, kjer je malo šolskih svetovalnih delavcev in veliko učencev na svetovalnega delavca, kaj malo možnosti. Večina bremena bo še zmeraj ostala na ramenih učiteljev, ki pa se spremljanju razvoja teh navad pri posameznih učencih ali manjših skupinah niti ne zmorejo temeljito posvečati, ker jim za to zmanjkuje časa. Omenjena problematika pa je tudi malokdaj vključena v dnevni red sestankov razrednih učiteljskih zborov. Le usklajeno delo lahko rodi uspehe in tega se moramo zavedati.
Kako smo torej organizirali delo?
Ker je veliko učencev (več kot 700 jih je v prvih letnikih), sem zajela le najbolj kritične, natančneje — 100 učencev 1. letnika SR programa in to tiste, ki so si kljub primernim sposobnostim v prvem ocenjevalnem obdobju »prislužili« tri, štiri ali pet negativnih ocen in še kak opomin za nameček.
Oblika dela je bila skupinska. Skupine so štele od 5 do 10 učencev. Vaje učenja, kakor smo jih poimenovali, smo imeli ponavadi enkrat na teden. Vsebinsko pa je bilo delo usklajeno z napotili dr. B. Marentič-Požarnikove in drugih uglednih pedagogov in psihologov.
Poleg splošnih informacij s področja psihologije učenja, smo namenili veliko časa motiviranju za učenje posameznih predme-tpv in vajam pri delu z učnimi pripomočki. Spremljali smo tudi razvoj delovnih navad in spodbujali vplive skupine na posameznika in obrnjeno.
Učenci so obiskovali te vaje prostovoljno, v veliko pomoč pa so mi bili tudi razredniki, ki so učence za vaje še dodatno motivirali. Obisk je bil zelo dober, da so učenci zavzeto sodelovali. Izjavljali so, da upoštevajo na-
potke in skupne ugotovitve o metodah in tehnikah učenja in da so učenju namenili več časa. Poleg tega jih je večina zmanjšala število negativnih ocen. Nekateri so bili ob prvem polletju Celo pozitivni. Le približno 10% si je uspeh poslabšalo. Jasno je, da zahteva interpretacija takšnega rezultata zelo celosten prijem in da je na izboljšanje ali poslabšanje vplivalo tudi veliko popolnoma subjektivnih dejavnikov. Povedati moram tudi, da je bilo med obravnavanimi tudi nekaj takih, ki jim vaje, zaradi preveč nizkih sposobnosti in poprejšnjega znanja, tudi niso mogle veliko pomagati. Teh učencev seveda ni bilo mogoče izločiti.
Vznemirilo pa me je tole: Gre za problem motivacije in motiviranja učencev za učenje tujega jezika.
Kot sem že povedala, je bil učni uspeh obravnavanih učencev tako slab, da ni pričakovati, da bodo nadaljevali šolanje do pete stopnje zahtevnosti. Gre torej za učence, ki jim pozitivna ocena pri tem predmetu ni bila niti pogoj za vpis, niti za napredovanje po programu. »Kronično« so izjavljali, da se tujega jezika nima smisla učiti, in zanj zgubljati časa, če imajo velike probleme že pri »pogojnih« predmetih. Znašla sem se pred vprašanjem, kako jim svetovati. Tak njihov odnos pa so nenehno opažali tudi učitelji, ki poučujejo tuj jezik.
Kakor hitro začnemo ugotavljati vzroke neuspešnosti učencev pri kakem predmetu, takoj zadenemo tudi ob vprašanje učne motivacije. Podrobnej ;a analiza motivacijskih dejavnikov nam bi zagotovo razkrila vso širino problema, vendar se bom omejila le na nekatere, morda najbolj očitne.
Eden najpomembnejših in kakovostno najvrednejših notranjih dejavnikov je zagotovo zanimanje učenca za kak predmet. Res je, da učitelj lahko s primernim postavljanjem vzgojno-izo-braževalnih smotrov in ciljev, ustrezno izbiro vsebine, z upoštevanjem didaktičnih načel, s kakovostnimi in zanimivimi oblikami in metodami dela in z vzpostavljanjem demokratičnih odnosov pri pouku pomembno vpliva na rajvoj interesov pri učencih, res pa je tudi, da ne gre pričakovati, da se bo učenec (adolescent) učil vseh predmetov z enako vnemo, še posebno, če ne bo videl v tem učenju nujnosti in smiselnosti. Kot vemo, pa je večini naših učencev pozitivna ocena kot pogoj za napredovanje tudi že osnova za »nujnost« učenja nekega predmeta. Tako gledano pa »ohlapna« merila za napredovanje po programih zavirajo zanimanje za učenje tujega jezika.
Zelo pomembna motivacijska dejavnika sta tudi t.i. storilnostna motivacija in aspiracijski_ nivo, ki sta po ugotovitvah že relativno trajni osebnostni lastnosti in se precej oblikujeta že v mlajših otroških letih ter pod pomembnim vplivom družine. Ustavila se bom pri aspiracij-skem nivoju.
Pod tem pojmom razumemo težnjo posameznika, da bi dosegel določeno raven v kaki dejavnosti. Ta raven je močno odvisna od socialno-ekonomskih razmer družine in širšega okolja, od preteklih uspehov in neuspehov, od občutka lastne vrednosti in drugih emocionalno osebnostnih značilnosti. Tako je zelo pomembno, katere vrednote v družbi veljajo in kako družba vrednoti izobraževanje pa tudi znanje posameznega področja.
Nadaljevanje na 11. strani
nove
knjige
Sodobno
izobraževanje odraslih
Zadnja leta zaskrbljujoče spremljamo podatke o vse manjšem vpisu odraslih v vzgojno-izobraževalne programe usmerjenega izobraževanja in iščemo vzroke za tako stanje. Rezultati spremljanja in evalvacije vzgoj-no-izobraževalnih programov v 1. letu srednjega usmerjenega izobraževanja so med drugim pokazali, da so bile srednje šole preslabo pripravljene in usposobljene za novo vlogo, ki so jo dobile z zakonom o usmerjenem izobraževanju, to je, da se vse vključijo tudi v izobraževanje odraslih. Izobraževanje odraslih mora zaradi svojih specifičnosti ubirati nova, drugačna pota, kot jih poznamo pri delu z mladino, zahteva pa tudi nove, prožnejše oblike izobraževanja.
Odgovor na vprašanja, kako ubirati sodobnejša pota izobraževanju odraslih, nam daje publikacija Sodobno izobraževanje odraslih avtorja Jožeta Valentinčiča. Gre za prvi priročnik te vrste, ki upošteva tudi zakon o usmerjenem izobraževanju. Avtor nam v njem predstavi številne organizacijske in strokovne rešitve, kako in kam usmerjati izobraževanje odraslih v prihodnosti. Pri tem gradi na izobraževanju za delo, za samoupravno in politično delovanje ter za osebni razvoj, na nenehnem izobraževanju kot zahtevi današnjega časa.
Avtor je razdelil svoje delo v tri širše sklope. V prvem delu Izobraževanje v odrasli dobi so predstavljeni družbeni in psihološki vidiki izobraževanja odraslih. Poglobljeno obravnava cilje, naloge in vsebino izobraževanja in pri tem izhaja iz družbenih ciljev, zapisanih v resolucij-skih dokumentih in dalje v zakonu o usmerjenem izobraževanju. Podrobneje opredeljuje temeljne naloge izobraževanja odraslih, in to izobraževanje za delo, izobraževanje za samou-
pravno in politično delovanje ter vsestransko*razvijanje osebnosti in pri tem kritično opozori na negativne primere andragoške prakse. V poglavju o temeljnih načelih je poudarjena misel, da se z uresničevanjem le-teh izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih vključuje v skupna prizadevanja za hitrejši gospodarski in splošni družbeni napredek. V prvem delu nadalje spregovori še o različnih poteh do znanja, možnih organizacijskih oblikah ter izobraževalnih organizacijah.
Nadvse izvirno je oblikovan drugi obsežnejši del Priprava in vodenje izobraževanja. Avtor poudarja, da zahteva izobraževanje in usposabljanje, ki teži k učinkovitosti, skladnosti s potrebami udeležencev in kakovosti, predvsem ustrezno strokovno znanje, zlasti pa obvladanje zakonitosti smotrne organizacije in temeljev andragoške didaktike. Sodobno organizacijo izobraževanja predstavi skozi andragoški oziroma izobraževalni ciklus in opozori na uporabo spoznanj kibernetike na vzgojno-izobraže-valnem področju. Med posameznimi poglavji velja posebej opozoriti na poglavje o samoupravnem načrtovanju izobraževanja, kot naj poteka v naši družbi na različnih ravneh. Nakazane so sestavine letnih izobraževalnih načrtov organizacije združenega dela ter celotna me-
todologija samoupravnega načrtovanja izobraževanja.
Posebej je obravnavano načrtovanje izobraževanja v izobraževalnih organizacijah ter načrtovanje izobraževanja, ki pripravlja na spremembe, kot npr. usposabljanje pedagoških in andragoških delavcev za preobrazbo vzgoje in izobraževanja.
Medtem ko je poglavje o pripravi in vodenju izobraževanja namenjeno v največji meri organizatorjem in vodjem izobraževanja, je zadnji del Načrtovanje in usmerjanje učnega procesa namenjen predvsem učiteljem, predavateljem, inštruktorjem in mentorjem. Avtorjev zapis o načrtovanju in usmerjanju učnega procesa pomeni pomemben odmik od tradicionalno zasnovane učne ure. Učni proces naj bi bil skupna ustvarjalna dejavnost učiteljev in udeležencev izobraževanja. Tako zasnovano izobraževanje mora temeljiti na spoznanjih splošne in andragoške didaktike. Sodobna zasnova učnega procesa pri izobraževanju odraslih ter metodično oblikovanje učnih enot in učnih korakov je predstavljeno tudi z nekaterimi značilnimi zgledi. Nadalje so predstavljene temeljne, najpogostejše izobraževalne oblike in metode, ki jih mora obvladati vsak učitelj in predavatelj, da je pri svojem delu uspešen. Ob prikazu operativnega načrtovanja učnega procesa so zgledi pisne priprave na izobraževanje. Tudi za učni proces je pomembna faza vrednotenja učne uspešnosti; uspešnost naj bo skupna skrb učiteljev in udeležencev izobraževanja. Avtor sklepa poglavje z razčlenitvijo medsebojnih odnosov, ki naj se razvijajo pri izobraževanju odraslih. Poudarja, da so odločilnega pomena demokratični, samoupravni odnosi v učnem procesu in take odnose podrobneje opredeli. Tudi v tem zadnjem delu je nakazanih veliko novih rešitev in možnosti, ki bodo bistveno pripomogle k posodabljanju izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih. Ni pa mogoče prezreti avtorjeve misli, da išče ustvarjalen učitelj in predavatelj vedno nove poti in se nikoli povsem ne ponavlja.
Pomemben pogoj, da bo izobraževanje odraslih spet našlo svojo pot, je tudi boljša usposobljenost vodstev šol in učiteljev, ki postajajo hkrati pedagoški in andragoški delavci, za prožnejše in sodobnejše organizacijske in metodično-didaktične rešitve pri izobraževanju odraslih. Praksa kaže, da se mnoge učinkovite rešitve pri izobraževanju odraslih kasneje uveljavljajo tudi pri delu z mladino. Zato lahko priporočimo priročnik Sodobno izobraževanje odraslih vsem pedagoškim delavcem.
Uporaben bo kot gradivo za študijske sestanke po šolah, za samoizobraževanje učiteljev. Posebno bo koristil učiteljem pri pripravi na dopolnilni pedago-ško-andragoški izpit, saj celostno obravnava vsa temeljna področja izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih. V pomoč pa bo tudi delavcem v strokovnih in razvojnih službah, ki skrbijo za izobraževanje v delovnih organizacijah.
MARIJA VELIKONJA
Prosti čas
Rudi Lešnik je v tej zanimivi knjigi temeljito osvetlil celostno problematiko prostega časa, ki je zelo pomemben dejavnik v socialistični samoupravni družbi, saj pomaga uresničevati naše vzgojne smotre in preprečuje razne nepravilnosti, ki nastajajo pri oblikovanju mlade osebnosti, zlasti v kočljivem obdobju osamosvajanja. Prosti čas kot značilnost zdajšnje razvite družbe zbuja pozornost po vsem svetu. Evropsko združenje za prosti čas in rekreacijo (ELRA) je bilo ustanovljeno na 1. kongresu o prostem času leta 1970 v Ženevi; mednarodni delovni sestanek ELRA pa je bil jeseni leta 1980 tudi v Mariboru, saj je Jugoslavija članica te zveze, ki je vključena v svetovno tovrstno združenje ELRA — s sedežem v New Yorku.
Prosti čas je čas, s katerim razpolaga človek po svojih hotenjih in nagibih, ko nanj ne delujeta nobena prisila in obveznost, temveč je njegovo ravnanje podrejeno samo njegovemu prepričanju, volji in interesom v skladu s splošnimi možnostmi in razmerami, v katerih živi. Ta opredelitev prostega časa kot pomembnega dejavnega dela človekovega življenja pa ne zadeva le posameznika, temveč tudi skupino, ki se je v dejavnosti tako povezala, da je prerasla v novo obliko »kolektivnega subjekta«. Toda v zdajšnjem razgibanem času je razvrščanje in menjavanje skupin značilen pojav — in tako je tudi v vsakdanji načrtni izrabi prostega časa. Njegove vsebine in vrednote ter ustrezne spodbude zelo razvijajo razne dispo-
zicije, ustvarjalne sposobnosti, zadovoljujejo socialne potrebe, ustaljujejo pozitivne lastnosti značaja, uveljavljajo moralne lastnosti in tako odločilno vplivajo na pravilen razvoj mlade osebnosti.
Zato je prosti čas nepogrešljiv dejavnik vzgoje, pedagogika prostega časa s svojimi izvirnimi smotri in nalogami pa je pomembna sestvina pedagoške teorije in prakse. Dr. Rudi Lešnik, ki že veliko let proučuje problematiko prostega časa in je zelo aktiven sodelavec ELRA, v sedmih poglavjih te dragocene knjige dialektično in argumentirano obravnava temeljna vprašanja prostega časa. Ob koncu pa se na več kot 120 straneh vrste njegovi številni zanimivi rezultati anket in raziskav o prostem času učencev viš jih razredov osnovnih in srednjih šol, pretežno v mariborski občini, nekatere pa iz širšega območja vse od Celja do Lendave. Tehtno uvodno besedo h knjigi je napisal Franc Šetinc, ki je poudaril, da je to delo, ki ga preveva marksistična miselnost, zapolnilo občutno vrzel na tem pomembnem področju vzgojne dejavnosti. Pestra in zanimiva vsebina bo vsekakor pritegnila pozornost širokega kroga bralcev, zlasti pa naravne in poklicne vzgojitelje; Knjiga, ki je napisana v klenem jeziku, dinamično in vsem razumljivo, ter ima na koncu kratek vsebinski povzetek v angleščini, je izšla pred nedavnim pri mariborski založbi Obzorja -r- v okusni opremi Brede Varlove.
GEMA HAFNER
Martina Koritnik-fajt: Ob Krki II
Lingvistična
antropologija
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter Dopisna delavska univerza Univer-zum sta obogatili slovenski knjižni trg z učbenikom Lingvistična antropologija avtorja dr. Staneta Južniča, predavatelja sociologije jezika na omenjeni fakulteti. Avtor dela se že več let posveča jezikovnim vprašanjem, ki so, kot pravi sam, bistvena prvina antropološkega razmišljanja. Predavanja lingvistične antropologije so bila podlaga za učbenik, ki je prvo delo te vrste na Slovenskem.
Delo je sestavljeno iz petih poglavij in posebnih dodatkov. V prvem poglavju se avtor loteva definicije jezika in določitve njegovih splošnih in bistvenih značilnosti. Jezikovni fenomen je razčlenjen, prikazane so zvrstno-sti jezika in tako je položen most k posebnim razpravam o jeziku.
Drugo poglavje je izrazito antropološko v svojih prvjh dveh delih. Ukvarja se z nastankom jezika in njegovega razvoja v povezavi z antropogenezo oziroma evolucijo človeške vrste. Pomen jezika v filogenezi je razširjen na njegovo vlogo v ontogenezi ali vsakokratnem posameznem človečen ju, kar vodi k razmišljanju o prirojenosti ali pridobljenosti (naučenosti) jezika; to je analiza učenja pri otrocih. Tretji del poglavja obravnava razvojno dinamiko jezikov in se konča z njihovimi klasifikacijami.	»
Tretje poglavje obravnava vprašanja, ki so se zlasti močno zasidrala v filozofiji jezika. Gre zlasti za določanje povezave med mislijo in jezikom ter simbolično naravo jezika. V drugem delu poglavja je jezik povezan z družbeno prakso in nakazane so povezave jezika z načinom proizvodnje. Od tod je logičen preskok v soodnosnost jezika in kulture. Različnost jezikovnih sistemov, njih meje, prelamljanja in presnovijanja je tema četrtega poglavja. Standardizirani, narodni jeziki so v nekakšni medsebojni napetosti. To stanje je nujno povezati s politično zgodovino in ga razlagati tudi z jezikovno lojalnostjo, ki je tudi družbena, politična in kulturna kategorija.
V petem poglavju se avtor loteva izrazitih sociolingvističnih tem. Jezik je dejavnik družbene integracije in dezintegracije; so pa ti odnosi, ki se kažejo v konkretni jezikovni rabi, zapleteni, kar je vir jezikovne manipulacije. Tako je zlasti v političnem jeziku. Delo je dopolnjeno z bibliografijo, stvarnim kazalom, s številnimi skicami, preglednicami in zemljevidi jezikov. Knjiga bo pri bralcih nedvomno zbudila zanimanje za novo problematiko neevropskega sveta, pa tudi zapolnila prenekatero vrzel v lingvističnem znanju pri nas.
V.B.
"tli
Mala literarna teorija
Založba DDU Univerzum v Ljubljani je pripravila tretjo, izpopolnjeno izdajo Male literarne teorije avtorja Matjaža Kmecla. Knjiga je prvič izšla leta 1976 pri založbi Borec in v izdaji Zavoda SR Slovenije za šolstvo in je namenjena kot pripomoček učiteljem slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah. Z njo smo dobili dragoceno delo s področja literarne teorije in dolgo iskan priročnik za pedagoške namene.
Ko avtor s skrbno uvodno razlago in z napotki o možnostih njene uporabe pošilja knjigo med bralce, izraža tudi upanje, da bo dobrodošla ne samo tistemu, ki se iz pedagoških in poklicnih nagibov ukvarja z njeno problematiko, temveč vsakemu, ki mu branje literarnega dela odpira »vrsto vprašanj, s katerimi se srečuje v sprotnem življenju«, skratka, ki ga takšno branje motivira, da bi globlje zaoral v tkivo besedne umetnosti.
Da so bila njegova predvidevanja pravilna, dokazuje ta v nekaj letih že tretja izpopolnjena izdaja. Avtor je povsod tam, kjer so mu tehnične možnosti to dopuščale, gradivo dopolnil in izpopolnil predvsem z leksikalnimi ■ gesli in navedbami nove slovenske literature iz literarne teorije, saj se jo je od prvega izida kn jige kar precej nabralo in je marsikje nadomestila sicer znano, a tujo literaturo.
Ker je knjiga namenjena predvsem pedagogom za pomoč pri pouku književnosti, je tudi vsebinsko in metodično grajena tako, da bi bila njena praktična vrednost kar največja. Oblikovno se gradivo niza v treh vzporednih besedilih: na levih straneh teče strnjeno besedilo o vprašanjih iz literarne vede, desne strani so delovne in sestavljene iz dveh kolon; na skrajni desni je leksikon najnujnejših pojmov, ki jih uporablja književna veda. Ti pojmi se pojavljajo skladno z besedilom na levi strani, zato ne delujejo na prvi pogled povsod smiselno (npr. v isti koloni so razložena gesla verz, stil, dadaizem). Za lažje poiskanje želenega gesla pa je avtor na koncu knjige dodal pojmovno abecedno kazalo. V koloni z leksikonom navaja ob geslih avtor tudi obsežno slovensko in tujo literaturo (npr. literatura o modemi, futurizmu, verzu, filmskem scenariju itd.). Prva polovica desne strani je prazna (včasih tudi vsa desna stran) in je namenjena za bralčeve zabeležke, še večkrat pa je ta kolona izpolnjena s ponazori-tvenimi zgledi, duhovitimi pojmovnimi definicijami in citati znanih avtorjev, ki naj bi ilustrirali teoretična razmišljanja na levi strani.
Oglejmo si še vsebinsko zgradbo Male literarne teorije. Knjiga je napisana poljudno, preprosto, vendar tako, da izhaja iz najbolj osnovnih pojmov književne vede in teorije književno-
sti, postopoma pa postaja vsf htevnejša. Temeljno vpraš* |j je seveda, kaj sploh je teo 0; književnosti. Avtor pop1 bralca v ta svet učenosti nek1 takole: vsako prebrano delo živa v bralcu odziv, mnenje, . diši da zbuja v njem smeh, žal ‘a ogorčenje, zavračanje
skratka, čustveno reakcijo.
pa se bralec vpraša, zaka)
'ja
pravzaprav tako reagiral, ko! bilo v knjigi takega, že zaof ,?a njeno snovno in oblikovno tk ''' torej v elemente, kijih obl*10 nava literarna veda. Nato ’ /'l avtor bralca naprej. Našle1 a
poglavje skuša opredeliti po ?.1 literature — literature kot J?1 sedne umetnosti v nasproti 3,il vsakršnimi ubeseditvenimi z« ?rv na eni strani, na drugi pa z <■ j' gimi izraznimi oblikami umet -Jo
sti. Tretje poglavje Poetika 1 je
rarnega jezika ih Literarnas 1 stika posega v jezikovno tl -
umetniškega besedila, v tiste
I
l
vine, ki ločujejo umetnino navadnega ubeseditvfiC ,'n umovanja. Ti elementi so: zv<llla slog, likovna izraznost jeZ ^ ritem, metrika, rima, metofli ja, metafora, figure, stavčnii nei itd. V četrtem poglavju obl;!;i nava avtor pred jezikovne pblav v književnem besedilu, kot #rr snov, avtor, ideja, zgradb* petem pa se loti književnih z1 '0s in vrst (lirske, dramatske, f rki televizija, igra, radijska igra, o < povedne, didaktične knjižen vrste). Na koncu omenja 1 ijj| drugačne oblike razvrščanjal ej, rature, ki upoštevajo pred^or merilo knjiga — bralec it inj močno razlikujejo od tradi t0l nalnih delitev. Tako raZ rkj pojme elitna in množična lil p0 tura, priznana literatura in si or teratura, literarna plaža, ljul a« povest, kriminalka itd. tike Knjiga je torej pisana zeloVn gibano, oblikovno pa je ure. )0| tako, da se je lahko lotimo iz ar zličnih nagibov. Pisana je r>ij ljudno, vendar iskrivo in duh< ib] to, s svežimi, ncšahlonst j;, zgledi in citati. Posebna vred* r v pa je tudi v njenem bibliog kem gradivu, saj navaja vso va membnejšo literaturo o litef i, | teoriji v svetovnih jezikih, v ipj venščini pa od Pohlinovih Z Vg sov do najnovejših literarnol ira retičnih pridobitev.	:oj-
Brez zadrege lahko torej z1 av šemo, da bo Mala literarna1 rija dobrodošel priporno rU( tako učiteljem slovenskega a zika in besedne umetnosti >, dijakom in študentom, zania1 pa bo tudi za vsakega bolj htevnejšega bralca, ki se lo* branja leposlovja z več doJ | Ijajskih perspektiv.
Knjiga obsega 346 stb ’ I formata 15 x 20,5, vezana)^
platno, cena pa je 770.-
ted,1
Knjigo Mala literarna lahko naročite pri založbi ' sne delavske univerze, Ljub ™ na, Parmova 39.
lio
ilo\
TONČKA STANONIK
'Vir,
'en
fte;
h
iiž
(Foto: Alenka Merdna)
itirje zvezki Literarnega ksikona«
vse ra& | te« S jop1 ^
jek1 lelo je,,
ža!'13 zbirko Literarni leksikon i Precej časa — še celo tedaj, jo. *zšlo že več zvezkov — ni ikaj 'Jssno, ali bo pri njenem ure-k> iu mogoče dosledno upošte-aofj (Ustavljena izhodišča in cilje. ) tk ^jižice so bile namreč še po-oW zahtevne, ker se v njih
0	v (kujejo značilnosti leksikal-slei1 in znanstvenoraziskoval-po ^ dela. Lahko bi se zgodilo, ot :) h snopiči postali predvsem rotj aiie, s tem pa bi se odmaknili
1	zi Prvotne zasnove. Zvezki, ki so z (l1 doslej, pa vedno bolj potr-riei 'l<>, da zbirka ne bo izgubila <a I )e leksikalne narave, kakršno ia 5 le zamislil še njen prejšnji > tMnik Anton Ocvirk. Proble-ist£ 'ita, obravnavana v zbirki, je ino Preč precej obsežna in zave*1 ponavadi jo sestavljajo zv< lZe literarnoteoretičnih jei Pio v, literarnih smeri, obdo-ofli ali pa načinov obravnave lite-mi* Pega dela, v središču pozorno-ob< so odsevi vseh teh pojmov, pflftvov in metod v slovenski li-cot 5rni vedi.
dbj
i tV *
j	zaniifiivo jc. dit pri tej
r^i ne gre samo za kontinui-r®’ Odelo v širšem, ampak tudi v I |eni pomenu, saj naslovi dose-. i'l*!1 /pojnatisnjenih zvezkov K. da so nekateri delo istega it 0rja-Tako je šestnajsti zvezek , 'Hiška podoba, že peti zvezek a (ona Ocvirka, ki je izšel v tej r|d. Študija je razdeljena na Poglavja: v njih je poskušal \ , °r zajeti pojem »pesniška be-jUfa« v njegov; oblikovni in cijski zgradbi, z razvršča-:°lr; 0(J preprostih pesniških ™{rh d‘> zapletenih. Tako je ak segel vobmočje stilistike, lew °ma pa tudi v območje zvrsti ~st> ^jer je pesniška podoba j( 'da glavno izrazno sredstvo. fv študiji manjka pomemben
lot'
pogjavje b metafori, razleti J n' P0P°,na> kot bi lahko 'kljub temu pa je zelo po-^ ^ben literarnoteoretični pri-I ek. Tokratna izdaja je prav-rav redakcija Ocvirkovega . , 0Pisa iz zapuščine, ki jo je a t	Stanovnik.
riJdi razprava Dušana Lud-
^ Ali ter ati ja in aliteracijski
ilit - P°membno dopolnjuje delo
tega raziskovalca s področja ver-zifikacije, kajti tudi Dušan Ludvik sodi med avtorje, ki v posameznih leksikalnih knjižicah povezano nadaljujejo svoje delo s področja literarne teorije. Avtor se v svojem delu najprej navezuje na tradicijo, govori o zgodovini, razširjenosti in vrsti alitera-cijskih verzov. Nato poda širši pregled pojavov s tega področja v Evropi in nazadnje na Slovenskem Gre torej za prvi sistematični prikaz aliteracije in teorije v zvezi z njo s posebnim pogledom na slovensko literarno vedo.
Osemnajsti 1 iterarni leksikon je delo. Dimitrija Rupla z naslovom Literarna sociologija. V njem obravnava pisec prispevke literarne sociologije k literarni vedi, njene metode in mesto v sociologiji. Tudi Rupel opredeli najprej pojem literarne sociologije in razloži njen odnos do različnih ved: estetike, literarne teorije, lingvistike, sociologije kulture in sociologije znanja ter sociologije umetnosti. Nato podaja pregled teoretičnih dosežkov v razvoju literarne sociologije, posebno poglavje pa nameni tudi pogledu na »slovenski prostor« s sociološkega vidika in nekaterim problemom literarne sociologije.
Devetnajsti zvezek je Staroindijska poetika avtorice Vlaste Pacheiner. Največji del njene študije obsega kronološki pregled posameznih teorij staroindijske poetike, le v zadnjem delu spregovori avtorica o tem. koliko so Evropejci in še posebej Slovenci seznanjeni s staroindijsko poetiko. Delo spada v področje metodologije, različnih načinov obravnave liter,-tture z vidikov staroindijske poetike, ki se nam zde morda bolj oddaljeni, zato pa tembolj zanimivi.
Že ob pregledu teh nekaj zvezkov iz zbirke Literarni leksikon torej lahko ugotovimo, da zapolnjujejo praznino v strokovni literaturi, saj obravnavajo pojme in pojave s pomanjkljivo obdelanih ali pa še povsem neobdelanih področij v slovenski literarni teoriji in zgodovini.
VLASTA KUNEJ
toletja Poljske
ew a našem knjižnem trgu je so-Dc ^erno tnalo del iz splošne ublMovine. Posebno slabo poz-J10 zgodovino slovanskih na-°v, ker je težko najti znan-na dela, ki brez predelav pzajo našim potrebam. Zgo-lna Poljske, ki jo je izdala ^vna založba, pa je bila napi-j? Prav za tujega bralca in je l?e izšla v francoskem prevo-
jj,rnjen pregled zgodovine na-ki se je že v 10. stoletju po-,r na političnem zemljevidu J?Pe kot organizirana državna 1 hk ni niti najmanj preprosta ijt z'ast' ne’ ker je name-^ (njemu bralcu. Zato je ra-jy.J|vo, da so to nalogo pre-j' najbolj znani poznavalci l?nteznih razvojnih obdobij bkega naroda in države: (’eysztor,
^tstvvorski, j ereszycki. Prispevki teh av-,?v zagotavTjajo delu zgodo-objektivizem, enotno Brstično raziskovalno me-|e 'n nedvomno trajno znan-j 0 'n didaktično vrednost.
B^bka država se je pojavila Kodpvinskem obzorju v drugi B^tci 10. stoletja in jc v svo-p razv0ju preživela obdobja "t=°v in padcev. Pregled zgo-
E. Kieniewicz, J.Tazbir
bralcu pppolno podobo vojaških, političnih in kulturnih dogodkov, ki so potekali v mejah Poljske od njenega nastanka do izbruha druge svetovne vojne. Obdobje hitlerjevske okupacije je orisano le z nekaj osnovnimi potezami. Knjiga skuša prav tako prikazati evropsko naravo poljske zgodovine in njen posebni, samostojni delež pri nastajanju evropske zgodovine. Prav tisti odlomki, v katerih avtorji opozarjajo na dvojnost v poljski zgodovini (na to, kar je skupno vsej Evropi, in to, kar je izvirno značilno le za Poljsko), spadajo med najzanimivejše dele te knjige. Poleg zgledno obdelane politične zgodovine in zgodovine gospodarstva vsebuje delo tudi odlične podatke iz arheologije, etnologije, sociologije, umetnostne in glasbene zgodovine ter zgodovine poljskega jezjka in literature. Pomembni so tudi odlomki, v katerih avtorji govorijo o prispevku Poljske k splošni evropski kulturi in znanosti. ■
To brez dvoma pomembno in .zanimivo tlelo, ki smo ga med prvimi prevedli Slovenci, je bogato ilustrirano s .slikami, zemljevidi in diagrami. Besedilo iz poljskega rokopisa sta odlično prevedla Rozka Štefan in Niko Jež.
>vine
Poljske daje našemu JOŽE CiPEREE
Jezikoslovne razprave Antona Breznika
»Ena izmed novih strokovnih knjig, ki smo jo dobili po zaslugi Jožeta Toporišiča, prinaša Jezikoslovne'razprave Antona Breznika. S tem delom se je Slovenska matica kot založniška hiša oddolžila enemu najvidnejših novodobnih jezikoslovcev slovenistike. Znano je, da je Anton Breznik pisal razprave, ne pa knjig — razen slovenice in pravopisa. Usoda razprav, natisnjenih v revijah, pa je znana: natis je lahko aktualen le nekaj časa, čeprav je vsebinsko ustvarjalen ali polemičen, vendar pa v revijah objavljeni sestavki kaj kmalu zatonejo v pozabo. Res je, da šele knjižni natis da težo in veljavo strokovnemu gradivu. Tako dobivamo pozno mnoga strokovna dela slovenistike, med njimi tudi Breznikove Jezikoslovne razprave: Besedila za knjigo je ‘izbral in uredil Jože Toporišič, hkrati pa napisal obsežno uvodno besedo, s katero je predstavil delo Antona Breznika.
Ker je Breznikov opus obsežen in ker se bodo jezikoslovci verjetno še vračali k neobjavljenim besedilom, pa je treba naglasiti, da je imel urednik izbratiih razprav na voljo odmerjen obseg knjige in da je upošteval posmrtni izdaji Breznikovih del, namreč Jezik naših časnikarjev in Življenje besed, ki sta že izšli. Toporišič se je odločil predvsem za tri večje komplekse: za Zgodovino slovenskega jezika in stila, za Ravnine jezikovne strukture (poimenovano po Toporišiču) in za Besedoslovje in drugo. Ko govorimo o Brezniku kot našem največjem raziskovalcu zgodovine slovenskega knjižnega jezika, namenja urednik knjige tudi največ prostora tovrstnim vprašanjem, od Trubarja, Dalmatina in Kastelica, pa do jezika naših časnikarjev, pripovednikov, vse do zgledov prevodov iz tujega leposlovja. Ti-
pična m pogiooijena so razgian-Ijanja in zakonitosti o besednem redu v govoru, stavčni negaciji, o zloženkah v slovenščini, in odkrivanju novejših napak v slogu, o preponah, o naglasu v šolah in o prevzetih besedah^ Pri besedoslovju se seznanimo z ljudskim jezikom, s slovenskim besedjem, ob koncu knjige pa so slike jezikoslovcev od Karla Štreklja do Vuka Karadžiča. Urednik je poskrbel tudi za potrebni kazali, Breznikovo bibliografijo pa sta sestavila Jana Hafner in Stane Suhadolnik. Uvodna beseda Jožeta Toporišiča kaže po eni strani široko jezikoslovno dejavnost Antona Breznika, po drugi strani pa razodeva avtorjevo razmerje do Breznikovih jezikoslovnih stališč. Terminološko je Toporišič v tej uvodni študiji sledil svojim novodobnim strokovnim oznakam, ne toliko tistim, ki so veljale v Breznikovih časih in pri Brezniku samem. S tem je verjetno hotel opozoriti tudi na časovne razdalje v jezikoslovju.
Jezikoslovne razprave Antona Breznika niso pridobitev le za specializirane jezikoslovce, kot bi utegnil kdo napačno misliti, pa tudi ne žgoij historično gradivo. Marsikaj v tej knjigi je take narave, o čemer lahko učitelj — zlasti na srednji stopnji — s pridom razmišlja, spoznava, išče zakonitosti materinščine' v pojavih iz polpreteklosti in sedanjosti, marsikatera razprava aii pa uvodni komentar lahko sproži kritično razmišljanje in ne nazadnje aktiven odnos do materinega jezika. Božidar Jakac je z znano poetično jasnostjo portretiral jezikoslovca, pa je preprosto in skladno opremil Julijan Miklavčič. Informacija o knjigi je lahko zgolj opozorilo na strokovno delo, ki zahteva širšo strokovno oceno.
Aforizmi
nove
knjige
Svetovi otroške domišljije____
Knjižne zbirke za otroke založbe Mladinska knjiga
rrogram Knjizmn izdaj, ka-kršnega načrtujejo pri založbi Mladinska knjiga, je tako vsebinsko kot oblikovno prilagojen različnim starostnim stopnjam otrok. Njegovi sestavljavci skušajo zajeti vanj predvsem kakovostna dela domačih pisateljev in likovnikov ter najboljša prevedena dela tujih avtorjev, ki pišejo za otroke. Upoštevajo predvsem takšna dela, ki zbujajo v otroku zanimanje za knjigo, obenem pa spodbujajo njegovo domišljijo in ustvarjalnost. Tako obsega vsakoletni knjižni program Mladinske knjige; precej uspešnih stalnih zbirk, namenjenih najmlajšim, pa tudi osnovnošolcem.
O namenu zbirke Najdihojca — v njej izhajajo knjige za najmlajše — priča že oblikovna zasnova slikanic; te so narejene kot raztegljivke ali prepogljivke, tako da so lahko tudi uporabna igrača in pomoč otroku pri njegovih prvih zavestnih stikih s svetom. Takšno koristno pomagalo sta tudi izdaji leporelov Metulj in Medved, v katerih so slikovito upodobljene živali.
Tej starostni stopnji sta primerni tudi zbirki Pobarvanke in Pedenjped, ki sta po svoji zasnovi najprimernejši za predšolske otroke. Knjižice iz zbirke Pedenjped zapolnjujejo vzgojne ilustracije ali krajša besedila, ki so vezana predvsem na otrokov zunanji predstavni svet. Takšna je knjižica Skrivalnicez ilustracijami Kamile Volčanšek. Vendar bi lahko ob tej izdaji kritično spregovorili predvsem o besedilu, pesmicah, ki so za predšolskega otroka težko razumljive.
Zbirka Čebelica je že povsem namenjena šolarjem nižjih razredov, saj so v tankih knjižicah zbrane pesmi, uganke, krajše pripovedi in pravljice. Z njimi šolarji prijetno dopolnjujejo svoje znanje.
Prav presenetljiva je knjižica Zdravilo za poredneže; besedilo zanjo je napisal Slavko Pregl, oblikovala jo je Marija Lucija
Stupica, v zbirki Mala slikanica. Najbrž bo zanimiva in zabavna bolj za večjega in celo za odraslega bralca, ki se zna razveseliti posrečenih besednih iger, poigravanj in podpomenov, kot za mlajšega otroka, ki si bo lahko v njej ogledoval le slike, saj je zanj pomensko mnogo pretežka in prezapletena. Sicer pa prinaša ta zbirka priredbe ljudskih pravljic, pesmi in krajša besedila sodobnih avtorjev.
. Nekoliko drugače likovno zasnovana je zbirka Velika slikanica: v njej izdane knjige vsebujejo predvsem takšna pravljična besedila, ki sd najprimernejša za ilustriranje. Knjigi s tako poudarjeno ilustrativno noto sta priljubljeno besedilo Leopolda Suhodolčana Z nami se igra krojaček Hlaček, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica in knjiga Gregorja Strniše Jedca Mesca, zaka-tero je napravil likovno predlogo Kostja Gatnik.
Od zbirke Deteljica, ki je nekakšen prehod od slikanic k zahtevnejšim, a še vedno slikovno precej opremljenim besedilom, bodo lahko prešli otroci, ki že dovolj dobro berejo, h knjigam iz Cicibanove knjižnice. Med temi je izšla tudi razveseljiva in zabavna novost, knjiga Marjete Novak Sova v pižami.
V zbirki Sončnica, ki obsega najboljša sodobna jugoslovanska dela za otroke, verjetno ni treba • predstavljati knjige Branka Čopiča Doživljaji mačka Toša. V tej zbirki ima besedilo že vidnejše mesto, zahtevnejše so tudi ilustracije, ki samo spremljajo besedilo.
Ob teh knjižicah Mladinske knjige in izbranih programih za otroke lahko trdimo, da bomo ob tako zasnovanih in oblikovanih
knjižni svet in mu že zgodaj omogočili vpogled v najbolj kakovostno domače in tuje leposlovje, namenjeno otrokom.
VLASTA KUNEJ
zbirkah otroka lahko pravilno in primerno vodili skozi slikovno-
0 otroku za otroka
Dokler samo misli drugače, človek še ni nevaren; to postane, ko začne delati drugače.
•
Človeka težko brzdamo, zlasti če je na konju.
m
Čebela enkrat piči in pogine, trot pa lahko celo življenje grize.
•
Za masko leva tiči marsikdaj — zajec.
Še tako zdresiranega leva spremljamo vedno, vsaj z enim očesom.
Nekateri imajo psa zato, ker jim je nerodno, da bi sami lajali na mimoidoče.
•-
Največkrat brcamo najbolj vdanega psa.
Človeka smo toliko socializirali, da vse bolj postaja socialni problem.
m
Najlažje je reveža učiti poštenosti.
V življenju imamo vse manj časa za lastno življenje.
Iz knjižice Aforizmi, ki jo je napisal Jože Volarič, strojni inženir in industrijski pedagog po svojem temeljnem poklicu pomočnik ravnatelja Iskrine srednje šole v Kranju. Ilustracije, ki dajejo mislim likovno podobo, je prispevala slikarka Zlata Volarič. Uvodno besedo sta kn jižici prispevala Tone Svetina in dr. Cene Avguštin. Ker je izšla knjižica v samozaložbi, jo lahko naročite pri avtorju, Kranj, Galetova 23 (cena 60 din).
Književnice Branke Jurca ni treba posebej predstavljati. Kot pisateljica, ki ustvarja za otroke in mladino, je priljubljena ne le na Slovenskem, temveč tudi v drugih republikah in celo zunaj Jugoslavije, saj so mnoge njene knjige prevedene v tuje jezike.
To pot je napisala novo knjigo, ki ji je dala naslov ANČA POMARANČA. V njej je zbranih 22 kratkih zgodbic o Vrtavčkovi Anči Pomaranči, radoživi in bistri predšolski deklici.
Snov za te zgodbice je črpala Branka Jurca iz otrokovega vsakdanjega življenja in okolja. Anča Pomaranča živi v urejenem, varnem in ljubečem okolju, zato se lahko nemoteno razvija. Zmeraj je otroško sproščena in vesela, zato ji življenje teče kot igra, četudi je del te igre tudi že uvod v kasnejše resno delo.
Branka Jurca piše predvsem o otrocih. V njenih zgodbah se stvarnost njenega otroštva, že zdavnaj odmaknjena v daljno preteklost, smotrno prepleta s pisateljsko domišljijo. To in odlično poznavanje otroškega sveta in otrokovega doživljanja življe-
nja v družini in zunaj nje omogoča pisateljici upodabljanje takšnih posrečenih in izvirnih otroških likov.
Avtoričino jasno, preprosto in z nevsiljivo šegavostjo prepleteno pisanje priča, da ima Branka Jurca za seboj že nadvse uspešno in zelo bogato pisateljsko ustvarjalno pot. Njeno izražanje je prečiščeno, nobena beseda ni ne preveč he premalo. Takšna skrajno preprosta, izrazno povsem neobremenjena in že kar virtuozna dikcija uvršča pisateljico med klasike slovenske mladinske književnosti.
Nova knjiga Branke Jurca Anča Pomaranča jei primerno berivo zlasti za otroke male šole ter za učence in učenke nižjih razredov osnovnih šol. Morda bi bilo prav zato koristno, če bi besedilo Anče Pomaranče presneli tudi na magnetofonski trak.
Besedilo v knjigi odlično dopolnjujejo šteyl!p,e, barvne ilustracije akademske slikarke Mar jance Jemec-Božič, ki so prijetno barvno usklajene in s svojo neposrednostjo blizu otrokom.
V.T. ARHAR
kultura
POGLED V KINEMATOGRAFIJO ZA OTROKE
Domišljija brez vajeti
Četrti mednarodni festival filmov za otroke in mladino, ki je bil od 3. do 9. marca v Lausanni, je' bil namenjen animiranemu filmu za otroke. Visok odstotek
—	kar 93 % celotnega programa
—	kaže, da so selektorji animiranemu filmu še posebno naklonjeni.
Animirani film na tem festivalu ni pomenil le količinske moči, temveč je na široko odprl vrata domišljiji, ki je animirani sodobni film nikoli ne omejuje. Avtorji so dali otrokom možno-
opoldanskim počitkom. Iz Združenih držav Amerike pa je prišla sodobna pravljica Elektronska babica, ki 'jo je posnel Noel Black. Motiv dobre vile je bil čudovito prenesen v moderni svet, v katerem otroci in stari ljudje potrebujejo nežnost in pozornost.
Celovečerni filmi niso presegli vsakdanjega povprečja. Ruska pravljica o ledeni carični v režiji Borisa Rycarjeva je bila naiven splet lepih slik, slabe scenografije in karikirane igre. Angleški
Ir filma Zgodbe na dvoru kralja Janeza: Srečanje z zadovoljnimi ljudmi. 1982
sti, da se navajajo na različne prijeme in različne obravnave že znanih ali pa tudi še neznanih pravljic in pripovedk. Stilna pestrost risanih in lutkovnih filmov je tudi opozorila, da so sodobni ustvarjalci že zdavnaj prestopili prag disneyevske vladavine in da le nepripravljenost staršev, učiteljev, distributerjev in upravni-; kov kinemtografov za sprejemanje novih ustvarjalnih zasnov, ki se med seboj razlikujejo, zapira mladega gledalca v krog animiranega filma, v katerem se kažejo le različne variacije • ne sanie priznane zasnove.
Nenavaden je bil kanadski film Mesec, mesec, mesec, ki ga je v posebni tehniki praskanja, ki zahteva neizmerno natančnost, ustvarila Viviane Elnecave. Tema filma — sprehod po gozdu je vsakemu ponujala možnost, da ob dogajanjih na filmu ustvari svojo zgodbo. Likovne in animacijske rešitve, ki so v svoji abstraktnosti učinkovale poetično, so silile gledalca, da ob gledanju aktivira svojo domišljijo. Neobvezujoča oblika ga ni usmerjala k vnaprej določenemu sporočilu, temveč je vse, ki so gledali film - tiste pd sedmega pa do sedem-insedemdesetega leta — pripravila do tega, da so svojo domišljijo spustili z vajeti in doživeli košček čiste filmske lepote, v kateri so lahko našli različne odmeve in odzive. Teh pa je bilo najbrž toliko kot gledalcev v dvorani.
Igrani filmi, ki so jih prikazovali na tem festivalu, največkrat niso prestopili praga stereotipnega pojmovaftja d filmih za otroke. Polurni filmi so bili zanimivejši od celovečernih. Tako se je zahodnonemškj film Pod mizo raste mah v režiji Poljaka Mieczyslawa Lewandowskega izognil zunanji akciji, ki prevladuje v filmih za otroke. Režiser je ustvaril napet film o igrah petletne dekliče med materinim
film Prijatelji in sovražniki Johna Krisha je v akcijski, vendar dokaj naivni obliki sporočal, da je vojna nesmisel. Španski televizijski film Valentina Antonia Betancora, ki je del serije v treh delih, je z nostalgijo govoril o dobrih starih časih španske gospode. Ob vseh teh filmih je izstopal belgijski socialni film De Witto van Sichen Robba de Heerta o otroštvu belgijskega delavskega borca, ki je svoj 'namen potrdil tudi z oblikovnimi vrednotami. Film smo gledali že na ljubljanski televiziji.
V festivalskem programu je bilo le malo dokumentarnih filmov. Letitia Jacueline Margari-te, ki je del francoske serije Oni so vaših let. je z izrednim občutkom za mero prikazoval prizadetost, predstavil je tudi gluho deklico, njene starše in učitelje, da bi ostala med zdravimi otroki in se ne bi zaprla v geto gluhih.
Festival pa na žalost ni bil najbolje obiskan. Kljub temu je bilo v veliki avli pred projekcijsko dvorano vse dneve izredno živahno. Mladi so v njej našli nešteto zanimivosti pa tudi možnosti za filmsko in »video« ustvarjanje. Avla je bila s panoji razdeljena v razstavne in delovne prostore. Festival je skupaj z muzejem animiranega filma iz Ancy-ja prikazal razvoj animiranega filma. Švicarska kinoteka je razstavila svojo zbirko latern (laterna magica), v sedmih studiih pa so mladi obiskovalci dobili možnost, da snemajo animirane filme s kamero S-8 in z videom, dokumentarne filme s filmsko kamero S-8, video reportaže in skeče. Najmlajši so ustvarjali sami svoje gibljive igračke, ki pripadajo prazgodovini filma. In prav ta filmska delavnica v preddverju kina je dala temu festivalu poseben delovni pečat.
MIRJANA BORČIČ
Premalo možnosti za ustvarjalno delM
Ob 20-letnici Pionirskega doma-centra za kulturo mladih
b
Pionirski dom — Center za kulturo mladih, praznuje letos že 20-letnico svojega delovanja. Njegov namen je znan: pedagogi, zaposleni v njem, skušajo pritegniti k tej ali oni obliki kulturne ali estetske zaposlitve vsakega otroka in mu razvijati njegove sposobnosti in interese, kulturno razgledanost in ustvarjalnost. /
Nastali so: Center, za estetsko vzgojo, Oddelek za pouk tujih jezikov, Pionirska knjižnica. Mladinsko gledališče. Mladinski kino in Plesna šola Jenko. Zamisel, da bi vanjo uvrstili športno-rekreativne in tehnične dejavrio-sti, ni bila nikoli uresničena.
Tako se je že ob ustanovitvi izoblikovala takšna zasnova dela, ki je zajemala vse možnosti za koristno in ustvarjalno preživljanje otrokovega prostega časa.
Optimistično zastavljenih načrtov v šestdesetih letih na žalost ni'bilo mogoče nemoteno uresničevati; za Pionirski dom je bilo v vseh dvajsetih letih njegovega delovanja premalo razumevanja in denarja. Posledice so se pokazale prav kmalu: dejavnost Pio-
nirskega doma se je vedno bolj omejevala le na delo z otroki, za proučevalno, eksperimentalno, publicistično in druge oblike dela, ki so bile predvidene v programu, pa je ostajalo čedalje manj možnosti. Tako so začele posamezne ustanove, ki so se leta 1963 povezale v sklop Pionirskega doma, iskati vsaka svoj izhod iz težavnega položaja: odcepilo se je Lutkovno gledališče, nato Pionirska knjižnica in nazadnje še Slovensko mladinsko gledališče.
Iz tako zožene dejavnosti se je izoblikoval Pionirski dom —
Pedagoga ^ umetnika
razstavljata v Murski Soboti
Že samo to, da sta se pedagoga in umetnika iz Ljubljane odločila pripraviti svojo veliko razstavo v Murski Soboti, kjer sta takoj po končanem študiju dobrih deset let na gimnaziji skupaj službovala, je prijetno in razveseljivo; sklada se z značajem obeh — z njuno zvestobo poklicu, okolju in sebi.
te, v katerih bi lahko videli nežen odmev De Chirica.
Kronika slovenske akademije za likovno umetnost hrani fotografijo in pisan dokument, da je bila VERA HORVAT prva od študentov, ki se je vpisala po vojni na nanovo ustanovljeno akademijo. Vpisala se je v četrti semester, ker je prve tri že končala v Firencah, pa je študij zaradi vojne in kulturnega molka prekinila. Bila je dotlej — po Venu Pilonu edina od slovenskih umetnikov, ki si je za visoki študij slikarstva izbrala Firence. Ta šola in okolje sta ji vtisnila pečat za vse življenje, saj je prišla tja že kot zrel človek, potem ko je v rosni mladosti svoje zanimanje za slikarstvo delila s študijem glasbe in medicine. (Bila je med-drugim medicinska sestra v Kairu - -neplačana, kot se je takrat za dobro vzgojena dekleta med Angleži spodobilo.)
Upodobljeni svet Vere Horvatove obsega portrete, krajine, tihožitja in arhitekturo. Bredoča nam njen »curriculum vitae« od akademijskih ateljejev in ožjega domačega okolja do službovanja v Prekmurju, kjer še portretira, bolj in za vedno pa jo prevzame odprta pokrajina z ravnim horizontom, na kakršno pozneje spet naleti pri večkratni udeležbi v vojvodinski slikarski koloniji Ečka, in kakršna nastopa tudi v fantazijskih surrealističnih prizorih iz predzadnjega obdobja. Vmes pa jo ves čas kdaj zamikajo razkošni barvni pojavi rož in tihožitij z mehkimi oblikami kot antipodi strogih in asketskih, malone geometrijskih krajin. Tu dostikrat zamenja svojo oljno tehniko za akvarel, ki ustreza nje-, nemu neposrednemu nanašanju barv; podoben slikarski mik najde med bujnim zelenjem ob Neretvi, kjer se udeleži kolonije v Počitelju. Sledi obdobje, ki ji daje misliti na preteče pojave te industrijske civilizacije; to izraža s fantazijskimi prizori. V tem po-
Vera Horvat: Tri oranže, 1979, olje, pl.
Način firenškega študija, ki ga je sprejela, je bilo neposredno slikanje na platno, brez prejšnje risbe, kar se je sicer začelo uveljavljati pri likovni vzgoji pri nas sredi petdesetih let. Barva je v tamkajšnjem načinu nanesena v drobnih potezah s čopičem; zato dajejo podobe vtis trepetave zračnosti, v njih pa je upoštevana tudi oblika upodobljenih sujetov - - s končnim učinkom nežnosti in krhkosti. Te značilnosti so bolj ali manj vidne v fakturi celega slikar-škega opusa Vere Horvatove. Hkrati z metiersko posebnostjo firenške šole pa je slikarka vsrkavala tedanjo italijansko likovno kulturo, ki je njen slog - - poleg prekmurske krajine v poznejših letih -odločilno oblikovala. Ob podobah, kjer med potezami s čopičem pušča ponekod prazna mesta, da samo platno sodeluje v barvnem in prostorskem učinku, nehote pomislimo na De Pisisa; zaradi intimnosti in motivike se spomnimo kdaj na Morandija, saj so panonske vedute tudi kje podobne tistim v Padski nižini, stikarkini arhitekturni motivi pa vsebujejo še metafizične elemen-
gledu je izrazita podoba Zeleno sonce, pod katerim se pred ravnim horizontom dviga brezdušna arhitektura, kjer nihče ne prebiva; človekova sled so le odpadki in edino živo bitje je golo, okleščeno drevo. Stoli v Perspektivi so prazni, Rdeča kapica je na cesti ležeča lutka ob avtomobilski gumi. Tem trpkim motivom je izbrala tudi primerno, bolj trdo in hladno učinkujočo tehniko z akrilnimi barvami. — Vendar se kmalu spet pojavi v njenem svetu nasprotna utež, ko se v večjem zatišju zadnjih let vrača k svojim osrednjim motivom krajine in tihožitja; včasih jih druži v kompozicije, kjer se zdi, kot da se predmeti in narava v magičnem razpoloženju pogovarjajo med seboj.
7. enaintridesetimi deli, ki jih je ustvaril v zadnjih petnajstih letih, se predstavlja FRANC VRTAČNIK, zdaj likovni pedagog na osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani. Nekoč je med prvim rodom študentov naše akademije za likovno umetnost užival ugled zaradi fantastične konstrukcije v risbi; nato je po diplomi v slikar-
ski specialki Gabrijela Stupice zbudil pozornost s poglobljenim barvnim izražanjem in s svojevrstnim ozračjem. Potem je sled za slikarjem Vrtačnikom izginila. Za javnost je obstajal samo še kot pedagog.
Sedanja razstava nam pove, da ni nikoli izgubil stika z ustvarjanjem, in pokaže, kako je slikarsko in človeško dozorel. Predstavlja nam ga kot občutljivega, izrazito stufioznega slikarja, ki s pretanjeno, brezskrbno preprostostjo duhovito, tu in tam hudomušno izpoveduje svoj notranji svet. Izpoveduje ga z motivi, ki si jih ne izmišlja in jih ne išče, temveč jih iz notranje nuje po ustvarjanju najde v svoji neposredni bližini. To so vsakdanji predmeti: svetilka, rože, kanglica, miza, koruzni storži, regrat, čajna ročka, portreti domačih in pogosto on sam, z različnimi naslovi {Botanik, Barvna vaja. Cinik). Vrnič-' nikove navidez lahkotne podobe nastajajo po več mesecev. Ker vsako izdela v mnogih, vedno bolj dognanih različicah, je zadnja, s katero je zadovoljen, skupek spoznanj vseh različic ter deluje sveže in neposredno kakor podoba, slikana »a la prima«. Zračnost, prosojnost in kultivirane barvne odtenke dosega v tehniki, ki je Za studioino slikanje kar najbolj primerna; uporablja barvili prah, kjer mu zci razliko od starih mojstrov, ki so pigment vezali z jajčno emulzijo, rabi kot vezivo sodobno in nepokvarljivo disperzno lepilo - - vinavinil. Ob. pretehtanih lazurnih potezah mn stopajo kdaj pastozne, včasih pa pusti,: da neposlikano platno spregovori kot bela barva.
Slike Franca Vrtačnika učinkujejo z nenavadno kompozicijo. To ,so drzni rezi predmetov in prostora, prikazanega v svobodni uporabi in druženju centralne in pravokotne projekcije. Skupaj z občutenimi deformacijami predmetov slogovno uvrščajo umetnika med kolege Čopiča, Rijavca in Dovjaka.
Razstavljene slike,- zlasti še avtoportreti, vsebujejo poseben čar gibanja, ki' ni doseženo hoteno z dinamičnimi kretnjami figure, temveč učinkujejo monolitne, enostavne mase doprsnih podob fluidno, kot bi na filmu drsele mimo nas. Zdi se, da se je umetnik kakor del kozmosa obzirno le za hip ustavi! pred nami v večnem krožnem toku časa.
TIN CA STEGOVEC
Štev
svet
Center za kulturo mladih, k )mu nega poznamo danes. V nip(, čem se sicer ujema z zami 7 porojenimi ob njegovi usta (S tvi, čedalje bolj pa se mora j j. gajati sedanjim potrebam df n0 r in razmeram na vzgojno-iz( Ške ževalnem področju: usmCimb spodbujati in uresničevati (ovsl interese in dejavnosti mlad ažei sicer predšolskih otrok, uči udi pa tudi študentov in mladi i-va lavcev. Tako zastavljene n tiov uresničuje z najrazlične itip oblikami dela: z neposf ivei vzgojno-izobraževalno in lgov turno ustvarjalno dejavnos tisk svojih prostorih, ki pa jo : 2a sodelovanju s šolami, tako <i di z ganizira predavanja, konzu tiiei je, hospitacije in druge o aže mentorskega dela, z organi se i njem kulturnih vzgojnih, lih žabnih in zabavnih prirediti der otroke in mladino, z usm li 2 njem staršev pri njihovem v: j 2l nem delu, z izdajanjem št ro skih, učnih in ustvarjalnih Do pomočkov in publikacij s di, dročja kulturne vzgoje in uLo, tujih jezikov.	Ila
Pri pripravah kulturnili množičnih prireditev za otro* mladino se povezuje Pioi dom z Zvezo prijatel jev mla' začetne oblike sodelovanja (J navezali tudi z Zavodom SR*ZP šolstvo.	Ie|i'
Zaradi neurejenega stal nejasne programske usmerjaj-sti in drugih težav je dobival nirski dom v vseh letih tudi malo denarja od samoupra
uh
roK
Sk
interesnih skupnosti, Čeprak ijm-*2
je v zadnjem času položaj iiko izboljšal, lahko z denai iz tega vira poravna le trel
vseh stroškov, preostali dveC_ jini pa si mora pridobiti s priir^
tvami, z oddajanjem prostori u
Denar za dejavnost doma! spevata tudi Mestna izobrf 3
valna skupnost in Mestna ^ turna skupnost, vendar je bil< nedavnega zadovoljivo urej “ le financiranje dejavnosti Pio *' skega doma v skloptr Me-,., izobraževalne skupnosti, v I. gramih Mestne kulturne skuj 11 sti pa je bil dom uvrščen ■ tako imenovane mejne deja' sti. Letos so v Pionirskem d< dosegli, da spada dom prvič redne dejavnosti, s čimer s povečala tudi višina prispevi sredstev.
Tako se je s spremenjfi vrednotenjem Pionirskega d< v Ljubljanski kulturni skupil finančni položaj izboljšal, vet še vedno ni takšen, da bi omO čil nemoteno delo. Pomanjkt denarja in prostora še zm1. ovirata njegovo dejavnost. ' lavci Pionirskega doma so mreč še vedno odvisni predv! •!' od prihodkov, ki jih ustvarjaj ^ same dejavnosti Pionirskf doma — tudi s svobodno njavo dela, z uresničevan, kulturno-vzgojnih in vzgoj izobraževalnih programov mentorskih seminarjev, ki Pionirski dom organizira za š ,e| krajevne skupnosti in organi cije združenega dela. Ti doho pa so spremenljivi in jih ni f ^ goče predvideti, obenem pa t, rajo delavci v domu razmišlja tem, kakšni bodo denarni n1 sežki«, namesto da bi se uk' jali predvsem s pedagoškimi
P2
el;
0;
VLASTA KUNEJ
k
Franc Vrtačnik: Cinik, 1976, tempera
iMapake je težko popravljati
Začnimo pri pomanjkljivostih
ih,
V nti :ami usta C!
^evilne razprave, pogovori, rveti in gradivo, objavljeno v ^munistu v začetku aprila, so Podlaga za delo komunistov
ora m dl o-izis] ismi
^ seji centralnega komiteja S, namenjeni kadrovski poli-i;'- Od
ati s o'
il» učf laiit [ le n ičn£
BOSI j’
in no:
jo koddi n/uiti e gani lih cditi d( Lisin m n štfti Snih
n u
pogovorov naj opozo-na dva; ki sta bila za pedale delavce posebno po-'e 'tnbna, saj sta obravnavala ka-*0ysko politiko v vzgoji in izo-‘ll * 1Sevanju. Prvega pogovora so udeležili predstavniki vzgoj-''Varstvenih organizacij, ‘j kovnih in srednjih šol, na dru-ui pa so o kadrovski politiki na lverzah razpravljali najbolj &>vorni komunisti obeh slo-6 Uskih univerz.
^a oba pogovora — in seveda za kadrovsko politiko na ce-'Uem področju vzgoje in izo-°. Sevanja enotna ugotovitev: namreč pri reševanju zaple-uh problemov vse prepogosto* 1 demo kampanjsko. To velja di za zvezo komunistov. Zme-znova se pokaže, da se kaj o sporazumemo, kadar govo-uo o načelnih vprašanjih — kar zadeva kadrovsko poli-:°> težje pa je dogovorjena na-‘a uresničevati. Pri tem smo
tudi komunisti vse preveč neodločni, oportunistični. Prav pri izvajanju kadrovske politike pa bi si še zdaleč ne smeli privoščiti neodločnosti in oportunizma. Kadrovska politika tudi he prenese kampanjskega dela, zahteva sistematičnost, spremljanje in sprotno strokovno analizo, so menili, delavci predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih organizacij. Ker pa smo precej let delali nenačrtno — in tudi zato, ker zveza komunistov kar trinajst let kadrovske politike ni obravnavala celostno — imamo prav s kadri izredno veliko težav.
Tudi kadrovska sestava v šolstvu je slaba —v vrtcih in osnovnih šolah že kar nenormalna, saj se z vzgojo in izobraževanjefh otrok ukvarjajo skoraj samo ženske — na univerzi pa se starostna sestava učiteljev iz leta v leto slabša, čedalje slabša pa je tudi strokovnost, so menili nekateri univerzitetni učitelji. Za tako neugodno kadrovsko sestavo ni krivo samo šolstvo. Res je veliko oportunizma — pri delu habilitacijskih komisij ni tako redko načelo »jaz tebi — ti meni«, na osnovnih in srednjih šolah pa le
$GOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC
irnili mol :>io: rola ijaj!
i SBf2 3 4 5 6 * * *P'suje na podlagi sklepov pristojnih samoupravnih organov te-le!jnih organizacij naslednja prosta dela in naloga
ierjr2D OSNOVNA ŠOLA VLADO BAGAT BRASLOVČE
ivall } učiteljev razrednega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim udi časom
ipraj učitelja razrednega pouka za določen čas s polnim delovnim časom
ifnfPZD OSNOVNA ŠOLA NADE CILENŠEK GRIŽE
učitelja biologije in kemije, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
;nai
trel
Ive
priPZP OSNOVNA ŠOLA MIROSLAV ŠIRCA PETROVČE
;tor( uP!te,ia tehnične in likovne vzgoje, PRU ali P 1 učitelja gospodinjstva — vodje prehrane, PRU
ima
urej
Pio
Me
-v
obrr*a objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
bjhPZD OSNOVNA ŠOLA VERE ŠLANDER POLZELA
učitelja telesne vzgoje, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom
tep OSNOVNA ŠOLA BRATOV JUHART ŠEMPETER
kuj) “čitelja glasbene vzgoje, PRU ali P za nedoločen čas s polnim de-1 ‘ovnim časom
Na voljo je enosobno stanovanje.
DZD OSNOVNA ŠOLA IVAN FARČNIK-BUČ VRANSKO
2 učiteljev razrednega pouka v podaljšanem bivanju ^ učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P učitelja matematike in tehnične vzgoje, PRU ali P ' Učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P h učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
:n
-ja' i d( /ič: ir s revi
nj«
a d< jpt ve( mtc ijk! zrn1 ;t
-jaj
rsk
0
'anj
g°j
in-ki a š ;afii >ho li P >a P ,ija
1	»' ik'!
mi
ela objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
^P OSNOVNA ŠOLA LJUBA MIKUŠ ŽALEC
' učitelja telesne vzgoje, PRU ali P 1 učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P
;dv: ?!a objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
•jaj si bosta morala med delom pridobiti dopolnilno izobrazbo za ‘lo z duševno prizadetimi otroki.
°Žp GLASBENA ŠOLA RISTO SAVIN ŽALEC
" učitelja harmonike, PRU ' Učitelja klavirja, P ^ Učitelja kitare, PRU I učitelja trobil, P
e 3 objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
^ŽD VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD JANKO HERMAN plEC
'zgojiteljica za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj:
~~ srednja izobrazba vzgojiteljske smeri " opravljen strokovni izpit.
^Udidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z dokazili o Polnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov temeljne [“anizacije.
'zbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo.


fJjjNJE KOVINARSKO-STROJNE IN METALURŠKE ŠOLE
JPisuje prosta dela in naloge
uči te! j a geografije in zgodovine. P, s polnim delovnim časom za "'Ocen čas (za šolsko leto 1983/84)
čiKom3 te,eSne VJ!go}e’ P’za nedo,očen čas s polovičnim delovnim

1 P0g°ii: kandidati morajo ustrezati pogojem učitelja v ušmer
n izobraževanju, ki jih predpisuje zakon.
malokdaj neustrezno usposobljene učitelje zamenjajo z usposobljenimi — in tudi objektivnih vzrokov.
Šolstvo v najširšem pomenu besede je pač odsev stanja v družbi, in če ta družba za kako področje ne daje dovolj denarja, če ne skrbi tudi za gmotni položaj delavcev na tem področju, potem ni čudno, če v šolah prevladuje »negativna selekcija kadrov«. Mladi se pač ne odločajo za kak poklic zato, ker o njem veliko in lepo govorimo — pa tudi od časti ni mogoče dolgo živeti. In ker je kadrovska sestava v vzgoji in izobraževanju čedalje slabša, je treba ukrepati takoj— saj smo v'zadnjih letih zamudili že najmanj dve priložnosti. Tisto, pred desetimi leti, ko smo reformirali srednje pedagoško šolstvo, in tisto pred dvema letoma —- ob uvedbi srednjega usmerjenega izobraževanja. Napake je težko popravljati — lažje se jim je izogibati. To pa pomeni predvsem vztrajati pri dolgoročnem načrtovanju kadrovskih potreb — tako v organizacijah združenega dela kot v šolstvu. Podatki pa kažejo, da zdajšnje
združeno delo, ki naj bi nenehno zviševalo produktivnost in se pospešeno vključilo v mednarodno tržišče, potrebuje skoraj 40% nekvalificirane delovne sile. Jasno je, da se spoznanje o vrednosti znanja le še ni tako zakoreninilo, kot govorimo in kot si želimo. Skrbeti moramo za izboljšanje kadrovske sestave v našem šolstvu, saj nam ne sme biti vseeno, kdo vzgaja in izobražuje naš mladi rod — kdo in kako mu vceplja v zavest odnos do znanja in dela. In končno: tudi odnos družbe do znanja se kaže v njenem odnosu do pedagoških delavcev, do njihovega vrednotenja in nagrajevanja. Vsi pa vemo, kakšen je družbeni in gmotni položaj našega učitelja, pa tudi to, da se ta položaj nenehno slabša. Zato mora sindikat čimprej pripraviti analizo in predloge, kako to slabšanje preprečiti. Tudi to je bil eden od sklepov pogovora osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev komunistov ob pripravah na 7. sejo centralnega komiteja o kadrovski politiki.
JASNA TEPINA
POPRAVEK
Komisija za medsebojna razmerja na OSNOVNI ŠOLI 17. OKTOBER V BELTINCIH umika razpis učitelja gospodinjstva za nedoločen čas na predmetni stopnji.
Na razredni stopnji pa spreminja razpisni pogoj — učitelja glasbenega pouka, ki bo vodil tudi pevski zbor, in sicer tako, da bo delovno razmerje sklenil za določen čas.
Odbor za medseboj‘na delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JANKO RIBIČ CEZANJEVCI
razpisuje dela in naloge
— učitelja nemškega jezika s polovično delovno obveznostjo, za določen čas (od 1. 9. 1983 do 30. 6. 1984).
Svet SREDNJE KOVINARSKE IN PROMETNE ŠOLE KOPER
razpisuje dela in naloge
1.	učitelja italijanskega jezika in geografije, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
2.	učitelja italijanskega in angleškega jezika, za določen čas s polnim delovnim časom
3.	učitelja italijanskega jezika in angleškega jezika, za določen čas s polovičnim delovnim časom
4.	učitelja matematike, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
5.	učitelja matematike, za določen čas s polnim delovnim časom
6.	učitelja osnov tehnike proizvodnje, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
Pod L, 2., 3., 4. in 5. visoka izobrazba ustrezne smeri.
Pod 6. visoka izobrazba — diplomirani inženir strojništva s poprejšnjim znanjem enega od kovinarskih poklicev.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja kovinarska in prometna šola 66000 Koper, Izolska vrata 2.
Nadaljevanje s 7. strani
Po določilu o možnostih vpisa v konkretni srednji program brez pozitivne ocene iz tujega jezika in možnosti napredovanja z negativno oceno pa učenci zlahka sklepajo, da »pozitivno« znanje tujega jezika tudi ni potrebno za dosego ustreznega strokovnega znanja in se zato za tak predmet res zelo malo uči jo.
Štiri petine naših učencev ne' nadaljuje izobraževanja do pete stopnje zahtevnosti in večina se jih je že v osnovni šoli. predvsem •v sedmem in osmem razredu odločila, v kateri usmeritvi bo nadaljevala šolanje. Že tedaj so se zavedali, da se bodo lahko vpisali celo z negativno oceno iz tujega jezika in zato tudi niso delali dovolj zavzeto. Rezultat je vsekakor tudi slabo poprejšnje znanje teh učencev, čeprav jih je večina le imela v osnovni šoli zadostno oceno.
Poleg do zdaj omenjenih dejavnikov moram seveda poudariti še učiteljevo možnost vpliva na učno motivacijo. Dr. Bariča Marentič-Požarnikova ugotavlja v svojem delu Dejavniki in metode uspešnega učenja (DDU
Univerzum, Ljubljana 1980, str. 98), da so to predvsem uravnavanje zahtev do posameznih učencev, odzivanje na posledice učne dejavnosti, spodbujanje učencev k sodelovanju na vseh stopnjah učnega procesa.
Ce naj učitelj pomembno vpliva na učno motivacijo z uravnavanjem zahtev ali težavnosti nalog, ki jih daje posameznim učencem . in skupinam, potem je individualizacija in diferenciacija tako smotrov kot vsebin nujna. Zastavlja pa se vprašanje, ali je sploh mogoče in ali smemo, glede na enotnost skupne vzgojno-izobrazbene osnove toliko diferencirati in individualizirati zahteve, da bomo lahko s takim delom dvignili motivacijo učencev za učenje tega predmeta (poprejšnje znanje!), in ali more učitelj v takih razmerah sploh delati po predpisanem programu in z učbenikom. Premočna diferenciacija pa ogroža tudi vodoravno prednost.
In ne nazadnje: ali ni ocena pri tem predmetu izgubila precej svoje motivacijske funkcije, morda celo več, kot bi bilo prav?
TANJA BEZIČ
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja telesne vzgoje (posebna telesna vzgoja), visoka izobrazba z ustrezno usmeritvijo in eno leto delovnih izkušenj
—	učitelja likovnega in tehničnega pouka, pogoj: PA
Začetek dela L 9. 1983.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Cvetko Golar Škofja Loka, Frankovo 51.
Prijavi priložite dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v tem razpisu.
Kandidata bomo izbrali najpozneje v 10 dneh po preteku razpisnega roka. O izbiri bodo pisno obveščeni.
Razpisna komisija
GLASBENE ŠOLE BREŽICE, Cesta prvih borcev 22
razpisuje prosta dela in naloge
—	individualnega poslovodnega organa (za 4 leta)
Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 27. člena zakona o glasbenih šolah, obvladati zakonitosti slovenskega jezika in imeti:
—	opravljen strokovni izpit
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v glasbeni šoli
—	ustrezne družbeno-politične in moralno-etične lastnosti
—	strokovne in organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.
Nove pedagoške knjige
Založba »Misao« v Novem Sadu bo v zbirki »Iskustva i putevi« izdala v kratkem naslednje knjige:
0 dr. Nikola Potkonjak: Marks i Engels o vaspitanju
•	dr. Nikola Potkonjak: Lenin o vaspitanju
•	Danilo Nebrigič: Obrazovanje zn zanimanja prosvetne struke
•	dr. Milan Žderič: Škola i životna sredina
0 dr. Milan Mali: Mladi u opštenarodnoj odbrani i društvenoj sa-mozaštiti
0 dr. Mladenko Kumovič: Idejnost u vaspitno-obrazovnem radu muzeja
Cena 300 din. Zbirko naročite na naslov: N1RO Misao, 2 1000 Novi Sad, Bulevar maršala Tita 24.
SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA, LJUBLJANA, Resljeva 12
razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja matematike in fizike
—	učitelja biologije
—	učitelja geografije
—	učitelja obrambe in zaščite
za določen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja likovne vzgoje in OTP (zaželene so delovne izkušnje na področju oblikovanja materialov)
—	učitelja angleškega in nemškega jezika
za določen čas z manj kot polnim delovnim časom
~ prakse3 zdravs,vene vzg°ie’ psihologije in organizacije delovne
—	učitelja obrambe in zaščite
Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje-
—	ustrezna visoka izobrazba
—	ustrezne moralno-politične lastnosti
—	zaželene so delovne izkušnje
za določen čas s polnim delovnim časom
—	laboranta za biologijo in kemijo
Pogoj: srednja izobrazba tehniške laborantske smeri.
Začetek dela je 1.9. 1983.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov šole najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa,
30. OBLETNICA
Maturanti in profesorji murskosoboškega učiteljišča iz leta 1953 se bomo zbrali ob 30. obletnici 11. junija 1983 v Radencih. Zbirališče ob 18. uri pred restavracijo Vikend.
Prijave pošljite na naslov: Branko Puconja, Srednja šola za gostinstvo in turizem 69252 Radenci
OBVESTILO
Maturantke 4. č šolskega leta 1952—53 Učiteljišča v Ljubljani, bomo praznovale 30-Ietnico mature 17. junija 1983 v Gradu Podvin na Gorenjskem, kjer se bomo zbrale med 17. in 18. uro.
Svojo udeležbo sporočite na naslov: Vida Štabuc (Koščak). Bistrica HŽB, 64290 Tržič (telefon: (064) 50-204).
30-LETNICA MATURE
Maturantke 4. d letnika, ki so končale učiteljišče v Ljubljani leta 1953, se zberemo 11. junija ob 17. uri na Resljevi (staro učiteljišče). Vabljeni tudi možje.
Prijavite se na naslov: Helena Vogrinc, Osnovna šola Artiče, 68253 Artiče ali na telefon: (068) 69-318 (šola) ali (068) 62-977 (doma).
SREČANJE
31. srečanje nekdanjih mariborskih učiteljiščnikov, ki so opravljali maturo 1952, bo v soboto 4. junija 1983 v MARIBORU.
Zbrali se bomo med 16. in 17. uro v restavraciji OREL v Slovenski ulici.
Morebitne informacije dobite po telefonu štev. (062) 21-794 (naslov: A. Skrobar, Pedagoška šola Maribor).
' 1 I
Naknadne razpise____________________________________
bomo 'objavili 6. in 20. junija.
Prosimo šole in druge organizacije, naj nam pošljejo razpisno gradivo vsaj teden dni pred navedenimi roki.
Vzgojno-varstvene in vzgojno-izobraževalne organizacije, ki bi želele objaviti zadnje razpise še v začetku julija, naj nam to pravočasno sporočijo po telefonu. Če bo več takih-želja, bomo izdali žaffhjo številko našega glasila v tem šolskem letu dne 11.
julija.
Posamezne redne razpise objavljamo še sproti!
Komisija za delovna razmerja CENTRA SREDNJIH ŠOL DOMŽALE
OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK
Komisija za delovna razmerja
preklicuje
ražpis prostih del in opravil šolskega pedagoga, ki je bil objavljen v PROSVETNEM DELAVCU, dne 18. 4. 1983.
Komisija za' delovna razmerja pri svetu
OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJKA KOPER
razpisuje dela in naloge
—	učitelja tehnične vzgoje za nedoločen čas
—	učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas	'
—	učitelja italijanskega jezika za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) -
Svet
Zl
ub
OSNOVNE ŠOLE IVAN NOVAK-OČKA LJUBLJANA, Na gaj j
na osnovi 134. čl. statuta osnovne šole razpisuje dela in nal< * ravnatelja
K
i
Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom o zdi ženem delu, zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o ot kovanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da' je učitelj, ki izpolnjuje pogoje po 96. členu zakona o osno šoli;
—	šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izob zbo v svoji stroki;
—	drugi svetovalni delavec z ustrezno višjo ali visoko izobrazi
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strok nem izpitu pri vzgojno-izobraževalnem delu:
—	da je družbeno-politično aktiven;
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavlja da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in na osnovne šole.
razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	šolskega pedagoga — ustrezna visoka izobrazba (pedagogika, psihologija), 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit
—	organizatorja proizvodne prakse — višja izobrazba strojne smeri, zaželen izpit iz varstva pri delu II. stopnje
—	5 učiteljev praktičnega pouka za kovinarsko usmeritev — višja izobrazba strojne smeri, zaželeno delo v poklicu varilec, strugar, rezkalec, strojni ključavničar in delovne izkušnje
—	5 učiteljev strokovno teoretičnih predmetov — dipl. inž. strojništva
—	2 učiteljev praktičnega pouka za usnjarsko-konfekcionarsko usmeritev — višja ali srednja izobrazba usnjarsko-krznarsko-kon-fekcijske smeri
—	učitelja strokovno teoretičnih predmetov za usnjarsko usmeritev — končana srednja usnjarska šola in visoka ali višja izobrazba usnjarske ali kemijske smeri
—	učitelja strokovno teoretičnih predmetov za usnjarsko galanterijsko usmeritev — končana srednja usnjarsko-galanterijska šola in visoka ali višja izobrazba galanterijske smeri
—	2 učiteljev obrambe in zaščite, visoka izobrazba
za določen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja angleškega jezika, P
—	učitelja kemije in blagoznanstva — visoka izob: jzba kemijske ali sorodne smeri
—	učitelja zgodovine in geografije, P
—	učitelja ekonomike in organizacije, dipl. ekonomist
Prijave sprejema tajništvo Centra srednjih šol Domžale, Ljubljanska c. 105, 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po preteku rpka za prijavo.
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja OSNOVNE ŠOLE SREDIŠČE OB DRAVI
razpisuje prosta dela in naloge
— ravnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli in imeti:
—	opravljen strokovni izpit
—	najmanj pet let pedagoških delovnih izkušenj
—	organizacijske in strokovne sposobnosti in —. biti mofalno-politično neoporečni.
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po obr javi razpisa na naslov: Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja, Osnovna šola Središče ob Dravi, 62277 Središče ob Dravi.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sklepu sveta osnovne šole.
MLADINSKI DOM TONE KOZEL FRAM
razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
—	5 vzgojiteljev za delo z gojenci v skupini.
Pogoj:
—	diplomiran specialni pedagog smeri MVO (motnje vedenja in osebnosti) ^
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZ MENCINGER BOHINJSKA BISTRICA
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja likovnega pouka in družbenomoralne vzgoje
—	učitelja telesne vzgoje
—	učitelja angleškega in slovenskega jezika
—	učitelja matematike in fizike (polovični delovni čas, za določen čas) .
Pogoj:
—	ustrezna izobrazba in primerne moralnopolitične lastnosti.
Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa.
Začetek dela je L 9. 1983.
Šola je celodnevna.
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
Pogoji: PRU ali P.
Začetek del za vse: 1. 9. 1983.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati naj priložijo dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis. Stanovanj ni.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z doka o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na l slov: Osnovna šola Ivan Novak-Očka, Na gaju 2, 6121.0 Ljubija Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Svet
SREDNJE DRUŽBOSLOVNE ŠOLE SREČKA KOSOVELA, SREDNJA SOLA DRUŽBOSLOVNE IN KOVINARŠ SEŽANA	USMERITVE EDVARDA KARDELJA, ČRNOMELJ
razpisuje prosta dela in naloge s polnim delovnim časom	razpisuje dela in naloge
—	2 učiteljev matematike, ki bosta poučevala tudi računalništvo, profesor matematike ali matematike in fizike, za nedoločen čas
—	učitelja fizike, profesor fizike ali matematike in fizike, za določen čas (nadomeščanje delavca, ki bo v JLA)
—	učitelja strokovnih predmetov elektronike, dipl. inž. elektronike, za eno leto
—	asistenta smeri elektronika, elektrotehnik elektronik', za eno leto
Delovno razmerje sklenemo s 1. septembrom 1983.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti
svetu Srednje družboslovne šole Srečka Kosovela, Sežana, Stjenkova
3, v" 15 dneh po izidu razpisa.
—	2 učiteljev telesne vzgoje, P, in sicer: enega za nedoločen č> polno učno obveznostjo in enega s polovičnim delovnim čas
—	učitelja kemije, P, za nedoločen čas s polovično učno obvezno:
—	učitelja biologije in zdravstvene vzgoje, P, za določen čas (na |av
meščanje delavke, ki je na bolniškem dopustu)	a
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev p)nj Ijite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa.	[
OSNOVNA ŠOLA MAKS PLETERŠN1K PIŠECE
Ni Isu |j di iji
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE VITANJE
razpisuje dela in naloge
—	ravnatelja	v
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom o združenem delu, zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o * oblikovanju kadrovske politike v občini Slovenske Konjice, izpolnjevati -še tele pogoje:
—	da ima ustrezno pedagoško izobrazbo in vsaj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu:
—	da je družbeno aktiven in ima pozitiven odnos do socialističnega samoupravljanja in do družbene lastnine.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev z oznako »za razpis ravnatelja« na naslov: TOZD Osnovna šola Vitanje, 63205 Vitanje, razpisni komisiji pri delovni skupnosti osnovne šole Vitanje.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po končanem roku za prijave.
razpisuje dela in naloge
učitelja slovenskega jezika in knjižničarstva za nedoločen ča tel
učitelja angleškega jezika in dopolnjevanje v komb. odd. Pl nedoločen čas
— učitelja matematike in fizike za nedoločen čas
dr,
fi
la\
č.
žk,
an
učitelja telesne vzgoje, ki bo dopolnjeval obveznosti pri po< glasbene vzgoje in v oddelku PB za nedoločen čas
os,
;d
za
Pogoj: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z za nom o osnovni šoli. '	.
ajc
irle
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in življenj ipr som v osmih dneh na Osnovno šolo Maks Pleteršnik Pišece, 68255 >go šece. O izidu razpisa bodo obveščeni v osmih dneh po izbiri. Stanovanj ni.
uži
ja'
-no
>ta
j'
OSNOVNA ŠOLA SOLKAN — NOVA GORICA
no
tek
Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE STARŠE
razpisuje delain naloge
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU, za nedoločen čas
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na razredni stopnji, PRU, za določen čas (od 1. 9. 1983 do 31. 8. 1984)
Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Starše, Starše 5, 62205 Starše.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE VITKA PAVLIČA HRASTNIK
razpisuje prosta dela in naloge
—	ravnatelja šole z delno učno obveznostjo (reelekcija)
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
—	z zakonom o vzgoji in izobraževanju prizadetih otrok in mladine predpisano izobrazbo — specialni pedagog, defektolog
—	strokovni izpit
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na osnovni šoli s prilagojenim programom
—	aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja ter do družbenih interesov
—	organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog v delovni organizaciji.
razpisuje dela in naloge
— učitelju glasbenega pouka in zborovodstva, za nedoločen čas (o Zi
3>S'
'ajs
9. 1983)
Pogoj: PRU ali P za glasbeni pouk
— učitelja telesne vzgoje, za nedoločen čas od 1. 9. 1983
Pogoj: PRU ali P za telesno vzgojo.
‘Ve:
hp
'av:
'jej
ou
Stanovanja ni.
'lo
Razpisna komisija pri svetu
OSNOVNE ŠOLE SOLKAN NOVA GORICA
razpisuje prosta dela in naloge
1ihc
Seb
Vu
lač<
odr
5čei
pomočnika ravnatelja
°h(
i ‘est
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoncilv' ZD in zakonom o OŠ in imeti:
—	ustrezno prdagoško izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na dročju vzgoje in izobraževanja
—	organizacijske sposobnosti ter
—	biti družbeno politično aktiven in imeti pozitiven odnos do dl benega premoženja in samoupravljanja.
seb
ruž
al.
N
ere
olsl od; i >on
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in dokazi izpolnjevanju pogojev na naslov: Razpisna komisija pri osnovni1 Solkan Nova Gorica, Šolska 25.
Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa. Prijavljene kandid^5 bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po zaključku razpisnega roka.
Ato:
loh
--le v
gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 280din za posameznike, 500din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentjeima-jo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica, ISSN 0033-1643
te
IS.(
d se:
nji d«h
iVi "te
Po mnenju Republiškega ki teja za vzgojo in izobraževal časnik »Prosvetni dela’ prost temeljnega davka od P meta proizvodov (glej 7. toči1 odstavka 36. člena zakona o davčenju proizvodov in storit® prometu).
lah
seji
stve
le i
teh
din