121. številka.
Ljubljana, v torek 27. maja
XVII. leto, 1884.
I
Izhaja vsak dan »večer, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st rij sk o - oge rs k e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se n
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
s četrt leta .   . .....3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   n   — „
„ četrt leta........4„   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
TJpravniatvo ,,Slov. Narodu*'.
Za zboljšanje delavskega stanja.
(Dalje.)
V drugem branji odobrena predloga obrtnega odseka veli nadalje, deloma po besedah, deloma v posnetku:
§. 75 a: Imetniki obrta so zavezani, pomoćnim delavcem do vzpolujeneg? osemnajstega ltta pripuščati potrebnega Časa za obiskovanje danih obrtnih večernih in nedeljskih šol.
§. 76 govoii o dolžnostih pomočnih delavcev.
§. 77: Če za čas odplačila pomočnega delavca in za ddbo odpovedi ni druzega dogovorjeno, se vzame, da je postavljen uvet odplačevanja na teden in štirinajstdnevna doba za odpoved. V>nder imajo pomoćni delavci, ki so plačevani po kosib ali ki delajo po posebni pogodbi, pravico še-le tedaj izstopiti, kadar so pravoredno dokončali prevzeto delo.
§. 78: Imetniki obrta so dolžni, plačevati pomočnim delavcem mezdo v gotovini. Dajanje živeža ali pravilne hrane na račun mezde more se dogovoriti mej imetnikom obrta in pomočnim delavcem, ako se to godi po ceni, ne presegajoči stroškov za prirejevanje.   Ne sme se pa dogovoriti, da
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXVI. Poglavje. Pobratimstvo. Tatarji, izogibač se ognja, tekli so v velikem neredu naravnost nasproti razbojnikom.
— Na nje, bratci! — zagrmel je Serebrjani: — metajte jih v vodo, gonite jih v ogenj I
Družni krik odgovoril je knezu, razbojniki so planili na Tatarje, in začelo se je klanje---
Ko je izšlo solnce, je še vedno trajal boj, pa polje je bilo posejano z ubitimi Tatarji.
Pritiskani na jednej strani od ognja, na dru-gej od Serebrjanega tovarišev, sovražniki samega strahii neso vedeli kaj storiti, planili so k reki, kjer jih je mnogo utonilo. Drugi so poginili v ognji, ali 80 se pa zadušili od dima. Prestrašeni konji so sprva planili na tabor, polomili vozove in napravili tak strah in zmešnjavo mej Tatarji, da so se klali mej
je pomočnim delavcem svoje potrebščine kupovati v gotovih prodajalnicah. Imetniki obrta delavcem n e smejo na račun mezde upati druzih mimo gore oznamenjenih stvarij ali blaga, in zlasti ne opojnih pijač: Izplačevanje mezd po gostilnah in točil-nah je prepovedano.
§. 78 d govori o nasledkih, če se delavca ne plača v gotovini; globe se stakajo v bolniško denarnico dotičnega obrtnega *\\ fabriškega podjetja ali pa, če imetnik obrta pripada k zadrugi, v tisto zadružno bolniško denarnico, kjer svoj sedež ima obrtno podjetje.
§. 78 e določuje netožljivoBt terjatev za upano blago. — S temi določbami v §§. 78 se je zakon zdatno zagrozil oderuškemu plačevanju z blagom, takozvanemu „truck zistemu", kateri je todi dal povod lanskemu štrajku v Kropi na Gorenjskem.
§, 79: Pomoćni delavci morajo imeti potrebno izkaze, ki so za kupčijsko pomočništvo pričevala prejšnjih gospodarjev, od oblastva potrjena; za vse druge pomočne delavce pa  delovske knjižice.
§§. 80, 80 a do i imajo v sebi podrobnosti o delovskih knjižicah, katere se izdajejo koleka proste. — Policijska svrha in pomuožitev zapovedanega oglašanja, ki tiči v delovskih knjižicah, delavcem ni v stanu ljubezni buditi do le-te naprave, in res nič kaj jej neso dobri. Nekoliko svobode jim bode s ti m odvzeto v gibanji posameznega, kakor tudi v gibanji po koalicijskem pravu! Obrtni odsek, zlfisii pa prof. dr. Bilinski, izrekel je s tem varstvo za podjetnika, za katerega je tudi skrb imeti v narodno-gospodarskem oziru, in kateremu naj torej delovske knjižice poroštvo dajo, da se mu delavska pogodba ne kruM meni nič tebi nič, in da delavci ne zlorabijo koalicijske svoje svobode. Poslednja obrazložba je za tega delj pnkavu, ker je koalicijska svoboda delavcev, kakor se marsikatera druga svoboda pri nas, le mrtva črka na papirji in ker imamo zelo čujoče policijske organe. V debati je obveljal prof. Saxa predlog, da imajo delovske knjižice vsaj biti koleka proste.
§. 81. Vsak imetnik obrta je zavezan, pomoč-nemu delavcu na zahtevo dati ob pravorednem izstopu iz delovskega razmerja pričevalo o vrsti in dolgosti dela, katero ima na zahtevo delavskega pomočnika pričati tudi o nravstvenem  vedenji njego-
seboj, misleč, da odbijajo sovražnika. Nekaterim se je posrečilo prodreti zkoz ogenj in raztresli so se po stepi. Drugi so pa s težavo s svojim poveljnikom S i lima to m p rob redi i reko in postavili se v vojni red na drugej strani. Na tisoče pušic je od tam se usipalo na zmagovalne Ruse. Razbojniki, ne imajoč drugega orožja, kakor nože, sablje in kole, in videč streljajoče Tatarje, začeli so omahovati in spustili se v beg.
Zaman bo je Serebrjani prizadeval s prošnjami in grožnjami udržati jih. Tatarske vrste so pod varstvom pušic že nazaj bredle čez reko, da bi pale Serebrjanemu za hrbet, kar se nepričakovano pokaže Perstenj poleg Serebrjanega, njegova srajca je bila strgana in z noža mu je kapala kri.
— Stojte, prijatelji! — stojte bistri sokoli! — zakričal je razbojnikom: — ali ste oslepeli? Ali ne vidite, da ide pomoč?
In v istini se je na nasprotnem bregu bližala četa v vojnem redu: njeno kopje in vojne sekire so se blestele v žarkih jutranjega solnca.
— To so Tatarji! — rekel je nekdo.
— Ti si Bam Tatar! — odgovoril je Perstenj, nejevoljen. — Ali mari tako gre tatarska četa ? Ali
vem in o vrednosti njegovih storitev. Vsebino tega pričevala je na prošnjo pomočnega delavca zabeležiti v delovsko knjižico ter brez stroškov in kolekov overoviti pri krajnem policijskem oblastvu.
§. 82: Pred pretekom izrekoma ali molče pogojene dolgosti delovskega razmerja more se pomočnega delavca takoj brez odpovedi odpustiti v na* slednjih slučajih, ako je on a) pri sklepu delovske pogodbe imetnika obrta zupeljal, pokazavši mu lažne ali izopačene delovske kujižice ali pričevala, ali ga zamotil glede druzega delovskega razmerja, pomočnega delavca istodobno obvezujočega; b) ako je za dogovorjeno delo nesposobnim izpoznan; c) ako se pijančevanju uda in se ga je večkrat zaman posvarilo; d) ako se krivega stori tatvine, onezvestenja ali sicer katerega druzega kaznivega dejanja, katero ga more delati zaupanja imetnikovega nevrednega; e) ako od poslovanja in obrtovanja skrivnost izda ali pa brez dovoljenja imetnikovega vrši stransko delo, katero moti opravilo pri obrtu; f) ako je delo brez pravice ostavil ali pa stanovito zanemarja svoje dolžnosti, ali pa ostale pomočne delavce ali hišne Bodruge skuša zapeljati v nepokorščino, v upor zoper imetnika obrta, v neredno življenje, k nenrav-Btvenim aH protipostavnim dejanjem; g) ako zakrivi zlo razžaljenje časti, oškodovanje telesno ali nevarno grožnjo zoper imetnika obrta ali njegove hišne so-druge, ali zoper ostale pomočne delavce, ali če ne-oziraje se na prejšnje svarilo uepreviduo ravna z ognjem in lučjo; b) če ima ostudno bolezen ali po lastni krivdi za delo postane nesposobeu, ali Če nezakrivljena nesposobnost za delo dalje traja kakor štiri tedne. (Dalje prih.)
Glasbene Matice" občni zbor
19. ni«} i 1884.
(Konec.)
V dopolnitev svojega poročila mi preostaje Še naznaniti slavnemu občnemu zboru nekoliko statistike o društveuikih.
Za leto 1882. smo radostno zabeležili, da je naraščaj društvenikov mimo prejšnjih let bil precej živahen, ker se je bilo upisalo 65 novih plačujočih članov in jih je štela „ Glasbena Matica" za časa zadnjega občnega zbora vseh skupaj 214, dasiravno je 32 članov, s katerimi bi jih bilo 246, opustilo
mari Tatarji hodijo peš? Ali ne vidiš tega na sivem konji? Ali je mari na njem tatarski oklep?
— Pravoslavni gredo*! — razleglo se je mej razbojniki: — stojte, bratci, pravoslavni gredo nam na pomor.
— Vidiš, knez, — rekel je Perstenj — ti vražji otroci ne streljajo več tako pogostem, morali so že zapaziti, kaj da je! Ko jih napadejo došleci, pokažem ti brod, prepeljali se bomo na ono stran, in udarili bomo na nje od strani.
Nova četa se je vedno bolj približala, bilo je že moč razločiti njih orožje in obleko, poslednja je bila ravno tako različna, kakor na razbojnikih. Nad glavami borcev videle so se kose, sekire in koli. Podobni so bili bolj oboroženim kmetom, samo načelniki bili so v jeduobarvastih kaftauih in v njih rokah so se svetile kopja in vojne sekire. Tu je jahalo tudi kakih sto konjikov, tudi v jednobarvastih kaftanih. Načelnik temu oddelku bil je postaven mlad človek. Izpod bleščeče čelade viseli so mu dolgi rudeči lasje. On je spretno jezdil, in konj srebrno sive barve, se je zdaj postavljal na zadnji dve nogi, zdaj zopet stopal ponosno z jednakomernimi koraki, rezgetajoč sovražniku nasproti.    (Daljo prih.)
plačati svoj letni prinos, ne da bi bili odboru obznanili svoj odstop. Leta 1883 pa so te razmere jako neugodne postale.
Blagajnična knjiga nam kaže to nepriliko le prejasno.
Častnih članov ima „Glasbenu Matica"   .   . 5
Ustanovnikov Ljubljanskih.....9
„ zuuanjih..... 13
22
(3 ustanovniki so umrli.) Letnih društvenikov Ljubljanskih je .   . 55 „ „ zunanjih   .   .   . 73
128
skupaj . . . 165 v primeri s številom pretečenega leta torej 59 manj, a to število je še manjše, ako v poštev jemljemo to okoliščino, da je mej 128 letnikov uštetth 38 članov, ki so na novo pristopili „Glasbeni Matici" tekom XI društvenega leta. Starejih društvenikov je po tem takem sumo 90, pa bi jih brojili lahko do GOO, kakor kaže to vrstna številka pristopivših članov.
Res je, da naša narodna podjetja vedno taisti rodoljubi podpirajo, iti da se neprenehoma trka na radodarno srce slovenskega naroda, a da se mej 1 Va milijona Slovencev ne bi našlo več nego 128 podpornikov ta tako kulturno eminentno važno stvar, to nikukor ne bi verjeli, ako nam številke ne bi tega žalostnega stanja potrjevale.
Na Slovencih je, da se ta zavod ohrani, odbor Bam ne more vsega žrtvovati, vsaj je menda dovolj, da »tori vse brezplačno, kar ni majhua radovoljna tlaka. Nasproti pa bi bilo pričakovan, da bi 6. gg. člani,  priznavajoč truda'jubivo odborovo delovanje, stopivši v društveno zvezo,   prevzeli  vsaj  to malo breme na se, da bi „Glasbeni Matci" zvesti ostali in redno naslanjali svojo malo podporo,  ki si jo s 4 poštno-bramlnimi kartami prav lahko čez leto pri-štedijo. — Bog daj, da bi bilo v tekočem društve nem letu bolje in  da   bi  zunanji  člani posnemali Ljubljančane, katerih je do daues upisanih  70, to je 22 veo nego lansko leto.  Ker je 30 društvenikov že plačalo za leto 1884, torej je gotovih 100 članov. Iz osialih slovtnskib pokrajin pa jih do konca leta   pristopi  prav   lahko  še   150; vzlasti  nuj bi društva ne pozabi.a  vzajemnega deluvanja. Objavljati vest, da je 1883. 1. 12 društev manj, nego 1882. leta, je za poročevalca jako neprijetno in za „Glasbeuo  Maticu'   malo  ponosno.   Z-ito kličemo prijateljem glasbene utiatuosti: pozor!
Izmej društvenikov je zgubila „Glasbena Matica" prečastitega gospoda Antona X u /. o , dekana in častnega kor^rpi v Luškem tryu. Umrl je dne 18. januvarj i 1884. Kot vrl domoljub in podpornik vseh narodnih podjetij bil je tudi zvest prijatelj našega društva.
Obe poročili v zame ti se s pohvalo  na znanje.
Gosp. V al e n ti u č i č oglasi se potem k besedi in z ozirom na ugodno stanje in naglašuje razuo-vrtne zasluge goBpoda predsednika predlaga, da se gosp. Pr Ravnikar imenuje častnim članom „Glasbeue Matice". Predlog z dobroklici vzprejet, g. Ravnikar pa se zahvaljuje na tej časti in zagotavlja, da bode vse svojo moči posvetil temu društvu, ki mu je na srce prirastlo.
G. S teg nar poudarja zasluge in dosedanje uspešno delovauje predsednika g Ravnikarja, kateremu gre od strani društva velika in zaslužena čast, pa opozarja, da po §. 10. društvenih pravil častni člani ne mogd biti več odborniki. Obžaluje tedaj, da g. Ravnikar ne bode več mogel predsedovati ter ga prcsi, da še dalje obvaiuje diuštvu svojo naklonjenost.
O tem unela »e je potem kakor živahnu, tako neredna debata, katere so se udeležili gg. Bleivveis, Bežek, Juvanee, Stegnar, Dreuik in Ravnikar. Gg. Bleiweis in Dreuik sta bila mnenju, da se §. 10. tako tolmačiti ne sme, temveč da se more g. Ravnikar zopet predsednikom voliti, gg. Bežek, Juvanee m Stegnar pa so bdi baš nasprotnih nazorov, da se treba ravnati po pravilih, da se goBpoda Nedvči in Forster baš zategadelj uesta mogla voliti v odbor, ker sta častna člana itd.
Naposled bil je, kakor smo že poročali, gosp. Ravnikar s 10 glasovi predsednikom izvoljen.
Zborovanje res da ni končalo s popolno ubranim akordom, u zaradi tega vender mislimo, da bode „Glasbena Matica1' tudi v bodoče jednako vspešuo delovala, kakor dosle, ker smo preverjeni, da bodo vsi gospodje imeli samo koristi društva pred očmi, ter d« bodo svoje osobne nazore in  morebiti na-
sprotno, več ali manj utemeljeno mnenje podredili potrebnej slogi in naprednemu delovanju na domače glasbe širnem polji.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. maja.
Nič kaj vesela neso premišljevanja raznih listov v sklepu državnega zbora. Levičarski listi se jeze, da se jim ni posrečilo v tem zasedanji proglasiti nemščine državnim jezikom, oficijozi pa pišejo, da so vse stranke že trudne in bolne. Povsod se izraža želja po obnovljenji, po živahnejšem življenji. Vladni listi upajo, da bodo prihodnje volitve dale zbornici vse drugo lice, da bodo narodnostne stranke se morale umakniti političnim Pa to bode pač ostalo prazno upanje. Slovanski poslanci bi morali zatajiti vsa svoja plemenita čuvstva, da bi se izneverili svojej narodnosti, da bi se odrekli svojim terjatvam. Narodnost ravno ie pogoj obstanka avstrijskih slovan skih plemen. Razdelitev strank po narodnostih ho drugače ne bode dala odpraviti, kakor da se izvede popolna narodna jednakopravoost. Nemci bodo potem še malo časa godrnjali, a ko bodo prevideb, da njih narodnosti ne grozi nobena nevarnost, gospodstvo čez druge narodnosti se pa doseči več ne da, se pa bodo zadovoljili, m stranke se bodo razdelile notem po političnih in gospodarskih načelih. Naše cesarstvo je sestavljeno iz mnozih uarodnostij, po tem se loči od druzih držav, to je njega karakteristikom in naloga pravegi avstrijskega državnika je, vsem tem narodnostim dati priložnost duševno in materijalno povzdigniti S'.j, za vse jednako skrbeti, ne pa jedno povzdigovati drugim na škodo.
Moravski deželni zbor bode kmalu razpuščen in pr botinji mesec bodo nove volitve, v juliji se pa snide novi zbor. Razen sedanjega deželnega glavarja baron Wilmaiina se tudi njega namestnik dr. Wenz-liczka zaradi visoke sta>osti odtegne javnemu življenju Zh mesto deželnega glavarja se poleg grofa Vettera imenujeta grofa Dubskv in Be;chtold, za namestnika bode pa najbrž Imenovan dr. vitez Schrom
Včeraj je uradni list hrvatske vlade objavil kraljevi reskript, s katerim se sklicuje sabor na 5. dan junija.
Viianje države.
Srbska skupščina je sklenila adreso na kralja, v katerej izraža svojo zadovoljnost zaradi dobrih razmer z eviopskiur državami, pri j zuega vsprejema kraljevega v Hamburgu, pohoda avstrijskega cesarjeviča in železniške konvencije, koncem pa izreka uvojo odločbo nevoljo o ustaji. To adreso je skupščina v nedeljo izročila kralju, pri čemer se je in corpore podala v kraljevo palačo 8 predsedstvom na čelu. Ko je predsednik Kujudžič prečital adreso, zahvaiil se je kralj za lepo sporazumljenje skup>činarjev in njih domoljubje, ter poudarjal, da je sedaj, ko se je Srbija v težkih bojih prerodila, lotiti se kulturnega dela.
Gavril Krest >vie* je tudi že oficijalno imenovan geneialnim guvernerom V/Jioilne It muci š je. Sultan mu je dal ob iednem čin vezirja. V Carigrad se. pa Krestovič še sedaj ne poda, ker se temu potovanju stavijo razne zavire. Po organičnem šti.tutu sme ga nadomestovati samo generalni sekretar. A to mesto, katero je dosedaj opravljal Krestovič, sedaj še ni oddano. Zato se Krestovič pojde pozneje poklonit sultanu.
V nedeljo so nameravali francoski komunisti na grobu 1871. leta padlih komuaardov napraviti veliko demonstracijo. Ko jim je pa policija prepovedala postaviti spomenik, zadovoljili so se z nekaterimi govori in pokladanjem vencev na grob, v čemer j h policija ni ovirala. Čuli so se klici: „Zi-vela komuna", „živela revolucija", a red se ni motil. Tudi ni došlo dosti komunistov, kar kaže, da tudi francoski delavski krogi trezneji postajajo.
Komisja nemakegra državnega zbora za pretresovanje predloge o zavarovanji delavcev proti nezgodam, končala je včeraj drugo branje dotične predloge. Komisija je dovolila, da se poleg državne zavarovalnice ustanove tudi deželne, zasobne pa ne. Poročilo bode kombija izdelala do 7. junija; 9. junija se pa snide državni zbor.
V nedeljo so bile na Belgijskem provincijalne volitve prvi pot, odkar se je izdal nov volilni zakon. Liberalci so zgubili več sedežev, katere so pridobili katoliki. Prav velike razlike pa izid sedanj h volitev ne kaže od prejšnjih.
Kakor se iz Bruselja poroča v „Votaire" sti se Belgija in H<»llaii<IIJa sporazumeli, da se nemški princi izklučijo iz prestolonasledstva v Hollandiji. Revizija usteve bode priznala nasledstvo princezinjam iz zakona kralja Viljema s princ'sinjo Waldeck-Pyr-mont Mej obema državama se bode sklenila carinska zveza.
Pred malo dnevi se je govorilo, da se konferenca za urejenje egiptovskih financ ne snide, zdaj se pa francoskemu listu „Gaulois" poroča, da se je doseglo popolno sporazumljenje mej Francijo in Anglijo v tej zadevi. Poslednja je neki privolila, da se uvede občna kontrola blagajnice egiptovskega dolga. To kontrolo bodo izvrševali angleški, francoski, laški in avstrijski uradniki. Ta časopis pravi, da je konferenca sicer zagotovljena, čas pa še ni določen, kdaj se snide.   Jutri  bomo morda pa o tej
stvari od kake strani zvedeli popolnem nasprotna poročilo.   Sploh se mora reči, da se nič gotovega
ne ve.
Angleška ekspedicija vendar pojde v iudan, da reši Gordona. Djset ladij je že odšlo v Chartum. Governerju v Dongoli, o katerega vernosti se ne dvoji, od kar se je ustanovila Nilska flitilija, poslalo se je 1000 pušek. To brodovje gre nezavisno od egiptovske vojske v Cbartum, ter ima tri parnike, na vsakem po dvajset angleških vojakov. Angleške vojaške oblasti pojdejo v Chartum iz Suakima čez Bc-rber, ker je tu najmanj ovir. Egiptovska vojska pa pojde ob Nilu, da bode odvračala pozornost ustajnikov. Gordon je pa sedaj v velikoj nevarnosti, novejša poročila javljajo, da hoče prestopiti k maho-medanskej veri, ako se mu ne pošlje kmalu pomoč.
Dopisi.
Izpod Nanosa 30. maja. [Izv. dop.] Govorica o resni vodi, oziroma o prodaji te, postaje čedalje živahnejša. O tem se čujejo različna mnenja: ntkateri so za, drugi pa proti. Ta premislek je v istini težaven in težko se je odloiiti za jedno ali drugo.
Voda, osobito bistra in zdrava, je precenljiv zaklad onim, ki jo rabijo ter uživajo. In to je gotovo reška voda, katera teče po takem kraji, da na levo in desno, na daleč okrog ui dobiti dobre vode, ta toraj pre3krbljuje mnogo občinstva ter blaga, da osobito v vročem poletji ne trpijo ueznosoe žeje. Pa tudi mnogo mlinskih in p.larskih koles ona goni, po tik nje struge ležečih lepih mlinih in žag.h. Od daleč in blizu se dovaža ter donaša, vsakojakega ž.ta, iz katerega se, vsake baze moka napravlja, ve-čiuoma vsa le za domačo porabo. Korist, te vode je toraj velikanska, ua široko segajoča, kar se ne da nikakor prezirati. Čuditi se toraj ui, da je toliko nasprotnikov proti prodaji. \t temelji'in uzrokov je ta protivnost popolnem opravičena.
Ali trditev,  da bo reška  voda  pod  m kaki mi pogoji oddati ne sme, oddati ne more, je  pa vse-kako skoro pretirana. Pomisliti nam je, da to vodo kupuje meeto Trst,  in to za svojo veliko potrebo. Kaj pa da je nam Kranjcem osobito Notranjcem in Kraševcem Trst, je pač slednjemu, ki mej nami prebi v;;, dobro znano. Pomisliti nam je le, da to mesto je prvo pristanišče ter trgovišče v Avstriji. Kakor to,   koliko potrebuje že   samo za-se vsakojakega bla»a, bodi si za živež, kurjavo,  za građenje stavb ladij itd. Koliko jednacega blaga pa odvažajo mnogobrojne ter mnogovrstne ladije, koje od tu po širnem morji odplujejo.   In glejte  mnogo tega blaga se iz naših krajev  v Trst za lepi denar prodaja, katerega bi pač  kuj  silno pogrešali,  ako bi tega mesta tako Idi-.u ne bilo.   Toraj  iz  lastne koristi ter   hvaležnosti   skrbeti   nam  jo  za   blagor tega mesta.
Pa tudi vsled ljubezni do bližnjega pripoznati nam je, da kar je nam dobro, privoščiti moramo i drugim. Koliko milijonov hektolitrov te vode odteče, v podzemeljske votline, ne da bi potem kaj komu li ismla. S k tko slustjo bi se mnogo te po-užilo, osobito v delavskih ter vojaških krogih v Trstu, kateri v poletnem silo vročem času toliko strašne žeje pretrpeti morajo. In vender mej temi je ogromna večina Slovanov, oziroma Slovencev, toraj naših bližnjih bratov, katerim smo dolžni v vseh zadevah pomagati, kjer nam je le mogoče, kjer se nam le pril'ka ponuja
No, da bi se oni, koji imajo veliko korist od Reke, morali žrtvovati za mesto Trst, tega pač jaz in tudi uobedeu drugi tirjati ne more in tudi nobeden ne tirja. Trst ima dovolj moči, da vse one odškoduje, koji bi vsled tega, da reško vodo deloma odvzamejo, kaj škode trpeti imeli. Pravijo, da zlata roka železne duri prebije in to pa ima Trst; toraj prej ali slej, bode skoraj gotovo do tega prišlo, da bodo to vodo v Trst napeljali.
Skrb županov ter druzih, za korist tamošnjega prebivalstva skrbečih mož naj ne bo, kako da se prodaja te vode zabrani, pač pa, kako da bode se to odškodovalo. Paziti je treba, da se nobeuemu krivica ne zgodi. Dobro je treba premisliti, po kakih pogojih bi Be to izvršiti dalo, da bi Trst dobil potrebne vode, oni pa, ki imajo pravico do te ter to i v svojo veliko korist porabljajo, da nobenega pomanjkanja ne bodo trpeli.
Možje, kateri se bodo v 5. dan p. m. v Bistrici v tej zadevi sešli, razpravljati bodo imeli marsikaj in gotovo bode čas prekratek, da bi zamogli svojo si dano nalogo popolnem rešiti. Skoraj gotovo bode prišlo do predloga, da se voli odbor, kateremu se to v natančni pretres izroči.   V tem Blučaji naj
bi se pa pazilo koga, da se bode izvolilo, kajti na tem bode sila dosti ležeče. Želeti je pa, da se ta Btvar v splošno korist reši. Toraj pozor! H.
Domače stvari.
— (Ljubljanskim škofom) bode imenovan, kakor poizvemo iz jako verodostojnega vir8, c. kr. dvorni kaplan dr. Kulavic. Ker je bil že predlagan na drugem mestu, se niti več od strani nvnisterstva ne bode vprašala deželna vlada, ne škofje cerkvene provincije, Goriški in Tržaški.
— (Imenovanje.) G. Aleksander Reho, rodom Ljubljančan, prideljen kot kon/ul ministerstvu vnanjega, imenovan je glavnim konzulom.
— (Za drugo porotno zasedanje) v prihodnjem meseci odredjeni so: V Ljubljani: g. J. Kapretz, nadsodnije svetnik predsednikom, deželne soduije svetnika gg. G Zhuber pl. Okrog in L Ravnikar namestnikoma. VRudolfovem: okrožue sodnije predsednik Vincencij Jevnikar predsednikom, g. deželne soduije svttnik dr. Andrej Vojska, namestnikom.
— (Časnikarsko.) V nedeljo je „Kuiyer Lwowskiu izšel z modrim člankom, v katerem pod nadpisom „Naše pridobitve" burno piše proti ministru dru. Pražaku, in sicer, ker je naše državne pravdnike „poučiltt z*\stran zapovedanega vzpolnje-nja konfiskovanega prostora. Članek se huduje tudi na „kolo" poslancev poljskih, da so mirno poslušali ministrov odgovor na dotično interpelaciio, ter sklepa z mislijo, da uredniki v Avstriji sinejo za svobodo zavidati svoje kolege v — Pete r-burgu. — Bi utegnilo nemalokrati res biti!
— (Z železnice.) Z* vesele biukoštne pr&zuike bode tudi letos južna železnica več po-Bebnib vlakov z nad polovico znižano vožnino postavila na ponudbo izletoljubnim starim in mladim ljudem. Na Dunaj te vabi več razstBv in Dunaj Bam; v Torinu, če te mika v Lahe, ogledaš si lahko občno italijansko razstavo; in pred vsem si moreš jednoličnost svojega življenja pretrgati s praznikom v P o s 16 j i u s k i jami, kateri, dasi star in navzlic verski mlačnosti, ohrani svojo veljavo za ožjo domovino in Širni svet, letos pa še posebno postane veličasten, ker ga bode prvikrat obsevala električna razsvetljava. Za te pote pa boš o Bmkoštib, kakor rečeno, na železniški postaji veliko menj štel, kakor sicer, — in to ni, da bi dejal brez nič!
— (Občni zbor meščanske v ojašuice) vršil se je včeraj ob 11. uri dopoludne v magistrat-nej dvorani. Nav^očnih je bilo 20 Članov. Predsednik gosp. J. N. Hoiak v svojem ogovoru, v katerem zbrane člane srčno pozdravlja, opomni, da je pri zborovanji 4. junija 1882 1. naznanil, da ima društvo Še 5000 gld. dolga. Ta dolg se je od tega časa skrčil na 2500 gld., pač izvrsten dokaz, kako previdno in skrbno gospodari g. vodja J. N. Hor a k , b premoženjem vojašnice. Deležnikov šteje društvo 244, vojašnica pa, katerej se je po marljivem prizadevanji g. neumornega vodje J. N. Horaka pri-zidal nov del, vredua je nad 50.000 gld. Pač lepo stanje v primeri s prejšnjimi leti, ko je Blabo gospodarstvo nakopičilo toliko dolgov! Gosp. zapisnikar Karol Lahajner poroča o sklepu računa za 1883. leto. Dohodkov je bilo 2076 gld. 21 kr., mej njimi dohodkov za ukvartirauje vojakov v znesku 1790 gld. 83 kr. Od dohodkov vrnilo so je posojila 1270 gld., drugo se je potrebovalo za posojila in za res velike poprave in hišno opravo v meščanski vojašnici. Gosp. M. Muk poroča v imenu pregledovalnega odseka, da bo se natanko pregledale vse društveue knjige, in da je vse prav in v lepem redu, ter predlaga, da izjavi občni zbor društvenemu vodstvu popolno zaupanje. Na predlog vodje g. J. N. H o-raka dovoli se požarni brambi v Ljubljani letnega doneska 10 gld. Sklene se nadalje, da se poslopje meščanske vojašnice zavaruje za deset let pri jeduej zavarovalnici. — Nadalje razpravlja se o predlogu gg. Pa kiča in Gašparja A hči na: naj se proda meščanska vojašnica, ker itak ne donaša dobička Bolastnikom in naj se izvoli odsek peterih udov, kateri naj to vprašanje razmotravajo. Predlog, naj bi se oiisek takoj volil, ne obvelja, ker gosp. vodja J. N. Horak opravičeno naglasa, da ne gre, da bi dvajset deležnikov sodilo o pravici 244 hišnih posestnikov. Po ra?jasnilu gosp. vodje J. N. Horaka bode tedaj vodstvo meščanske vojašnice pozvalo pet odličnih družabnikov, da v aporazumljenji z vodstvom ukrenejo v tej zadevi potrebno. Tudi Be sklene,   da se odpove o  sv. Jurji vojaškemu
erarju priskrbovanje hišnega orodja, ker ima društvo pri tem le izgubo. V vodstvo se izvolijo gg.: Gašper Ah čin, Oroslav Dolenec, Fran Geba in Karol Lahajnar. Za preglednike računov gg.: M. Muk in J. Spoljarič. — Potem je bilo zborovanje po predsedniku končano.
—   (Sedmi občni  zbor Ljubljanske ljudske kuhinje) vršil se je včeraj v prostorih starega strelišča, ob 6. uri zvečer. Predsednik gosp. Hengthaler pozdravi zbor in naglasa, di ljudska kuhinja lepo napreduje.   Posebno pretečeno leto je bilo društveuemu napredku v veliko korist,  ker je Nj. Veličanstvo,  pravi oče ubogih, počastilo ljudsko kuhinjo s svojo  navzočnostjo in upisalo tudi avoje ime v spominsko knjigo. (Živio-klici.) Društvo ljudske kuhinje deluje zmirom  bolj uspešno.   L. 1878 oddalo se ,e 77.406 jedilnih deležev in 61.420 kosov kruha, leta 1879 oddalo se je  39.380 jedil in 47.442 kruha; 1. 1880 jedil 36.769, kruha 41402 deležev;  1   1881 jedil 38.248,  kruha 44.751 deležev;  1. 1882 jedil 44 715, kruha 45.171;  1. 1883 jedil 49.092, kruha 61.336;  I. 1884 jedil 62.578, kruha 61.500,   tedaj za 23.586 jedilnih deležev in 164 kosov kruha več ko 1. 1883.  Ljudska kuhinja tedaj zmirom bolj napreduje, kajti reveži Liubljan-ski, uvideli so, da ne dobe nikjer za male krajcarje tako dobre hrane. Daril je dobila ljudska kuhinja: od Nj. Veličanstva 200 gld., deželni poslanci kranjski darovali so 100 gld.,   kranjska hranilnica razen tega, da prepušča v porabo prostor v starem strelišču še 50 gld., kranjska eskomptna banka 15 gl., drugi prijatelji in dobrotniki ljudske kuhinje 182 gl, kateri novci so se porabili za boljšo hrano dijakov in revežev. Predsednik nadalje pohvalno omenja velike podpore,   katero društvo dobiva od pokroviteljice gospe Jeanette Recber in  koliko se trudi predstojnica kuhinje gospa Hubschman. Ljudska kuhinja ne bi mogla obstati, da  iste ne bi podpirala tako Ijudomi'o velika vrsta gospa  in gospodični,  katerim izreka   predstojnik  presrčno zahvalo, isto tako gosp. c kr. stotniku Vincenciju Hilbsch-mann-u. kateri izvrstno oskrbuje nakup jedil. Na predlog g. Lahajner j u   zakliče zbor  trikrat „slava" in „živio"  Nj. Veličanstvu cesarju,  ki je počastil lansko leto ljudsko kuhinjo s svojo navzočnostjo in daroval toliko svoto.   Blagajnik gosp. Albin Ah čin poroča o denarnem stanji društva. Dohodkov je bilo 5899 gld.   V blagajnici je ostalo 346 gld. 68 kr. Za meso se je izdalo 1377 gld.,  /a kruh 615 gld., za razna druga jedila 2880 gld. V imenu pregledovalnega odseka poroča gosp. Klemenčič,  da so knjige in blagajnica popolnem v redu.   V odbor se se izvolijo gospe in gospodičine : HUbschmann, Ahn, Fiehtl, Radics,  Itecher in Hdnig;  gospodje: Hengthaler, dr. Stare, HUbschmann, Ahčiu Albin, Drelse, Mliller Julij, Gale Henrik,  Lahajner in raestui odbornik Počivavnik.   Za  pregledovalce  računov gospodje: Valenta, Klemene č in Bradaška.   Ko je še izrekla gospa  HUbschmann gospem in gospodičiuam zahvalo za njih požitovalno d-.lovanje, se zborovauje zaključi.
— (Strog ukaz za delavke vtabačnej fabriki.) Kranjsko katoliško društvo pritožilo se je v posebnej ulogi pri tinaučnem ministerstvu, da delavke tabačue fabrike v Ljubljani po vseh javnih cestah in sprehajališčih pozno v noč pohajkovajo z vojaki in drugimi. Vsled te uloge došel }e ukaz z Dunaja, ki se je vsem delavkam v tabačni fabriki prijavil po mojstrih, da bode vsako, katera se bude po deveti uri zvečer našla s kakim možkim na ulici in ni oženjena, policija prijela in da bode takoj iz tabačne fabrike odpuščena. Treba se bode tedaj, kakor se kaže, le možiti. Ljubezen sama ne ugaja visokim uradom!
— (Oh, te nesrečne ženske!) Obesil se je včeraj proti večeru v Opekarski cesti na kostanjevo drevo s trakom spolnjih hlač neki raalar, kateri se je prej s svoj) ljubico, izdelalko „viržiuk'' in nkr;'tkihu spri. A trak je bil preslab, da bi držal toliko grenkobe nad žensko nezvestobo, odtrgal se je in nesrečno zaljubljeni malar obležal je pod kostanjevim drevesom v nezavesti, dokler ga neso milosrdni ljudje vzbudili in okrepčali. Bode li sedaj nesrečni malar živeti hotel, pač ne vemo povedati.
— (Roko poškodoval) si je neki delavec v tovarni g. Tdnniesa. Odnesli so ga v bolnico.
— (Zlobnost.) Malopriduež zamašil je s peskom pretečene dni vse vodnjake, iz katerih mestni delavci vodo vlečejo za poškiopljenje cest. Mestni delavci imeli so mnogo posla, da so vodnjake zopet uredili.
— (Iz Postojine) se nam piše, da je bilo to nedeljo 160 marinarjov prišlo t Reke v Postoj ino obiskat sloveče jamo. Navzočen je bil tudi nadvojvoda Leopold Ferdinand. V jami svirala j« vojaška godba.
— (Telefon v Bohi nji.) Obrtna družba kranjska, ki je že lani dogotovila blizu slapa Savice žično progo, po katerej se z visoke komarče spušča nizdolu les, dala je na tej progi napraviti tudi telefon, katerega je g. Geba pred par dnevi napeljal in uredil.
— (Proti izseljevanju v Ameriko) izdala je ogerska vlada okrožnico, s katero deželnim municipijem nalaga, naj po vseh svojih močeh zabranjujejo ljudem, preseliti se v Ameriko. Naredba se sklcuje na poslanstvo Vfashingtonsko in njega poročilo, katero popisuje revščino in žalost tistih izselcev, ki so v Ameriki upali dobiti si poštenega zaslužka, za tega delj zapustili svojo domovino, sedaj pa na tuji zemlji hirajo v velikem pomanjkanji. — Res je dvakrat in trikrat treba pomisliti, predno kdo dober kruhek zapusti v svoji domačiji!
— (Penez.) Koliko se gaje v lani kovalo v C. kr. glavni kovnici na Dunaj i V Po izkazu tega urada se je kovalo: I. Postavnih deželnih srebrnih penez o v po 1 goldinarji 6,035.954 kosov, po 2 gld. 69.579 kosov; II. srebrnih trgovskih p en o zov (levant uskih tolarjev notranja   vrednost a 210483  gld)   308 334   koBOV;
III. zlatih penezov in to jeduovitib cekinov a 4-80 gld 408.639, četvornih cekinov h 19*20 gld. 36.739 kosov, po 4 05 gld. = 10 frankov 3.720 kosov, po 810 gld. = 20 frankov 30.814 kosov;
IV. medenih (bakrenih) penezov in sicer krajcarjev se je skovalo 35,000.000 (to je drobiža) kosov. Vsega vkup se je torej v lani na Dona j i nakovala 41.893.779 kosov peneza, 10,10 5,6 18 goldinarjev vrednega.
— (Akad. društva „Slovenije") občni zbor je v seji 21. maja na mesto odstopi vsega pred sednika g. Henrika Turne izbral si za predsednika g. Karla Trillerja, st. jur., za revizorje gg. Joa. Božiča, st. jur., Jul Dereanija, st, med. in Iv. M a r o lta , st. med.
Telegram „Sluvenskemu Narodu1':
Dunaj 26. maja. Pri današnji državno-zborski dopolnilni volitvi bil je v prvem okraji (notranje mesto) izvoljen dr. Kopp, v šestem okraji (Mariahilf) trgovske zbornice svetnik Neuber. Dobil je 224 glasov več, nego njegov protikandidat dr. Pattai.
Dunaj 27. maja. Danes pričela je pred iz j mnim sodiščem obravnava proti Scliafihau-serju in Ondri, ki sta zatožena, da sta sokriva umora policijskega koncipista Hubeka v Flo-risdorfu. Oba pravita, da sta nekriva.
Praga 26. maja. Oblastvo uničilo je imenovanje Kraszevvskega častnim članom češkega akademičnega učiteljskega društva.
Razne vesti.
* (Jaderui vlaki) z vozovi prvega in druzega razreda vozijo sedaj z Dunaja v Moskvo in nazaj. Po teh vlakih se pripelje z Dunoja v Moskvo čez Krnkov, Voločisk in Kijev v 67 urah.
* (Kaj misli Mahdi o ž e I ezn i cah'?) Indijski kupec Ibiu Samdi, je nedavno bil v Ei Obeidu, kjer živi Mahdi, in »il je poklican k njemu na obed. Mej pogovorom izjavil se je Mahdi, da hi on nikdar ne dopustil graditi železne, ker so vsled železnic ljudje /Usti vojaki pomehkufcijo in poleni)o. Poleg tega pa železnice škodujejo nravnosti, ker v jeduera vagonu sede vkupe moški in ženske. Mahdi je sicer priznal, da io nikdar ni videl železnic; [n morajo biti škodl|ive veri, ker bi se verniki sramovali moliti v občnih vozovih. Parr.iki so mu prav po godu, ker so v njih možki in ženske v posebnih Uajutah, kar pravovernih ne ovira v molitvi. B.zojavi s» po njegovih mislih jako potrebni, in on Be nikdar ne bo protivil, da se napravilo v njegovoj deželi.
* (Koliko ima človek las na glavi.) Angleški zdravnik VVilson je, preiskuje kožne bolezni n* glavi, s silno potrpežljivostjo raziskoval poprečno število las. Resultat tega preiskovanja bil je ta: Na vsak ftirijaški palec je 1066 las, in ker /naša površje glave okolu 120 □ palcev, ima normalna človeška glava povprek 127 920 las.
* (V Indiji) poginilo je I. 1882 vsega vkupe 22 125 Ijudij vsled divjih živalij in kač. 895 raztrgali so jih tigri, 278 volkovi, 207 leopardi, 359 hijene, 202 aligatorji, 19.579 pa jih je umrlo za kačjim pikom. V istej dobi je 46.707 glav goveje živine bila žrtev zverij in kač. Indi|ska vlada plača
* za  vsako  ubito zver doiočeno nagrado.   L. 1882
ubilo se je 18 591 divjih živalj io 322.421 kač, za \se pa nagrad izplačalo 142 000 gld.
udeležencem   slavnosti  blagoslovljenja zastave
..Savinjskega Sokola4'.
Slavnostni odbor ^Savinjskega Sokola" je pre-skrbel do zdai za gospodo, katera se te slavnosti ofieijalno udeleži in zraven sodeluje (izimii se ve da Celjske gospode, kateri si vse sami preskrbijo) namreč za pevce in „Sokole" od Celja do Mozirja in nazaj kakih 200 brezplačnih sedežev na dobrih vozeb.
Ker ae je nadejati, da bo zu drugo gospodo Se razen tega treba več voz o pravem času najeti, katere bo vsak sam plačal, prosi podpisani odbor nujno in uljudno, da se mu to naznani prav gotovo že do četrtka 29. dne maja t. 1., za kolike oseb je treba prostora itd., kajti v nasprotnem slučaji bi se lahko zgodilo, da bi v zadnjem času ne mogli vsem gostom zadosti voz preskrbeti, ker se ravno ob praznikih ljudje ua vse kraje radi vozijo.
V Celji je shod in zbirališče vseh slavnostnih gostov v Čitalnici pri „Strausuu, katera je v prvi hi&i na desno od kolodvora in bo od sobote na nedeljo celo noč odprta, da se tako lahko vsi, ki pridejo po noči z vlaki, tam okrepčajo in odpočijejo. Celjski Slovenci bodemo pričakovali to noč pii vsakem vlaku na kolodvoru slavnostne goste; treba pa nam je tudi vedeti, koliko gospodov in kako se žele v Celji okrepčati pred odhodom v Mozirje, to je pred peto uro zjutraj, ali zadostuje namreč samo kava in pijača, ali naj se pripravi tudi drug primeren zajutrek, kajti po noči bi se v slučaji, če bi se za to nihče ne oglasil, tudi nič ne pripravljalo.
Kar 8e te zadnje reči tiče (izimši vozove) se bomo po tem ravnali, kar zvemo do sobote zjutraj. Kdor hoče v noči od Bobote do nedelje v Celji prenočiti in želi, da mu to mi preskrbimo, mora nam naznaniti to tudi do četrtka. Vsa naznanila o tem pa naj se poftiljajo kakor hitro mogoče naravnost: „Narodni Čitalaici v Celji".
Tudi želimo zvedeti, ali bodo slavnostni gostje v pon°deljek zvečer, ko pridejo nazaj iz Mozirja v Celji ostali, da se potem za ta večer v Čitalnici in drugod vse potrebno lahko o pravem času priredi, ker je ta reč tudi precej važna, naj nam blagovolijo zuoanji gostje o tem natanko poročati.
V Celji v 26. dan maja 1884.
Celjski slavnostni odbor za blagoslovljenje zastave jjSavinjskega Sokola".
Javne dražbe.
2 8. maj a. Relicitaja pos. Mihe Gašpariča iz Bezgo-vice, 417 gld., v Kočevji. 3. eks. držb. pos. Janeza Poneta iz Št. Jurija, 140 gld., v Novemmestu. 3. eks. držb. realno uloge Kristijana Klauzerja iz Kamnika, 190 gld., v Kamniku. 8, eks. držb. Janeza Zalarja iz Lipsenja, v Ložu. 1. eks. držb pos. Frana Zagorca iz Stare vasi, 1225 gld, v Kostanjevici. 1. eks. držb. pos. Martina Juratovaca iz Novega sela, 280 gld., v Kostanjevici. 1. eks. držb. pri Loki nahajočegu so posestva Kr.stijana Klavzcrja in Kamnika, 190 gld., 13 8/4 kr. v Loki. Eks. držb. pos. Janeza Medveda iz Pešate, 104O gld., v Litiji. 3. eks. držb. pos. Martina Tanciga iz Iga, v Ljubljani.
29. maja: Prost, dražb, mlina in žage v „Lajhi", s tovarno cvekov za čevlje, stopami, hišo in vrtom 5000 gld., v Kranj i,
Meteorologe no poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mui. |
* I	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-44 mm. 737'24 mm. 73888 mm.	-f 146' C -f 13-4'C + 14-2" (J	si. svz. si. svz. si. svz.	obl. obl. obl.	060 mm. dežja.
Srednja temperatura -j- 1<P1°, za 1-8° pod normalom,
3D"anajsJsa "borz©.
dne 27. maja 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna ren a.......... 80 gld. 55 ki.
Srebrna renta .... ..... 81 r 35 „
Zlata ren.......... 102 , 05 „
5°/0 marčna renta......... 95 , 90 „
Akcije narodne banke....... 857 , — ,
Kreditne akcije........ 312 , 80 „
London......... 122 , 25
Srebro............ — » — „
Napol.............. » , 69 „
C. kr. cekini.......                                   .   . 5 „ 74 .
Nemške marke ..... 59 „ 70 „
4»/0 državne orečke iz I. 1854   250 gld. 124 . 10 „
Državne srečke iz L 1364.         100 gld. 173 , 75
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 102 , 10 „
Ogrska zlata renta 6°/,...... 122 „ 70
.     in.'..... 91 „ 95 ,
„     papirna renta 5°/0 ..... 88 , 80 R
5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. .   . 104 „ 50 „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 „ 50 •
Zemlj. obč, avstr. 4V»°/o zlliti zaat- liBt» • 122 „25 »
Prior. oidig. Elizabetine zapad, železnice 108 „ 50 B
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 „ 25 „
Kreditne srečke......100 gld. 176 ,50 n
Eudolfove srečke ....        10   „ 19 „ — „
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „ 114 ^ 30 e
Tranunv/ay-drufit. veli. 170 gld. a. v. 223 , — „
sigurno /.«lniYi1<»ii uspeli. Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slabega toka krvi ozdravi uspešno po kratkej rabi pristni „Moll-ov Seidli tz - prašek" Skut-ljica z uporabnim navodom 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690 — 6)
Tujci:
dne 25. maja.
Pri Nlonn: Knss z Dunaja. — Reitmeier z Dunaja.
J'n Vfnliet: Milller z Dunaja. — Manase iz Budimpešte. — Griinfeld z Dunaja.
Pri »vMlrijcikt-iii eetmrjl: Tinioli z Dunaja.
Brngsteller iz Reke.
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven od 20. maja 1884.
I-iJ-u.ToljSLia.aL-TerToiž;
I* o sta | &			Osobni vlaki			Postal o			Osobni vlaki		
		1. 2. 3.	2. 3.	L 2. 3.	1. 2. 3.			1. 2. 3.|	1. 2. 3.	1. 2. 3.	2. 3.
		razred	razred	razred	razred			razred	razred	razred	razred
		p« Mit		dopolndn«	if»<er			po nodi	ijatraj	dopoladn«	mttr
Terbiž.....	odh.	12.40		11.42	6.25	Ljubljana, juž. žel.	odh.	12.15	7.—	11.40	7.—
Rateče-Belapeč . .	*	1.05		11.59	6.46	Ljubljana, Rud. žel.	n	12.19	7.04	11.45	7.06
Kranjska Gora . .	n	1.25		12.13	7.02	Vižmarje .	*	12.29	7.13	11.55	7.18
Dovje.....		1.56		12.38	7.29	Medvode ....	n	12.41	7.24	12.07	7.32
Jesenice   .   .   . .	n	2.23		12.58	7.52		n	12.56	7.38	12.21	7 52
Javornik .   .   . .	n	2.30	tjulraj	1.05	7.59		n	1.12	7.53	12: 8	8.13
Lesce-Bled   .   . .		2.57	6.24	1 26	8.21	Podnart-Kropa .	■	1.30	8.11	1256	8.45
Radovljica  m. p.) .	fi	3.03	6.30	1.31	8.26	Radovljica m. p.) .	l	1.48	8.28	1.13	9.09
Podnart- Kropa  . .	n	3.29	653	1.49	8.47	Lesce-Bled   .   . .		1.55	8.37	1.24	9.16
Kranj.....		3.50	7.15	2.05	9.04	Javornik .   .   . .	n	2.16	8 56	1.46	i»ei!«r
Loka.....	It	4.12	7.39	2.20	9.20	Jesenice   .   .   . .	n	2.27	9.07	1.57	prihod.
Medvode  .   .   . .	n	4.29	7.58	2.33	9.34		n	2.47	9.25	2.18	
Vižmarje .   .   . .	n	4 42	8.12	2.44	9.46	Kranjska Gora . .	n	3.16	9.52	2.48	
Ljubljana, Rud. žel.	prih.	4.53	8.23	2 52	9.50	Rateče-Belaptč . .	n	3.31	10.06	3.03	
Ljubljana, juž. žel.	B	5,—	8.30	2.56	10.—	Terbiž.....	prih.	3.48	10.22	3.20	
		IjBiuj	ijotraj	popolidu«	irečer			ijatrij	dopoludne	popolodn«	
Zahvala
Bil sem vsled plučnice zelo nevarno zbolel ter je bilo moje stanje v smrtnej nevarnosti. Čast. gosp. L. Zalokar, zdravnik v Velikih Lašičah, me je iz osodepolnega položaja popolnem oprostil; zatorej imenovanemu gosp L. Zalokar-ju izrekam tu očitno zahvalo in gospoda vsem bolebnim in betežnim toplo priporočam.
Jože Fngrel,
(360) župan v Strugah.
V c. kr. smodniški tovarni v Kamniku
je
mrva na travnikih
v obsegu od 15 V* hektarov (goveja mrva) z dvojno košnjo za leto 1884
r^a. prodaj. (sei-i)
n H 2! 2 •I    —   p- ™
BO o
■*  w Cw k3
1
Sto?" »*<-
. .   O   - _ •fij* CD ..    r^. P
s      •      fi B Bi SC-
8B . 9£
B. ._• Jo,
C. o
P o
t* ce.
2 '"S      C B P™
>  N 5*
S. gf«j 5r p
I s
_ o. n,
S* E.-p*
m ? r
o S
.—
J* ■
m W &
*n to a. .i —1
jo ta mm e= P mm
Deželna
Rogaška
slatina.
»Tempeljski vrelec".
Uspešni lek za želočne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (142-6)
Dobiva se pri g. Jffth. Kastnef-Ji, kakor tudi pri
gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-niffff-u cf:  Weber-ji,   Josipu   Terdini v MtfuMtlJani.
OP o
3
s. —
w a
(T> <
9 m ar
!3jE
E mi
B» 2«. S
vi
V.'
O
to
n i
ta
* fC
< c
>-l N O »s o. —
co
2. 1 2; o* 7T a>
O lili •    03 J
I a c i
KOS. o <■ »V i
£1
I
B rg
-   1? e>
S °
2. < 9 5. ft)
I
g-, i
S" 5r
B £-
jo »
t tti
o*
2.    h    or<5 o u--
•-i
to K.
B 2.
r-r- —
g5«
1 "Si
PSE
-3
o -
Pr
<»
S" a
aru
pr
<1
o
0
39
t—1
I_I.
—j
CD
Mark .SOt^.OOO
slnčaji.'
Velik«, od Hamburške driave garantovana denarna loterija se jo jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki so bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določillb načrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje dižava. V malo mesecih ho od prvega do sedmemu razreda izmej 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa:
1 premija   a murk 300.000 I
1   ,)..]..-. onn n nit !
dobitek dobitka dobitek
dobitka dobitek dobitka dobitek dobitkov a dobitki a
200.000 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 30.000 20.000 15.000
26 dobitkov 4 mark 10.000 56      „      4    „ 5.000 106      .      a   - 3.000 253      ,      a   „ 2.000 6      „      a    „ 1.500 515      „      a    „ 1.000 1036 a   „ 500
2<t020 n a p 145 19463 dobitkov a mark 200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Od teb dobitkov se jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvega razreda znaSa 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 mark, v tretjem na 70,000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark, v sVstem na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 500.000, specijeluo pa na mark 300.000, 200 000 itd. itd.   Za prvo žrebanje velja
cel»   oriKiiiulut« sr«-<-ltii &ld. S.50,
pol    originalne srećke   99 1.75,
eetrt. originalue tirećke —.90. Proti pošiljatvi zneska v bankovcih, po postnej nakaznici aH proti poštnemu povzetju se nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom in ob jednem uradni načrt, iz katerega se izve vse podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dubi vsak udeleženec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere so dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno pod državno garantijo. Na zuhtevauje smo pripra\ Ijeni že naprej poslati uradni načit, in izjavljamo, da srečke, katere ne ugajajo, naz j vzatinin t, ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro je mogoče, vsekako pa pred 31. majem 1SS4
direktno naročiti se.
"\7"3,ler^_tiri. cz, Co.,
Bankgeschaft,
<327~5) 11 a m l> ii. r* g-. _
Sreča in slučuj igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način dušeči, kakor tukaj.
Našo glavno kolekto je že dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev.
Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, ne da bi jo zahteval, poleg te pa še originalne srečke vselej po v načrtu nastavljenih cenah brez vsakega povišanja.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina m tiak „Narodne Tiakarne".
31752796