Ameriška Domovi ima
AMCRICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
SLOVENIAN
morning Newspaper

NO. 102
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 24, 1961
ŠTEV. LX — VOL. LX
Adminisirarija misli reformirali vojaško podpiranje zamejstva
Združene države so dale od druge svetovne vojne tujini za preko 85 bilijonov pomoči. Sedaj so spoznale, da ta pomoč ne dosega več zaželjenega cilja.
WASHINGTON, D. C. — Dolga vrsta kritik postopanja naše administracije pri delitvi vojaških podpor tujini je končno pripravilo tajništvo za narodno o-’hrambo do sklepa, da bo treba najti nov način podpiranja. Reformo še ne bo mogoče izvesti v proračunu za 1. 1961-1962, pač pa v prihodnjem za 1. 1962-1963. Zat-to bomo o koničnih predlogih o reformah zvedeli šele začetkom prihodnjega leta.
Med tem je Administracija za mednarodno sodelovanje (ICA) izdelala lep pregled o dosedanjem podpiranju tujine. Dasi-ravno daje o vojaškem, podpiranju samo grobe številke, je pregled vendarle že sam po sebi zanimiv, ker navaja dolbe in vsote1 podpor. Pregled se nanaša na dobo od 1. julija 1945 do! 30. junija 1960. V tem času Je Amerika izdala na podporah 57 bilijonov za gospodarsko pomoč in 27.1 bilijonov za vojaško pomoč, V teh vsotah niso všteti stroški Za naše civilno in vojaško osob-je, ki je v tujini sodelovalo pri vporatbi naših podpor.
Jugoslavija je dobila $693,900,-000 in to samo za dobo od 1. 1945 do 1. 1958. Za primeroma kratko dobo je' to1 izredno visoka številka.. Več so namreč dobila sa_ mo take države kot so Anglija, Francija, Italija, Nizozemska, Z&padna Nemčija in Norveška, Vendar za celo dobo in ne samo do 1. 1958 kat Jugoslavija. Poročilo ICA ne navaja podrobnosti v podpiranju za nobeno državo, dodaja pa, da je Evropa prejela Vsega skupaj 14.8 bilijonov dol, Jugoslavija je torej prejela nekako 5%i
Novi grobovi
Richard A. Kline
V	ponedeljek zvečer je u-mrl v University bolnišnici 3 leta star Richard A. Kline z 1259 E. 60 St. Tukaj zapušča starše Richarda A. in Rose Ann, brata Christopherja A. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija.
Rose Pirman
V	ponedeljek zvečer je preminula na domu svoje hčerke na 1357 E. 170 St. Rose Pirman, doma na Blokah, od koder j'e prišla sem pred 50 leti. Mož Jerry ji je umrl 1. 1935, zapustila pa je sinove Ludvika (Minn.), Franka (Slov.), Lloyda, Antona in Johna, hčer Mary Jereb, brate, Mat-:a, Johna in Sama Intihar, se-dro Marjeto Rožanc, 7 vnukov in vnukinj ter 1(> pravnukov in pravnukinj. Pokojna je jila članica Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo v petek žj. ob 8:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek.
Joseph Sribar
Včeraj popoldne je po kratki bolezni umrl v Charity bolnišnici 58 let stari Joseph Sribar i 1031 E. 71 St., rojen v vasi Planina v fari Raka, od koder je prišel pred 41 leti. Delal je pri White Motor Co. Tukaj za-oušča ženo Anno, roj. Pizmoht, sina Josepha Kraševec , v Pittsburghu, Pa. polsestro Mary Subic, v starem kraju pa brata Lojzeta in Franceta in polsestro Ančko Lekše. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10:30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob dveh.
Trije princi naj bi rešili laoško usodo!
Prvi reaktor za rakete za vesolje preskusen!
LAS VEGAS, Nev. — Tu so T>t'eizku)sili prvi reaktor, ki bi &a ralbili za pogon tistih raket, k' so namenjene za vesolje. Stroj ie produciral za 45 sekund toploto nad 2,000 stopinj, ni pa Vdajal nobene posebno močne mdio-aiktivnosti. S poskusi bo-nadaljevali.
Problem goriva za take rakete s tem rešen vsaj v načelu.
^deči imajo 300,000 vohunov v svobodnem svetu
Washington, d. c. — e.
Hoover, direktor FBI, je dejal v Predstavniškem domu nedavno, ima komunistični blok v svobodnem svetu armado 300,000 vo. kunov, ki išče in brska za akriv-£°®tn.i, ki bi utegnile koristiti komunistični stvari.
kJed tem, ko govore komuni-EHčni diplomati in državniki o ^‘ru, nadaljujejo komunistični v°huni vstrajno svoje delo.

Sončno in toplejše. Najvišja temperatura 70.
■ -o-
A vtobus z romarji v prepad — 21 mrtvih
SEVILLA, šp. — V avtobusu je vozilo na neko božjo pot v bližini večje število romarjev. Bus je po nesreči zavozil na rob ceste, se prevrnil v okoli 60 čevljev globok prepad ih se vnel.
Nesreča je zahtevala 21 mrtvih in 16 ranjenih.
Vodniki treh skupin, vladne nevtralne in rdeče, naj bi sestavili novo skupno vlado.
ŽENEVA, šv. — Vkljub temu, da živimo v dobi demokracije vseh vrst, svobodne, ljudske itd, so princi vendarle še zmeraj vpo-rabni ljudje. Tako vsaj misli politični voditelj Kombodže princ šihanuk, ki je prišel na idejo, da bi se zbrali kar trije princi: Souvanna Pbouma, ki vodi laoške nevtraliste, njegov polbrat princ Souphanouvong, ki vodi komunistično Pathet Lao gibanje in, kot delegat kraljevske laoške vlade princ Boun Oum in se sporazumeli o sestavi kaolicijske vlade za Laos, ki naj bi bila tako zelo nevtralna, da bi ženevske konference sploh ne bilo več treba. Ali bodo vsi trije princi vgriznili v to jabolko, se še ne ve. Za enkrat so predlog zavrnili.
Vsekakor ženevska konferenca o Laosu nima posebnega zaupanja v prince. V Ženevi je namreč predsinočnjim prevladovalo med diplomati mnenje, da bi bilo najboljše seje konference odložiti na čas po sestanku Ken. nedy-Hruščev. Edino na tem sestanku bi se namreč lahko še rodila kaka kompromisna formula, ki bi rešila konferenco običajne usode: odložitve sej na nedoločen čas!
Načrt za reformo Združenih narodov padel v vodo
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Že lani je generalna Skupščina ZN sestavila posebno 'komisijo osmih strokovnjakov, ki naj izdela načrt, kaj vse bi bilo treba reformirati v tej organizaciji. Strokovnjaki so bili sicer nabrani iz vseh narodov in bi morali misliti samo strokovno in ne: politično, toda ta zamisel je bila udarec v vodo. Ruski strokovnjaki in njihovi prijatelji iz E-gipta, Indije in Gane so takoj vmešali politiko v strokovna izvajanja. Do skupnega poročila kc misij e ni moglo priti.
Generalna skupščina ZN bo v jeseni dobila opis, kaj vse je ta komisija delala, soglasnih predlogov pa nobenih. Opis bo
Iz slov. naselbin t
LORAIN, O. — V nedeljo popoldne je umrla zadeta od srčne kapi v bolnišnici sv. Jožefa, kjer je bila nadzorna bolniška strežnica v sprejemnici nujnih bolnikov, 52 let stara Mrs. Malvine Elizabeth Ursic z 2113 W. 11 St. Pokojnica je bila žena gasilca Anton Uršiča. Rojena je bila v Lorainu, kjer je tudi dobila šolsko izobrazbo in kjer je tudi ves čas živela. Poleg moža je zapustila starše Mr. in Mrs. Steven Pandy, brata Edvarda in dve sestri ter druge sorodnike. Pogreb bo danes popoldne ob enih iz Schwartz-Spence pogreb. zavoda. Molitve bo o-pravi’ msgr. James J. Duffy od Marijine cerkve. Pokopana bo na Kalvariji.
V nedeljo je umrl po dolgi colezni v bolnišnici sv. Jožefa 62 let stari Alojz Virant z 205 W. Erie A ve. Pokojnikov oče je bil doma z Iga pod Ljubljano, mati pa z Gorenjskega. Oba sta že mrtva. Pred več leti so ime’i v Lorainu gostilno. Bil je član ABZ. Zapustil je ženo Frances, sina Aloysiusa, hčere Mrs. Walter Lach, Mrs. Norman Lawrence in Mary Virant, sestre Mrs. Joseph Svete, Mrs. Anne Urbas in Mrs. Grdina, brate rev. L. Virant (Peninsula), Franka, Leona, dr. Johna in dr. Patricka. Brat rev. Victor je umrl pred njim. Pogreb bo danes zj. ob 9:30 iz Bodzash pogreb, zavoda v cerkev SV. Cirila in Metoda, nato na Kalvarijo.
Mladoletna deklina je ustrelila očeta in mater
HARTINGTON, Neb. — Brhko, 16 let staro dekle je priznalo, da je ustrelilo svojo 34 let staro mater in 45 let starega očeta, ko sta spala, ker ji nista dovolila hoditi s fantom.
NOVi VODNIK J. KOREJE NA POTI V WASHINGTON!
Novi vojaški vladi Južne Koreje ni uspelo doseči sporazuma s poveljnikom čet ZN na meji Sev. in Juž. Koreje ameriškim gen. Magruderjem. Vodja nove vlade gen. Chang Do-Young na poti v Združene države.
SEUOL, J. Kor. — Danes je bilo objavljeno, da odpotuje gen. Chang Do-Young v Združene države, da se neposredno z vlado v Washingtonu dogovori o bodočih odnosih med obema deželama. Izjavil je, da upa, da ga bo sprejel predsednik Kennedy. Med novo vlado in vrhovnim poveljnikom čet ZN v Koreji gen. Magruderjem je prišlo do stikov, ki pa niso privedli do sporazuma, čeprav so ZDA izjavile že preje, da je prevrat izveden in da ga bodo sprejele kot dovršeno dejstvo.
V imenu nove korejske vlade je govoril z gen. Magruderjem gen. Pak Chung-hi, ki ga smatrajo za organizatorja celega prevrata. Korejec je izjavil, da nova vlada nima namena biti na oblasti dalj, kot je nujno potrebno, potem bo vodstvo države vrnila v roke civilne vlade. Jedro spora je baje v tem, da hoče imeti gen. Magruder vrhovno operativno poveljstvo nad vsemi četami Juž. Koreje, kot je bilo doslej, korejska vlada pa se temu upira.
Nova vlada ni razpustila samo vse politične stranke in delavske organizacije, ampak je tudi ustavila izhajanje okoli 70 do 110 časopisov v deželi. Na ta način bo menda izgubilo od 50,-000 do 60,000 časnikarjev svojo redno zaposlitev. Zastopnik a-meriškega poslaništva je izjavil, da je vsako “zatiranje svobodnega tiska vzrok za zaskrbljenost”.
Kljub ameriškemu nasprotovanju je nova vlada vzpostavila stike s poslaništvom ZDA in vodnikom ameriške pomoči J-Koreji. Izgleda vendar, da je nesporazum tolikšen, da v
. Seoulu ne upajo, da bi ga mo-Sharon Dahi iz Coleridge je rešui z zastopniki ZDA v
Koreji, zato se je odločil gen. Chang Do-Young za pot v Washington.
farmarja Victor j a Dahi in njegove žene Rose. Že dve leti je hodila s fantom, za kar sta jo oče in mati stalno prijemala in ji branila. Ko sta pretekli petek oče in mati še spala, je Sharon vzela v roke očetovo puško in oba ustrelila v glavo.
Tako je poleg Sharon izgubilo starše tudi njenih šest bratcev in sestric v starosti 12 do 2 let.
dal povod za prazno debato, ide- Zločin je pretresel vso okolico, ja sama bo pa pokopana v arhi- 'Deklino so oblasti prijele in jo vu ZN.	[bodo postavile pred sodišče.
Nov jezik
V Jugovzhodni Aziji ustvarjajo indonezijski jezikoslovci nov skupni jezik za dobrih 90 milijonov ljudi.
Indonezijska vlada si prizadeva, da bi se malajski jezik uveljavil na 3000 indonezijskih otokih, ker govori prebivalstvo okoli 20 različnih narečij.
K zadnjemu srečanju De Gaulla in Adenauarja v Bonnu
Ženevska konferenca o preskušanju atomske sile pred novo krizo?
WASHINGTON, D.C. — Naš zastopnik pri tej komisiji Dean je bil tekom enega meseca sedaj že drugič pozvan v Washington, da poroča Knnedeyu o stanju pregovorov. Mislijo, da bi Kennedy rad imel izvirno poročilo o ruskem stališču.
Značilnejša je druga novica; Kongres je ravno tako nenadno poslal tričlansko komisijo v Ženevo, da ugotovi na samem mestu, kaj je s to konferenco. V Kongresu je namreč že dosti senatorjev in kongresnikov, ki mislijo, da je konferenca samo zs komunistično propagando in da jo je treba zaključiti. Nekateri celo trdijo, da bi to bilo po volji čelu Hruščevu, ker ga tudi njegovi strokovnjaki naganjajo, naj jim dovoli, da nadaljujejo s preskušanjem atomske sile.
Vse to dopušča domnevo, da so konferenci ure štete, ako se Kennedy in Hruščev na Dunaju ne dogovorita kaj drugega.
--- o------
Z vodo nad demonstrante
DUNOON, Vel. Brit. — V bližnjem Holy Loch je zasidrana matična ladja za ameriške atomske podmornice Proteus. Skupina demonstrantov, od katerih so nekateri prišli 430 milj daleč iz samega Londona, se je skušala popeti na ladjo Proteus, Pa fie je umaknila, ko so ameriški mornarji s smehom na obrazih uperili proti njej cevi z vodo.
Drugi demonstranti, vseh skupaj je bilo okoli 2,000, so skušali priti do Proteusa po morju, tudi tam so jih ustavili in večje število prijeli. Demonstracije je organiziral Akcijski odbor proti atomski vojni.
CLEVELAND, O. — Sredi priprav na sestanek H ruš če v a in Kennedya, ob razgovorih o Laosu v Ženevi, ob zbiranju sred-stve za odkup Castrovih ujetnikov ter ob vesteh o raznih izgredih in nemirov na jugu dežele je šel obisk predsednika francoske republike Charlesa de Gaulla v Bonnp skoro neopazno mimo nas.
De Gaulle je prišel za en dan na obisk v z a h od n onemš ko pre-stolico Bonn na razgovor z nemškim kanclerjem Adenauerjem, predno se bo sestal s predsednikom Združenih držav Kennedy-em koncem tega meseca. Sestanek v Bonnu je bil prvotno mi,-šljen v širšem obsegu, udellsS™
čeprav De Gaulle in Adenauer predsednik francoske republike svoji stališči glede Severno-at
nista v vseh pogledih istega mišljenja. Oba stremita k še tesnejšemu sodelovanju, pri tem pa ilmata vsak svoje predloge, ozaro, ma zamisli.
De Gaulle hoče obnoviti ugled in moč Francije: ter ji zagotoviti vodilno mesto v svobodni Evropi. Zaveda se, da more to doseči le ob podpori in sodelovanju ostalih držav evropskega kontinenta. V njihovem imenu bi rad govoril, kadar bi se sestal s predsednikom Združenih držav ali pa s predsednikom vlade Vel. Britanije, ki se vedno vsaj do neke mere lahko predstavlja kot govornik celotne britsike Skupnosti narodov. V pogledu naj bi se ga vodniki vseh šestfte? Severno-atlantske obrambne zve-
člsniic takcizvanega Skupnega tr-j ga, ki ga vodita Francija in Zah.
Nemčija, v katerem pa so poleg njih še Italija, Belgija, Luksem-inem načrtu in pod skupnim po.
ze zagovarja De Gaulle ohranitev samostojnih narodnih armad, ki naj nastopajo po skup-
burg in Nizozemska.
Nemško-francoslki odnosi so se v zadnjih letih lepo razvijali,
veljstvom v slučaju vojne, ki pa naj ostanejo drugače podrejene lastnim vladam. Skupni trg bi
rad uporabil za tesno povezavo včlanjenih držav, ki naj bi v okviru Severno-atlantske zveze J nastopale skupno tako proti A-meriki kot tudi proti Angliji.
Nemški kancler Adenauer je vnet zagovornik Združene Evrope s skupnimi oboroženimi silami in enotnim gospodarstvom. Zaveda se dobro, da je to mogoče doseči le, če Obstoje dobri od. nošaji med Francozi in Nemci, zato se trudi, da bi ohranil De Gaulla pri dobri volji, čeprav se je ta javno izjavil za poljsko-nemško mejo na Odri-Nisi in očitno ne kaže nObene vneme za združitev Nemčije, kar predstavlja za Nemce še vedno dve osnovni vprašanji domače in mednarodne politike. Adenauer ise tudi noče povezati z De Gaullom tako tesno, da bi to škodovalo njegovim odnosom z Washingtonom in Londonom.
Na zadnjem 'sestanku sta De Gaulle in Adenauer zbližala
lantske zveze (NATO) in glede Skupnega trga. Vodnika Francije in Zah. Nemčije sta se sporazumela, da je potrebna tesne] ša povezava med članicami Skupnega trga ne samo na izključno gospodarski osnovi, ampak tudi v pogledu samega NATO, ki ga je treba okrepiti. Iz poročila1 o razgovoru ni razvidno, kakšna naj bi bila ta okrepitev NATO, samo v običajnem oicžju ali tudi v atomskem.
V Bonnu upajo, da je zadnji obisk De Gaulla odprl vrata k morebitnim rednim sestankom vodnikov članic Skupnega trga, na katerih naj bi se obravnavala ne samo gospodarska, ampak tudi politična in vojaška vprašanja. . Temu se upira zlasti Nizozemska, ki ,se boji, da bi v tem slučaju bila Anglija popolnoma zrinjena z evropskega kopna, kar bi škodovalo malim in srednjim državam.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D C. — Predsednik Kennedy bo predložil jutri Kongresu novo poročilo o stanju Unije in predložil v njem nova finančna sredstva za raziskavo in prodor v vesolje.
MONTGOMERY, Ala. — Vodniki “jahačev svobode” so izjavili, da bodo nadaljevali svojo pot od tod v Mississippi. Tamkajšnji guverner je izjavil, da jih bo dal spremiti z oboroženo patrolo skozi državo, ne da bi jim dovolil, da se ustavijo na njenih tleh.
ŽENEVA, Šv. — Francoski zastopnik je včeraj predložil posebno ustavo, ki naj vanaje nevtralnost Laosa in posebno mednarodno deklaracijo vseh udeležencev sedanje konference, da bodo novo nevtralno ustavo in vlado v Laosu pod-
i pirali.
/z Clevelanda in okolice
Dobrodošel v Clevelandu—
Na obisk k svojemu bratu Josephu Ki'enu, 1245 Norwood Rd., je prišel g. Rheinhold Kren iz Leobna v Avstriji. Vse potrebno za pot je uredila potniška pisarna Kollander.
Na obisk v Slovenijo—
Jutri odpotujejo v Slovenijo sledeči: Mrs. Agnes Russ, 3622 E. 80 St., Mrs. Agnes Meglich, 388 E. 161 St., Mrs. Jennie Ivančič, 18811 Muskoka Ave., Mrs. Molile Strainer, 10620 Elmwood Ave., vse iz Clevelanda, Mrs. Frances Debevc, Pueblo, Colo., Mrs. Stephania Merhar, Pueblo, Colo., Mr. in Mi-s. Frank Yura-da. San Gabriel, Calif., in Mr. Paul Barbusse iz Los Angelesa. Vse potrebno za potovanje je u-redila pisarna Kollandei-. Srečno pot!
V Evropo—
Jutri, 25. maja, odpotujejo iz New Yorka z ladjo United States v Evropo sledeči:	Mr.
Ivan Prezelj, zastopnik Ameriške Domovine, Mr. Matt Baraga, Miss Marie Kuckman, Mr. in Mrs. Joseph Ziganti, Mr. in Mrs. Charles M. Kuhar, Mrs. Theresa Lipich, Mrs. Henrietta Habat, Mrs. Marija Erznožnik, Miss Jolanda Erznožnik. Miss Kristina Selan, Mrs. Amelia Cec, Mrs. Jennie Plutt, Mrs. Josephine Schafer, Mrs. Mary Knific, Mr. in Mrs. Peter Terpin. Vse potrebno za potovanje je u-redila potniška pisarna BLED. — Srečno pot!
Rojenice—
Mr. in Mrs. Carrol Dunne so je rodila hčerkica, 4. otrok. S tem je postala Mrs. Mary Fortuna na 3536 E. 80 St. 18-ič stara mati! Čestitamo!
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Frances Susman.
Rojstni dan—
Frank Snyder, 3529 E. 81 St, dolgoletni naročnik AD, je dopolnil danes 65 let in je stopil v pokoj. Delal je pri American Steel & Wire Co. Njegov najmlajši vnuk pa je dopolnil danes eno leto. čestitke obema!
V bolnišnici—
V	Huron Rd. bolnišnico na operacijo je morala Mary Gr-že z 21451 Naumann Ave. Obiski so dovoljeni!
Rokoborba—
Jutri zvečer ob 8:30 bo v Areni zanimiv nastop rokoborcev. Glavna privlačnost bo vsekakor skupinski nastop šesterice. Fritz von Erich, Ileo Di-Paolo in Bearcat Wright se bodo pomerili kot skupina z bratoma Gallagher in Satom Keomuka.
Zadušnica—
Jutri ob 6:30 bo- v cerkvi Marije Pomočnice sv. maša za pok. Louisa Kramer ob 3. obletnici smrti.
V	nedeljo ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maiša za pok. Antona Jaklitcha ob 25. obletnici smrti.
K pogrebu—
Odbor Kluba upokojencev v Euclidu vabi svoje člane k pogrebu pok. Antona Ivančiča jutri pop. ob 1:30 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. --------------o---—
— Reka Amazonka teče v srednjem delu komaj z brzino tri milje na uro.
Ameriška Domovina
Tl
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jifly
Manager and Edi.tor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 102
Wed., May 24, 1961
Kot se vidi, delijo republikanci isto usodo kot vsaka stranka, ki je propadla pri volitvah in mora iti v opozicijo. Je razbita v struje, česar pri republikancih doslej še ni bilo v tako očitnejn obsegu. Do volitev je še daleč in lahko se še marsikaj spremeni, toda eno posledico so pa spori v republikanski stranki že rodili; med republikanskimi kongresniki je že kakih 20-40 takih, ki radi glasujejo za Kennedya. Nobeno prigovarjanje od strani republikanskih veljakov jih še ni moglo pripraviti, da bi strnjeno držali z republikansko stranko v Predstavniškem domu. Človek jih lahko razume. Ne vedo, kak vpliv bo imelo na stranko konservativno Gold-waterjevo krilo, ne vedo, ali ne obstoji že nevarnost razcepa stranke, o čemur se v nekaterih republikanskih krogih že očitno govori. Vedo, da je Kennedyeva zakonodaja privlačna za volivce in da si republikanci politično samo škodujejo, ako nastopajo proti njej.
Tako imamo trenutno zanimiv političen položaj: notranjih sporov je med republikanci več kot med demokrati. Kaj takega že dolgo nismo doživeli.
Republikanci se pulijo za zanimanje politične javnosti
Naj ima Kennedyeva administracija uspehe ali polomije, njegov režim se.je dobro zasidral v naši politični javnosti Demokratje imajo prvo besedo, kamor pogledaš, vsak dan jim da priliko, da zaposlijo javno zanimanje s kakim novim problemom. Treba je samo pregledati naslovne strani naših velikih dnevnikov, pa vidimo, kaj vse poročajo o novi administraciji in demokratskem režimu. Z demokrati se v tem pogledu žal lahko kosa samo tovariš Hruščev, kar pa našemu časopisju ne služi v čast. Lahko bi poročanje o komunizmu in komunistih brez škode omejilo na pravi obseg.
Reveži so pri tem naši republikanci. Iz javnosti so skoraj izginili. To jih seveda strašno boli, pa tudi skrbi. Ako bo javnost nanje pozabila, kaj bo z njimi pri kongresnih volitvah v prihodnjem letu in pri predsedniških volitvah 1. 1964? Republikanski voditelji so vse te nevarnosti hitro začutili in jim hočejo že sedaj začeti kljubovati. Zato skušajo doseči že sedaj, da se njihov glas sliši v javnosti.
Najbrže njim v škodo je treba ugotoviti, da med njimi ni prave sloge, namreč take, kot je Amerika pri republikanski stranki nanjo navajena. Za svoje mesto v javnosti se pulijo zaenkrat kar trije vidni republikanci; Nixon, Gold-water in Rockefeller. Vsi so znani naši javnosti, vsak ima svoje pristaše in skuša povečati njihovo število. Pri tem ne nastopajo z radikalnimi gesli, se ne grizejo med seboj in ne napadajo Kennedyeve administracije z vso silo. Pač pa vsak izmed njih poudarja, da ima svoje misli o tem, kakšna bi morala biti naša domača in zunanja politika in v čem pravzaprav greši sedanji predsednik Kennedy.
Nixon se je zadnji pojavil v javnosti, odkar je propadel pri predsedniških volitvah. Na svoja republikanska tekmeca se sedaj še ni spravil, tudi Kennedyu ne očita prevelikega števila političnih grehov. Iz njegovih govorov se da čutiti, da bi rad ohranil tisto svojo organizacijo v okviru republikanske stranke, ki si jo je ustvaril tekom zadnjih 8 let, ko je bil podpredsednik. Ako bi molčal, bi nastala zanj nevarnost, da bi se ta organizacija razletela; deloma bi se umaknila iz strankarskega življenja, deloma bi pa prešla bodisi v Rockfellerjev, bodisi v Goldwaterjev tabor. Nixon ima pri svojih načrtih dobrega pomočnika v bivšem predsedniku Eisenhowerju, ki se proti pričakovanju hoče vrniti v politiko in pomagati republikancem, da zmagajo pri prihodnjih volitvah. Sklical je že par sestankov svojih prijateljev in bivših sotrudnikov, začel je pisati zaenkrat v mesečnike in obeta, da se bo potrudil, da republikanska stranka ostane strnjena, z drugimi besedami, da izbere Nixona za svojega voditelja. Nixon je sicer po imenu voditelj stranke, toda nihče razven njegovih prijateljev ne da nič na njegove nasvete, posebno kongresniki in senatorji ne.
Drugi najmočnejši republikanec je newyorški guverner Rockefeller. Njegova politična moč tiči v slovesu, ki si ga je nabral v New Vorku. Znan je širom dežele kot liberalen politik, ki so mu socijalne reforme tako pri srcu kot najboljšemu demokratu. Da ima velik vpliv v republikam ski stranki, je pokazal na zadnji republikanski konvenciji Na njegov pritisk je stranka sprejela v svojo volivno platformo celo vrsto zahtev socijalnega značaja, ki republikanci doslej o njih niso hoteli niti slišati. Njegov ugled je tako velik, da mu tudi demokratje ne morejo dosti škodovati. Vsakemu republikancu lahko očitajo starokopitnost, Rockefellerju je ne morejo. Značilno je na primer, da Rockefeller računa, da bo pri volitvah za newyorškega guvernerja v prihodnjem letu potegnil na svojo stran newyoršks liberalce, ki so do sedaj redno šli z demokrati. Rockefeller je menda že začel pogajanja z vodilnimi liberalnimi politiki.
Tretji republikanec, ki kali strankarske vode je sena tor Goldwater. Je to zelo konservativen in odločen politik starega kova, ki bi rad zavrtel ameriško politiko za najmanj 30 let nazaj. Njegov program je ideal vseh republikancev stare vrste, zato je tudi v njihovih vrstah izredno priljub Ijen. Ti stari konservativci so njegova prava garda, ki dela zanj reklamo po vsej deželi. Menda je sedaj najbolj zaže-Ijen republikanski govornik. Njegov program vsebuje toliko notranjih nasprotij, da bi ga za časa volitev ne moge' uveljaviti. Konservativni republikanci vkljub temu upajo da je Goldwater na prav povi, in so prepričani, da je to zanje edini pravi republikanski politik.
Republikanski senatorji in kongresniki se nočejo okleniti nobenega izmed treh tekmecev. Celo Goldwater nima v senatu večjega števila somišljenikov. Za republikanske senatorje in kongresnike veljata kot edina odgovorna politična voditelja senator Dirksen in kongresnik Halleck- Ta dva tudi nastopata skupaj na televiziji kot republikansko vodstvo, s čemur sta se zamerila pri vseh prijateljih omenjenih treh republikanskih veljakov. Edino onadva sta prišla v več ali manj odkrit spor z vsemi tremi tekmeci.
1
BESEDA IZ NARODA f
-----------------------------|to roaim.	■ 1 ’	j *-Ij
By too many parents who won’t stay at home.
Kids don’t make the movies, they don’t write the ibooiks!
That paint gay pictures of gangsters and crooks.
They don’t make the liquor and don’t run the bars,
They don’t make' the laws and they don’t buy the cars.
They don’t peddle drugs that addle the brain —
That’s all done by older folks greedy for gain.
Delinquent teenagers; Oh, now we condemn!
The sins of the Nation, and blame it on them—
By the laws of the blameless, the Savior make known.
Who is there among us to cast the first stone?
For, in so many cases, it’s sad but it’s true
The title delinquent fits older folks, too!
Vzemimo starejši to kakor hočemo, zatajiti ne moremo, da zgrajšnji leviti so naslovljeni v dobri meri na pravilni naslov. Vsak sad je več ali manj tak, kakoršnega drevesa sad je in pa v kakih okoliščinah in razmerah se rodi, pojavi in raste. Seveda ne gre to na račun vsakega posameznika, ampak na račun splošne javnosti. Potrebno pa je, da vsak začne čistiti in pometati pred svojim pragom, pa naj je tam že malo ali pa nič smeti, ali pa cela navlaka in na kupe smeti. Nikjer ni tako čisto, da bi ne moglo biti še bolj čisto, kjer je nasprotno, tam je pa potreba še toliko bolj in nadvse potrebna.
*	JACOB J. NOVAK, policijski načelnik v North Chicagu, ki je našega redu, je pred nedolgim objavil izjavo, da ni več kandidat za šolski odbor mesta North Chicage. V tem odboru je bil nad 32 let in ves čas predsednik odbora. Izvoljen je bil v Hooverjevem čašu leta 1929. Vzrok je pač ta, da ker mesto raste mu policijski urad daje obilico posla. Nekateri se menijo in so tu in tam govorili, da se misli odseliti :iz naselbine,, kar pa on zanika kot neresnico ia pravi, naselbino v kateri som že toliko let mojega življenja, ljubim in nimam nobenega namena za odselitev.
Glede šolskih skrbi, ki jih nosi in ima šolski odbor pa pravi da so vedno enake. Vedno je treba skrbeti za vire ali dohodke, da se krijejo izdatki za šolstvo. Učitelje in učiteljice je treJba plačati, tako tudi druge stroške za oskrbovanje in. razno poslugo. Ko je on postal odbornik in predsednik odbora pred 32 leti pravi, so bile začetne plače učiteljem in učiteljicam $100. mesečno. Zdaj so $450. mesečno. Delo, službe in vsa posluga se draži.
Slovenci smo ponosni na svojega rojaka, ki je že toliko let svojega življenja dal službi za naše mesto in njega napredek. Taki odlični in priznani možje delajo čast svojemu narodu in mestu, v katerega službi so.
*	ŽIVLJENJE IN RAZMERE SE RAZVIJAJO, s tem pa prihajajo nove potrebe in nove za-
Pismo Vrhenškega
Hi Ilnela
Waukegan, 111. — Zločinstvo med mladoletnimi je v zadnjem desetletju zelo porastlo, kakor poročajo v svojih poročilih kri-menalogisti, ki se bavijo s statistiko zločinstev. Odkod to in kako to zaustaviti Be bavijo po velemestih, malih mestih, vaseh in po vseh delih dežele. Odkod pobuda za zločinstvo?
V tisku in v govorih večkrat kritiziramo tisk, radio, televizijo in še mnoge druge Okoliščine, ki imajo pri vsem tem res velik de. !ež, da se pohujšuje mladina vse naokrog. Je dosti dobrega v tisku, radio in televiziji, a tega ne čita, ne posluša, niti ne gleda mladina. Ne zanima jo kaka predstava, ki prikazuje lepe pobožnosti, lepo obnašanje in druge take dogodke, ki so vredni posnemanja. Zanimajo jih pa neprestani filmski prikazi, kako razni “cowboyli” drug drugega streljajo in pobijajo, kako razni tolovaji po hribih napadajo potnike, jih ropajo in druge take nečednosti. Saj še stari to radi gledajo in Občudujejo take pretepe in napade. Vse to pa pušča za seboj svoje utise, posebno pri k slabim nagnjenim ljudeh. Mladci, ki gledajo take napade, nekateri potem sami delajo načrte, kako bi sami kaj takega izvedli in mnogi to tudi poizkusijo.
Starejši kritiziramo in se pritožujemo nad mladino, kakšna je, da je vsa izprijena. Malo kedaj se pa vprašamo, odkod vse pohujšanje prihaja in kdo ima pri vsem glavni delež? Temu vprašanju lahko postavimo na tisoče “? ? ?” in še več, če le hočemo. In pri vsakem vprašanju bi se tikal odgovor tudi nas starejših!
Ni dolgo tega je na tukajšni lokalni radio postaji prečital oznanjevalec H. Miller pesnitev, ki jo je sestavil John Lair. Zanimiva je, Iker je v njej precej resnice' in njen naslov je: “Don’t blame the children.”
Glasi se pa tako-le:
We* read in the papers and hear on the air.
Of killing and stealing and crime everywhere.
We sign and we say, as we notice the trend,
“This young generation! Where will it all end?”
But can we ibe sure that it’s their foult alone—
That maybe a part of it isn’t our own?
Are we less guilty who place in their way
To many things that lead them astray?
Too much money to spend; too much idle time;
Too many movies of passion and crime;
Too many books not fit to be read,
Too much of evil in what they hear said.
Too many children encouraged
htevc: po raznih poslugah, za katere se obračajo na mestne, vaške, občinske, okrajne in državne oblasti. Zadnjih petnajst let je nastalo po predmestjih in vse okrog po deželi ob automobdlskih cestah vse polno “motelov.” To so obcestna gostišča, prenočišča in razna zabavališča. Občine in okraji radi ali neradi morajo nu_ diti gotovo poslugo takim podjetjem. To seveda stane denar. Vsaka posluga stane denar. Niti voda, niti zrak nista zastonj. “Zastonj” pravijo vsepovsod, da je že dolgo, kar je umrl. Nikjer tega “strica” ne poznajo več in nikjer ga nihče ne posnema. Se pač vse spreminja in spremenilo se je tudi to.
No, kaj je z “moteli”? Hotelirska podjetja po vsej deželi tožijo, da so jim zadnja leta “moteli” od jedli precej “kšefta.” PO'-tem pa povdarjajo: Mi, hotelirska podjetja po mestih smo visoko Obdavčeni prvič z zemljiškim davkom, drugič z drugimi raznimi davki, ki jdh je vsepolno. Vsi davki so po mestih mnogi višji, kakor pa zunaj na deželi, tjer pokrajine niso še politično organizirane in porazdeljene v občinske' uprave in nimajo za vzdržavati kakih drage plačanih (političnih in drugih uradnikov. Zato so tam davki v primerih z davki po mestih malenkostni. Delajo pa po enih krajih z “moteli” večji promet in business, kakor ga delamo po mestih. To je seveda nekaka politična ofenziva proti Ibusinessu z “moteli.” Davčni uradi in vsi tisti javni uradniki, ki jim je poverjena skrb, da iščejo vire za davke, pa to “muziko” nekam radi poslušajo in vidijo v tem neke nove ‘črešnje,” neki nov sad, ki bo za obrati v prid višjim davkom. In zdaj že po vseh občinskih, okrajnih in državnih davčnih uradih proučujejo, v kak lonec ali v kako “kastrolo” bo “pasa-la” ta nova “prata,” ki naj bi prinesla več dohodkov v davčne blagajne. 5
Zgleda, da davkom se ne bo moč umakniti z nikaikoršno industrijo več, pa magari jo kdo preseli na luno ali pa na Mars.
* ZAHTEVA, DA SE OZNAČI PEKEL NA ZEMLJEVIDU. — Kdo je pa to zahteval? Lucifer, Belcifur, ali kdo? Menda nei eden ne drugi izmed teh dveh, vsaj v tem slučaju ne. Kdo pa potem?
V Lansingu, Michigan, je objavil letos državni urad za ceste in pota, na cestnem in potnem zemljevidu države Michigan tudi malo naselbinco, ki se imenuje “Hell,” po naše “Pekel.” To je uradni cestni in potni zemljevid vseh cest države Michigan. In cestni komisar za cest© in pota v državi Michigan pravi k temu to-le:
“Odločili smo se dati “Hell” (Pekel) na zemljevid, ker je nas toliko ljudi vprašalo in še vprašuje, kje je ta kraj in kako se pride tja!”	i
Vidite talko je na tem zvitem in puklastem svetu. Za vsako reč mora biti plan in načrt. Zdaj hočejo imeti celo cestni kažipot in zemljevid za v “Pekel.” Dosedanja široka cesta, ki vodi tja, jim ne zadostuje in ne služi več.
— Vsem čitateljem lep majniški pozdrav!	—
Verhenšk Tine.
fffipMRt
AL PA NE
,00 ooooOOOOOflftflOOOOOOOOOOd'
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestatvkov pok. urednika J. Debevca.	— Vred.
pooooflooooooooooooOPOOOQlHl
Odkar je Rakek železniška postaja za ves ta velik del Notranjske, je postala vas važna. Na to postajo je prihajal les iz notranjskih gozdov, ki ga je potem železnica odpeljala na razne kraje. Na tej postaji so izkladali vse, kar so naročali trgovci za te kraje. Kdor je hotel iz teh krajev z vlakom proti Ljubljani, ali proti Trstu, se je odpeljal s te postaje. Kaj vse se je izvozilo od tukaj in kaj vse so izložili iz železniških vozov na tej postaji.
Gostilne in trgovine so dobro tržile. Žejni vozniki so potrebovali okrepčila, kadar so izložili trame ali žaganice.. In drugi, ki so prišli po rd-bo, so se tudi morali okrepčati za dolgo pot v notranjost dežele. Tukaj je biloi nekaj zelo dobrih kmetij, Puntarjeva
kjer je doma. Bilo je nad vse zanimivo.
L. Mihelich uči v višji farni šoli francoščino. Doma, je v Slo veniji, od koder pa je moral pobegniti, ko je zvedel, da ga rdeča tajna policija OZNA išče in da ga bo zaprla, če ji pride v roke. Iz Slovenske Bistrice, kjer je vodil dušno pastristvo, je šel v Avstrijo, od tam pa v Francijo, kjer je ostal štiri leta. Leta 1950 je prišel v Združene države, Kjer je bil v Marathonu, Wis., pet let kaplan. Od tam je prišel za pomočnika msgr. Judniču v Denver. V teh letih si je pridobil splošno spoštovanje in naklon j e-nost vseh faranov.
Ed. Krasovich.
Slovenska šola za angle* ško govoreče Slovence
Denver, Colo. — Vzgojni klub Zahodno slovenske zveze, katerega predsednik je dr. G. P. Ivančič, je organiziral tečaj slovenščine, ki ga vodi Leopold Mihelich, kaplan pri cerkvi Sv. Rožnjega venca v Denverju.
Pouk je vsak ponedeljek ob 7:30 zvečer v prenovljenih prostorih za sestanke v ozadju cerkve na 47. St. in Pearl St. Vsakdo, ki ga zanimajo slovanski jeziki in zgodovina je dobrodošel. Trenutno se tečaja udeležuje od 20 do 30 oseb. Pretekli teden nam je učitelj po pouku jezika kazal slike iz zelene Štajerske,
Piloti so manjši
Skupina Švedskih zdravnikov je ugotovila, da se piloti reaktivnih letal, ki sedijo dobesedno na eksplozivu — mišljeni so pilotski sedeži, ki jih pritisk na gumb vrže iz letalske kabine — izpostavljajo nevarnosti, da se njihova telesna višina po takem skoku iz letala skrči za dobra dva centimetra.
Profesorja Hirch in Nachem-son ter dr. Laurel, sodelavec švedskega letalstva, so zaključili raziskave, ki so dale presenet-ijive rezultate. Proučevali so učinek katapulta, ki vrže pilota iz poikvarjenega letala, na letalcev organizem in še posebej na njegovo hrbtenico. Gradiva je bilo kar precej, saj se je doslej že 150 švedskih pilotov rešilo s takim skokom. Posebej so proučevali primere od leta 1957; v celoti jih je bilo 70.
Ko se ob pritisku na gumb vname eksploziv pod sedežem in šine pilot navzgor kot živ izstrelek, deluje nanj zemelj sika težnost, ki je včasih dovolj močna, da splošči pilotova hrbtenična vretenca. Lahko se zgodi, da je pilot po srečnem pristanku — avtomatično izstreljeni sedež se loči od njega, brž ko se odpre padalo — za dobra dva centimetra krajši. Dramatično doživetje ne povzroči nobene druge medicinske reakcije, je izjavil d. Laurel na tiskovni konferenci, pač pa se hrbtenična vretenca čez čas okrepijo in so potem baje odpornejša od drugih.
Plašč namesto rešilnega pasu
Neka londonska krojačnica za otroško konfekcijo je začela izdelovati otroške in tudi večje plašče, ki imajo posebno lastnost; če človek pade v vodo, se žepi iz posebne tkanine v treh sekundah napihnejo in ne prepuščajo zraka.
Pravijo, da zrak, ki je v žepih, zadošča za to, da človek — predvsem so mišljeni otroci — ostane na gladini.
in druge. Mnoge hiše so tudi do. bro služile z vozarenjem. Na postaji in tam okrog je bilo vedno živahno vrvenje ob prihodu in odhodu vlakov. Do tu so sprem. Ijali domači svojce, ki so odhajali v tujino za kruhom, sem so jih prišli čakat, (kadar so se vračali. Enkrat jok in bridka ločitev, drugič veselo pozdravljanje in stiskanje rok. Vselej se je pilo. Ob odhodu iz žalosti, Ob pri-lodu iz veselja, vselej zelo* dober vzrok. V vinu so skušali utopiti žalost in bridkost, pri vinu so pripovedovali, kako so srečni, da so zopet v domačih krajih. Kadar so se vračali hrvatarji iz slavonskih šum ali Amerikanci iz obljubljene dežele, je bilo v gostilni pri Domicelu tako, kot v čebelnjaku. Takrat je bilo pet krav za en groš in takrat je zares teklo od miz.
Ta promet je menda vplival tudi na domačine) ki so imeli priliko videti in slišati razne govorice, opazovati razne' noše in. vedenje preprostih in bogatih' ljudi. Rekel bi, da so imeli Rakovci nekako zvezo z zunanjim svetom, ki se je stekal tukaj z vseh vetrov. Zato> so bili Rakovci modrejši in spretnejši, kot recimo ljudje' v oddaljenih vaseh. Ne vem, če je bilo fantovsko petje kje talko lepo kot na Rakeku. Dočim smo mi na Me-nišiji gulili stare popevke, kakor smo jih slišali od starejših, so znali Rakovci že novejše, ki so jih slišali na postaji od dijakov in raznih zletnikov. Tudi rakovska dekleta so se bol nosila kot naša, ker je nje dosegla nova moda prej kot je naša.
Raikovski fantje so radi prišli na Menišijo ob žegnanju ali drugače. Pa denar so imeli in za pijačo so dali. Saj SO' služili na postaji pri nakladanju in izkla-danju. Radi so bili veseli in vedno prijazni z vsakim. Zato so bili pa tudi z veseljem sprejeti v vsaki družbi.
Doli pod vasjo je lepo polje na prostrani ravnini, ki sega, prav do sosedne vasi, Unec. Malo višje pa leži prijazna vasica Ivanje selo, tki je rojstni kraj enega najboljših sodobnih pisateljev, Ivana Matičiča. Nedaleč naprej je pa Planina s svojo božjepotno cerkvico, kamor smo dostikrat poromali in se drenjali okrog cerkve. Stari so molili, mladi smo pa zijala prodajali in pri lectarjih kupovali odpustke.
Blizu Planine stoji grad, last nekdaj mogočnih knezov Win-disch-Graetzov. Grad je lastoval velike gozdove, katerim smo rekli “firštovi” gozdovi. V njih je bilo mnogo divjačine, na katero so skrbno pazili lovski pazniki-Pa mislim, da so divji lovci marsikaterega rogača sneli v knezovem gozdu. Pri gradu je bil mal zverinjak, kjer 'so imeli v kletka medvede, jeklene in drugo zverjad. Fantički smo se u-stavili tulkaj, kadar smo šli na Planinsko goro in od daleč zijali v zverjad. Nismo zaupali močnim železnim drogom, ob katere so se spenjali medvedi-No, nekdanja slava planinskih knezov je minila, kakor mine vse posvetno.
Nedaleč od tukaj stoje razvaline nekdaj mogočnega gradu, katerega so lastovali baroni 'z rodbine Ravbarjev. Razvalinama smo rekli “na raulbar komandi-Tukaj je menda napravil bojni načrt baron Ravbar, ko je šel 2 vojsko nad viteza-roparja, Erazma Predjamskega.
Po dolini pred gradom teče Pivka, ki se tam onkraj vasi La-zi izgubi v zemljo lin privre P1^ Vrhniki zopet na dan ket Ljub' Ijanica. Ob hudih nalivih jame ne morejo sproti požirati vode, ki se razlije čez vso dolino, ha zakrije celo cesto-, ki vodi iz BlU' nine na Unec in Rakek.
Tako sem zdaj za trenutek p°' stal tudi v teh krajih, o katerih bi se dalo napisati debele bukve. Toda to ni moja nalog3-Omenil sem samo nekaj, da se 113 bom odpeljal v Ameriko kar tako, kot bi bil v jezi s temi lepi maj kraji v naši slavni Notranjski provinci.
JOSIP STARE:
Lisjakova hči
V tem prisede k Mraku nov gost, trgovec, s katerim sta si bila davna prijatelja. Nekdaj je služil pri rajnem Lisjaku in nekoliko prej, kakor se je Lovro oženil, ustanovil se je sam zase.
“Nikar ne bodi tako silno žalosten,” povzame prijatelj.
“Žalosten,” ponovi Lovro in Se bridko zasmeje, “ali naj bi bil morda vesel sramote in nesreče svoje?”
“Ne rečem, da ne; vesel ne nioreš biti, ali ti si mož, ti si gospodar, pa bi moral lah-koumno ženo nekoliko brzdati. To je tvoja dolžnost, ki jo imaš do sebe in do nje. Tvoja dobrota ni vredna ničesar, ugonobi vaju še oba.”
“Oba,” pritrdi Lovro.
“Ali človek ne sme obupali,” hrabri ga tovariš. “Še je čas, da odvrneš veliko nevarnost, ki preti tvoji zakonski sreči in — trgovini. Seveda, sedaj bo teže, nego je bilo spočetka. Preveč si popustil brzde. Sramota je že očita in človeku se kar gnusi, kaj počenjata.”
“Kdo?” vzkrikne Lovro, v katerem kar kipi od jeze in od vina.
“Ali še vprašaš? Kdo drug nego Klotilda in Ahnenfels!” “Hm, ali je to res kaj tako groznega, če ž njo pleše in se Ji laska in da se ji časih pridruži na izprehodu? Saj Ahnenfels takisto odlikuje tudi druge,” zagovarja Mrak ženo Zoper svoje prepričanje.
“Drugim se sedaj ne laska več, ali pa le toliko, kolikor Zahteva splošna uljudnost,” zavrne ga prijatelj.
“Ne umejem te,” reče Lov-ro v zadregi.
“Jaz tebe še manj. Ali res ne veš ničesar, ali se le delaš, kakor bi bil gluh in slep?” “Prijatelj, nikar me ne muči s tako skrivnostnimi besedami,” huduje se Lovro; “nič mi ni zoprne je od tistega sumničenja, ki se naslanja na babje klepetanje in obrekovanje.”
“Nikar se ne jezi, Lovro,” miri ga prijatelj ljubeznivo; “praznega obrekovanja tudi Jaz ne poslušam, niti ne verjamem ; ali kar se godi za tvojim hrbtom, to je preveč, to Sernas zvedeti; in če zveš Prej, bolje bo.”
Lovro ni vedel, kaj bi mu °dgovoril. Razburjen od raz-Pih strasti je bil ves potrt. Nekoliko umolkne in gleda pred-Se v kozarec, takoj pa zopet Povzdigne glavo, pogleda pri-^telja in ga prosi:
“Povej mi vse, kar veš, da je res. Resnica je trpka stvar, aii bodi, čuti jo hočem.” “Vidiš, Lovro, najbolj si se °Pekel, ko si Brigito zopet Pustil čez prag svojega doma. Stari Lisjak je bil tudi dober človek, toda bil je pravičen in °Prezen, pa je dobro vedel, 2ukaj je to čarovnico — op-bosti mi nelepi priimek — zapodil iz hiše.”
“Teto Brigito?” ponovi Lov-lo in še radovedneje upre oči v Prijatelja.
“Prav teto Brigito mislim, Pritrdi mu tovariš, “ona je za bmšetarico med Klotildo in Ahnenfelsom; ona ima ves ta kri'eh na vesti.
“Kakšen greh?” vzklikne Lovro in plane kvišku, oči pa 'Se mu zaiskre, da je bilo člo-Veka kar groza.
“Umiri se, Lovro,” tolaži ga Prijatelj: “nisem se izrazil do-r°- Po stari naši veri in vsakdanji moji pameti
po
je
in Ahnenfelsa. Ne da bi se ji on samo laskal in jo odlikoval na javnih mestih in izpreho-dih, Klotilda celo —”
“Kaj celo —?” ustavi ga Lovro in kar puha od jeze in nepotrpežljivosti. “Hitro mi povej vse, jaz ne prebijem dalj!”
“Bodi; Klotilda zahaja k njemu.”
“Kaj? — K njemu zahaja?” izjeca Lovro ves onemogel, “to ni mogoče!”
“Saj se sam lahko prepričaš. Malone vsak večer imajo pri teti Brigiti sestanke, kvar-tajo in se kratkočasijo, ne da bi zagrnili oken. čudim se, da jih še nikoli nisi videl; iz tvojega stanovanja se mora vse videti, zlasti ker so tvoja okna nekoliko višja.”
“Pri — teti — Brigiti — sestanke!” zajeca Lovro in prime prijatelja krčevito za roke, “sestanke imajo in jaz ne vem tega!”
“Saj vendar veš, da stanuje Ahnenfels pri teti Brigiti?”
“On da stanuje tam? Od kdaj?”
“Odkar se je Klotilda vrnila iz toplic.”
Lovro ga bistro pogleda, kakor bi se nečesa spomnil, potem pa globoko vzdihne:
“Oh, te nesrečne toplice! Vse je bilo dogovorjeno in naročeno, jaz pa sem se dal preslepiti!”
Nato zopet umolkne in se zamisli. Nihče bi ne popisal, koliko je trpel. Saj trpi slab in mehak človek tem več, ker vse zakoplje v sebe in si ne more dati duška z odločnim dejanjem.
Lovro se je zopet zatajil; nekoliko ga je že omamilo vino, s katerim je zalival skrbi, nekoliko mu je prigovarjal prijatelj, naj se ne prenagli, ampak naj počaka pravega časa; morda ženo le še odvrne od krivega pota.
In res, Lovro Se je premagal. Daši je bil slab, v trpljenju je bil močan kakor malokdo takozvanih odločnih značajev. Nič ni priganjal žene, da bi šla domov, ampak ostal je na strelišču, dokler se ji je ljubilo. Prijazen sicer ni bil, vendar ni bil niti hud niti čmeren, ampak tih in resen, kakršen je bil sploh, odkar je pustil ženi njeno trmo in lahkoumnost. Tako ni nihče niti opazil, da ga je pretresalo kaj nenavadnega.
XII.
Drugo jutro je prišel Mrak ob navadni uri v prodajalnico, žena pa je spala pri zagrnjenih oknih in sanjala do malo pred poldne. Skoro po obedu je prišla teta na pomenek. Izpraševala je bratranko, kako je bilo in ji pripovedovala, kar je čula po mestu o sinočnem plesu. Ostala je pri južini in šele, ko je hišna pogrinjala za večerjo, vstala je in zbežala domov, kakor bi jo pekla vest in bi se bala srečati Lovra, katerega se je zmeraj ogibala. Lovro je v tem iz prpdajal-nice že večkrat skrivaj pogledal čez ulico na Brigitina okna, ali bilo je vse temno. Prišedši k večerji našel je ženo še v jutranji obleki, po kateri je sodil, da niti ni bila z doma. Drugi dan zvečer je Lovro znova čakal in gledal čez ulico, ali Klotilda je šla v gledališče in zopet so bila okna pri teti temna. Tretji večer je imel mnogo nujnega opravila in se je popolnoma zamislil v pisanje, da bi’bil malone pozabil preže, šele ko je za-
Dve prijazni mladostni redovnici v nenavadnih preprostih sivih oblekah z ozko plavo tenčico na glavi sta v .minulih tednih hodili po slovenski koroški deželi. Skromni nuni sta bili — Zdravnici, ki sta videli že dobršen del sveta, kot Indij o; Pakistan, Ghano, Anglijo, Ameriko itd. Bilj sta to zdravniški misijonski sestri kot se imenuje njun red, ki ga je ustanovila 1925 (zdravnica dr. Ana Dengel, potem ko je ob opravljanju svojega poklica v Indiji začutila klic božji. Ena izmed njiju je Slovenka s. Gabrijela, prej dr. Gabrijela Ehrlich iz znane Ehrlichove družine v žab-nioah pod Sv. Višarji. Po medicinskem študiju na slovenski univerzi v Ljubljani in pozneje v Padovi v Italiji se je odločila za delo v misijonih.
S. Gabriela je imela med drugim predavanje tudi v Dijaškem domu Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Z živo besedo in zanimivimi slikami je odkrila zbrani slovenski koroški dijaški mladini in gostom iz mesta precej drugačno podobo Orienta, kakor pa jo navadno poznamo iz čudovitih pravljic iz Tisoč in ene noči, orientalskih romanov, filmov itd. Pripovedovala! je o deželah na Vzhodu, ker vlada nepopisna revščina, kjer je število bolezni skorajda brezštevilno in koder so bolezni, kot gobavost, razne tropske mrzlice itd strašnejše kot kateri koli bolezni v Evropi, saj umre tam največ mladih mater na porodu, polovica otrok potmrje pred 10. letom starosti, zaradi nehigienskih razmer razsajajo tam najbolj nevarne epidemije, v zadnjem času spet kuga, in kjer zaradi revščine milijoni in milijoni ljudi žive slabše kot najbolj zanemarjena žival na Zapadu. Po takšnih krajih ustanavljajo omenjene zdravniške misij oniske sestre” svoje postojanike. Do danes jih imajo že 45 (Indija, Pakistan, Burma, Indonezija, Kongo, Ghana, Niasa, Juž. Afrika, Vietnam, Filipini). V bolnišnicah, porodnišnicah, ustanovah za nego gobavcev, šolah za bolniške strežnice itd nudijo zdravstveno oskrbo, pomoč in pouk tistim, ki so vsega tega najbolj potrebni.
Zdravniške misijonske sestre, po večini doktorice zdravilstva, so se odpovedale domu, družini in sploh vsemu zermskemu ugodju, ki bi ga bile lahko deležne po svojem znanju, in odšle v kraje, kjer je doma revščina, in trpljenje, in to samo zato, da tamkajšnjim ljudem pokažejo, kaj je živo pristno krščanstvo. Njihov zgled močno vleče. Tako je do danes število zdravniških misijonskih sester naraslo že na 600. Svoj noviciat imejo razen v Angliji, Holandiji in Zap. Nemčiji že tudi v ZDA. Ne glede na narodnost in barvo koze Je vsem dekletom, ki imajo ustre-žno izobrazbo in druge pogoje in se žele posvetiti temu moder, neonu misijonskemu apostolatu, odprt vstop v red.
Več kot zanimiv večer s. Gabriele v Mohorjevem dijaškem internatu je le prehitro minul. Slovenski koroški miladini in
Nagla rast Indonezije, dežele otokov
Indonezija je dežela več tisoč otokov, med katerimi jih ima imena v glavnem okoli sto. Sorazmerno največ prebivalcev živi na Javi (okoli 60 milijonov), ki je tudi najgosteje naseljena (360 ljudi na kvadratni kilometer), medtem ko pride na primer na Borneu komaj pet ljudi na kvadratni kilometer. Ljudstvo, katerega 60 odstotkov živi od kmetijstva, govori 27 jezikov oziroma okoli 200 narečij. Da bi ne bilo šovinizma ali občutka zapostavljenosti, so ob osamosvojitvi dežele razglasili za državni jezik govorico prebivalstva na malem otoku Riou, pišejo pa v latinici in fonetično. Pod nizozemsko kolonialno oblastjo je bilo v deželi komaj šest odstotkov pismenih, zdaj pa jih je že 70 odstotkov. Učenci in dijaki učijo odrasle, prosveta in z njo napredek si utira pot na oddaljena, nekoč
drugim je prikazala nov svet, zraven pa jo neopazno opomnila na dolžnosti, ki jih ima tako že danes kot nekoč v svojem poklicu kot zdrav ud Telesa Kristusovega. Ne glede! na jezik in barvo smo vsi sinovi enega Stvarni-
pod-
medsebojno nepovezana ročja.
Novi čas prodira tudi v notranjost Bornea, med dolgolase Dajake, potomce nekdanjih lovcev na človeške glave-Živijo v majhnih skupnostih, ki jih loči okoli 140 narečij. Na njihovo ozemlje so si zaradi mrzlice še v bližnji preteklosti upali le redki raziskovalci in trgovci.
Zadnja leta se življenje na Borneu spreminja. Indonezijska armada pošilja v notranjost velikega otoka raziskovalne skupine, ki obiskujejo prebivalce odročnih vasi. Kakor piše indonezijski tisk, nekateri vaščani v notranjosti Bornea sploh niso vedeli, da je postala njihova dežela neodvisna. Vojaški komandant vzhodnega področja na Borneu polkovnik Suhardžo — indonezijska posebnost:	eno
samo ime — je s skupino spremljevalcev obiskal Dajake in jih seznanil z razvojem političnih dogodkov v neodvisni domovini, člani te odprave so odkrili daleč v notranjosti velikega, slabo raziskanega otoka dvoje gorskih vrhov, ki sta dobila ime po junakih iz let boja za neodvisnost Indone-
fca, torej bratje, ki smo dolžni, vsak po svojih močeh in sposob- lzUe- feudirman in Urip. nastih lajšati gorje in trpljenje Bataljno sestavljen iz čla-
tistih, ki jih gre slabše kot nam.
NTK.
Vse trajno kodiranje
SANO ENA GENA
Izberite od najboljših
COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE
A65
mr
1 TlliJ
las
las
vključivši umivanje kodranje in rezanje Garantirano
Reg. $10 do $25
Najboljši licenzlrani operatorji Posebna raztopina za težke lase
Izborite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več.
Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja!
406 Euclid, drugo nadstropje. SU 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu
z samo eno ceno.
ANDRE DUVAL
dove. Indonezijci nameravajo skupaj z japonskimi strokovnjaki izkoriščati pragozdno področje 41,500 hektarov v srednjem delu otoka- Gradijo žago ki se ji bo potem pridružila papirnica. V ta namen se v japonski papirni industriji usposablja nekaj mladih indonezijskih delavcev. Indonezijci pravijo, da bi se mogel Borneo, ki je bil še v bližnji preteklosti tako rekoč odrezan od sodiobnega sveta, postopno razviti v eno izmed industrijskih središč mlade dežele, ki šteje okoli 90 milijonov prebivalcev.
Darovi za odkup Castrovih ujetnikov že prihajajo
MIAMI, Ela. — Razgovori za odkup ujetnikov ponesrečenega izkrcanja na Kubj od Castra so v teku. Med tem so začeli prihajati že tudi darovi za sklad, s katerim naj bi se kupilo onih 500 traktorjev, ki jih hoče imeti Castro v zameno za ujetnike.
Med prvimi je daroval bivši ameriški poslanik na Kubi W. Pawley $25,000, enako vsoto je darovala Miami National Bank. Kardinal Spellman v New Yor-ku je obljubil $5,000.
Mednarodni Rdeči križ je ponudil svoje posredovanje in izrazil upanje, da bo ponudba sprejeta.
POPUST PRI RECEPTIH ORIGINALNA CLEVELANDSKA KOMPLETNA POPUSTU DROGERIJA
. TAKOJŠNJA BREZPLAČNA DOSTAVA IR;I	VAŠ ZDRAVNIK nAj NAS POKLICE.	[
ALI PA BOMO MI NJEGA
: Naročila po prekomorskih receptih pošiljamo po zračni pošti •
■	zavarovana — s carinsko deklaracijo — zajamčena dostava j
■	kamorkoli na svetu, vključno v Rusijo. CARINA PREDPLA- : [ ČANA.
TheMEbimsBnnraco:.....................
1962 Warrensville Center Rd.	EV 1-7100
Open daily 8:30 to 7 — Sat.: 8:30 to C — Sun.: 9 to 1
nov dajaških plemen, ki na ta način premagajo ločenost od sveta ter se usposobijo za poklice, je po mnenju polkovnika Suhardža ena največjih možnosti za čim hitrejši gospodarski razvoj Bornea.
Otok je nedavno zbudil veliko zanimanje javnosti tudi zato, ker so tam zasledili diamantna polja. Lani so pisali listi v Džakarti, da je iskalec rud našel v pokrajini Bandžar v južnem delu Bornea 33-ka-ratni diamant, ki so mu zanj ponudili 15 milijonov rupij. Kmalu potem so našli blizu letališča pri mestecu Bandžar-masinu 12-karatni diamant. Ljudje so začeli množično prihajati na tisto področje.
Ob pomoči sovjetskih strokovnjakov iščejo zdaj Indonezijci na Borneu ležišča železne rude in premoga, ker namerava indonezijska vlada zgraditi v južnem delu Bornea železarno z letno zmogljivostjo četrt milijona ton. V jugovzhodnem dielu Bornea so kmetijski strokovnjaki zakoličili zemljišče za dve državni farmi riža. Zemljo bodo obdelovali z električnimi stroji, hkrati pa bodo zgradili namakalne sisteme in sušilnice riža v skladu z najnovejšimi dognanji.
V notranjosti velikega otoka raziskuje skupina japonskih lesnih strokovnjakov pragoz-
Zenske dobijo delo
Ženska dobi delo
Sprejme se v službo starejšo žensko, da bi gospodinjila in stregla bolehni ženi. Lep dom na deželi. Katera želi, naj se zglasi pri John Miklič, 495 West Grace St., Bedford, O. Tel: BE 2-0670.	(23, 24,26 maj)
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje zgoraj oddajo na Glass A ve. nasproti cerkve sv. Vida. Kličite CH 8-1481 po četrti uri pop. _________________________(104)
Naprodaj
Beverly Hillls — Euclid — lesen bungalow s 4 spalnicami, več posebnosti, garaža za 2 kare. Kličite KE 1-7570.	(102)
Odda se stanovanje
dvema ali trem odraslim osebam. 5 lepih sob spodaj, lep porč in lep sadni vrt. Vse v naj-lepšem stanju. Topla voda in gorkota. Odda se s pohištvom ali brez pohištva. Naprodaj je tudi pohištvo. Na 6605 Bonna Ave. Vpraša se na 1258 E. 61 St. zadaj.	--(103)
^‘eh, če se zakonska žena pre- pečata zadnje pismo, stopil Več bavi z drugimi moškimi. Je kakor slučajno k oknu, pogledal čez ulico in videl — pri teti Brigiti vse razsvetljeno.
^"kazati ne morem ničesar, ali vsa Ljubljana govori o pre-VeHkem prijateljstvu Klotilde
Sobe se odda
4 sobe zgoraj se oddajo slovenskim, odraslim ljudem. Vprašajte od 3. ure naprej na 1214 Norwood Rd.	—(103)
HOYER GRAMOFONSKE PLOŠČE IŠČE
Zbiratelj stare glasbe kupi dobro ohranjene HOYER gramofonske plošče ali plača odškodnino za izdelavo posnetka. Kličite zvečer EX 1-9308.
— (maj 19, 24.)
Stanovanje se odda
Tri čiste sobe s kopalnico se odda na 1159 E. 76 St. Pokličite EX 1-9777.	—(19, 22, 24 maj)
V najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, na novo modernizirano se odda. Prednost starejši ljudje ali novoporočenci, v bližini sv. Vida. Kličite 931-9226.	(106)
PRI STAREM POSLU — Sir Roy Welensky, ministrski predsednik Rodezijske federacije v Afriki, je bil strojevodja, predno se je vrgel v politiko. Na sliki ga vidimo ko upravlja lokomotivo na miniaturnem vlaku v Bulawayo v Južni Rodeziji na razstavi malih vlakov, katere dobiček je namenjen dobrodelnim ustanovam za otroke.
Sobe se odda
j 3 lepe sobe za enega ali dva j odrasla. Vprašajte na 1176 E. 71 | St., spodaj, spredaj. (mwfx)
! Mr. G. K. iz Pittsbursha, Penna., pi-i še: Star sem, imam 82 let in se vedno počutim utrujen. Vaša prva pošiljka i od 100 LOVIAN CAPSULES me je pa kar oživela. Zato vas prosim, da mi jih pošljete še sto in moja želja je, da ■ bi iih vsi. starejši ljudje jemali, kajti j vsakemu bodo pomagale.
LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod!
35 za $1.95, 50 za $3.69. 100 sa $6.49
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
II. del

1
wammmmmmmmmmmmmm
“Kako je bilo ime tistemu človeku,’’ je vprašala mrtvo.
“Ime?” je ponovila Nataša. “France Kem.”
Silva je zaprla okno in čezenj potegnila zaveso.
Zdaj sta morali nazaj k zofi in ko sta sedli je rekla Nataša:
“Silva, ostani nocoj pri meni. Kostja se vrne šele jutri zvečer. Nočem biti sama.”
“Ne, tu ni hotela ostati. Med temi slikami s podrto preteklostjo, z razrušenimi zidovi, čez katere vise veje ožganega drevja.
“Ti pojdeš z mano, Nataša,” je rekla. In kakor da se je zve-selila svojega domisleka, je še enkrat ponovila:
“Z mano pojdeš. Pri meni je mirnejše in govorili bova o bodočnosti. In jutri pojdeva na iz-prehod.”
Ni ugovarjala. Mirno je stopila k omari in brodila po obleki.
“Jutri je nedelja, kajne?” je rekla.
“Da, nedelja,” je rekla Silva.
CHICAGO, ILL.
HEAL ESTATE FOR SALE
ST. CHARLES — 3 bedroom, 2 story brick with double garage. 212 acre landscaped. Fruit trees. 3 mi. N. St. Charles near river. $25,500. By owner. FL. 8-3042.	(102)
HINSDALE,
RARE OPPORTUNITY Transferred owner selling 3 bedrm. brick ranch. In incorporated Willow Brook area. Price of $29,900 is $5,000 under new homes to be built. 2 Fireplaces. 116 baths. FACULTY 3-6943.	(102)
MIAMI BEACH MOTEL
Opportunity for husband and wife team, recently widowed. Owner wants, to retire. Will sell her fine business with land and bldg, for $139,500 with 29% cash. 1960 verifiable income was from stores $10,000 from motel apts. and rooms $20,000. See all the figures in my office.
GEORGE STUCKER,
REALTOR LO. 1-1430
(103)
BERWYN — 6-sobni zidan bungalow, zgotovljena soba zgoraj; 3 spalnice, velika kuhinja, mod. kopalnica, velik lot. $17,800. Bishop 2-4240.	(102)
LOMBARD — Owner relocated. 6 yr. old pretty Cape Cod. 3 bdnns. Liv. rm., Sep. din, rm., kit. All Ige. rms., IVSs baths, 2 car gar. on 200x30 ft. fully Indscpd. and blue grass cor. lot. 1 blk. from pub., 216 from Cath. schools. Nr. shopg. cntr. and parks. Gas ht. City water, blacktop streets. A bargain at $18,900. MA. 7-4507.	(102)
DOWNERS GROVE —
OAK BROOK AREA Gracious living in country setting. 2 wooded acres. Private lake, custom brick 3 bdrm. ranch. 116 baths. Radiant heat, 30 min. expwy. to Loop. $69,500. WO. 9-2598.	(100)
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION — Super large repair shop. Lge. drive for parking. 1 blk. North of Belmont-Central. Shopg. cntr. $ for $ for stock and eqpt. Bargain. 3322 N. Central. AV. 3-9142.	(104)
FLORAL and Git Shop—2 greenhouses. Fully stocked. Chevy truck, refrigerators, everything set to go. Apt. and long term lease. Only florist in city just N.W. of Chicago. YO 5-1618 for more information. ...COME AND SEE...
(104)
FISH. RETAIL — Estab. business. Unlimited potentials. Only exclusive sea food store. N.W. suburbs. Small investment. By owner. FL. 8-5486.	(104)
“Zvezde so čiste in trdno sem prepričana, da bo lep dan.”
Ko sta ugasnili luč in stopili na hodnik, jo je Nataša trdo prijela za roko. Kakor otrok.
“Ti si stara Mara, Silva. Kostja me preveč pušča samo.”
Silva ji ni odgovorila. Tiho sta tapkali po stopnicah navzdol.
10
Telohi so že zdavnaj izgubili svoje bele lističe ter jih zame-nili z zelenimi podolgovatimi mešički s semenjem, ki so bili na moč podobni drobnim potegnjenim lampijončkom. Pozna pomlad je priklicala novo cvetje, ki se je zdaj šopirilo po travnikih in jasah. Silva si je vsak dan privoščila urico pohajkovanja, včasih sama, včasih z Natašo. Čeprav je čutila, da sta si tuji, da je med njima nekaj kar je težko opredeliti, je čutila obenem neko usmiljenje do te nebogljene stvari, ki ji je tolikokrat spodletelo ohraniti videz mirnosti in ponosa. Po tistem večeru, ko je tako nezavedno in otroško razkrila grozo, ki včasih prihaja do nje, je spet oblekla masko nekakšne gotovosti in trdnega prepričanja, toda Silvi se je vendarle zdelo, da je vse to samo lošč na staro obrabljeno pohištvo. Nič ne more zakriti vdolbin in prask, če gledaš od blizu. Svetla prevleka samo tragično obseva tisto, kar je skrito spodaj.
Razpet sam je bil videti srečen, nekam zmagoslavno je sprejel na znanje, da sta bila dva od kmetov zavoljo psovanja oblasti obsojena na dva meseca zapora. Govorice zavoljo Košakovega hlapca so čisto utihnile in njegov grob ob zidu je ostal pozabljena groblja. Nekam na-puhnjeno se je vozil po njivah, ki so bile že zadružne, novi traktor in se rogal s svetlo po-lituro konjem in migajočim Ijur dem. Novi red bo prodrl in naj se ljudje še tako branijo. Privili jih bodo davki, da bodo klecnili na kolena in zemljo sami ponujali.
Traktor je tem ljudem, ki so orali s konjem, in volom, pomenil simbol nove oblasti, ki je u-kazala prisilne oddaje. Nekoč so sami sanjali o traktorju, toda tiste sanje so bile drugačne, prišle so iz njih. Zdaj je prišel kot bučeč, cvileč krik novega reda in se spustil na zaplenjene njive in travnike nekdaj bogatega Štiha in Drobeža in se obračal na njih s svojim kovinskim telesom ter razkazoval svojo silo. Da, sovražili so ga. Kakor zlovešča ptica se je vozil povprek in po šir in se vrtil na soncu kakor pav in njegovo zateglo zadiranje jih je kar naprej spominjalo, da se nekaj starega podira proti njihovi volji.
Nekaj tihega veselja so imeli, ko se je traktor nekega dne u-stavil. Strlo se je bilo zobato kolo in čakati je bilo treba na nadomestni del. Prišlo je deževje in traktor je bil videti v megleni sivini kakor črn pajek, ki ga je nekaj presenetilo v zaletu in se ni mogel več premakniti. Brez moči je stal sredi Drobe-ževe njive in režal s svojimi čeljustmi, toda zaman.
Zdaj je obstal ta vražji paj-kel, naj bi stal za vedno. Vsak, ki je šel mimo Drobeževe njive, ga je zaničljivo ošinil z očmi, videl rjo in bil srečen. Naj vse požre rja, da bo konec davkov, ki so prišli že na posamezna drevesa in na zadnjo kokoš. Krompir, ki so ga jeseni prisilno oddali, gnije na Vidmu, da smrdi kot kuga. Vse gre po zlu.
Nič čudnega, če se gre gospoda Zadruge, taka gospoda, ki še ene brazde ni obrnila v življenju. Vedo, zato silijo kmete, da bi jo prijeli v roke in rešili. Naj le umre ali naj jo vodi Razpet in tisti iz Ljubljane.
Silvi so se smilili ljudje in ko je mislila na njih brezupni boj, je čutila z njimi. Vedela je, da je zaman upiranje, čas gre neusmiljeno naprej. Razpet ni sam, za njim stoje mrtvi stroji, ki bodo neusmiljeno mleli vsako upornost.
Ko sta se nekega večera z Natašo vračali s Sv. Antona, sta obstali ob razvallinah dveh bun-karjev iz preteklosti. Skrivljene železne palice in kosi debelega cementa so ležali v travi, med katero se je silila robida iz bližnjega gozda. Sonce je že zahajalo in rahla prigrevica je trepetala nad ostanki. Spodaj je ležala dolina z gozdnatimi otočki, ki so rasli iz zelenja njiv. Čutila je enakomerno utripanje tega velikega telesa, ki je ležalo spodaj kakor v veliki postelji, ki mu je za zglavje kočevski hrib.
“Vidiš, Nataša, kako vse mine. Srobotje se plazi čez preteklo silo in z drobcenimi rokami koreninic melje to železo in se-ment v prst. Nič se jim ne mudi, neznansko veliko časa imajo. Iz dneva v dan, noč za nočjo meljejo to bornost človeškega dela. Ne kot človek, ki se upeha in obnemore. Tu ni počitka, le večno na videz negibno presnavljanje se vrši brez prestan-ka, dokler vse ni prst.”
“Ti bi lahko pisala knjige,” je rekla Nataša.
“Tako je vse majhno, kar je naše, Nataša, če pomisliš na to velikansko telo zemlje, ki nosi njive in gmajne in skrivnosti rasti in umiranja in ljubezen in sovraštvo ljudi in vse mrtve, ki so ljubili in sovražili in so zdaj pretaknjeni z istimi koreninicami kakor ta cement. Te koreninice bodo posrkale njih mozeg in njih srce z ljubeznijo in sovraštvom vred. Čisto nič ne bo ostalo od vsega in ta velika zemlja jih bo malomprno privzela, tista bora perišča prsti. Od vsega sovraštva in od vse 1 j p b e z n i samo nekaj perišč prsti.”
Nataša je negibno stala poleg nje in gledala navzdol.
“Govoriš kakor da v nekaj veruješ, Silva. Tako je govorila stara Mara, le da z drugimi besedami.”
“Kadar sem šla s svojim očetom na Šmarno g'oro, je vedno čakal, da je sonce zašlo in da so
se po dolini potegnile meglice. Gledal je nanje in tolikokrat rekel: Silvi — večnost diha.” Nataša se jo zasmejala in ji potisnila roko pod pazduho.
“Pojdiva, Silva. Zdaj pridigu-ješ kakor župnik.”
Čudno plašno jo je pogledala kakor da šele zdaj vidi, da je poleg nje.
“V večnost sem vedno verovala, Nataša. Že zavoljo tega, ker mora vse lepo biti nekam pritrjeno. Ljubezen, zaupanje, dobrota, svoboda. Ljudje imajo tako slab hrbet in menjajo se. Ljudje lahko nosijo samo bandero, samo znamenje svobode. Toda grd in sebičen človek lahko za lepo naredi tudi grdo.” “Ne morem te razumeti,” je rekla Nataša in jo potegnila za seboj.
Šla je, toda oči so ji obstale na mehki črti mraku, ki je rasla na obzorju in bila podobna trpeči črti ust lepega dekleta. Onstran te črte leži Rekar France in župnik iz Hinja z debelimi očali in tam se muči rde-čearmijec Podtelkov na vrvi in sonce, ki z zadnjimi žarki še zadeva tisto črto, spreminja njegove sline, ki mu vro iz pre-
DOLGA SIVA VRSTA — ženske v vrsti gojencev vojaške igkademije West Point niso pripadnice te akademije, ampak Nemke, ki tolmačijo kadetom naprave na nemški ladji, ki so jo prišli ogledovat v newyorsko pristanišče.
tegnjenega vratu, v rdečo, penečo kri. In ob njem se na nevidno steno lovi kozak Kalmi-kov z razbito čeljustjo, ki mu jo je do smrti prebil rdečearmi-jec Bunčuk.
Mrak kakor teman tulipan odpira liste, ki težko legajo čez hiše.
Ko sta prišli na poljsko stezo, je Silva nenadoma rekla:
“Ali si kdaj brala Tihi Don, Nataša?”
“Nikoli, življenje rajše živim. Toda Kostja ga zna skoraj na pamet.”
Silva se je nasmehnila in mimogrede trgala marjetice na dolgih steblih. Bilo jih je toliko ob poti.
V nedeljo dopoldne je bil neki miting v Kompoljah in Silva je bila vesela, da je Razpet ni povabil. Takoj po kosilu se je odpravila proti Vodicam. Hotela je videti zaselek, o katerem so ji toliko pripovedovali in izrabiti sončno nedeljo v samotno razvedrilo. Povrh vsega je hotela na vsak način govoriti z Rekarjevim bratom, o katerem je slišala, da se mu je bolezen, ki jo je prinesel iz ječe, na pomlad zelo poslabšala.
Ko je lezla navkreber, ji ni bilo žal, da se je odločila. Nenadoma je ostala sama, svet se je kar nekam zgubil in okrog in okrog so bili samo še travniki z vso pestrostjo navadnih rož, iz katerih je vročina iztiskala vonje, da so pršili v zrak kakor nevidni utrinki. Tik ob njenih nogah celi vrtinci rumenega cvetja zajčjih gobčkov, med travo vitka stebla kadulje, ob robu gmajne glogovi grmi in češ-min in tam v travi spet Marijini laski, ki so se svetili v soncu. Vse je žuborelo v barvah in se prelivalo kakor topla voda, da je človeka gnalo, da bi stopil s steze in zabrodil v to živo lepoto. Nato preseki gozda z mehkimi sencami bukev, ki so trepetale po deblih- Cvrčanje murnov, ki so se greli na soncu in s svojimi črnimi gladkimi trupelci švigali v luknjice kakor hitro je prišla blizu.
Poldrugo uro hoda neskaljenega veselja se je Silvi zdelo pravo odrešenje muk. Kakor da je šele zdaj razklenila hladen obroč Razpeta in Nataše in prvič po svoje uživa, kar je tako ljubila v Podbrezjah. Morda se res vse pbeveč žene, morda je v resnici pregloboko prijela za skrivnost Franceta Rekarja, ki je nato odprl toliko vprašanj. Kaj pač premore en sam človek na tem svetu? Svoje lastno življenje ubije, ko obesi nanj
še bridkosti drugih, postane navaden obešalnik, na katerega ljudje malomarno obešajo svoje skrbi.
Ko se je skoz veje mnogih češenj prikazala vasica, jo je obšlo otroško veselje. Majcena vasica, kakor da jo je svet pozabil
Mirno, kakor štirje starci, sede štiri hiše na vrhu in se prijazno grejejo na soncu. Brez naglice, kakor da sonce tu nikdar ne zatone, čeme in govore z majhnimi okenci.
(Dalje prihodnjič)
------n------
PRI ZABAVI — Otroci nekega londonskega okraja so našli v bombnem lijaku iz druge svetovne vojne star piano, na katerem sedaj preskušajo svoje glasbene sposobnosti. V angleški prestolnici je še vedno ponekod mogoče opaziti sledove druge svetovne vojne.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..11002 Lakeshore Bird.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
s
i
1
i
•is
!
i
i
•2
2?
=2
h
|
'%l;
'-'llfi'
I
i
'irs Draga nevesta!
1
I
g
'tS
Ss
1
•is

I
1
:• -
i
k.
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio
5?:
I
SP
!
1
šš»
i
i
i
p?
p
i
p
|
p
i
I
I
£
P
£>
S
g
p
p
p
P
i
i
s,
p
p
p


S 1

NA LUNO POJDE — David Sarnojf (na levi), načelnik RCA, in John L. Burns predsednik RCA, si pgledujeta ua-pravo, ki je sposobna “hoditi." Opremljena s [televizijsko kamero in drugimi instrumenti bi si lahko “ogledala" Luno in poročala o položaju tam nazaj na Zemljo.